------- ..... DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN iN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 10, 1940 LETO XLIIL — VOL. XLIII. ^edsednik Roosevelt podpisal M bilijonov za obrambo IlikR Park> N- Y- — Predsed-■P-a S?9°S6Velt je podpisal račun iVie >392> s katerim de" l|feitie, 'Se Pripravilo potreb-»tatl Za 2>°00,000 vojakov in za ■lik0 dJ° n°vih bojnih ladij. To-e"arja se ni dovolilo že od ffiiV:. SVc'lovfte vojne za armado. WL ^ Potrebščin za armado, se Ktaf* barjem zgradilo 200 M v . ld'j in 18,422 letal, m^^'odrobnosti bo ta denar bedeče: Popolno opre- ^Nioki200,000 v°Jakov' ki b0" ^w^na 1Can''1(0 150 sprejeta ob-"®ebotVOjaŠka vežba- gradilo ^ Ho u ' toP°ve, municijo in ' kar je potrebno kot re- Anglija je poslala nove čete proti Italijanom Cairo, Egipt. — Anglija je poslala tisoče novih čet za oja-čenje v Egipt. Dolga v]rs;te j transportnih ladij, spremljane j po bojnih ladjah, je prilula v pristanišče iz Anglije. Povelj-J zerva za nadaljnih 800,000 vojakov. Zgradilo se bo 14,394 letal za armado in 4,028 za mornarico, kar bo dalo obema edinicama 35,000 letal, če se vključi sedanje. S tem denarjem se bo takoj začelo graditi 200 bojnih ladij, kar bo začetek dveh bojnih mor-narci, to je ena V Pacifiku in ena v Atlantiku. Od tega denarja se bo določilo $472,000,000 za nove tovarne, vladne in zasebne, ki bodo izdelovale potrebščine za obrambo dežele. $128,000,000 se bo pora-| bilo za vojašnice narodni gardi, ki bo mobilizirana. ' niki pripovedujejo, da niso vide- j 1 li spotoma niti ene italijanske ladje. j Ravno koliko novih vojakov je dospelo v Egipt, ni znano, to-1 da vrhovno poveljstvo pravi, da' več tisoč. Odposlani bodo takoj na fronto v srednji Egipt. Med j rednim angleškim vojaštvom je ■ bilo tudi več izurjenih letalcev iz j Avstralije, na stotine bolničark! j iz Anglije in škotske, ter mornarji in piloti iz Anglije. Večina teh vojakov se je borilo proti Nemcem v Franciji, torej so že prestali ognjeni krst. -o--i m 'i: Gr> uvozil v otroke tojj otl'ok se je igrala si-J't«ti<411Paznem prostoru pri m ^tj j- in 142. cesta. Po il d' \n vedno veselega kot ^ •Si* Tbolniš«ici CS^ Jancar, 1172 Nor-\\ u.Se nahaja v City bol-So l6r ''e srečno prestal So." Priiatelji ga lahko O pokojnem Louis Krallu Kot smo že poročali, je v nedeljo preminul v Lakeside bol- nišnici Louis Krall, star 45 let, j doma iz št. Vida pri Zatični, j stanujoč na 1177 Norwood Rd. i V Ameriko je prišel pred 26 leti. Zadnjih 18 let je delal pri White Motor Co. Pred tremi tedni je moral pustiti delo in se je podal v bolnišnico. Zapušča žalujočo soprogo Rose. Njen prvi soprog, Vitus Krall je umrl leta 1919. Zapušča tudi sina Rudolfa, v Evropi pa sestro Franco. Bil je član društva Napredni Slovenci, št. 5 SDZ. Truplo leži v pogrebnem zavodu A. Grdina in Sinovi do pogreba, ki se bo vršil v četrtek ob devetih zjutraj v cerkev sv. Vida. Naj počiva mirno v ameriški zemlji, preostalim pa naše sožalje. Peš v Pittsburgh Eileen Clarke, stara 13 let in njen bratec James, star 10 let, iz 2373 W. 41st St. sta bila kot pogrešana prijavljena policiji že zadnji četrtek. Včeraj ju je pa prijela policija v Pitts-burghu, kjer sta se brezskrbno šetala po cesti v spremstvu svojega zvestega tovariša ku-žeta in 13-letne Bernice Cramer iz Akrona. Izpovedali so, da so se vsi trije sestali v Ak-ronu, nato so šli pa v Pittsburgh, kar tako za kratek čas. Preiskava v Romunski radi korupcije Bucharest. — Novi romunski diktator, general Antonescu, je ukazal posebni komisiji, da začne preiskovati korupcijo, ki se je izvrševala pri vladi na debelo zadnjih deset let. Komisija naj dožene, kdo je dobil ogromne vsote, ki so bile namenjene za orožje in kje so dobili bivši premierji in kabinetni uradniki svoje bogastvo, kdo je napravil dobiček pri denarnih kupčijah z inozemstvom itd. -Q-,--- Clevelandčani so zdaj na drugem mestu Clevelandsk(i žo g o m e.t ni igralci Indians so'zdaj fia drugem mestu, ker so včeraj izgubili s Čikažani. Polne štiri tedne so bili na prvem mestu. Pol igre so za Detroitčani in samo pol igre pred hewyorskim klubom New York Yankees, s katerim se bodo danes spoprijeli v stadionu. Nov grob Včeraj zjutraj je preminul na svojem domu rojak Vincent Izgredi v Zagrebu! Zagreb, 8. sept. — Danes sa priredili jcpmunisti izgrede po ulicah. Pri tem je prišlo do spopadu med policijo in demonstranti. Deset oseb je dobilo težje poškodbe. O enakih izgredih se poroča iz Splita, kjer so demonstranti oplenili več trgovin. Izgredi so bili že tretjič v zadnjih dveh tednih. Komunisti zahtevajo vojaško zveza med Jugoslavijo in Rusijo ter dolže vlado, da je preveč naklon jena rim-sko-berlinski osi. V šibeniku in Zadru je vlada razpustila Sokole in načelnike so zaprli, ker se je italijanska vlada pritožila radi p r o t i- italijanskih demonstracij. SODNIK POD MARELO Kadar se zamaši vodna cev in voda udari skozi strop v spodnje prostore, nič ne vpraša, kdo je tam. Tedaj preostaja samo dvoje: ali odpreti dežnik, ali se pa vodi umakniti. To, drugo, je ukrenil naš spoštovani sodnik g. Lausche, ko so se odprle "za-jtvornice neba" in je začela ka-I pati voda v prostore, kjer se deli pravica na levo in desno. Se reče, saj se niso odprle zatvor-nice neba, ampak samo vodna cev se je bila zamašila v 3. nadstropju in voda je udarila kamor je mogla. Voda je hujša ko ogenj in je tudi pregnala našega sodnika, da je moral prekiniti obravnavo za toliko časa, da so popravili in zajezili vodo. Poročilo ne pove, kdo je bil Nad 600 ubitih in do 2000 ranjenih včeraj v Londonu Sedanji silni napadi nemških bombnikov kažejo, kot da so bili dosedanji napadi samo predigra. Dolge karavane ljudi že zapušča London. Londonu grozi pomanjkanje živeža. Kovach, star 60 let. Bil je rodom Madjar, stanujoč na 14505 Thames Ave. Bil je zelo poznan med Slovenci. Tukaj zapušča soprogo Ano, sina Janeza in Evgena in hčer Helen, poročeno Balogh. Pogreb se bo vršil v četrtek popoldne ob dveh iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152nd Street. Wi, __ v tukajšnji v, V j,, pripetila nesreča1 < ^ilu K^. ko je' 'o >Htisnfra' ^ napaJ 5f a tr\ tlom tal<0 nioč- *io!Je počila tr|bušna H n »rs* mu je re" In ^ br, »vnika Olso-H^^fciji jG tudi ud' x ma\ m J1* Kut"?'^^ cfnevi je tu A ri>a fin , Judnič> r0-i- štu" ■^N*60 t in doma iz Pe-^'itii/ vpri Črnomlju v Beli I |Jntu2 Ameriki je bila 33 ' A a in sf- a nioža, sina, hčer, / SS})e sestre. /b^kT' Wis" - Dlie 28' V 66 let i Umrl JosiP Benčič' J. r°.1en v vasi Benči-J Zastav. V Ameriko 0 hče.90.3- Tu zapušča že- ^ ik^H s tG in enega sina. Bil li , dostojnega društva S h Sst Ar ! * h" ~ zadnje dni 4 • 'H ril rank Kovačič, stai »Ur a od Novega mesta Ji 111 ^„^aseljenec v tem kra. PUsca družino. - V L' 12 kaznih krajev po ameriki najbolj vesel odmora (ker je bil ravno tisti dan po nedelji), ali obtoženec, ali zagovorniki, ali porota, ali mar sam gospod sodnik. -o- Ford je napravil obisk pri Willkieu Rushville, Ind. — Avtni mag-nat Henry Ford, se je včeraj pripeljal v svojem posebnem vlaku v to mesto ter je bil 15 minut v razgovoru z predsedniškim kandidatom Willkiem. Po 15 minutah se je Ford odpeljal naravnost nazaj v Detroit. Ne Will-kie ne Ford nista hotela povedati o čem sta se razgovarjala. Leta 1936 je podpiral Ford kandidata Landona, toda za letošnje volitve ni podal še nobene izjave. • ■ —--o—-—- TUDI MILIJONARKA BO REGISTRIRANA Los Angeles. — Grofica Barbara Hutton, dedinja ameriških milijonov, ki je izgubila ameriško državljanstvo, ko se je poročila z danskim grofom Haug-witz Reventlow, se je morala re-gistrati in dati odtise prstov kot vsak drugi, ki ni ameriški državljan. Pozneje se je razporo-čila in se vrnila v Zed. države, kjer je morala vložiti prošnjo za državljanstvo. Dokler ga ne dobi, je podvržena enakim postavam kot vsak drug, ki ni državljan. --o- JE NI šE DOBRO POZNAL Kansas City. — Par je prišel k mestnemu klerku po poročno dovoljenje. "Veste," je pojasnjeval ženin, "že dve leti hodiva skupaj