ZA IZBOLJŠANJE USTA
▼al* Mn voljo. Vnk. U
"GluNirUi" ali u arotoika. Vaa k« bveie-ker ct« mu odprti pat k san knbalroM kirn.
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
★
CiTATELJE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskušajo.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242	------ i ----— --- --------4-------- Entered as Second Claw Matter September 21st, 1913 at the Port Office At New York. N. Y„ under Act of Concrete of March 3rd. 1879.	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. 180. — Stev 180.	NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 4, 1938—ČETRTEK, 4. AVGUSTA, 1938	Volume XLVI. — Letnik XLVL
ANGLEŠKI POSREDOVALEC RUNCIMAN V PRAGI
"PREVIDNOSTI IN POTRPEŽLJIVOSTI JE TREBA, PA BO MOGOČE KOČLJIVO ZADEVO PRAVILNO URAVNATI"
Anglija upa, da *e bo Runcimanu posrečilo odvrni-ti vojno v osrednji Evropi. — Obnašanje sudet-skih Nemcev in Cehov pa tega upanja ne utemeljuje. — Na postaji sta Runcimana pozdravila le praški župa in angleški poslanik.
LONDON. Anglija, 3. avgusta. — Lord Runci-man je v torek odpotoval v Prago in Anglija upa. da se mu bo posrečilo pridobiti na času in odvrniti saj za to leto vojno v osrednji Evropi.
"Nespametno je lotiti se takega dela, ako nimaš upanja/* je rekel lord Runciman na železniški postaji, ko ga je nek časnikarski poročevalec vprašal, ako ima kaj upanja v svoje poslanstvo.
Runcimanov prijazni nasmeh pa diplomatskim zastopnikom ni pregnal dvoma glede njegovega u-8peha. Kot se obnašajo sudetski Nemci in Cehi, ne morejo zbujati nikakega upanja na zaželjen uspeh lord Runcimana.
Anglija pa v prvi vrsti želi, da bi lord Runciman uspel saj toliko, da za letos odvrne pretečo vojno, kajti ravno v tem času se vojne navadno pričenjalo. Londonski krogi so prepričani, da Nemci ne bodo napadli, dokler bo lord Runciman v Pragi na misiji, katero ste sprejeli obe stranki.
Evropski diplomati gledajo na politični položaj samo od meseca do meseca in če bo lord Runciman odložil vojno saj do spomladi, se bodo oddahnili. Angleška vlada pa mu bo tudi hvaležna, pa če do-sseže poravnavo samo začasno.
Tako prijatelji kot nasprotniki Neville Chamber-laina pravijo, da je Chamberlain s tem, da je poslal lorda Runcimana v Prago, napravil zelo spretno potezo, kajti pozneje si bo lahko nad Cehoslovaško umil roke.
Kriza 2 I. maja je bila svarilni znak za Nemčijo, toda tudi Chamberlain je dobil trdnejše stališče, da more od Cehoslovaške izsiliti več koncesij, ki bodo zadovoljile Nemce.
Chamberlain more sedaj ret* Cehom: "Stali smo pri vas 21. maja; sedaj pa od vas pričakujemo, da nam boste pomagali doseči mirno poravnavo."
PRAGA, Cehoslovaska, 3. avgusta.—Lord Runciman, ki ga je angleška vlada imenovala za neofi-cijelnega posredovalca med sudetskimi Nemci in Cehoslovaki, je dospel danes sem. Na postaji Wood rowa Wilsona sta ga pozdravila samo praški župan Peter Zenkel in angleški poslanik Basil Cochrane Newton.
Ker je bilo odločno poudarjeno, da Runcimanov obiisk ni oficijelen, se predsednik Benes in ministr ski predsednik Hodža nista udeležila sprejema.
Pogajanja z ministrskim predsednikom Hodžo in delegacijo stranke sudetskih Nemcev se bodo danes začela. Kako bodo uspela., se še ne ve, toda neki član angleške komisije je rekel: — Ze to je dobro znamenje, da se bodo pogajanja sploh pričela.
Runciman je rekel časnikarjem, da se ne bo prav nič prenaglil, pač bo pa položaj študiral iz o-zadja.
— Potrpežljivost in uvidenost bosta morali igrat a največjo vlogo, — je dejal. — V političnem življe nju sem že nad štirideset let. V tem času sem spoznal, da je mogoče doseči trajen mir v katerikoli zadevi edinole na podlagi splošnega sporazuma. Češka vlada in stranka sudetskih Nemcev sta izjavili, da sem jima dobrodošel. To me veseli.
Včeraj je konferiral dr. Hodža z Gustavom Ro-sche-jem in Ernstom Kundtom, ki afta pooblaščenca stranke sudetskih Nemcev.
Železni obroč okoli nemške meje
VOJNA NA
KITAJSKEM
Kitajski so spustili vodo Jangcea na Japonce. — Japonci v oblasti ceste, ki pelje v Hankov.
ŠANGHAJ, Kitajska, 3. avgusta. — Kitajci so odprli jezove mogočnega Jangcea, da ustavijo neprestano japonskj prodiranje jjroti Hankovu.
Nek japonski častnik je re kel, da so bila preplavljena obdelana polja, ko so Kitajci odprli jezove 135 milj od Hanko va po Jangceu navzdol in 10 milj nad Kjukjangom. Japon-j ei niso zadeli na nikak odpo-, ko so se polastili ceste, ki pelje v Hankov.	' S tem, da so Kitajci odprli jezove, se drže iste strategije, ki je zadržala Japonce pri Cen-1 gčovu, 300 milj severno od Hankova. Japonci -no hoteli i-meti Čengcov za1 oporno pošto-' janko v svojem prodiranju i proti jugu db Peiping-Hankov I železnici, ko so Kitajci razstre-J lili jezove Rmene reke in pre plavili obširne planjave.
i
Medtem ko so Japonci pričeli ob Jangceu prodirati dalje v notranjost dežele, so jih pričeli kitajski četaši napadati v ozadju, tako da ne morejo popolnoma obvladati zavzetega o -zemlja. Japonci morejo samo držati glavne ceste in mesta.
Japonci priznavajo, da jim kitajski četaši prizadevajo veli-jke preglavice in pravijo, da so 'pobili 600 Kitajcev med Šaug-hajem in Hangčovom.
Kitajski zanikujejo, da bi Japonci ob Jangceu'kaj napredovali in pravijo, da so bili ustavljeni in da čakajo na ojačenja, predno bodo mogli zopet ponoviti svoje prodiranje proti za-
padu. i
" PEIPING, Kitajska, 3. avgusta. — Kitajske vojaške ob-ilasti so mnenja, da je mogoča vsak čas pričakovati, da bodo Japonci pričeli prodirati proti Pučovu v južnem Šansiju. Kitajci so se že spopadli z Japonci južno od ČJišija in so se morali umakniti proti jugu.
Japonci poročajo, da je hote-.la kitajska osma k,omunističn^ I armada napasti Tajhsijen, severno od Tajuana, toda se j* morala po večurni bitki umakniti.
MADŽARSKA SE POGAJA ZA OBOROŽITEV
Pogajanja so v teku z državami Male antante. Anglija pozdravlja sporazum Bolgarske z Balkansko zvezo.
PRAGA, Cehoslovaska, 2. avgusta. — Uradno češko časopisje z veseljem pozdravlja solunsko pogodbo, po kateri jt Bolgarska dobila pravico za oborožitev ter »pravi, da je ta pogodba lep zgletl za Madžarsko, da mu sledi.
4'Madžarska vlada se pogaja s Članicami Male antante za pravico oborožitve in bo obenem vsem trem -državam izrazila nenapadalno politiko," — pravi neiki praški list.
iMala antanta je pripravljena dovoliti Madžarski, da se oboroži, toda zalite va od nje zagotovilo, da oborožitev ni naperjena proti njej. Madžarska je 'pokazala voljo, da to stori, toda ne v popolno zadovoljstvo Male antante, ker tega ni obljubila antanti kot skupini, temveč samo posameznim trem državam.
Mala antanta bo zadovoljna ako so zagotovitve vsaki državi enaOke. Madžarska pa hoče te izjave sestaviti z različnim besedilom, s čimur Mala antanta ni zadovoljna.
22.000 OSEB BO DOBILO UMETNE ZOBE
Newyorski department za o-skrbo revežev je sklenil pogodbo z devetimi privatnimi laboratoriji za nabavo 22,000 setov umetnega zobovja. Med new-yorškimi reveži, ki dobivajo relief, jih je namreč 22,000, ki potrebujejo umetne zobe.
TRDNO SPANJE *
IPSWICH, Mass., 2. avg.— Wm. Hurwitz je zaspal pri kolesu. Njegov avtomobil je za-vozil s ceste. Podrl je petdeset čevljev ograje, devet cementnih mejnikov, treščil potem v drevo in obstal-Ljudje so bili prepričani, da je voznk mrtev. Ko bo ga dvignili s sedeža, se je preteignil, zazehal in rekel: — Salamensko sem trdno spal.
POPRAVEK PO ŠTIRIDESETIH LETIH
MINNEAiPOLIS, Minn., 2. avgilsta. — V uredništvo neke ga tukajšnjega Usta je prišel star možalk ter rekel: — Pred štiridestimi leti, za časa špan-sko-ameriške vojne, ste poročali, da je Jesffj L. Stegner padel v boju. To ni bilo res. Jesse L. Sterner sem jaz. in kot vidite, sem še vedno žfv. Prosim popravite.
List je objavil popravek.
ITALIJA MORA PRIČETI
PARIZ, Francija, 3. avg. — Nek uradnik francoskega vna-njega urada je rekel, da morn, sedaj pričeti Italija, da se obnove med Francijo in Italijo pogajanja za prijateljsko pogodbo.
Pogajanja so bila pred nekai tedni vstavljena, ko je rekel ! Mussolini, da se Italija in (Francija v španski državljanski vojni nahajata na nasprot-(nih straneh barikad.
FAŠISTI SE
OBUPNO __BRANIJO
Republikanci so bili vrženi čez Ebro nad Tor-toso. — Republikanci pa to zanikajo.
SARAGOSA, Španska, 3. av gusta. — Fašisti nadaljujejo s svojo močno protiofenzivo, k: so jo pričeli včeraj. Kot zagotavljajo fašistični častniki, bodo s to ofenzivo republikance pognali čez Ebro in v postojanke, iz katerih so pred enim tednom pričeli svojo ofenzivo.
Republikanci Gandese še niso zavzeli in tudi niso prerezali ceste med Alcanizom in Gandeso. Fašisti pravijo, du republikanci niso prišli dalje kot do Corbere, ki je oddaljena od Gandese 4 milje.
Fašistično poročilo pravi, da so bili republikanci vrženi čez Ebro nad Tortoso.
Fašisti priznavajo, da je prekoračilo Ebro okoli 30,000 republikancev, toda so mogli pripeljati s seboj le malo artile-rije in tankov in sploh nobenih topov proti tankom, vsled če sar fašistični aeroplani nimajo mnogo ovir in so že podrii 14 potonskih mostov, ki so jih ponoči republikanci zgradili čez Ebro.
BARCELONA, Španska, 3. avgusta.—Fašisti že drugi dan 'napadajo republikanske postojanke ob Ebru, i#da bojna črta ostane neizpremenjena. Iz tega je razvidno, da fašisti ne morejo ?brati dovolj močne armade," da bi mogli pričeti s kako močno protiofenzivo, republikanci pa še niso dovolj močni, da bi mogli zavzeti Gandeso.
Republikanci so tvegali zelo mnogo, ko so pričeli ofenzivo zapadno od Ebra, ker s seboj niso mogli spraviti čez reko mnogo artilerije in tankov, fašisti pa so mostove za njihovim hrbtom porušili.
Kamniti in železni mostovi o bili že porušeni tekom fašistične ofenzive, v kateri so vdrli v Aragon in republikanci morajo graditi samo pontonske mostove, katere pa jim fašistični letalci ravno tako naglo podirajo.
40 CENTOV ZA ČIŠČENJE ČEVLJEV
COVINGTON, Ky., 2. avgu-ista. — Chester Cotton, ki čisti čevlje v neki tukajšnji brivnici, dela precej dobro kupčijo. Pred rolkoborbo med Joe Louisom i i Maxom Sehmelingom je stavil z nekaterimi moškimi, da bo Louis zmagal. Takle je ibil nje -gov predlog: — Ce zmaga Louis, mi boste desetkrat plačali za čiščenje čevljev po 40 centov. Če zmaga Schmeling, vatn bom čevlje desetkrat zastonj očistil. Trideset jih je stavilo.
NEMČIJA BO OB SVOJI MEJI
ZGRADILA MOČNE UTRDBE
BERLIN, Nemčija, 3 avg. — Omrežje utrdb, *ci ga je Nemčija zgradila na strategičnih krajih ob svoji meji, ali pa ga še gradi, naglo prehaja v pravi železni obroč ob celi zaviti meji. To je razvidno iz besedila odredb, po katerih so bile zaprte nekatere zone ob meji.
POPLAVE NA _JAP0NSKEM
Na tisoče ljudi je brez strehe v Osaki, Kobe in Kijotu. — Železniški promet vstavljen, mostovi so porušeni.
TOKIO, Japonska, 3. avgu-sta. — Vsled neprestanega de-ževlja od nedelje so nekateri deli v Kobe, Osaki in Kijotu pod vodo.
Železniki promet med Kobe in Osako je bil vstavljen. Okoli 1000 hiš v Kobe je popolnoma, ali deloma pod vodo.
Jezovi ob reki Sumijoši so razpokali.
Votla v Osake, Kobe in Kijotu pa vpada. Človeških žrtev sicer ni bilo, toda škoda na lastnini je zelo velika.
