PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »»Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
G
M
S
rn
c?
x»
I
r-i
H'.
•z
'r—.
5
- PP 559 (4 linije)
jio 1 - 85723
l
\0
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 234 (12.559)
Trst, sobota, 4. oktobra 1t	%
_________________________ O
Kljub umirjenemu ozračju na včerajšnji seji ministrskega sveta
Še vedno razhajanja med PSI in KD glede marčne zamenjave na čelu vlade
De Michelis bo predložil svoj osnutek za reformo pokojnin v prihodnjih 10 dneh
RIM — »Senca Ghina di Tacca ni vplivala na delo ministrskega sveta.« Tako je hudomušno dejal socialistični minister Rino Formica po včerajšnji vladni seji, češ da polemike, ki jih je sprožil Craxijev članek v glasilu PSI, se niso odražale na potek sestanka. Dejansko teh polemik med ministri ni bilo, saj so vsi naglašali, da je šlo za »koristno in konstruktivno« sejo, oziroma »normalno« sejo, kot je dejal podpredsednik vlade Forlani. »Vlada je povsem pri zdravju,« je kratko komentiral Craxi, »razen takrat, ko mora pred parlament«.
Namig je bil jasen: predsednik vlade je mislil s tem na prav majhno razliko (samih 4 glasov), s katero je bila včeraj v parlamentu odobrena ustavna neoporečnost dekreta, ki uvaja obdavčenje državnih zadolžnic, pa čeprav so zanj glasovali tudi zastopniki KPI in DP, kar pomeni, da so se v večini spet pojavili odsotnosti in prosti strelci. Tudi Spadolini je zagotovil časnikarjem, da na vladni seji ni bilo polemik, niti tiste med Craxijefn in republikanskim načelnikom medskupščinskega odbora za varnostne službe Gualtieri-jem v zvezi z ravnanjem vlade ob aferi ugrabljene ladje Achille Lauro.
Polemika se je sicer utišala tudi zunaj Palače Chigi, dasi se demokristjani in socialisti niso odpovedali medsebojnemu ščipanju, seveda vedno v zvezi s Craxijevim člankom, ki je v bistvu tajil obstoj trdnega dogovora o spomladanski zamenjavi z demokristjanom na čelu vlade. »Poslanec De Mita,« je zatrdil član vodstva PSI Con-te, »se obnaša kot stiskaški upnik, ki čaka na zapadlost, da iztrži nedolgo-vane obresti. Prihodnjega 30. marca se sklene krog političnega dogovora, ki je bil za državo zelo pozitiven in v katerem je KD več pridobila kot pa prispevala.« Direktor glasila PSI Intini je bolj umirjen in trdi, da v Craxije-vem včerajšnjem članku ni bilo nobene polemične osti: šlo naj bi le za sklicevanje na sporazume med vladnimi strankami, s pravilnim tolmačenjem, ki postavlja v ospredje probleme, ki jih ne gre niti podcenjevati niti prezirati.
Niti komentarji iz demokrščanskih vrst niso posebno ostri. De Mitov glasnik Mastella je poudaril, da »sporazumi (glede štafete pri vodstvu vlade) obstajajo in jih je treba spoštovati«, a je dodal, da je za KD sedaj najvažnejše učinkovito delovanje vlade. Ostrej-
ši je bil Angelo Sansa, ki je tolmačil, da Craxijev članek ni bil namenjen KD, ampak kot znamenje za socialiste ali druge politične sile. In je zlobno pristavil: »Ne bi hotel, da je že nekdo, ki bi rad delal, da postanejo sprejete obveze neizvedljive.«
Z nekaterimi izmed teh obvez se je včeraj spoprijela vlada, ko je preučila nekaj ukrepov, ki so povezani s finančnim zakonom. Gre v bistvu za kleste-nje po postavkah, pri čemer je minis-
ter Vizzini poudaril, da jih bodo morali pravočasno predložiti posameznim članom vlade, preden bodo skupaj o njih sklepali. Na seji so poročali Andreotti o zunanji politiki v luči sestanka Reagan-Gorbačov, De Michelis o reformi pokojnin (za katero bo predložil vladi svoj osnutek v prihodnjih 10 dneh) in Spadolini o razmerah v vojašnicah in v vojaških institucijah.
G. R.
Potrjena stavka zdravnikov
RIM — Vsedržavna zveza zdravnikov in veterinarjev, ki službujejo v sklopu državnega zdravstvenega sistema in ki so včlanjeni v 11 avtonomnih sindikatih, je potrdila 4-dnevno stavko od 7. do 10. oktobra (preklicala pa peti dan stavke, ki so jo bili živinozdravniki že prej ločeno najavili za pojutrišnjim). Zdravniki hočejo tako podkrepiti zahtevo po takojšnjem začetku pogajanj za obnovitev delovnih pogodb, po ohranitvi avtonomnega pokojninskega sklada, po zaščiti profesionalnosti in po nagli odobritvi zakonskega odloka o poklicni vlogi. V okviru delovne pogodbe zahtevajo še posebej zajetne ekonomske zboljšave, kar naj jim povrne kupno moč iz leta 1970.
Stavko so potrdili, čeprav je ministrstvo za zdravstvo včeraj javilo, da bo Donat Cattin 13. oktobra objavil vsebino odloka, ki zdravnikom jamči neokrnjeno poklicno vlogo (brž nato bo odlok obravnaval ministrski svet) in da se bodo 15. oktobra začela pogajanja za obnovitev delovnih pogodb.
V I
o
o
tv
O
o
TV/11
na štiri oči
WASHINGTON, MOSKVA -Na predlog Mihaila Gorbačova bo reykjaviški »minivrh« potekal predvsem v zasebnih pogovorih na štiri oči med voditeljema obeh velesil, kot se je to že dogajalo med prejšnjim ženevskim srečanjem. Na veliko nezadovoljstvo novinarjev pa je Bela hiša predlagala informacijski »black-out«. Če se torej Gorbačov boji delegacij-skih pogajanj zaradi razhajanj v washingtonski administraciji, ni Reaganu pri srcu prevelika prozornost, da raje vidi popoln mrk vesti, kot da bi pred svetom pokazal na težave v svojih vrstah.
V Beli hiši se na vse kriplje trudijo, da bi že sedaj prepričali svoje javno mnenje, kako bi bil uspeh že utrditev medsebojnega zaupanja. V Moskvi se seveda zavzemajo za konkretnejše rezultate predvsem glede prepovedi jedrskih poskusov in militarizacije vesolja. Tako eni kot drugi pa so včeraj zagotavljali konstruktivni pristop k »minivrhu«, ki bi moral zagotoviti nemoten potek was-hingtonskega vrha, ko bi v bistvu morali doseči otipljive sporazume. Seveda pa Washington še vedno vztraja pri svojih človeških pravicah, kljub težavam ob tem vprašanju, ki bo seveda do skrajnosti pogojevalo tudi druge probleme. Seveda pa to ne bi smelo bistveno vplivati na končni rezultat.
Srečanje o sredstvih obveščanja in manjšinah
NUORO — Z delom komisij se je včeraj v Nuoru nadaljevalo srečanje o sredstvih množičnega obveščanja in manj razširjenih jezikih v Evropski gospodarski skupnosti. Udeleženci simpozija so razčlenili in poglobili probleme, ki so jih v uvodnih poročilih nakazali izvedenci na področju komunikacij.
Danes dopoldne bodo komisije predstavile sad svojega dela in dokumente z glavnimi zaključki, nato pa je na sporedu okrogla miza o načrtu evropske televizije v zvezi z manj razširjenimi jeziki. Srečanje se bo končalo jutri v Al-gheru, ko bo bivši evropski parlamentarec Gaetano Arfe povzel bistvo tridnevnega simpozija.
Na tretji strani objavljamo izčrpen izvleček splošnih poročil.
Po predsinočnjem glasovanju ameriškega senata o predsedniškem vetu
Zadrega Reagana in poparjenost Pretorie ob gospodarskih sankcijah proti J. Afriki
WASHINGTON — Dan po presenetljivem glasovanju ameriškega senata, ki je zavrnil Reaganov veto na gospodarske sankcije proti južnoafriškemu režimu, washingtonska administracija ocenjuje pekoči poraz o tako občutljivi temi, kot so odnosi s »strateško pomembno« Južno Afriko. Reagan »globoko obžaluje« glasovanje senata, ker smatra, da bodo gospodarske sankcije prizadele skoraj izključno temnopolto prebivalstvo.
To Reaganovo mnenje poleg njegovega štaba podpirajo v ZDA le redki, odločno pa mu nasprotujejo vsi južnoafriški temnopolti voditelji, ki so včeraj pozdravljali sklep ameriškega Kongresa kot prvo konkretno dejanje, ki lahko prisili Pretorio, da spremeni svojo politiko apartheida. Za sopredsednico najpomembnejše večrasne protiapartheidske fronte UDF Alberi-no Sisulu je bilo glasovanje »prekrasno«. Capetownski anglikanski nadškof in Nobelov nagrajenec za mir Des-mond Tutu je glasovanje ocenil kot »moralni odkup« Amerike. Nove sankcije niso po njegovem naperjene proti
Južni Afriki, temveč proti apartheidu in krivici.
V Pretorii so seveda poparjeni. Predvčerajšnje grožnje južnoafriškega zunanjega ministra Roelofa Botha o protiukrepih Pretorie, če senat ne bo podprl predsednika, so priletele nazaj kot bumerang. Včeraj ni Botha uporabil tako ostrih besed, glasovanje je ocenil kot rezultat »emotivnosti« in nerazumevanja večrasne stvarnosti Južne Afrike. Režim pa s težavo prikriva zaplet, ki ga bodo povzročile ameriške sankcije in mrzlično išče nove gospodarske partnerje. V bistvu je Pretorii ostala le Thatcherjeva, saj samo še Velika Britanija uradno nasprotuje gospodarskim sankcijam proti Pretorii. Seveda bo rasistični režim nekako še obšel sedanje sankcije, a zanj je to pravi alarmni zvonec, saj mu to ne bo uspelo v nedogled. Prej ali slej bo primoran revidirati svojo politiko apartheida, saj postaja zaradi nestabilnosti Južna Afrika nezanimiva celo za velekapital transnacionalnih družb.
Žrebanje v nogometnih pokalih
Real Madrid - Juventus
Obisk predsednikov ZTKOS in TKS na Tržaškem
Nov rekord Moserja
Jadran drevi v Vicenzi
Krasovke danes za točke
NA 10. IN 11. STRANI
IRES-CGIL: S premoženjskim davkom 15.000 milijard lir več za državo
RIM — V Italiji se veliko govori o davčni pravičnosti, v parlamentu pa ni nobenega zakonskega osnutka, ki bi predvidel obdavčitev tistih 3.500 milijonov milijard lir zasebnega premoženja, katerega polovica je v rokah komaj 10 odstotkov družin. Tako je naglasil Stefano Patriar-ca, ravnatelj študijsko-raziskovalnega zavoda IRES-CGIL, ki je preveril obseg privatnega bogastva in na tej osnovi opravičil uvedbo premoženjskega davka. Predlog v tem smislu bo inštitut javno iznesel v torek na sedežu Zveze trgovinskih zbornic v Rimu ob navzočnosti finančnega ministra Visentinija.
Izvedenci zavoda Ires trdijo, da bi premoženjski davek obogatil državno blagajno za novih
15.000	milijard lir. Kot obdavčljivo enoto naj bi davčna uprava izbrala družino kot tako, premoženjski davek bi morala plačevati le četrtina družin, vrednost obdavčljivega bogastva pa bi dosegla 1 milijon milijard lir. Tu dajejo raziskovalci CGIL možnost dvojne izbire: po eni strani
naj bi količnik obdavčljivosti znašal 0,75 odstotka (kar ustreza evropskemu poprečju), a priliv od davka 7.500 milijard lir; po drugi pa bi tisti del premoženja, ki je po prvi hipotezi oproščen davka, obremenili s količnikom 0,25 odstotka, preostali del pa z 1-odstotnim količnikom, pri čemer bi davčni priliv dosegel okrog 15.000 milijard lir.
Študija Ires deli premoženje v tri skupine. V prvo sodi kapital, ki ga je moč primerjati trajnim potrošnim dobrinam — stanovanja, avtomobili, nakit, avtorske slike ipd. — in katerega vrednost se suče blizu 1.600 milijonov milijard lir (kar 1.500 milijonov milijard odpade samo na stanovanja). V drugi je tako imenovani finančni kapital, med katerim prvačijo državne vrednotnice s
550.000	milijardami lir, ki pa jim gre prišteti še
50.000	milijard vlog. V tretji skupini pa so zemljišča, industrijske zgradbe in storitve v skupni vrednosti kakšnih 1.300 milijonov milijard lir.
(dg)
Priprave na sprehod proti sinhrotronu v Bazovici
NA 4. STRANI
□ □□
V Trstu odprli razstavo SpazioS o elektroniki
NA 5. STRANI
Izvedlo ga je pet sikhovskih teroristov
Neuspel atentat v Pandžabu na policijskega poveljnika
Pomota ali prava akcija opozicije?
Zagoneten srečni konec ugrabitve v Teheranu
NEW DELHI — Neuspelemu atentatu na predsednika indijske vlade Gandhija je včeraj sledil atentat, prav tako neuspel, na policijskega poveljnika v kraju Jalandhar v Pandžabu. Nanj je v vojašnici, kjer je osrednje policijsko poveljstvo, streljalo pet v policaje in oficirje oblečenih sikhov. Policijskega poveljnika Ribeira so ranili v roko, njegovo ženo v nogo, ubili pa so enega policaja. Kot je povedal sam Riberio na tiskovni konferenci, si je rešil življenje tako, da se je po prvih strelih vrgel na tla.
Atentatorji so se z džipom pripeljali pred policijsko vojašnico, kjer so ubili enega stražarja, drugega pa hudo ranili, potem pa sopreskočili ograjo in z avtomatskim orožjem pričeli streljati na policijskega poveljnika, ki je bil na travniku pred oficirsko menzo. V tem spopadu so ubili policaja, ki je bil poleg poveljnika. Po napadu so se teroristi nemoteno umaknili z vozilom, s katerim so se pripeljali. Policaji so ga kasneje našli v neki ulici, kjer so teroriste po vsej verjetnosti čakali pajdaši.
Ribeiro je bil poslan v Pandžab zato, da bi zatrl nemire sikhov v Pandžabu in preprečil njihove namere, da bi ustanovili samostojno državo Khalistan.
Nekoliko kasneje je odgovornost za atentat prevzel Khalistan Commando Force. Njegov predstavnik je indijski telegrafski agenciji povedal, da so v napadu ubili štiri policaje.
Sef policije je časnikarjem povedal, da je bilo atentat mogoče izvesti ob pomoči kakšnega policaja, ki je sikhe informiral o stanju v vojašnici. Sumijo,
da bi to lahko bil policaj, ki so ga odpustili pred nedavnim.
Atentat je po vsej verjetnosti izvedel Jinada, znani sikhovski terorist, kateremu pripisujejo tudi atentat na generala Vaidyo v kraju Puene. Po zadnjih podatkih naj bi bil v teh dneh Jinda v Pandžabu.
Predsednik vlade v Pandžabu Bar-nala je v zvezi z atentatom izjavil, da je bila v vojašnici varnost pomanjkljiva in da se čudi, ker niso po napadu začeli teroristov zasledovati.
Poznavalci razmer v tej nemirni indijski državi sodijo, da se po hudih
porazih s policijo sikhovski teroristi skušajo okrepiti in nadaljevati z napadi.
Medtem so izvedeli za ime napadalca na premierja Gandhija. Imenuje se Karamjit Singh in je iz kraja Sangrur v Pandžabu. Niso še ugotovili, ali je bil napadalec sam ali pa v družbi pajdašev. Ima 25 let, ne nosi brade, kot je običaj pri sikhih, in je policiji postregel s protislovnimi osebnimi podatki. Kljub temu je policija izvedela za njegovo pravo ime. Po dosedanjih podatkih ne pripada nobeni politični ali verski organizaciji.
TEHERAN — Sirskega vršilca dolžnosti v Teheranu Ajada el Nahmuda so včeraj izpustili, potem ko ga je predsinočnjim ugrabila skupina oboroženih neznancev. Še vedno pa ni znano, ali so ga izpustili ugrabitelji ali pa so ga osvobodile iranske varnostne sile. Vsekakor je vsa zadeva skrajno zagonetna.
Sirskega diplomata so namreč ugrabili, ko se je zvečer s svojim avtomobilom z veleposlaništva vračal domov. Pot mu je prestregel osebni avtomobil, izs katerega so stopili oboroženi neznanci in s streljanjem v zrak prisilili diplomata, da je vstopil v neki rešilec.
Tako iranske kot sirske oblasti so takoj navedle, da je ugrabitev delo sionističnih agentov in CIA. Teheranski radio je še dodal, da ugrabitev sovpada z iranskimi vojaškimi uspehi na zalivskem bojišču in da skušajo z njo reakcionarne sile skaliti sirsko-iranske odnose.
Damask in Teheran sta zaveznika kljub občasnim sporom glede libanonske krize, kjer sirski načrti o veliki Siriji ne sovpadajo z iranskim izvozom islamske revolucije. Prejšnjo pomlad so se v libanonski dolini Bekaa nekajkrat spopadli sirski vojaki in proiran-ski hezbolahi, to pa po vsem sodeč ni načelo tradicionalnega prijateljstva.
Ob takih ugotovitvah bi bilo samo po sebi umevno, da so sirskega diplomata ugrabili nasprotniki sedanjega iranskega režima. Začuda pa niso odgovornosti za ugrabitev prevzeli ne ljudski mudžahedini (zmerna levica) in ne fedaini (skrajna levica). Predvsem prva skupina se je že večkrat proslavila s spektakularnimi bombnimi atentati, a da bi bila sposobna ugrabiti tujega diplomata, je vseeno prehudo breme. Če pa ji bi to uspelo, je še manj verjetno, da bi ga živega izpustili.
Še najbolj verjetna je domneva, da so diplomata po pomoti ugrabili pas-darani (islamska revolucionarna garda), saj v Teheranu izginjajo ljudje, ki niso naklonjeni režimu. Bržkone pa bodo oblasti tak spodrsljaj skrbno prikrivale, da ne bi blatile svoje revolucije.
Preiskavo sprožilo tudi rimsko državno tožilstvo
V aferi z zdravili že prvi »skesanec«
RIM -— Rimsko državno pravdništvo je na podlagi prijave ministra za zdravstvo Donat Cattina poverilo tožilcu Pa-oloniju preliminarno preiskavo o goljufiji na račun zdravstvenega sistema, ki jo je zagrešil organizirani kriminal. Ukrep zadeva samo dogodke na ozemlju pod pristojnostjo rimskega tožilstva in Paoloni je sodno gradivo, ki se nanaša na vsa druga območja, poslal tožilstvom v Kampaniji in Kalabriji ter na Siciliji, kjer so razsežnosti nekajletne zločinske dejavnosti kamore, 'ndranghete in mafije naravnost zaskrbljujoče. Rimska preiskava zajema menda le en primer iz leta 1984, ko so goljufi prikrajšali KZE za 3 milijarde lir (v vsej državi je pa bilo prigoljufanih 350 milijard lir).
Značilno je, da se je tudi tokrat pojavil »skesanec«. To je lekarnar iz Neaplja, ki naj bi ga »nova organizirana kamo-ra« že brž po potresu leta 1980 prisilila, da je od
zdravstveno-zavarovalne ustanove začel terjati denarna povračila za zdravila, ki pa jih ni prodal; na zdravniške recepte je lepil ponarejene odrezke s ceno, ki so mu jih dobavljali kamoristi in tako iztržil od KZE 700 milijonov lir.
Vsedržavna zveza lekarnarjev (Federfarma) vidi v priznanju neapeljskega lekarnarja le še potrditev teze, da škandal ni sad protizakonitega dela poedincev ali ožjih skupin, ampak učinek široko razpredene kamoristične mreže, posredno pa tudi posledica kopice hudih problemov, ki tarejo ves Jug. Predsednik zbornice lekarnarjev v Neaplju Catapano je o omenjenem lekarnarju izjavil: »Pojavu kesanja ne verjamem. Ko nakradeš tolikšno vsoto, nisi žrtev, temveč pristaš kamore.« Catapano je pozval odgovorne, naj nemudoma zasledijo vse krivce na katerikoli ravni in jih najstrože kaznujejo.
Koristni pogovori Mamule v Pekingu
PEKING — Jugoslovanski sekretar za ljudsko obrambo admiral flote Branko Mamula in kitajski obrambni minister Zhang Aiping sta imela včeraj v Pekingu uradne pogovore, v katerih sta zelo uspešno ocenila sodelovanje med Jugoslavijo in Kitajsko in njunimi oboroženimi silami. Preučila sta možnost, kako v okvirih mednarodnih odnosov, to sodelovanje še okrepiti.
Branko Mamula je na uradnem obisku na Kitajskem od četrtka. To je prvič, da je zvezni sekretar za ljudsko obrambo potoval na Kitajsko.
V uvodnih pogovorih je sodeloval tudi jugoslovanski veleposlanik v Pekingu Zvone Dragan. Ministra sta na srečanju v pogovorih odprla tudi več novih poglavij, na primer o znanstveno-tehničnem in vojaškem sodelovanju med obema armadama. Izmenjala sta tudi mnenja o vrsti mednarodnih vprašanj, pri čemer se je izkazalo, da so stališča do njih skorajda enaka, (dd)
Po novih grožnjah armenskih teroristov
Francija zaostruje varnostne mere pred prihodom papeža Janeza Pavia II.
PARIZ — Sporočilo armenske tajne osvobodilne armade - ASALA - ali tistih, ki stojijo za njo, da bo »v prihodnjih dneh udarila«, je lahko prazno ali resnično. Po dveh tednih premora smatra francoska policija, da so si neznani napadalci »dovolj opomogli«, da lahko izvedejo novo akcijo. A tudi če ni tako, je ta konec tedna že zaradi papeževega obiska v Lyonu, Arsu, An-necyju in drugih krajih kritičen za policijo.
»V prihodnjih dneh bomo spet udarili v Franciji, če bo vlada vztrajala pri svoji politiki, sovražni revolucionarjem, in ne bo osvobodila v njenih ječah zaprtih aktivistov,« sporoča - v arabščini - ASALA preko Bejruta, Ge-orgesa Ibrahima Abdalle, Anisa Na-kassa (vodja skupine atentatorjev na bivšega iranskega premiera Šahpura Bahtiara) in Armenca Varužana Gar-bidžijana (obsojenega na dosmrtno ječo zaradi napada na poslovalnico turške letalske družbe na Orlyju julija 83, ko je bilo ubitih osem ljudi).
ASALA se je oglasila že prej, konec septembra, ko je opozorila na osebno varnost jetnikov, včerajšnje sporočilo pa po mnenju nekaterih samo potrjuje zvezo »Armencev« s klanom Abdalla ali tistimi, ki jih »manipulirajo«, kot pravi premier Chirac. Torej teorijo, ki podpira trditve, da so »manipulanti«, ali vsaj zaledna podpora agenti sirske tajne službe - nekateri govorijo konkretno o generalu Ghaziju Kanaanu, šefu sirske obveščevalne službe v Libanonu, katerega ljudje naj bi bili tisti »poklicni agenti« (Chirac), ki so »eks-filtirali« atentatorje iz Francije po septembrskih dogodkih in protiofenzivi francoskih varnostnih sil in - diplomacije.
Komunike »ASALA« ne govori le o »novih napadih, dokler bodo (jetniki) ostali zaprti« temveč namiguje na element, ki je predmet polemik v francoski javnosti: ali je vlada »čvrsta« ali se skrivaj pogaja? Sporočilo govori namreč o »obljubah, ki jih je dala francoska vlada« in napoveduje, da imajo
na razpolago podatke o pogajanjih z določenimi »arabskimi vladami«, katere bo ob ustreznem času objavila.
Premier Chirac je ta teden znova zatrdil, da Pariz ne more v tem trenutku obtožiti konkretno nobene tuje vlade za sokrivdo pri atentatih, toda »nisem naiven. Res je, da pada naš sum na omenjene države (Sirija, Iran) in na druge, ki jih ne omenjamo.« Na Irak, Alžirijo, Izrael? Vprašanje je vsekakor v zraku.
Medtem se nadaljujejo posredovanja Pariza pri »omenjenih«, predvsem v Siriji, kamor je potoval najprej minister Aurillac, za njim pa, kot poročajo, 26. septembra tudi šef DST (notranje obveščevalne službe) Bernard Ge-rard. K temu bi lahko dodali še zelo kritizirani obisk škofa Hilariona Ca-puccija, ki ni obiskal le Abdalle v jet-nišnici Sante, temveč se je večkrat srečal tudi z ministrom za varnost Pandraudom. Istočasno se Pariz trudi, spraviti v tek zastajajoča pogajanja s Teheranom.