in zdaj sva pa sklenila, da se poročiva." "Kako je nevesti ime?" je vprašal klerk in držal pripravljeno pero. ženin je močno zardel, potem pa vprašal družico: "Kako se že pišeš?" --o—-- POROKA BREZ ŽENINA Berlin. — Nemška dekleta se lahko poroče tudi brez navzočnosti ženina, če se ta nahaja namreč pri vojakih in ne more dobiti dopusta. Nevesta mora pokazati registrar ju listino od poveljnika bataljona, pri katerem služi njen zaročenec, na kateri listini potrdi poveljnik, da se je London, 9. sept. — Nemški bombniki so se vrnili danes na večer in ponoči v očividnem namenu, da v Londonu ne bo ostal kamen na kamenu, kadar bodo naciji opravili svoje delo. V zadnjih dveh napadih so nemške bombe ubile najmanj 600 oseb in jih ranile do 2,000. Prvi napad je prišel opoldne, ki je trajal eno uro in 15 minut. Drugi napad so pa izvedli Nemci ob 8:38 zvečer. Po teh zadnjih napadih sodeč, "so bili prejšnji napadi samo nekaka predigra. Nemški bombniki so posvečali v zadnjih napadih svojo pozornost | posebno pristaniščem, da bi ta-' ko odrezali London od dobave ži-; veža. Kot se poroča, so Nemci napravili že tako škodo v raznih londonskih pristaniščih, da bodo morali dovažati živež v kako drugo pristanišče in od tam po že-(leznici voziti v London. ! Letalsko ministrstvo poroča, da so včeraj izgubili Nemci 26 letal nad Londonom, zadeti od protizračnih topov, ali od salv iz angleških..letal, ..... . ... VOLITVE V MAINE Portland, Me. — V pbndeljek so se vršile v državi Maine volitve, ki kažejo po sedanjih poročilih, da so zmagali republikanci na celi črti. Demokratski kandidat za governerja je že prizna-poraz in poslanec Brewster, ki je kandidiral zia senatorja proti bivšemu demokratskemu gover-nerju Brannu, je gotov zmage. Natančnega izida volitve se še ne ve, toda republikanci imajo že sedaj toliko večino, da so gotovi zmage. -o- Moški so dobili priznanje od ženskih zobozdravnic V Clevelandu se vrši konven- Poroka Mr. in Mrs. Frank Primožnik, 928 E. 209th St., naznanjata da se bo v soboto 14. septembra poročila njiju hčerka Anne Marie z Mr. George Pojetom iz 1541 E. 41st St. Poroka se bo vršila ob devetih zjutraj v cerkvi sv. Kristine. Prijatelji in znanci so vabljeni k poročni maši. Mnogo sreče v novem stanu jima želimo. Vrtna veselica j V nedeljo popoldne in večer ' priredi fara sv. Kristine prijet-' no vrtno veselico na cerkvenih 'prostorih. V slučaju slabega i vremena bo prireditev v šolski 1 dvorani. Pripravljenega bo vse-1 ga za lepo zabavo in tudi koristnih stvari boste lahko dobili za nameček. Dvojčka sta! Pri družini Mr. in Mrs. Char, les Littman, 3934 St. Clair Ave. je prinesla teta štorklja težak zavoj, v katerem sta bila dva krepka sinčka - prvorojenčka. j Materino dekliško ime je bilo Rose ' Janežič. Čestitamo! ta in ta vojak izjavil, da želi poročiti gospodično N. M. To zadostuje, da je poroka veljavna. -o—- Lepa spominska knjiga Kot znano bodo v soboto večer priredili v Euclid Beach parku krožki Slovenske ženske zveze svoj vsakoletni "Field Day." Nastopili bodo odrasli vežbalni krožki in mladinski naraščaj v uniformah in narodnih nošah. Ob tej priliki bo Slovenska ženska zveza izdala krasno spominsko knjigo, v kateri bodo priob-čene vse slike, odraslih krožkov in naraščaja, obenem s kratko zgodovino istih. To knjigo si bo gotovo vsaka članica hotela za trajen spomin nabaviti in bo tu di vredna, da se jo spravi. Važna seja Nocoj ob 7:30 ima Gospodinjski klub Slovenskega društvenega doma na Reeher Ave. važno sejo v navadnih prostorih. Zadušnica V sredo ob šestih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Matijem Petkovšek. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. iCija Ameriške zveze zobozdravnikov. Kakih 10,000 zobozdravnikov se je zbralo, ki bodo ob tej priliki tudi slavili 100 letnico zo-bozdravništva v Zed. državah. Dentistka, dr. Rosalie Carter iz Franklin, Tenn. seje izjavila, da so ženske zobozdravnice prav tako potrebne, če ne še bolj, kot moški, "če ima moški zobobol, mu je v prvi vrsti na tem, da se ga ozdravi, pa naj bo že dentist moški ali ženska," je rekla dentistka. "Resnici na ljubo pa naj bo povedano," je rekla dalje, "da se moški veliko bolje počuti, če ga zdravi ženska. Ali je to radi tega, ker mu dobro dene nežna ženska ročica, ali pa se hoče izkazati pred žensko kot junaka." -o- Poroka Anton Zaverl, sin Mrs. Angele Zaverl iz 1282 E. 167. St. se bo poročil v soboto 14. septem-j bra z Margaret Trubica, hčerko Mrs. Stephen Trubica iz 2821 E. 168. St. Poroka se bo vršila ob desetih dopoldne v cerkvi Kraljica miru na Shaker Blvd. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Mnogo sreče v zakonskem stanu jima želimo! Večina Londončanov je prebila vso noč v skrivališčih. Mnogo cest je tako razbitih, da se mora vršiti promet po ovinkih. Bombe so zadele mnogo busov, ki so jih vozniki pustili ob robnikih cest, ko je prišel napad. Neka bomba je zadela direktno lia skrivališče in ubila več ljudi. Podzemska železnica še vedno deluje. Reševalci kopljejo v razbitih hišah, da izvlečejo ranjene in mrtve. Dolge karavane brezdomcev so se pojavile iz Londona, ki gredo ven na deželo. Za seboj niso pustili drugega kot kup razvalin. Vse so jim uničile nemške bombe. Nekateri imajo samo suknje preko spodnje obleke. Mnogo jih je kar bosih. Dom, pohištvo, obleko, vse so jim uničile bombe. Vlada jim je sicer obljubila odškodnino, toda kam naj gredo zdaj? Ker so izgubili vse, kar jim je bilo drago, so popolnoma otrpli za vse, kar se bo zgodilo zdaj ž njimi. VLADA BI RADA VEČ LETALCEV Angleška vlada " je izdala na narod apel, da se priglasijo prostovoljci za letalsko službo, za topničarje, za operatorje radijev. Predpisana starost je 18 do 32 let. V mestu so postavili 60 nabornih postaj. Prostovoljci morajo biti inteligentni in pogumni. Vlada potrebuje vedno več letalcev, ker se z vsakim dnem veča produkcija letal. ANGLEŽI SO NAPADLI HAMBURG Eno največjih nemških pristanišč v Severnem morju, Ham burg, je bilo ponoči tarča več kot 3 dolge ure angleškim letalcem Bombniki so metali na mesto salvo za salvo bomb in na stotine zažigalnih bomb, ki so zanetile mnogo požarov. Bombe so zadele kolodvor na severni strani reke Elbe. Več bomb je padlo tudi v ladjedelnice in napravilo mnogo škode. (Iz Berlina priznavajo napad na Hamburg, to- da se zanika o kaki posebni škodi). TO NI šE NIČ, PRAVIJO NEMCI Berlin, 9. sept. — To, kar je doživel London zadnjih par dni od nemških bombnikov, je komaj ena desetina tega, kar še pride, trdijo Nemci. Nadaljna akcija nemškega letalstva bo naučila Angleže, da Hitler tudi stori, kar obljubi, čeprav so Nem--i metali super bombe na London, toda najtežjih bomb še niso rabili, te še pridejo. V Berlinu se pripoveduje, kako je škadron nemških letalcev, ki je dobil ime po poveljniku von Ruemplu, dobil ukaz, da so praznovali svojo 200. zmago s tem, da je vsak pilot spil steklenico šampanjca, nakar so prazne steklenice zmetali na kraljevo palačo v Londonu. Feldmaršal Goer ing je govoril danes po radiu in izjavil, da bodo nemški letalci zmetali še na milijone bomb na London. Zad-nij teden so zmetali na London več, kot 1,000,000 kilogramov bomb (2,221,000 funtov). SUPER-BOMBE, NOVO NEMŠKO OROŽJE Berlin. — Takozvane super hembe, ki so jih Nemci včeraj metali na London, so baje tisto napovedano orožje, s katerim je grozil Hitler že dolgo časa. Če so ali ne, dejstvo pa je, da so res nekaj strašnega. Kamor zadene taka bomba, zdrobi vse v obsegu 500 jardov. Bomba se razleti s tako silo, da čutijo pritisk zraka celo letalci 12,000 čevljev visoko. Ena taka bomba je napravila v Londonu 75 čevljev široko in 50 čevljev globoko jamo. -o--— Karambo! ob jezeru Sinoči sta trčila dva avtomobila na Lakefront cesti blizu 36. ulice s tako silo, da so bili pasažirji v obeh avtomobilih močno poškodovani. Nesrečo je zakrivil voznik Ruble iz Wil-loughby, O., ki je bil vinjen in je vozil po napačni strani ceste. Za Rdeči križ Vsem članicam Rdečega križa se naznanja, da se prične z šivanjem v sredo ob eni uri v Slovenskem društvenem domu v Euclidu. Zadušnica V sredo ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Ludvikom Jakoš. