DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 277
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, NOVEMBER 25TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV.
Hoover bo vzel šest mesecev počitnic, ko bo zapustil predsedniški urad
Washington, 23. novembra. Predsednik Hoover je danes napram svojim prijateljem izjavil,
Organizirani delavci svarijo narod, naj ne krši oči-vidno Volstead postave
Washington, 23. novembra. Matthew Woll, načelnik delavskega narodnega odbora za od-
da si bo vzel počitnice šest mese- pravo Volstead postave, je danes cev ali pa celo eno leto takoj po j svaril ameriške delavce, naj ni-4. marcu, ko zapusti predsedni- kakor očitno ne kršijo prohibi-
ški urad. Pozneje pa, ko bo "dobro spočit," se bo posvetil privatnim poslom. V politično življenje se ne bo več podajal. Hoover je že sedaj dobil mnogo po
Saj bi šlo, če bi bila pota dobra!
cijske postave, predno postava ni bila postavnim potom odpravljena. Woll izjavlja, da misli večina nasprotnikov prohibicije, da ! je mandat naroda pri zadnjih
nudb od vseh strani za to ali ono volitvah, ko so bili suhači pora-službo. Dosedaj ni Hoover še j ženi, že odpravil prohibicijo v ničesar sklenil, in se sploh ne bo (Ameriki, kar pa ni resnica. Kon-odločil, dokler ne bo izven pred- gres mora tozadevno prohibicijo sedniškega urada, še isti dan, ko j postavno odpraviti. Brez ozira se Hoover poslovi iz urada in bo na naše mišljenje glede prohibi-
novi predsednik Roosevelt zaprisežen, bo Hoover zapustil Washington in se odpeljal v New York, kjer se bo vkrcal na par-nik, ki ga pelje preko Panama prekopa proti Californiji. Na svojem domu v Palo Alto se bo Hoover mudil nekako 14 dni.
cije, je izjavil Woll, kako je nespametna in bigotna, pa moramo kot državljani vedeti, da je prohibicija še vedno zapisana v knjigah kot postava in ostane taka, dokler kongres drugače ne odredi. Pomniti je treba, da je zvezna vlada še vedno pri volji
Potem se pa bo z nekaterimi pri- potom svojih prohibicijskih
jatelji podal v Sierra gorovje, kjer bo v gorskih tišinah ribaril in popolno pozabil na javno življenje. Kot vsakemu predsedniku se tudi Hooverju močno poznajo štiri leta bivanja v Beli hiši, kajti skrbi in odgovornosti, ki jih nosi predsedniški urad s seboj, so ogromne.
-o-
Brezposelni v Washington
Washington, 24. novembra. Pred Belo hišo so se danes ponesrečile demonstracije "brezposelnih." Udeležili so se jo otroci, ženske in več moških. Policija je polovila najprvo otroke, katerim je dalaviesti, nakar so jih spustili. Hujši boj je pa imela policija z ženskami. Neka 37 let stara Gertrude Haessler, iz New Yorka, je tako brcala in se upirala aretaciji, da sta jo morala
agentov uprizarjati pogone m ostro kaznovati kršilce prohibicije, zlasti ker predsednik Hoover ni niti toliko pri volji, da bi podpisal postavo za upeljavo dobre pive. Narod mora potrpeti, i dokler prihodnji kongres ne spregovori besede.
-o-
Letna seja farmarjev
Vse člane Slovenskega farmer-skega kluba' v Geneva, Ohio, in! v okolici, se vljudno opozarja na letno sejo Slovenskega farmar-skega kluba, ki se vrši v četrtek,! 1. decembra, pri Frank Grubar-ju. Pregledale se bodo knjige,! predložili računi in volil se bo! nov odbor.
Trgovina v oktobru in za- Zanimive vesti iz življenja četkom meseca novembra naših ljudi po ameri-se je vidno zboljšala ških naselbinah
Washington, 23. novembra. Iz urada glavnega tajnika K. Federalni rezervni odbor poroča S. K. Jednote se poroča: Vsled v svojem najnovejšem mesečnem številnih poškodninskih in ope-| pregledu, da se je splošna trgo- j radijskih sluča jev, je v poškod-vina v Ameriki v mesecu okto- ninskem skladu nastal primanjk-bru vidno zboljšala, ako se je ljaj, ki je koncem oktobra znašal zanesti na poročila, ki prihajajo i $3,'000. Razpisati bi bilo treba iz vseh krajev dežele, že tekom | izvanredni asesment, da se pri-. septembra meseca se je promet manjkljaj pokrije. Ker pa v teh v trgovini povišal za 10 odstot- slabih časih članstvo komaj zma-kQv, v mesecu oktobru pa celojguje redni asesment, zato je za 12 odstotkov, in videti je bilo j glavni odbor določil, da se raz-znatno zboljšanje tudi v industri- pis posebnega asesmenta preloži jah. Odkar je začela depresija v j do prihodnjega leta, primanjk-!letu 1929, pravi poročilo, so raz-,ljaj pa se pokrije iz stroškovne-lične industrije v različnih mese- |ga sklada. V gotovih listih je bi-|cih več ali manj trpele. Dočim lo poročano, da bo pri K. S. K. I so nekatere industrije popolno-Jednoti za mesec december razpi-ma prenehale s poslovanjem, so;sni posebni asesment 50 centov obratovale druge po 20 do 60;na člana in članico. Toda to ni procentov normalnosti. Tekom odgovarjalo resnici. Za letos po-oktobra meseca je bilo za $20,- sebni asesment pri K. S. K. Jed-000,000 več denarja v prometu!noti torej ne bo razpisan.
kot mesec prej. Vloge v banki	-o-
i so se zvišale, zlate rezerve so se Koncert godbe Bled
; dvignile za $70,000,000, in ban-ični dolgovi so najnižji tekom j enega leta. Industrije, ki so si v zadnjih dveh mesecih pomagale i naprej so tekstilna in usnjarska, mesarske tvrdke, jekla me in j premogovniki.
-o-
Čarovnija v nedeljo
Anglija in Francija bosta plačali svoje dolgove
Washington, 24. novembra. Pričakuje se, da bo j Kot se poroča iz vladnih krogov
navzoč sleherni član. Dobile se bodo tudi nove plačilne knjižice in sklenilo se bo glede znakov. Obenem se opozarja vse farmar-
sta Francija in Anglija izjavili, da sta pripravljeni plačati dolžni obrok in obresti dne 15. decembra, ko zapadejo. Medtem
kluba, da pristopijo do 1. decembra. Lahko pridejo kar na sejo. Sedaj je še znižana vstopnina, samo $2.00 za pristop. Pozneje bo vstopnina zvišana. Tudi otroci, hčere in sinovi članov Kluba
pošlje v Ameriko drugo noto, v kateri bo ponovno zahtevala, da se skliče konferenca, pri kateri naj se vse vprašanje evropskega dolga znova razpravlja. Iz Pariza se pa poroča, da je
dva močna policista dvigniti in )e> ki nis0 še člani omenjenega se pa pripravlja Anglija, da ftesti do policijske postaje. Vse-£a skupaj se je udeležilo demonstracij nekako 40 oseb, tako da je bilo pred Belo hišo, kjer stanuje predsednik, mnogo več policistov kot pa demonstrantov. Slednji so se pripeljali pred Belo hišo v taksijih, znamenje, da imajo še denar, če so za taksi sploh plačali.
-o—*-
Listnica uredništva Tekom zadnjih par let veČkrat omenili v listnici uredništva, da ne moremo garantirati, da božična številka "Ameriške Domovine" pride na naslov onih, katerim pošiljajo svojci list v Julijsko Benečijo. Izmed 100 številk, katere smo poslali v Julijsko Benečijo, jih je približno 50 dospelo na pravi naslov, ostalih 50 pa so fašisti enostavno za-vrgli, zaplenili. Povedali smo ljudem, da je rizika pošiljati slovenski časopis v Julijsko Benečijo, v naše Primorje. Poskusite lahko, včasih pride, včasih ne. Dobro
I si torej vse slovenske farmarje i v Geneva in okolici, da postanejo člani Slovenskega farmarske-smo 1 ga klufr^ V skupnosti je moč. i Pridite na sejo 1. decembra
7:30 zvečer.
-_0-
Društvo Slovenski Dom
Da si malo opomore v blagajni priredi društvo Slovenski Dom, št. 6 S. D. Z. prijetno domačo veselico v soboto, 26. novembra. Veselica se vrši v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Tisti, ki so že bili na veselicah tega društva, jih gotovo niso še pozabili, ker še vedno je prevladovalo veselje in najboljša domača zabava. Tudi to pot
pa ]e, da veste, kakšne so bo vse™> ki se «dfžijo' imenit" razmere, da se ne bo potem dol- »o postrezeno. Vstopnina je naj-
Žilo našega uredništva da nismo	^	bltl/ sam°
■ i iv .. Tr ,lOQ centov. Društvo prijazno vabi storih svoje dolžnosti. V vse!	.	+„,r
ri,. , v ; , i ui i vse dane in clanice, kot tudi Qruge dežele sveta pa lahko brez
skrbi pošljete božično izdajo
'Ameriške Domovine."	T T . . ____v ,
Iz Lorain, Ohio, se poroča, da
Narodni ples
Industrijska dekleta Y. W. C. organizacije, priredijo v netijo, 27. novembra v centralni W. C. A. na Prospect in 18. cesti prijazen večer -s petjem narodnimi plesi. Začetek ob ■ • uri popoldne. Vstopnina prosta. Pridite k dobri zabavi!
lahko pristopijo do prihodnje se- ministerski predsednik Herriot je brezplačno, ako niso še preko- [pripravljen zahtevati od parla-račili 21. leta. Ponovno se pro-jmenta $20,000,000, kar se plača Zedinjenim državam na dolg in na obresti, ki zapadejo 15. decembra. S tem, da bo Herriot to naredil, riskira svoj urad, kajti parlament Francije | ni nič kaj pri volji plačati Ame-Iriki. Ako parlament odreče omenjenih $20,000,000, tedaj bo moral Herriot odstopiti, ker mu parlament izreče nezaupnico.
Dočim se Mussolini tozadevno še ni izjavil, pač pa drži molk, pa se je izjavil eden njegovih pomočnikov, da Italija ne more plačati, razven kar dobi za reparacije. Pripravljena je morda plačati obresti, toda da bi kaj plačala na dolg, je o tem času nemogoče za Italijo.
V Berlinu se sploh ne zmenijo za dolg. Nemčija smatra vso zadevo kot že za urejeno, češ, da je obvestila Ameriko, da pri sedanjih njenih financah ji je nemogoče plačati obresti, še manj pa kaj na dolg.
Wash ington, 24. novembra. Državni oddelek naznanja, da bosta Francija in Anglija plačali 15. decembra. Med državnim tajnikom Stimsonom in med zastopnikom angleške vlade se je vršilo zadnje dni več konferenc, ki so bile vse tajne, Uspeh teh konferenc je, da se je Anglija izjavila, da bo plačala, dasi je poslala prvotno pred
' ostalo občinstvo.