Vsekakor je francoska varnostna aparatura v največji pripravljenosti. Ne le v Parizu, kjer bi bil dober cilj avtomobilski salon, temveč predvsem v Lyonu, kjer je živel Georges Abdalla, kjer je bilo tudi oporišče Action Directe.
Deset tisoč policistov, ostrostrelci posebnih enot, specialisti za varovanje »iz bližine«, devet ekip za razminiranje, dvesto zdravnikov, vojska je v pripravljenosti - vse ob domnevi, da pol milijona vernikov - in ne le gost Lyo-na, papež - ponujajo dober cilj za napad. Meje s Švico in Italijo so ostro zastražene, kontrola na letališčih poostrena, prelet mesta je strogo prepovedan.
Sporočilo »Armenske osvobodilne vojske« je samo element več v prepričanju šefov varnostnih služb, da ni nobenega zagotovila, da bo tudi tretji vikend po pokolu 17. septembra zares miren.
JAKA ŠTULAR
NASE IN TVOJE DELO SODITA SKUPAJ ŽE PO TRADICIJI
	Naše hranilnice so nastale pred sto leti na pobudo kmetovalcev in obrtnikov, takih, kot si ti. Zato tudi poznajo tvoje probleme boljše kot kdorkoli. Za tvoje prihranke ti nudijo največ in so ti na razpolago s kakovostnimi nasveti, financiranjem in ugodnimi posojili za gradnjo ali posodobitev delavnic ter nakup opreme in strojev. V Kmečki in obrtni hranilnici in posojilnici si med prijatelji.	
	^ KMEČKE IN OBRTNE HRANILNICE IN POSOJILNICE	
	v Furlaniji-Julijski krajini	
	7i/^ čbniaM	
Z mednarodnega srečanja o sredstvih obveščanja in manjšinah v Nuoru
Kakšna je vloga manjšin v luči svetovnih komunikacijskih sistemov
Vpliv TV na manjšine ima lahko kvarne posledice
Cilji srečanja o množičnih medijih in manj razširjenih jezikih so obenem znanstveni, tehnični in politični, kot je povsem naravno za simpozij takega značaja. Po eni strani je treba proučiti ter razčleniti odnos med mediji in manjšinami s posebnim poudarkom na vlogo radia in televizije; po drugi strani pa je treba na osnovi doseženih spoznanj izdelati strategijo in konkretne predloge, ki naj prispevajo k temu, da bodo mediji zagovorniki pravic do obstoja in razvoja majhnih kulturnih jezikov.
Uvod in izhodišče za razpravo in delo simpozija so bila splošna poročila prof. Henria Giordana s pariške univerze, ki je govoril o vlogi množičnih medijev za uveljavljanje kulturne istovetnosti, Giovannija Lilliuja z univerze v Cagliariju, ki je poročal o posebnostih in problemih pri uporabi množičnih medijev v zvezi z manj razširjenimi jeziki; Terencea OBriena, ki je govoril o radiu in televiziji ter manjšinskih jezikih in končno Miguela De Moragasa z avtonomne univerze v Barceloni, ki je razčlenil vprašanje novih tehnologij v medijih in manj razširjenih jezikih.
Vsa štiri poročila objavljamo v izčrpnem izvlečku, ker so lahko osnova za nadaljnje poglabljanje in iskanje tudi v našem slovenskem krogu.
DE MORAGAS: Tehnološki razvoj in novi dosežki na področju komuniciranja bodo pomagali pri krepitvi manj razširjenih jezikov, ali pa bodo negativno vplivali na njihov razvoj? Na to vprašanje je odgovarjal s svojim poročilom prof. Miguel De Moragas, docent na avtonomni univerzi v Barceloni, ki se že dalj časa ukvarja z vprašanjem novih tehnologij in informatizacije komunikacij. De Moragas je že v uvodu naglasil, da tehnološki napredek vpliva pozitivno in negativno na manj razširjene jezike. Problemi, ki nastajajo, so tudi tehničnega značaja, srž vprašanja pa je vselej političen, saj je veliko odvisno od tega, kakšne pravice je neka družba pripravljena priznati narodnostnim skupnostim in koliko je pripravljena trošiti za uresničitev
teh pravic.
Splošna težava, skupna za vse, je vsekakor dejstvo, da je tehnološki razvoj komunikacijskih sredstev vselej posledica razvoja na drugih področjih: gospodarskih, raziskovalnih, vojaških itd. To je na primer razvidno pri satelitih. Uporabljali so jih v vse druge namene preden so zgradili
satelite za telekomunikacije, ki so vsekakor bili le komplementarni razvojnim strategijam drugih sektorjev.
V sedanjem stanju so v Evropi opazni številni pojavi, ki težijo k obrambi kulture in torej k ovrednotenju jezikov. Vendar razvoj novih tehnologij tudi na stari celini ni homogen. Severnoevropske države so v tem pogledu napredovale bolj kot južnoevropske in vprašanje je, kako bo ta neenakost vplivala na komuniciranje. Poleg tega ima razvoj tehnologije neko svojo interno logiko, ki ni vselej usklajena z logiko razvoja industrijske družbe.
Zelo veliko vprašanje je tudi, kako bo na številčno šibkejše kulture in jezike vplivala informatizacija komunikacije. Kompjuterji omogočajo zbiranje izredno velike količine gradiva. Toda komunikacija poteka predvsem v angleščini. Ali bo mogoče "prevesti" tudi manj razširjene jezike v elektronsko logiko dvojiškega sistema. Kako bo z jeziki, ki se šele znova prebujajo in za katere ni še točno določeno, Unkn nni Uh nišein? Kolikšna sredstva in navori bodo po-
trebni?
Vprašanja so zaenkrat brez odgovora. Problem bi bil najbrž rešljiv z avtomatskim prevajanjem, vendar tudi v tem pogledu bodo najbrž vselej privilegirani narodi, ki imajo svojo državnost. Pa tudi ob tem se postavlja vprašanje, kako uskladiti na primer pri mednarodnih televizijskih oddajah sliko in jezik, ko v svojem jeziku poslušaš nekaj, kar ti je slikovno tuje. Vendar to je splošni problem preva-
janja.
Na splošno lahko rečemo, po mnenju prof. De Moragasa, da se z novimi tehnologijami širi prostor komunikacije in da se z večanjem mednarodnega prostora širi tudi krajevni prostor. Vendar v sedanjem trenutku je v tem razvoju očitna prevlada angleškega jezika, kateremu sledijo drugi dominantni jeziki, ni pa opaziti še krepitve manj razširje-
nih jezikov.
Jasno je, da zgolj komercialna logika ne bo mogla pomagati v iskanju pravičnih rešitev in potrebne so politične rešitve, ki naj usklajujejo zahteve in potrebe vseh družbenih skupnosti. Prav tako jasno je tudi, da ni rešitev v zavračanju tehnologije. Tudi nedominantni narodi se morajo zavedati problema, proučiti morajo vprašanja in iskati nove rešitve ter svoj prostor v tem "elektronskem naselju". Srž problema pa je, kot rečeno na začetku, političen.
Terence 0'Brien, profesor na gospodarski fakulteti na severnoirski univerzi Coleraine je pri obravnavanju sedanjega stanja uveljavljanja manjših jezikov na radiotelevizijskem mediju izhajal iz načela, da je seveda razširjenost radiotelevizije pozitiven dejavnik. Za jezikovne skupnosti pa ta razširjenost predstavlja stvarne težave, saj se pogosto dogaja, da sredstva, ki so na razpolago manjšinam, raje namenjajo drugim pobudam, kot na primer tedensko uri televizijskih oddaj na krajevni televiziji.
Poročilo, ki ga je izdelal O Brien v bistvu podaja sliko radijskih in televizijskih oddaj v jezikih manjšin, ne vsebuje pa primerjalne analize. Sam avtor namreč poudarja, da je primerjava dejansko nemogoča glede na vsestransko razliko posameznih situacij. Tako so pogoji, v katerih živijo Frizijci strnjeni na majhnem ozemlju z griči, ki ne presegajo 20 metrov višine popolnoma različni od pogojev Škotov; severnih Ircev z avtonomno upravo ni mogoče primerjati z Ladinci v Italiji, ki so razdeljeni na tri dežele. Narodov z bogato književno tradicijo ni mogoče na primer primerjati z zahodnimi Groenlandci, ki so praktično brez pisanega jezika. Prav tako niso možne primerjave na osnovi golega števila ur oddaj, ne da bi proučili vsebino teh odaj.
Ob upoštevanju teh dejstev pa je treba vsekakor reči, da je v zadnjem letu prišlo do bistvenega napredovanja. O Brien je tu prišel na analizo posameznih situacij, začenši seveda s tistimi, ki so mu bližje. Zal je pri tem popolnoma opustil problematiko narodnih manjšin, ampak se je omejil na tiste narode, ki se ne morejo opirati na nacionalno državo. Kar zadeva torej Italijo niso obravnavane francoska, nemška in slovenska manjšina, v čemer je seveda pomanjkljivost poročila.
Kar zadeva radijske oddaje je 0'Brien navedel nekatere pozitivne premike, ki izhajajo še zlasti iz dejstva, da se je po uveljavitvi televizijskega medija pojavila težnja po večji regionalizaciji radijskih oddaj, pri čemer je nekaj časa namenjenega tudi oddajam v manjšinskih jezikih. Ti jeziki se uveljavljajo tudi na zasebnih radijskih postajah, tako v državah, kjer so te postaje dovoljene, kot tudi tam, kjer zasebne postaje oddajajo skrivaj. Marsikje obstajajo tudi take radijske postaje, ki oddajajo svoj celoten spored v manjšinskih jezikih.
Drugače je na televiziji, kjer ni pravega razumevanja za oddaje v jezikih manjšin. Vse prepogosto se te oddaje omejujejo na kratek občasni spored za otroke. Razumevanja za potrebe manjšin ni niti tam, kjer pripada televizijska postaja isti družbi kot radijska, ki sicer namenja manjšinam primeren prostor. Pogostokrat pri televizijskih hišah gledajo na manjšinske jezike kot na manjvredne stvarnosti. Teh trditev sicer ni mogoče v celoti posploševati, vendar pa so izjeme zelo redke (Frizijci, Groenlandci in morda še kaka maloštevilna skupnost), kar pomeni, da je negativen odnos do manjšin nekaj dokaj običajnega. Vrzel ponekod dopolnjujejo krajevne televizije, vendar je ta pojav dokaj omejen.
Med možnimi rešitvami, ki jih je O Brien označil je sodelovanje med posameznimi televizijskimi postajami in priprava skupnih sporedov, vendar pa gre šele za začetno hipotezo, ki jo bo treba še proučiti in izpopolniti.
Sardinskemu jeziku priznati Enotna kulturna istovetnost v Evropi pravice, ki mu pripadajo nikakor ne pomeni poenotenja jezikov
Glede na dejstvo, da poteka zasedanje o manjšinah in sredstvih obveščanja na Sardiniji, je bilo povsem razumljivo, da je bilo eno od uvodnih poročil namenjeno prav stanju v tej deželi. To poročilo je podal prof. Gio-vanni Liliju iz univerze v Cagliariju, ki je obravnaval primer sardinskega jezika, ki ga govore na enem samem zemljepisno natančno določenem območju. Tako jasne meje, kot je morje, seveda drugje ni mogoče najti. Ta geografska osamljenost je v veliki meri vzrok nerazvitosti Sardinije, obenem pa je tudi pripomogla k ohranjevanju njenih jezikovnih in kulturnih značilnosti.
Če je po eni strani priznanje avtonomije deželni upravi ovrednotenje njenih kulturnih tradicij v okviru sodobne kulture, je pa treba tudi poudariti, da je vprašanje jezika bistvenega pomena pri obravnavanju sardinskega vprašanja. Priznanje enakovrednosti sardinskega jezika z italijanskim je po mnenju Lilijuja predpogoj za vrnitev Sardincem jezikovne svobode, katero jim nekateri še zanikajo.
Liliju je tu obnovil polemike o vprašanju ali je sardinščina jezik ali pa morda le italijansko narečje in je se-
Članke napisala naša poročevalca iz Sardinije Vojmir Tavčar in Bojan Brezigar
eda poudaril, da gre za jezik, kar je icer že obče priznano. Vprašanje pri-nanja sardinskega jezika se seveda le postavlja samo s slovstvenega ali irše kulturnega vidika, ampak vsebu-e tudi globlji pomen rasti narodnos-ne zavesti na otoku.
Liliju je nato podal natančen in po-[lobljen zgodovinski pregled nastaja-ija in rasti "sardinskega vpraša-ija"oziroma vprašanja sardinskega jedka v zadnjih petnajstih letih. Vse do ;akonskega osnutka, ki ga je deželni vet predložil leta 1983 parlamentu, mt zakonski predlog in ki dejansko jredlaga popolno dvojezičnost na Sar-liniji s priznanjem enakopravnosti ;ardinskemu jeziku. Tudi ta predlog je rripomogel k izdelavi parlamentarne-ja zakonskega osnutka za zaščito jezikovnih skupnosti tako imenovanega zakona Fortuna" o katerem bi morala : kratkem razpravljati poslanska zbor-lica. Liliju ocenjuje to besedilo kot kompromis in torej kot začetni zakon Doudarja pa tudi, da je treba ta zakon iimprej odobriti, ker pač država ne dovoljuje deželam, da bi sprejemale mkone na področju zaščite manjšin. Sar pa zadeva vprašanje radiotelevizi-e, katerega se je bežno dotaknil ob koncu svojega posega je Liliju dejal, ia uveljavitev tega medija ni prinesla nobene izboljšave na jezikovnem področju, ampak je samo privedla do večje standardizacije italijanščine ter je potisnila sardinski jezik in kulturo na raven folklore.
Vzpodbujati enotno kulturno identiteto v Evropi ne pomeni poenotiti jezika. Nasprotno, preko vrednotenja jezikov z novimi tehnologijami je moč poudarjati celovitost kulturnih vrednot v Evropi, seveda ob pravilnem upoštevanju jezikovnih značilnosti posameznih evropskih narodov, tudi manjšin. Pri uvajanju novih tehnologij v sredstva množičnega obveščanja, predvsem v radijski in televizijski medij, je treba torej upoštevati potrebe vseh narodov, tudi narodnostnih manjšin. Na ta način bo dejansko uveljavljeno načelo iz listine o pravicah manjšin, ki jo je pred petimi leti odobril evropski parlament na predlog poslanca Gaeta-na Arfeja in v kateri je izrecno poudarjeno, da morajo države članice omogočiti manjšinam dostop na radiotelevizijski medij.
Ta osnovna misel je bila vodilna nit poročila z naslovom "Vloga sredstev obveščanja pri promociji kulturne identitete", ki ga je podal prof. Henri Giordan iz Pariza, član Francoskega centra za socialne raziskave. Pri svojem poročilu je Giordan izhajal iz stališča, da je Evropa večjezična in da ni mogoče govoriti o poenotenju jezika. Edino teoretično ■možno poenotenje bi bilo ob angleščini, ki se uveljavlja v vseh evropskih državah, vendar bi to pomenilo pristajanje na severnoameriško jezikovno hegemonijo, kateri skušajo sedaj vsi dejansko nasprotovati. Še več, danes vsak narod poudarja enako dostojanstvo vseh jezikov. To poudarjanje pa se ne more omejiti na tiste jezike, za katere je v veljavi nekakšen status uradnosti.
Na področju komunikacij je še do predkratkim veljalo načelo, da se bo z uvedbo novih tehnologij vprašanje rešilo kar samo, češ da se bo problem jezika znatno skrčil, ker bo pač veliko število ljudi poznalo več jezikov. Sedaj pa je odločno prevladala ugotovitev, da na tej osnovi nikakor ni mogoče reševati osnovnih jezikovnih problemov, niti s televizijskim medijem, kajti vizualni kodeksi niso v nobenem primeru nadomestili, oziroma zamenjali jezika. Z izpopolnitvijo tehnologij se je tako nujno pojavilo vprašanje prevodov in usposabljanja kadrov. Razvoj tehnologij torej ne omejuje rabe jezikov, nasprotno, jo pospešuje. Medtem ko so z razvojem tehnologij vsi napovedovali propad manjših
jezikov se slednji izpopolnjujejo, propadli pa so poskusi uveljavljanja umetnih jezikov, kot je na primer esperanto.
Uveljavljanje kulturne identitete Evrope skupno z uvajanjem novih tehnologij pomeni dejansko uveljavljanje kulture posameznih narodnostnih in jezikovnih komponent. Tu pa ne smemo seveda pojmovati teh skupnosti kot folkloristično-zgodovinske enote, ampak jih je treba obravnavati kot življenjski del Evrope in torej v smislu njihovega nadaljnjega razvoja. Medtem ko se naddržavne sile po-laščajo radiotelevizijskega medija, je treba zagotoviti večjo prisotnost jezikovnim manjšinam, ki se seveda ne bodo mogle predstavljati evropskemu občinstvu s svojim jezikom, lahko pa mu bodo predstavile svojo stvarnost in svoje probleme.
Seveda tehnološki razvoj sam po sebi ne omogoča uveljavljanja manjšinske problematike. Osnovnega pomena je torej spoštovanje stališč evropskega parlamenta, to je dokumenta Arfe, kajti le z zagotovitvijo prisotnosti manjšinskih jezikov in njihove kulture na medijih bo mogoče uveljaviti te skupnosti in seznaniti širšo javnost z njihovim delom in z njihovim obstojem.
Vprašanje se lahko postavlja na dveh ravneh, stvarni in voluntaristični. Voluntaristična raven predpostavlja voljo vseh skupnosti, da se uprejo poenostavljenju in da tako uveljavljajo svojo identiteto. Stvarnost pa je drugačna. Nove tehnologije bodo dejansko omogočile severnoameriško standardizacijo radiotelevizijskega medija. Tu se morajo tudi manjšinske skupnosti vključiti v organizacijo, najti morajo sebi primerno mesto. To je seveda zelo težko, saj ne zadostuje samo zahteva po prisotnosti, ampak je treba načrtovati obliko te prisotnosti. Potreben je torej obširni raziskovalni načrt z informacijo o manjšinah na velikih evropskih omrežjih in s prisotnostjo manjšinskih jezikov na deželnih in krajevnih omrežjih. Predpogoj za dosego tega pa je stvarno soočanje o tej problematiki med predstavniki manjšin in tistimi, ki se poklicno ukvarjajo z načrtovanjem radiotelevizijskih oddaj. Vse to raziskovalno predhodno delo pa je treba seveda dopolniti z eksperimentiranjem.
86,-
Philipp Vandenbevg
Hetera
Ta je pokimal. Barbari, tako je pripovedoval, so prisili-6 njega in njegove rojake, da so se pridružili njihovemu bojnemu pohodu. Kaj mu je ostalo drugega, kot da tuli z volkovi. Iz potopljenih barbarskh ladji pri Pelionu je rešil dragocene zaklade,- toda ni se hotel boriti proti Grkom. Zato je zapustil barbarsko ladjo ter delno pod vodo delno nad njo preplaval ožino.
»Pri Pozejdonu,« je ostrmel Temistokles, »saj to je vendar osemdeset stadijev!«
Potapljač je pomikal. »Navsezadnjem sem pa Skilias!«
»Koliko barbarskih ladij je usidranih pri Pelionskem
9°rovju?«
»Težko je reči,« je odgovoril Skilias, »vsekakor toliko, da jih ni mogoče prešteti: tisoč, dva tisoč...«
»In koliko jih je uničil besneči boreas?«
»Tristo do štiristo. Morale so biti pomembne ladje, po-Veljniške ladje in hitre ladje na vesla, pa še nekaj ladij z zakladi. Pravijo, da je perzijski kralj prekel svojega boga Ahuro Mazdo in molil k našim bogovom, da bi se vihar
pomiril. Vsekakor so od takrat vojskovodje barbarov v negotovosti, ali so bogovi na njihovih strani, in precej zmedeni.«
Temistokles se je zasmejal: »Tudi nam se je zdelo tako. Pred nekaj dnevi je zaplula perzijska zaščitnica iz petnajstih ladij naravnost proti nam. Svojim očem nismo mogli verjeti. Ti nesrečniki so med vožnjo okoli rta Sepia-sa spregledali svoje ladjevje na desni in imeli naše ladje za svoje. Pustili smo jih, da so se nam približali, ter jih potopili z vsem, kar je bilo na njih živega!«
»Barbari so to opazovali,« je rekel Skilias, »in zdaj žalujejo za enim svojih najpogumnejših mož, za starim Sandokom iz Kirne v Eoliji. Bil je sodnik in pred mnogimi leti so ga obtožili podkupovanja. Barbari imajo navado, da sodnikom, ki se prodajajo, oderejo kožo in z njo prevleče-jejo stol njegovega naslednika. Sandoka so pribili na križ. Ko je že visel, ga je veliki kralj pomilostil, ker ni vedel zanesljivo, ali je kriv, ter ga postavil za svojega namestnika v Kirni!«	.
Medtem se je znočilo in povsod na ladjah okoli njih so se prižgale oljnice, zastrte pred sovražnikovim pogledom. Sužnji so prinesli izčrpanemu plavalcu mastno kašo in sadje, da bi si opomogel. »Kaj misliš,« ga je vprašal Temistokles, medtem ko je Skilias poželjivo jedel, »kdaj bo barbarsko ladjevje napadlo?«
»Ne jutri in ne naslednji dan!« je odgovoril Skilias s polnimi usti. »Dokler vojska ne bo prešla Termopil, je barbarskemu ladjevju ukazano, da naj čaka. To seveda ne izključuje posameznih manjših napadov.«
»Poti komu?«
»Proti Evboji, na primer. Pred nekaj dnevi je krenilo dvesto trier proti severu. Videti je bilo, kakor da so namenjene proti Helespontu. Na skrivnem pa se je govorilo, da bodo odplule otok Skiatos, skrite pred grškimi pogledi zavile proti jugu in obplule Evbojo.«
»Dobro zamišljeno, Kserks!« je vzkliknil Temistokles v noč. »Še boš spoznal Temistokla, Neoklovega sina!«
Zvezano na rokah in nogah in obešeno na kol kot uplenjeno divjad, so barbari odnesli Dafne v svoj vojaški tabor na koncu Asopove globeli. Vrvi so se ji zarezale v meso in ji povzročale boleče rane. Koalemos, ki je, preden so ga ujeli, ubil najmanj štiri sovražnikove vojščake, pri čemer je enega prijel za noge in ga kot kij zalučal po zraku, je tulil v presledkih kot umirajoč bik, palica, na kateri so ga nosili, pa se je nevarno upogibala kot viseči mostič.
Grozovito tuljenje tepčka je prestrašilo ves tabor, od vsepovsod so prihiteli barbari in naredili strmečo ulico do razkošnega kraljevega šotora. Samo kot sence in obrnjeno na glavo je hetera zaznavala tisočkratno pohotno režanje umazanih vojaščakov, ki so hlastali po njenem telesu, jo prijemali in ščipali, pri tem pa spuščali nerazumljive grlene glasove. V teh kratkih, groznih trenutkih, ko se ji je povrnila zavest, bi bila Dafne najraje vsakemu posebej iz te horde razpraskala obraz, toda v nemočni jezi se je vedno znova izgubila v nekakšno omračenje uma.
Tiskovna konferenca o pripravah na sprehod po Krasu
Trst mora spoznati svojo okolico in se zavedati škode ki bi jo povzročila namestitev sinhrotrona pri Bazovici
V novinarskem krožku v Trstu je bila včeraj dopoldne tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki Koordinacijskega združenja vzhodnok-raških vasi, Združenja »Amici della terra«, Kmečke zveze in vsedržavnega odbora Svetovnega sklada za naravo WWF predstavili, tudi v imenu drugih združenj (kot na primer Deželnega odbora za zaščito kraških pojavov. Pokrajinske zveze napos-rednih obdelovalcev in Slovenskega planinskega društva) pomen sprehoda po Krasu, ki naj bi predstavljal skupni protest ljubiteljev Krasa in narave proti načrtovani lokaciji sinhrotrona na zemljišču pri Bazovici.
Sprehod bo v nedeljo, 12. oktobra, z zbirališčem na trgu v Bazovici. Od tu bodo udeleženci ob 9. uri odšli na ogled območja predlagane lokacije v Bazovici, nato nadaljevali pot proti Padričam z ogledom zemljišča, ki je bilo leta 1982 najprej določeno za gradnjo omenjenega svetlobnega generatorja. Sprehod bo dolg približno 5 km, nakar se bodo udeleženci ponovno zbrali v Bazovici, kjer bosta nastopila dva govornika, od katerih eden v imenu domačinov; sledila bo še okrogla miza o tem problemu.