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Pozdrav iz konvencije Frank Laurich, delegat društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ pošilja vsem prijateljem pozdrave iz konvencije JSKJ, ki se vrši v Waukeganu, 111. Zadušnica V sredo ob osmih se bo brala v cerkvi Brezmadežnega Spočetja sv. maša za pokojno Frances Perne. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Iz bolnišnice S Svetkovo ambulanco je bila prepeljana iz Glenville bolnišnice Mrs. Mary Gode c, 20755 North Vine St. Prijateljice jo lahko obiščejo doma. Ansu je pred dnevi utonil Frank Žagar, Hrvat, star 30 let in rojen v Calumetu. Lovil je ribe s partijo moških na Gornjem je-' | zeru in po nesreči se je njegov, ; čoln prevrnil, nakar sta on in neki Francoz odšla na dno. Za-' I 1 i pušča mater in več bratov ter I sester. j Broughton, Pa. — Dne 26. avgusta je tu preminul Frank štri-jcelj, star 56 let in doma iz Le-| jskovca na Dolenjskem. Bil je I mizar po poklicu in bolehal je i deset mesecev za rakom v grlu. i j Dne 20. avgusta se je v Wilkes Blarieju smrtno ponesrečil pri delu v pivovarni rojak Alojz 1 Pipan, star 58 let in doma iz čepel, Dole pri Litiji na Dolenjskem. Zapušča ženo in štiri odrasle otroke. Ely, Minn. — Pred dnevi je tu umrla Frances Koščak, ki . ostavlja moža, štiri sinove in hčer. i | Joliet, 111. — Zadnje dni je tu ' umrl rojak John Bavar, doma iz . Sečjega sela pri Vinici v Beli - Krajini. Zapušča sina in pet hče- - ra. "AMERIŠKA DOMOVINA' AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 213 Tues., Sept. 10, 1940 Balkan je tista kost Balkan je tista kost, na katero preže zdaj trije evropski diktatorji: Hitler, Mussolini in Stalin. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Toda kjer se prepirajo trije, imajo pa ali vsi trije dobiček, ali pa se izmuzne vsem trem žrtev iz zob, a lakomneži se zgrizejo med seboj do same onemoglosti. Taka je danes situacija na Balkanu in okrog njega. Severni Balkan, to je Romunska, je že padla v fašistično malho. Ostanejo še tri balkanske države: Jugoslavija, Bolgarska in Grška, če se že ne šteje Turška, ki ima na Balkanu svoje interese v toliko, kolikor je Balkan kot zid v nje lastno obrambo v Aziji. Pred nekaj tedni je bil objavljen načrt za razdelitev oziroma vpad v Jugoslavijo. Po tem načrtu bi vpadel Hitler v Jugoslavipo preko Hrvatske in Štajerske, a Mussolini bi jo zagrabi! od dalmatinske obale. Ta načrt bi bil nazadnje za rimsko-berlinsko os logičen v sedanjih razmerah, ni pa logičen za bodočnost. Javna tajnost je namreč, da škili Hitler na Trst, a Mussolini se svojega mogočnega zaveznika boji, če bi se mu vsedel prav pred vrata. Če bo Hitler izvedel ta načrt s pomočjo Mussolinija, ga bo samo v toliko, v kolikor potrebuje pomoči Italije. Ko bo pa Hitler enkrat na trdnem, bo pokazal tudi Mussoliniju zobe. Potem je treba pa računati tudi na Stalina oziroma Rusijo. Mnenje diplomatov je, da Rusija ne bo dovolila, da bi se raztegnila Hitler in Mussolini preko vsega Balkana do same Azije, ker potem bi bile za Rusijo Dardanele izgubljene. Zato bi Stalin rad videl, da bi Hitlerjeva armada ne prestopila Donave in Mussolinijeva naj bi ne šla predaleč z dalmatinskega obrežja. Toda ne smemo imeti lepih sanj kot domoljubni Jugoslovani, da morda želi imeti Stalin na Balkanu sedanje stanje neizpremenjeno samo zato, ker prebiva v Jugoslaviji in Bolgariji slovanski narod ali slovenski narod. O, ne! Stalin in njegov režim čutita prav toliko slovansko kot Hitler ali Mussolini, torej nič! Stalin je komunist v prvi, drugi in zadnji vrsti. Njemu ni za oblast in dobrobit slovanskih narodov, pač pa mu je samo za razširjenje komunizma, pa naj ga že razpelje preko slovanskih, nemških ali drugih dežel. Sicer udarja Stalin v Jugoslaviji in Bolgariji na panslo-vansko struno in jima šepeče, naj se branita pred Nemci in Italijani. Pri tem ima res iskren namen, da bi ubranil Hitlerju in Mussoliniju na Balkan, toda ne zato, da bi ostala Jugoslavija in Bolgarija svobodni državi. Še malo ne! Danes se Stalin prav tako boji Hitlerja, kot se ga male balkanske države. Zato pa tudi Stalin ne pride na dan, da bi rekel Jugoslaviji in Grški: držita se, jaz sem z vama! Naši spretni državniki v Jugoslaviji to tudi dobro vedeli in se zanašajo samo na svojo diplomatsko zmožnost in pa na kismet. Kar bo, pa bo! Če se hoče Hitlerju pohoda proti jugovzhodu v Palestino in Perzijo, mu bo na potu Balkan. In če se bo Hitler odločil za pohod, ne bo vprašal Rusije za dovoljenje. Možnost je pač, da bo Hitler potolažil Stalina s kako malo nagrado in mu morda pokazal kako drugo pot do novih krajev, recimo v Indiji. Vprašanje bo samo, če se bo Stalin odpovedal sanjam o Dardanelah. Hitler in Stalin igrata sedaj vlogo oprezanja. Hitler bi bil že udaril preko Balkana, če ne bi bil zaposlen v Angliji. Morda se tudi boji udariti na Balkan sedaj zato, ker ne mara razdražiti Stalina v tem času, ko se bojuje z Anglijo. Vzhodna in zapadna fronta obenem bi ne bili nič kaj koristni za nemško armado. Mussolini sili Htlerja že več kot en mesec, naj bi udarila na Jugoslavijo. Toda Hitler je lisjak in okleva. Mussolini je imel že vse pripravljeno, da udari na dalmatinsko obrežje in iz Albanije v Jugoslavijo in v Grško. Toda previdni Hitler mu je rekel: počakaj, brate! Balkan je sod smodnika in Hitler, Stalin in Mussolini držijo prižgano plamenico, da jo vtaknejo v ta sod. Kadar se bo zgodilo, bo gorje balkanskim državam, predvsem naši ubogi Jugoslaviji. Edino upanje je, da bo evropska vojna prej končana, predno se raztegne požar čez Balkan. Eno je gotovo in to je, da Hitler ne pusti Rusiji, da bi se pomaknila dlje na Balkan, kot se je že, ko je vzela Romunski Besarabijo in Bukovino. To je pokazal s tem, da je ukazal Romunski odstopiti Sedmograško Ogrski, da je ta dobila mogočne Karpate, ki naj bi ustavili Ruse pred pohodom pro-! t izapadu. Če ima Ogrska Karpate je prav toliko k otče bi jih imel Hitler. In ker je Stalin ostal pri tej kupčiji miren, je znamenje, da si ne upa nastopiti proti Hitlerju. Da pa Hitler pazi na vsak korak Stalina, je pa znamenje tudi to, da drži kakih milijon in po! mož vedno pripravljenih na vzhodnji meji. Le v slučaju, če bi postala Anglija zmagovita in bi kazalo, da bo Hitler v tem boju podlegel, bo stopil Stalin naprej. Videli bomb, kako bodo evropski narodi preživeli zimo in pri kakšni moči bodo na spomlad. Tedaj bomo vedeli tudi za bodočnost naše Jugoslavije. Ubogi ljudje, ki morajo živeti noč in dan v taki negotovosti.' Danes ne vedo, kakšno usodo so jim namenili diktatorji Stalin, Mussolini in Hitler. BESEM IZ HAIOBA ,»«»»»»»»■»»«»—...... ■ » « i » « i Lepo je bilo pri nas Slavnost, ki se je vršila v nedeljo 1. septembra je nadvse dobro izpadla, še vreme nam je bilo naklonjeno. Dopoldne in zvečer je padal dež, samo popoldne je bilo lepo. Menda je res pomagalo, ko so dekleta pri jutranji maši molile, da bi jim Bog vsaj popoldne poslal to ljubo solnčice in res so bile uslišane. Godba dr. sv. Jožefa št. 169 KSKJ je zaigrala pred Slovenskim domom in povorka se je pričela. Parada je bila res slikovita, zastopane so bile podružnice in krožki od št. 14, 15, 18, 21, 25, 32, 40, 41, 47, 49 in 50. Potem kadetke dr. sv. Jožefa št. 169 in dr. sv. Helene št. 193 KSKJ, skavti odseka 285 in podružnica SMZ št. 3 in mladinski krožki. V avtomobilih so se vozili boter in botra Mr. in Mrs. A. Svetek, častniki in častni gostje. Cerkev je bila nabito polna občinstva. Po blagoslovu pa se je v dvorani Slovenskega doma razvil pester program pod vodstvom Mrs. Albine Novak. Dolžnost nas veže, da se najlepše zahvalimo našemu botru in botri, Mr. in Mrs. August F. Svetek, ki sta botrovala novemu praporju in se nam tako velikodušno izkazala. Bodita uverjena, da bomo upoštevale vajino naklonjenost in vama bomo vedno