Ustreljeni odvetnik
je bil tam na skrivnosten način ubit sinoči dobro poznani odvetnik Arthur Kurtz, star 37 let. Pri zadnjih volitvah je bil poražen, ko je kandidiral za državnega poslanca. Njegovo truplo so našli dečki v njegovem avtomobilu na Broadway. Povedali so, da so videli nekega moškega,
9 kaznencev je pobegnilo iz i ko je bežal od avtomobila kmalu sporov v Portsmouth, N. H. 'potem, ko je počil strel.
14. dnevi obvestilo, da ne plačati.
K tajni konferenci je včeraj prišel tudi Paul Claudel, francoski poslanik v Zedinjenih državah. Ko je obiskal državnega tajnika, je izjavil, da Francija ne bo plačala, toda potem, ko je govoril 30 minut s Stimso- i nom, je Claudel podal izjavo, da bo Francija plačala 15. decembra.
Sir Ronald Lindsey, angleški poslanik, je izjavil, da bo Anglija plačala $95,000,000, kar je deloma na dolg, deloma na obresti. Francija dolguje $19,-000,000 na obrestih.
Enakih izjav se pričakuje sedaj tudi od drugih držav, ki bodo najbrž plačale, z edino izjemo Grške, ki je izjavila, da absolutno ne plača. Rok za plača-nje dolga je bil Estoniji, Latvi in Poljski podaljšan, toda se pričakuje, da se bodo omenjene dežele oglasile do 15. decembra vsaj z obrestmi.
Laška vlada, ki doslej ni poslala še nobene tozadevne note ali vprašala za podaljšanje roka, bo plečala 15. decembra $1,245,-247, kar znašajo obresti na dolg. Državni tajnik Stimson je obvestil vse dežele, ki dolgujejo, da pričakuje, da bodo 15. decembra plačale, v kar so se obvezale.
Stimson je obenem izjavil, da sedanja administracija pričakuje plačila, pozneje pa, ko nastopi druga administracija, se lahko dotične države, ki dolgujejo, posamezno pomenijo glede dolga. Da, Angliji se je dalo jasno razumeti, da se zadeva dolga lahko pozneje uredi s posebnim dogovorom. Vlada sama ne more odpisati. ali odpustiti nobenega dolga, razven če kongres v to privoli.
Anglija bo medtem menda prosila, da se odloži rok za plačilo $30,000,000 na dolg. Zaklad-
V nedeljo, 27. novembra ima edina slovenska godba "Bled" svoj koncert v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. Za koncert je pripravljen krasen program, o katerem podrobneje omenimo jutri.
---o-
33 councilmanov Ogromna čarovna predstava se Pomožni direktor postav, Al-' visi v nedeljo, 27. novembra, v , fred Clum, je danes izjavil, da če | Slovenskem Domu na Holmes . mestna zbornica do prihodnjega Ave. Nastopilo bo dvajset izbor-; poletja ne bo razdelila mesta v nih ameriških čarovnikov pod j 30 vard, kot zahteva novi carter, vodstvom slovenskega mojstra v;da bomo morali prihodnjo jesen čarovniji, John J. Grdina. ča- v Clevelandu izvoliti 33 council-rovna predstava se vrši v nede-; manov, namesto 30, ker Carter ljo popoldne ob 2. uri za otroke določuje, da mora vsaka varda in 'fcvečer ob 7:30 za odrasle. Ce- j imeti svojega zastopnika v mest-
more 1 niški tajnik lahko to naredi brez
kongresa, da podaljša rok plači-i' , ,	,, .
la, toda obresti morajo biti točno i "a	P°P°ldne Je f™ !? ini zbornici- Volivni odbor Pa tl'"
plačane, ko zapadejo. 111 !5 cent,0V'. ZVecer pa ?? m f°!di- da moia biti mesto razdelJe-_0__centov, nekaj rezerviranih sede- no do 1. marca, ker sicer volivne-
žev je pa po 75 centov. Tekom i mu odboru nikakor ne bo mogoče
Krasna udeležba
Preteklo sredo večer
|predstave bo sviral orkester Mr.; razdeliti imenova volivcev po no-
ci , • ! ,	iCharles Zormana. Na tej pred-
dil Slovenski demokratski klub! . . . , ,. . ,2 v 00 j 1 • -	1 I stavi boste videli najnovejše ca-
23. varde plesni večer v proslavo .. . ., T , , ...... _	V. x . rovnije iz Kitajske, Jutrove de-
pohticne zmage. Od vseh strani L , . , ,
. . ,	v. zele, )ako moderne m skrajno
so se zgrinjale velike množice! ' , „ „ . ,
, ^	.	.. smesne točke. Predstava je ena-
naroda v Grdmovo dvorano, ki , , ,	,	„. „
. , ,	v ,, v ika, kot se )e nedavno vršila v S.
je bila do 9. ure zvečer natlace- XT'	. . ,r
j. i , •	, . N. Domu na St. Clair Ave. Ves
na, tako da je mnogo sto oseb;..	, .
______, .... -tr• i 1 • _	■■ cisti dobiček te predstave je na-
moralo oditi. Videli smo vse pol-1	, ,
menjen za slovensko cerkev v
no znanih obrazov med udeleženci, in vsakdo je bil videti dobre volje. Po 300 parov je naenkrat plesalo. Veselico je med drugimi posetil tudi Mr. Butkovič, ugledni predsednik Hrvatske
vih okrajih.
Božična številka
Ako pošljete v naš urad naslov prijatelja in priložite 10 centov, pošljemo vašemu prijatelju božično številko našega lista kamorkoli hočete.
Collinwoodu.
Smrtna kosa
Po kratki bolezni pljučnici
Nov načelnik
Charles Blackmere je bil ime-nov? n predsednik American Steel & Wire Co., v Clevelandu.
je
umrla Mary Petrovčič rojena Bratske Zajednice, ki se je slu-|Kukec, 959 E. 69th St. V Ame-čajno mudil v Clevelandu, nada- riki se je nahajala 26 let, in je
lje Mr. Wm. M. Boyd-Boič, novo izvoljeni državni poslanec in več
bila doma iz Starega trga pri j Ložu. Tu zapušča moža in pet I
uglednih bratov Hrvatov smo vi-j sinov, Franka, Matha, Antona, deli med navzočimi. Prireditev j WilUama in Johna, ter hčerko demokratskega kluba*je bila naj- Jennie, omoženo Lovšin. Pred večja plesna prireditev te sezo-!dvema tednoma je družini umr-ne, kajti udeležilo se jo je nad jla hčerka stara 11 let. Pogreb 1,500 oseb. Iskrena hvala vsem ranjke se vrši pod vodstvom obiskovalcem, zlasti pa za vzor-(Frank Zakrajšek. Cas naznani-ni red, ki je vladal vseskozi, ko i m o jutri, je prireditev trajala.	Nova državna hiša
Farmarji nasprotujejo Računali so, da bo novo dr-Oglasil se je zastopnik ohij- žavno j je y C0lumbu9u ki
f'armarJev, Wm. Dyer, ki velja,0 $6)000!000) odprto že
I zastopa farmarje v državni posta vodaj i in se izjavil, da je zavarovalnina proti brezposelnosti — od muh. Delavci bi bili zavarovani, farmarji pa ne, dasi bi morali tudi farmarji plačevati zavarovalnino potom davkov, toda dočim delavce doleti brezposelnost, pa je farmar neprestano na delu, in bi torej taka zavarovalnina zoper brezposelnost pač koristila delavcem, farmarjem pa škodovala.
White Motor delnice
Cene White Motor delnicam so tekom enega tedna poskočile v ceni za Osem točk.
januarija meseca. V tem poslopju bodo vsi državni uradi. Toda ker materijala niso mogli dobiti ob pravem času, se je delo zavleklo, in poslopje ne bo gotovo do marca meseca. Kot znano je aprila meseca v novem poslopju hgstala razstrelba, ki je naredila milijon dolarjev škode.
Iz bolnice
Iz bolnišnice se je povrnila na svoj dom Mrs. Jakopič, 7612 Myron Ave. Prijatelji jo lahko obiščejo. Obenem se tudi zahvaljuje za cvetlice in za obiske v bolnišnici.
Na razstavi
V petek, soboto in nedeljo so zadnji dnevi mednarodne razstave v Clevelandu. V nedeljo je zaključek. Danes popoldne nastopi Mrs. Kuhar in Mr. Frank Trdan, zvečer pa nastopijo pevci in pevke, plcsalci in plesalke od Zarje. Plesalce spremlja Mr. Valentin Turk. V soboto popoldne pojeti Turkovič sestrici, in ju spremlja Mr. Val. Turk. Zvečer pa bo udaril na strune in pihala Red Brancel, ko nastopijo plesalci in plesalke od Kluba. Orel. V nedeljo popoldne je plesni program slovenske šole. Spremljala bosta ples Germ brata. Zvečer pa nastopi Jugoslav klub v raznih plesnih tačkah ob spremijevanjr Eddie Simmsa. Ta večer bo šc posebno zanimiv, ker bo zaključni večer. Ob 11, zvečer v nedeljo bo razstava zaključena.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVJ5C and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second, class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
83
No. 277, Fri., Nov. 25th, 1932
Komunizem pod štirimi zastavami
Na Kitajskem je komunist zločinec, največkrat pa bandit ali pa upornik; mnogokrat pa samo kritik obstoječih razmer, še večkrat pa privrženec kitajskih generalov, ki poveljujejo armadam od 150,000 do 300,000 mož, ki se borijo proti vladnim četam.
Na Japonskem je pa komunist tudi postavni zločinec, dasi ga ne ubijejo takoj, če ga zalotijo. Največkrat je komunist na Japonskem dijak raje kot proletarec. Večkrat dvomi, če je dovoljeno, da bi pet ali šest družin kontroliralo premoženje vsega naroda. Toda kljub temu je patriot in veruje v cesarja — se reče, če se drži samo nevarnih misli in jih ne spreminja v dejanja.
Tudi v Zedinjenih državah imamo, kot na Japonskem in Kitajskem, komunistično stranko. Toda pri tem je tudi vsakdo drug, ki ne veruje, da le Hoover prinaša prosperite-to, ki ne veruje, da bi Roosevelt priboril boljše čase, ali da je Norman Thomas mojsterski politični prerok — komunist.
Vsepovsod, razven v Rusiji, smatramo za komunista onega, ki ne prisega, da je vse resnica, kar obstoji okoli nas. V sovjetski Rusiji pa je komunist oni, ki slepo veruje v to, v čemur živi.
Možje vseh vekov, ki niso verjeli v stalnost človeške narave ali v nesmrtnost večnih resnic, so dobili ime radikalci, anarhisti ali socijalisti. Navadno so jih aretirali in ponaj-večkrat so dobivali s kolmi po glavah. Danes pa imenujemo take ljudi — komuniste. Te vrste ljudje pridejo v navskrižje s postavo ponajveč, ker protestirajo proti tej ali oni odločbi obstoječega redu. Včasih se komunist dvigne proti Bogu, včasih napada državo, največkrat je pa "sistem," v katerem vidi vsa politična, družabna in gospodarska nasprotja.
In navadno komunisti niso tihi. Kadar začnejo govoriti, so radikalci, in če poleg besed primejo tudi za orožje, tedaj so pravi komunisti. Razlika med Tolstojem in Leninom je ta, da je Tolstoj iskal resnico v megli in negotovosti, do-čim je imel Lenin pred seboj gotov cilj in podrobno izdelan načrt. Razlika med Emo Goldman in med Trockijem je, da dočim je nežna Ema govorila ognjevito, je pa imela zlato srce, pa je Trocki lahko organiziral rdečo armado, jo navdušil do besnosti s svojim govorom, dokler niso nasprotniki te armade postali hotelski strežniki v Parizu ali v New Yorku.