Organizatorji so za to priložnost natisnili vrsto lepakov in nalepk, ki jih bodo v prihodnjih dneh nalepili in razdelili v želji, da bi se omenjenega sprehoda udeležilo čim večje število tržaškega prebivalstva, ki bi si lahko na lastne oči ogledalo kraje
načrtovane lokacije in se tako prepričalo o utemeljenosti in upravičenosti protestov prizadetega prebivalstva ter ustanov in organizacij, ki se. borijo za zaščito narave inKrasa, proti sedanji izbiri.
Za vsedržavni odbor WWF je na tiskovni konferenci spregovorila Donatella Ermacora Marvin, za združenje »Amici della terra« Paolo Angiolini, za Kmečko zvezo in ostale sorodne organizacije Edi Buka-vec, za Koordinacijsko združenje vz-hodnokraških vasi Karlo Grgič.
Naše ustanove in organizacije, je bilo med drugim rečeno, ne nasprotujejo gradnji svetlobnega generatorja. Zato so lažne in iz trte zvite trditve, da smo proti napredku, da oviramo gradnjo tako pomembnega objekta, ki lahko samo valorizira naše območje in njegov prispevek pri vsesplošnih znanstvenih raziskavah in njihovi uporabi v modernih tehnologijah. Smo pa proti načrtovani lokaciji sinhrotrona na zemljišču pri Bazovici, ki je eden najlepših kraških predelov. Trst mora spoznati svojo okolico,zavedati se mora, kakšno vrednost predstavlja Kras z vsemi svojimi naravnimi lepotami, poslušati in upoštevati mora končno tudi voljo prebivalstva, ki v teh krajih živi in ki je utrpelo že veliko škode z gradnjo naftovoda, avtopor-ta pri Fernetičih, novih cest, itd. Odgovorni so poleg tega že odobrili lokacijo, medtem ko javnost še ničesar
ne ve o načrtovanem sinhrotronu, niti o tem, kakšne infrastrukture bi takšna gradnja še zahtevala. Skoda bi bila lahko torej večja od koristi, ki bi jih sinhrotron prinesel.
Pred sedmimi leti, je med drugim dejal Bukavec, smo z deželnimi oblastmi že govorili o lokaciji sinhrotrona ter smo bili tedaj vsi istega mnenja, da bi bilo najboljše in najugodnejše področje med Bani in Pad-ričami, torej na območju, kjer je tudi Center za raziskave. Ko je vse kazalo, da je vprašanje rešeno, je
prišlo do te variante, s katero se nismo in se ne bomo strinjali. Računamo na udeležbo in solidarnost čim večjega števila prebivalcev, so še poudarili, ker nam bo to tudi v moralno oporo pri našem boju za pravično rešitev tega vprašanja.
Poleg organizacij in ustanov, ki smo jih že omenili, so se pobudi že pridružili: krožek »Julia«, Prijatelji openskega tramvaja (Amici del tram di Opicina), taborniki »Rodu modrega vala« ter tržaški skavti.
Širi se razprava o aktualnem vprašanju
PSI proti zaprtju državne ceste 202
Pokrajinsko tajništvo PSI je v tiskovni noti izrazilo zaskrbljenost zaradi napovedanega zaprtja državne ceste 202 med openskim križiščem in Ka-tinaro zaradi del na četrtem odseku avtoceste. Zaprtje te ceste bi namreč ogrožalo življenjske interese mesta brez konkretnih alternativ, ki bi omogočale potrebne povezave s pristaniščem. To pa je še posebno nesprejemljivo v trenutku, ko z vseh strani poudarjajo nujnost krepitve pristaniške in trgovinske dejavnosti, ki ima eno svojih osnov prav v primernem cestnem prometu.
Zaprtje tako važne prometnice — se zaključuje tiskovno poročilo PSI — bi ogrožalo gospodarski razvoj Trsta: prav zato se bodo socialisti proti takemu ukrepu uprli, če ne bodo ponujene ustrezne alternative.
Fotografska razstava v Beneški hiši
Fotografski krožek Photoimago je priredil v Beneški hiši v Miljah razstavo fotografij Marie Grazie Federico in Virgilia Carnisia.
Fotografska razstava spada v okvir sodelovanja med odbomištvom za kul-turomiljske občine in nekaterimi kulturnimi krožki tržaške pokrajine (med temi so Photoimago, Juliet, Gruppo 78 Cappella Underground).
Razstavo so odprli včeraj, na ogled pa bo ob delavnikih, med 17. in 19.30, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 12. uro.
Od leve: Karel Grgič, Paolo Angiolini, Donatella Ermacora Marvin in
Edi Bukavec
Tiskovna konferenca političnega tajnika Staffierija
LpT: Nova večina bo nadaljevala delo prejšnjega zavezništva
Cecovini: Slovensko manjšino ščiti preko 200 ukrepov!
Danes se bo sestal občinski odbor in med drugim sklical naslednjo sejo občinske skupščine, ki se bo morala končno lotiti reševanja kopice problemov, ki so zaradi dolgotrajne politične krize še podaljšali spisek nujnih obveznosti nove občinske koalicije. Teh problemov je kar precej, vendar pa je treba takoj ugotoviti, da program, na katerem naj bi slonelo delovanje nove koalicije, tako- na Občini, kot na Pokrajini še ni bil dokončno izdelan in podpisan s strani zainteresiranih strank. To je včeraj potrdila tudi Lista za Trst na tiskovni konferenci, ki jo je sklicala, da bi povedala svoje mnenje o rešitvi politične krize na krajevni ravni. Vodil jo je župan Staffieri, ki pa je govoril v svojstvu političnega tajnika LpT. V svoji analizi o razvoju političnega položaja je Staffieri ugotavljal, da je LpT stalno zasledovala izvajanje sporazuma iz leta 1984 in se je torej zavzemala za nadaljevanje politične linije, ki jo je vodila prejšnja koalicija. Izrazil je tudi obžalovanje zaradi zadržanj PSDI in PLI, ki nista vstopili v n,ova odbora na Občini in Pokrajini in pristavil, da je LpT zainteresirana, da bi do tega tudi prišlo. Staffieri je še dejal, da se je LpT odpovedala podpredsedniškemu mestu na Pokrajini in ga prepustila laičnim strankam in da so največje ovire med pogajanji predstavljali spori znotraj petstrankarske koalicije in v samih strankah tega zavezništva.
Politični tajnik LpT je tudi branil Cecovinija in ugotavljal (v polemiki s KD o Richettijevi odpovedi), da je bil prav predsednik LpT tisti, ki se je najprej odpovedal županskemu mestu in s tem pripomogel k rešitvi politične krize. Staffieri je tudi zagovarjal potrebo, da mora Lista za Trst kot stranka relativne večine imeti svojo besedo in prevzeti važne odgovornosti v vseh krajevnih, tudi drugostopenjskih ustanovah. S tem v zvezi je LpT na tiskovni konferenci
zahtevala, da bi moral tudi njen predstavnik sedeti v upravnem odboru pristaniške ustanove, izvoliti pa bi ga moral deželni svet v okviru svojih pristojnosti (deželna skupščina mora imenovati tri predstavnike, dva iz vrst večine, enega pa iz vrst opozicije). S tem v zvezi je deželni svetovalec Gambassini v odgovor svetovalcu Giuricinu dejal, da je LpT tudi po rešitvi tržaške politične krize v deželnem svetu še vedno v opoziciji, obenem pa zahteva, da jo mora sedanja koalicija sprejeti v svojo sredo.
Na vprašanja predstavnikov tiska je bil na včerajšnji tiskovni konferenci govor tudi o programu koalicije, v katerem je precej nejasnih točk, ki pač odražajo tudi precejšnje razlike o posameznih problemih znotraj strank koalicije. V tem okviru je bil govor tudi o tistem poglavju programa, v katerem se govori o zaščiti manjšin. O tem vprašanju je spregovoril predsednik LpT Cecovini, ki je v bistvu ponovil že znana stališča te mestne grupacije z edino razliko, da je tokrat ugotavljal, kako je slovenska manjšina v Italiji med najbolj zaščitenimi v Evropi, kar ji zagotavlja — seveda po njegovih ugotovitvah — preko 200 (!) ukrepov v njeno korist. Po Cecovinijevih besedah je treba vse te ukrepe združiti: možno je, da bo treba kaj črtati, ali kaj dodati, sestaviti pa je treba enotno besedilo. Cecovini je tudi pristavil, da LpT vztraja pri potrebi po preštevanju manjšine, ki jo bo treba prej ali slej izvesti, ker bo njena zaščita morala sloneti na osnovi rezultatov tega ugotavljanja.
Lista za Trst je torej povedala, kaj misli o rešitvi politične krize in kako gleda na prihodnost mesta; jasno je tudi povedala, da za upravljanje mesta potrebuje pomoč in korektno sodelovanje ostalih strank koalicije, ki pa je sedaj še dokaj vprašljivo spričo razlik, ki obstajajo v posameznih strankah glede najnujnejših mestnih problemov.
Kako naj se Jugoslavija reši »neizbežnega propada«
Če je kateri od poslušalcev — ki so ne samo povsem napolnili pretesno dvoranico zavoda ISDEE, ampak vztrajali celo na hodniku pričakoval da bo od angleške novinarke in publicistke Nore Beloff slišal kaj novega in torej vznemirljivo zanimivega, se je tokrat hudo uštel. Zaman se je podal na sedež tega uglednega zavoda za preučevanje družbenih in gospodarskih razmer v vzhodnoevropskih državah in s pomočjo prevajalke prisluhnil predavanju v angleščini, kajti tisto, kar je slišal, ni bilo vredno pričakovanj običajnih obiskovalcev tega inštituta. Gre namreč za ljudi, ki jim jugoslovanske razmere niso uganka, ki imajo gospodarske ali drugačne vrste stikov s sosednjo državo in ki prav gotovo niso potrebni posebnih naukov in edinih resnic o njej.
Toliko za uvod k razmišljanju o predavanju z naslovom "Jugoslavija: propad nekega modela?", ki ga je na sedežu raziskovalne ustanove ISDEE imela Angležinja bolgarskega rodu, Nora Beloff, znana po svojem v veliki meri Jugoslaviji posvečenem publicističnem delu. Skratka, predavateljica je avtorica ene od zahodnjaških analiz jugoslovanskih družbenopolitičnih in gospodarskih razmer, njena značilnost pa je kritični in na čase polemični pristop, ki je v Jugoslaviji že zbudil precej negativnih reakcij.
V Trst je Nora Beloff prinesla nekatere že dolgo znane podatke o jugoslovanskih gospodarskih "škandalih", o hudi zadolžitvi v tujini, o nebrzda-
nem izvažanju orožja in podobno, ki naj bi vsi po vrsti krepko dokazovali popolno zgrešenost jugoslovanskega družbenopolitičnega in gospodarskega sistema. Toda, Nora Beloff se ni spuščala na raven, ki smo je v Trstu vajeni pri raznih predstavnikih Liste za Trst in raznih odborov za zaščito italijanstva. Njeni nauki in nasveti so imeli neprimerno bolj "znanstveni" ton, čeprav zaključek ni mogel biti drugačen od tistega, ki ga zagovarja Zahod: rešitev te nesrečne države, kjer prav nič ne funkcionira, je samo v preusmeritvi njenega političnega sistema. Rešiti se bo morala marksizma in komunizma, samoupravljanja in mitov, kakršni so na primer NOB, Tito in neuvrščenost, brez obotavljanja in popuščanja upnikov bo morala odplačati vse dolgove in, še posebej, prenehati s podpiranjem bližnjevz-hodnih teroristov. "Ljudje si želijo svobode in dolžni smo jim pomagati," je dejala predavateljica, toda ne z reprogramiranjem dolgov in s podobno dobrohotnostjo, ampak tako, da bo sila razmer sama pahnila državo v naročje Zahoda.
Nobenega smisla ne bi imelo polemizirati s predavateljico, saj vse njeno delo dokazuje miselno ozkost, ki jo poraja vera v eno samo in večno resnico. Deliti nauke in nasvete je pač mnogo lažje, kot pa se potruditi, da bi razumeli različnost, drugačnost, skratka tisto, česar nismo izkusili in kar ni zraslo na našem zelniku.	(vb)
Jutri v Barkovljah procesija s slovenskimi narodnimi nošami
Jutri bo v Barkovljah roženvenčna nedelja, ki bo letos še pomembnejša. Gre namreč za procesijo, ki jo pripravijo Barkovljani vsako leto prvo nedeljo v oktobru že od daljnega leta 1885.
Običaj je torej star že dobrih sto let in presega, zaradi svoje važnosti, okvir cerkvenega praznika, saj predstavlja že star slovenski obred, in to od takrat, ko so se še pred tolikimi leti po-
V	krožku Che Guevara o odnosih med šoio
in razvojem
Krožek za družbeno-politične vede Che Guevara bo začel novo sezono po poletnih počitnicah s predavanjem o dokaj žgoči temi.
V	ponedeljek, 6. t. m., ob 19. uri bo v dvorani v Ul. Madonnina predaval prof. Carlo Bernardini z inštituta za fiziko rimske univerze o vprašanju odnosov med šolo in razvojem. Predavanje je namenjeno predvsem šolnikom in študentom, pa tudi vsem, ki jim je pri srcu argument. Prof. Bernardini, ki je tudi urednik revije "Sapere", se bo lotil vprašanja odnosov med šolo, strokovnim usposabljanjem, raziskavo, zaposlovanjem in razvojem.
javile v procesiji v tedanjih Barkovljah in vzdolž obale naše barkovljan-ske noše, ki so pričale o tem, da živijo na tem področju Slovenci, ki so ponosni na svojo narodnost, nošo in običaje.
Ta pomen bi morala ohraniti tudi tokratna in vse prihodnje procesije in z njo povezane prireditve na rožen-venčno nedeljo. Takšno je mnenje organizatorjev, ki bi želeli, da bi se te slovesnosti s svojimi nošami udeležili tudi Slovenci iz drugih predelov mesta in okolice.
Slovesnost se bo začela ob 8. uri z mašo v barkovljanski cerkvi, pri kateri bo pel mešani zbor »Milan Pertot«, ki bo sodeloval tudi pri procesiji. Na željo tržaškega škofa se bo nato procesija odvijala do Ul. Panzera, kjer bo krenila k morju, kjer bo pred oltarjem krajša slovesnost. Nato se bodo udeleženci ob igranju godbe vrnili do zbirnega mesta.
Popoldne se bo praznovanje nadaljevalo v domačem društvu z že tradicionalno »karamalado«, kjer ne bo manjkalo niti drugih dobrot. Za dobro razpoloženje pa bodo poskrbele še harmonike.
• Rajonski svet za Sv. Jakob se bo sestal v torek, 7. t. m., ob 19. uri na sedežu v Ul. Caprin. Na dnevnem redu bodo med drugim sporočila predsednika in komisij ter svetovalska vprašanja.
Karst Borthers na Radiu Trst A
KARST BROTHERS KVIZ - KARST BROTHERS KVIZ - KARST...
za oddajo 5. 10. 1986
1. Katera je najboljša televizija na svetu?
Odgovore posredujte telefonsko od približno 15. ure dalje v oddaji »Ma ka ste m...?« na številko 631065 oz. 62822.
Skrajni čas je že, da vam razkrijemo še nekatere podrobnosti oddaje, ki ji bomo lahko prisluhnili na valu Radia Trst A od jutri dalje vsako nedeljo ob 14.10. Avtorji in protagonisti so seveda člani skupine Karst Brothers, (za tiste, ki jih slučajno še vedno ne bi poznali, so na sliki od leve proti desni): Marko Feri, Boris Devetak, nato režiser oddaje in torej glavni "krivec" zanjoMariuča Offizia, Igor Malalan in Miran Košuta. Pri oddaji sodeluje tudi Marinka Počkaj, ki ni pravočasno zvedela za prihod našega fotografa. Vendar naši kabaretovci tvegajo, da bodo njihovo priljubljenost in popularnost zasenčili izredni gostje, ki so že napovedali svojo prisotnost na tej oddaji z naslovom d la Lina Wertmuller. Gost prve oddaje bo nič manj kot Gordan Matthew Summer z umetniškim imenom Sting. Tisti, ki ga niso uspeli videti med filmskim snemanjem lahko poskušajo srečo v nedeljo okrog 15.30 pred sedežem radia.
In še glavno. Vsako soboto bo naš dnevnik objavljal vprašanje, na katerega lahko skušajo odgovoriti poslušalci telefonsko med samo oddajo. Zainteresirani naj pokličejo telefonsko številko 631065 ali 62822 približno od 15. ure dalje in naj skušajo posredovati pravilen odgovor. Vsak teden bo prejel skrivnostno nagrado tisti, ki bo iztuhtal pravilni odgovor, za najduhovitejše tri odgovore celotnega niza oddaj pa so predvidene bogate zaključne nagrade (walk - man ipd.).
Tema seminarja direktorjev italijanskih združenj industrijcev
Kako velike interesne skupine vplivajo na proces odločanja
Včeraj pri Montebellu otvoritev manifestacije SpazioS
Informatika in telematika v ospredju
Včeraj in danes zasedajo v Kongresnem centru Pomorske postaje direktorji teritorialnih in stanovskih organizacij industrijcev iz vse Italije, ki so včlanjeni v vsedržavno zvezo Confin-dustria. To je že 13. interni seminar, ki ga prirejajo vsako leto z namenom, da bi se srečali in pogovorili tako o vprašanjih svojega dela kot o aktualnih družbeno-gospodarskih temah. Letos so torej za svoje zasedanje izbrali naše mesto, tema njihovega zasedanja pa je odnos med velikimi interesnimi organizacijami in upravno-političnimi inštitucijami.
Generalni direktor združenja italijanske zasebne industrije, dr. Paolo Annibaldi, se je včeraj odzval vabilu tržaških novinarjev in jih (glede na to, da je seminar zaprtega tipa) seznanil z namenom in vsebino zasedanja. »Živimo v času, ko je v procesu odločanja vse bolj neobhodno razpolagati z vrsto podatkov in informacij, kar sili inštitucije v vse tesnejše sodelovanje z velikimi interesnimi organizacijami,« je dejal dr. Annibaldi. Najbolj pogoste oblike tega sodelovanja potekajo danes preko parlamentarnih odborov in odbora za gospodarstvo in delo CNEL, obstajajo pa tudi neposredni odnosi med interesnimi organizacijami in inštitucijami. Na seminar so bili zato povabljeni izvedenci, parlamentarci in javni upravitelji, ki so z različnih vidikov obravnavali vprašanja o tem, v kakšno smer se razvijajo inštitucije, kako se spreminja njihov odnos z
družbo in kako so v Italiji zastopani interesi družbenih skupin.
Velik poudarek so tako dobila razmišljanja o prispevku, ki ga interesne skupine dajejo procesu odločanja s svojim znanjem in strokovnostjo. Ta proces namreč vse bolj izgublja svoj izrazito politični oziroma ideološki značaj in postaja vse bolj celovit, s tipično gospodarsko-tehnično osnovo. O vrsti deleža, ki ga pri odločanju prispevajo velike organizacije — med katerimi je prav Confindustria ena najvplivnješih — bodo danes dopoldne govorili nekateri ugledni udeleženci seminarja, med njimi bivši šef kabineta predsednika vlade dr. Man-zella, senator Fachetti in deželni odbornik Carbone. Le-ti bodo skušali podati odgovor na vprašanje, kakšen vpliv imajo velike interesne skupine na politično odločanje, ne da bi pri tem imeli v mislih skritih centrov oblasti in vpliva, pač pa dejanski prispevek teh skupin k oblikovanju celovitega procesa odločanja v družbi.
»Cilj našega seminarja,« je zaključil generalni direktor zveze Confindustria Annibaldi, »je torej v tem, da se enkrat na leto srečamo in pogovorimo o aktualni temi skupnega interesa. Letošnjo temo smo izbrali tudi zato, ker se zavedamo, da je proces demokratizacije v naši državi vsebolj krepak in da lahko, kot člani aparata velike organizacije italijanskezasebne industrije, prispevamo svoj profesionalni delež.«	(vb)
Včeraj je bila na tržaškem razstavišču otvoritev manifestacije SpazioS, posvečene predvsem informatiki in tele-matiki.
Smo na pragu devetdesetih let in znanstveni napredek je vedno hitrejši. Njegov vpliv na današnjo družbo je vse bolj občuten, tako da se naš način življenja postopoma spreminja. Tako na družbenem kot na kulturnem in znanstvenem področju se svet kom-pjuterjev vedno bolj uveljavlja. Zaradi tega se vedno bolj uveljavlja tudi mnenje, da so meje znanosti neskončne. Na prireditvi Spazio3 je razvidno, kako lahko informatiko in telematiko uporabljamo tako na gospodarskem področju (industrija, trgovina itd.), kot tudi na znanstveno raziskovalnem. Glede gospodarstva so ria ogled tudi nekateri novi predlogi in pripomočki, ki so bili pred kratkim razstavljeni na podobni manifestaciji SMAU v Milanu. Govori se namreč o »avtomatizaciji uradniškega dela«, o »komunikaciji« in »specializiranem založništvu« itd.
SpazioS nam torej predstavlja bodočnost, novi svet, v nenehnem razvoju, na katerega se tudi naše mesto počasi privaja. Za ta novi način dela, študija in raziskave je veliko zanimanja tudi mladih. Zato ima tudi izobraževanje pomemben prostor na razstavišču; neke vrste šolska učilnica je namenjena predvajanju posnetkov in diapozitivov o sinhrotronu in centru UNIDO. Razstavni prostor je večji od lanskega,
saj sodeluje 87 razstavljalcev, med katerimi Raziskovalni center v Trstu, Eksperimentalni geofizikalni observatorij, Tržaška univerza, Center za teoretsko fiziko in Družba Informatica FVG.
Predsednik velesejemske ustanove odv. Hermet se je med včerajšnjo otvoritveno slovesnostjo zahvalil tudi razstavljalcem, Mednarodnemu centru genetskega in biotehnološkega inženirstva v Trstu ter oddelku za fiziko na Tržaški univerzi, ki sta prispevala k uspehu manifestacije. Pozdravil je tudi rektor Tržaške univerze Paolo Fusaroli, ki je izrazil svojo popolno naklonjenost takim pobudam.
Omeniti moramo še, da manifestacija ni zgolj razstavnega značaja. Vsak dan si bodo namreč sledile okrogle mize na temo informatike in telemati-ke v gospodarstvu pri nas in v svetu, v znanosti in raziskavah. Včeraj je bilo na vrsti že prvo predavanje; danes pa bo ob 10. uri okrogla miza na temo »Enoletni uspehi raziskovanj v Trstu in smernice nadaljnjega razvoja«; ob 16. uri bo predavanje z naslovom »Tehnologija, epistemologija in glasbena terapija«, prirejeno v sodelovanju z glasbeno koordinacijsko skupino II pošto delle fragole, ki je letos prvič prisotna na tej prireditvi. Ob 18. uri pa bo še predavanje na temo »Tehnološka bolnica«. Jutri, 5. t. m. bo ob 10. uri predstavitev nadaljnjih načrtov italijanske televizije RAI, ob 18. uri pa
okrogla miza, kjer bo govor o kompju-terizirani glasbi in grafiki. V ponedeljek, 6. oktobra, bo ob 9. uri posvet o uporabi namenskih kreditov za tehnološko inovacijo trgovskega podjetja ter ob 17.30 razprava na temo »Telefonska družba SIP za Trst - telematsko središče«. Tako kot prireditev sama, se tudi ciklus predavanj zaključi v torek, 7. t. m., in sicer ob 18. uri z razpravo »Evropski patent v podjetniški stvarnosti«. Torej tudi letos poteka SpazioS pod geslom »Kompjuter v pomoč družbi«.
Obvestilo KGS kmetovalcem
Z enim izmed zadnjih deželnih zakonov je bila obnovljena dodelitev dopolnilne odškodnine kmetovalcem na goratem področju za petletje 1986/1990.
Prošnje za dopolnilno odškodnino je treba predstaviti na ustreznih tiskovinah, ki so na razpolago na Gorski skupnosti do vključno 13. oktobra t. 1.