V	Kijotu je voda odnesla štiri mostove, več drugih pa je v nevarnosti, da se zrušijo. Voda je zalila 500 hiš.
Prefektura Hijogu naznanja, da je voda odnesla 1600 hiš, da so jezovi popokali na 14 krajih, da je bilo porušenih 25 mostov in da so obsežna polja preplavljena.	.
V	Osaka prefekturi je pod vodo 9-t73 hiš, jezovi so popokali na odveh krajih in voda jo odnesla en most. V Osaki stoje vsi prekooceanski parniki.
V	Esime prefekturi je utonilo 9 oseb, 24 hiš se je podrlo, 3777 hiš pa je pod vodo in porušenih je bilo 15 mostov.
LEW1S0V ODBOR TOŽEN ZA ODŠKODNINO
WASHINGTON, D. C., 3. avgusta. — Narodna zveza in-dustrijalnih zavarovalnih a-gentov toži C. I. O. Za milijon dolarjev odškodnine. Zveza pravi, da so jo C. L O. uradni ki označili za kompanijsko un.-jo, vsled česar je izgubila pri javnosti ugled.
PO 25 LETIH NAJDEN PRSTAN
AMMON, Idaho, 3. avgusta. 1— Pred 25 leti, kmalu po svo^ 'ji poroki, je Mrs. M. Brown iz-'giibila svoj poročni prstan na [polju sladkornega trsja. Ko pa j so pred nekaj dnevi preorali njivo, je bil prstan najden.
Odredoa postavlja zaprte zone, ki so že bile utrjene, ali pa se še utrjujejo, ne samo na za-padni meji proti Holandskl, Belgiji, Franciji in Švici, temveč tudi ob čehoslovaški meji in kar je najvažnejše, tudi proti dolgi poljski meji. Utrjeno je tudi obrežje Baltika celo obrežje Severnega ii.or.iu.
Nemčija samo ni utrdila svoje meje proti Danski in Lit vinski. Glede meje v bivši Avstriji odredba ničesar ne o ueuja. toda najbrže Nemci zelo utrjujejo svojo tamošnjo mejo proti Celioslovaški.
Po tej odredbi je prepovedano vsem tujim oboroženim silam, kakor tudi vojaškim atašejem stopiti v te obmejne zone, drugim pa je vstop dovoljen samo proti posebnim izkaznicam.
Nove zone, v katere je vstop prepovedan so razun ob francoski meji, naslednje: j Vsa meja v Šleziji proti Polj-Jski in Cehoslovaški, nato da Ije proti severu na Pomorjan-skem do Baltika; cela meja Vzhodne Prusije; Severno morje od Holandske do Danske ter vojna pristanišča Kiel in- Wil'heltashaven, slednjič pa vzhodna meja na Bavarskem i>roti Cehoslovaški.
Vsled utrjevalnih del je privatno grajenje skoro popolnoma prenehalo, kajti vlada je v to delo poklicala vse delavce, da so utrdbe čim prej dogotov-ljene. Tuji opazovalci cenijo število delavcev, ki so zaposleni pri teh delih na 500,000.
Ne samo, da Nemčija nag:o utrjuje svoje meje, je tudi vsem kmetom vkazala, da do 15. avgusta pospravijo svoji pridelke, ker bo po tem dnevi potrebovala konje vojaška u-prava. 15. avgusta se bodo pričeli divizij ski manevri, katerim bodo sledili korni manevri.
PRED SMRTJO SE JE PRE-MISLU
V New Yorku se je Austin Haviland naveličal življenja. Najpisal je oporoko in par poslovilnih pisem svojim prijateljem. Nato je izpil strup. V želodčni je začutil tako strašne bolečine, da jih ni mogel več prestajati. Telefoniral je po ambulanco. V bolnišnici so mu zdravniki sprali želodec, in bo okreval.	\
•mi|.iiiii»nii!,|j,,ii»iMiul, .nintHM,, .ijiiiMif mHtM|»iminii'!l>»iiniin<»:|ithuMHi'niiiiinni
Naročite se na "Glas Naroda," najstarejši slovenski dnevnik v Ameriki
M
GLX« KXBODl»-I«vT«l
Thursday, August 4, 1938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. B. 'JL
"GLAS NARODA"
(VOICI OP THE PMPUI)
Owned and Published by ILOVKNIC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
Vnnk Bak^r. Prealdent	J. Lopaba. 8«.
Place at boalnen ot tbe corpora ttoa and add Maes of above officer*: 9£9 WEST Utk STREET	NEW YORK, N. V.

45th Year
ISSUED EVEBY OAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
AdTertiaemeat on Agreement
Ze celo leto rt*IJ« Met mm Ameriko
la Eanado ..............$6.00
«a pol leta ................$S.'jO
Za New York u celo leto . . »7 00
Za pol leta ................$3.r0
Za Inosemstvo m o*1o leto .. I7..W
Za fietrt leLa................$1.53 ' Za pol leta ................$3.60
Subscription Yearly K^
"OLA.H NiROOA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠJ NEDELJ iN
PRAZNIKOV
-OLAfl NARODA", 21« WEST 18th STREET, NEW YORK. N. Y. TELEPHONE: CHeben 8—lZ4i
JKiPISl brea pudplea in oaebaostl ae ne prlobčujejo. Denar »a naročnino «*«J *e blagovoli poHtjati po Momy Order. Pri spremembi kraja narod-OlkOf, pro*mo. da •* nin t odi prcJSnje blr.ilMe nameni. da hitreje najde-aio naslovnika.	v
NARODNA OBRAMBA
Amerika potroši vsako leto za narodno obrambo skoro tisoč milijonov dolarjev.
Narodna obramba je važna. Tiče se namreč varnosti ameriškega naroda. To je tudi vzrok, da javnost preveč ne i lotestira proti tozadevnim visokim izdatkom.
Ko govorimo o narodni obrambi, moramo pa še nekaj drugega vpoštevati. Povod temu nam daje poročilo, ki ga je nedavno objavil newyorški list "Times" in se glasi:
—	Nekatero najmodernejša in najnovejša letala, zgrajena v tej deželi, so bila z drugimi letali vred prodana v ino zemstvo.
—	Na Kitajsko, Japonsko, v Rusijo, Anglijo, Francijo in Turčijo pošiljajo Severskyjeva letala, Lackhead bomb-nike, bombnike Martinovega izdelka ter razne druge vrste letal, ki se jih poslužujeta ameriška armada in mornarica.
Z drugimi besedami povedano: Če Stric Sam presk-; buje s svojima najboljšim orožjem druge države (med katerimi so tudi nekatere morebitne sovražnice Združenih držav), slabi s tam svojo lastno dbrarabo.
Ameriki potemtakem ne kaže drugega kot nabaviti si še Več in bolj uspešnega orožjr.kot je tisto, ki g£ prodaja družim državam in se s tem izpostavlja nevarnosti, da bo imela opravka ž njim.
S kakšno pravico nas naši državniki označujejo za mi -oljuben narod, če pomagamo oboroževati ves w*vet?
Državni department dovoljuje prodajo orožja "napadalnim" državam, istočasno jih pa obsoja, ker se tega orožja poslužujejo.
V tem slučaju bi bila povsem upravičena beseda o hi-nnvstrvu.
pošiljatve
»m
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
V JUGOSLAVIJO
Za 9 2.66 ............Dla.	100
f 5.00............Din.	200
| 7J20............Din.	800
tlIJ6............Din.	BOO
$28d00............Din* M*00
946.00............Din. 2000
V ITALIJO
Za $ &35............Lir 100
f 12.25............Lir 200
$ 29.50 ............Lir 600
f 67.00 ............tir 1000
1112.60............Ur 2000
SI67.00 ............Lir M00
I*m OINI SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE GENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
vaijft	kal tgoraj nv
Mnk 4*TotJnj«Be te boljfte
' Izplačila v ameriških dolarjih
« 9.— Marale poslali_9 9J3»
m-
u9EL-
Prejeatal* dob« w starem krajo laplaOlo t dolar]ib. UVR&CJ9DCO PO 0ABU9
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY •*G laa Naroda*1
voaa, m. i.
EOSIUJATELJE OPOZARJAMO.
KJE JE STEBER SVETOVNEGA MIRA!
Ali se še spominjate, kje je evropska smodnišnica? Kje so ttsta velikanska skladišča dina-mita z žnoro in kapslem, da ni treba drugega, kakor vreči ogorek, pa ibo Evropa v ognju?
Mi, ki sino preživeli svetovno vojno, se bomo spominjali tega. Težje bo za tiste, ki so tedaj že le rastli. Zakaj če danes vržeš v javnost vprašanje, kjer je smodnišnica Evrope, ti bo vsak rekel: v Nemčiji pri Hitlerju.
Toda nekdaj ni bilo tako. V časih, ko je bil Dunaj še cesarska prestolica, ste čitali slednji dan po nemških Ustih »bajke ic ba<ni o divjem Balkanu.
Ln pa laži—toliko jih je bilo. Vse to je bilo seveda premišljeno d»lo tiste vsenemške klike, ki je gradila most po glavah jugoslovanskih tje do Carjigrada in potem naprej do perzijskega zaliva.
Kakšna premišljena lumpari-ja je bila to od strani cesarske ga Dunaja, se šele danes vidi, danes po dvajsetih letih pre-stanih preizkušenj. Ne Nemčija, Francija, Anglija, Italija ali •katerakoli druga država—ubogi, prezirani in zasmehovani Balkan je bil tisti, ki je postavil steber svetovnega mira. Balkan je tisti, ki ga drži in polagoma zbira okoli sebe vse, ki nosijo v srcu mir in dobro voljo.
Kdo se ne spominja male an-tane — držav Jugoslavije, Ru-munije in Čehoslovaške? Kdo ji je dal že to ime? Če se ne motim, Madjari in sicer v posmeh oni drugi veliki antanti, v kateri so bile Francija, Anglija itd. za časa svetovne vojne. Ampak ta-le smeh je polahko izginil raz lice Madjarske in vseh ti stih, ki so mislili, da je to kaka prazna skqpina od danes do jutri. Zakaj mala antanta je imela do danes tako odločilen vpliv na svetovne dogodke, da jo smatram za drugi najvažnejši faktor, da ni svet do danes v drugem svetovnem klanju. Prvi faktor je vsekakor Rusija— tista skrivna, mistična sila, c kateri nikdo ne ve, kje se začne in kje neha. Precej za njo pri de—mala antanta. Ne mislite, da je Mussolini za zaibavo metal milijone za vtrdbe ob Jugoslaviji, ali da so Madjari zastonj žrtvovali za tiste hrvaške hajduke, ki so delali na to, da se Jugoslavija poruši.
Zapisal sem kredit mali antanti—rpa nič za to, če ga prenesem na nekaj večjega in popolnejšega, to je -balkanska an tanta. Je to nelyy drugega od male antante, zakaj namesto (Jeho-SIovaške pride zraven Turčija, Grška in od včeraj, to je od nedelje 31. julija tudi — Bolgarija.
Zadnjo nedeljo je torej bilo— ko je bolgarska mladina — pred vsem seveda dijaki—de monstrirala veselja po sofijskih ulicah, ko je zaznala za velik dogodek: Bolgarija je zopet nekdanja svobodna Bolgarija. V tistem zgodovinskem mestu, odkoder sta prišla v sedmem stoletju sveta brata Ciril in Metod, v znamenitem Solunu, sta s 2 sestala predstavnik bolgarski, ministrski predsednik Jur i j Kjosejvanov in grški minister-ski predsednik kakor točasni predsednik balkanske antante Ivan Metaxas. Tam sta podpisala pakt, po katerem daje balkanska antanta vse pravice do zdaj prikrajšani Bolgariji.
To je največje važnosti. Kakor se spominjate, je bil pred nekako letom dni sklenjen prijateljski pakt med Jugoslavijo in Bolgarijo za vse večne časi:-. In danes po letu dni je prišla Bolgarija na prag mogočne zgradbe — balkanske antante,
dobila vse, kar je bilo nekdaj njeno, zajedno pa se zaobljubila, da ne bo nikdar več reševa -la spornih vprašanj z —vojsko.
Tako imamo zdaj v baklan-ski antanti sledeče države: Jugoslavijo, Grško, Turško, Ru munijo in Bolgarijo — kar st pravi: ves Balkan je zedinjen. Združen stoji za svoje praviee in združen bo branil tistega za veznika, ki bi bil napaden od katerekoli vlasti.
S tem činom so revni in za ostali balkanski kmetje in de-Jpvci pokarali Evropi in vsemu svetu, da je bila dunajsko-vse-nemška propaganda proti Balkanu čisto navadna dunajsko -vsenemška laž. Človeku je sko ro zadostilo, da je danes tisti Dunaj, ki je stoletja zasmeho val, tlačil in koval načrte proti Slovanom — čisto tako, kakor Kurja vas napram beli Ljublja ni. V Veliki Nemčiji je izgubljen. Balkan pa stoji s svojimi narodi kakor svetoven miroven steber, viden in poznan, kakor boginja Svobode v našem new-yorskem zalivu. Vse mahinaci-je dveh fašističnih držav, Nem jčije in Italije, so s tem prepre,-I čene. Garancija za svetovni mir je poleg Rusije—balkanska an tanta.In če se spomnite, da je te dni izjavila Anglija, da je nje na fronta—ne več na Renu, ampak na Donavi, potem veste; da si bo ob Balkanu vsak, opekel prste, kdor jih bo stegnil. Slovenci kot del Jugoslovanom oziroma: Jugoslovani, smo bili vsa leta od svetovne vojne nekam pobit-. Ni nam bilo prav, da bi >se grdo gledala Jugoslo van in Bolgar, ker smo vedeli, da to ni naravno, pač pa umet no, zaneseno vsled raznih in trig. Komaj smo čakali trenutka, da preneha to sovraštvo in se začne zopet resnično prijateljstvo. Vse korake v tem ozi ru je storil že pokojni mučenik, jugoslovanski, kralj Aleksander, ki je šel kljub vsem pret-njam in nevarnostim v Sofijo, glavno mesto bolgarsko. Po nje govi tragični smrti je nadaljevala vlada jugoslovanska in bol garska s prijateljskimi stiki, dokler ni prišlo do znanega sklepa večnega medsebojnega prijateljstva.