Uspešni komunist se razlikuje od navadnega radikalca poglavitno v tem, da komunisti niso samo navadna skupina opozicije. Komunisti se borijo za solidno organizacijo, ki je zmožna podvreči se strogi disciplini, ki zna držati moč in oblast, kadar jo je dosegla, in zna uspešno in strogo vzdrževati svoje sile in avtoriteto.
Povprečni ljudje mislijo, da ima komunizem opraviti samo z lačnimi ljudmi, toda to se tiče le priprostih članov komunistične stranke. Njih načelniki so prišli večinoma iz buržoazije, ki je tako osovražena komunistom, da so celo ari-stokrati, katerim se je zagnjusilo njih plemstvo. Karl Marx sam je bil bogat človek in nikdar ni vedel, kaj se pravi stradati. Lenin bi bil lahko bogat veleposestnik. Trockijevi sorodniki so bili premožni trgovci, dočim je Stalin študiral za duhovna, in da ni postal komunist, bi bil menda danes škof, radi svojih intelektualnih zmožnosti. Te vrste ljudje spoznajo, da je lačnega človeka najlaglje pridobiti na svojo stran, da pozabi na vse drugo, in v upu in pričakovanju, da si uteši lakoto, gredo do skrajnosti ali pa tudi preko.
In v resnici je lakota tista ogromna sila, ki priganja te ljudi k aktivnosti. Ne njih lastna lakota, namreč lakota voditeljev, ti imajo dovolj, pač pa lakota drugih ljudi. Ne samo lakota, ki jo človek sam občuti, pač pa tudi lakota, ki jo vidi pri drugih. Človeku se zasmili, ali pa se mu upre pamet in razum, ko premišljuje, zakaj je kdo lačen. To je vzrok, ki je pridobil največ pristašev komunizmu.
Te zanimive vrstice je spisal eminentni pisatelj George E. Sokolsky, in so priobčene v novemberski številki "New Outlook." Prihodnji članek se peča podrobno z ruskim komunistom.
sterja in njegove armade 388 konjenikov, pri spopadu na Little Horn v Montani. Sitting Bull, tako se je imenoval indijanski glavar in tedanji poveljnik krvoločnih Indijancev Sioux plemena. Cheyennes Indijance pa je vodil glavar Two Moons, ki sta se združila, da bosta pregnala iz teh krajev armado be-lopoltcev.
Indijanci so bili zelo previdni, predno so se podali v boj. Ker jih je bilo mnogo več kot ameriške konjenice, so slednjo obkolili in pobili do zadnjega moža. Niti eno živo bitje ni ostalo. Potem so pa s petjem in plesi proslavili svojo zmago, kot je bil to njih običaj.
To nam pripoveduje osma točka programa.
Torej na svidenje v nedeljo večer ob 7:30. Vstopnina je samo 40 centov za osebo.
Godba Bled.
ški Domovini, dam pa vso čast Jugoslovanskemu pasijonskemu klubu. Veliko delo ste podvzeli, ko ste ustanovili ta klub. Lotili ste se prekoristne ideje, da po-kažete občinstvu nekaj, kar utrdi in poživi človeka v resnicah sv. vere. Kako krasna predstava je bila igra "Pasijon," sedaj pa zopet "Mučeniška smrt sv. Neže." Ko vidimo tako lepe nastope, si takorekoč mislimo: Koliko so morali nekdaj ljudje potrpeti. Zakaj bi v sedanjih časih tudi mi ne potrpeli vsaj nekoliko. Srečni smo, da nas vsaj nikdo ne preganja radi naše vere.
Kdor količkaj more, naj nikdar ne zamudi prihodnje nedelje večer. Ker je igra zelo obširna, se prične že ob 7:30 zvečer. Vabi
Iz bele Ljubljane.—Novo leto se približuje; božični prazniki so pred očmi, ki bodo prinesli veselje, pa tudi dosti žalosti tistim, ki ne vedo, od kje bo prišel drugi kos kruha. Drugi, ki niso prišli še tako daleč, dajmo držat in peljat delo naprej, da pomagamo tistim, ki so prizadeti v tej krizi.
Mnogo jih je pustilo društva, ker niso mogli plačevati ases-menta. Društva so jih podpirala, dokler je bilo mogoče. Danes imajo še društva denar v hranilnicah, toda ga ne morejo dobiti ven, da bi še naprej pomagala sirotnim članom. Tako je prizadeto tudi naše društvo Slovenski dom št. 6 SDZ.
Zatorej so se člani zavzeli, da prirede veselico, v soboto 26. novembra v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Tisti, kateri so bili na veselicah, ki jih je priredilo naše društvo, jih ne morejo pozabiti, tako prijetno je bilo. Tudi na tej veselici bo vsega dovolj: za jesti, za piti in za ples pa najboljša godba. Vstopnina je samo 25> '(ffeMdV.""
Vabljeni ste vsi rojaki, zlasti pa člani in članice, če se hočejo dobro zabavati v soboto večer. Pozdrav!
Anton Vehovec, predsednik.
se vse Slovence od vzhoda in za-pada, da nikdo ne reče: Brez mene se bo že prebilo. Ravno radi tebe bodo prišli tvoji prijatelji iz St. Clairja, Collinwooda in Euclid. To so člani Jugoslovanskega pasi jonskega kluba, da predstavljajo igro "Mučeniška smrt sv Neže."
Skušajmo, da bo dvorana napolnjena, vsem pa kličem na svidenje in pozdrav vsem,
J. Resnik.
Po zadnjih volitvah smo brali, kako so se plačevala razne stave, ki so se napravljale pred volitvami na tega ali onega kandi-
ZA JUGOSLOVANSKO VZAJEMNOST
Piše JOSIP GRDINA
Cleveland, O. — Delovanje in jo so vezani veliki stroški, zato napredek med slovenskimi kul- apeliramo na publiko še enkrat, turnimi društvi v metropoli je^cla se udeleži v kolikor mogoče jako živahno in tudi dokaz, da ! največjem številu. Iz programe slovenski narod zaveda kori-jma boste lahko razvideli, da si fcti od teh kulturnih ustanov, med j je godba izbrala jako težke, a katere spada tudi slovenska go-j zanimive komade za letošnji dba "Bled."	j koncert. Ako bi hoteli vsako po-
V 17 letnem delovanju sloven-1 samezno točko opisati, bi vzelo
ske godbe Bled bo zopet prišla pred publiko s svojim jesenskim koncertom v nedeljo 27. novembra zvečer v Slov. Del. Domu na
preveč prostora, ampak ene se pa moramo dotakniti, nje vsebine in pomena, to je osme točke program? : The Death of Custer
Waterloo Rd. Vabljeni ste, da > in njegove armade v vojni z In-i?e udeležite tega koncerta v pol- idijanci.
nem številu, da s tem pom?gate Bilo je pred 56. leti, 25. juni-do boljšega uspeha in nadaljne- ,ja 1876, ko je bil ameriški na-
ga obstoja slovenske godbe Bled. Z vsako kulturno organizaci-
rod silno razburjen radi tragedije in poboja generala A. Cu-
Cleveland (Newburg), O.—
Zopet se nam polagoma približuje starka zima. žal, da marsikateri se bodo morali zadovoljiti tudi z mrzlo pečjo, ker premog je drag, denarja pa ni med nami revnimi sloji. Pa to ni nič čudnega, ker to je menda že od začetka sveta, da morajo biti bogati in revni ljudje na svetu. Ako pa pomislimo, kako je bilo nekdaj na svetu in kako je sedaj, pa lahko rečemo, da sedaj je dobro na svetu, vsaj boljše, kot je bilo pred 1700. leti, ob času preganjanja kristjanov. Živo mi je pred očmi slika, kako je mlada deklica Nežika ali sveta Neža se morala zagovarjati pred krutim in mogočnim sodnikom Simfori-janom za zločin, da je kristjana. Kako sta dva starčka, izmozgana od trudapolnega dela, bila obsojena v smrt samo zato, ker sta se izrazila, da sta kristjana.
Vse to sem videl 16. oktobra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Ta zgodovinska in resnična drama se pa ponovi v SND v Newburgu pod pokroviteljstvom društva Sv. Reš. Telesa na 27. novembra. Igra ni tako smešna, kakor na primer "Ne kliči vraga," ki je bila zadnja igrana na našem odru, je pa toliko bolj resna in pomembna. Kdo izmed nas, ki čitamo priljubljeni list Ameriško Domovino, bi si dal odsekati glavo samo zato, ker je kristjan? Mala, 13 letna deklica pa je bila toliko pogumna. "Samo par zrn vrzi na žerjavico, v srcu pa še lahko ostaneš kristjana," tako zapeljivo ji je govoril rimski sodnik. Tako so jo učile tudi rimske duhovnice Vestalke, ali Neža je ostala stanovitna v veri, stanovitna v svoji deviški čistosti in zvesta svojemu nebeškemu ženinu.
Ni moj namen nadalje opisovati zgodbe device sv. Neže, to smo bolj obširno čitali v Ameri-
Cleveland, O. — Vzajemnost je zelo lepa čednost, pa bodisi za družino, narod ali državo. Kjer ni vzajemnosti, kjer ni sloge, je prišel pod tujčevo peto. Priča temu, kaj napravi nesloga, jo ravno — Slovan. Imel je lepe vrline, bil je razumen, pameten in priden in po vsej pravici bi moral biti gospodar evropskega kontinenta, pa je bil ravno nasprotno: tlačan je bil pri tujcu.
Slovan, ki je nekoč samozavestno o d g o v o ril sovražniku: Kdo pod soncem je, ki nam bo zapovedoval? In Slovan je pograbil meč ter branil svojo svobodo pred vsiljivim tujcem. V vojni hraber, drugače pa miren in blag. Imel pa je ta Slovan eno veliko napako: neslogo. Ne-složen je bil in to ga je vrglo pod tujčevo peto. Mesto, da bi bil gospodar, je bil hlapec, da, še več, suženj je bil in posledice te nesloge vidimo in čutimo še danes. Prezirani smo, zakaj ? Ker smo bili in smo, oziroma še hočemo biti tlačani. Vzajemnosti nimamo, razdeljeni smo in ne-složni med seboj, zato pa smo tudi prezirani in tudi še bomo, dokler bomo taki.
Mi naše prednike, stare Slovane, obsojamo radi njihove nesloge, ampak ali smo mi, njihovi potomci kaj boljši? Ne, pač pa še slabši. Naši pradedje'so prišli iz svobode v suženjstvo, zato, ker niso prav razumeli, kaj se pravi biti tlačan. Bili so sicer dobri, toda neuki, tujec pa prefrigan, ki je podžigal njih neslogo ter jih zasužnjil.