Na Gorski skupnosti in pri kmečkih sindikalnih organizacijah bodo zainteresirani dobili potrebne informacije glede potrebne dodatne dokumentacije in glede izpolnitve prošenj.
pismo uredništvu
Poročilo o skupščini Kraške gorske skupnosti
Primorski dnevnik je pretekli petek objavil obširno poročilo o skupščini Kraške gorske skupnosti. Medtem ko je poročilo dokaj izčrpno pri obravnavanju strogo političnega dela zasedanja (volitve predsednika, vabilo Slovenski skupnosti za razširitev koalicije itd.), je Vaš dnevnik popolnoma obšel vsebinski del posegov, še zlasti pa kritike na račun delovanja Kraške gorske skupnosti v zadnjem obdobju, ki jih je v imenu naše svetovalske skupine iznesel svetovalec Brezigar. Skupščina KGS se do prejšnjega tedna ni sestala poldrugo leto in kritike so se seveda dotikale delovanja v tem obdobju, Primorski dnevnik pa se omejuje na naslednjo trditev: »... sicer Pa je SSk, kot pozneje tudi KD, zavrnila vrsto kritik na delovanje KGS; nekatere so bile po besedah večine tudi upravičene, večji del pa je bilo neutemeljenih.«
Ali se Vam ne zdi, da bi bilo, zaradi Popolnosti informacije, bolje, da bi Primorski dnevnik navedel te kritike tn odgovore upraviteljev KGS, da bi citatelji lahko tudi sami presodili, ali je bil res večji del neutemeljenih?
S spoštovanjem
prof. Alojz Tul
načelnik svetovalske skupine SSk v skupščini KGS
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Pomazani slovenski napisi pri Briščikih
Običajni mazači so pri Briščikih ponovno prekrili s črno barvo slovenske napise na tabli ob vhodu v vas in na nekaterih smerokazih. Pravzaprav jekronika s to vsebino, žal, že nekaj povsem običajnega za naše kraje in postaja skoraj dolgočasna, še posebno ob ugotovitvi, da niso pristojni organi doslej storili ničesar, da bi pošteno stopili na parklje tem črnuhom. V seda-’ nji politični klimi, ki je prežeta z žolčnim pohodom nazadnjaških sil, se raznim oskrumbam ne moremo več tako čuditi, saj se ti mazači v skladu z zadnjim programskim sporazumom za upravljanje tržaške Občine in Pokrajine, ki sploh ne omenja Slovencev, pač čutijo za poklicane, da po naših vaseh (v mestu to ni potrebno, ker ni slovenskih napisov) izbrišejo s toponomastike vsako sled o našem obstoju. Kdaj bo konec takega idiličnega "sožitja"? (B. S.)
Manjšinska struja PSI zaostruje polemiko s strankinim vodstvom
Socialistična struja Avtonomija in reformizem, ki jo vodi bivši deželni svetovalec Arnaldo Pittoni, je zaostrila ton polemike s pokrajinskim tajništvom PSI in sklenila, da se njeni člani ne bodo udeleževali sej strankinega pokrajinskega vodstva, »dokler ne bodo zajamčene demokratične norme in pravice manjšine«. Protest manjšinske struje je med drugim povzročilo imenovanje novega tajništva med zadnjo sejo pokrajinskega vodstva.
Prav na tej seji, kot piše v tiskovnem poročilu struje, je Pittoni zavrnil nedavne petstrankarske sporazume za upravljanje Občine in Pokrajine, čaš da so v nasprotju z interesi mesta in celo same stranke. Po mnenju Pittonija slonijo sporazumi, ki nimajo nobene programske osnove, na privilegiranem dogovoru med KD in Listo za Trst ter emarginirajo socialistično stranko. Manjšinska struja PSI je tudi opozorila na dejstvo, da programskega sporazuma stranke sploh še niso podpisale, tako da ima Trst nove odbore, ne pa novih programov za upravljanje mesta.
• Ob prazniku pobratene občine Kočevje se je včeraj, 3. oktobra, udeležila svečanosti delegacija občine Dolina, ki so jo sestavljali župan Edvin Švab, en član odbora in predstavniki vseh skupin v občinskem svetu, to je KPI, PSI, Krščanske demokracije in Slovenske skupnosti.
Na pobudo Kluba Rosselli
Včeraj pričetek dvodnevne konference o komičnosti
V hotelu Savoia Excelsior Palače se je včeraj popoldne pričela dvodnevna konferenca z naslovom »Vic v komičnosti«, ki jo prireja Klub Rosselli v sodelovanju s skupino Teatra Studio Progetto in Stolico za zgodovino gledališča pri Tržaški univerzi. Pobuda je spričo tolikokrat poudarjenega kulturnega mrtvila, ki postaja vse bolj značilno za naše mesto, prav gotovo zanimiva in hvalevredna, saj prinaša val svežine in vedrine v zatohlo tržaško stvarnost.
Včeraj, po uvodni predstavitvi kon-
Tovornjak zdrsel po rebri in stisnil delavca ob zid
Mlad delavec se je včeraj zjutraj hudo ponesrečil na delu. 31-letnega Angela Giglia iz Žavelj 256 je težak tovornjak stisnil ob zid privhodnih yratih podjetja Vattovani, pri katerem le nesrečni Giglio zaposlen. Moškega 50 hudo ranjenega prepeljali v bolnišnico na Katinari, kjer so zdravniki iz-rehh zanj pridržano prognozo.
Nesreča se je pripetila malo po 7. on. Takrat je v Ul. Mirti privozil to-yornjak fiat 95 pordenonske registraci-Je, ki ga je vozil 27-letni Gianluigi i ramontina iz Maniaga. Šofer je usta-vii tovornjak na cesti nedaleč od vhodnih vrat podjetja Vattovani. Potegnil je ročno zavoro in skočil iz ka-ouie, da bi pomagal Gigliu pri raztovarjanju tovora. Prehodil je komaj ne-Korakov, ko je opazil, da je začelo rezko vozilo drseti po rebri navzdol, takoj se je pognal v kabino, kljub emu pa mu ni uspelo pravočasno us-aviti tovornjaka. Ta je z zadnjim de-om že močno stisnil Giglia ob zid pri
vhodnih vratih.
pravniki katinarske bolnišnice so gotovih, da si je delavec v nesreči ?mil levo roko, nekaj reber in se uanl v križ in v trebuh. Kot rečeno a° S1 z.anj pridržali prognozo. Policijski genti, ki so uvedli preiskavo o nesre-> so ugotovili, da so kolesa tovornja-a pustila na cestišču 9 metrov in pol d°lgo črno sled.
u ® Policijski agenti so uvedli preis-rnv° Proti 49-letnemu Pieru Cortivu iz trt °runner 4. Moški je prespal in zaj-j 2val od 14. so 21. septembra v hote-Posta na Trgu Oberdan ter se nato
oddaljil, ne da bi poravnal račun (skupno 465.700 lir). Lastnica, 73-letna Vladimira Caris Sancin, je obvestila policijo. Agenti so poiskali moškega v hotelu Italia, kamor se je bil »preselil«, a ga niso našli, ker jo je pravočasno odkuril.
Pet štipendij za podjetniški tečaj
Organizacija Trieste Consult je pripravila prvi tečaj za usposabljanje strokovnjakov na področju podjetniškega nadzorništva (»master di revisio-ne aziendale«), ki se bo začel 10. oktobra in bo kot glavne teme obravnaval novo računovodsko organizacijo v podjetju, civilne in fiskalne vidike in načrtovanje stroškov nadzorne službe. Argument je še toliko bolj aktualen, saj se bo obveznost nadzora nad obračuni in njihovega izkazila v kratkem razširila tudi na mala in srednja trgovska podjetja z bližnjo uveljavitvijo specifičnih določil EGS.
Tečaj bo trajal 30 ur in se bo zaključil sredi decembra, udeležilo pa se ga bo lahko 10 kandidatov. Tržaška hranilnica ORT, Lloyd Adriatico, Assicu-razioni Generali in zavarovalnica RAS so za udeležbo na tečaju razpisali pet študijskih štipendij, na razpis pa se lahko prijavijo tisti, ki imajo univerzitetno diplomo iz pravnih, ekonomskih ali političnih ved in še niso redno zaposleni. Prošnje naj naslovijo na: Trieste Consult, Trg Škorklja 1 (tel. 68967/69362).
Policisti aretirali 24-letnega mladeniča
V gozdiču pri Nabrežini gojil indijsko konopljo
Mlad narkoman iz Naselja sv. Mavra pri Sesljanu se je pred nekaj meseci domiselno lotil gojenja indijske konoplje v gozdiču pri Nabrežini, policijski agenti pa so po nekajdnevni preiskavi spregledali njegovo protizakonito proizvodno dejavnost, ga izsledili in ga pod obtožbo proizvajanja mamila prijavili sodišču.
Agenti policijskega komisariata iz Sesljana so že dalj časa sumili, da se na gozdnatem območju med Nabrežino in Devinom srečujejo narkomani. Področje so večkrat tudi pregledali in med enim od takih pregledov so na zaraščenem zemljišču blizu nabrežin-ske železniške postaje, ki je državna last, odkrili nekaj rastlin indijske konoplje. Ena od rastlin je zrasla že čez meter visoko, druge pa so bile manjše. Ob nasadu so našli tudi kanto, s katero je nevsakdanji obdelovalec očitno zalival prepovedane rastline.
Policisti, ki jih je vodil komisar Ab-bate, so postavili neznanemu pridelovalcu zasedo. Poskrili so se v bližnje grmovje in počakali na njegov prihod. Njihov trud je bil v četrtek popoldne poplačan.
Malo po 17. uri so namreč iz skrivališča opazili mladeniča in dekle, ki sta se približala nasadu. Mladenič je pokazal rastline dekletu. Imel je le še čas, da je eno od rastlin pobožal; zatem so se mu policisti približali, ga
skupno z dekletom legitimirali in oba odvedli na tržaško kvesturo.
Tu so dekle po krajšem zaslišanju kmalu odslovili, ker ni bilo vpleteno v zadevo. Mladeniča, 24-letnega Ales-sandra Carciottija iz Naselja sv. Mavra 154, pa so prijavili sodišču pod obtožbo proizvodnje mamil. Fant je med zaslišanjem priznal, da je sam posadil indijsko konopljo. Dejal je, da je oktobra lani na Trgu Unita kupil od nekega neznanca manjšo količino mamila. V zavitku je opazil nekaj semen, ki jih je skrbno shranil in jih nato spomladi, v času, ki je primeren za sajenje prepovedane rastline, posejal na območju pri nabrežinski železniški postaji. Policijskim agentom je še povedal, da je nekaj listov konoplje že uporabil za svojo strast; odtrgal jih je, počakal, da so se dodobra posušili, jih razrezal in »pokadil«.
Carciottija, ki ni imel doslej še opravka s pravico, so po zaslišanju odvedli v zapor v Ul. Coroneo. Bremeni ga huda obtožnica: zakon namreč predvideva za proizvajalce oziroma pridelovalce lahkih mamil od 2 do 6 let zaporne kazni.
• Na Gradu sv. Justa bo do 5. novembra odprta razstava o modi. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 10. do 13. ure in od 15. do 19. ure. Danes ob 17. uri in v nedeljo od 11. do 17. ure je predviden ogled z vodičem.
ference (v imenu Kluba Rosselli je pozdravila predsednica Laura Degrassi, uvodno poročilo pa je imela dr. Silvia Monti), so bila na vrsti tri predavanja. Gillo Dorfles je govoril o »semiotiki komičnosti«, Patrizia Giampieri je obravnavala temo »O smehu: Freud in Ferenczi v primerjavi z Bergsonom«, Rosella Prezzo pa je predavala o »razlogih smeha v modernosti«. Predavanjem na visoki ravni je z zanimanjem sledilo številno občinstvo.
Konferenca se nadaljuje danes s predavanjem Cesareja Musattija o »vicu v Freudovem tolmačenju«, ki bo ob 10. uri. Sledila bosta Guido Alman-si in Marina Mizzau s predavanjema o »bistvu komičnosti« ter o »kakovosti ironije«. V popoldanskih urah, s pričetkom ob 16. uri pa bosta vedno v hotelu Savoia Excelsior Palače govorila še Guido Lopez (o jidiš humorju) in Stefana De Matteis (o komičnosti v gledališču). Predvideni so tudi posegi Bozzija, Calimanija, Finka, Guagnini-ja, Rovattija in Massima Bucchija.
• V ponedeljek, 6. oktobra, ob 16.
uri bo v ljudskem domu na Pončani javna skupščina o temi Načrt medobčinskega podjetja za prevoze in novi deželni zakon za krajevne prevoze.
Sodelovali bodo tajnik sekcije KPI s Pončane Sergio Tremul, predstavnik KPI v upravni komisiji ACT Nino Russo in deželni svetovalec KPI Gas-tone Miho. Srečanje bo sklenil Paolo Geri, član pokrajinskega tajništva KPI.
Zapustil nas je naš dragi
Milan Kerže
Pogreb bo danes, 4. oktobra, ob 12. uri iz kapelice na pokopališču pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo
SVOJCI
Trst, Ljubljana, 4. oktobra 1986
TEATRO STABILE
Pri Teatru Slabile Furlanije-Julijske krajine je v teku abonmajska kampanja 1986/87. Rok za potrditev lanskih in vpis novih abonmajev zapade 10. oktobra pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CANKARJEV DOM
V	torek, 7. oktobra: YUTEL 86 - 20. JUBILEJNI JUGOSLOVANSKI SIMPOZIJ O TELEKOMUNIKACIJAH. Otvoritvena slovesnost s podelitvijo priznanj.
DNEVI KULTURE BELORUSKE SSR
V	SLOVENIJI (od 13. do 18. oktobra 1986)
V	nedeljo, 12. t. m., ob 20. uri: Večer beloruske televizije (L program TV Ljubljana)
Velika dvorana
Danes, 4. oktobra, ob 19.30: W. A. Mozart, UGRABITEV IZ SERAJA. Gostovanje SNG Maribor - Opera in Balet. Dirigent Uroš Lajovic.
V	sredo, 8. t. m., ob 19.30: KONCERT mešanega pevskega zbora ORFEON NAVARRO REVERTER, Valencija. Dirigent Jesus Ribera Faig.
V	četrtek, 9., in v petek, 10. t. m., ob 19.30: SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE
Mala dvorana
V	sredo, 8., v četrtek, 9., in v petek, 10. t. m., ob 9. uri: Gledališki kulturni dan.
V	soboto, 11. t. m., ob 19.30: KORNOG - bretonska skupina bo izvajala tradicionalno glasbo in skladbe mladih bretonskih godcev.
Okrogla dvorana
Danes, 4. oktobra, ob 20. uri: Henrik Ibsen, HEDDA GABLER - premiera. Absolventska predstava študentov AGRFT. Ponovitve v nedeljo, 19., in ponedeljek, 20. oktobra.
V	ponedeljek, 6. t. m., ob 19.30: GABRIEL LIPUŠ S SKUPINO. Ansambel iz avstrijske KOROŠKE.
Srednja dvorana
Jutri, 5. oktobra, ob 20.30: 3 MUSTAP-HA 3. Koncert angleškega ansambla.
KULTURNI DOM - NOVA GORICA
Velika dvorana Kulturnega doma
V	ponedeljek, 6. oktobra, ob 20.15: Koncert slovitega akademskega pevskega zbora M. GLINKA iz Leningrada.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE - NOVA GORICA
V	sredo, 8. t. m., ob 20. uri: Georg Biic-hner LEONCE IN LENA. Režija Macie Englert. Predstava bo v Solkanu za red S-sreda in izven.
V	četrtek, 9. t. m., ob 20. uri premiera. Ponovitve v petek, 10., in soboto, 11. t. m.
razstave
danes, 4. oktobra, ob 20.30
tudi zate
PLES!
Tabor mladih
VERDI
V okviru turneje po naši deželi bo danes Orkester gledališča Verdi, ki ga vodi Julian Kovatschev, nastopil v Avditoriju v Gorici.
Tržaški glasbeni september - V ponedeljek, 6. oktobra, ob 20.30: IZREDNI KONCERT v evangeličansko-luteranski cerkvi (Largo Panfili) s sodelovanjem italijanskega Radia in Televizije. Nastopata Pamela Herbert - sopran in Donatella Vigato - alt. Orkester FRANCA FERRARE, ki ga vodi Mario Feroce. Na sporedu Pergolesi in Vivaldi.
Gallus Consort in Deželni sedež RAI v Trstu pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine prirejata glasbene popoldneve stare in sodobne glasbe »REPENTA-BOR«. Jutri, 5. oktobra, ob 18. uri v re-pentabrski cerkvi GALLUS CONSORT. Na sporedu: Williams, Weldon, Corbett, Purcell in Valentine.
GLASBENA MATICA - TRST vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1986/87 vsak dan razen sobote od 10. do 12. ure, UL R. Manna 29, tel. 418605.
kino
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja slikar DEZIDERIJ ŠVARA.
V	Kraški galeriji v Repnu je do 12. oktobra odprta razstava slikarke MIHAELE VELIKONJE na temo Kraške osmi-ce. Urnik: ob nedeljah od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.30.
V	Konjušnici Miramarskega parka je do 30. novembra odprta razstava MAKSIMILIJAN OD TRSTA DO MEHIKE.
Na Gradu sv. Justa je do 30. novembra od 17.00 do 19.30 na ogled razstava MODA OBLAČENJA V TRSTU.
V	umetnostni galeriji Bassanese (Trg Giotti 8/1) je odprta do 15. oktobra ob delavnikih od 17. do 20. ure razstava posterjev LEO CASTELLI GALLERV 420 WEST BROADWAY - NEW YORK.
V	tržaški Občinski galeriji (Trg Uni-ta) bo danes ob 18. uri otvoritev razstave slikarke NORE CARELLE. Razstava bo odprta do 12. oktobra.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. V petek, 10. oktobra, ob 20.30 odprtje razstave grafik ZORE KOREN-ŠKERK. Uvodna beseda Milko Bambič, sodelujeta moški in ženski pevski zbor Tabor. Vabljeni!
V PROSVETNEM DOMU
na Opčinah
ARISTON - FESTIVAL FESTIVALOV -
16.00, 22.15 Camera con vista, dram., VB 1986, 105'; r. James Ivory, i. Helena Bonham-Carter,Julian Sands.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Brivido, srh., ZDA 1985, 100'; r. Stephen King; i. Emilio Estevez, Laura Harrington.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Scuola di ladri, kom., It. 1986, 100’; r. Neri Paren-ti; i. Paolo Villaggio, Lino Banfi.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.00 Aliens -scontro finale, fant., ZDA 1986, 135'; r. James Cameron; i. Sigourney Weaver, Stan VVinston.
EKCELSIOR II - 17.30, 22.00 Tenue de soiree (Lui portava i tacchi a spillo)
dram., Fr. 1986, 84'; r. Bertrand Blier; i. Gerard Depardieu, Michel Blanc □
PENICE - 16.30, 22.15 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; Tom Cruise, Kelly McGills.
MIGNON - 16.30, 22.15 Sogno america-no, kom., ZDA 1986; r. A. Magnoli; i. M. Gaylord, J. Jones.
GRATTACIELO - 17.00, 22.00 II colore viola, dram., ZDA 1985, 150’; r. Števen Spielberg; i. Whoopi Goldberg, Danny Glover.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Urla del silenzio, krim., VB 1984, 140'; r. Roland Joffe; i. Sam Waterson, Haing S. Ngor.
EDEN - 15.30, 22.00 Liceali vogliose, porn.OD
CAPITOL - 16.00, 21.30 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150'; r. Sydney Pol-lack; i. Meryl Streep, Robert Redford.
ALCIONE - 16.30, 22.00 La carica dei 101, Walt Disneyeva risanka.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Target -scuola omicidi, ZDA 1985, 120'; r. Arthur Penn; i. Gene Ackman, Matt Dil-lon.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 La venexiana,er. dram., It. 1986, 110'; r. Mauro BologniniJ. Laura Antonelli, Jason Connery. □
RADIO - 15.30, 21.30 Frutto adolescente, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razne prireditve

MATICA
TRST
Danes, 4. t.m., ob 20. uri v luteranski cerkvi, Trg Panfili
STEFAN MILENKOVIČ
violina
LIDIA CAENAZZO
klavir
Tartini, Beethoven, Paganini, Bach, Corelli, Massnet, Krisler.
Vabljeni!
gledališča		koncerti		1 GLASBENA		včeraj-danes		prispevki
SLOVENSKO -STALNO „ 5 GLEDALIŠČE V TRSTU
ABONMA
1986-87
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma še danes, 4. oktobra, od 9. do 14. ure tudi po telefonu 734-265.
Vpisovanje novih abonentov od 6. oktobra od 10. do 14. in od 18. do 20. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4.
razna obvestila
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 vabi na PRAZNIK KARAMALOV jutri, 5. oktobra od 15. ure dalje. Poskrbljeno za hrano, pijačo in veselo razpoloženje.
Konfekcije
»FANY«
Stefania Millo
jesenska in zimska oblačila
za ženske in moške
UL. FLAVIA 01 STRAMARE 107 (ŽAVLJE): TEL: 231118
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi na prvi letošnji večer v sezoni, ki bo v ponedeljek, 6. oktobra, ob
20.30	v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3. Predavala bo dr. Milica Kacin o nadškofu Sedeju v luči uradnih italijanskih dokumentov.
KD Lipa sporoča, da se bo začela REKREACIJA za odrasle v ponedeljek, 6. oktobra ob 19.30 za prvo izmeno in ob 20.30 za drugo izmeno. Vpisovanje je še v teku.
Ob 10. obletnici prenovitve taborniške družine SOKOLA SELIVCA zbiramo slike in katerokoli gradivo, ki priča o delovanju tabornikov RMV na Opčinah pred letom 1976/77 in tudi po, ker nameravamo pripraviti fotografsko razstavo. Slike oz. gradivo lahko izročite v društvenem baru Prosvetnega doma na Opčinah.
Zveza slovenskih kulturnih društev
obvešča, da bo prva seja glavnega odbora v ponedeljek, 6. oktobra 1986, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Seje naj se obvezno udeležijo vsi predsedniki včlanjenih društev ter člani glavnega odbora, izvoljeni na zadnjem občnem zboru.
Narodna in študijska knjižnica prireja KNJIŽNIČARSKI TEČAJ. Predavanja bodo trikrat tedensko v popoldanskih urah (od 14. do 18. ure) v Gregorčičevi dvorani v Trstu od 14. do 28. oktobra 1986. Vpisovanje do 10. oktobra v uradu NŠK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.
Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel obvešča svoje članice, da bo PRVA PEVSKA VAJA v ponedeljek, 6. oktobra ob
17.30	v Soščevi hiši. Vabljene nove pevske moči!
SKD Vigred vabi vse stare in nove pevce na PRVO PEVSKO VAJO otroškega zbora Vigred, ki bo v sredo, 8. ook-tobra ob 16. uri v društvenem prostoru. SPDT vabi vse člane in prijatelje na predavanje Dušana Jelinčiča na temo »Karakorum 86«, kjer bo s pomočjo diapozitivov opisal svoje nedavno himalajsko izkušnjo. Predavanje bo v četrtek, 9. t. m., ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma.
UPRAVNI ODBOR HRANILNICE V NABREŽINI
obvešča vse svoje člane, da prireja
1-dnevni avtobusni izlet na KOROŠKO
v nedeljo, 19. oktobra 1986
in jih naproša, da sporočijo morebitno udeležbo do 10. 10. v naših uradih.
Udeležence opozarjamo, da je za izlet potreben veljaven potni list ali osebna izkaznica.
Danes, SOBOTA, 4. oktobra
FRANC
Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob 17.41 - Dolžina dneva 11.34 - Luna vzide ob 6.42 in zatone ob 17.58.
Jutri, NEDELJA, 5. oktobra
MARCEL
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 18,8 stopinje, veter 7 kilometrov na uro jugozahodnik, vlaga 75-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,9 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Ivan Ciacchi, Darja Kodrič, Simonetta Cavalli, Stefano Ce-pak, Adriano Tenerelli, Anna Frances-cotto.
UMRLI SO: 76-letni Nicola Melucci, 89-letna Teresa Pertich, 78-letni Giuseppe Canciancich.
OKLICI: uradnik Roberto Del Pin in uradnica Nicoletta Dragogna, zidar Antonio Bilancia in gospodinja Luciana Frani, pleskar Fabrizio Maurel in uradnica Annamaria Ceccarelli, podčastnik Gi-ulio Donato Montesano in uradnica Leti-zia Pacor, strugar Sergio Minca in zoboz-dravniška asistentka Barbara Cekada, trgovec Fabrizio Romich in uradnica Cris-tiana Scrignani, trgovec Roberto Battimeli in trgovka Morena De Ros, uradnik Stelio Vigini in uradnica Gabri-ella Tartaglione, uradnik Dario Benci-venghi in uradnica Roberta Falci, uradnik Erio Canzi in učiteljica Elisabetta de Gavardo, natakar Massimo Savastano in v pričakovanju zaposlitve Jasna Stipetič, karabinjer Gianbruno Vinci in trgovka Luciana Milli, trgovec Camillo Vidulich in študentka Dinora Peric, trogovec Gio-vanni Degrassi in gospodinja Elena Šema.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 29. septembra, do sobote, 4. oktobra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severe 112, UL Baiamonti 50, Mazzinijev drevored 1 (Milje), Ul. Roma 15, Ul. Gin-nastica 44.