In zdaj še do novega članr balkanske antante — skoro du gre tako dobro, da bi človek rekel: predobro. Zakaj razven male Albanije z manj, kakor milijon ljudmi je ves Balkan zaprt in zavzet.
Ni pa to še vse. Madjarska ni sicer del Balkana, amipak če hoče obdržati to malo, kar ima, se nima nikamor drugam naslanjati, kakor na malo antanto ali še bolje: na balkansko antanto. Zakaj Madjarska bi bila v Nemčiji v nekaj letih vtopljena. Va žno pa ni za balkansko antanto, da pride zraven, pač pa je veliko in življenjsko vprašanje za Ogre. Zakaj tiste sanje o pov ratku nekdanje Madžarske z do brimi, zlatimi časi so zastonj. Svet ne gre na-zaj. In za vse je obračun. Tisoč let je minilo, kar so pridrveli divji Madjari in porazdelili Slovane v severne in južne. Tisoč let so žiVeli in uživali—zdaj je oa čas, da plačajo račun.Kaj postanejo, je vsejedno, le to je gotovo, da na morejo ostati to, kar so.
Večkrat mi je hudo, da moramo baš Slovenci biti tako majhen narod, da nas ni takorekoč nikjer nič. Pa se potolažim s tem, da imamo na vse strani same brate. Je dobro, če se more pomiriti človek po vzgledu tistega Črnogorca: nas in Rusov je okoli sto milijonov. Mi bi lahko rekli: nas z našimi brati vred bo okoli dvestopetdeset milijonov.
Koliko so posamezni narodi na Balkanu napredovali po sve-
tovni vojni, je skoro neverjetno. W. T. Ellis, ki je v pretece-nih mesecih potoval po Turčiji —da vzamem za vzgled nekdaj najbolj divjo in zaostalo — piše med drugim: 4 * Turška je moderni čudež. Svet sploh nima pojma, kako se je izpremenil) od svetovne vojne. Zdi se, da so to le .<anje in ne živa resnico. Turška je danes država reda, mira in napredka.
Z balkanskimi državami p< -vezana v trdno celoto, v kater-j se zastonj za letujejo imperija -listi zapadne Evrope. Stoletja največji sovražniki med sabo— Grki, južni Slovani in Turki — so kakor bratje.
Turška sama nima pravzaprav nobenih sovražnikov da nes. Vseh nekdanjih intrig m več. Na Turškem je tako, kakor hoče njihov vodja in vladar, Mustafa Kemal Ataturek.
Ko je bila Turška razkosana po svetovni vojni, ni to naro.l nič bolelo. Naj gredo drugi, kamor hočejo — da le oni sami c, stanejo skupno. Turška ne želi nikogar podjarmiti — torej od nikoder nič ne zahteva in niko mur nič ne daje. Turška niti ni več to, kar je bila nekdaj: mo-hamedanska država. Zakaj v Turški vlada enakopravnost vseh ver in nobene vere duhovnik ne sme na ulico v kaki po sebni obleki ali s kakim poseb nim znamenjem. Zato mora j.) si mohamedanski duhovniki in redarji nositi zunaj navadne, cestne obleke.
Kakor znano, so Turki prvi rešili vprašanje drugih narodov. Grke so spravili na Grško, vzeli so pa Turke. Armence so poslali v svojo državo, ki je pod ruskimi sovjeti. In tako je da-nes vse zadovoljno.
Kdor je poznal nekdanjo Turško in pride zdaj tje, skoro ne verjame svojim očem. Ko sem prvič potoval pred mnog: mi desetletji, je bilo z navadnim vozom in vojaško stražo. Danes pa greš 2 vlakom v moderni spalnici, kakor po Ame riki.
Po kmetih se sicer še vid: mnogo domače noše, razven fesa, t urbana ali pokrivala za obraz. To vse je odpravila tur ška vlada. Po mestih pa se oblačijo tako, kakor drugje po svetu. Skupina turških inteli-gentov ali trgovcev se nič ne loči od enakih v Londonu, Parizu ali Ameriki.
Kakor znano, je Mustafa Kemal Ataturek zavkazal, da mora imeti vsak človek svoje posebno ime. In tako so dobili vsi imena. Pišejo—ne več -s turškimi kavkami, ampak z latinico, kakor mi. Mnogo tujih izrazom so opustili. Danes imajo jako razširjeno časopisje in tudi nepismenost je močno izginila.
Turki so bili pred svetovno vojno v mnogoženstvu. Danes tega ni več. Vse ženske so danes odkritega obraza in enakopravne ter prav delavne. Ne-danja skrivnostna Turkinja "js danes živahno dekle ali žena, ki se uveljavlja povsod. Ima volilno pravico in jo najdeš povsod : v družbah in zakonodaji.
Včasih so rekli, da niso Turki dobri za trgovino ali da so preleni za kako obrt. Ne danes. Če imaš kaj opraviti v turški trgovini ali pisarni, se kmalu prepričaš, da dosegajo, če ne prekašajo druge narode. Vsak človek, ki potuje, najde med Turki več vljudnosti, kakor kje drugod.
Bil sem pred svetovno vojno velik kritik vsega turškega. Zdaj pa ne morem biti drugega, kakor velik občudovalec njttiovega napredka. Svoječas-no so me ven vrgli iz cerkve svete Sofije v Carjigradu, ker sem ibil preveč radoveden in sem pod barvo iskal starih mozaikov. Danes to ni več cerkev, ampak prvovrsten muzej. Vse nekdanje turško slikanje so 0-mili in danes vidiš čudovito u-metnost ljudi pred več kot tisoč leti. Včasih so Turki uničevali glave starih kipov, latin sklh in grških, ker je bilo po
Peter
• •
• •
Mohamedu prepovedano vpo-dobljevati človeško obličje. Danes pa najdeš v zadnjem selu podobo njihovega vodja — Kemal Paše.
Ko so se Turki umaknili s svojim glavnim mestom iz Car-grada, so si -zbrali Angoro Bila je tedaj k večjem velikri turška va, tako starinska in zapuščena, kakor vse drugo. Ako priueš danes tje, najdeš krasne bule va rde, moderna poslopja, palače in apartmente. Moreš primerjžiti to mesto z najmodernejšimi v Evropi ali Ame riki.
V oddaljenem Kajzeri sem našel veliko tovarno za aeroplane in poleg tega moderno tkalnico z najboljšimi stroji. Vse je ru.-kega izdelka, zakaj Rusija in Turška ste veliki prijateljici.
Turški narod je dane- res svoboden in >rečen. Vse starinsko je opustil in stremi za resničnim napredkom. Turki ne marajo biti več igra drugih vlasti, kakor je bilo to poprej. Zato so pa v balkanski antanti. ki je vredna skupina vseh, nekdaj zatiranih in preži ranih narodov.'*
Viilite, tako pišejo danes o Turški, ila navedem samo eno izmen balkanskih držav, kak > si je opomogla,odkar ima—mir. Mir pred vsemi intrigami, zla sti pa pred Dunajem.
Tako delamo Slovani za svetovni mir. Prvi in največji steber—Rusija, drugi, če nr. večji, pa zanimivejši — mala antanta in balkanska antanta. V mali(^a» J** v Par dneh prehodil antanti ste izmed treh držav Mobršen del Gorenjske, -o po dve slovanski — v drugi sto 1 VZP^1 na Stoj. >i ogledal Skof jo tud tja
šče ozadja in varnega kota, g.i|^ovt »,l P°dlipe naza j ua V_ skoro ne najde drugod, kakor .■ Šhniko.
balkanski antanti. Še več. I -laz sem napravil dva požir-lim, da je mala antanta del . < ve»' n' Mo v steklenki) in
-em zaeutil v udih tako ugodje, da bi najraje zaplesal, toda 110-liTa je rekla, da ne. Če bi ga bilo nekoliko več, bi se mogoče še noga dala pregovoriti.
< e bo prišel Jože v Ameri
ko'---de radovedni. Xe rečem
ne tako, ne tako, ker sem ga bii že enkrat poiomil s svo jim pr-rokova njeni.
V listu sem čital, da je umri duhovnik Smolej, ki je župir koval po raznih slovaških naselbinah, predno je prišel
Te dni sta me obiskala na domu prijatelj Čali Korče in nje gova žena. Za petindvajseto obletnico poroke sta šla pogledat v staro domovino, pa ?ta se precej naglo vrnila. Velika farma, ki jo imata v Fort Plain, X. V., težko prestaja dva meseca brez pravega gospodarja.
—	Kako je v uomovini? — sem vprašal Čalija.
—	I, tako, tako. V tridesetih letih se mnogo izpremeni. In kdor je trideset let živel v Ameriki, mu ni ts»m več ob stanka. Izvzemši. če bi imel prav dosti denarja. In svet se je ves izpremenil in predrug.i čil. To se pravi — ljudje. Zdelo se mi je, da imam precej žlalite, nikdar pa nisem mislil, da toliko kot sem jo videl j>rv»-dni po -vojem prihodu. Neča
kov, nečakinj, bratrancev in vse žlahte »to devetega koleni je bila eela vojska. < V bi dal vsakemu samo po grošu, bi mi zmanjkalo za pot v Ameriko.
r^p
Od Jožeta Zelenca mi je prinesel stekleničieo s posvetilom: — "To naj ti bo, za dušo in srce in za — nogo."
Pokupim. Jagodovec.
( e pije Jože takega, ni ču-
Ive slovanski — v drugi steivzPpl na StoJ. si ogledal Skofjo udi dve in pride najbrž še tre	'n s'* * Žireh pripravil za
ja. Zakaj če Čehoslovaška i-jl,ot preko -v. Treh kraljev.
pokojnega predsednika Čelio slovaške— velikega Masarvka, balkanska antanta pa je zamisel in delo pokojnega jugoslovanskega kralja Aleksandra. Slovani vodimo povsod.
Da je naša domovina ostala svobodna, da še danes živi ti sta Jugoslavija, o kateri se ni vedelo drugega, kakor da kmalu izgine, je pred vsem zasluga slovanskih narodov samih. Kakor imajo Angleži v svoji naravi kramarstvo, Nemci vojne in krvoprelitje na debelo, tako imamo Slovani nekaj, ki se i-inenuje: mir. Zanj delamo in -Ameriko, je bi! pa avstrijski zanj se žrtvujemo, zakaj mir j.- vo.ini kurat. Velik dobričina in
ena polovica našega življenja, druga je p i kruh.
Četudi živimo daleč od svojo domovine, vsejedno zasledujemo z živim zanimanjem vse pojave in se srčno veselimo vsa kega resničnega napredka naših bratov na vseh konceh in krajih. Dokler 111 bilo sprave /. Bolgarijo, je bila Jugoslavija še vedno v nevarnosti. I11 bai kanska antanta brez Bolgarijo ni celota, pač pa hleb, katere mu manjka ena četrt. Zakvj varnost in bodočnost Jugoslavije ni v tem, kar nudijo Italija in Nemčija — pač pa v tem, kar si Jugoslavija s svojimi sosedi sama postavi. In vsa ta združena celota se zopet mora nasloniti—na Rusijo in nikamor drugam ne. Ta je naravni zaveznik in edina garancija z:i resnično bodočnost. Je sicer dobro imeti v šopku tako cvetlico, kakor je Francija, toda le tedaj, če je v njenj tudi—Rusija.
Ne gre drugače in ne sme iti drugače. Nemci in Lahi so "OK" dokler in kar koristi i-mamo od ujih — toda med prijatelje in zaveznike bi jih jaz nikdar ne djal.
Ali jih pa tudi ne rabimo. Ali ni nas, Slovanov, dovolj, da se uspešno branimo napram vsem sovražnikom, če smo združeni? Zakffg iskati pomoči pri tujih Sosedih, če imamo vse doma!
IIIIIMIIIIIIIM
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA"
ponosen na svoja soldaška le-4ta.
Nekoč sem ga videl fotogra i i ranega v sodaški kapi in iuhovniški obleki. Pod fotografijo je bil ponosno zapisal: — Mi sino mi, ki smo Francelna služili.. .
Kaj je resnična dobrodel nosi: (V daš golemu obleko, mu daj tudi čevlje, srajco i'i klobuk, da bo oblečen. Če da> lačnemu klobaso, mu daj šo kruha in če moreš tudi koza reo vina, da se bo podprl kot se spodobi.
To čl
ovekoljubno stališče ie nedavno zavzela newyorska re liefna oblast. Med reveži, ki do bivajo relief, jih je dvaindvaj set tisoč škrbih. Dvaindvajset tisoč sel o v umetnih zob je bilo naročenih zanje. Tako je prav in pošteno. Posebno če se po misli, da kruh, ki so ga primo-rani uživati, ni posebno sve? in mehak.
Vojna na Daljnem iztoku . . . Francija je utrdila zvezo z An glijo . . . Fašisti divjajo po Španiji . . Hrvati se hočejo odcepiti od Jugoslavije. . . Sedemnajst milijonov nezaposlenih . . . Svet se maje v svojih tečajih . . .
Največji slovenski dnevnik v domovini je pa objavil na prvi strani sledeče senzacijonalno poročilo:
— Hud veter smo imeli vde raj. Na Poljanskem nasipu je gospodu P\ Kunčiču vzelo klobuk. . .