Naš veliki pesnik in prerok Simon Gregorčič pravi o njem: "Stoletja trpel je veliki trpin in težki ga žulil je jarem." Da, stoletja je trpel Slovan v jarmu in Gregorčič zopet pravi: "Kdaj li poteče mu čas bolečin, bo večno trpel li po starem?" Pa je prišel čas za Slovana, da se osvobodi iz stoletne sužnosti. Svetovna vojna mu je pomagala raztrgati suženjske okove. In ta tlačeni Slovan, ko je bil osvobojen, je zopet pokazal, da je prav tak, kot so bili njegovi pradedje, da je nesložen. Kot izgleda, se je prav malo naučil iz zgodovine zatiranih Slovanov. Edini, ki se še zaveda tega je Čeh. šest sto let je trpel v tujem jarmu. Prvi Habsburžan Rudolf I. je ubil Čehom kralja ter jih podjarmil. Po dolgih stoletjih so se Čehi maščevali in so Habsbur-žane uničili.
Ni moj namen pisati o tem, pač pa sem se namenil pisati o jugoslovanski vzajemnosti, o boljših odnošajih in o zbližanju med Jugoslovani.
Jugoslovanska v z a j e m nost! 1-Im, zelo je kruljeva in pomanjkljiva. če se ta vzajemnost ne izboljša in okrepi, utegne imeti
do dne hujša ter je postala že naravnost nagnjusna. Prvi državo branijo in to res z uma svitlim mečem, dočim drugi naravnost pljuje na Jugoslavijo in to tako ogabno, da ne bi mogel bolj zmerjati niti Mussolini. Kako je ime listu in uredniku je postranska stvar, govore samo fakta.
Ne mislim Jugoslavije povzdigovati v deveta nebesja. Vem, da tam marsikaj ni tako, kot bi moralo biti, pa kje je danes dobro? V Ameriki? Tukaj danes ljudje bolj stradajo kot v Jugoslaviji. Ali na Ruskem? Ali v Italiji? Povsod je še slabše kot v Jugoslaviji, a na Jugoslavijo vse kriči kot na Kristusa pred Pilatom. Avstrija je bila že tolikokrat na1 konkurzu, pa je vse dobro. Kadar denarja ni, se ga pa dobi na posodo, pa nihče ne kriči. Italija, ki uganja nezaslišano nasilje nad manjšino in tudi nad svojim ljudstvom, pa je nihče ne kara. Ves tisk je na njeni strani, za Jugoslavijo pa noben.
Ravno včeraj sem čital v ameriškem "SrbobranUy';kaj je prav za prav resnice o "revoluciji" v Jugoslaviji. Urednik temeljito dokazuje, koliko neresnice je priobčil "Manchester Guardian." "Literary Digest" pojasnjuje stališče in navaja vse podrobno glede tega ter je bilo vsega skupaj ena desčtina resnice. List "Hrvatska" prineša izčrpek iz "New York Times," da je 80% vesti o Jugoslaviji zlaganih. To priznajo, pa kljub temu še naprej lažejo. Zakaj? Jugoslavija je revna država in slovanska. Slovan naj bo tlačan, gospodarji bomo pa mi! To je geslo Germana, pa najsi je ta Nemec ali Anglež, on za Slovana ne mara. Italijanu se hoče Dalmacije in pa boji se jugoslovanske vzajemnosti, zato ru-je in dela, da razruši Jugoslavijo. Dokaz: jugoslovanski list, ki besno napada Jugoslavijo, je italijanska last, s tem je povedano vse.
Zadnjič sem poslušal govor profesorja Tomiča, ki je rodom iz Dalmacije.' Mož je povedal tole: Na nekem sestanku z italijanskim profesorjem, vpraša profesor Tomič Italijana, zakaj da Italija tako ruje proti Jugoslaviji. Italijan mu odgovori: "Italija dobro ve, da je mala srbska država junaško premagala veliko Avstro-Ogrsko monarhijo, navzlic moderni armadi, katero je slednja imela. Sedaj ste pa združeni s Srbom Hrvatje in Slovenci v eno državo, sedaj vas pa niti hudič ne razbije, zato Italija dela na tem, da se Jugoslavijo razbije. Italija hoče Dalmacijo in ne bo mirovala prej, da jo dobi."
Italijan je povedal bridko res-
zdi smešna, pa ni. Dejstvo je tu: Hrvatje danes vodijo boj za odcepitev, zato Hrvatje v inozemstvu glasujejo za odcepitev in za samostojno Hrvatsko; tako čitam v listih. Glasovanje je takorekoč že končano in vse glasovnice morajo biti overjene z notarskim pečatom in poslane na Ligo narodov. Kaj bo pa tam, je pa seve vprašanje. Jasno pa je to: če bi bilo pred ligo nekaj, kar je v prid Jugoslavije, se lahko z gotovostjo pričakuje, da ne bo iz te moke kruha. Ker je pa nekaj, kar je proti Jugoslaviji, da se poruši njeno edinstvo, je pa kaj lahko, da se ustreže Hrvatom, prav za prav Madžarom, ker to je "trik" Italijanov in Madžarov. Madžar hoče namreč na vsak način do morja in to preko Hrvatske. Hrvatska bi bila v tem slučaju madžarski vazal, ali pa popolnoma pod Madžarsko oblastjo.
Kaj bi bilo s Slovenci, je težko reči. Kar jih še ni pod Lahom, pa še lahko pridejo. Tako so prav lahko uničene naše dolgoletne želje po svobodi. Sedaj nimamo nič potrpljenja z nikomur, samo zabavljamo. In ko se nam pove, da gre v Jugoslaviji slabo, da je revolucija, se kar nasmejemo in nič se ne brigamo, kot da ni naše. Morda se bomo brigali, ko bo prepozno. Dvignili bomo protest, ki bo pa brez pomena, pač pa lahko dobimo mrzel in ^prezirljiv odgovor: "Tako ste hoteli, pa smo vas razdelili." In mi bom klonili glave, pa molčali, če ne bo pa korobač pel. Tako sedaj kaže, ako se ne izpremeni, oziroma ako se sentiment glede Jugoslavije ne obrne na bolje, bo tako in nič drugače.
(Dalje prihodnjič.) -o--
Štirje aretirani v Pragi radi ponarejanja
Praga, 23. novembra. Policija je aretirala tu nekega Cernika, Čeha in dva brata Daubsky pri katerih so dobili stroje za ponarejanje ameriškega denarja. Ponarejali so en dolarske in pet dolarske bankovce.
data. Nekatere stave so bile jako zanimive in so vzhujale mnogo smeha. Kakor na primer ona, ko je moral brivec, ki je izgubil stavo, obriti prešiča, ali ona, ko se je moral postaviti oni, ki je izgubil stavo, da mu je zmagovalec zmetal v obraz (na tikvo) celo košaro gnilih jajec.
No, pa vse se pretrpi enkrat, ampak hujše je bilo nekomu v Ljubljani, ki je moral izgubljeno stavo izpeljati dvakrat. To se je pa zgodilo takole:
Kakor veste, imamo tudi v stari domovini burne volitve in veliko zanimanje vlada pred volitvami. Tisti, ki posebno veliko da na svojega kandidata, postavlja nanj dušo in telo in ne vem kaj še vse. Pride tudi do raznih stav, ki se navadno zaključijo v kaki gostilni, kjer pomaga cviček do neverjetnih idej in fantazij. Tako so sedeli nekega večera pri "Fajmoštru" za Ljubljanico razni politikarji različnih strank. Vsak je bil za svojega kandidata navdušen na vse pretege. Posebno dva boljša gospoda sta si bila v besedah, kdo bo zmagal za ljubljanskega župana.
Pa zavpije eden: "Ti, če bo zmagal tvoj kandidat, bom jaz peljal živega prešiča v samokol-nici od južnega kolodvora do magistrata, če bo pa zmagal moj kandidat, ga boš peljal ti. Ali
Dnevna vprašanja
zelo slabe posledice za vse Slo- nico za nas Jugoslovane. Itali-vane na jugu. Naša Jugoslavi-|ja danes trosi denar, da kupuje ja preživlja zelo težke čase. Si-j.jugoslovanski tisk, za najbolj cer trpe danes vse svetovne dr-j ogabno delo, za izdajalstvo. še žave in nekatere dosti bolj kot i več ga pa plača tudi angleškim Jugoslavija, pa o nobeni ni toli-Ji'n nemškim listom. Pri vsem ko kričanja kot o Jugoslaviji, item pa Italijani doma stradajo. Jugoslavija ima zelo veliko so- j Madžar dela isto ko Italijan vražnikov, pa prav malo pri j a- Iter že danes kaže mapo Madžar-teljev. že dalj časa zasledujem i ske v Budimpešti, kjer ima za-r?zne jugoslovanske liste, nam-[risano Hrvatsko, da bo njegova, reč srbske in hrvatske, v katerih jO tem piše neki očividec, ki si je se bije borba za in proti Jugosla-: tisti zemljevid v Budimpešti sam vi ji. Ta borba postaja od dne.1 ogled? 1. Stvar se nam morda
1.	Koliko časa vzame, da se denar, vložen v banki na štiri procente, podvoji v vrednosti?
2.	Katera država se je prva hotela polastiti sveta, ki tvori danes državi Ohio?
3.	Kako so državo Ohio prvotno imenovali?
4.	Kako se imenuje velika univerza v Clevelandu?
5.	Katero državo so ustanovili kot kolonijo za angleške katoličane?
6.	Kdo je ustanovil to kolonijo'/
7.	Katera država je bila v dvajsetem stoletju prva pripušče-na v unijo držav?
8.	Katera država je bila dolgo znana radi počasnosti njenih vlakov ?
9.	Po kom se imenuje država Virginia?
10. Katera država je bila naj-zadnje pripuščena v unijo?
Odgovori na vprašanja
1.	Sedemnajst let in pol.
2.	Država Connecticut.
3.	Western Reserve.
4.	Western Reserve University.
5.	Maryland.
6.	Lord Baltimore.
7.	Država Oklahoma.
8.	Država Arkansas.
9.	Po angleški kraljici Elizabeti, ki ni bila nikdar poročena, torej je bila devica — virgo, latinsko ime za devico.
10. Država Arizona.
sprejmeš?"
Iluronsko veselje je završelo po gostilnici in izzivani politikaš se nikakor ni mogel zmazati in je čudno stavo sprejel.
Vse mesto je govorilo o tej stavi in je bilo prebivalstvo bolj radovedno, kdo bo prešiča peljal v paradi po ljubljanskih ulicah, kot pa kdo bo novi župan ljubljanski.
Volitve pridejo in zmaga tudi. Tisti, ki je prvi ponudil stavo, je izgubil in kislega obraza, toda trdne volje se je izjavil, da bo prešiča peljal, samo dobijo naj ga in samokolnico tudi, ker se s tem on ne bo ukvarjal.
Dobro. Dobe mu prešiča in samokolnico tudi. Pred južnim kolodvorom se je zbralo sila naroda, ki je hotel biti priča tej izvanredni slavnosti. S presunljivim glasom je ptijsek protestiral, ko so zvezanega„-vrgli v samokolnico. Gospodič, ki je stavo izgubil, je pljunil v roke in procesija se je pričela pomikati po Dunajski cesti, mimo pošte, po Prešernovi ulici, čez Frančiškanski most in pred "goma-strat." Od vseh strani so leteli razni dovtipi na ubogega koči-jaža, katerega je zanašala samo-kolnica po mestnem tlaku sem in tje. Kajti kdor ni še samokol-nice vozil, ta naj ne misli, da je to tako kot pet krav za en groš. Pot je tekel po obrazu ubogemu vragu#in natihoma je klel svojo naglo nepremišljenost. Ampak stisnil je zobe in si mislil, saj bo kmalu konec ip svet se tudi ne bo podrl.