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
V	spomin na Dragico Širco daruje Ladislav Širca 50.000 lir za rolkarsko sekcijo ŠD Mladina.
V	spomin na strica Mirota daruje družina Šusič 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah.
Ob 5. obletnici smrti dragega Josipa Tula darujejo žena in hčeri 30.000 lir za KD Primorsko in 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Dolina-Mačkolj e-Prebeneg.
Namesto cvetja na grob Karla Ferluge in Ane Stopar daruje Simplicija Stopar
15.000	lir za Dom J. Ukmar.
V	spomin na Ljudmilo Martelanc vd. Vratovič daruje Marta Puhalj 20.000 lir za Zavod Rittmeyer.
V	spomin na Rožeto Cerkvenič darujejo sestrične Pregare 25.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na teto Milko Maganjo darujejo Elvira, Adrijana, Nidija, Eda, Marta in Bruno 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu, 30.000 lir za Godbo na pihala Vesna, 30.000 lir za sekcijo sindikata CGIL v Križu, 30.000 lir za ŠD Vesna in 30.000 lir za Dekliški pevski zbor Vesna.
Ob prvi obletnici smrti drage mame in none Silve Starc por. Regent darujejo svojci 50.000 lir za SD Mladina in 50.000 lir za ŠD Kontovel.
Edvin Sancin (Ricmanje 37) daruje
20.000	lir za Partizanski klub v Boljuncu.
V	spomin na drago sestro Ljudmilo Martelanc vd. Vratovič darujeta sestri Ksenija in Laura 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Dolfija Štefančiča darujeta Jušta in Boris 40.000 lir za ŠD Mladina.
Ob priliki gostovanja v Gribljah prispeva družina Turel 50.000 lir za organizatorje gostovanja.
mali oglasi
izleti
Tržaška gobarska družina priredi za člane in prijatelje GOBARSKI IZLET V HUDIČEVEC jutri, 5. oktobra. Zberemo se ob 8. uri pred spomenikom padlim v NOB na Opčinah.
Zveza žena od Banov priredi v nedeljo, 26. oktobra, enodnevni izlet v BAS-SANO DEL GRAPPA in MAROSTICO. Vpisuje Avgusta Malalan - tel. 212863. Vljudno vabljeni!
Sekcija PSI Dolina obvešča izletnike v Marzabotto, da bo odhod avtobusa jutri, 5. oktobra, ob 5.20 pri spomeniku pri Domju, ob 5.25 v Dolini pri Križcu, ob 5.30 v Boljuncu na Gorici in ob 5.40 v Ricmanjih na pokrajinski cesti. Priporoča se točnost!
Darujte v sklad
Mitje Čuka
IŠČEM pošteno hišno pomočnico, dobra plača. Tel. 040/575436.
DRAGULJARNA IN OPTIKA MALALAN sporočata cenjenim strankam, da poslujeta po zimskem urniku in sicer: od 8. do 12.30 ter od 15.30 do 19. ure.
RENAULT TX 1600, letnik 1977 v dobrem stanju prodam. Tel. na št. 040/212942.
TRGOVSKO PODJETJE nujno išče knji-govodjo/kinjo z večletno izkušnjo, kontakt s publiko. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, UL Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Knjigovodja".
IŠČEMO izkušeno in resno kuharico. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Kuharica."
UGLEDNO IZVOZNO-UVOZNO podjetje zaposli vestnega strokovnega sodelavca za operativno sodelovanje z dobavitelji in kupci. Delo je vezano na potovanje z lastnim osebnim vozilom. Ponudbe z opisom na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Poslovno". Zaželeno znanje francoskega ali nemškega jezika.
20-LETNO DEKLE išče nujno kakršnokoli zaposlitev. Tel. 040/208271.
UGODNO PRODAM samotežna vrata za garažo (porta basculante), visoka 2 m, široka 2,30 m. Telefonirati ob uri kosila in zvečer na št. 040/53874.
ODDAM V NAJEM pri Domju stanovanje, ne stalno bivajočim, delno opremljeno, možna uporaba kot urad. Tel. 228390.
SKLADIŠČE pri Domju oddam v najem, 80 kv. m.. Tel. 228390.
PRODAM novo orehovo spalnico: stenska omara, zakonska postelja in komoda ter masivno hrastovo jedilnico: bar, miza, 6 stolov, 2 kredenci. Tel. 411049.
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 3. 10. 1986
Ameriški dolar		..	1.370.—	Japonski jen		8,50
Nemška marka 		689,—	Švicarski frank 		850,—
Francoski frank		208.—	Avstrijski šiling		97,80
Holandski florint		610.—	Norveška krona 		187,—
Belgijski frank		32,50	Švedska krona		200,—
Funt šterling		..	1980,—	Portugalski eskudo		9,—
Irski šterling		..	1.885.—	Španska peseta		10,—
Danska krona		180,-	Avstralski dolar 			830,—
Grška drahma 		10,—	Debeli dinar		2,80
Kanadski dolar 		985.—	Drobni dinar		2,80
			
			
mi in prizadeti otroci
jelka cvelbar
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
Nega prizadetih otrok
Odločili smo se za krajši oris nege prizadetih oseb po reviji "Naš zbornik", ki objavlja izbrana poglavja iz angleškega izvirnika zato, ker bi to moglo koristiti tudi našemu okolju.
Izhodišče je nesporno: tudi najmanjša skupnost, kakršna je družina potreebuje za svoje nemoteno delovanje določen red.
Jasno je, da bomo morali za to, da bi mogla prizadeta oseba razviti svoje sposobnosti do najvišje možne mere, organizirati preprost dnevni red, ne da bi pri tem pozabili na specifičnosti.
Pomembno je pri tem upoštevati in dosledno spoštovati vnaprej določene časovne točke, nič manj važno pa ni, da ta dnevni red in spoštovanje časovnih presledkov ne vnašata napetosti. Take osebe ne smejo čutiti, da se nam mudi, tudi zato ne, ker le mirno potekajoč razpored dnevnih dolžnosti pripomore k oblikovanju občutka varnosti.
Po vsem tem je skoraj obvezna primerjava z majhnimi otroki - prav kakor ti postanejo tudi prizadeti sitni in nemirni, ko jim nasilno zmotimo že ustaljen red.
Pri navajanju na ustaljeni dnevni red moramo paziti, da ne zaidemo v drugo skrajnost: vojaško disciplino. Ta bi namreč bila v korist le tistemu, ki jo uvaja, prav nič pa ne bi koristila prizadeti osebi. Vedenje prizadete osebe odstopa od vedenja tistih, ki nimajo težav.
Veliko prizadetih, recimo, ne more govoriti: sporazumevajo se le s posameznimi besedami ali še celo to ne in si pomagajo z grimasami. Le skrbno opazovanje nas tedaj privede do razumevanja njihovega nemira ali neugodja.
Znano je, da nekatere hudo prizadete osebe ne občutijo bolečin in ne reagirajo nanje. Kar lahko se torej zgodi, da brez ustreznega opazovanja take osebe spregledamo vnetje slepiča, čir ali celo zlomljeno nogo. To pa hkrati pomeni, da je individualni pristop do prizadetih oseb najugodnejša oblika dela.
Pomembno je tudi, da take osebe kolikortoliko zavarujemo, kajti duševno prizadeti ne znajo presoditi nevarnosti in posledice dejanja v dani situaciji, prav kakor še ne enoletni otroci. Tako se lahko zgodi, da nesejo vsako stvar v usta, da ne znajo presoditi višine ali da ne vidijo stekla v oknicah. Ravno tako lahko iz avtoagresivnosti razvijejo razvade, ki so podobne sesanju prsta ali grizenju nohtov. Tako nekateri grizejo lastno roko vedno na istem mestu, se praskajo do krvi ali tolčejo z glavo ob trd predmet... Take razvade je laže odpraviti, ko se pojavljajo, kot pa kasneje, ko so se že utrdile.
To pa pomeni, da moramo biti pozorni na stereotipne gibe. Ti so nadomestilo za aktivnost prizadetih oseb: zelo težko jih je popolnoma prepričati, moramo pa jih skušati odpraviti v največji meri. Nič manj pomembno ni, da vemo za nekatere značilnosti splonega vedenja prizadetih oseb. Pri nekaterih duševno prizadetih je spolni nagon normalno razvit. Zaradi tega je popolnoma normalna posledica tega samozadovoljevanje. Zaradi nesposobnosti presoje pa se tudi to kaže kot moteče. Ta problem lahko znatno omili stalna aktivnost, ki poteka v skladu z utečenim dnevnim redom.
Resen problem predstavljajo spolno zrela dekleta z normalno razvitim spolnim nagonom. Potrebne so stalnega nadzorstva, v kolikor so sposobne opravljati enostavna dela pa stalne zaposlitve in pohvale za delo, kar edino do neke mere izpolni čustvene in spolne potrebe.
Potreba po hrani je seveda taka kot za vse: adolescent potrebuje večje količine hrane, predvsem beljakovin, predebelim je nujna dieta itd. Pomembno je, da se pred glavnimi obroki umirijo, uredijo, opravijo telesno potrebo in si umijejo roke.
Brž ko prizadeta oseba doseže tako stopnjo razvoja, da je sposobna sedeti brez opore in sega z roko po bližnjih predmetih, je čas, da pričnemo z navajanjem na samostojno hranjenje. Da bi se izognili nepotrebni živčnosti, pogrnemo tla pod mizo z nepremočljivim platnom.
Tako učimo otroka piti iz kozarca - za začetek iz takega, ki ima obteženo dno; jesti z žlico - v začetku si pomagamo z gostejšo hrano in s krožnikom, katerega dno se prilepi na mizo. Kasneje bomo pri večji spretnosti tak krožnik mogli nadomestiti z navadnim in gostejšo hrano z juho. Sposobnejši se bodo polagoma naučili razrezati meso in uporabljati nož in vilice. Mnogi pa tega ne bodo nikoli obvladali. Moramo si biti na jasnem, da bo otrok mnogokrat raje lačen, kot da bi se mučil. Pomembno je zato, da dobro presodimo, kdaj bomo opustili vodenje in ga raje pitali, da se bo dovolj najedel.
Ne smemo pa opustiti navajanja na samostojno hranjenje, čeprav je to dolgotrajen in umazan posel. Mati si ne sme dovoliti, če želi dobro svojemu otroku, da bi otroka pitala samo zato, ker ji pitanje vzame manj časa kot učenje. Prav tako pomembno pa je postopno navajanje na lepo vedenje pri mizi.
Nič manj važna od prehrane ni osebna higiena duševno prizadetih. Skrbno umivanje obraza in rok naj bo redno opravilo takoj zjutraj ob vstajanju in zvečer pred spanjem. Seveda je potrebno umivanje rok tudi po opravljeni telesni potrebi in pred jedjo.
Pazljivi moramo biti na kožo, ki je zlasti pri mongoloidih velikokrat občutljivejša, zato moramo izbrati zanjo primerno milo. Nadvse pomembne so tudi kopeli in prhe. Pri tem pa se moramo prepričati, da so varne. Za hudo prizadete osebe, ki niso sposobne kopanja pod prho ali v kadi, je primerna le posteljna kopel. Navadno sta za to opravilo potrebni dve osebi.
Tudi duševno prizadeti odrastejo. Mladeniči se morajo začeti briti. Važno je, da takoj v začetku doumejo, da je skrb za čist in obrit obraz nujni del osebne nege.
Tudi dekleta, ki odraščajo, imajo svoje zahteve. Seveda ne vse: nekatere ostanejo brezbrižne do svoje zunanjosti, moramo jim torej mi pomagati do urejenega in primernega videza. Tistim, ki jim je do ličil, pa moramo pokazati, kako in katera ličila naj uporabljajo. Tudi pričeska je pomembna, saj dvigajo lepo urejeni lasje pri prizadetih dekletih samozavest. Lepa pričeska pa lahko hkrati omili celotni izgled prizadete osebe in odvrne od nje preveliko pozornost. K osebni negi spadata tudi nega zobovja in nohtov. Sposobnejše naučimo, da si sami umivajo zjutraj in zvečer zobe. Drugim pomagamo pri umivanju.
IL CAVALIERE DELLA VALLE SOLITARIA - Shane-Shane, 1953
Režija George Stevens
Igrajo: Alan Ladd, Jean Arthur, Van Heflin. RAI 1, danes ob 14.30.
Klasičen in mitičen vestern se odvija v samotni deželi Wyominga. Glavni junak je arhetip hrabrega in svobodnega konjenika brez doma in družine, ki se bori na strani pravice proti zlobnemu izkoriščevalcu. Zgodba je torej žanrsko običajna: bogati živinorejec na več načinov izsiljuje poljedelcem njihovo zemljo. Pravični konjenik reši kmetovalce zlobneža in nato odide po svoji poti v prostrane prerije. Za njim pa žalujejo vsi, predvsem pa lepa Marion.
LTNIGMA Dl KASPAR HAUSER - Jeder fiir sich und Gott gegen alle - Vsak zase in boj proti vsem, 1971 Režija: Werner Herzog
Igrajo: Bruno S., VValter Ladengast, Brigitte Mira. RAI 3, danes ob 16.40.
Prava mojstrovina nemškega avtorja VVernerja Herzoga je zasluženo zmagala nagrado žirije v Cannesu 1975. leta. Gre za resnično zgodbo Kasparja Hauser-ja, dogaja se v letu 1828. Mladeniča od rojstva držijo zaprtega v sobi in ko ga spustijo, ostane prestrašen in zbegan v tujem in nerazumljivem svetu. Osrednja tema je torej hrepenenje izobčenca, različnega človeka in njegova nemoč, da bi komuniciral z ostalimi normalnimi ljudmi. Dve okolji prostorsko označujeta Herzogovo delo, prvi je nerazložljiv, irealen kraj Kasperjeve odtujenosti, drugo je bleščeče in urejeno okolje buržujskih hiš. Kaperjeve vizije postanejo tako izraz skrajnega alternativnega izražanja.
QUEL IRENO PER YUMA - 3.10 to Yuma - 3.10 vlak za Yumo, 1956.
Režija: Delmer Daves
Igrajo: Glenn Ford, Van Heflin, Felicia Farr. RAI 3, jutri ob 17.25.
3.10	to Yuma je šesti Davesov vestern. V filmu izstopa psihološka plat junakov in jedro postane karakterni konflikt med miroljubnim in pravičnim Evan-som in surovim, zapeljivim Wadejem. »Psihološkega« vesterna pa je Daves zgradil predvsem na liku Dana Evansa. Ta vsakdanji človek, v bistvu poprečnež, naključno zabrede v težko in nevarno zagato in se hrabro in hladnokrvno izmaže iz zapletenega položaja tako, da celo pridobi ugled svojega nasprotnika Wadeja. Najbolj napet prizor je pričakovanje na železniški postaji Wadejevih tovarišev.
GIOVANE E INNOCENTE - Young and innocent - Mlada in nedolžna, 1937.
Režija: Alfred Hitchcock
Igrajo: Derrick de Marney, Nova Pilbeam, Percy Marmont. TMC, jutri ob 19.45.
Hitchcockova kriminalka iz leta 1937 ima kot glavni motiv obsesijo s pogledom. Pogled in oči sta namreč skozi cel film vodilna nit, ki na koncu privede do zločinca. Tako vidimo Robertovega (glavni junak) odvetnika, ki je brez očal popolnoma zgubljen. Pri igri slepih miši Robert pobegne, ko ima teta zavezane oči. Najbolj znan prizor filma in eden najslavnejših v vsej Hitchcockovi karieri pa je končni travelling posnetek, ko se kamera iz skrajnega konca razkošnega plešišča skozi celo dvorano približuje orkestru nato bobnarju in končno njegovemu tržnemu očesu, ki ga bo seveda izdal.
VICINI Dl ČASA - Neighbors - Sosedi, 1981.
Režija: John G. Avildsen
Igrajo: John Belushi, Dan Aykroyd, Cathy Moriarty, Kathryn Walker. Italia 1, jutri ob 22.15.
V Avildsenovem filmu igra glavno vlogo duhovita dvojica Belushi- Ayk-royd, ki sta skupaj zaslovela v Landisovem filmu Blues Brothers. Avildsen je očitno skušal izkoristiti uspeh bratov Blues in ponoviti Landisovo izvedbo. Belushi igra v vlogi Earla Kleeseja, povprečnega buržujca, ki umirjeno obtiči svoje večere pred televizijo v prijetnem družinskem okolju. Nakar se priselita v sosednje stanovanje Romana in Vic (Dan Aykroyd), ki popolnoma spremenita Earlov življenski ritem. Vznemirljiv par bo junaka zapeljal v nočno življenje in po neprespani divji noči se bo vrnil k ženi s popolnoma drugačno osebnostjo.
		današnji televizijski in radijski sporedi					
it Ram	4T	RAI2	□	“A RAI 3	j [ IT RTV Ljubljana			TV Koper		
10.00	Dokumentarec: Velike reke
10.45	Nadaljevanka: II commissario De Vincenzi
12.00	Dnevnik - Kratke vesti
12.05	Risanke: I Trollkins
12.30	Nadalj.: Addio Scotland Yard
13.30	Dnevnik
14.00	Aktualna oddaja: Prisma
14.30	Film: II cavaliere della valle so-litaria (vestern, ZDA 1953, r. G. Stevens, i. A. Ladd, V. Heflin)
16.30	Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	II sabato dello zecchino
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Verska oddaja
18.20	Programi prihodnjega tedna
18.40	Risanka: I Gummi
19.00	Dokumentarec: Full Steam
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Zabavno-glasbena odd.: Fantas-tico, vodi Pippo Baudo
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Film: I violini del ballo (kom., Fr. 1973, r. M. Drach, i. J. L. Trintignant, M. Jose Nat)
10.00	Dnevi Evrope
10.30	Programi prihodnjega tedna
10.40	TV film: Ouando il circo venne in citta (r. B. Segal, i. E. Montgo-mery, C. Plummer, E. Brennan)
12.30	Dnevnik. Start
13.00	Dnevnik. Ob 13. uri
13.25	Dnevnik. Chip
13.30	Dnevnik. Bella Italia
14.00	Informativna oddaja: Scuola aperta
14.35	Izžrebanje loterije
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.40	Tandem, igre in kviz
16.30	Športna sobota
17.25	Dnevnik - kratke vesti
17.30	Košarka
18.25	Športna poročila
18.30	Naniz.: Il commissario Koster
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: I diamanti delFispettore Klute (akcij., ZDA 1973, r. T. Gri-es, i. D. Sutherland, J. 6'Neil)
22.30	Športne vesti, vmes boks
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Športne vesti
12.00	Dokumentarec: Delta
13.00	Nadaljevanka: Manon
14.00	Prossimamente: napoved programov za prihodnje dni
14.15	Glasbena oddaja: Speciale Da-daumpa
14.30	Šport: tenis
16.10	Dokumentarec: Collogui sulla prevenzione
16.40	Film: L'enigma di Kaspar Hau-ser (akcij., ZRN 1974, r. Werner Herzog, i. B. S. W. Ladengast, B. Mira)
18.25	Glasbena oddaja: Speciale Orec-chiocchio
19.00	Dnevnik
19.35	Dokumentarec: Archivio delLar-te
20.05	Informativna oddaja: Scuola aperta sera
20.30	Rai Tre Lirica - Le confessioni di Agrippina
22.10	Film: Grease (kom., ZDA 1978, r. R. Kleiser, i. John Travolta, Oli-via Newton-John)
8.00	Poročila
8.05	Otroška matineja
8.20	Slovenske ljudske pravljice: O
8.40	J. Ribičič: Mišja šola
8.45	Čirule Čarule: Čarobne skrivnosti in Potepuška pravljica
9.05	Čarobni kovček
9.45	Naša pesem - Maribor '86 _
10.15	Izobraževalna oddaja: Ščepec širnega sveta - Poper
10.40	Dokumentarec: Afrika
11.40	Poročila
15.00	Poročila
15.05	Film: Veliko pričakovanje
17.00	Dokumentarec: Ljubitelji narave
17.30	Šport: vaterpolo Mornar - Dinamo (Bukarešta), prenos iz Splita
18.30	Na zvezi, oddaja za stik z gledalci
18.50	Risanka^
19.00	Danes: Še nekaj zase!
19.30	Dnevnik
19.50	Zrcalo tedna
20.15	Film: Patton (ZDA 1969, r. George C. Scott, i. G. C. Scott, Karl Malden, Stephen Young)
22.35	Dnevnik
14.00	TV novice
14.10	Otroški program: Risanke, nanizanke Pleme vran, Zgodbe z Zahoda, Anna, Ciro & Co. in dokumentarec Nevarnosti Sedmega kontinenta
18.00	Nadaljevanka: Tra l amore e il potere
19.00	Nanizanka: I cavalieri del cielo
19.30	TVD Stičišče
19.45	Mesto danes
20.00	Nanizanka: Lucy
20.25	TV novice
20.30	Nadaljevanka: La felicita
21.45	Glasbena oddaja: Ellepi - Donatella Rettore
22.45	TVD vse danes
22.55 Nanizanka: Charley
23.30	Dok.: Gore in avanture
Radio Opčine bo s pričetkom ob 21. uri neposredno prenašal košarkarsko tekmo Pallacanes-tro Vicenza - Jadran. V odmoru bodo na sporedu tudi športne vesti
I M CANALE 5
8.30	Nanizanki: Una famig-lia americana, 9.20 Maude
9.45	Film: L'ultima freccia (pust., ZDA 1952, r. Joseph M. Newman, i. Tyrone Power, Came-ronMitchell)
11.15	Kviz: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.45 II pran-zo e servito
13.30	Anteprima - programi
14.00
ne amore (kom., It. 1966, r. Vittorio Sala, i. W. Chiari, G. Granata)
15.40	Film: Bellezze sulla spiaggia (kom., It. 1961, r. R. Girolami, i. W. Chiari, V. Fabrizi)
17.15	Dokumentarec: Big Bang
18.00	Športni tednik - Re-cord
19.30	Nanizanka: Love boat - In amore e in guerra
20.30	Nanizanka: Tutto Dallas (1. del)
23.00	Tednik: Premiere
23.15	Nanizanka: Fifty fity -Celebrita
0.15 Nanizanka: Sceriffo a New York, 1.35 Ironsi-de
prihodnjega tedna Film: Ischia, operazio-
^ ITALIA 1
8.30
10.10
12.00
13.00
14.30
15.30
17.30
18.15
19.30
20.30
22.40
23.30
Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
Film: Il cardinale Lam-bertini (kom., It. 1954, r. G. Pastina, i. Gino Cervi, Arnoldo Foa) Nanizanki: Mary Ty-ler Moor, 12.30 Vicini troppo vicini Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke L'-incantevole Creamy, Le avventure della dolce Katy, She-ra, la principessa del potere Nanizanka: La famig-lia Bradford Film: Giorno maledet-to (dram., ZDA 1954, r. J. Sturges, i. S. Tracy, R. Ryan)
Nanizanka: Detective per amore - Un cuore daJenny
Kviz: Cest la vie, 18.45 Il gioco delle coppie Nanizanka: Charlie's angels
Film: Il ragazzo sul delfino (pust., ZDA 1957, r. J. Negulesco, i. Sophia Loren, Alan Ladd)
Tednik: Parlamente In Film: Il diavolo alle guattro (pust., ZDA
1961, r. Mervyn Le Roy, i. Frank Sinatra, Spencer Tracy)
ITALIA 1	"
8.30	Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 L'uomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Lobo, 12.00 Due onesti fuorilegge,
13.00	T. J. Hooker,
15.00	T ruck Driver
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lovely Sara, Il Tulipane nero, Occhi di Gatto
18.00	Glasbena oddaja-Musiča e
19.00	Nanizanki: Arnold,
19.30	Happy Days
20.00	Risanka: Magica, ma-gicaEmi
20.30	Nanizanke: Supercar,
21.30	A-Team
22.30	Športna rubrika
23.30	Tednik: Grand Prix 0.45 Deejay television
[ R[U]f5^ TELEPADOVA
12.00	Rubrika: La buona ta-vola
12.30	Znanstvena oddaja: Il Leonardo
13.30	Risanka
14.00	Športna oddaja: Euro-calcio
15.00	Športna rubrika: Rom-bo TV
16.00	Catch
17.00	Risanke: Belle e Se-bastien, Gigi la trotto-la, I predatori del tempo, Voltron, Mask
19.30	Nanizanka: Insiders
20.30	Film: Amore piombo e furore (vestern, 1978, r. M. Hellman, i. Fabio Testi, Warren Oates)
22.30	Film: Noi siam come le lucciole (erot., It. 1976, r. G. Berruti, i. Silvia Dionisio, Robert Hoffman)
0.30 Film
\ t TELEFRIULI
18.30	Nanizanka: Arrivano le spose
19.30	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
20.40 Film: Hi mom! (kom., r. Brian De Palma, i. Robert De Niro)
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Il salotto di Franca
23.30	Nanizanka: Scacco matto
RETEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila;
7.20	- 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček, 7.40 Pravljica, Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Kulturni dogodki (ponovitev); 8.40 - 10.00 Glasbeni mozaik; 10.10 Koncert; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek ob 12.00, Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Poti do branja;
14.30	Drugi program; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dramska vetrovnica: In me-moriam Marinka Theuerschuh; 18.40 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji spored; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Sobotna matineja; 10.05 Dopoldne ob lahki glasbi; 11.05 Svetovna reportaža;
11.30	Srečanja republik in pokrajin;
12.10	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti;
14.05	Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 16.40 Lojtrca domačih; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobe-žem; 20.00 - 23.00 Slovencem po svetu, vmes Mladi mostovi, Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno: Josip
Jurčič: Pipa tobaka; 23.00 - 5.00 Nočni program, glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
6.45	Čestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 -
13.00	Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.00 Otvoritev - Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov - Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 - 12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Fash back; 9.00 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani; 11.40 Napoved programov;
12.00	Glasba po željah; 14.33 Poročila v nemškem jeziku; 14.30 - 20.00 Popoldanski glasbeni program; 15.45 Glasbeni weekend; 16.55 Pismo iz ...; 20.00 -
6.00	Nočni program Radia Koper.
RADIO OPČINE
10.00	Glasbena matineja - vodi Majda;
15.00	Glasba po željah - v studiu Sabina; 17.00 Zakaj tako, kaj mislite vi? -vodita Gabrijela in Martina; 19.00 Listam po časopisih - vodi Vinko.