"G EX S KABODA»-KewTori
nrhur«3ay, August 4, 1958
- £HB LARGEST SLOVENE DAILY IN U. fl. Jt
Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin
DRUŠTVENO GIBAN JE V NEW YORKU
Že več tednov imamo zelo viroče Ln se kar kuhamo v sopar-ri Skoro vsak dan je dež, po dežju pa, namesto da bi de ohladilo, je pa še bolj vroče no v newyorskem subwavu je kaikor v parni kopeli.
Srečni tisti, kalterim razmere dapu&oajo, da lahko zapustijo mestno zidovje v poletnih mesecih. Veliko je ljudi, ikateri bi lahko sli na deželo za nekaj tednov, kajti časa imajo dovolj, samo . . .
■Slovenci imamo veliko pregovorov in jih rabimo ob različnih prilikah, da dokažemo, da je resnica, ikar je bilo. Včasih txridi prerokujemo, kaj vise še bo. V mislih imam pregovor, ki pravi: "Čas je zlato."
(Kar se tiče prostega' časa, ga imamo toliko, posebno nekateri, da ne vemo kam ž njim. Slovenski slamnikarji v New Yorku ga imajo toliko, da bi morali imeti cele kupe zlata. Sevelda, pregovor velja samo za nekatere in to ob gotovem času Ln na pravem mestu.
Prejanja leta je šlo veliko Slovencev iz New York a v gornji del države k slovenskim farmarjem, kjer so prebili poletje tali vsaj nekaj tednov. Letos so pa z nekaterimi izjemami ostali vsi v mestu. Vzrok je tnidfi v tem, da je letos prvo leto, in Če se ne motim, prvič v zgodovini dežele, da dobijo brezposelni podporo, katero morajo plačati gospodarji državi, kadar delavec dela. Vsaki teden se je treba enkrat javiti na nradn. Denar pa vsak rad vzame, tudi tisti, ki so proti predsedniku Ro ose ve ltu in njegovemu New Dealu.
Značilen je pregovor: "V sloji je moč!" Posebno delavci moramo to vrpoštevati in podpirati. Pri volitvah pa voliti zastopnike, ki so delavcem naklonjeni.
Potrebno pa je tudi, da se Slo venci med seboj <bolj združfcno, posebno pri javnih nastopih in domačih prireditvah. Leto za letom nas je manj oziroma smo starejši, novih priseljencev ni, mladina je pa po večini bolj amerikansika kot pa slovenska.
Kaikor' je razvidno iz vabil, se Slovenci v Brooklynu zavedajo dolžnosti skupnega delovanja. Priredijo namreč dva piknika, eneiga Slovenci, drugega pa Skupaj z brati Hrvati.
Prvi piknik prirede slovenska kulturna društva: slov. pevsko društvo "Slovan", slovensko pevsko in dramatično društvo "Domovina" in Brook lyn Tamburica orkestra v nedeljo 21. avgusta v Charles Garden's parku, 60-18 Metropolitan Ave., Ridgewood. Drugi piknik pa prirede združena slovensko-hrvatska podporna in kulturna društva 28. avgusta v Češki dvorani 29-19 — 24th Ave,, Astoria. L. I.
Kolikor je meni znano, gori omenjeni pikniki niso političnega značaja ariupak samo za boljše medsebojne razumevanje. Nek arte ri rojaki ne pridejo na prireditve tega, drugi zopet onega društva, itd. V tem pa, da ima več druištev skupno zabavo, mislim, da bo vstreže-no vsem.
Precejšnje število naših ljudi pa sploh nikoli me pride na priredil tve slovenskih druSštev ali pa 'komaj enkrat vsakih par let. Ako pridete na slovensike zabave, ste vendar domač med domačimi. Če srte pa vedno doma, ali pa hodite-iskat razvedrila kam drugam, ste tujec med tujimi
Zatorej, Slovenci, podpiraj-mo slovenska društva in njih prireditve!
Poročevalec.
HIPODROME OPERA CO.
ki izvaja opere po ljudskih cenah, bo v 'letošnjem poletju imela svoje predtetaive na Randall ^s otoku ob Triborough mo-istju in na Jones Beach, L. I.
Predstave na Randall's Island:
6.	avgusta — La Trav i a ta.
7.	avgusta — Ca/valleria Rus-ticana.
Predstave na Jones Beach:
5.	avgusita — Aida.
6.	avgusta — Caimen.
12.	avgusta — La Traviata.
13.	arvgusta — Cavalleria Rusticana.
ZGODOVINSKI ROMANI
SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA
Henrika Sienkiewicza
PO POSEBNI CENI
KRIŽARJI I. in II. zvezek, broš. . . . $3.75
MALI VITEZ Vezano $3.25
POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50
QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . j . $3.—
ZA KRUHOM Broširano . . . 25c
Z OGNJEM IN MEČEM
Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.)
Slovenic Publishing Company
) 216 W. 18th Street	New York
1898	1938
t
Sodobje 40 Let
Jugoslovanska Katoliška Jednota
Glavni stan in lastni dom:
Ely, Minnesota
$5,677,744.00
je izplačala v vseh podporah svojim članom od časa njene ustanovitve.
Kadar se zavarujete, potrebujete dobro, varno, zanesljivo in točno zavarovalnico. Štiridesetletna preiskušnja vam je najboljša garancija. In ce še dvomite, vprašajte dolgoletne člane, ki se počutijo najbolj svobodno in bratsko v najboljši bratski podporni organizaciji v Ameriki.
Skupna imovina: $2,260,028.00
PO DVEH MESECIH NAJDENO TRUPLO ROJAKA.
Te dni sta dva dečka v podstrešju neke kolnice, kakih 14 milj od Menominee, Mich., našla že razpad o joče trapi o nekega moškega, o katerem se je pozneje ugotovilo, da je truplo rojaka Antona Komarja, starega 58 let in prej stanujočega v Port Washinigtonu, Wis. Pokojnik je prišel v Menominee, Mich., iz Port Washington a pred dvema letoma, kjer je nekaj časa delal pri svojem bratrancu Joseph u Komarju, po-zmeje pa pri njegovi hčeri, Mrs. Walter Freiss. Proti koncu maja je odšel z doma in se od takrat ni več vrnil. Domači so domnevali, da se je morda vrnil nazaj v Port Washington, ali pa odšel v kako drugo naselbino. Mrliški oglednik pa je iz stamja trupla, zdaj ugotovil, da je nesrečnik moral sto-iriti prostovoljno smrt že takrat. Pokojnik, o katerem poročilo ne pove od kod je bil doma, zapušča tu še ženo, v starem kraju pa mater. V Ameriki je bival 20 let.
SMRTNA KOSA V BARBERTON, OHIO
Izmed vseh novic, ki sem -jih
W	t 1	_ ..
ze poslal na uredništvo lista, mi je bilo najtežje poročati o
smrtnih slučajih. Kajti vsak	„ _______
tak slučaj pomeni, da je bil po- leta 1913. Stara je bila 47 let novno zadan udarec slovenskim j in članica sledečih društev, priseljencem, katerih število se sv. Srca Marijinega, KSKJ;
življenja omenjeni rojakinji.
Pokojna Mrs. Kujnše je bila doma iz Iga pri Ljnibljani. V Ameriki se je nahajala od
krči od leta do leta.
Najoešče se pa tako pripeti, da smrt bas tja poseže, kjer je je najmanj treba. In tako se torej zgodi, da marsikomu smrt prekriža račune. Eden in drugi se trudi vse življenje in težko pričakuje -tistega časa, ko mu bo življenje olajšano. Končno se pa zgodi, da to olajšanje prinese kruta smrt.
Boročano je bilo že v listu, da je .nagle smrti umrla rojakinja Mrs. Cecilija Hiti. O družini, ki jo je pokojnica zapustila, mi manjka podrobnosti in zato ne morem kaj več poročati. Rečem le to, da se je pokojaiica mučila dolgo vrsto let s številnimi otroci ter ča-ikala, da bodo odrasli ter y končno postali v pomoč in ji olajšali ižvljenje. Tistih srečnih dni pa ni hotelo biti od nikoder, in končno jo je rešila smrrt nadaljnega zemeljskega trpljenja.
Smrt je ponovno posegla v našo slovensko naselbino ter nam je ugralbila še mlado ženo j Mrs. Jennie Kum&e, soprogo Vnaročnika "Glasa Naroda" rojaka Martina Kumšeta. Omenjena pokojnica je tudi gojila upanje dolgo vrsto let Sedaj, ko so ji otrooi že odrasli, štiri sinovi namreč, se ji je obetalo boljše in lažje življenje. Smrt je fpa posegla med družino in po kratki bolezni pretrgala nit
podružnice št. , >SŽZ; "Majni-ka" SDZ; dramatičnega društva * 'Slovenija*' in Oltarnega društva cerkve Srca Jezusovega. Člani in članice omenjenih. drulstev so jo spremili v velikem (številu k zadnjemu počitku. Pogreb se je vršil 1. avgusta iz hiše žalosti v cerkev Srca Jezusovega in končno na pokopališče sv. Križa. Pofleg žalujočega soproga Mar-Hina in Ištiriih sinov, zapnsca pokojnica v stari domovini še eno sestro in tri 'brate.
Kakor že omenjeno je bila pokojnica članica dramatičnega društva "Slovenija" oziroma ženskega pevskega zbora, ki sel Tidejstvuje pri omenjenem društvu ter nastopa pri raznih prireditvah.
Nekega dne se je pokojnica izraaila, da želi od prijateljic članic da ji oib mrtvaškem odru za»pojo pesem: "Kje prijazne ste višave." Omenjena pesem ji je bila najbolj priljubljena, in na žalost so se ji njene želje izpolnile Članice omenjenega druištva so pok o j niči izpolnile željo in ji ob mrtvaškem odru zaipetfe milo slovensko pesem, katera je vsem navzočim pri vabila solze v oči.
Naj ibo pokojnici lahka ameriška gruda, prizadetim pa izrekam svoje sožalje.
Pozdrav!
Frank Troha
MOHAR ZA POSLANCA.
Med drugimi slovenskimi kandidati v Clevelandu, ki kandidirajo za državnega poslanca, je tudi naiš rojak Mr. Joseph Mohar, znani plumber-ski kontraktor, ki se že dolgo let aktivno udejsftvuje tudi v politiki. Mr. Joseph Mohar je že nad 18 let v podjetju ter je znan kot pošten in jako zmožen podjetnik. Joe je sin poznanega pionirja Jožeta Moharja, ki živi ^daj na obširni farmi v Montani.
ROJAKI! ROJAKINJE!
NAJVEČJI IN NAJVARNEJŠI SLOVENSKI
ZAVOD JE
Mestna Hranilnica Ljubljanska
Ima lastnih rezerv nad Din 26,000.000.— vseh vlog pa okoli " 400,000.000 —
Hranilnica poshije popolnoma normalno, vloge so izplačljive brez vsakih omejitev. MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
komisija pravi, da Jimmie A-damiilč, slovenski boksar, ni prekršil nobenega pravila po njenem mnenju in ima vso pravico boksanja v Michiganu. Še več. Michiganska komisija pravi, da izstopi iz Narodne (splošne) boksarske zveze, če se ta strinja z njeno sodbo glede Adamiča.
MICHIGANSKI ŠPORTNIKI SE POTEGNILI ZA ADAMIČA.
Boksarska komisija v Michiganu je ignorirala skletp boksarske komisije v Illinoisu, katera je odvzela Jinru Adamiču pravico boksanja v svoji državi za leto dni. Miehiganska
DOMAČE SLIKE NA
WIIiLARDiU, WIS.
Farmerji okolice Willard, Wis., bodo imeli lopo priliko videti premične slike iz stare domovine in slike iz domačega narodnega življenja Slovencev v Ameriki in sicer v soboto G. avgusta ter v nedeljo 7. avgusta. Slike bo kazal Anton Gr-dina iz develanda. kakor je to že storil pred več Jeti v veliko veselje tamošoijega prebivalstva. G rdi nove slike so znane daleč po Ameriki. Predstavljajo znamenite kraje stare domovine in tudi kako žive naši rojaki doma pri svojih hišah in delih. Kdor želi imeti užitka polno zabave, naj se potrudi na Willard, Wis. Take predstave so redke in zato tudi zanimive. V soboto večer 6. in v nedeljo 7. avgusta sta večera slikovnih predstav. Le pridite!
Poročevalec.
M L LU WAUŠKE NOVICE.
Zadnji teden sta slavila 25-letnico zakonskega življenja John in Fanny Perko. Sorodniki in prijatelji so jima priredili "surprise party" nakar sta slavljenea odpotovala v Pennsylvanijo na obisk dveh Johnovih sester, Mary Bohinc v Irwinu in Frances Bohinc v White Val lev ju.
"ODPRTA NO C IN DAN SO GROBA VRATA . .
V	Clevelandu je umrl John Muhič, star 36 let, rojen v Clevelandu. Zapušča žalujočo mater, dva brata, in tri sestre, Josephine Slabe, Mary v New Yorku .in sestro Lydijo, redovnico Notre Dame reda, in več
dragih sorodnikov.
*
V	Lost Or ok.k, W. Va., je umrl John Keržišnik po pet tednov trajajoči mučni bolezni. Rojen je bil v Smrečja h na Gorenjskem in zapušča ženo Ivano. •
V Joliet, BI., je v bolnišnici umrl John Venišnik, star 56 | let. Zapušča dve omoženi hče-•ri, dva brata in dve sestri. V P. iS. — Slike bodo oba ve-dvojih mladih letih je bil v Čera drugačne.	I Južni Ameriki.