Ko pride slavnostni sprevod do magistrata, postavi voznik samokolnico na tla, si obriše potni obraz in reče: "Tako, delo je opravljeno. Sedaj pa lahko vzame vrag prešiča, samokolnico in tudi tebe. (S tem je mislil onega, s katerim je stavil.)"
Ta se pa široko zasmeje, položi roko na rame gospodiču in pravi: "Le počasi, prijatelj! Stave še nisi izpolnil. Kar lepo nazaj bomo šli in od kraja začeli vso stvar."
"Kako to, ali se ti meša?" se začudi ta.
"Nič se mi ne meša, ampak tebi se bo, ko ti stvar razložim. V protokolu stoji črno na belem, da boš, ako boš stavo izgubil peljal prešiča v samokolnici od južnega kolodvora pa do magistrata."
"Res je to in to sem tudi napravil."
"Nak, nisi napravil, kajti če bolj natančno žival pogledaš, boš videl, da si vozil svinjo, torej se bomo še enkrat vozili. Prav smiliš se mi, da si vso stvar delal zabadavo."
Vse kletvice niso nič pomagale. Moral je še enkrat nazaj in zečeti križev pot od kraja.
CELJE IN LJUTOMER V AMERIKI
Pred par dnevi nas je posetil gospod Anton Grdina, ter pokazal novo serijo premikajočih slik, katere je prejel iz stare domovine iz rok v Ameriki poznanega umetniškega slikarja g. Božidara Jakaca. Snemanje slik se je g. Božidaru Jakacu tako Posrečilo, da niti od profesionalca se ne bi moglo boljšega zahtevati. Da pridem k predmetu naj navedem, kaj vse predstavljajo te premikajoče slike. Uvod so slike deroča, peneča Sava ob južni železnici proti Zidanem mostu. Impozanten je pogled na široke plasti peščenih zasipov, rastočih vrb ob bregovih, ter za njimi posejane pritlične hišice s polnim življenjem Priprostega kmetskega ž i v 1 j a. Komaj izginejo lepi bregovi Save, že se prične človek diviti nad krasnim zgodovinsko poznanem Celjskim gradom in njega pobočjem. Celjska železniška postaja nam nudi sliko lepe uredbe in za potnike za vse potrebe moderno urejeno postajališče. Kakor hitro izgine izpred oči Celje s svojo zgodovinsko znamenitostjo, nas slike pripeljejo v Ljutomersko okolico. Odprejo se pred nami v daljavi krasni in Po kvaliteti pridelka evropsko Poznani vinogradi.
Operator je stopil na ulico znamenitega Ljutomera in snel vse slike, ki dičijo trg v krasoti in zgodovinskimi objekti. Ulica trga je tako živo predstavljena, da človeka spravi v dvom, se li nahaja tam ali v Ameriki. V dolgi vrsti zaporednih lepih hiš glavne ceste so prikazane stavbe faznih ustanov in med njimi denarne, kulturne in cerkvene zgradbe. Na glavnem trgu je soha našega velemoža Miklošiča, mimo katere hite tržani vsak Po svojem opravku, ne meneč se veliko za delo operatorja. Tu in tam se vidi, da je kdo vrgel pogled v kamero, se veselo zasmejal in odhitel preko trga po svojem delu.
Pred očmi se odpre pa morje vinogradov z belimi točkami v sredini, kar znači, da so tam tipične zidanice, kjer je spravljena žlahtna kapljica. Vinogradi Prihajajo vedno "bolj živo pred °či, ter se osredotočajo na posamezne vinorodne brajde. Kma-'u se znajdemo med viničarji in njeno družbo pri trgatvi grozdja. Slike nam prikazujejo, kako skrbno naši vinorejci v veselem razpoloženju, dobe sad na-rave. Kakor pridne mravlje se spravijo okrog trsa in ga osmu-kajo do zadnjega grozda. Ti nasi obiralci znajo tako spretno sukati 'škarje v rokah, kadar od-strižejo grozdičje iz trte, da se človek divi nad njihovo spretnostjo. Dekleta in otroci si da-opravka okrog trsja in može z brentami na hrbtu, ki nosi-
jo opirajoč se na palico nabrano grozdje v kadi zidanice. Otroci bosonogi letajo od trte do trte kakor metuljčki od cvetke do cvetke. Naše obirače nič ne že-nira, če jim visi kakšna krpa od ramena in tudi si ne dajo nika-kega pomisleka ženske, če jim komolci silijo izpod obleke. Trgatev je, in ni misliti na najboljša oblačila. Strgala bi se ob količvih in trtah, ki so razpre-žene ena na drugo. Slike nas po tem veselem delu pripeljejo pred zidanico k opoldanskemu kosilu. Obložena miza, na njej narezani veliki kosi kruha nam dokazujejo, da pri njih malo zaleže Hooverjeva prosperiteta. Vidi se, da kosilo jim dobro tekne od napornega dela, ker slast, s katero zauživajo, je zavidanja vredna. (Ko sem jih videl sem postal lačen, kakor še nikoli v Ameriki.) Pred zidanico je opaziti lastnika vinograda, kako daje dnevna povelja obiračem in vi-ničarjem v postopanju, da se vse po redu izvrši. Po scenah, kako se ženske in otroci okrog trsja sukajo, ter tu in tam sad pokušajo, ter eden drugemu malo ponagajajo, se prične prikazovati glavni posel moških s sodi in vkletenjem mošta. Prične se nakladanje, kadi in sodov na voz pred katerim so v jarmu vpreže-ne krave. Da se oko postave prepriča, koliko je vinorejc spravil v zidanico ali mogoče iz zidanice na dom, prisostvuje celemu procesu uniformiran finančni organ in pazno čuva, da država dobi ta svoje. Kmalu na to se znajdemo na cesti, po kateri se vozi z močnimi konji v velikih sodih vino. Furmani veselo pokajo z bičem in spodbujajo konje k važnosti dogodkov. En par sledi, drugemu in tako sej uresničuje pesmica ki pravi: Konjički škrebljajo in vozijo težko, ker vilice peljajo, ki je močno sladko.
Slike so res* posebnost, katerim je malo primere iz naše do-! mače grude, ter našega narodnega življenja. So povzete od priprostega našega naroda ob najbolj veselem trenutku kmetskega življenja v vinorodnih goricah. Nič ni v njih prisiljenega, nič afektiranega, ampak vse tako naravno in pristno narodna slika, katero se more zamisliti le mojstersko umetniško oko. Izraz je tako slikovit, da človek s ponosom zre na svoje brate v domovini in z njim v duhu sklepa nerazdružljivo vez bratske ljubavi. S tem bo dana vsem prilika, da bodo videli veselo razpoloženje zelenega štajerja, ter drugim, ki ni njih dom v tej oko- j lici pa spoznanje, kako Štajerci obirajo grozdje v znamenitih vinogradih Ljutomera.
Joško Penko,
zastopnik "Ameriške Domovine" j
Paul Keller
CVET NAŠE VASI
"V Loki ni nič novega!"
"V hišo pojdi in se preobleči, preden se Mina povrne."
"Oh, tista Mina!" se je na-mrgodil Tone. Vendar je sklenil, da bo slušal Jožetov svet in bo že kje razobesil svoje oblačilo, da se posuši. Nato je vprašal:
"Ali si videl našega mačka?"
"V hlevu je in se greje. Pri miru ga pusti!"
Tone je še nekaj časa počakal. Videl je, da je Jože prav tako redkobeseden ko Mina. Nerad ga je slušal, kakor tudi sestro, a slušal ga je le.
"V Loki nič novega!" je ponovil in odšel v hišo. Ko se je preoblekel, je odnesel obleko v hlev, češ, da se bo tam prej posušila in bi je tudi Mina tako zlepa ne steknila. Sklenil je obenem, da bo ujel živo miško v past in postavil mačka pred miš-nico, "da se mu bodo kar sline cedile." A on bo mačka trdno držal in nato spustil miško. To bo strašna kazen za mačka! Svojo mokro obleko je polagal kos za kosom, najprej srajco, nato hlače in še jopič na prežvekujoča kravo, da bi se v njegov prid posušila kar na kravi. A živin-če se vendarle ni obneslo za sušilnico. Kar naglo je krava otresla Tonetova oblačila, da je vse popadalo v gnoj in se hudo one-čedilo.
Tudi načrt z mačkom in miško se je ponesrečil, in sicer je bil uspeh vse kazni ta, da je bilo Tonetovo lice spet razpraskano, miško pa je maček požrl. Nič ni bilo novega v Loki!
bila Loka nič več nič. To se mora nehati. Jože je premišljal o svojem življenju. Poleg njegove zibelke je stala krsta njegove matere. In prišla je mačeha. Ničesar mu ni prizadejala, ničesar hudega ne, a tudi ljubeznivega ne. Držala se je navodila mačeh: "Saj mu nič nočem: vsega ima dovolj." Tako je vedno rekla očetu, če se je kdaj spomnil, da Jožetu ni dobro. Oče, ki je bil nekoliko starejši ko žena in se tudi ni mogel več toliko zo-perstavljati, je hotel, da je le mir v hiši, in ni maral niti videti, kako je bil otrok rajne žene zmeraj v senci ali vsaj v polsen-ci, otrok žive žene pa zmeraj v najtoplejšem soncu. In tako je slednjič zapustil oče posestvo mlajšemu sinu, njemu, starejšemu pa je le izplačal doto. Tedaj je bil Jože zapustil dom. Malokdaj je kaj zvedel o mačehi in svojem polbratu. Dobro se jima je godilo. Nekoč sta mu sporočila, da sta postavila očetu nagrobni spomenik in če pride na odkritje. Odvrnil je, da ne pride in tudi venca ni poslal. Zmeraj pa je ob obletnici očetove smrti dal za mašo. Takrat je šel v cerkev, pa kar ni mogel moliti, ker si je moral venomer j prigovarjati, da oče pač drugače ni znal, in to prigovarjanje j mu je tako napolnilo dušo, da je bil vesel, če je prišel do enega samega očenaša in če je vedrih misli odšel iz cerkve. Tedaj je bil Jože prišel k Boštjanovim za gospodarnika. Težko mu je bilo služiti, ko je bil sam sin imo-vitega kmeta. Hudo mu je bilo delovati na tujem posestvu, sejati ondi, koder so drugi želi, in v duhu videti svoje lastno širno polje. Pa je čas tudi njemu izgladil s čela jezne gube in mu omilil trpko žalost v njegovih očeh. Privadil se je novemu življenju. Začel je spoštovati vdovo Boštjanko, ki je tiho j
Gospodarnik Jože se je peljal l^1*™ E^Jf :*V0J°y usodo v mesto po Mino. Navzlic nevihti je bilo vendarle soparno
I vse svoje bridkosti in težave polagala v božje in syQje. roke in
Smreke so opojno dehtele. Ptički so se hrupno spreletavali. Večerno sonce je bledelo na nebu. "Nič ni v Loki novega," je dejal fant prej.