hvaležne. Dalje najlepša hvala vsem častnikom: Mr. J. šepic, Mr. J. Perušek, Mr. B. Hribar, Mr. M. Kastelic, Mr. L. Pike, Mr. J. Terček, Mr. F. Zadeli in Mr. Charles Benevol. Prav lepa hvala gl. uradnicam : Mrs. F. Rupert, Miss Albina Jančar, Mrs. M. Otoničar, Mrs. F. Ponikvar, Mrs. A. Pet-rich, Mrs. A. Mavsar, Mrs. M. Zadeli. Najlepše se zahvaljujemo tudi vsem tovarišem in tovariši-cam: Mr. H. Tomsich in Miss Sophie Koželj, Mr. C. Traven in Miss M. Kobal, Mr. D. Pov-sek in Miss Asseg, Mr. F. Kocin in Miss M. Benevol, Mr. J. Jevnikar in Miss Elsie Batich, Mr. J. Barbis in Miss J. Sedmak, Mr.E. Turk in Miss M. Klun, Mr. J. Kapel in Miss J. Dolenc. Zahvalo smo dolžne tudi namestniku ljubljanskega župana Mr. J. Grdini, "Miss Ljubljana" Miss E. Desmond. Prav lepa hvala vsem vežbalnim krožkom in mladinskim oddelkom, podružnicam, godbi sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Boy Scou-tom št. 285, društvom in podružnici št. 3 SMZ. Iskreno zahvalo naj sprejme tudi č. g. msgr. Vitus Hribar za blagoslovitev prapora. Najlepša hvala Mr. Rakarju in pev-sk emu zboru Ilirija za krasno petje v cerkvi. Hvala tudi možem, ki so ves čas v zvoniku potrkavali. Najlepšo hvalo smo dolžne odvetniku Mr. J. Trčku za vodstvo parade in hvala tudi vsem, ki ste daji svoje avtomobile na razpolago. Hvala lepa Miss B. Radell za krasno petje in Miss J. Tr-ček za spremljanje na klavirju. Prisrčna hvala vsem, ki so nastopili v programu v petju, plesu in deklamacijah. Prav tako lepa hvala kvartetu Ed. Kocin, J. Penko, F. Lesjak in B. Kravs. Pri umetnem plesu so nastopili : B. L. Marolt, Lenart in E. Zallar, P. Baron in G. Boic, v deklamacijah pa M. Centa in J. Zernic. Hvala F. Jankovi-ču in F. Kapelu za spremljeva-nje deklic pri plesu. Zahvalo smo dolžne tudi našemu spoštovanemu sodniku F. J. Lauschetu za tako prisrčen govor. Hvala tudi vsem zastopnicam podružnic in društev za čestitke, kakor tudi vsem deklicam mladinskega krožka, ki so tako lepo plesale in pele. Najlepša hvala Mr. Walterju za pomoč na odru. Posebno hvalo pa smo dolžne našim kuharicam in natakarjem, ki so ves čas tako pridno in težko delali. Hvala sploh vsem, ki ste na en ali drugi način pomagali ob tej slavnosti. Prav lepo pa se tudi zahvaljujemo vsem posetnikom popoldanske in večerne zabave, ki ste se v tako velikem številu odzvali, da je bila obširna dvorana mnogo premajhna. S tem ste pokazali, da cenite naša dekleta in njih delo, ki ga vršijo. Ob enakih prilikah vam bomo prav rade povrnile. Pravijo, da se vsaka dobra stvar prihrani za nazadnje, torej pridejo pa sedaj. Najlepšo zahvalo smo dolžni dnevniku Ameriška Domovina, ki nam je bil tako naklonjen in priobčil toliko reklame ter s tem pripomogel do lepega uspeha. Zares je dnevnik vreden vsega priznanja. Vaše delo bomo upoštevale. Vedno smo dobile najboljšo postrežbo, za kar smo vam zelo hvaležne. Ne morem najti besed, da bi se mogla dovolj zahvaliti naši neumorni 'delavki — urednici Zarje, Mrs. Albini Novak. Ona nam je kot mati, ki stoji detetu vedno ob strani. Me imamo vse zaupanje vanjo in za vsako stvar se obrnemo do nje. Nobena žrtev ji ni prevelika in z največjim veseljem dela. Ves program je bil v njeni oskrbi in nam je v vseh ozirih pomagala in sto odstotno vse izvršila. Zato Mrs. Albina Novak, najlepša Ti hvala iz dna srca za vse delo in trud. Bodi uverjena, da smo Ti za to zelo hvaležne. Bog vas živi!, kličem vsem skupaj in prisrčna hvala. Za kadetinje podružnice št. 10 SŽZ, Frances Susel. --—o- EUCLID RIFLE CLUB "Kramar nam že iz rok zob-Ije!" je zavreščalo zadnjo sredo med našimi fanti. Pa da ne bo kdo mislil, da zoblje morda kak oves ali otrobe, naj bo povedano, da ker je regularno streljanje za Kramerja tako nekaj navadnega, da jih z eno roko namlati vseh 25, so ga poskusili na ta način, da so mu metali golobe z roko, enkrat sem, enkrat tje. Pa ni Kramer nikdar vedel, kam bo golob letel, ker je stal John Dolenc, ki je metal golobe, za njim, a Kramer s puško pred njim. Tako se je moral Kramer najprej ozirati za golobom in ga iskati po nebesnem svodu in šele, ko ga je opazil, je pucal nanj. Pa jih je lepo pobiral z zraka, kot bi lešnike obiral. Ker naši fantje vidijo, da ne opravijo nič ž njim, je sobrat Tine Plešec, ki je pravkar dovršil svojo moderno gasolinsko postajo na Waterloo Rd., svetoval, da bi golobe pobarvali tako, kot imajo Angleži pobarvana svoja letala. Ko namreč letijo Angleži nad Berlinom, na-mažejo svoje aeroplane z nekim varnižem, da so letala tako nevidna, kot bi plavali sami duhovi z onega sveta nad Berlinom, in tako, seve, jih ne morejo zadeti protizračni topovi. Nemci krucenalbandajo na vse pretege, Angleži jim pa nasipa-vajo za vrat tiste bombice, ki pravijo: štrbunk! pa je vse prazno okrog njih. Tako bi torej tudi našemu Kramerju pobarvali golobe, potem naj jih pa strelja, če jih bo videl. Naš predsednik Jim ima v zalogi take vrste varniš. To sem se sam prepričal oni dan, ko sem ž njim (z varnišem, ne z Jimom) barval strop, pa so muhe tako počenjale, kot bi bile znorele, ker niso videle stropa. Naši fantje danes in jutri ne bodo doma nič kuhali. To se pravi, ukazali so svojim potrpežljivim polovičkam, naj jih danes in jutri malo prestrada-jo, da jim bo šel jutri clambake bolj v slast. Saj menda veste, da bo jutri popoldne tako lušt-no na Močilnikarjevi farmi, kot bi bila tam sama nebeška oh-cet. Servirali bomo namreč clambake, kakršnega še niste hamali. Od treh do šestih se bo devalo v usta. Če želite pred svojo smrtjo še enkrat dobro jesti, pokličite še danes predsednika Jima šepica, če je še kaj porejonov na razpolago. Dva tikca vem da ima še, torej sta menda ravno za vas. Kramer jih je zadnjo sredo potolkel samo 24. Fantje bi bili skoro znoreli od veselja. Kramer pa trdi, da mu je Ferdo Jazbec, ki je golobe brcal v zrak, enkrat vrgel kamen mesto goloba in zato se ni razle-tel. Jazbec kliče za pričo vso sosesko od Sv. Petra pod Sv. Gorami, da golob ni bil titular-ne vsebine, ampak iz prave kočevske gline. Kramer pa trdi svojo, zato je šel potem Ferdo tudi po drugi poti domov s strelišča kot je šel Kramer. Torej v sredo so jih fentava-li na takle način: Kramer ................. 24 Klaus.................... 22 šepic .................... 23 Ogrin .................. 18 Plesec .................. 22 Jazbec .......... ...... 19 Mandel .....,.......... 20 Kunstel ................ 18 Gubane ................ 20 Jelerčič ................ 17 Baraga ................ 22 Lampe.................. 19 Dolenc ................ 18 Kastelic........„...;... 21 —D. IZ PRIMORJA da se v državnih silosih nahaja še nekaj miljonov stotov pšenice. Ostali pridelki kažejo dobro in to posebno sadje, za katerega je izdal minister posebne ukrepe in odredil sušenje sadja. —Trst, julija. Cim dalje ob-čutnejše je pomanjkanje masti, sladkorja in še nekaterih drugih živilskih potrebščin. Naši ljudje z veliko skrbjo gledajo v bodočnost, zlasti še radi izredno slabe letine. Edina sreča je v tem, da merodajne italijanske oblasti 'res vestno pazijo na to, da trgovci ne dvigajo po nepotrebnem cen in ugotoviti moramo, da so cene nekaterim živilskim potrebščinam nižje kot drugod. IZ DOMOVINE j —Trst, julija. Ker je poleg drugih živil občutno tudi pomanjkanje mesa goveje živine, Jki ga je že pred vojno morala država uvažati iz drugih držav, predvsem iz južnovzhodne Evrope, je opaziti veliko zanimanje za ribe. Vzhodna obala Italije je radi plitvine revna na ribah, zato pa obiluje z njimi jugoslovanska obala. Ker je 'letos v Dalmaciji zelo bogat ribolov se italijanske tvrtke zelo zanimajo za to blago, predvsem za sardele, ki jih kupujejo v Jugoslaviji nasoljene kar po 5 L za kilogram, tako da bodo imeli jug. ribiči letos prav lepe dohodke. —Postojna, julija 1940. Pretekle dni je v Studenem obhajal 50-letnico mašništva ali zlato mašo župnik in duhovni svetnik Dominik Janež. Slavljenec se je rodil v Globeli pri Sodra-žici dne 2 avgusta 1865. Po prvih službenih mestih je bil postavljen 1. 