SIgdsmcL v JCcmadL
PAR NASVETOV IN PRIPOROČIL
EDINA SLOVENSKA POGREBftlKA
V NEW YORKU IN OKOLICI
PETER JAREMA Mme. JULUA JAREMA
<sa moške)	ženske)
Pogreb $110. in VEČ
Predno greste kam drugam, pa Ce je Se tako daleč, pridite, aU pa telefonirajte nam za pojasnilo.
Jamčimo, da boste s našo postrežbo popolnoma zadovoljni 129 K. 7tfa ST., med L A*e in Ave AII707 PROSPECT AVE, vogal 155 St NEW YORK Tel.: OBchard 4-2568 » R R O N X Tel.: MElroee 6-6577
Da smo na severu, v deželi kjer medvedje prespi jo zime, ki so le malo krajše od 13. mesecev aia leto, to menda vsi veste Izgleda pa, da smo se te spalne navade tudi Slovenci tukaj nalezli. Rubrika "Slovenci v Kanadi'' v vašem cenjenem listu dostikrat izostane. Menda ni dopisov. Gd vseih tisočev, kar nais je tu, niti enega dopisa na teden.. Žalostno.
Mr. V. R. Ručigaj se večkrat trudi, da bi nas malo vzdra.mil. Njegovi dopisi so zanimivi, tudi predlogi ki jih stavlja so stvarni. Toda ne gre, ker ni razumevanja, ki ga pa ne more biti brez organizacije. Mislim, da je zadnji čas da se o tem nekaj nkrene. j Mlajši doseljenci so se pri-ldčno uživali v razmere v novi domovini. Vem, da si vsi želimo čim ožjega sodelovanja s sorojaki kar bi bila narodna in poisameznikom osebna pridobitev. Političnih predsodkov nas je kriza ozdravila. Komu se ne bi odprle oči, ko vidiš in občutiš civilizacijo dvajsetega stoletja na svoji kaži! ■ Naj bi se ustanovila, oziroma naj fbi se razširila katera že obstoječih slovenskih nepolitičnih podpornih organizacij s sedežem v kakšnem večjem našem nasetlju. Vem, da bi se z lahkoto dobilo par nesebičnih voditeljev, posebno na vzhodu države. Uspeh bi bil zagotovljen, samo treba malo
dobre volje. Pravila naj bi bila času in razmeram primerna. Vem, da assessment! ni bi dosegli višine, ki jih mnogi že leta .plačujemo židovskim družbam (po razredih.)
Razmišljajte malo o tem, rojaki!
Še nekaj. Gotovo se vas že mnogo pripravlja da obiščete svetovno razstavo drugo pomlad v New Yorku. Zakaj se ne bi sestali v kakšnem mestu, najboljlše Torontu ali Wind-sorju par dni prej, ter so se malo iporozgovarjali med seboj. ^Tine, ki je mendar znan vsem kanadskim Slovencem, naj bi organiziral sestanek zdruižen seveda s piknikom.
On se po splošnem inmenju najbolj razume na take stvari.
Naj še kdo drugi pove svoje mnenje.
v Vaš li?t je O. K. Mr. Ker-žetovi članki sitvarni in zanimivejši; naj bi jih vsakldo či-tal! Zgaga ga bije za vse, kar vas je tam v TJ. S. A. Zaslužiš, Peter, da se Ti postavi spomenik tam na "Krancelmu" pri Škof j i Loki, v kateri si menda črpa'1 moč in učenost iz "midle pa f-ežka." Upam, da nas še zabavaš vsaj še par desetletij. Tn če se hočelš pozdraviti, pridi gori k nam. Par sto injekcij od dr. Komarjev Te .bo nprvilo championa v teku, mogoče še celo abstinenta. Ne da kritiziram, ali moje mnenje je, dp šo romani kot "Ljubezen za
ljubezen" preživeJi. Bajte nam kaj ibolj zanimivejšega iz domačega življenja od naših pisateljev. Vsi vam bomo hvaležni !
Delavske razmere so tukaj, kot mislim, povsod. Zlati ru-dokopi, ki jih je mnogo raztresenimi (po <teh ogromnih severnih planjavah, delajo iprilič-no, le plače niso delu primerne, ker po ,par letih v raznih plinih in prahovih je človek živ mrlič.
Kakšno je življenje po kem-pah pa tudi mnogi veste, če se more to življenje imenovati.
Ves obrat do nas se vrši z aeroplani, ki pristajajo na jezerih, ki jih je tu brez števila; težji tovor pa pri vlečejo pozimi traktorji, ki jim včasih vzame za (pot več tednov.
Slovencev je tukaj več, posebno okoli Red Lake-a. Napredujemo slabo; eni proepec-tajo, t. j. iščejo zlatonosne žile, drugi zopet nalagajo težko zaslužene denarje v razne delnice (shares).
Južno od tu je zelo razvita lesna industrija, kjer je zaposlenih na stotine naiših ljudi.
Pa naj bo dovolj za enkrat! Naj 'f^ še kdo drugi kaj oglasi, saj nas je na "tavžente."
Pozdrav vsem znancem, prijateljem in čiltateljem Glasa Naroda po U. S. A. in Kanadi od
§tanleya. Jackson Manion, Ont. Can.
"G LAS NAROD A" — New York
Thursday, August 4, 1938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A.
Ugotovitve WPA
ftfid kratkim je bila zakl,fu-1 niika državne poljedelske orga-
čena ljudska oceni a, pri kateri j nizacije (State Grange). Vsega so odlični državljani vsakega [skupaj, 360 takih državljanov stanu v kakih 8,000 občinah 42. je tvorilo članstvo državnih držav izrabili svoje mnenje oJ ocenjujočih odborov, federalnem delovnem progra- ^ „
mu t Federal Works Program)!.	dfavnrh <*lb?rov se
iu izid je bil, <da se je enoglasno jje "a anja a ^a natančna po-
odobrilo načelo dela mesto|H>d-'T"?1.* * pore /a nezazpo«len, - in da>ka,Tuh	8000
pretežna večina odobrava splošni načrt in upravljanj« Works Progress Administracije.
Enajst vsenarodnih organizacij in ustanov je sodelovalo pri tej oceni — v svrho, da se ugotovi vrednost Work Programa za občinstvo, za nezapo-^•lence, i.:; 7.a ves narod. Sodčki joče organizacije >4» bile: A-meriea.M Association of Planning Officials, American Engineering Council, American lnsti-hite of Arhiteets. American Municipal Association. American Welfare Association, National Aeroriauti-c Asociation, Natifrtial Recreation Associa t ion. Public
Confererwe of Ma vol s in Works IYogres< Administration
rov.
Vsi odbori se strinjajo brez izj me v mnenju, da odpomoči potom dela (work relief) treba dajati prednost pred denarno podporo (dole), toli/ko rasli dobrodelnega učinka na nezaposlene, ker ohranja njihovo zdravje, ponos in izurjenost, kolikor radi koristi, ki jih občine same dobivajo od Works Programa. Ni bilo niti enega protivnega mnenja na vprašanje : "Ali so izboljšave in postrežbe, ki so bile ktvedeme, potrebne iu koristne za Občine.*')
Vsi odlmri razun treh so so-j irlašali, da zgrajene javne olaj-| šav. so trajne vredm*srti. Ti!
Naročniki!
Pazit« na ŠTEVILKE poleg naslova, ki pomenijo* prva mesec, drug* dan in treti« pa leto, kdaj vam naročnina poteče. Nsjirimer: —
7. 30. 38
TO POMENI, d« vam Je naročnina potekla julija, 1938
Po&ljite pravočasno, da nam prihranite nepotrebno delo pottjanja
opominov.
GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York
krajev in povsod pospešil razvoj daleikosožnih javnih načrtov.
Vsa poročila se strinjajo v tem, da "boondoggling" — delo samo v svrho, tla se nekaj dela — je stvar pretilklosti. Našlo se je malo ali nič primerov za tako vrsto projektov.
' m ■ m	■ M	. S
Iz Slovenije.
.vi so trajne vreonoerti. i'ij	4___
Knifed States Bureau of I trije pa so kvalificirale svoje1	%	-
Ro« Is. Knifed States izjave, čp<< da nekatere so traj- NENAVADEN DINAR
ne vrni nosita, druge pa ne. Daj SKI KOVANEC "iegrarlbeni projekti imajo traj-j
f h/avljani. ki so vj>o-lali svoja poročila onim javnim agencijam, ki so priporočale kak YVPA projekt, so bili organizirani v oren ju joče odbore za do-tičiio državo. Osebje teh odborov pokazuje nepristranski /načaj preiskave. Tipičen ime-nik rie'keira odlrora vključuje: predsednika kolegija, bivšega f r« dnika stavbinsk«* dražbe, eivilneira inženirja, prelsedni-ka državne federacije ž risk i h klubov. uradnika državnega sveta, predsednika roditulisko-u č j ■ 111 jskega udruženja, člana dr/-iviie legislature, ravnatel ja nrarla za sneijaluo oskrbo, ekse-kutivn^fira uradnik« ameriškega ff lečega križa in ipredsed-
larji pred ajdoco pašo odvzeli veis ta med, da bo le ajdovec čebelam za zimsko prehrano, kar je zelo priporočljivo.
SAMOMOR DRUŽINSKEGA OČETA
V Vodicah za Šmarno goro «o imeli žalosten pogreb. Zvečer v mraku sta položila dva
občinska cestarja v sveži grob na neblagoslovljenem delu pokopališča ob zidu truplo posestnika in kurjača v opefearni
na Černnčah Jožeta Velčiča iz Polja, ki si je v duševni zmedenosti končal življenje. Po-'kojnikn ki je bil skrben gospodar, je lani v novembru .nenadoma nmrla žena, ki mu je zapustila 5 nepreskrbljenih o-trok, iizmed katerih najstarej ša hči je stara 13 let, najmlajši jpa komaj leto dni. Moža je ženina smrt globoko rpotrla, vendar je še dolgo vztrajal in se (prebijal skozi življenje. Ne-davaio se je ozrl za drugo ženo, da bi preskrbel nedoletnim o-trokom materi ipa ni našel prave. Pred meseci arm je upadel pogum hi je jel popivati. Zadnji čas je bil ves potrt in je hodil okrog zmeden, dokler si ni končal življenja. Velčič, ki je bil star šele 42 let, se je obesil na stopnicah hiše, 'ki vodijo v podstrešje, kjer so ga našli sosedovi otroci.
Pošljite nam
in mi vam bomo pošiljali 2 meseca
"Glas Naroda"
in prepričani smo, da boste potem stalni naročnik.
jj \
It
u
II ll
ll ll
no vrednost, je bilo poudarjeno v vseh poročilih. ki so o njih razpravljali, razun v enem slučaju. V dotični državi obstoja namreč nesoglasje, kar se tiče koristnosti te vrste delovanja v -državi, ki je pretežno poljedelska.
Večina je soglašala, da kakovost dela je bila dobra, da se je ta izboljšala z razvoji m programa, da pa dobro nadziranje je potrebno, ako naj se ohrani visoki standard dela.
Po mnenju velike večine poročil je work relief ohranil izurjenost nezaposlencev in o-ktfšal njih povratek v privatne inidusitri je. Izboljšal je fizične razmere občinstva v večini
»iM<itiiiill|.||iiiiiiiitll>Mii'»ii!t|.t:!ti!tn:|, .iiiiiiliii|liiiiiiiiiiiill.,.::iiiiui,l(i,tiiiiiii,h .tiiiiiiiii '•lin,iiilO^ ,|*-f«tilH»# '"»Itiiillll* -l«.S»|«sili* <>liii|«iiM»?l*lttfi.|lt«"ia-Hi|.i|ill»,I»tl|nji|#l"?|il}|IHHl*
Za gospodinje
Kuharske Knjige...
{■■mmsaMHMHiwn
Slovenske žene so splošno znane kot dobre kuha rice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil, Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečejo, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kakšne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed.
V knjigarni "Glas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimale:
^Rtini'iiffiiiiiHiiiiitttiinwiinHiiiiniiaiinBDiiMii
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša izdajr— 728 strani.
Cena $6u
i^aNinnmmiiiHiiiiiittiniMiufflnmnufliitiimiiiitriRN
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom.
Cena 50c
KUHARICA
W>5 navodil, 255 strani.
broširana $1.25. . . vezana $1.50
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW ?ORK

V neki "kamniški gostilni je gost slučajno zapazil, da ima dinarski 'kovanec, ki ga je držal v roki, na obeh straneh kraljevo podobo. Takoj je pomislil, da gre za falzifkat, po natančnejšem opazovanju nenavadnega d na rja pa je ugotovi, da je sestavljen z dveh po-lovc. ki sta skttbno zvarjeni, tako da na iprvi 'pogled novi 'kovanec ne zbuja nobene suni-nj<. Neznani falzifikator je moral pri dveh novel h skrbno izpiliti ono (polovico dinarskega ikovanca, .ki ima številko, in ju potem topo zvariti, tako da ima novec isto debelino in težo kot vsak dinarski kovanec.
P5daj pa je vprašanje, čemu je žrtvoval toliko časa in trn-' da, da je iz dveh dinarskih kovancev napravil enega, ki ima na obeli straneh kraljevo po-' dobo. To ne bo težavno uganiti. Po deželi še vedno radi igrajo za denar tako, da me-] čejo novce v zrak. Enemu i-gralcu pripadejo novci s številko na gornji strani, druge-1 mu pa novci s podobo. Nepo-štenjak, ki si je presikrbel dva' dinarska kovanca, enega s šte-t vilko, drugega pa s kraljevo' podobo na Obeh straneh, bo pri igri v vsakem primeru dobil,' ker nasprotnikom niti ni misel ne bo priŠSo, da se kdo poslu-* žuj - tako prebrisanih trrkov. Vsak bo sebi pripisoval smolo, nasprotniku pa srečo v igri.