Res, nič ni bilo, vsaj njemu ni j
zasajeni ob kupih zemlje. Mirne soseščine ni pogrešal, ker tisoče in tisoče grobov je govorilo, da njih žrtev je bil dar osvobo-j.eni domovini. Nad temi grobovi, nad temi križi plaval je mir svobode in klical rodne brate k edinosti. Med temi križi, vojnem mirodvoru leže tudi naša
ni pričakovala pomoči od ljudi ali srečnih naključij in ni omagala v najhujših dneh. Tudi to je ganilo Jožeta, kako je ona ljubila svoje otroke. Seveda so bi-1 ; j li vsi njena last. Velika je bila razlika, ki jo je videl v mladosti teh otrok in svoji lastni mladosti brez ljubezni. Počasi se je začelo jasniti v njegovi preprosti pameti in spoznal je, kaj je krvna mati in kaj mati iz dolžnosti, kaj je prava mati in kaj mačeha. "Saj mu nič nočem, vsega ima dovolj," pravi mačeha. "Vse mu dam, vsega naj ima v izobilju,
, . , ... . .	. i vse — tudi življenje — le za
slovenska bitja, ki so sei rama ob	„ pray. kryna ^
rami borili, da otme domovino izpod trinoga z brati Srbi in Hrvati. Zmagovalce so oblili ob povrnitvi v domovino topli jugoslovanski žarki, med tem ko so grobove padlih junakov ob rosnem svitu ogrevali in rahlali
Tako je, da. Jože je večkrat razmišljal o tem. Ali je bilo to naravno? Pri kmetovanju je večkrat opazil, kako je bila kaka mačka z mačicami druge mačke prav tako nežna ko s svoji-
ZGODOVINSKI DAN JUGOSLOVANOV V CLEVELANDU
Vstal je narod izpod grublje razvalin tiranstva, napel prsi in Prosto zadihal proti severu, kjer ■le stoletni monarh pošiljal svoj bič nad ta priprosti, toda pošten 111 priden narod. Leto je beležita 1918 in v udih zagrizene uje-de pod težo verig in okov je Jugoslovanski sokol stisnil pesti in 8e osvobodil narodne temnice iz-f'od krinke laži-zaščitnikov, — poletnih mučenikov. Zadonela jugoslovanska beseda od Tri-glava do Urala, Krkonošev in Balkana, ter zaorila v ponosni Svobodi. Na poluotoku Solun-8kega zaliva stala je broječa 130,000 jugoslovanskih sokolov ^očna armada in hrepenela po ^tmenju domovine kralja Mat-Kot risi so se zapodili v gorovje in hiteli proti zahodu, ^šujoč za seboj poteptano in po s°Vražniku oskrunjeno domovi-'lo- Isto solnce, ki jih je spremilo čez Golgato trpljenja pre-Albanskega gorovja na 170 dolgi, skoraj neprestopni ste-'3l> jim je postalo milo in zlivalo ^ nje zmagoslavne žarke. Ma-fecevana so bila vrata vzhodne-jugoslovanstva, Imesto Pri-
zren. Triglav se je na severu mogočno kristalil na svobodnem solncu. Mogočna Donava, deroča Drina, Sava in sumeča Drava so valovile proti vzhodu po svobodnem in od sovražnikov očiščenem bregovju. Zapliapo-lali so narodni prapori in zasužnjen narod je v radosti življenja dvignil glavo in zaukal v odmevajoče krasote planin. Mati, pričakujoča dnevno sina, ga je sprejela radostno, ko se je vračal kot junak in zmagovalec v njeno naročje. Izpita žena in izstradana drobnjad otrok je z solzami v očeh objemala zmagoslavno vračajočega hranitelja in očeta. Marsikatera mati, žena in otrok, je zastonj upiral svoj pogled v daljavo in iskal med vračajočo armado ljubkega in globoko v srce zasejanega obraza. še med .ostanki posameznikov ga ni bilo najti in vsi upi budečih noči so v temni slutnji v solzah izginili. Kako neki naj bi ga solze in vzdihi priklicali pod domačo streho, ker vendar je bil njegov dom tam daleč na bojni poljani, med križi, ki so se vrstili v nepreglednem morju
njih grudo, ter jih žalno klicali Imi lastnimi mačicami; kako je k večnem vstajenju.	jkaka Psica> ki )'e imela le ene£a
Po teh dnevih narodne Golga- Psižka, prevzela mladiče druge te in Kalvarije so se zbrali na-1 Psice> ki .ie imela Preveč nadlež-rodni predstavniki v Zagrebu j drobiža, in pazila na tuje dne 24. novembra, ter progla-; malčke z vso materinsko zvesto-sili narodno ujedinjenje. Dne l.;bo- Raca Je vodila Pečeta, si-decembra istega leta je 28 na-|nička Je P»tala požrešno, malo rodnih zastopnikov, izvoljenih i kukavico. Tako je bilo pri ži-na zborovanju Narodnega Vje-!vi,lih- A Pri Uudeh je bilo dru-
ča izročilo poslanico srbskemu narodu, želeč ujedinjenja. Bratje Srbi so bratsko sprejeli rodne brate in se pridružili njihovi želji. Ivan Cankar je istočasno zapisal: "Velikega petka je bilo
gače; kakor da se oddaljujejo od narave. Preprosta kmečka pamet je zaslutila prepad, dasi ni našla razlage v učenih besedah. Polagoma je zapazil Jože, da mu je delovna gospodinja bolj in
treba za veliko nedeljo," ter na- bolJ Všeč. Tudi otroke je imel daljeval: "Smrti Boga samega !rad- človek se kmalu navadi na je bilo treba, da je zazvonilo in kakega psa, počasi na kakega tu-zapelo ponižnemu človeku veli- Je£a otroka. Jože je to družino častno vstajenje." Tako je vi- tako vzljubil, kot bi bila njego-del ta naš velik mož narodno ys• Ponosen je bil na Mino, vstajenje in svoj narod, katere- močn° »a je skrbel Lojze, zelo ga je ljubil.	rad Je Toneta. Le Bernard
Da pa ti zgodovinski dnevi mu je bil zmeraj tuj. Z vsemi ne izbeže pred nami neopsženo, jse je tikal, gospodinjo pa je ve-se jih v narodnem ponosu spo- vikal, minjamo in to bomo tudi mi v Leta in leta je snivala v njem tujini živeči Jugoslovani storili j želja, da bi se poročil z Boštjan-in proslavili zgodovinski dan dne ko. Pa ne zato, ker je bil samo-
4. decembra v Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave. Sledite poznejšim dopisom o naznanilu bo gatega in lepega programa.
Joško Penko,
ljuben, pač pa se je želel oprostiti hlapčevanja in postati samostojen kmet. Nikoli mu ni bilo pri teh mislih za denar. Ničesar drugega ne bi hotel biti ko
član pripravljalnega odbora, pošten upravitelj družine, dasi
bi hotel kot gospodar uživati tudi svojo čast. A ni se mu posrečilo pridobiti si srca vdove. Zmeraj je bila enako prijazna z njim, a ta prijaznost je bila tako hladna, da se spričo nje ni upal zasnubiti Boštjanke. Ko sta se bili starejši hčeri poročili in sta prejeli svojo doto, je Jože ponudil svojo lastno, ne vprav majhno doto na posodo. A Boštjan-ka ni sprejela njegove ponudbe in je rajši plačevala visoke obresti banki, ko pa da bi njemu le tri odstotke. Tedaj je sprevidel, da se noče prav nič vezati nanj in da ji je le plačan gospodarnik. Takrat je hotel odpovedati službo, a je vendar še ostal. Le čemu?
A zdaj je hotel stran. Zdaj je vse njegovo upanje splavalo po vodi. Vdova se je bližala koncu; ona ne bo nič več začela vnovič živeti. V mestu je dobil Mino na kolodvoru. Koj je pri-sedla v koleselj in mu pripovedovala, kaj je dosegla glede delavcev. Jožetu ni bilo zanje, a pogrešiti jih tudi niso mogli. Domačini niso hoteli služiti za poljske delavce. Izseljevali so se v mesto. Ko sta se peljala dalje, je Jože globoko zavzdihnil, kakor da bi se moral nauži-ti mnogo svežega zraka, preden bo mogel povedati tisto, kar ga je težilo.
"Mina," je kašljaje povzel, "ti bom kar zdajle povedal: po žetvi pojdem stran."
Ona ga je osuplo pogledala.
"Odkod hočeš stran,"
"Od Boštjanovih. Nočem biti več pri vas."
Dekle je zardela ko kuhan rak; prijela ga je za roko.
"Kaj poveš! Saj to ni mogoče, Jože!"
"Je, Mina; stran pojdem od vas!"
"Pa zakaj — zakaj"
Iskal je pripravnih besed, nato je začel: "Glej, Mina, štiri in petdeset let sem star. Zadnji čas je, da se osamosvojim, če nočem, da> nekoč umrjei^i kot boljši hlapec. Očetovo posestvo mi je prevzel moj polbrat; nekaj tisočakov je pa le meni ostalo; k te- j mu so prišle dolgoletne obresti; dovolj bo,'da si kupim kak manj- i ši grunt. To bi rad."
Mina ni zinila niti besedice. Brez misli so ji begale oči po: pekošenih travnikih, koder so imele kresnice lesketajoče se ple-| se in so jim črički brenkali na harfe. In po rženih njivah so ji šli pogledi.
"Kositi bo treba," je tiho dejala čez čas.
"Da," je Jože na kratko prikimal.
Konj je počasi stopal. Jože je topo poslušal škripanje koles. Ko je izrekel težke besede, pa ni imel nobenega veselja več s svojo prihodnostjo. Saj je bil že zdavnaj v tistih letih, ko človeku poide veselje zčj romanje po svetu in je v srcu ena sama želja: mir, mir — in nobenih bojev več. Vendar se je trdno držal svojega sklepa. Res je bilo razdrto njegovo upanje, je bil užaljen njegov ponos, a želja po tem da bi bil sam svoj gospod, je bila tako močna, cla bi lahko zapustil to, kar je'vzljubil, odšel v tujino, in bi dasi pozno in samotno, vendarle vse še enkrat iznova začel.
že so se prikazale vaške hiše; nad njimi je kraljevalo visoko I sleme Boštjanovih.
Tedaj je Mina tiho vprašala:
"In kdo bo oskrboval Boštja-novino?"
"Ti!"
"Jaz?"
- Ko obupno ihtenje se je izvi-Ila besedica. Tedaj se je tesno oprijel vajeti, da ne bi preklical svojega sklepa. Mina je ibila I tik ob njem; čutil je, kako je dr-getaje poihtevala. | "Počasi vozi, Jože, nekaj ti moram še povedati. Vidiš, saj jvem, zakaj odhajaš-od nas. Rad i bi se bil poročil z materjo, a to 'se ti ni posrečilo . . ." | "Pa ne!" je prestrašeno vzkliknil in pognal konja. Vzela mu je vajeti iz rok in je pridr-jzevala konja. Močno je morala zgrabiti, da si je priborila vaje-
ti. Jožeta je bilo sram. Ko ogenj ga je peklo, ker je Mina razodela njegovo tajnost, katero je tako plaho skrival. Mina pa, ki je bila zmeraj jasnih, treznih in odkritih besed, je rekla:
"Tako je, Jože — in to ni sramotno. Sama sem si dolgo želela, da bi prišlo do tega. A žal — ni prišlo. Pa ti hočem po
4,500,000 Italijanov zahteva tudi vino
San Francisco, 23. novembra. Po vsej Ameriki se organizira ogromna organizacija Italijanov in njih potomcev, baje 4,500,000 po številu, ki bodo zahtevali od kongresa, da kakor hitro dovoli pivo, da bo dovoljeno, tudi vino. Italijani smatrajo vino kot svo-vedati, Jože, zakaj se to ni zgo- jj° redno hrano, in s tem, da jim
je prohibicija vzela vino, pomeni to toliko, kot če bi Amerikan-cem bila vzeta kava.
dilo. Materi je bilo dobro znano, da si jih hotel vzeti. A sram jih je bilo, da bi se še enkrat poročili."