1903 za dušnega pastirja v Studeno, kjer je ostal do danes, torej že 37 let. Va-jščani so lepo proslavili to domačo slovestnost in zaželeli svojem dolgoletnemu dušnemu pastirju še mnogo let. i —Trst, julija 1940. Kmetijski minister je podal predsed-, niku vlade Mussoliniju obsežno poročilo o letošnji letini, iz katerega je razvidno, da bo letos Italija pridelala okoli 76 miljonov stotov pšenice. Posebno slaba je bila žetev v južni Italiji na Siciliji in v Laciju. V Zapadni Benečiji je bila žetev za 40 odstotkov slabša od lanske, v Lombardji pa za 28 odstotkov. Lansko leto je Italija pridelala 80.7 miljonov stotov pšenice. Kmetijski minister upa, da bo Italija dosegla v prihodnjih letih 90 miljonov stotov pšenice letnega pridelka. V ostalem pa pripominja, —žaloigra zaradi nepremišljenosti. V Spodnjem Doliču pri Mislinju je bilo naprodaj posestvo Antona Kotnika, ki sedi v mariborski kaznilnici paradi umora svoje žene. Za posestvo se je zanimalo mnogo kupcev. Ker je bilo zelo zadolženo, je šlo na dražbo. Vmes je takega upnika, misleč, da je edini, plačal kmet Ivan Grobelnik iz Sp. Do-liča, ki bi bli posestvo rad kupil, ne da bi šel kaj gledat na sodišče, kdo je vse na posestvu vknjižen in za koliko. Komaj je bil plačan en upnik, je na Gro-belnikovo veliko začudenje pognal posestvo na dražbo drugi. Zdaj se je šele Grobelniku posvetilo, da posestvo še ni plačano in da je treba vendarle pogledati v zemljiško knjigo. Videl je, da je prezadolženo in da se mu ne splača kupovati in plačati vse dolgove z obrestmi vred. Začel je o zadevi razmišljati in tuhtati. Videl je, kam je v nepremišljenosti zagazil. Vse to mu je šlo toliko na živce, da se je pred kakima dvema mesecema poskušal dvakrat obesiti, vendar so ga domači vsakikrat pravočasno rešili. Nekaj časa je bil še precej miren, vendar so ljudje opažali, da ni z njim vse v redu. Posebno čuden je bil pred dnevi, ko se je spet1 obesil. Domači so ga pravočasno rešili, čez nekaj časa je poskus samomora ponovil. Tudi drugič so ga rešili. Toda Grobelnik je v trenutku, ko niso pazili nanj, spet vzel vrv. Preden so ga domači pogrešili, je že izdihnil. —Po nesreči je ustrelil dveletnega otroka. V Vipolžah v Brdih je neki mladenič preizkušal staro pištolo. Pri tem delu ga je opazovala gruča radovednežev. Fant je vtaknil v zastarelo orožje patrono in jo skušal izstreliti. Pri tem je bil neroden. Meril je sicer v tla, toda nesreča je hotela, da je zadel dveletnega Elka Goljevščka v ramo in še nekega 51 letnega moža v nogo. Mali Elko je kmalu nato izdihnil, obstreljenega moža pa so morali odpeljati v goriško bolnišnico. —Smrtna nesreča na postaji. Te dni je bil zaposljen na zagorski postaji kretničar Jure Jerič. PODPIRAJTE SLOVEČ TRGOVCE uimiimimiiim verjamete al' pa ne imiimimiiiiiiii Prisiljena ženita (Nadaljevanje) ia2| Mejač je brž prinese! P 'a v Jatvico neposnetega funte težko štruco surovi K sla; potice so bile na ^ ^ še od svetega dneva, tud>, ^ vrhovska kapljica ni Običajne krofe pri suni"; Jpi Matej odklonil, dasiraviwip hotela mati po vsej sili še T »i ti, in tako so se posed'1 & velike družinske mize i'p( J in pili in bili vsi dobre «>, Mateju se ni posebno j" mov. Saj je bil trdno P^ 1 da mu Tadej v svoji oP ^ ni dobil nobene neveste, ^ upal niti vprašati kako ^ ^ ^ V tem se je pa temeljih . • tul Tadej je že včeraj 1 &eni svoji glavi in vzel na P1 žensko, če je bila sploh ^ 'r^ ska, do katere je ? 4 ni zaupanje, je bila to V' "$■ Urška, druga hči kmeta ^ "j) s Ponikev. Na to Je .. 2tij Tadej. Ker sta imela ^ \ Grčar skupaj svoje sel1^ ^ol pašnike, se je večkrat ^ & tia da sta se jeseni dobila T'N Urška in Tadej; ne red". ela] Urška pomagala za^3. % vino, ker je bila zelo r "Jj 1-jiva in prijazna do nieL e prepirljiva in dasrnel™ : °jo druge punčare. Kar nl i H, Urški posebno ugaj^ njen gibčen jeziček, 'dr naprej vrtel kot niha'0 te viti uri. ^Ci Tu ni bilo treba dfl^J ^ liko govoriti; Urška ^ za pet drugih in priP0^; i^,, je tako zabavno, da je ( "Sa kratkočasno in prijet' ^ in0 ] šati. Ali je bila Urška;.: ^ to se Tadej ni razufl^« ^ ni raziskoval; imel je^ občutek, če se je g°v.°t(r \ pem, da mora veljat1 . "j^ ški. Malo mlada Je • kajti štela jih je kol* ^ set, pa ta napaka ^ Ov^ letom manjša. Od 1,e. I strani, da je nam^ prav zvita lisica, pa Je | ( poznal. Samo ena m1®^ ' navdajala, da bo Vre p % najmanj v zadregi- 1"^ z nevesto lahko o^ Boljše ženske, kot Je ne dobil nobene. Za*0^ sal Tadej še precej ^ proti Lesjakovi hiš1' j, ^ dospel v dobri pol y ^ L e s j a k o v a ga je i ^ zagledala skozi j opozorila svoje , J(jj čim so se vsi začude"^ ri!.» vali, kaj naj pomeni t j pohod v prazni obl6,^ JI, ^ ška že ovohala sinod" ^ J^j den je Tadej ustreli1' ^ zapovedala: "Sedaj ^ % vsi, v kuhinjo in v S silila: "Vzemi in p J \\] naj ti tekne, potem j1 vedal kaj je novega- jr« Jj (Dalje prihod Pri premikanju vagonov je hotel preskočiti progo in je padel pod kolesa, ki so mu na več mestih zdrobila desno nogo, levo pa zlomila na treh mestih. Prvo pomoč mu je nudil tukajšnji zdravnik g. dr. Kaj zel j. S prvim brzim vlakom so ponesrečenca j prepeljali1 v ljubljansko bolnišni-1 co, kjer je preminul. Ranjki za- j pušča pet otrok, starih od 12 do 22 let. J —žrtev starega projektila. Na Goriškem se še vedno dogajajo nesreče zaradi streliva iz svetovne vojne. V Dolu pri Opat jem selu je pred dnevi Franc Spacal stikal za ostanki starega železja in streliva. Našel je še neraz-! streljen projektil, po katerem je j začel nepremišljeno tolči. Ne-j varna reč se je nepričakovano razpočila in nesrečneža razme-sarila. Komaj živega so pripeljali v bolnišnico, kjer je kmalu 1 umrl. ' TU...................................................................... WINNET00 F* »tmKkim Uv*rmlk» K. M»y» MvireZSkrbn° so jezdeli tja~ F pre vf' Za najnavadnejšo varj! st Se niso zmenili. Ugo-Kjjjj Jim nisem smel, z be-•id),C0 nisem smel omeniti pre-eV 0sti> vzbudil bi jim bil sum I se jim spet zameril. Tem I^U 1Veje pa sem sam prežal leka- >ravJStrani in bil vsak hip privet »i. lla srečanje s Kiowa- % i^režalf1 Zg°dil°' ^^ nid Zvečp„ ' ., nbi» %rt- mo se utabonli na no i »4iZureriji-' tovariši bi bili bi li ni h-, rili> Pa k sreči suhljati i a J ° najti> kar me J'e seve" % obče •Veselil°- Kuriti pa nam "re< ii0 bilo treba. Mrzlo je aj'i^60* Pa si nismo imeli aw i'«er ni • ifif Vn divjačine. nPr Jutr» smo pojedli isti da SUhega mesa- še i1 s\ n Sm° si morali P°skr- io^CmaSsa,na l0Vjebo" i| uates je prvi spro- ti iehi misel. Pogledaval je po pil« .^'j hudomušno rekel: btf 'rai) ov bomo morali misliti! >£e' Oni«?1" Ste> Jones. Pasti "DaaVpam Puško!" ier® Cel° dve! Tudi streljali lift, ste vsaj rekli. Pa s ti-tkole litn strelJa"jem bo pač it^ na' 4 m—! Bi pogodili zaj- la * ; Mo korakov?" elaiz.!to korakov?" sem se Hej fcudenega. "Hm, bo pre-io f* "ij' ajne?" ieg3' 16 Zadel- S6m si! Seveda bi ga 0, >oj0 11Vobče nosite tisto jH": ®eboj j&r° ^r°movnico zaman iIft! takim topom boste :i se; i irob ko cerkveni stolp zade-jlo • »te . ,ne divjačine pa ne bo-o. streliiit J 6 nii Se ne skrbite! Bomo WW,. d°volj nastrelili, )ej ^ vas!" pač bolje streljati ko ^ i sebi umljivo! Mi I i? % eč westmani, pristni "V "Wc,testmani, razumete!" e..;i; 6tie J , ani ste? Pa to za lov M t" ' fi ? Divi vLesa Pa je še treba?" je.,i S ;Clne> Lahko ste še tak V ^Hi?elec in tudi westman, % °vali» divjačine, bomo gla-fl i "v' '4žehb°vjte 86Divjačino bo-)6e\ "Tu 8li-" ■ % na savani? Kot pra-f # dmani bi morali vendar V V *tod ni najti druga ko 4 pe- In te nas ne bo- e i« Vil ! toliko blizu, da bi se p K"* f p. ' a m e t n o govorite! V Stii4 Ste" Prav Povedali. Na l!išii. p^da res ne bomo nič 0 ■ %, SaJ pridemo kmalu v $ 1% &'d Mugworthu bomo že 0 r^ove in tudi divjačino. ^ji 'I" • Santer je tako pra-i "C . ^f11.^ Santer tako pra-:f f bom bo že res- Preskrb-rtii'fc^af0 torej z divjačino. ift1 %v.