DOLENJSKI SE OBETA DOBRA LETINA
Iz Dolenjskih Toplic poročajo: Poljaki pridelki na Dolenjskem kažejo letos izredno lepo. Dasi je malo dežja, vendar še ni bilo doslej kakšne škode. Toliko ipa že ipade dežja, da poživi rastline. Ječmen in pšenica sta že požeta. Zlasti pšenica ima prav lepo in težko klasje, kakršnega že ni bilo od vojnega leta 1917. Tudi vsi drugi poljsiki pridelki kažejo lepo, .zlasti konuza in krompir. Ena<ko lepo se razvijata fižol in zelje, tki ga gosenice niso tolikanj napadle kakor preteklo leto. Sedanje vreme je zlasti ngoidno za vinograde, 'ki so jih #daj že četrtič škropili. Po goricah, ki niso (bile pomladi jprizadete od občutnega mraza, se obeta, če ne bo še kake nesreče, prav obilna in tudi dobra trgatev.
Sadja tpa letos ne bo veliko, ker je mraz onemogočil ob cvetju oplemenitev. Zadovoljni pa so čelbelarji, ker je čebe-lina paiša obilna. Mana pada vsalko jutro, ipa tudi hoja zelo med i, tafco da čebele prav pridno in hitro ipolnijo satje, ki ga jim "neusmiljeni" čebelar sproti ipofbira -in tako priganja čebelice na še pridnejše delo. Hoje v med je sicer zelo dober in zdravilen, vendar ni priporočljiv za hrano čefoelam v zim-tfeeni ča<sn. Zato bodo čebe-
Knjige, katere toplo priporočamo
MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spi-
Marryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje. — Ca.si, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali.
Cena ...................... 85c.
MORSKI VOLK, Spisal Jack London.
(328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pi satelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Čitatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. Cena......................$1.25
OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J.
sal Bulver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Poin-pejih in Herkulanumu, Borbe s amfi-teatru. Spletke egipčanskega "čarovnika.*' Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$1.25
PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA &VEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Če se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Švejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot.
Cena.....................$2.40
UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika
Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pit hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečitii ta roman. Ne bo mu žal. Cena......................
CVETJE V JESENI. — VISOŽKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni" in il Visoška kronika" sta najboljši de. li pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Skofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena ......................$2.50
Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spi- ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc radovednosti zaišla v nepoznano živ- sal Guy de Maupessant. (157 strani.) Jaklič. (-08 strani.) Tudi dolenjska
1 je nje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika.
Cena......................$1.50
OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati ROMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon
V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.00
kaj takega kot je Ogenj." Cena .....................$1.00
ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan
Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu, ki ga bo prečital. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najboljše sodobne sloven-
don. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Cena....................
ske romanopisce. Poleg romana vse- SAMOSILNIK. Spisal Anton Navačan
buje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena ......................$1.50
ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nic ne zaostaja za njegovimi drugimi deli navzlic temn pa lahko preprostemu človeku Cena...................... 70c.
POD KRIVO JELKO. Spisal Peter
Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih 4' Rokovnjačev'' svojevrstna v slovenski književnosti. Cena ........................55c.
(153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-Čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske.
Cena......................$1-50
)
Kibnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje iu kaznovanje "čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske.
Cena ...................... $1.00
ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar.
(184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si skoro ne moremo želeti. Cena...................... 85c.
$1;50 ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga boriau. (246 strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca.
Cena......................$1.00
Pregelj je globok, STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spi-	VIfL »Pkal Ivan Matičič (411
ko razumljiv tndi sal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tra- strain.) Najznamenitejše delo pi-
_: x___----satelja "Na krvavih po lian ah." Pi-
gična nsoda župnika Golje, potomca tolminskega pnntarja. Njegova pnntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih crtic tndi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja.
satelja "Na krvavih poljanah, satelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo Čital z zanimanjem. Cena.....................$2.00
Cena......................$1.50
TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar	AGITATOR. Spisal Janko Kersnik.
Burroughs. (294 strani) Nadalje-	(99 strani.) Janko Kersnik je po-
vanje "Tarzana," ki je že vsaj po	leg Jurčiča najbolj znan in priljub-
POD SVOBODNIM SOLKCEM. Spisal Franc S. Fiužgar. 2 zvezka 300 in 368 starani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisnje življenje starih Slovencov. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil-Mladega Iztoka je zanesla pot v Bi- činski. (151 strani.) Naš najboljši
imenn znan vsakemu omikancu. Dasi je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c.
zanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. Cena......................$4.00
humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob čitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena .... $1.00
ljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital z nžitkom. Cena ......................$1.00
HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cena......................$1.50
Slovenic Publishing Company
MG l* AS NAROD A" — Hew Tori
Thursday, August 4, 1938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. B. JT.
antox Cehov:
RED
Učitelj rojne akademije Lev Pnstjakov je napel prsi, «=e Pustjakov j stanoval skupaj s priklenil In stopil v obednieo. tvojim tovarišem, poročnikom Za mizo, po kg Zine je sedel Le d o lipovi ni. Nanj se je tudi njegov službeni (tovariš, učitelj obrnil na novoletno jutro: I francoščine, Trembland. Da bi "tilej, Ori<a, za kaj jere**' je pokazal Francozi r*xl, bo po-ifkcl poročniku po običajnem menilo cel kup samih neprijetne v« tnem voseilu. 4*Ne bi te rili vprašanj, pomenilo bi za vziH mirjal. če «i ne bi bila ta-j večne čase >se osramotiti, iz-ko podobna. Posodi mi, go-jguhiti vso čast.	»
..h k, za danes tvojega Stani-! Najprej -i je Pustjaikov Imava.	povabljen *em najtel -trgati r. d, ali /.bežati na-kt-:lo k tngovcu Spičkinu; pa zaj. Alt rrd je bil trdno prišit a j poznaš tega Spičkina: <tra- in odtrgati je bilo nemogoče.
šno ljubi odlikovanja in ima vse. »ki se j inn na prsih ali v i-umbnici ne blišči kakšna stvarca, za nievredneže. Ra-zeu toga pa Lina dve hčerki . . . Najo, veš. in Zino . . . Povem ti to, ker je diroga . . . Saj me raznim«š, drawee! Daj, napravi mi ns|iii«fr).M
V-
l rnn si je položi*] desnico na pr-<\. prikril red, se sključil ter se nerodno priklonil. Ne da hi krmu polal roko, se je težko .spu'-til na prazno mesto, kot m a 1»: č haš nasproti Francozu.
**Naipil -e je najbrž!** si je mislil Spičkiii, ko j*- videl njf-yrov zmedeni obraz.
»• to je povedal Pustjakov,| Postavili so predenj krožnik a tikajoč in zardeva joč in sej juhe. Z levico je vzel žlico, pa pri tem boječe oziral na vrata.; s« j»» opomnil, da v dostojni Porrenik se je zarezal, a mu je, družbi ni spodobno jesti z le-iwtregel.	| v i co. Zato je rekel, da j- že
Ob dveh popoldne -e je Put- obtdoval in da nima prav no-iakov f; Ijiil 7. izvoščkom k briega teka več.
"Seni že jedel . . . hvala lepa . . ."'je zanirmral. "Ril sem na nbisku pri dedu, prolopopu Klejevu, pa me j? povabil naj poobedujem skupaj."
Duša Pustjakova <e j«- na-
8riekinovim in ponosno gledal na pr^i. Tam se je namreč v zlati svetlobi hliščal tuji Stanislav.
"Kako -am sebe bolj spoštuje-.!" si je mislil. 14 Mala stvarca, pet rublj« v, nič več, pa kak«en vtis ti napravi!**
Ivo je dr.-pel do Spičkinove hiše, si je malo popravil sukajo in <poča«i izplačal izvoščika. Zd lo se mu je, da jo "zvošček kar tikam ml, ko je pogleilal njegovega Stanislava. Puftja-kov je zadovoljivo poknšljal m f tonil v hišo. V sprednji soibi sii je slekel suknjo in pogledal v obeti ni co. Za dolgo mizo je tpm sedela kakih petnajst j ifo-tov in obedovalo.
pričele trkati. Pnstjakov se je dvignil in prijel č»k> z levico.
41 Lev Nikolajevič, dajte prosim tele čašo Nastasji Timofe-jevni!" se je oibrnil nanj neki ^ost ter mu pcndal čašo. "»Naj še ona Hzjpije.**
V tem hipu je bil Pustjakov v veliki zadregi, moral je zaposliti še-desnico. Stanislav je sledmjič le zagledal luč dneva in zasijal v svoji čisti, zlati svetlobi. *
Pnstjakov je pr. bledel, glava mu je klonila na prsi in postrani je pogledal na Francoza. Ta p:; ga je gledal z začudenimi vpra-rijočimi očmi. Ustnici sta >e mu tr«"<di. in iz obraza je mahoma izginila vsa zmedenost.
*4Julij! Avgustovič!** se je obrnil manj gospodar. 44dajte mi prosiTii steklenico. **
Francoz ie neoldočno st> gnil Hf pnico k -iteklentki in — o sreča! - Pustjakov je zagledal
prave v rudniku in ugodne zdravstvene razmere v mestu. Zinačilaie bolezni, ki jitli po-vzročajo živosrebrni hlapi, so i'zginile. Končno pohvali zdrav rod, ki biva v idrijski kotli. ii. Letos, pravi, so v Idriji našteli 122 <1 nižin z več kot sedmim: I
red na. njegovih prsih. Pa to ni bil Stanislav, ampak kar cela Aina. A, zato se je tudi Francoz zanedel. Pustjakov se je zasmejal od zadovoljstva, se-dfl je in se oddahnil.
Sedaj pač ni imela ipomena skrivali Stanislava. Oba imata isti greh na gi^bi in niikdo ne j otroki, more nikogar osramotiti.
"A - hm!" se je začudil j V topilnicah železa Spičkhn, ko je zagledal red naj prsih učiteljevih.	j so blagoslovili novo peč, ki soj
"Da, da!" je dejal Pustja- jo bili zgradili v zadnjem ea-kov "Čudovito, kaj ne. Juliji su. Eno izmed dosedanjih >ta Avgirstovič! Kako malo ndli-jrih peči so že pred kratkim do kovanj je bilo .pred prazniki. I oela izločili i-z obrata. Sve-In ikoliko nas j« vseh, ,na sva čanosti je, kakor beleži "Pie
ZA DELOM
< -ndovi-
colo" prisostvoval tudi častni-k ki je dodeljen komisanatu za vojno industrijo.
i^a dobila le vi in »a-z. to. res!*'
Francoz je veselo prikimal z glavo in napel levo stran prsi, kjer se je ponosno kei<atila Ana Obnova fašistične orga t ret *e stopnje.
Po obedu je Pu.-tjakov hodil po vseh sobah itn kazal »rospem svoj red. F^iliko mil j - bilo v <1 uši in prijetno, čeprav mu je malo krulilo oo trebiih'u.
"Te bi vedel," -i j - -mislil ter zavestno pogledal na Tremihlan da, ki se je s Spičkinom pogovarjal o odlikovanjih: "Jaz bi ^i našil kar Vla>dimirja. Ej, da nisem vedel!"
Samo ta misel <ra ie murila. Sic r pa je bil popolnoma -srečen.
Primorske Vesti
Gospodarski pomen idrij- sovino * živim srebrom vodil
skega rudnika	! nt ^ <iVrnPsl» konzorcij (ndele-
; ženi sta bili slasti Italija in
fch i j ski rudnik je od svojega Španija j, ki je omejeval izvoz, polnila s e-udno žalost jo; juha je' spočetka, dajal lastniku lep vsa- j snda j pa jo ima v n.-k; razširjala taiko prijeten vonj in koletcai dobičeik. Objavljena jejjanski konzorcij, ki k<» od kuhane jesetrovine <o >e statistika dohodtkov od 1. 1780 Ivigali nenavadno okusni dim- do 1918» ki kaže da >o se v tem čki. Poskui-al je osvoboditi času samo tri leta zaključila z desnico, in zakriti r« d z levico, a to se mu je zdelo nerodno.
"Opazili bi. In roka bi se-j v Hike nanašajo na prodajo ži-gala č.iz vse pr>i, kol da bi se voga srebra in cinobra, ne pa
izstfbo, a še ta je bila le na- ^delovanj, navaja nekaj v.g v;d zna, ker se objavljene ste- dovinskih podatkov ,,o Valv
pripravljal f>oti. O Bog. da se
kmalu koneal ta obed! Najem
se že pozneje!"
Po tretji i d i je z enim oče-
("'ulo se'>(,ni poškilil na Francoza. Ta I
je govorjenje in rožljanje po-j pa <e je iz neznanih vzrokov m de.	j tudi silno »medel in gledal
lo/vo.-ii f" se >e začul go-1 nanj t r ni ničesar jedel. Ko y» >darjev ar!«.-. -«», Lev Niko-Lt:: se spogledala, sta se oba lajevič! Kar izvolite! Malo's«' bolj zmrrila in povesila oči ~t» zamudili, na nič hudega. I v prazne krožnike.
Pravkar smo pri sedi i.
KADITE
lil
Vid I je lopov!*' je pomis-
pa
na zalogo, ki so bile vedno polne. Po vojni dohodkov i z rudnika niso objavljali. Tu in tam je bilo slišati, da rudnik pri-j naša državi izgubo; s tem se je| večkrat utemeljeval odpust delavcev. Za dvol.tjf 193<i iu 1937 pa so izšli pwlatki, ki sicer nimajo uradnega značaja, a gotovo izhajajo iz pravega vira.