Jožeta je kar vrglo.
"Ker sem jim bil premalo ali sem jim bil zoprn?"
"Ne, ne, Jože, o tem ni govora
Vozni listki
Mestna zbornica je sklenila, da se prodajajo na cestni železnici še zanaprej vozni listki za $1.25, Ne vem, če boš mogel ti, j ki so dobri za ves teden.
kot moški, to razumeti: so žen- j ske, ki jih je sram, da bi se v drugič poročile, posebno še, če i imajo odrasle otroke. In naša j mati so ženska te vrste."
"Pa če jim nisem premalo in jim nisem zoprn, čemu bi se pa potem sramovali?" je vprašal. "To je vendar neumnost!"
Videla je, da je ne bi razumel. Ta nežna zadeva je bila pač samo za ženske; moški so preveč robati za to. In dejala je:
"Mati se sploh ne bi več poročili, pa bodisi, da bi prišel tak ali tak ponje. In če bi se že poročili, bi le tebe vzeli, Jože. A
MALI OGLASI
Naprodaj
je pohištvo za parlor in kabinet za telefon, vse v dobrem stanju. Jako poceni. Vprašajte na 6021 Superior Ave.	(281)
Stanovanje
se odda v najem na 70. cesti. Hiša. sama za sebe, 5 velikih sob, elektrika, klet, veliko podstrešje, jako prilično za družino z otroci. Dobi se po nizki ceni. Poizve se pri Anton Ogrinc, 6414 St. Clair Ave. (278)
tudi, tega niso zmogli, če že -———;-
drugače ne moreš, pa si razlagaj	Naznanilo
tako, da so imeli rajnega očeta Za zobozdravniško delo v mo-
preveč radi."	i jem uradu sprejmem kot plačilo
To mu je šlo v glavo. Otožno jvaše hranilne knjižice od The je prikimal in spet vzel vajeti v j International Savings & Loan roke. Vaščane sta srečavala.
Jože je premišljeval: Take so* Dr. Wm. F. Urankar ženske; ničvredneži so jim všeč,!	829 E. 185th St.
poštenjakov pa ne marajo. Tak j Uradne ure od 9—12, od 1-ga je Mina vendarle spoznala! i od 6—8 zvečer. Ob sredah Bržkone ve za to tudi gospodi- '9—12. nja in morda tudi drugi vse ve-, ,¥i¥Fi„„„n,„„„„„„„„„„„„„,„„„„, do. Zelo ga je bilo sram. Do- =	s
zdeval se je kot kak predrznež, ki se je osmešil in so ga nato zavrnili.
"Mina," je dejal, "najrajši bi, šel že jutri proč."
Preplašena ga je pogledala.
"Veš," je izjecljal, "sram mei = je vpričo tebe, vpričo matere in = vseh drugih. Rad bi šel kmalu | = od vas."
Razumela je, kaj se godi v;5 njegovi duši. Težka skrb ji je = stisnila srce.	_
,,T „ , . , .	, ....	s »*ako nizke cene, da se vam bo S
Jože, kaj bi mogel pustiti me-|= izplačalo, tla tudi od daleč pri- 5
ne samo — zdaj ob košnji in že-
-5, od (x)
POZOR SLOVENCI IN HRVATJE
Opozarjam vas na novo trgovino 7. moderno obutvijo za moške. ženske in otroke; najbolj moderno in po najbolj nizkih cenah.
Naša trgovina bc edslej naprej na
577 E. 140TH STREET vogal Thames Ave.
Otvoritev bo 2fi. novembra, 1932. Za prve tri dneve bodo
=	JOSEPH KOSS
=	577 E. 110th St., in Thomas Ave. 5
_	od 8. zjutraj, do 9. S
=	zvečsr; ob sobotah do 11. zvečer, s
.................iiimiiiiiimiimmiiiitfš
O <►
O
t o o
Dr. A. L. Garbas
SLOVENSKI
ZOBOZDRAVNIK
6411 St. Clair Ave.
v Slov. Nar. Domu soba it. 10
Tel. HEnderson 0919
LED IN PREMOG
TOČNA FOSTKE4BA
JOSEPH KERN
SLOVENSKI RAZVA2ALKO LEDU IN FREUOGA
1194 E. 1671 h St.
PottlltiUi KEnmor« 4181
S dete.
, .,> !,T	, , . t • i . |5 Zahvaljujem se za vašo pri-
tVl ' Mati SO bolni, Lojzeta lil = jazno naklonjenost in se še na-
— Bernard in Tone sta še otro- = lla,ic priporočam.
ka — kaj naj sama ostanem, jaz,
tlekle? Ali boš •šel; preden si
morem dobiti kako pomoč?"
Zardelih lic se je obrnila k | 2v^rt° njemu.
Prvikrat v življenju je videl, da so Minine oči solzne. Pa je pognal konja in odvrnil:
"Naj bo, Mina; žetve še počakam. A potem me moraš pustili, da grem."
Svojo veliko roko je položila na njegovo desnico in rekla:
"Zahvaljen Jože! Po žetvi pa le pojdi."
11.
Na osmo uro je šlo. Mina se je začudila, ko je dobila v veži mater, pripravljeno za odhod. Odvedla jo je v sobo in vprašala, kaj namerava. Mati ji je povedala, da je prišla Šobrovka, ki | ve za Lojzetov naslov. Zdaj pa gre k njej, da dobi naslov.
(Dalje prihodnjič.)
DNEVNEVESTI
Cene žganju so se naenkrat zvišale
New York, 23. novembra. Cene vinu in žganju so v tem mestu skoro preko noči se zvišale, | najbrž v pričakovanju, da bo več-! ja zahteva po pijači za praznike, i Cene zaboju žganja so poskočile od $10 do $15, šampanjcu do! I$25. Cene žganju za. Zahvalni! dan so bile med Amerikanci za; 20 odstotkov višje kot lansko leto. I -o-
Star mož
Sinoči je na svojem domu na 11402 Belleflower Road umrl j Manuel Halle, star 101 let. Iialle je bli eden prvih elevelandskih trgovcev, in trgovina ustanovljena po njem, še danes obstoji. '
Michael Casserman
PLUMBING & HEATING 18700 Shawnee Ave.
KEnmore 3877

TREBUŠNE PASOVE TN ELASTIČNE NOGAVICE
imamo v polni zalogi. Poilljamo tudi po t poiti.
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd. CLEVELAND,
Ako želite—
kaka popravila pri strehah, žlebovih in furnezih, pokličite nas. Mi vam naredimo po znižanih cenah.
Se priporočamo
JERRY GLAVAČ
1052 Addison Road HEnderson 5779
Vaški apostol
Za "Ameriško Domovino" prestavil M. tJ,
VOJNI PLES
"Narava v Surovosti" - kot jo jo naslikal IS. C. Wreth . . . navdahnjen od kri zaustavljajočili krikov vojno-blasnih divjakov, kojili barbarska krvoločnost je držala prvotna ameriške priseljence i' neprestanem strahu. "Narava v Surovosti je Redkokdaj Mila" — in surov tobak nima mesta v cigaretah.
Beacons, št 667 S. N. P. J. ČETRTA OBLETNICA, v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave., 1>r,ZZ SJF^J0*'
Zunaj v izbi je sedel za mizo. Tu pa so se "modrejši možje" pogovarjali o stvari, ki je spravila Toneta zopet v nemir. "To bi lahko imel tudi doma!" je vzkliknil jezno, zagrabil svojo majoliko ter šel k drugi mizi. Tedaj so ga pa zopet takoj obsu-li s vprašanji, dali je res, da je Malarčina hči . . . Dalje niso prišli s svojim vprašanjem. Kakor da so mu nasuli žive žrjavi-Ce v uho, je Tone poskočil: "Mir hočem imeti! Niti v gostilni ne dajo človeku miru!. . . Na, hvala!" Vrgel je natakarici denar kar v predpasnik, potisnil klobuk na glavo ter odšel.
Ko je, prišel domov, je videl, da je v izbi tema. rtSeveda, oče! Temu je lahko! Spi! . . . Drugi pa lahko teka s svojo skrbjo na-•okoli!"
Tudi vsa druga okna so bila temna. Samo tam pri zadnjem okencu je bila še luč. "Tako, tako? ... I, seveda!" Tone se je nekoliko obotavljal, predno je odprl vrata. Tedaj je videl, da je v kuhinji še luč. Dekla je pomivala posodo. "Hej, ti!"
"Kaj pa je?"
"Ali je ona tam zadaj še vedno tu?"
"Ne vem . . . nisem videla, da bi bila odšla."
"Poglej, kaj dela Peter. Počakal bom tu."
Godrnjaje je vzela dekla luč ter odšukala proti hodniku.
"Sezuj si šlape!" je zaklical za njo Tone. In počakal je v temni veži, dokler se ni dekla vrnila. "Kako mu gre?"
"Dobro, mislim — spi.'*
"In ... in ona?"
"Ta pa sedi pri njem kakor ubega duša pri božji martri. In oči ima, kakor dve večni luči. Da ne bi človek vedel, kaka je . . . bi lahko še dopadla."
Dekla je že izginila v kuhinjo
—	Tone je pa še vedno stal, kakor da je pričakoval od dekline-ga poročila še najboljše. Zastokal je končno ter se pretipal po stcpnicrh do svoje sobe. Ne da bi prižgal luči, si je sezul čevlje, si slekel suknjič ter legel napol slečen na posteljo.
Petrolejka, ki je gorela doli na cestnem vogalu, je medlo obsevala strop v sobi. V ta odsev je Tone neprestano strmel. Zeblo ga je, da se je kar tresel, a že takoj zopet je planila vročina v njegove ude, kakor da je zunaj soparna poletna noč. "Kaj je z menoj? Kaj je?" Hrope se je odel irt se prijel za vroče glavo. "Ali sem ga nekoliko preveč, da se sedaj vse okoli mene vrti?" Saj je vendar svojo mero v gostilni samo plačal, ne da bi pil! Stokaje se je zopet vrgel ns blazino in se zastrmel v trepetajoči odsev na stropu. In tedaj se mu je zdelo, da več odseva, pač pa da zi okence — da vidi pokrajino, ki mu je znana. Sredi po saneh izvoženi drči, se mu je zdelo, vidi božjo martro, a poleg nje sedi uboga duša v snežnobeli srajčki, s katero se poigrava veter
—	"O, ti norec! Ti norec!" Nenadoma, kakor da ga je zbudil glas iz sna, je skočil s postelje ter se nagnil naprej, kakor bi hotel skozi pod prisluškovati nečemu, kar je slišal v nočni tišini. In res — čul je nekaj: kakor pritajeno stokanje, hropeče dihanje. Bilo pa je le pljuskanje vode v koritu pred hišo. Vendar pa se je Tone prepričal, da je to ubogi Peter Janez, kateremu povzročajo rane bolečine, da
stoka in hrope. In že je prižgal žveplenko in svečo, in kakor je bil, le golorok in v nogavicah, je odprl tiho vrata ter šel po stopnicah.