Povezuje zaselek Cotiči z Devetaki
Dograjena cesta proti športnemu in kulturnemu centru na Vrhu
Verdijev orkester iz Trsta na prvem koncertu Lipizer
Kot solist igra prof. Črtomir Šiškovič
Športno in kulturno središče na Vrhu, ki ga gradi Gospodarska zadruga in ki ga bodo predvidoma izročili namenu že čez nekaj mesecev, je prav te dni bilo primerno ovrednoteno z novo cesto, ki povezuje zaselek Cotiči z Devetaki. Podjetje Edilscavi je včeraj končalo vsa glavna dela in tudi položilo asfaltno prevleko. Na izvedbo čaka le še nekaj manjših posegov za ureditev cestnih robov, premaknitev dveh železobetonskih stebrov itd., kar bodo delavci opravili v prihodnjih dneh. Nova cesta je široka pet metrov in ima ob straneh ožja sicer nevozna zelena pasova. Po odstopitvi zemljišča s strani Gospodarske zadruge je občina poskrbela tudi za asfaltiranje obsežnega parkirnega prostora pred samim kulturnim in športnim središčem, v izgradnjo katerega so domačini vložili (in še zmeraj vlagajo) veliko denarnih sredstev, še več pa prostovoljnega dela, tako da je novi objekt, v pravem pomenu besede, zares njihov.
Izgradnja nove ceste na Vrhu, ki je bila sicer v načrtu že nekaj let, bo veljala, potem ko bodo vsa dela zaključena, okrog 60 milijonov lir. Financiranje si je občina zagotovila z najemom posojila pri Zavodu Cassa depo-siti e prestiti v Rimu, deloma pa je v izvedbo načrta vložila tudi lastna sredstva.
Sovodenjska občinska uprava je istočasno z gradnjo nove ceste poskrbela tudi za ureditev in asfaltiranje nekaterih krajših odsekov občinskih cest na Vrhu in s tem skoraj v celoti izpolnila program investicij v tem predelu občine, kjer so v nekaj letih, za urejanje in gradnjo cest, širitev pokopališča in nekatere druge manjše posege porabili okrog 350 milijonov lir. Tako je občinska uprava na začetku prejšnjega mandata razširila in na novo asfaltirala cesto Gabrje — Vrh, asfaltirala cesto med Cotiči in Črnci, letos za-
ključila prenovo in razširitev pokopališča, uredila centralno ogrevanje v šolskem poslopju, finančno podprla (v obliki enkratnega prispevka) izgradnjo kulturnega in športnega centra.
Trenutno si občinska uprava prizadeva, da bi podjetje Enel poskrbelo za ojačitev in preureditev električnega omrežja. V programu pomembnejših investicij ostaja še gradnja grezničnega omrežja, vendar bo ta načrt mogoče, tudi spričo vse manjše finančne razpoložljivosti, uresničiti šele dolgoročno.
Kulturno društvo Rodolfo Lipizer pričenja drevi svojo letošnjo koncertno sezono. Otvoritveni koncert bo drevi ob 20.30 v deželnem Avditoriju v Ul. Roma. Nastopil bo simfonični orkester Verdijevega gledališča iz Trsta pod vodstvom dirigenta Juliana Ko-vatcheva. Z orkestrom bo igral tudi violinist prof. Črtomir Šiškovič. Orkester bo izvajal skladbe W. A. Mozarta (simfonija št. 38), R. VVagnerja (Siegfridova idila), F. Schuberta (simfonija št. 8) in A. Dvoraka (Slovanski plesi op. 46).
Kot rečeno sodi jutrišnji koncert v abonmajsko glasbeno sezono društva Lipizer. V sodelovanju z Goriško občino in s prispevki raznih ustanov prireja letos društvo dvoje glasbenih ciklusov: večerne koncerte, prvi od katerih bo prav nocojšnji, sledilo pa mu bo še pet koncertov in nedeljske matineje, program katerih obsega petero glasbenih srečanj.
V okviru večernih koncertov bodo ljubitelji glasbe lahko prisluhnili izvajanju kar štirih orkestrov. V sredo, 22. t. m., bo v Verdijevem gledališču (vsi ostali koncerti bodo v Avditoriju) gostoval simfonični orkester iz Bratislave. 19. novembra bo na vrsti Romunski narodni simfonični orkester (dir. Ion Baciu), 30. decembra pa bo
nastopil orkester Rodolfo Lipizer pod vodstvom dirigenta Severina Zanneri-nija s solistko Hae-Sun Kang, zmagovalko Lipizerjevega violinskega natečaja 1982.
Preostala dva večerna koncerta bosta posvečena opereti oz. klavirju. 21. februarja bodo razne pevke predstavile izbor operetnih motivov, ki ga pripravlja Daniele Zanettovich, 12. marca pa je predviden recital pianista Claudia Crismanija s skladbami Liszta in Chopina.
Nedeljske matineje (vsi koncerti bodo v Avditoriju s pričetkom ob 11. uri) se bodo pričele 9. novembra s pianistko Kayoko Shuto. 7. decembra nastopi duo Enrico Massimino (viola) - Elisabetta Jorio (klavir), 18. januarja bo na vrsti lirika z izborom iz Puccinijeve opere Tosca. 8. februarja bosta saksofonist Federico Mandelci in pianistka Giovanna Giuliadori predstavila izbor sodobnejše glasbe, 22. marca pa se bo sezona društva Lipizer zaključila s komornim koncertom v počastitev 75-letnice rojstva tržaškega komponista Giulia Viozzija.
Abonma za vseh enajst koncertov velja 40 tisoč lir, posamezne vstopnice za večerne koncerte 10 tisoč, za matineje pa 5 tisoč lir. Predvideni so popusti za mladino, člane in skupine.
Rajonski sveti razpravljajo o povečanju svojih pristojnosti
V teh dneh se sestajajo vsi goriški rajonski sveti, ki morajo izreči mnenje o spremembi 15. člena pravilnika o delovanju rajonskih svetov. Sprememba zadeva razširitev pristojnosti svetov, ki naj bi bili vnaprej odgovorni za manjša popravila oz. vzdrževalna dela na območju posameznih rajonov.V ta namen so v letošnji občinski proračun že vstavili postavko (zaenkrat le 40 milijonov lir) za nujne posege.
O spremembi pravilnika in uvedbi nove pristojnosti je že sinoči razpravljal rajonski svet v Podgori. V prihodnjih dneh se bodo sestali še ostali sveti, po sledečem razporedu (seje bodo na sedežih po posameznih rajonih): v ponedeljek ob 20.30 v Ločniku, v torek ob 20. uri v Štandrežu, v sredo ob 20.30 v Pevmi (svet za Pevmo, Oslavje in Štmaver) in ob isti uri svet za Ma-donnino, v četrtek ob 20. uri svet za Podturn-Sv. Ano in ob 20.30 svet za Stražice, v petek ob 20. uri svet za svetogorsko četrt in Placuto. Datuma
seje sveta za mestno središče še niso določili.
Praznik kostanja
Goriški planinci vabijo jutri, 5. t. m., na praznik kostanja, ki ga že vrsto let prirejajo ob sklepu poletne sezone. Tudi tokrat se bodo zbrali na domačiji Štekarjevih v Števerjanu. Ker gre za družabnost, ki jo prirejajo planinci, je bilo treba v program kajpak vključiti tudi nekaj hoje. Večina članov in prijateljev društva se bo v Števerjan pripeljala z avtomobili, tisti pa, ki bi radi prijetno združili s koristnim, se lahko udeležijo krajšega pohoda od pevm-skega mosta do Štekarjeve domačije. Zbirališče je pri pevmskem mostu, na goriški strani, odhod točno ob 9. uri. Pot zahteva približno poldrugo ure zmerne hoje. Družabnost se bo pričela že okrog poldne, zaključila pa ob mraku.
V tržiškem pristanišču našli 140 topovskih izstrelkov
Menda je v njih nevarni bojni plin iperit
Koliko časa še bodo nevarne ostaline iz prve in druge svetovne vojne ogrožale varnost občanov? Vprašanje je znova aktualno potem ko so v tržiškem pristanišču, med deli za poglobitev dna, te dni našli pravcato skladišče topovskih izstrelkov iz prve svetovne vojne. Ne gre za navadne topovske granate, ampak za izstrelke napolnjene s strupenim plinom (menda gre za iperit), ki so ga v prvi svetovni vojni večkrat uporabili tudi na kraškem bojišču. Nevarni material so včeraj zjutraj prevzeli člani posebne skupine iz Trsta, ki bodo v sodelovanju s strokovnjaki podobne skupine, ki so nalašč prišli iz Rima, granate spraznili.
Že v prejšnjih letih so v plovnem kanalu v tržiško pristanišče našli precej nevarnega materiala iz prve in
SLOVENSKO STALNO '■GLEDALIŠČE V TRSTU
ABONMA V GORICI 1986-87
Vpisovanje abonentov do 11. oktobra vsak delavnik od 17.30 do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure v Kulturnem domu v Ul. Brass 20, tel. 33-288.
Jutri skozi obe Gorici
Kolesarjenje prijateljstva
Več tisoč kolesarjev se bo predvidoma jutri udeležilo množične športnorekreacijske prireditve 9. kolesarjenja prijateljstva. Izbirali bodo med dvema progama (dolžine 40 oz. 100 kilometrov). Start bo ob 9. uri v športnem parku v Novi Gorici (za krajšo progo bodo udeležence pričeli spuščati četrt ure kasneje). Kolesarji se bodo peljali skozi obe Gorici (po prehodu meje na Škabrijelovi ulici bodo šli čez Travnik in nato po obeh korzih) skozi Štandrež, Sovodnje, Rubije, Peč in po Štradalti proti mirenskem pehodu. Cilj bo v novogoriškem športnem parku. Kolesarji, ki se bodo odločili za daljšo progo se bodo peljali do Kanala in se povzpeli v Brda.
Kolesarjenje, ki ni takmovalnega značaja, prirejajo Zveza telesnokulturnih organizacij Nova Gorica, Posoška skupina za socialni turizem (TGS) in Združenje slovenskih športnih društev.
druge svetovne vojne, najdbe pa so postale še bolj pogoste ob izvajanju del za poglobitev kanala, oziroma dna v pristanišču. Najdba pravcatega skladišča granat v samem pristanišču dokazuje, da bo treba področje ponovno temeljito pregledati in odstraniti ves nevarni material z morskega dna. To še preden bi nadaljevali z deli za poglobitev kanala.
Granate napolnjene s plinom, (menda so jih tokrat našli kar 140) ki so skoraj sedem desetletij ležale na morskem dnu so, kot je slišati razmeroma dobro ohranjene. Kaj bi se zgodilo, če bi morska voda in rja načeli jekleni oklep in bi iz njih začel uhajati strupeni plin?
Prispevki
za spomenik v Rupi
V sklad za postavitev spomenika padlim v NOB v Rupi so v zadnjem času darovali: Zalka Tomšič 50 tisoč lir, duhovnik Z.M. 50 tisoč, Aldo Rupel 25 tisoč, Karlo Primožič 50 tisoč, podjetje Agroforest 50 tisoč, Štefan Bukovec 20 tisoč, brata Tabaj (Štandrež) 100 tisoč, Sergij Ferfolja 100 tisoč, Milena Trampuš 5 tisoč, Slavica Ožbot 20 tisoč, Franc Devetak 20 tisoč, Marija Devetak 20 tisoč, Joško Peteani 10 tisoč, Joško Ferfolja 30 tisoč, Sabina Ferfolja 10 tisoč, Danica Devetak 10 tisoč, Milojka Ožbot 20 tisoč, Leopolda Ožbot 50 tisoč, David Malič 50 ti-
soč, Rado Buzin 100 tisoč, Ciril Juren 100 tisoč, Ivan Peteani 10 tisoč, NN 20 tisoč, NN 50 tisoč, Vilko Gergolet 10 tisoč, Pavel Boškin 20 tisoč in Joško Marušič 20 tisoč lir.
Odbor za postavitev spomenika obvešča, da sprejema prispevke tudi posojilnica v Sovodnjah na tekočem računu št. 32203/96.
čestitke
V Dolu slavi danes 80. rojstni dan GIZELA FERLETIČ. Vse najboljše ji ob visokem življenjskem jubileju želijo otroci z družinami.
koncerti
V okviru sporeda orgelskih koncertov, ki jih Pokrajina prireja v goriških cerkvah, bo nocoj ob 20.30 igral'v farni cerkvi v Vilešu organist Ennio Cominet-ti.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev javlja urnik odhoda avtobusa za dvodnevni izlet v Trbovlje, Kostanjevico in na Raš-čico. Odhod s Travnika v ponedeljek, 6. t. m., ob 6.30. Avtobus se bo ustavil pred gostilno pri Pavlinu, pri spomeniku v Pevmi, pred cerkvijo v Štandrežu in pred cerkvijo v Sovodnjah.
razna obvestila
Konzul Mirošič se je poslovil od županov slovenskih občin
Vlomili v trgovino in nato skušali zbežati po strehah
Prosvetno društvo Štandrež uprizori nocoj, 4. oktobra, ob 20. uri v dvorani cerkve sv. Štefana v Romijanu, veseloigro Barillonova poroka. Večer prireja Ženski pevski zbor iz Laškega.
kino
Generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič, ki bo že v prihodnjih dneh prevzel novo dolžnost pri ministrstvu za zunanje zadeve v Beogradu, je te dni zaključil krog poslovilnih obiskov na Goriškem. Posebej se je želel posloviti od županov slovenskih občin z Goriškega, Tržaškega in tudi iz videmske pokrajine. Na prijetni družabnosti, ki je bila prejšnji ponedeljek v znani domači gostilni v predmestju Gorice, so predstavniku matične domovine zaželeli največ uspeha na novi zadolžitvi ter mu podarili v spomin umetniško sliko.
Včeraj dopoldne je bil Drago Mirošič na obisku tudi v našem goriškem uredništvu ter se zadržal v prijetnem prijateljskem pogovoru z novinarji in člani uprave.
Za štiri jugoslovanske državljane se je včerajšnji dan pričel in tudi končal bolj slabo. Vsi štirje so v zaporu in bodo tudi morali odsedeti od 6 do 8 mesecev ter obenem še plačati globo. Branislav Munjič, Tomislav Djordje-vič, Nedzad Karalič in Milan Petroni-jevič so bili včeraj že obsojeni radi poskusa kraje, Karalič in Petronjiveč tudi ker sta policijskim organom dala lažne osebne podatke, Karalič pa posebej še radi kraje kolesa.
Okrog polpetih včeraj so vlomili v trgovino La Vantage v Ulici Mameli, vendar jih je nekdo opazil in obvestil policijo. Skupina se je še pred prihodom policijske obhodnice oddaljila po Ulici Bellinzona in nato izginila v veži neke hiše v bližnji Ulici Arcivescova-do. Tu je policistom uspelo prijeti enega od skupine, medtem ko so se ostali trije poskrili. Čez približno eno uro so policisti, ki so ostali na preži opazili, da je skozi vrata na kolesu pripeljal mlajši moški in se oddaljil v smeri Korna. Tam blizu so ga tudi prijeli (Bil je Karalič). Ko se je naredil dan so pogledali še za ostalima dvema pajdašema. Našli so ju skrita za nekim dimnikom, na strehi. Ob prihodu policistov sta sicer poskušala zbežati, a nista uspela. V trgovini La Vantage so včeraj zjutraj našli tri prazne najlon-
ske in eno navadno vrečo. Po identifikaciji in drugih formalnostih na kvesturi (dva od skupine sta menda dala neodgovarjajoče podatke), so skupino pospremili v zapor, okrog poldneva pa so bili že obsojeni.
GORIŠKA ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO IN OBRT
razpisuje javni natečaj z izpiti za:
a)	1 mesto upravno-knjigovodskega funkcionarja s poskusno dobo — VIII. kvalifikacijska stopnja:
b)	1 mesto upravnega sodelavca s poskusno dobo — VII. kvalifikacijska stopnja:
c)	1 mesto upravnega pomočnika s poskusno dobo — VI. kvalifikacijska stopnja:
d)	5 mest upravno-knjigovodskega operaterja s poskusno dobo - V. kvalifikacijska stopnja.
Rok za predložitev prošenj zapade 30. oktobra 1986.
Podrobnejše informacije lahko dobijo kandidati v personalnem uradu goriške trgovinske zbornice, v Ul. Crispi 10, Gorica.
Gorica
VERDI 18.00 - 22.00 »Chi e sepolto in guella časa?«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 18.00 - 22.00 »Grosso guaio a Chinatown«.
VITTORIA 17.00 - 22.00 »Scuola di lad-ri«.
Tržič
COMUNALE 18.00 - 22.00 »Storia d'amo-re«.
EXCELSIOR 18.00 - 22.00 »Karate kid II«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 - 20.00 »Porkys II«, 22.00 »Preko sedem postelj«.
DESKLE 19.30 »Tarzan in sirene«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska, Ul. sv. Mihaela, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg Republike 26, tel. 72341.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Rafaela Dol-mark vd. Jakončič iz bolnišnice Janeza od Boga v kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče, ob 11.30 Bruno Lužnik iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločnik.
Pogovor s zakoncema Brunom in Karmelo Komavli
Toliko domotožja po petdesetih letih
Bruna Komavlija, že 83-letnega rojaka iz Pevme, ki dolgo let živi v Argentini, in ki se je za nekaj časa vrnil v domač kraj, sem v goriškem socialnem centru dobil navsezgodaj, ko je prebiral Primorski dnevnik, Domenjena sva bila od prejšnjega dne, da se pogovorim z njim in ženo, 81-letno Karmelo Sošol, prav tako doma iz Pevme, in izvem za naše bralce, kako se je njima ter drugim našim rojakom godilo dolga desetletja v daljni Argentini.
Iz rojstnega kraja sta čez veliko lužo odšla konec dvajsetih let. Najprej Bruno, dve leti kasneje še Karmela s komaj rojenim sinčkom Silvanom. Bruno se je vrnil domov sredi tridesetih let, a ko je Mussolini pričel vojno z Negu-šem, jo je Bruno brž popihal nazaj v Argentino. Bal se je, da bo moral v vojno v Abesinijo. Domov se nista vrnila nikdar kasneje. Ni bilo denarja za tako dolgo vožnjo, sta mi povedala. Sele letos sta lahko uresničila dolgoletno željo. Domov sta prišla v začetku avgusta. Bila sta pri nas dobra dva meseca. Že jutri, v nedeljo, pa bosta z letalom vzletela najprej v Milan, potem v Amsterdam, in od tam nazaj v Buenos Aires.
»Ameriko imate doma!« mi je dejala Karmela Sošol. Ko sta odhajala konec dvajsetih let je bilo življenje v naših krajih čisto drugače. Čeprav je bil Bruno iz družine, ki je gospodarsko bila najbrž na boljšem kot marsikdo drug, oče Vincenc in mati Katarina sta namreč upravljala znano Komavlijevo
gostilno sredi Pevme, ki so ji pravili Pri Cenotu, in se je bil izučil za mizarja, bil najprej tudi zaposlen v Gorici pri mizarju, svaku Olivieriju, potem pa ostal brez dela, je bilo gospodarsko stanje v naših krajih takrat slabo. Tudi pri kmetih.
Prav takrat so tisoči naših ljudi odhajali v tujino. Odhajali so predvsem Slovenci. Mnogo je bilo tudi Furlanov. Fašistična oblast je hotela pri nas vzpostaviti svoj red. Naseljevala je njej zveste ljudi, jim dajala zaposlitev. Našim ljudem pa so dajali potni list, da so šli po svetu s trebuhom za kruhom. Prav takrat je tako iz Pevme kot z Osla vj a odšlo v Argentino nekaj desetin fantov in deklet. Nekatere med njimi smo videli na fotografijah, ki so bile objavljene v knjigi, ki je izšla ob poimenovanju pevmske osnovne šole.
Bruno Komavli se je v Argentini z vsemi temi sestajal. Povedal nam je nekaj imen ljudi iz teh krajev, ki še živijo: Marija Gravner, Rozalija Markič, Karlo Primožič z ženo, Franc Fi-gelj.... »Še drugi so, pa mi sedaj njih imena ne pridejo v spomin«, mi je dejal.
V Argentini mu ni prva leta bilo predobro. Gospodarska kriza je udarila tudi v to deželo. Najprej je delal za mizarja. Ko je dve leti kasneje prišla za njim čez veliko lužo še Karmela, se je ta zaposlila v tekstilni tovarni. Takega dela je že bila vajena, saj je prej delala v podgorski predilnici. V isti
tovarni se je zaposlil tudi Bruno. Kasneje je šel delat drugjam. Lepo sta vzgojila sina Silvana, ki je doštudiral za inženirja agronomije. Po diplomi pa se je raje posvetil trgovini in ima sedaj v kraju Olivos trgovino s steklenimi predmeti in gospodinjskim priborom. Silvano ima že 61 let, ima že poročeno hčer in sina, tako da imata Karmela in Bruno kar štiri pravnučke.
V Buenos Airesu je Bruno Komavli takoj ko je to zmogel kupil zemljišče, da bi na njem zgradil hišo. Zemljo je kupil prav blizu kraja, kjer je bil sedež .slovenskega društva Ljudski oder, katerega je bil član. Sodeloval je pri delovanju tega društva. Imeli so tudi
slovensko šolo, ki jo je obiskovalo nad sto otrok. V šoli se je učil tudi sinko. Društvo in šolo so zaprli v času Peronove diktature. Društva so kasneje oživela. Seveda pa ni bilo več prejšnjega udejstvovanja. Pred leti so Slovenci v Buenos Airesu ustanovili enotno društvo Triglav. Tu imajo razno slovensko čtivo (Komavlijeva hlastno prebirata Primorski dnevnik in Primorske novice, sama pa sta naročena na Rodno grudo in na Koledar Slovenske izseljenske matice), tu imajo tudi precej dejavnosti. Za otroke slovenskih družin so dobili učiteljico. Imajo tudi pevski zbor in naš 83-letni Bruno je član tega zbora, ki ga vodi Danijel
Lukač. »Raje kot moderne pesmi imamo naše stare, tradicionalne, take, ki nas spominjajo na našo mladost«, je še dejal Bruno, ter nam povedal, da so pevci že kar precej v letih.
V rojstnem kraju sta bila dva meseca. Obiskala sta sorodnike, znance, prijatelje. Veliko jih ni več med živimi. Bruno je našel dva, ki ju je poznal v mladih letih: Franca Gravnerja v Gorici, in Iva Lutmana, ki živi v Novi Gorici. Sorodniki in prijatelji so jih peljali na izlete. Bila sta v Brdih, na Krasu, v Postojni, na Bledu, na Lokvah, v Furlaniji, v Benečiji. Videla sta kako lep Kulturni dom imamo v Gorici. »Naša rojstna dežela je lepa, prekrasna. Ko sva bila mlada ni bilo denarja za izlete. Sedaj sva si hotela v zelo kratkem času ogledati vse. Pri nas v Argentini so razdalje ogromne. Ure in ure moraš z vlakom, da prideš do vznožja gora. Tu pa je vse tako pri roki: morje, gore, griči. Pa še zelo dobro živite pri vas. V Argentini se je v zadnjih letih položaj poslabšal. Inflacija drvi kot nora.«
Tako sta mi pravila Bruno in Karmela Komavli. Več kot petdeset let sta bila daleč od rojstnega kraja. Ohranila sta lepo slovensko besedo in le tu pa tam čuješ kak kastiljanski izraz. Prišla sta na obisk. Jutri bosta spet odšla v novo domovino, v Argentino. Odhajata pa z veliko dozo domotožja po rojstnem kraju.