V julijski številki zelo raz-m< srčnkkj1 "Le vie
vso proizvoelnjo in -kri»i za prodajo.
V. Qu re! r^pisu je tndi način
So-B
zor ju in omenja- izvrstne pri
Peter Bell, farmski delavec iz Wadesboro, La., j.- prehodi.1. Jodu milj v uadi, da najde -talno delo. V naročju nosi svojega dve leti -tarega sina. Foiogiafiran j- bil ob priho dil v Seattle, Wash.
j
nizacije pri Sv. Nedelji!
Pri sv. Nedelji blizu V.žina <le v Istri so ponovno ustanovili samcistojno fašistično ?lrr,'tvo. N.j govo območje bo obsegalo j poleg sv. Ni del ie še kraje (Jas-1 tellier. Košane, Tadiče, Babiče.l Vah ntiče. Dt kliče in VelHko Stancijo. Za tajnika društva je bil imenovan («insep])<* t'os-peto.
Nova žrtev granate
Blizu Soče mul Bovcem se je mali ipastir, 13'lett stari Karmel
AlHekuž smrtno ponesrečili is. julija Mi d pašo ovac je v gori našeljkega Potoka v ljubljansko bol-j m a u. ^o granato in jo skušal ni^nico tri žrtve težke avtonio- |jrj»i.d lovora - > Ijnlj ki •• razstaviti, pa mu je pod udarci bilske nesreče. Sof. r prevod!o-pazili ne.-rt čo, pot. irnil« P«v,,e s k amen oni . ksplodirala. Fan- niške tvnlke Verderber iz Ko-1 sreče;;ce v<.* krvave." Nemndo ta je .pri priči ubilo. Njegovo čevja t'H>an Mrovat je odpeljal | ma .-«» iib odne-li v R.-tj.-, k jer truplo je našel pozno v noči (|z Loškega Potoka na tovor- j so jim nudili prvo pomc>č. med njegov ded, ki j.- v skrbeh za nem avtomobilu okrog 30t>l) kg j tt m *pa so va Loškeira Potoka fanta, katerega do večera ni de^k in zabojev. Poleg niega že odposlali na reš- val no po<ta bilo domov, prišel pogledat na ' sta bila na avt.amobiln š.* dva j«, v Ljubi jano brzoiavko in za
planino, če se morda ovce niso (1, lavca in sice-r Rihard (irin- prosili za porno,". V
.porazgubile, a .ne stika fant za ' seis ter kajžar Anton Po i«
AVTOMOBILSKA NE SREČA
»o pr ipel.u'li iz
\ > t o oi'o'i o vr»-*| >«• u' nagnil ,fi z i.'Aiiil kakiii .'III on tr«jv glu-biiko, kjer se je po>tavil spet na kolesa, ki so bila seveda strta, ker je voz štiriUrat pre
njimi. Okrog trupla '.bila vsa trava o-niojena in dabč na oklon je It-žalo polno drobeev granatt. Starec -i je truplo naložil na rame in ga odnesel v dolino, kjer so ga pokopali.
Drage. K<» ji* šofer vrizil pe strmem klancu poleg va-i Ketje ie m |oin;i počila oaevinati-
I-
r/ skodovance -o j>r«
ts i no /. reše
ka na 'prednjem koli sn. Kar je imelo za po>l»dico. da ji* avto v h »m vrglo na rob ceste. Av
valnim avtom na kinii-gi'-ni o-l <l»dt k. kj'*r so ugotovi M. la ima ITrovnt odtrgan«« df -no now . pod kolenom. Poje odtrgano de-mo roko. <l< ."•mi ti ti:: (Jiiii i zli mljeiiih Ve:' I, ll r.
>irjenega
Pnstjakov. Po rdečici vi-di-m, da je nspa7.il. Tn ta nič- j d 'Italia" j» nf-ki V. Querh
naravni tobak bra po-
dišav, turški. DitcHkunki in Rrški tobak najboljAr vrste po $2.63 funt; tobak ^tv. 1 pa P'> SI .90 fntil. — Turški tobak mešan s domačim S1.25 funt. — Poftlljatev jmv flJ«-mo poštnin«' prosto, »11 manj kot er. funt ne pošljemo. i"t% pošljite za vsako naročilo, <.«tan<k pn |m» C. O. D.
STROJ ZA ZVIJANJE CIGARE?.. S5 rentov. — Importiran eigarKni pa* pir 5 r. za zavitek. 12 zavitkov pa Sir.
Pr«xlajal«-1 tobaka naj pišejo za Jjtfor-(uaoljf cIihIp <*en. — Jamčimo za najboljšo postrežbo.
ATLAS TOBACCO Co.
301 WEST 4Ath ST., NEW YORK, N. V.
viednež vse zatoži. Že jutri ho napisal s številnimi slikami čla
nesel to na uho ravnatelju!
Poobedovali so gostje četrto jed, poohedovali <o tudi peto. po volji božji.
Tedaj na se je dvignila neka visoka živina s širokimi, tenikimi nosnicami, topim nosom in knnežljavimi očmi. Pomladil se je |>o plcNi ter spregovoril :
" Predlagam, da napi jemo na zdravje navzočih dam!"
Gostje so se šumno dvignili i:n prijeli za čaše. Gromki * Mi ura" se je razlegal po vsej i hiši. Oaine so se zahvalile in
Važno za potovanje
M*«ir |e OMMMijea p*rf«»atl » stari ara j all Mili kaga taai, je potrebne. Je p*Mt#en » vneb Mtarrb. ViM uaAe dolgo-letnr akuAnJe Vmm immmh dali najboli^a pujawdla ta tadi m potrebno preokrboftl. in je ptdoranjc uaobao ta bitrCL «*to m aa-ia mm' ma *aa pojasnita.
Ml artebrbhao m. bodisi pro4uje u povratna dovoljenja, poful I bde. vUeje In aplob «M. kar je za potovanj« potrebno » aajkttrejteai taaa, ta kar Jo glavno, ta najmanj*« antki.
Nrdriavljanl naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker preda« m dobi Ij Waablugtona povratne dovoljenje KE ENTrtV permit, trpt aajaaaj e« mmm.
rUH» lerej takoj *M brezplačna navudflla ln vacotavljanm V«a. da h—te pnrrnt III udwbfHt |HilOl>ll
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street
New York, N. Y.
nek 44Vir bogastva za avtarki-čen boj."
"Idrijsko živo srebro,'* v katerem navaja, da je v letih lfWC in 19.17 Idrija izvozila 25,269 železnih po-sod (posoda stekl -ničaste, -prwlolgovate oblike drži .'U.f) kg živega srebra), to .jej H718 kvintalov živega srebra. Najvišji predvojni pridelek je bil leta 1913, namreč 8200 kvintalov v enem sam m letu. Izvoz je šel največ v Nemčijo, v Anglijo, v Združene države, v angleško Imd.ijo; niajnše količine so prevzele Francija, O-grska. Japonska, Kanada in druge države. Za to srebro je država dobila iz inozemstva 30 milijonov zlatih lir, prodaja na notranjem italijanskem trgru pa je vrgla dva milijona. Prva dva meseca letošnjega leta je rudnik izvozil že okoli 360 kvintalov živega srebra in sicer največ v Anglijo, Nemčijo, Romunijo in Francijo. Povpraševanje je .vedno veliko. Rudnik je jako dobro opremljen, da lahko zadosti vsaikem« naročilu. Cfta:"kar-pravi, da je živo«rebrne mrlp se 7.a najmanj 20 let, če se bo i^koipavanje nadaljevalo v tej meri, ne gtede na ležišča, ki se žp kažejo.
Na vsem svetu znaša pridelek živesra srebra 80.000 posod letno. Na Italijo (Idrija in to^kanski rudniki) jih odpade več kot tretjina, namreč 30 ti--oč. Odkar je Almaden na španskem zaradi državljanske vojne n?tavil obratovanje, ima Italija moaiopol živega srebra na evropskem trgu. Prej je tr-
"Padišahovi sen-4<Ob Vadarju";
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v ci" pri ^Oboževalcih ognja", kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti '? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik?
IZ BAGDADA V ŽTAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA:
Smrt Mohamed Emina, — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast.
Cena $1.50
KRIŽEM PO JUTROVEM
4 knjige, 598 strani, s slikami
VSEBINA:
Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak* sem v Mekko romal. — Pr* £amarih. — Med Jezidi.
Cena $1.50
PO DIVJEM KURDISTANU
4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA:
Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
Cena $1.50
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami, 577 strani
VSEBINA:
Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju.
Cena $1.50
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik
Cena $1.50
SATAN IN ISKARIOT
12 knji«, s slikami, 1704 strani VSEBINA:
Izseljenci. — Yuma Setar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta- — Izdajalec. — Na lovu. — Spet mu divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči.
Cena $3.5f)
WINN E T O V
I 2 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA:
Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata.
—	Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt.
—	Winnetova oporoka.
Cena $3.50
2 UTI
4 knjige, s slikami, 597 .strani
Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot.
Cena $1.50 Naročite jih lahko pri

Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK. N Y.
"BLia NlHODP-I,f Tov*
Thursday, August 4, 1938
rn EXSGE8T RLDVBH* DULY iNO.tft
..........................................iiiiraiiiiiiiiiiiira.....inn
ROMAM IZ 2IVUEHJA
ZA "6US NARODA" PRIREDIL: I.H. ™ 1 S	———■
44Ne, prav gotovo ne, Rudolf, ker otroka nočeš obdržati v svoji hiši, je breedvomno najboljše, aiko pride v hišo Egono-ve družine. Da pa je tam tudi mala hčerka, mi je v veliko tolažbo, kajti Dagrmr neobhodno potrelbu je pri jati ejieo. Med nama, .ker »va že oba stara, bi postala preveč resna in potrta." Rudolf se oddahne.
"Veseli me, da v tem vidiš t»aj 'nekaj dobrega za Dagmar. Verjemi imi, za njo je ravno tako dobro kot za mene, da gre od tukaj. In pri Bgonu jo morem «brez skrbi pustiti do svoje smrti."
Brigita prestra«e.na pogleda. "Tako dale« misliš na to ločitev?" Rudolf nagubanči čelo in pravi trdo: "7ja vedno! Dagmar ne maram več videti, to je moj trden sklep. In prosim te, da me v tem me poskušaš omajati. Svoj me<rečni zakon hočem popolnoma pozabiti in ne maram. da bi me ikaj *in kdo nanj spominjal. In prosim t;-, da ^e sprijazni* ■& »to mislijo. Ako mi hoče« 'napraviti veliko uslugo, tedaj tudi ti prene haj z Dagmar vse -zveze, kajti tudi fca tebe je to najboljše. Naj se v hi&i mojega bratranca v lazmere viivi tako, kot bi bil njfro dom. Tudi Egona bom jiroeil,, da mi o njej nikdar in ničesar ne poroča. Tudi jo morajo pripraviti d-> 'tega, da ne bo, kadar se bo naučila pisati, pisala pisem. Tudi >ama mora popolnoma pozalbiti, da j.« imela očeta i-n mater. Tako bo najprej stala ,na trdnih <lch. Ako pa bo. prodno jaz umrjem, našla moža, bom ž njim uravnal vprašanje detVvin** in naj potem pri svojem možu najde svoj dom. In šele po moji smrti se bo Krnela vrniti) tu-sem in nastopiti usvojo dedščino."
Gospa Brigita smrtno prebledi, gaipogleda z velikimi očmi j i o vpraša otožno.
"Ali ti ne bo nikdar prišlo na misel, kako si bil krut?". Strasser si z rokami podpre glavo in sedi nekoliko časa, ne da bi rekel kako besedo. Nato pa se vzravna in vpre vi ?ijo pogled, ki jo zgane. Tu li -sam je bled do ustnic.	.
"Brigita — sem proti sebi najbolj krut, kajti iz svojega življenja izbris,m vse, kar mi je bilo kaj vrcd.no. Mogoče bi se navadil, da bi mogel -trpeti Da-gmarino navzočnost v hiši, ako je ne bi nikdar ljulbil. Toda učiti ee sovražiti to, kar si ljubil, na mlado glavico gledati z nezaupanjem i.n dvomi, ko Bi jo nekdaj ljubil z vso iskrenostjo — ne, Brigita, to je več,-kot pa zmorem. Razumi me vendar, to ločitev si nalagam, samo zato, da ji ne zastrupim njene mladosti z vsem, kar v j meni vre. Dagmar bo daleč od mene vesela in srečna — tu-' kaj bi poginila pod mojo jezo."	,
Brigita ga pogleda poina usmiljenja. "Da, Rudolf, sedaj te popolnoma razumem — in sedaj sama rečem: Dagmar mora od hiše. In če misliš, da bo pri Kffonu in njegovi ženi v dobri oskrbi, potem jo pusti v božjem imenu iti."	< i
Stra&sor se poglp.di po laseh in pravi: "Kot rečeno, Kgon je dober in navzlic svoji lahkomišlje-nosti v denarnih zadevah pošten. Njegova žena je sicer nekoliko domišljava, toda z lo dobra in ljubezniva Velika dama je in zelo izobražena, in orl nje -se bo mogla Dagmar rraio-t>o učiti. Egouu sem že tudi pisal, da naj pride, da jo bo odpeljal s seboj. Da gre pri tem za Dagmar, mu še nisem povedal, vse to bo od mene u-stmeno izvedel. Tudi njemu mo-;am navedi vzroke, zakaj hočem otroka poslati iz hiše Drugače me mogoče ne bi razumel. In sedaj te hočem prositi pnpraviš, da Dagmar odide. Prosim te, da skrbi« Ta to, da bo imela dovolj obk-ke in .perila in spravi v kovčege Tudi ne pozabi na njene najljubše igrače, kajti mislim, da jih ima zelo rada.'*
Pri teh besedah mu zlomi glas. Vstane in stopi k okno. Na* tik rat nastane pri njem nekaka bolečina ločitve. Pri tem misli, kako pogosto je z veseljem opazoval svojo hčer. ko. ko se je Igrala s punčkami in ž njimi tako ljubeznivo govorila — kot dobra mati Mogoče se nekega dne ne bo tako brezsčrno lo'ila od svojega otroka, 'kot se je od nje ločila njena mati. Zopet se ga poloti neizmerna bolečina, toda s -silo jo *kuša zatreti. Vse mora biti drugače, ko bo Dagmar enkrat izginila iz njegovega življenja, kot je nikdar ne bi bilo.