V dolgem hodniku, ki je vodil f do Petrove sobe, je postavil svečo na tla ter šel po prstih prav k vratom in- prisluškoval. Ni čul drugega nego globoko, težko, počasno dihanje. "Najbrž je šla domov — prav gotovo!"
Pri tem pa mu je srce bilo tako močno, da je nenadoma od- j pri vrata, samo zato, ker se je bal, da bi to močno bitje zbudilo Petra Janeza iz blagodejnega| spanja. Tema je bila v čumna-1 ti. Kajti luč, ki je stala na oknu, je bila obložena z vsemi mogočnimi stvarmi: Petrovimi čev- i lji, klobukom, molitvenikom — a okoli tega branika je bila Eli- j zabeta obesila še svojo ruto —1 samo da ne bo odsev luči motil j spečega. V tej temici ni mogel Tone videti, kako so se prestrašeno zasvetile Elizabetine oči in kako je nenadna rdečica planila v je lica. Saj je le komaj ugledal dekle, ki je na nizki pručici sedelo ob vzglavju postelje. Tonetove oči so se morale najprej šele privaditi temici, da je videl Elizabetin obraz in nje svetle oči. In tedaj je dejal v zadregi: "Ja, moj . . . ali si še vedno tu?"
Elizabeta je le prikimala. A Tcne je potreboval čudno dolgo časa, da je premostil s svojim pogledom prostor od Elizabete do Petra Janeza. Ta je spal mirno. Le na njegovih rokah, ki so počivale na odeji, so njegovi prsti na lahno poigravali, kakor da hočejo otipati tenke dlakice volnene odeje. V senci je bil njegov obraz tako črn, da ne bi mogel razločiti nobene poteze. Po prstih je stopil Tone k vznožju postelje. In kljub temu, da je sam videl, da Peter spi, je vprešal: "Ali spi?"
"Dobro!" je 'šepetalo dekle, "že od devete zvečer. In tudi ne kašlja več, hvala Bogu!"
"Da, Bogu bodi čast in hvala! . . . Tako me je Skrbelo. Kar spati mi ni dalo."
Zopet je Elizabeta pokimala, kakor da razume >to.
Sedaj sta molčala oba, ne Tone ne Elizabeta se nista ganila. Tedaj se je Peter pretegnil in zastokal. Nežno in tiho je snela Elizabeta obkladek raz njegovo čelo ter ga pomočila v mrzlo vodo, ki je stala poleg pru-čice v lesenem čebričku. Ko je ruto ovila, je bilo čuti le praiv tiho kapljanje vode. Najprej je stegnila ruto, nato jo zopet spravila ter jo zopet položila na bolnikovo čelo, tako previdno in skrbno — da je kar Tone videl, kako je to nežno storila in kako blagodejno je vplivalo. In tedaj je gledal s tako zavistnimi očmi, kakor je gledal pastir dobro obloženi krožnik. Seveda ni dejal, kakor je bil rekel pastir: "Rad bi, da bi se tudi meni tako dobro godilo!" Le šepetal je: "Ah, da . . . seveda je lahko bolan, Peterček!" In čimdalje je gledal Elizabeto, tim močneje je bilo tisto življenjsko kladivo v njegovih prsih.
Mar je postalo to bitje tako glasno, da ni odmevalo samo v njegovih ušesih, pač pa da ga je lahko čulo tudi neko drugo uho? Kajti nenadoma ga je Elizabeta pogledala. Nje oči so se v temi svetile, kakor velike zvezde pod sivim, meglenim nebom. Tone se je zganil, postal trenutek — nato pa dejal: "Tega ne vzdr-
žim!" In šel je proti vratom. "Tako soparno je tu . . . kar stopil bi se človek!" In že jo bil zunaj. Kakor hrošč, katerega slepi luč, je planil proti sveči, ki je gorela na tleh hodnika. In tako je tekel v svojo čumnato, kakor da bi moral bežati pred tistim, ki ga je videl nočni čuvaj v Malarčinem vrtu. Gori v čumnati je stal in strmel v razmetano posteljo, kakor da ga je strah pred drugo polovico noči. In sedaj smehljaj odrešenja! Domislil se je nečesa, a ta misel je že bila odločitev! Postavil je svečnik na mizo in pričel slačiti nedeljsko, da si obleče vsakdanjo obleko. To je delal s tako naglico, da mu je kar sapo jemalo. In ko je bil oblečen, si je obesil z jermenom sekiro na ramo, vzel težko podkovane gorske čevlje in prazni nahrbtnik v eno, a svečnik v drugo roko — šel neslišno po stopnicah. V shrambi je natlačil v nahrbtnik hleb kruha, kos pre-kajenega mesa, škatljo z moko in jajci. Seveda se ni moglo to zgoditi brez ropota. In potem, ko je sedel v veži na zadnji stopnici ter si obuval čevlje, mu je zdrknil čevelj iz rok.
Tedaj se je že oglasil iz izbe Šumarjev glas: "Hoj, kdo pa rogovih tam zunaj, sredi noči?"
Tone je poskočil, kakor da ga je oče zasačil, če že rie pri slabem, pa vsaj pri dokaj čudnem početju. In prvi trenutek ni vedel, ali naj odgovori ali ne.
"Hej, kaj pa je?"
Obotavljaje se, je Tone odprl vrata v izbo ter zaklical v temni prostor proti očetovi čumnati: "Jaz sem." Kar hripav je bil njegov glas.
"Kaj? Ti? . . . Ali mi sedaj prihajaš iz krčme?"
"Nak, nak — ampak odha-j jam." Ko je Tone to dejal, mu | je nekaj "našipalo" hud "špas": 'v stolpu je ura udarila dvanajsto. In kakor bi hotel prekrivati bitje, je dvignil glas: "Gori v gozd poj dem, da odkažem drvarjem delo za jutri, ker . . . nu, da, ker je Peter Janez bolan."
Izgledalo je, kakor bi se hotel stari šumar šele odpomoči od začudenja. "Poba, mar si ponorel? V gozd gori — ob dvanajstih ponoči?"
Tedaj pa je Tone že zaprl vrata. Upihnil je svečo ter vtaknil nogo v drugi čevelj, in ne da bi si ga zavezal, je stopil ven. Zu-
naj pod milimi zvezdicami je tekel preko dvorišča in ven na. cesto, kakor da je za njim oče, ki ga hoče prisiliti k "pametnemu" pogovoru, šele ko se je cesta zakrenila proti cerkvi, je Tone postal ter se priklonil, da si zaveže jermen na čevlju. Predno pa se je zopet dvignil, si je obrisal z rokavom potno čelo ter se preko meje zamišljeno zazrl na dom. "Moj Bog, kaka nedelja je bila to!" Mar ni to nedeljo doživel več, nego v dvajsetih letih svojega veselega življenja?! In zdelo se mu je, da je minilo pol večnosti od tiste jutranje ure sem, ko je izbobnal Petra Janeza iz postelje.'
Sedaj je začul šunder iz gostilne. "Ti so lahko veseli!" je zagedrnjal pred se. Tedaj je vzdihnil, pogledal žalostno mrzle in sive hribe ter pričel hoditi, počasi, trudno.
Iz gostilne s p odmevali za njim visoki glasovi:
Sladko vince piti to me veseli, Dobre volje biti Svoje žive dni! Ilojladari, hojladara . . .
Pesemco so peli štirje sivolasi kmetici, ki so stikali glave skup ter upirali lakte tako široko ob mizo, da je ostalo na tej le še prostora za gorko objete poliče.
(Dalje prihodnjič)
OGLEJTE SI
MEDNARODNO RAZSTAVO
V
Public Hali od 19. do 27. novembra
11. dop. do 11. zvečer dnevno
ZABAVA VSESKOZI
POSEBNA .SLOVENSKA RAZSTAVA: SLOVENSKO PETJE, PLESI, ŽIVILA IN DRUGO
VEDNO ODPRTO
Odrasli 40 centov Otroci 25 centov
i
PUBLIC COAL & SUPPLY
$6.90
HEnderson 4334 1240 E. 45th St.
Pocahontas, v kosih ali droban; močna Rorkcta, malo pepela, nič dima
DOMESTIC
Kentucky, forked eg-g, za peč ali furnes ....................
$5.75
V KOSIH ALI DROBAN $4.50
DOBER ZA FURNES ALI PEČ
JOSEPH ZORMAN
*	ODVETNIK
0 G411 St. Clair Avenue (v Slovenskem narodnem domu) Q
Uradne ure: 10.-4; zvečer 7.-8. Ob sredah: 10.-12.
VABILO NA
KONCERT
SLOVENSKE GODBE "BLED"
ki se vrši
V NEDELJO 27. NOVEMBRA 1932 v Slovenskem Delavskem Domu, Waterloo Rd.
PROGRAM:
1.	Washington Gray's March, by G. H. Reeves.
2.	Pique Dame, overture, by F. V. Suppe.
3.	Olga Godec, štefie česnik-Tolar, Frances česnik-Gorse: trio — petje.
4.	Wine, Woman and Song, waltz, by John Straus.
5.	My Grandfathers Clock, by A. Amedens.
6.	Umetni ples v duetu, Richard Glavan in Doris Mae King. Richard Glavan, solo pies.
7.	Tanhauser Selection, by M. C. Meyrelles.
8.	The Death of Custer, by Lee Johnston.
(Opis te točke dobite med dopisi v današnji številki).
9.	Inwergicible March, by L. P. Laurendeau.
Priiazno vabi
godba
Bled.
FRANK G. GORNIK
SLOVENSKI ODVETNIK
V mestu (čez dan) 1259 Union Trust Bldg. B. 0th in Euclid Ave. Telefon Main 7200.
Podružnica na 15335 Waterloo Rd. Suite 2, v Slov. Del. Domu
Zvečer od 8:30 do 8:00. Telefon: KEnmore 1244
Vabilo na
VESELICO
katero priredi
društvo Slovenski dom št. 6 S. D. Z.
v
SLOVENSKEM DRUŠTVENEM DOMU
na Recher Ave.
v soboto 26. nov.
ob osmih zvečer
Godba! Pijača! Prigrizek!
VSTOPNINA 25c
Door prizes v gotovini Pridite in poglejte!
V Luckies ni surovega tobaka
—zato so tako mile
Copr., 1M2.
Th« American
Tobacco Co.
TV/TI kupujemo najboljši in naj-finejši tobak na celem svetu - toda s tem še ni povedano, zakaj ljudje vsepovsod smatrajo Lucky Strike za najmilejšo cigareto Dejstvo je, da nikdar ne pregledamo resnice, da je ' "Narava v Surovosti Redkokdaj Mila" - zato je temu finemu tobaku po primernem sta-
ranju in miljenju dana dobrota onega Lucky Strike čistilnega procesa, ki je opisan z besedami — "It's toasted". Zato pravijo ljudje v vsakem mestu, trgu in vasi, da so Luckies tako mile cigarete.
««
It's toasted
Ta zavojček milih Luckies
ds