MARKO WALTRITSCH
Pri SPDG letos že sedemnajstič
Rekreacija za sprostitev po delu
Iz ribogojnice v Tržiču mladice plemenitih rib
Predsmučarska rekreacijska dejavnost pri Slovenskem planinskem društvu je izpolnila šestnajsto leto. Toliko časa je namreč že minilo, odkar so se v dvorani Pri Zlatem pajku zbrali prvi navdušenci, ki so pod vodstvom prof. Alda Rupla začeli z vadbo predsmu-čarske telovadbe, ki pa je z leti presegla mejo izrazite priprave bele opojnosti. Težko bi bilo našteti, koliko ljudi je v tem obdobju obiskovalo tovrstno dejavnost pri SPDG, lahko pa rečemo, da jih je bilo veliko iz različnih krajev, različnih starosti.
Prostorska stiska in zastarelost dvorane Pri Zlatem pajku sta narekovali, da se je po nekaj letih rekreacijska dejavnost preselila najprej v šolo v Ulici Randaccio, potem pa v telovadnico zavoda Lenassi, kasneje pa v telovadnico Kulturnega doma, kjer jo planinsko društvo prireja že osmič po vrsti.
Letošnjo sezono pri SPDG so začeli pred dnevi, ko se je v telovadnici zbralo nad petdeset rekreativcev, ki so pod vodstvom prof. Rupla začeli novo sezono zaverovani v stari latinski rek o zdravem duhu v zdravem telesu. Kot se v zadnjih letih dogaja, žensk, ki se z rekreacijo ukvarja, je veliko več kot moških, tako da lahko rečemo, da je razmerje ena proti pet. Starostna prisotnost pa je zelo raznolika, saj smo
med rekreatvci videli več mladih, precej predstavnikov srednje generacije, pa tudi manj mladih, ki so z isto vnemo in voljo tekali, se upogibali in skakali.
V tej pisani druščini je bil tudi Aldo Bavcon, ki je pravi veteran rekreacije, saj se z njo ukvarja celih šestnajst let, odkar so imeli prve vaje pri Zlatem pajku. Zanj, tako nam je povedal, je razgibavanje neobhodno potrebno, saj se je v mladih letih aktivno ukvarjal s košarko. Tudi Adrijana Petean je že več let član planinske rekreacijske skupine. Odsotna je sicer bila v zadnjih dveh sezonah (nastopala je v odbojkarski ekipi), toda sedaj ji dvotedenska vadba pride zelo prav, še posebno kot priprava za smučarsko sezono. Med novinkami sta tudi Laura Feri (vadi tri leta) in Majda Makuc, ki je lani prvič začela z rekreacijo. Obe sta si bili edini, da je to odlična rešitev za sprostitev po celodnevnem delu, gospodinjstvu in vsakodnevnem stresu sodobnega življenja.
Prof. Aldo Rupel je obrazložil, da bo tudi letos telovadba dvakrat tedensko. Novost pa bo v tem, da se bo Ruplu pridružila prof. Jožica Mikluš, tako da bodo rekreativci imeli na razpolago tri možne datume za dvotedensko vadbo. S tem se bo delno razbremeni-
Še jutri na goriškem gradu dela dveh beneških mojstrov
Več kot 40.000 ljudi si je ogledalo razstavo dveh priznanih beneških slikarjev 18. stoletja, Canaletta in Visentinija. Razstavo si je moč ogledati še danes in jutri v dvorani Deželnih stanov na goriškem gradu. To je velik uspeh za prireditelja, goriško občinsko upravo in seveda tudi za urednika razstave, priznanega kritika Daria Succija, ki je uredil tudi zajetni katalog. V dogovoru z Občinsko upravo v Benetkah bodo razstavo sedaj prenesli v to mesto. Uredili jo bodo v muzeju Ca Pesaro, kjer je bila doslej na ogled razstava del svetovno znanega mojstra Paula Kleea. Da razstavo prenesejo v Benetke je veliko priznanje za urednika goriške razstave.
Podobno razstavo so na goriškem gradu priredili že lani. Takrat so bila na ogled dela znanega beneškega umetnika Tiepola. Tudi to so čez zimo prenesli v Benetke. V Gorici smo v zadnjih letih imeli, vedno po zaslugi Daria Succija, več razstav del beneških mojstrov 17. in 18. stoletja. Vsakokrat je Succi uredil tudi lepe kataloge, ki jih ljubitelji umetnosti in strokovnjaki zelo cenijo.
Razstave v zadnjih dveh letih pa so tudi ovrednotile goriški grad. Običajnim poletnim turistom - obiskovalcem so se pridružili tisti, ki so nalašč hoteli na ogled razstave. O njej je pohvalno pisalo tudi časopisje, ne samo lokalno. Videli smo zbirko časopisnih poročil in ocen. Med temi so tudi tista v našem dnevniku.
la skupina, ki bo čez nekaj tednov prav gotovo štela več kot sedemdeset članov.
Pojem rekreacije se je v zadnjih letih odločneje zasidral tudi v našem pojmovanju, saj smo dnevno priča številnejšim in množičnejšim pobudam tovrstnega značaja. V ta okvir bi omenili tudi podobno dejavnost, ki se je lani začela v sovodenjski občinski telovadnici, ter rekreacijo, ki jo prirejajo goriški upokojenci, ko se dvakrat tedensko zbirajo v Kulturnem domu pod vodstvom Mije Ušaj-češčut.
RUDI PAVŠIČ
V	Tržiču uresničujejo prvo tovrstno pobudo v Italiji in eno od prvih v evropskem merilu. Danes dopoldne bodo slovesno izročili namenu obrat za vzrejo ribjih mladic, ki ga je zgradilo podjetje Maricoltura Italia po večletnih pripravah in preizkusih ter ob izdatni finančni pomoči dežele.
V	novem obratu, ki bo po vsej verjetnosti v prihodnjih letih razširil svojo dejavnost, bodo po posebnem postopku iz iker vzgajali mladice nekaterih plemenitih rib in tudi rakov. V prvem obdobju bodo mladice odstopali drugim ribogojnicam, v kasnejši fazi pa je predvideno, da bi se tudi ciklus vzreje odvijal v Tržiču, oziroma kje v neposredni bližini.
Pridobivanje mladic iz iker je sila zahtevna naloga in je bilo zato za uresničitev načrta in zgraditev posebnih obratov potrebno veliko raziskav in nasploh drugega pripravljalnega dela. Omeniti velja, da bodo na novi farmi uporabljali tudi toplo vodo iz bližnje termocentrale, kar bo predstavljalo pomemben prihranek stroškov poslovanja. Povpraševanje po mladicah plemenitih vrst rib stalno narašča in je tržišče že zdaj zagotovljeno.
UPOKOJENCI!
ČAS JE DENAR !
NA KMEČKI BANKI LAHKO ODSLEJ PREJEMATE POKOJNINE DIREKTNO NA TEKOČI RAČUN. DENAR VAM BO TAKO HITRO NA RAZPOLAGO, DELEŽNI PA BOSTE TUDI ŠTEVILNIH DRUGIH STORITEV:
•	direktno plačilo računov (telefona, vode, plina, elektrike, stanarine itd.)
•	ugodna posojila
•	investicija vašega denarja v vrednostne papirje, BOT, CCT, skupne investicijske sklade itd.
•	izdaja kartice bancomat in kreditne kartice
UGODNE OBRESTNE MERE
ZAKAJ SE NE Bi POGOVORILI ?
NAŠI USLUŽBENCI VAM LAHKO NUDIJO VSE POTREBNE INFORMACIJE
n Banca Agricola Coriziac agl J Kmečka banka Gorica—,
GORICA — Korzo Verdi 55	Tel.0481/31811
Včeraj v Ziirichu izžrebali pare 2. kola v treh evropskih nogometnih pokalih
V ospredju Juventus - Real
ZURICH — Žreb jo je tokrat res zagodel: srečanje med Juventusom in Real Madridom bi gotovo sodilo v finale, ne pa v 2. kolo. Doslej sta se ekipi pomerili samo enkrat, in sicer leta 1962: zmagala je vsaka po enkrat, v tretji in odločilni tekmi pa so bili boljši Španci (3:1). Tudi sedaj je težko napovedati, kako se bo izteklo. Real je trenutno izredno močan (9 od 11 njegovih standardnih igralcev je nastopilo na mundialu v Mehiki), a tudi Juventus gotovo prav nič ne zaostaja. Obeta so torej prvovrstna predstava in ostale tekme bodo gotovo v senci tega spopada. Dokaj lažja naloga čaka In-ter, ki se bo pomeril z varšavsko Leglo, katero je že premagal leta 1985, Torino pa čaka madžarski Raba Eto, ki tudi ne bi smel biti pretežka ovira.
Jugoslovanskim moštvom je bil žreb v glavnem naklonjen. Crvena zvezda se bo srečala z norveškim Rosenbor-gom, Velež in Hajduk pa z bolgarskima moštvoma Vitocha oziroma Trakia. Vsi ti trije nasprotniki so gotovo premagljivi.
Pokal prvakov		
Osmina finala	1. tekma	2. tekma
Real Madrid (Šp.) - Juventus (li.)	22.10.	5.11.
Vitkoviče (ČSSR) - Porto (Port.)	22.10.	5.11.
Rosenborg (Nor.) - C. zvezda (Jug.)	22.10.	5.11.
Bayern (Mtmchen) - Austria Dunaj (Av.)	22.10.	5.11.
Anderlecht (Bel.) - Steaua (Rom.)	22.10.	5.11.
Celtic G. (Škot.) - Dinamo Kijev (SZ)	22.10.	5.11.
Brbndby (Dan.) - Dinamo Berlin (NDR)	22.10.	5.11
Besiktas (Tur.) - Apoel (Ciper)	22.10.	5.11.
Pokal pokalnih prvakov		
Osmina finala	1. tekma	2. tekma
Rapid Dunaj (AvJ - Lokomotiv (NDR) Real Zaragoza (Šp.) - Wrexham (VVales)	22.10. 22.10.	5.11. 5.11.
Vitocha (Bol.) - Velež Mostar (Jug.)	22.10.	5.11.
Torpedo Moskva (SZ) - Stuttgart (ZRN)	22.10.	5.11.
Katowice (Pol.) - Sion (Švi.)	22.10.	5.11.
Benfica (Port.) - Bordeaux (Fr.)	22.10.	5.11.
Nentori Tirana (Alb.) - Malmoe (Šve.)	22.10.	5.11.
Ajax (Niz.) - Olympiakos (Gr.)	22.10.	5.11.
Pokal UEFA		
Šestnajstina finala	1. tekma	2. tekma
Groningen (Niz.) - Neuchatel (Švi.)	22.10.	5.11.
Beveren (Bel.) - Atletico Bilbao (Šp.)	22.10.	5.11.
Rangers G. (Škot.) - Boavista (Port.)	22.10.	5.11.
Widzew Lodž (Pol.) - Uerdingen (ZRN)	22.10.	5.11.
Legia Varšava (Pol.) - Inter (It.)	22.10.	5.11.
Vitoria (Por.) - Atletico M. (Sp.)	22.10.	5.11.
Borussia M. (ZRN) - Feyenoord (Niz.)	22.10.	5.11.
Sportul (Rom.) - Gand (Bel.)	22.10.	5.11.
Torino (It.) - Raba Eto (Madž.)	22.10.	5.11.
Dukla Praga (ČSSR) - Leverkusen (ZRN)	22.10.	5.11.
Barcelona (Šp.) - Sporting Liz. (Por.)	22.10.	5.11.
Hajduk (Jug.) - Trakia Plovdiv (Bol.)	22.10.	5.11.
Tyrol (Av.) - Standard Liege (Bel.)	22.10.	5.11.
Gbteborg (Šve.) - Stahl (NDR)	22.10.	5.11.
Toulouse (Fr.) - Spartak Moskva (SZ)	22.10.	5.11.
Dundee (Škot.) - Universitatea (Rom.)	22.10.	5.11.
• Osmina finala: (samo pokal UEFA): 26.11. in 10.12.1986; četrtfinale: 4.3.1987 in 18.3.1987; polfinale: 8.4. in 22.4.; finale pokala UEFA (sedanji prvak: Real Madrid - Španija): 6. in 20.5.1987; finale pokala pokalnih prvakov (sedanji prvak: Dinamo Kijev - Sovjetska zveza): 13.5.1987; finale pokala prvakov (sedanji prvak: Steaua Bukarešta - Romunija): 27.5.1987.
Kasparov in Karpov včeraj prekinila
LENINGRAD — Ob prekinitvi včerajšnje 22. partije povratnega dvoboja za svetovni šahovski naslov je Kasparov sicer v boljši poziciji, vendar bo po mnenju poznavalcev to prednost kaj težko tudi konkretiziral. Pričakovati je torej nov remi. Partijo sta igralca prekinila v 40. potezi, potem ko sta igrala neko varianto daminega gambita, podobno kot v 23. partiji njunega prejšnjega dvoboja. Trenutni rezultat je 10,5:10,5.
V formuli ena se obetajo novosti
PARIZ —: Predsednik mednarodne avtomobilske zveze Jean Marie Bales-tre je včeraj napovedal, da se bodo s sezono 1989 v formuli 1 vrnili na tradicionalne motorje, torej brez turbo polnilnika, imeli pa bodo 3500 ccm. Ti motorji bodo lahko vozili že v prihodnji sezoni, ko bodo istočasno zmanjšali pritisk motorjev turbo.
Danes Pinango - De Leva
TURIN — Italijanski boksar Ciro De Leva se bo drevi pomeril z Venezuelcem Bernardom Pinangom. Srečanje bo veljalo za svetovni naslov v peteli-nji kategoriji (WBA).
Nova predsednika ZTKOS in TKS pri nas
Včeraj sta nekatera naša športna društva obiskala novi predsednik Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije Ivo Zorčič in novi predsednik te-lesnokulturne skupnosti Andrej Brvar. V spremstvu zastopstva ZSŠDI, ki ga je vodil predsednik Odo Kalan in ki so ga sestavljali Jurij Kufersin, Joži Peterlin, Ivan Brass, Pavel Fachin in Radi Pečar, so najprej obiskali Polet, Gajo in Zarjo. Zatem so bili pri spomeniku bazoviškim žrtvam in se preko Lonjerja podali do sedeža TPK Sirena (na sliki), kjer so se srečali tudi s predstavniki SPDT. Nato so obiskali še Bor in Kras, sprejel pa jih je tudi zgoniški župan Miloš Budin. S predstavniki vseh omenjenih društev so se tudi na kratko pogovorili. Danes se bosta predstavnika TKS in ZTKOS podala na Goriško, kjer se bosta seznanila s tamkajšnjo stvarnostjo.
Košarka: v 1. in 2. jugoslovanski ligi
Danes prva
Danes bo na sporedu 1. kolo v jugoslovanski košarkarski A in B ligi. Medtem ko je bila lani glavni favorit Gibona, ki pa je na koncu klonila Zadru, sta letos favorita vsaj dva, med temi pa ni lanskih prvakov: po mnenju izvedencev naj bi bila namreč-glavna kandidata za naslov Gibona in Partizan.
SPORED 1. KOLA: Budučnost - Ju-goplastika, C. zvezda - MZT, Borac -Bosna, Rabotnički - Partizan, Šibenka - Sloboda Dita, Zadar - Gibona (jutri).
V B ligi-zapad igrajo tri slovenska moštva, današnji spored pa je naslednji: Spartak Borovo - Mineral Slovan, Vojvodina - Monting, Spartak Subotica - Tima MTT Maribor, Slovanka -Borac, Smelt Olimpija - Željezničar, Servo Mihalj - Kvarner.
srečanja
Nov sponsor za Segafredo
Goriška košarkarska ekipa Segafre-da, ki nastopa letos v prvenstvu A-2 lige, bo odslej imela še drugega spon-sorja: to bo goriška tvrdka bonbonov La Giulia, na dresu pa bodo igralci nosili napis Mentapiu. Sinoči so namreč v prostorih športne hale v Pod-gori predstavili novega sponsorja. Predstavitve so se udeležili poleg predstavnika Segafreda Vanella in predsednika novega sponsorja Bras-chia, tudi goriški župan Scarano ter odbornik za šport Brancati. To je prvi poskus kakšnega goriškega podjetja, da se uveljavi kot sponsor v svetu profesionalnega športa. (M. Čubej)
Nov izreden podvig veterana
Moser se je presegel
MILAN — Francesco Moser je potolkel samega sebe: po samih osmih dneh od prvega poskusa na dirkališču Vigorelli v Milanu, kjer je postavil nov svetovni rekord v enourni vožnji ob morski višini (Moserju itak pripada tudi višinski svetovni rekord z 51,151 km iz Mehike - kolesarska zveza namreč loči rekorde, dosežene nad in pod 600 m nadmorske višine), je včeraj prevozil izredno razdaljo 49,801 km (prejšnji teden 48,543).
S tem je Moser dosegel tri cilje: želel je namreč popraviti svoj sveži rekord in postaviti čim večjo razdaljo med sabo in morebitnimi zasledovalci, potolči »zid« 49 km in prevoziti več poti kot Merckx v Ciudad Mexicu pred štirinajstimi leti (49,432 km).
Včeraj je Moser imel tudi srečo z vremenom, saj ni bilo nadležnega vet-
ra, ki ga je zelo oviral prejšnji teden. Tudi temperatura zraka je bila optimalna. Pogoji so bili torej odlični. Seveda pa vse to ne bi zadoščalo, če Moser ne bi imel zadosti moči v nogah, vendar je 35-letni kolesar dokazal, da zmore ves napor. Še pred dnevi je bil namreč v dvomu, ali naj stopi na dirkališče, in še predvčerajšnjim ni bil prepričan v uspeh. Bal se je, da bo razočaral sebe in druge. Kljub temu pa je le premagal vso tesnobo, želja po uspehu je bila očitno večja od vseh bojazni. Poleg tega mu je iz prvega poskusa ostalo nekaj grenkobe, saj je bilo jasno, da se ni zadovoljil z doseženo znamko. Odkrito je računal, da prebije mejo 49 km, vandar mu je veter tedaj to preprečil. Tako je bilo že tedaj jasno, da bo znova poskusil.
Košarka: že v 2. kolu res neugodno gostovanje
Jadran drevi v Vicenzi
V skupini tradicionalnih nasprotnikov Jadrana je verjetno prav Vicenza tisto moštvo, ki mu pripada naziv »prvega med enakimi«. Dvoboji med Jadranom in Vicenzo se ponavljajo že štiri sezone, zaenkrat pa je skupni znesek zmag v korist ekipe iz Veneta. Antagonizem teh dveh športnih kolektivov je svoj višek dosegel v končnici prvenstva 1982/83, ko se je vzdušje iz napetega sprevrnilo v skrajno nasilno, po krivdi nekaterih huliganov, ki so se na avtocesti s kamenjem lotili Jad-ranovega avtobusa in prizadeli telesne poškodbe nekaterim potnikom.
Tudi ta mračna epizoda je polagoma padla v pozabo. Lani so si košarkarji obeh klubov spet stali nasproti,
na koncu lige pa je oba doletela ista usoda. Za kroniko povejmo, da je Jadran lani dvakrat klonil proti Vicenzi. O letošnji sestavi Vicenze nimamo podrobnejših podatkov. Ogrodje deseterice je nemara ostalo več ali manj isto.
Nosilci igre so bili v lanski sezoni branilec Rigon, krilo Mora in center Gurtner. V letošnji sezoni bi morali biti glavni aduti te ekipe spet isti igralci, ki bodo kajpada izkušenejši, bolj zreli in bolj uigrani.
Z Jadranom bo v Vicenzo odpotoval tudi Peter Žerjal, ki bo neposredno pred tekmo odločil, sporazumno s trenerjem in zdravnikom, če bo oblekel
dres ali pa ne. Glede ostalega je vse v redu.
Srečanje med Vicenzo in Jadranom bo drevi v športni palači v Ulici Goldoni 1 s pričetkom ob 21.00.
Danes tudi borovci
Člani Bora Radenske bodo danes opravili prvi »poluradni« nastop. Vatovčevi varovanci bodo nastopili na predprvenstvenem turnirju, ki ga organizira tržaško društvo Stella Azzur-ra in na katerem bosta igrala še Inter 1904 in Scoglietto. Borovci se bodo danes pomerili z Interjem. Mali finale bo jutri ob 9.30, veliki finale pa ob 10. uri.
(Cancia)
Napovedi Vesninega igralca A. Kostnapfla o jutrišnjem kolu 2. AL
»Popravni izpit« za naše ekipe

I___
Jutri bo na sporedu 2. kolo prvenstva 2. nogometne amaterske lige skupine F, v kateri nastopajo štiri naše enajsterice s Tržaškega. In že jutri bo prvi »popravni izpit«. V 1. kolu sta namreč le Vesna in Zarja iztržili neodločen rezultat, Primorje in Kras, torej ekipi, ki sta še lani nastopali v 3. AL, pa sta zapustili igrišče poraženi. Za napoved jutrišnjega kola smo se tokrat obrnili do dolgoletnega Vesninega igralca Andreja Kostnapfla.
PRIMORJE - STOCK: »Mnenja sem, da je Primorje zelo solidno moštvo, vendar pa je v 1. kolu plačalo davek novinca v ligi. Prosečani morajo še ujeti pravi ritem, nakar jim bo vsekakor lažje. Odlično so zaigrali na Race-tovem memorialu, vendar menim, da so tokrat favoriti igralci Stocka. Ta ekipa je že večkrat nastopala v 1. AL in bo za Primorje trd oreh.«
OPICINA - VESNA: »Že od nekdaj je tekma med tema enajstericama zelo borbena, večkrat celo ostra. Naš bivši igralec Vecchio (Starc), ki brani barve Opicine, se proti nam vedno zelo potrudi, s tem moštvom pa imamo še odprte račune, saj ne moremo pozabiti, kako so nas nedolgo tega prav v zadnjem kolu premagali in nam preprečili napredovanje v 1. AL. Je že res, da je športni pristop do tekme najvažnejši, vendar pa so se proti nam nerazumljivo borili na življenje in smrt. Zato bo jutrišnja tekma zelo borbena in zanimiva. Vesna je tehnično boljša vendar so Openci izredno borbeni. Menim, da bo agonizem odločal o zmagovalcu.«
ZARJA - OLIMPIA: »Bazovci so nesporni favoriti. Olimpia je novinec v ligi, po drugi strani pa je Zarja tehnično dosti boljša. Letos sem na prijateljskih tekmah že igral proti Olimpii in menim, da je v vseh elementih igre slabša od Križmančičevih varovancev, ki pa nasprotnika le ne smejo podcenjevati«.
KRAS - OPICINA SUPERCAFFE’:
»To je spopad med novincema v ligi. Openska ekipa je letos zelo pomlajena in uvršča mnogo mladih in ambicioznih nogometašev, katerih glavna zna-
čilnost je trenutno zagrizenost in borbenost, zato mora Kras biti previden. Sicer pa menim, da sta si ekipi praktično enakovredni in zato je tudi napoved o izidu težka. Pred kratkim sem že igral proti Krasu in moram reči, da me je izredno pozitivno presenetil. Žal je pokazal, vsaj proti nam, premalo učinkovitosti v napadu«. (D. Jelinčič)
V 3. amaterski nogometni ligi bodo naše ekipe takole igrale: Breg - GMT, Gaja - San Vito, Primorec-Fincantieri, Mladost - Chiarbola, Ju-ventina - Pro Farra, Sovodnje - Tor-riana.