Brigita ga opazuje polna usmiljenja. <\z -nekaj časa se zopet obrne k njej.
'Torej prosim, uredi vse po svojem prevdarku, naj ničesar ne manjka in imej vse pripravljeno. Egon bo kmaiu prišel m bo nato brez vsakega odlašanja ž njo odšel. Ali misliš, da bo moral s sebo.i vzeti kako postrržnioo za otroke?"
Brigita zmaje z glavo.
"Ker ima sam >ww iste starosti kot Dagmar, bo že sam mogel v-e opraviti."
"Dobro Sedaj pa nekaj drugega, Brigita, še nekaj f imam povedali, kar te bo zanimalo. Jutri dopoldne ob pol enajstih me bo obiskal Werner Fal'kmr. Povedati ti hočem, o čem se boni ž njim razgovarjal."
In pove ji vse, kar namerava z Wernerjem. Brigita ga praW- PO*,U;a "" j° zH° zanima- Ko .pa skonča, tedaj mu
ur	da ^jžega ne bi mogel izbrati, Rudolf,
Wen* <r Falkner je v resnici fant, ki ga je težko najti. In njegovi srtarwi so ntu bili vedno dober zgled. Prav gotovo
hoW dMV^ <V ** ^ VZg°jil Za inesto' ki
Strasser se ozre na njo s trudnim pogledom
"Torej ali sem vendar enkrat saj v eni stvari našel tvojo pritrdit*v!"
"To najdeš vedno in v vseh zadevah, Rindolf. Ce pa mislila, da t. moram ugovarjati -zaradi Dagmar, se temu
ILZTil \ \ ž*,0 rada imam	m ločitev o I
nje m, bo zelo težka Pa tudi se bojim, da ti bo že ne^g« ane zal, da si jo zavrgel."
i Stra^er odločno zamahne z roko.
_ , (Dftltt prihodnjič.)
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo se vi.
"Naši Kraji"
Sl.ke so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
$
i.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Bohinjsko jezero
216 WEST 18th STREET. NEW YORK
Razne vesti.
SOLATA USPAVALNO SREDSTVO.
*
V vrtni solati ali loči ki so mlečne, nekoliko isočnate >oovi, ki ublaaujejo občutljivost možganov in vzbujajo nagnjenje k spanju. V tej rastlini posebno v mladih listih, je zelo malo u-činkovitih snovi, tako da ni nikoli nevarnosti zastrupijenja.' Če pa pojemo večjo množino i solate, se pojavi ta blažilni uči-j nek »pri odrastlili, posebno pa; pri otrocih. Mnogo več učinkovitih snovi vsebuje solati zelo sorodna rastlina, ki jo nahajamo pogosto tudi kot solato na vrtu in sicer stmpena ločika, lactuea virosa. Hkstrakte tel rastline so v prejšnjih časih pogosto rabili v Evropi v zdravni.št vu kot uspavalno sredstvo, pozneje ie pa izpodrinil to rastlino učinkovitejši, toda nevarnejši in bolj sitruprni opij tudi zato, ker so imeli primitivno pripravi i en i ekstrakti iz ločike neenako učinkovitost bodisi da so bili strupeni ali pa je učinek sploh odpovedal.
Zadnje čase se je pečal s to rastlino glede na prizadevanje po gospodarski osamosvojitvi nemški orčenjak A. Forst. ki opisuje svoje izsledke v 'Mun-chener medizinale Woehen-sehrift*'. Poskus -ne živali se pogrezajo po primerni dozi v mirno spanje, ki nima po-transkih! znakov kakor jih vidimo pri: drugih uspavalnih sredstvih,! recimo motnje v dihanju, zelo j nizek krvni pritisk, padec tem-] perature telesa itd. Pogoj stal-] nosti in varnosti učinka je pri-1 meroma priprava ekstraktov iz j rastline, ("V ie priprava teh-1 nično na vitšku, učinek skoraj! nikoli ne izostane. To -sredstvo | je že prišlo v promet. I7ined|
našega sočivja prihajajo v po-Stev razm- vrste ločike, ki se odlikujejo po uspavalnem učinku. Lahko pa vzamemo tudi gobe, ki vseflmjtjo cholinu podobne snovi, na katere nah tirno tudi v človeškem telesu. Te snovi znižujejo ikrvni pritisk in s tem zbujajo nagnjenje k spanju ali pa poglabljanje) naravni spanec. Zato <e po gobah tako dobro spi, <v-e so dobro pripravljene in če niso strupene. Priprava uspavalnega sredstva, ki l)i moglo nadomestiti opij, je velikega medicinskega in gospodi a rs k ega pomena.
STRELA UBILA 2ENO:
Nad Slov. 'goricami je divja-' lo silno neurje. Pri Mali Nedelji je 45-letna posestnikova žena Terezija Karba molzla krave, ko j«* prihrumela ne vili-, ta. Odhitela je v h:f3o. <la bi, zaprla okna. ki jih je bil ta čas že zaprl m«»ž. Okrog 11.30 je udarila strela v drevo kraj hiše in preskočila v izbo, ikjer je na mestu ubila Karbovo ženo. moža na oglušila, »ločim je o-stal Karbov otrok nepoškodovan.
PREMEMBA NASLOVA
1)R. A. KERMEK nam naznanja, da se je preselil z 889 Bu-hwic-k Avenue na štv. 16? WYCKOPF AVENUE (v Pa rna lekarni) vogal Stanhope S*, blizu De Kalb Ave., RIDGEWOOD, N. Y.
Uradne ure: od 10. do 12. o-poldne in ]>o dogovoru. Telefon EVergreen 2-9839.
Stanovanje: 133-41 — 85tli Street, Ozone Park. Uradne ure vsak popoldne j in po dogovru.
Telefon: Michigan 2-0596.
(5x)
|< f^rmamr
VSEPARNIKE
in
LINIJE
ki so važne za Slovence zasi« i h:
SLOVENIC PUBL. CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT.
216 W. mil St., New York. N. Y.

ORKAN OB JASNEM NEBU.
Povzroča jih po vsej pni liki kakšna nevihta v bližini ali pa 'kakšno dogajanje v zemlji, morda potres al L vulkanski izbruh. Da bi to zagonetno!
^ 'GLAS NARODA
^pošiljamo v staro do-^ movino. Kdor ga ho-^ tet naročiti
^ce naročiti za svoje jf
N sorodnike ali prijate- j S i •	I_li__• i
\ lje» to lahko stori. — 4 aroenina za stan 2 | kraj stane $7. — V ^ ^ Italijo lista ne poši- 4 ^Ijsmo	p
majhnem kotu norveške obale v Holidalsfjordu, so opazovali zelo nenavaden orkan, ki daje norveškim znanstvenikom preeej skrbi.
<W> 11. dopoldne je ob popolnoma jasnem nebu nastal viha r, ki se je iz popolne zračne tišine v minuti časa razvil do stopinje 11. Viharje razkrival hiše, prekucnil neki avto. raztrgal ribiške (mreže, ki so se sušile ob bregu, in končno prevrnil cel hlev. V fjordu samem sta se prevrnila dva čolna. ČVz <1 .set minuit se je vihar prav tako nenadno -polegel kakor se je bil pojavil. Samo zavoljo tega je bilo mogoče rešiti ribiče iz pre vrnjenih čolnov. Pot. po kateri se je pomikal vihar, se da natančno zasledovati, na obo Strain i je ostro omejena. Zc kilometer ali dva od Hodals-fjorda ni bilo nobenega viharja.
Meteorologi, ki so jih takoi opozorili na čudni pojav, so izjavili. da so takšne sunlke opazovali doslej le ob določenih mestih ameriške obale. Pojav takšnih vetrov na Norveškem bi bilo «prej«ti z veliko slkrbjo ker zahtevajo največ smrtnih
stvar razjasnili, je odšlo že ne-| o. septembra: koliko najboljših TirkY*"Q^v'Vi	- «
KRETANJE
PAKN1KOV
SHIPPING NEW.3
6. avgusta:
Statendam t Boulogne ..Bremen v Bremen
6.	avgusta:
Conte di Savola t Genoa
10.	avgusta:
Queen Mary v Cherbourg
11.	avgusta: Cbainplaln ▼ -Ha?rt
12.	avgusta: Europa t Bremen
13.	avgusta: Saturnia v Trw
16.	avgusta:
Nieuw Amsterdam v Boulogne
17.	avgusta:
Normandle ▼ Havre Aqultanla v Cherbourg Hamburg v Hamburg -JO. avgusta: Rex v Genoa lie de Franoe v Havre Veendam v Boulogne
23. avgusta:
Bremen v Bremen M. avgusta: Paris v Havre Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 27. avgusta: Borna v Genoa
30.	avgusta: Europa v Bremen
Statendam v Boulogne Dne Grasee v Havre
31.	avgusta: Aqultanla v Cherbourg
Normandie v Havre
3.	septembra:
Conte di ttavoia v Genoa
4.	septembra: Clmmplain v Havre
G. septembra : lie de France v Havre Nieuw Amesterdam v Boulogne
7.	septembra :
Queen Mary v Cherbourg Deutschland v Hamburg Vuleania v Trst
norveških Bremen v Bremen
meteorologov v HoldalsfjoncL. kjer boni o stvar natančno preiskali.
CANKAJŠEK IN NJEGOVA 2ENA
SMRTNA KOSA
V New Yorku je ■Jinrla 18. iulija moja sestra Polda VoTkar roj. Kvas v Domžalah, st-ara pa ie bila 51 let.' Zadela jo je kap. Zapušča sina in. hčer ter dve sestri, tri brate, v starem kraj« pa brata Cirila.
Moja sestra je dobila od Mrs. Bučar iz Ridgewooda pismo, v katerem ji sporoča žalostno novico. da ji je v starem kraju umrla hčerka Pavlica Tiear. Stara je bila 15 let. Zastrupila se ji je kri. Zapušča žalujočo mater, brata Franka in v starem kraju sestro Minko.
S poadravom
Fanv Zakelv, Albert, Pa.
10. septembra:
Volendam v Boulogne Rex v Genoa
13.	septembra: Paris v Havre
14.	septembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg Hamburg v Hamburg
16.	septembra: Europa v Bremen
17.	septembra: Saturnia v Trst
20.	septembra: Statendam v Boulogne
21.	septembra:
De (ira_s.se v Havre Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg
22.	septembra :
lie de France v Havre 24. septembra:
Conte di Savola v Genoa
27.	septembra: Bremen v Bremen Nieuw Amsterdam v Champlain v Havre
28.	septembra: Normandie v Havre Hansa v Hamburg
Boulogne
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plaCano naročnino. Prva Številka lxmieui mesec, druga dun in tretja pa leto. Da nam prlhra-uite nepotrebnega dela In stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno izravnati. Pošljite naročnino naravnost nam «11 jo pa plačajte našen u zastopniku v Va£em kraju ali pa kateremu lamel zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravi, čeni obiskati tu<r. druge naselbine, kjer je kaj naftlh rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino.
1
kitajske armade Čankajšek se pogovarja z delegati Zveze mednarodnih dijakov. Njegova žena gospa Ciang je študirala na ameriškem Wellesley vseučilišču.
CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Ijumt!"
COLORADO:
Pueblo, Peter Cullg, A. Saftlč
Walseuburg, M. J. Bayuk
INDIANA:
ludianuixtlls. Fr. ZupsuiH
I.L1NOIS: Chi«-ago, J. Bevdt Cicero, J. Fabian (Chicago, Ccero
In Illinois) Joliet, Jennie Bamblch La Salle, J. Speilch Mascoutah, Frank Augustin North Chicago in Waukegan, Mn*h ffirick
lAlU'LANl):
Kitzmiller. Fr. Vodoplveo MICHIGAN: Detroit, L. Plankar
MINNESOTA: Cblsholm, Frank Goule, J Li iao' •»• Ely, Jos. J. Peahel Eveleth, Louis Gou2e .Gilbert, Louis Vessel Hlbbing. John PovSe Virginia, Frank Hrvatlrh
MONTANA:
Roundup. M. M. Haulan Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderick
VEW YORK: Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank MmU
Ear
siapnia
OHIO:
Barberton, Frank Traha Cleveland, Anton Bobek
linger, Jacob Resnlk, Joh Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumfl*
Youngstown, Anton Klk*U OREGON:
Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA:
Bessemer, John Jevnlkar	x
Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, 4. Brezove« Coverdale in okolica. Mrs. Ivam Rupnik	t
Export, Louis SupaoM* Farrell. Jerry Okcra Forest City. Matk WailB Fr. Blodnlkar Greenshurg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown. John Polnti Krayn, Ant. TaulelJ Lnwrne. Prank Ballocb Midway. Juun 2ust Pittsburgh in okollcm, Philip Proffar Steelton. A. Hren Turtle Creek. PV. Ssldfrer
West Newton, Joatpfa Jo?tn......
WISCONSIN.	T
Milwaukee, West AlUs, Fr. Skak Sheboygan, Joufl WYOMING:
Hock Springs. Levis
Diamondville, Jot RoUuH