-Pa Pridemo do Mug-f ''in ' opoldne. Ce smo S S d» rali Pravo smer. Pa e, 'i svpv Še danes bomo ,3dči Stmeso-" 1111 fC^' nit- Smo ubrali pravo 51 i V iT!ni tega bolJ'e vedel >C Udi to je bilo res, da W l J^onh °Poldne prispeti do )te1' j i ' Hie« U" kažipota sem i > v5'.|! °3 s° jezdili, ne pa jaz i je ^ še dft d k °Se^lo solnce najviš-k° s°se po- ; so eet cila- Tudl join) Jlh opazili. V- "AV° hribi!" -ie Pravil j! 3?" 1 -ie tisto pač Mug- prePričevalno pri- ! S" Sen,d0br° Poznate tod " 4 VŽ'1- v l tr nam je vendar inr.1 Sword podobi se poka_ n popotniku, ki se Mary A. Svetek: Kratek izlet po ameriškem zapadu »'mummunimmniiinpn............ mu bliža od severa. In tisto, kar tamle vidimo, se popolnoma ujema s popisom. V pol uri smo na cilju." "Še ne!" je ugovarjal Summer. "Kako da ne?" "Pozabil si, kaj je pravil Santer! Da je hribovje na severni strani za jezdeca nedostopno in da moramo jezditi okoli hriba!" "Vem! Menil sem le, da bomo v pol uri ob vznožju hribovja. Objezdili ga bomo. Santer je pravil, da pelje na južni strani dolina v hribe, po njej da pridemo na vrh." Santer je svojim ljudem Nugget cil zelo natančno popisal, kakor sem čul. Da bi zvedel, ali jim je dal tudi podrobna navodila, sem vprašal: "In v tisti dolini se bodete sešli s Santer jem, kajne, Mr. Gates?" "Ne, ampak na vrhu." "Pa vsaj konje mislite pustiti v dolini?" "Tudi ne. Kdo pa bo stražil pri njih?" "Torej mislite tudi konje spraviti s seboj na hribe?" "Seveda! Utaborili se bomo na vrhu." "Ali bo hribovje dostopno za konje?" "Pravzaprav ni. Soteska, nekaka drča, pelje iz doline na vrh. Jezditi se sevede ne da, konje je treba peljati za vajeti." "Cemu na vrh—? Ali se je res treba s konji mučiti v hrib? Saj bi lahko v dolini ostali!" "Ne bomo ostali v dolini. Zaklad leži na samem vrhu, na neki gozdnati jasi, je pravil Santer." "Pa bi vsaj konje pustili v dolini! Pametneje bi bilo!" "Neumnost! Se pač iz vsake vaše besede sliši, da ste imeli vse življenje s pastmi opravi li! Več tednov utegne miniti, preden bomo našli, kar iščemo. Ali moremo konje za toliko časa pustiti v dolini? Eden izmed nas bi moral za stražo ostati pri njih. In straža bi se morala menjati. Premalo nas je za tak posel! Če pa vzamemo konje s .seboj, jih imamo blizu sebe, lahko skrbimo za nje med delom in ni nam treba cepiti moči. Ali tega ne razumete?" "Seveda razumem, ko ste mi vse tako lepo raztolmačili. Ce pa človek kraja ne pozna, se mu zdi stvar res precej nerodna." "Sicer pa bo na vrhu čisto zanimivo." "Ker bomo zlato iskali?" "Ne. Ker ležita na vrhu grobova Apačev, 1 poglavarja in njegove hčerke." "In pri grobeh bomo taborili?" "Da." "Tudi ponoči?" Zakaj sem tako popraševal? Iz tehtnih razlogov. Winnetou mi je sporočil, da je zakopal oporoko na zapadni strani očetovega groba. Kopati sem torej moral, če sem hotel najti oporoko. Pri tem delu pa me ni smel nihče videti, najmanj pa Santer j evi tovariši. Pa mi je povedal Gates, da bodo taborili ob grobeh! Položaj je bil zame zelo siten. Kako bi se jih iznebil? Morebiti pa le ne bodo noče-vali ob grobeh. Saj je preproste ljudi navadno strah ob počiva liščih rajnkih, posebno ponoči Pa če bi tudi ne prenočevali ob grobeh, mi to še ni bilo dovolj V temi iskati in kopati je dvom Ijiva reč, prav lahko se je zgo dilo, da sem zgrešil pravi prostor. In če bi ga tudi našel in ! našel tudi oporoko, le nisem mogel v temi jame tako zagrniti, da bi ne bilo nobenega sledu o mojem nočnem delu. (Dalje prihodnjič.) (Nadaljevanje) Kakor smo sprva gledali na to pokrajino v velikem presenečenju, jo sedaj gledamo z ume-vanjem. Čas je hitro potekal in sonce se je že nagibalo proti zatonu in mi pa še vedno nismo vedeli, kam nas bo pripeljala ta cesta. Bili smo že lačni in utrujeni, a ni bilo še nobenega izgleda za kakšno človeško bivališče, kjer bi mogli prenočiti. Res smo imeli posteljo v avtomobilu, a s tem nam ni bilo dosti pomagano, ker v avtomobilu sta lahko spala samo dva, ostala dva pa bi bila morala spati na prostem. Slišali pa smo precej o kačah klopotačah in tista dva, ki bi morala spati na prostem, si prav gotovo nista želela kačje kompanije v spanju. Vročina nas je bila zelo zdelala in zaloga vode je bila že zdavnaj potekla. Precej po-vešeno smo zgledali, ko smo se po dolgem času ustavili na samotni gazolinski postaji, kajti tudi naš avtomobil je že trpel vsled prevelike vročine in napora, da je kar voda vrela v hladilniku. Silna žeja nas je morila, stopili smo v malo trgovinico poleg postaje, kjer smo si kupili mehke pijače (10 centov stekle-ničica). Uslužbenec na gazolinski postaji se je kar stresel, ko smo ga vprašali, da bi nam na-lil vode v hladilnik. Ponudil nam je vode, če jo hočemo piti, a kaj več pa je ni imel na razpolago, ker se jo zelo težko dobi v teh krajih. Kabine v senci so bile zelo privlačne za nas, a mislila sem si, če so tako pri malem z vodo, potem jo tudi ne uporabljajo preveč pri snažen ju in tako smo nadaljevali svojo pot. Vročina je še vedno držala, kljub temu, da se je že sonce bližalo zatonu. Naše ure so kazale 10 zvečer. Avtomobil je bil zamazan, ko je zapeljal v Rapid City s štirimi utrujenimi potniki, ki so si želeli, da bi bili doma na mehki postelji. Rapid City je mesto, ki je poznano tudi kot mesto sedmerih dolin. Ima krasne parke, v katerih je polno velikanskih kipov prazgodovinskih živalskih velikanov. Tu so muzeji, kjer so shranjene okamenine iz Badlands in umetnine Sioux Indijancev. Vzelo bi nas bilo ves dan, če bi si bili hoteli ogledati vse te zanimivosti, a kakor sem že prej omenila, čas nam ni dopuščal in poleg tega pa smo bili tudi preveč utrujeni in smo samo gledali kje bi dobili primerno prenočišče. Mesto samo je zelo moderno in je predvsem odvisno od turistov. Turistovske domove in kabine smo lahko dobili v vsakem delu mesta in vsake vrste. Bilo jih je toliko, da že nismo vedeli, kje naj se ustavimo. Prišli smo do malih bangalov, ki so bili tako lično zgrajeni vsak zase in na vsaki verandi pa so bile posajene raznovrstne cvetlice, da imajo res privlačno zunanjost. Takoj sem bila zadovoljna, da tukaj prenočimo. Hitro sem stopila iz avtomobila, da uredim vse potrebno. Lastnik nas je- odpeljal prav v zadnjo teh kabin, ki je stala na pobočju griča, katero smo tudi najeli za dotično noč. V teh kabinah so bile postelje vse v eni sobi, a vsaka v svojem kotu. Sredi sobe pa je stala miza, umivalnik in peč, če si je kdo izmed stanovalcev želel sam kuhati. Bila sem vesela. Hčerka in jaz sva takoj pohiteli v pršno kopel j, kjer nam je utrujenost pregnala hladna voda ter naju poživila. Po končani kopelji pa sva takoj skočili v posteljo. Ker sem jaz nadzorovala vse, zato sem morala počakati in čuti, da so bili vsi v posteljah. Slonela sem ob steni in potrpežljivo čakala, da je bilo vse v redu, končno pa je prišla tudi name vrsta, da sem lahko legla k počitku in sicer na posteljo blizu okna, tako da sem videla migljajoče zvezde na jasnem nebu, preko mene pa je pihljala hladna sapica, ki me je zazibala v sladek sen. Kakor me je bil objel trden spanec, pa sem se nenadoma prebudila. Zdelo se mi je, kot da sam vrag ve kako bi rada spala in kako sem potrebovala počitka in mi sedaj ne da miru. Previdno sem stopila in prižgala luč ter pazljivo gledala po postelji, kaj neki si je predr-znilo kaliti moj počitek—kaj me je grizlo. Vse sem pregledala, a nikjer ničesar, kar bi vzbudilo mojo pozornost. Seveda sem pa s tem, ko sem prižgala luč zbudila tudi ostale, kajti gledala sem tudi po sobi, če je mogoče kakšna miš, ki nam ne da miru. Tri pare zaspanih oči me je gledalo, žejni so bili. Moj soprog je hotel vode, potem tudi otroci. Ker sem bila najbolj zbujena, zato sem stopila jaz po vodo. Ko sem točila vodo, sem pa presenečena opazila, da je krog umivalnika in vodovodne cevi vse polno malih živalic* ki so bile še manjši kot naše mravlje. Tedaj pa sem pričela ogledovati okrog in opazila sem, da so bile vse stene polne te golazni. S tem pa je bil uničen tudi naš počitek, nihče ni mogel več zaspati in zjutraj smo vstali bolj utrujeni kot smo bili zvečer in taki smo nadaljevali potovanje. Kljub temu, da nam je bil tako pokvarjen nočni počitek, pa vseeno nismo mogli spati na avtomobilu, kajti pokrajina, po kateri smo vozili, je bila tako slikovita, da nam je pregnala ves zaspanec. Vozili smo dalje, višje in višje in smo končno prišli do vznožja "črnih gričev." Krasna pokrajina je to. Vse povsod zelena trava, po kateri se je pasla živina. Med posameznimi farmami pa so bili razni napisi, ki so nam oznanjali zanimivosti dotičnega kraja, kjer lahko za malo vsoto 25 centov vidiš čuda narave. Na nekaterih farmah smo videli precej velike ograje, kjer je stal nagačen bronho, v taki poziciji, da je izgledalo kot da je pripravljen prekucniti vsakega jahača, ki bi se mu predr-znil približati. Proti malemu plačilu, si lahko zajahal tega nagačenega divjega konja in si zamahal s klobukom, da je izgledalo kot da jahaš najbolj divjo žival, ki te bo vsak čas vrgla iz sedla. Poleg tega pa se tukaj lahko še marsikaj vidi brezplačno. Cesta je peljala dalje mimo teh farm in dalje po klancu skozi lep smrekov gozd, ki se je kakor zelene pušice dvigal proti nebu. Večkrat smo se peljali skozi naravne tunele, ker po nekaterih krajih skale vise preko ceste. Skalovje po teh krajih je polno razne rude, ki se leskeče v sončnih žarkih in v ozadju teh skal pa je lep zelen gozd. Kar naenkrat pa smo se znašli v Mount Rushmore. Večkrat sem že videla te pokrajine v kino gledališču, a vse nekaj drugega je, če vidite vse to v naravi sami, s svojimi lastnimi očmi. IZ DOMOVINE Največji bombnik na svetu, katerega grade v Douglas tovarni v iSanta Monica, Cal. sc. bliža dograditvi. Velikan bo imel tri nadstropja. Preko kril meri 210 čevljev in bo lahko poletel iz Calif orni je v Evropo in nazaj. Na pobočju tega skalnega gorovja je videti spomenike štirih velikih Amerikancev. Izklesana glava George Washingto-na, ki meri od čela do brade 60 čevljev. Nos na Lincolnovem spomeniku je daljši kot je ves obraz slavne egiptovske Sfinge. Torej tu so vklesani spomeniki Washingtona, Jeffersona, Lincolna in Theodor Roosevel-ta. Kakor muhe izgledajo delavci, ki vise na yrveh, ko še vedno delajo na teh spomenikih. Kadar se premice j o po vrveh, izgleda kakor bi bili velikanski pajki, ki se sprehajajo po svojih mrežah. Povedano nam je bilo, da bo država potrošila skoro $500,000 za gradnjo ceste, ki bo vodila krog teh spomenikov. Pravijo, da če greš na konec sveta, pa boš še vedno srečal človeka, ki te pozna, tako smo tudi mi srečali tukaj mlad par, ki se je še pred dobrim tednom vozil k poroki v naših avtomobilih. Sedaj sta bila na ženito-vanjskem potovanju. Bila sta ožgana in rjava od sonca kot rjava medveda. Veselilo nas je, da smo se srečali. Ona dva pa sta bila namenjena v nasprotno smer, baš odkjer smo mi prišli. Predno smo nadaljevali potovanje, smo si marsikaj povedali vsak iz svoje izkušnje in nato pa smo odpeljali vsak svojo pot. Potovali smo preko gora in dolin, po gozdovih in zopet kamnitih puščavah, katerih ogremne skale so se dvigale proti nebu kot velikanske stavbe različnih oblik. V resnici je bil krasen pogled !na vse to. Zdelo se mi je kot da so tu nebesa na zemlji in skoro bi rekla bi bil človek nevoščljiv tistim, ki žive v teh lepih krajih. (Dalje prihodnjič.) —Smrt mladega posestnika pod vlakom. — V soteski v Pen-ku blizu Šoštanja se je pripetila huda nesreča. Nedavno so vozili les iz Lokovice trije vozniki. Z natovorjenimi vozovi so privozili do Penka, kjer cesta v bližini Leskoška zapušča gozd in se po majhnem klancu spušča preko železnice in zavija nazaj proti Šoštanju. Prvi je vozil 32-letnik posestnik Martin Stropnik iz Topolšice, za njim pa v krajših presledkih posestnika Jurjevec iz Skorna in Terče iz Florijana. V tem času je privozil iz Šoštanja tovorni vlak. Jurjevec je baš zapustil s svojim vozom gozd, ko je zaslišal s proge krik in rez-getanje Konj. V naslednjem trenutku pa je že videl razburljiv prizor: lokomativa.je potegnila pod kolesje Stropnika. Njega in voz je vlak vlekel nato še kakih 150 korakov dalje po progi. Levi konj je v zadnjem trenutku raztrgal vprego in zbežal, desnemu pa je kolesje polomilo vse noge. Ko se je vlak ustavil, so železniški uslužbenci takoj priskočili k pone-srečnemu Stropniku. Ko je pri-hitel iz Šoštanja zdravnik dr. Korun, je bil Stropnik že mrtev. Pokojnik zapušča ženo in štiri otročiče. —Utopljenka v Savi. — Te dni so kopalci blizu kopališča v Krškem zapazili v Savi utopljenko in jo potegnili iz vode. Orožniki s ougotovili, da je po-nesrečenka 78-letna vdova Jo-žefina Lipovškova, užitkarica iz Sevnice. Ženica se je prejšni večer vračala iz vinograda, pa ji je, kakor vse kaže, na obrežju Save spodrsnilo, da je padla v Savo ter utonila. —Pod vlak je skočila. — Pod savinjski potniški vlak je skočila blizu Levca 54-letna dninari-ca Kodrinova iz Arje vasi. Lokomotiva je podrla žensko na tla. Kolesa so ji odrezala obe nogi in ji tudi močno poškodovala glavo. Grozno razmesarjeno žensko so takoj prenesli v vagon in jo odpeljali z vlakom v Celje, nato pa z reševalnim avtomobilom v bolnišnico. Zakaj je šla pod vlak, ni znano. MALI OGLASI Soba se odda Odda se ena soba poštenemu fantu. Vprašajte na 920 E. 73rd St. (216) Stanovanje se odda 4 sobe, zgorej, tudi garaža. Odda se poceni. Vpraša se na 6107 St. Clair Ave. (216) CHARM DRESS SHOPPE Hosiery and Lingerie 827 E. 185th St. poleg La Salle gledišča Miss Mary Champa Popravila se izvršujejo na vseh oblekah, novih in starih._(216) Delo dot>i Fant, ki je vajen dela v groce-riji in mesnici, dobi takoj delo. Pokličite KEnmore 4325. (x) Izredna prilka! V fari sv. Kristine je naprodaj lepa hiša za eno družino, 6 sob, garaža za dva avtomobila. Cena je samo $4,750. Odprta v nedeljo za ogled. Naslov: 22100 Fuller Ave. Mimo hiše vozi avtobus. Lahko pokličite KEnmore 0818. (x) | Oblak Furniture Co. i it TRGOVINA 8 POHIŠTVOM I I 5 " PohiStvo In vse potrebSCiae *, ', C h za dom > • C : 6613 ST. CLAIR AVE. ! t H_HEnderson 2878_ ! OHIO CONCORD VINO 59, h+ dobrih ne v slabih letih- * pa se kaj predrugači* ^ | vi prijeli za veslo. Iz vlJ' 2 vorjenja bi človek skeP iS ste gospodinja, kakršn« 1 v potrebuje." Dalje prihodnji« j j, ___^ 1 ■> mar hlapca, ki je spremljal gospo Aashildo in njo. V izbi je pozdravila Bjorna Gunnarsona, nato pa še oba Erlendova hlapca, kakor da bi ju že od nekdaj dobro poznala. Gospa Aashild ni mogla opaziti na njej, da bi bila plašna ali boječa. In ko so pozneje sedeli za mizo in je Erlend razkladal svoj načrt, je tudi Kristina posegala v pogovor ter je glede poti sprožila misel, naj naslednjega večera tako pozno odja- Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HCI j VENEC ' PRILIKA, KI NI VSAK DAN! J j Maytag pralni stroj, 110 T, reg. cena............'j [' G. E. električni likalnik..........................jI G. E. Likalna miza ............................'' i r in 60 zavojev Rinso .............................. h i jji = Skupaj .............................r [ 5 Vse to dobite sedaj za samo $59-95 = Lahka mesečna odplačila NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE a ? S101 St. Char Ave._819 £ gld « a Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slove" iže]e U fa katoliška podporna organizacija v Združeni" ^ Državah Ameriških, je: H ___S, Kranjsko-Slovenska $ijf Katoliška M -!?--------^ Str; lili' fcj I, Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, POSLUJE ŽE 47. LETO . i. Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 189® f '"fl Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,001' SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55?» ^ K. S. K. Jednota ima nad 36,000 članov in članic v od«5"^ f in mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 18* V Clevelandu, Ohio Je 15 na&lh krajevnih društev . (jj ^ Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota Izplačala tekom sv0) b obstanka nad $7,400.000 a h UAl* 7-i GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM 1» Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventnl j • ' organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški JeV> se lahko zavaruješ za smrtnlne. razne poškodbe. operacije« r I ^ iezni in inemoglosti. e ^ K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane ln arn)0 ^ do C0. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Z»v9 f0 lahko od $250 do $5000 posmrtnine. '' L V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko «! ,k razredu "AA" ali "BB." Mesečni prispevek v mladinski odd«W|. f nizok in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim letom f)Vj slučaju smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. "j t »i« lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavaroV" • 0 izplačano v gotovini. '"i 1 BOLNIŠKA PODPORA: " - V V i Zavaruješ se lanko za »2.00; $1.00 in 606 na dan *0 ^ teden. Asesment primerno nizek. jf h,. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših 11 »anja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo prlP»° lL, rezervo izplačano v gotovini. t nit ^ . Nad 70 ltt stari člani in članice so prosti vseh nadft'J0 ; . ''j mentov. „ $ l| bo Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jedoot*'^ haja enkrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku J» dobiva vsak član in članica. (,i , Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovat K. S. K. Jednoti, kot pravi mO«rl vdov in sirot. Ce Se n" i . članica te mogočne in bogate podporne organizacije, P0*1 , ."^i pristopi takoj. J V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi "JJVJ društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Se nim»» J spadajočega k tej solventnl katoliški podporni organizacij'1 p, ^ vite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta- f io daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajni**' j* ZALAR, 351 No. Chicago Street. Joliet. Illinois. 'lV ------------------S Člavice kongresa ameriških mater so se zbrale pred poslopjem senatu v znak protesta proti sprejetju zakona za obvezno vojaško službo. Z njimi v pogovoru je tudi senator Rush Holt iz W. V a., ki je tudi nasprotnik tega predloga glede obvezne vojaške službe. Naslednjega večera je gospa Aashild dospela na Jorund-gaard prav tedaj, ko se je mesečina borila z zadnjim odsevom dnevne svetlobe. Ko je Kristina stopila iz hiše na dvorišče in sprejela gosta, je gospa Aashild opazila, kako je mladenka postala bleda in ozka v obraz. Gospa Aashild je sedela pri peči in se igrala z otrokoma. Na skrivaj je pozorno opazovala Kristino, ki je pogrinjala mizo. Bila je shujšana in vsa tiha. Res da je bila že od nekdaj molčeča, vendar je bila zdaj drugačna tihota nad njo, drugačna kot poprej. Gospa Aashild je zaslutila vso napetost in togo kljubovalnost, ki se je skrivala za njo. "Gotovo ste slišali," je iz-pregovorila Kristina in stopila k njej, "kaj se je tu zgodilo v jeseni?" "Da te je moj nečak zasnubil, kaj ne?" "Ali se spominjate," je vprašala Kristina, "da ste nekoč rekli, kako bi se midva lepo ujemala, le da je prebogat in pre-imeniten zame?" "Slišala sem, da je Lavrans drugačnega mnenja," je suho rekla Aashild. V Kristininih očeh se je za-iskrilo, in lahno se je nasmehnila. Dovolj je dobra za Erlen-da, je pomislila gospa Aashild. Samo domača mačka je še ostala v hiši, katera je bila zadeta od nemških bomb v bližini Croydon zrakoplovnega polja pri Londonu, Anglija. y BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Vincent Savnik ki nas je za vedno zapustil dne 9. septembra 1937 Ljubi soprog in dragi oče! Prezgodaj si nas zapustil. Ni ga dneva ne noči, da ne bi bil nam pred očmi. Zastonj te iščejo naše oči, tebe le od nikoder ni. Edina tolažba nam je, da se zopet enkrat snidemo. Počivaj mirno, ljubi oče, počivaj dragi moj soprog, za vse trpljenje tu na zemlji, v nebesih naj ti plača Bog. žalujoči ostali: SOPROGA IN OTROCI. Cleveland, O. 9. sept. 1940. ŽENINI IN NEVESTE! j h Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. J( Ameriška Domovina A> 6117 St. Clair Ave. HEnder«0" I* Slika nam prestavlja velikega ruskega revolucijonarja Leon Trotskya, katerega je dosegla morilčeva roka. Slika je bila posneta v Green Cross bolnišnici v Mexico City malo pred njegovo smrtjo. Bivši ruski vojni komisar je bil star 60 let in je živel v pro-gmvnstvu v Mehiki. "Ne, hotel sem poskusiti, dobiti jo za ženo s privoljenjem njenega očeta." "Ali je že dolgo tega?" je vprašala gospa Aashild. "Okoli svetega Lovrenca je bilo leto dni," je odgovoril Erlend. "S snubitvijo se nisi prenaglil," je rekla Aashild. "Njena zaroka še ni bila razdrta," se je branil Erlend. "In kesneje se ji nisi preveč približal?" je povpraševala Aashild. "Ffosrečilo se namia je tako urediti, da sva se nekajkrat sestala." Zopet mu je zdrsnil trepetajoči nasmeh preko lica. "V V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKOLI POZABLJENE HČERKE IN SESTRICE Alice Bencin ki je v cvctju anjfcljske&a življenja preminila dne 10. septembra, 1935. Draca hčerka in ljuba sestrica! Danes, ob peti obletnici Tvoje prezgodnje smrti, klečimo na Tvojem grobu in močno žalostni kličemo Tvoje sladko ime. V solzah utopljeni izročamo želje k Bogu: Dr i naši hčerki in sestrici mirni počitek do svidenja. Žalujoči: JOHN in ANGELA BENČIN, starši. JOHN in STANLEY, brata. Cleveland, O.. 10. septembra, 1940. neki hiši v trgovskem delu mesta." "V božjem imenu," je rekla gospa Aashild. "Pomagati vama hočem, kolikor pač morem. Vidim, da je pretežko za Kristino biti pri starših in nositi vse to s seboj. Saj menda ni kaj hujšega?" je vprašala. "Ne, kolikor venm," je kratko rekel Erlend. "Ali si mislil na to," je čez čas vprašala teta, "da ima Kristina po vsej djplini i^jHjateflje in sorodnike?" "Potovati bova morala kar se da skrivaj," je rekel Erlend. "Zategadelj je dobro, da hitro odrineva, tako da bova imela že dobršen del poti za sabo, preden se oče vrne domov. Morala nama boš posoditi sani, teta." Aashild je skomizgnila z rameni. "Je pa tudi še njen stric na Skogu — kaj, če zve, da obhajaš na Gerdarudu svatbo z njegovo nečakinjo?" "Aasmund je pri Lavransu govoril zame," je dejal Erlend. "On seveda za to ne sme vedeti, to je že res, vendar bo zatis-nil eno oko — priti morava k duhovniku ponoči in še ponoči odpotovati naprej. Sicer pa mislim, da bo Aasmund kesneje Lavransu že raztolmačil, da se za bogaboječega moža, kot je on, ne spodobi, da bi naju raz-družil, če sva cerkveno poročena — da naj rajši privoli, tako da bova postala tudi zakonita soproga. Ti mu moraš isto reči. Naj sam določi, kaj zahteva za spravo, in za pokoro naj terja, kar se mu zdi primerno." "Ne verjamem, da se bo dalo Lavransu Bjorgulfsonu kaj svetovati v tej zadevi," je rekla gospa Aashild. "Bog in sveti Olof sta mi priča, da mi ta kupčija ni nič kaj po volji, nečak. Vendar mi je jasno, da je to zadnje sredstvo, po katerem moreš seči, da popraviš škodo, ki si jo prizadel Kristini. Ako mi posodiš enega svojih hlapcev in se mi posreči dobiti In-grido s hriba, da bo namesto mene oskrbovala živino, odjezdim jutri sama na Jorund-gaard." * * * hajo s Haugena, da bodo prišli do Rostena šele po 'zahodu meseca, nakar pojdejo v temi skozi Sil in mimo Loptsgaarda, odondod vzdolž reke Otta do mostu, nato pa po zapadni strani doline po samotnih poteh dalje, dokler bodo konji vzdržali. Cez dan bi mogli počivati v eni izmed pomladanskih planšarij, ki leže tam na pobočju, "kajti dokoder sega ozemlje hollediškega zbora, bi utegnili zadeti na ljudi, ki me po- ! znajo." "Ali si na krmo za konje pomislila?" je vprašala gospa Aashild. "V takem letu, kot je letošnje, ne moreta ljudem jemati krme po planinah — če je kaj je — veš pa tudi, da letos nihče v dolini nima krme naprodaj." "Mislia sem na to," je odgovorila Kristina. "Morata nama posoditi krme in jedi za tri dni. Tudi zato je važno, da nas ni preveliko krdelo — Erlend naj pošlje Jona nazaj na Husaby. Letina je bila v trondski sre-! nji boljša, in nekaj voz se bo že dalo od tam pred božičem spraviti čez gore. Na jugu doline poznam več siromakov, in nrea