DANES
SOBOTA, 4. OKTOBRA 1986
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
15.00	in 19.00 v Zgoniku: nastopajo Kras Globtrade, Coccaglio, Recoaro in Roy Milan
ŽENSKA B LIGA
18.00	v Stražicah: Azzurra - Dom
MOŠKA C LIGA
16.00	v Pordenonu: San Lorenzo - Kras Globtrade
ODBOJKA
ŽENSKI ITALIJANSKI POKAL
18.00	v Nabrežini: Meblo - Randi San-giorgina
PRIJATELJSKA TEKMA
17.30	v Trstu, na 1. maju: Bor - Gorje
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
21.00	v Vicenzi, športna palača, Ul. Goldoni 1: Vicenza - Jadran
TURNIR STELLA AZZURRA
16.45	v Trstu, Trg Rosmini: Bor Radenska - Inter 1904
TROFEJA TRSTA - DEČKI
15.45	v Dolini: Breg - SGT
NOGOMET
UNDER 18
15.00	v Trstu, pri Sv. Sergiju: San Vito - Breg
ZAČETNIKI
15.30	v Dolini: Breg - Fani Olimpia
CICIBANI
14.30	v Sovodnjah: Sovodnje - Isontina B; 14.45 v Žavljah: Zaule B - Zarja; 15.00 v Škocjanu: S. Canzian - Mladost; 15.30 na Proseku: Primorje - Chiarbola B; 15.30 v Dolini: Breg - Campanelle; 15.30 v Trstu, igrišče Montebello: Portuale - Zarja A
JUTRI
NEDELJA, 5. OKTOBRA 1986
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
10.00	v Zgoniku: nastopajo Kras Globtrade, Coccaglio, Recoaro in Roy Milan
ŽENSKA B LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade B -Kras Globtrade A
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	na Proseku: Primorje - Stock;
15.00	na Opčinah: Opicina - Vesna; 15.00 v Bazovici: Zarja - Olimpia; 15.00 v Rep-nu: Kras - Opicina Supercaffe
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Dolini: Breg - GMT; 15.00 na Padričah: Gaja - San Vito; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Chiarbola; 15.00 v Trebčah: Primorec - Fincantieri; 15.00 v Pod-gori: Juventina - Pro Farra; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Torriana
NARAŠČAJNIKI
10.30	na Proseku: Primorje - S. Andrea
NAJMLAJŠI
10.30	v Dolini: Breg - S. Andrea; 12.15 na Proseku: Primorje - S. Luigi
ZAČETNIKI
9.15	v Ronkah: Ronchi B - Mladost;
11.45	na Proseku, igrišče Ervatti: Campanelle - Primorje
ODBOJKA
MEDNARODNI MLADINSKI TURNIR
9.30	v Repnu in na Opčinah: nastopajo tudi Sloga, Naš prapor Val in Sokol
KOŠARKA
TURNIR STELLA AZZURRA
9.30	v Trstu, Trg Rosmini: nastopa tudi Bor Radenska
TROFEJA TRSTA - DEČKI
9.30	v Trstu, na 1. maju: Bor - Libertas.
»Azzurri« za srečanje z Grčijo
Za prijateljsko nogometno srečanje z Grčijo (8. t. m. v Bologni) so bili sklicani naslednji italijanski igralci: Altobelli, Bergomi in Zenga (Inter), Ancelot-ti, Giannini in Nela (Roma), Bagni in De Napoli (Napoli), Bonetti, Donadoni, Galderisi in Baresi (Milan), Cabrini in Tacconi (Juventus), Dossena in Francini (Torino), Mancini in Vialli (Sampdoria).
Južna Koreja vse bolj preseneča
SEUL — Južna Koreja vse bolj preseneča na azijskih igrah. Dva dni pred koncem celo ogroža Kitajsko, ki je doslej zbrala 85 zlatih odličij, saj jih sedaj ima le 12 manj. Daleč zaostaja Japonska z 52 zlatimi kolajnami.
Nov oče za malega Diega Armanda jr.
SANTIAGO DE CHILE — »Maradona zanika, da je sin Cristine Sinagre njegov in ima prav. Otrok je moj.« Tako je nekemu čilskemu dnevniku izjavil 24-letni Juan Pablo Mandaleris, ki je še pojasnil, da je Cristino spoznal lani v Neaplju in daje zanosila z njim ter da je pripravljen svoje trditve tudi dokazati.
Polemika okrog očetovstva Maradone se torej nadaljuje. Odvetnik družine Sinagro je dejal, da bo treba stvar preveriti, saj se je tudi včeraj predstavil neki moški, češ da je on oče malega Diega Armanda.
Namiznoteniška A liga v rokah Vevončank in njihove kitajske igralke
Krasovke (danes v Zgoniku) za častno drugo mesto
Danes bodo startala vsa pomembnejša namiznoteniška prvenstva v Italiji. V naših krogih vlada seveda največje zanimanje za žensko A ligo, v kateri bo že šestnajstič nastopila Krasova ekipa. Letos so popolnoma preuredili sistem tekmovanja, ki pa bo po vsej verjetnosti le prehodnega značaja, saj že pred samim pričetkom prvenstva nad njim letijo kritike od vsepovsod. Nad tem absurdnem sistemom je izrazilo negodovanje večina društev, med katerimi je seveda tudi zgoniški Kras, saj predvideva koledar tudi povratni del, tako da se bo vsaka igralka med letošnjim prvenstvom kar osemkrat pomerila z isto nasprotnico.
V A skupini bo poleg Krasa Globtrade nastopal še TT Coccaglio iz Brescie, Recoaro iz Bočna in ekipa Roy iz Milana. Prvi turnir pa bo, kot znano, danes v Zgoniku. Od vseh prvoligašev pa bo najbolj oškodovan lanski prvak Surgelati Arena, ki bo moral po dvakrat gostovati pri neapeljskemu Stetanu, kampanijski Maratei in novincu v ligi TT Ouattro Mori iz Cagliarija. Z novim sistemom se bo po vsej verjetnosti zmanjšal tudi obisk gledalcev, saj so urniki posameznih srečanj zelo neugodni. Dve srečanji bodo namreč odigrali v soboto ob 15. uri, naslednji dve ob 19. uri, zadnji dve pa naslednji dan ob 10. uri. Odigrali bodo najprej tri srečanja posameznic, sledila bo igra parov in, če bo potrebno, še ostale tri tekme posameznic, saj bo zmaga pripadla tisti ekipi, ki bo prva dosegla štiri točke. Sledil bo play-off. Prvouvrščena iz A skupine se bo pomerila z drugouvrščeno iz B skupine in obratno, zmagovalni ekipi pa se bosta pomerili za
državni naslov.
Državni prvak Surgelati Arena iz Verone, ki je ostal brez Cergolove (prenehala je z aktivnim igranjem), se je okrepil s Kitajko Bao Xiang, ki je v lanski sezoni zasedala nič manj kot 4. mesto na svetovnih lestvicah. To pomeni, da je državni naslov že naprej oddan, zato je cilj, ki so si ga letos zastavili v Krasovem taboru, častno 2. mesto.
Letos tri naše ekipe v ženski B ligi Krasovi moški v tretjeligaškem boju
Danes se bo začelo tudi žensko namiznoteniško prvenstvo B lige, v katerem bodo igrale kar tri slovenske ekipe: Dom iz Gorice ter dve postavi zgoniškega Krasa.
V	telefonskem pogovoru s Sonjo Lutman, kapetanom Domove vrste, smo izvedeli, da bo letošnji prvenstveni trud za Goričanke dokaj zahteven, saj bo konkurenca dokaj ostra in možnosti za obstanek v ligi niveliko. Naj povemo namreč, da od osmih nastopajočih ekip, bodo štiri nazadovale, prva pa bo nadaljevala s kvalifikacijskimi srečanji za napredovanje. To se pravi, da bodo v ligi ostale le tri ekipe. Za eno od teh treh mest pa se bodo potegovale tudi Domove igralke, ki so obdržale isto ekipo, kot v lanskem prvenstvu, ko so si za zeleno mizo zagotovile prestop v B ligo. Poleg Lutmanove bodo za goriške barve igrale še Zlatka Vodopivec, ki bo ekipo tudi trenirala, Sabina Fabbro in Daniela Zalateu.
V	A ekipi Krasa Globtrade bodo letos nastopale poleg Tanje Ukmar, ki je v lanski sezoni igrala v A ligi, še Alenka
Obad, Damjana Guštin, Nataša Škrk in Darma Purič. Ker bodo tudi to ligo v prihodnji sezoni prenovili, je cilj Kraševih deklet uvrstitev med prvo četverico, kar bi jim tudi v prihodnji sezoni, kot že rečeno, omogočilo obstanek v ligi. B ekipa Krasa Globtrade, za katero bodo nastopile Tanja in Martina Raubar, Katja Čok, Monika Mosetti in Lara Sirca, pa si bo letos le nabirala koristnih izkušenj.
Da ne bi prišlo do klubskega sporazumevanja, se bosta v prvem kolu (jutri ob 10. uri) spoprijeli med seboj obe Krasovi postavi, domovke pa bodo že danes ob 16. uri v Stražicah nastopile v mestnem derbiju z Azzurro.
Za zeleno mizo bodo že danes stopili tudi Krasovi fantje v C ligi, saj se bodo podali v goste k pordenonskemu TT San Lorenzo^ Krasove barve bodo letos branili veterani Edi Bole, Boris Štoka, Igor Colja, Ervin Doljak in po potrebi oziroma razpoložljivosti tudi trenerja Matjaž Šercer ali Miha Derganc, saj za vsako ekipo lahko nastopa tudi po en tuj igralec. Njihov cilj je zlata sredina lestvice. (ZS)
Ob 18MO v Nabrežini naše odbojkarice proti Sangiorgini
Ob 15-letniči SZ Sloga
Meblo za pokalne točke
Mednarodni mladinski odbojkarski turnir
Za združeno odbojkarsko ekipo Meblo se danes pričenja uradna tekmovalna, dasiravno še ne prvenstvena sezona. Ob 18. uri se bodo namreč v Nabrežini naša dekleta v prvem kvalifikacijskem srečanju za italijanski pokal pomerile s C-l ligašem Randi San-giorgina iz San Giorgia di Nogaro.
Drevišnji Meblov nasprotnik je novinec v tretjeligaškem prvenstvu, iz katerega je zadnjič izpadel v sezoni 1983/1984. S Sangiorgino se naša združena selekcija še ni nikoli srečala. Gre za mlado, dokaj perspektivno ekipo društva, ki v naši deželi slovi predvsem po svojem delu s podmladkom. Trenira jo, in zanjo tudi igra, mlada trenerka Maria Savonitto, ki je tudi edina članica ekipe s prvoligaškimi izkušnjami, saj je pred leti kot študentka ISEF branila barve šesterke iz Perugie v A-2 in tudi v B ligi. V šesterki je še nekaj igralk, ki so pred leti s Sangiorgino igrale v C-l ligi, večina pa bo letos prvič nastopala v državni ligi. Sangiorgina se odlikuje predvsem v obrambi. Lahko torej pričakujemo, da se bo Meblu zagrizeno upirala.
Uvodni pokalni nastop bi moral vsekakor biti za našo ekipo le boljši trening v okviru priprav na drugoligaško
Lajris Žerjal
prvenstvo, saj nasprotnik ne bi smel predstavljati težje ovire. Kakorkoli že, služijo pokalni nastopi predvsem za uigravanje postave, prilagajanje tekmovalnemu ozračju in za preverjanje stopnje dosežene športne forme. Meblo bo drevi nastopil v popolni postavi.
V Meblovi skupini je poleg Sangi-orgine še tretjeligaš Kennedy iz Re-
manzacca pri Vidmu. Enako kot lani, bo tudi letos v naslednje kolo napredoval le zmagovalec skupine, ekipe pa se bodo med sabo pomerile dvakrat. Spored pokalnih Meblovih nastopov je torej naslednji:
Danes (18.00 v Nabrežini): Meblo -Randi Sangiorgina; sobota, 11. oktobra: Sangiorgina - Meblo; sreda, 15. oktobra: Meblo - Kennedy; sobota, 18. oktobra: Kennedy - Meblo.
Primorska interliga
Danes se bo v Poreču pričela odbojkarska primorska interliga za pionirke. Interlige se udeležujejo mlade šesterke Poreča, Kopra, Sežane, Brega, Bora in Sloge. Današnje tekmovanje (vsakič gostuje eno od društev) se bo pričelo ob 9. uri.
Borovke gostujejo Gorje
Borove mladinke bodo v okviru priprav na bližnje prvenstvo »under 18«, gostile danes na 1. maju, s pričetkom ob 17.30, šesterko Gorij iz istoimenskega kraja. Z društvom iz matične domovine goji OD Bor že nekaj let prijateljske stike.
Perspektivna Slogina mladinka Alenka Sosič
Športno združenje Sloga praznuje letos 15-letnico svojega delovanja. Slavnostna prireditev s kulturnim programom bo novembra, seveda pa sodi v okvir prazovanja športnega društva tudi tekmovalni spored.
Tako so Slogini športni delavci septembra že priredili Pohod bazoviških junakov, mednarodni ženski odbojkar-
ski turnir za pokal Bazoviških žrtev in turnir v miniodbojki za trofejo Mitja Čuk.
Jutri bosta na sporedu še moški in ženski mednarodni odbojkarski turnir v kategoriji under 18, torej za tiste igralke in igralce, ki so društvu doslej dali najvidenjše tekmovalne rezultate.
V ženski konkurenci bodo nastopile ekipe Le Volpi iz Trsta, nabrežinski Sokol, Fužinar iz Raven na Koroškem in seveda domačinke Sloga Sklad Mitja Čuk. Zelo verjetno so glavne favoritinje za osvojitev prvega mesta ravenske odbojkarice, saj je ravenska odbojkarska šola zelo dobra in iz nje je izšla že cela vrsta odličnih odbojkarjev in odbojkaric, ki so branili tudi že barve jugoslovanske državne repzentance. Njihov najresnejši nasprotnik bo po vsej verjetnosti prav Sloga Sklad Mitja Čuk, lanski deželni prvak v kategoriji under 16. Presenetiti pa znata tudi Sokol in Le Volpi, ki imata v svojih vrstah nekaj res dobrih in mladih igralk.
Pri fantih bodo poleg domačinov nastopili še Inter 1904, lanski deželni prvak, združena goriška ekipa Naš prapor Val in ravenski Fužinar. Tek-
Pred košarkarskim promocijskim prvenstvom
Domovci dokaj okrepljeni
Livio Semolič - sedaj trener
Tudi pri košarkarski sekciji športnega združenja Dom iz Gorice so priprave na letošnjo sezono že v polnem teku. Domova članska ekipa bo tudi letos nastopila v promocijskem prvenstvu, saj si je v lanski sezoni zagotovila obstanek v ligi prav v poslednjih dveh srečanjih. Lansko prvenstvo ni bilo za belo-rdeče nič kaj spodbudno. Večino srečanj so žal odigrali v okrnjeni postavi, to pa zaradi neresnosti nekaterih igralcev. Poleg tega je bilo opaziti tudi slabo udeležbo na samih treningih.
Letos je prišlo v ekipi do nekaterih sprememb, ki bi morale dati igralcem novega elana za nastop v bližnjem prvenstvu. Ekipo bo letos vodil Livio Semolič, dolgoletni član Domove ekipe. Semolič je pred leti že treniral Domove najmlajše ekipe, letos pa mu je sekcija ponudila možnost vodstva članske ekipe. Stopili smo v telovadnico Kulturnega doma, kjer domovci trenirajo in igrajo domača srečanja, da bi pokramljali z novim trenerjem belo-rdečih.
V lanski sezoni si še sam nastopal s člansko ekipo, letos pa boš to vodil. Kdaj ste začeli s treningi in kako si se znašel v novi vlogi trenerja?
»Ko me je letos odbor košarkarske sekcije vprašal, ali bi želel trenirati člansko ekipo, sem ponudbo sprejel z
velikim veseljem, toda pod pogojem, da bomo resno trenirali skozi vso sezono. S treningi smo pričeli že v prvem tednu septembra in to po trikrat tedensko. Moram reči, da je letos udeležba na treningih res enkratna, zato smo sklenili, da bomo nastopili kar z dvema članskima ekipa, Prva in najmočnejša se bo udeležila promocijskega prvenstva, druga pa bo v začetku februarja odigrala prvenstvo 1. divizije. Igralci trenirajo vestno, razpoloženje je tudi dobro, zato mislim, da tudi pozitivni rezultati ne bodo izostali. Pri pripravi treningov pa sem v začetku imel nekoliko težav, saj sem moral program uskladiti za ekipo, ki je sestavljena iz polovice mladih in polovice starejših igralcev.
Radi bi vedeli kaj podrobnejšega o prvi ekipi. Ali je prišlo do kakšne novosti v igralskem kadru?
»Letos smo ekipo dokaj ojačili. Najprej moram povedati to, da bo letošnja ekipa slonela na nekaterih mlajših igralcih, ki so še lani nastopali v mladinskem prvenstvu. Ti bodo gotovo poživili igro moštva. Poleg teh in pa že nekaterih standardnih igralcev, bosta nastopila v Domovem dresu še Andrej Nanut in pa Giovanni Puiatti. Prvi je vrsto let igral pri goriški ekipi Arteja v vlogi beka, drugi pa ima za sabo večletne nastope pri raznih deželnih košarkarskih društvih.«
Prvenstvo se bo pričelo čez teden dni. Kakšne so ambicije domovcev?
»V tem mesecu bomo vestno trenirali trikrat tedensko. V programu imamo nekaj prijateljskih srečanj z goriš-kimi ekipami, ki bodo poleg nas nastopile v promocijskem prvenstvu. Načrtujemo pa tudi nekaj prijateljskih tekem s tržaškimi slovenskimi ekipami. Kaj pa lahko rečem o ambicijah? Če bo v ekipi kot do sedaj prevladovalo prijateljsko ozračje, tudi dobrih rezultatov ne bo manjkalo, saj je potencial fantov res dober. Upam, da nam bo le uspelo potegovati se za boljša mesta na skupni lestvici.«
M. Čubej
Začetniki Mladosti obetajo
movanja bi morala biti precej izenačena. Na Goriškem so začeli s sistematično organizacijo odbojke, združevanje moči pa bo prav gotovo že kmalu obrodilo sadove. Tržaški Inter 1904 ima v svojih mladinskih ekipah vedno več zelo visokih in tehnično dobrih odbojkarjev. Sloga je lani v prvenstvu under 18 odigrala v tržaški pokajini vidno vlogo, Fužinar pa je tudi v moški konkurenci verjetno favorit za osvojitev prvega mesta.
Turnir se bo odvijal istočasno v dveh telovadnicah in sicer v Repnu za moške in na Opčinah za ženske. Zjutraj bodo na vrsti izločilna srečanja, popoldne pa finali za prvo in tretje mesto.
_ URNIK TURNIRJA Moški (občinska telovadnica v Repnu): 9.30 Sloga - Inter 1904, sledi Fužinar - Naš Prapor Val; ob 15.00 finale za 3. mesto, sledi finale za 1.
Ženske (telovadnica^ na Opčinah): 9.30 Sloga Sklad Mitja Čuk - Le Volpi, sledi Fužinar - Sokol; ob 15.00 finale za 3. mesto, sledi finale za 1. mesto.
Vse tekme bodo odigrali na tri zmagane sete. (Inka)
Pri ŠZ Mladost skrbijo tudi za mladinsko združeno ekipo začetnikov (esordienti), ki jo vodi trener Genko Gergolet. Ze v lanskem letu se je to moštvo izkazalo. Z letošnjim prvenstvom, pa bi moralo pokazati še kaj več, glede na to, da je bila lanska izkušnja nadvse spodbudna.
S treningi je nekoliko nerodno, ker doberdobski otroci, ki obiskujejo srednjo šolo v vasi, morajo obiskovati pouk v popoldanskih urah. Prostori srednje šole niso namreč še dokončno urejeni. Tako so treningi precej razcepljeni. Doberdobci trenirajo v jutranjih urah, ostali pa v popoldanskih. Prav zaradi tega je nekaj težav, ki pa bi se morale rešiti z ureditvijo del na srednji šoli v Doberdobu.
VRATARJI: Andrej Ferfolja in Manuel Zanier.
OBRAMBA: Federico Zampar; Michele Narduzzi; Ivan Lakovič; Dino Peršolja; Kristjan Lavrenčič; Alan Devetak in David Ferfolja.
SREDINA: David Gergolet; Martin Marušič; Mitja Kobal; Marino Petea-ni.
NAPAD: Marko Devetak; Aleš Ferfolja; Marko Peteani in Marko Dario.
ZSŠDI
vpisuje za plavalni tečaj v Lipici, namenjen dijakom nižjih srednjih šol, osnovnošolcem in predšolskim otrokom (zadnji letnik o. v.). Tečaj bo potekal vsak torek s pričetkom dne 7. oktobra v bazenu hotela Maestoso v Lipici. Urnik tečaja: prva izmena od 15. do 16. ure, druga izmena od 16. do 17. ure in tretja izmena od 17. do 18. ure. Tečaj bo trajal do meseca maja prihodnjega leta. Vpisovanje za tečaj sprejema urad ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 - II. nadstr., tel. 040/767304. Starši morajo ob vpisu plačati tečajnino ter navesti otrokovo leto rojstva, bivališče in telefon. Urad ZSŠDI sprejema vpisovanja od ponedeljka do sobote, od 8. do 14. ure.
ŠK KRAS
prireja tudi letos žensko rekreacijsko telovadbo. Vse zainteresirane naj se javijo na prvem treningu v sredo, 8. t. m., ob 21. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku, kjer bodo prejele vse podrobnejše informacije.
ROKOMETNI ODSEK ŠK KRAS vabi vse zainteresirane mladince letnikov 70, 71, 72, 73, 74, 75, ki bi jih ta
panoga zanimala, da se udeležijo treninga-sestanka, ki bo v ponedeljek, 6. t. m., ob 17. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku.
SK DEVIN
priredi v nedeljo, 19. t. m., neocenljivi orientacijski pohod od Praprota do Re-pentabra. Zbirališče v Praprotu (pri gostilni Suban), odhod od 8.30 do 10. ure dalje skupinsko ali posamezno. Vpisnina 2.500 lir na osebo (vključen je topel obrok hrane in čaj med pohodom). Za nadaljnje informacije se lahko telefonsko zglasite pri odbornikih SK Devina. Pohod bo ob vsakem vremenu.
ŠD BREG
prireja telovadbo za otroke letnikov 1978/79/80. Vpisovanje bo v ponedeljek, 6. t. m., v občinski telovadnici v Dolini ob 17.30.
SPDT
vabi na predavanje alpinista Dušana Jelinčiča na temo »Karakorum 86«, na katerem bo z barvnimi diapozitivi opisal nedavno uspešno himalajsko odpravo na Karakorum. Predavanje bo v četrtek, 9. t. m., v mali dvorani Kulturnega doma ob 20.00. Vabljeni!
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 90.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
4. oktobra 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	^ ZTT
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
V afero vpleteni tudi lekarnarji in visoki funkcionarji
Škandal z neobstoječimi zdravili zadobil še neslutene razsežnosti
/?/M Sporočilo ministrstva za zdravstvo je učinkovalo kot prava bomba: blagajno krajevne zdravstvene enote so oropali za vsoto, ki nekoliko presega 350 milijard lir. Ves ta denar, posledica lažnih zdravniških receptov in plačevanje neobstoječih zdravil, se je stekel zelo verjetno v roke nekaterih podzemskih organizacij kot so sicilska mafija, neapeljska kamora in kalabrijska ndrangheta.
Škandal v zvezi z zdravili že nekaj dni pretresa Italijo. Tokrat gre za primanjkljaj v deželah, ki so že tako intako deficitarne in kjer je nadzorstvo nad blagajno krajevnih zdravstvenih enot najbolj ohlapno. Prizadeto je prav zdravstvo, ki se nikakor ne more ponašati z obilico sredstev: blagajne KZE so bili krajše za nekaj stotin milijard lir prav v deželah, ki so najrevnejše, na Siciliji, v Kalabriji in Kampaniji.
Minister za zdravstvo Carlo Donat Cattin je uradno izročil zajeten sveženj lažnih receptov in odrezkov s škatel zdravil rimski policiji. O aferi bo vzporedno vodila preiskava tudi posebna komisija za boj proti mafiji. Še istega dne, ko je Donat Cattin izročil fascikel policiji, so sporočili, da so podoben primer zabeležili še v drugi italijanski pokrajini, Apuliji. Samo prava epidemija, ki bi zajela vse ozemlje Italije, od Trsta do Palerma bi lahko iz blagajn KZE izsesala toliko sredstev, je menil predsednik komisije za borbo proti mafiji Abdon Alinovi. Razsežnosti škandala so po njegovem mnenju takšne, da odgovornost kaže iskati ne samo v vrstah mafije, komore in ndranghete, temveč tudi med funcionarji krajevnih zdravstvenih enot.
Goljufijo z lažnimi zdravniškimi recepti so odkrili postopno, potem ko so nekatere socialne službe na Siciliji ugotovile vrsto nepravilnosti pri izplačevanju receptov, katerih izvora ni bilo mogoče ugotoviti. Posebna preiskava, ki jo je uvedel minister Donat Cattin, je kmalu imela pred seboj dokaze o grozljivi goljufiji, ki je trajala več let: povsem jasno je postalo, da so tudi nekateri funkcionarji zdravstvene ustanove imeli prste vmes pri plačevanju zdravil, ki jih nikoli nihče ni rabil.
Sedaj bo treba povezati vse člene te verige, ki sega od navadnega uslužbenca, preko proizvajalcev zdravil, lekarnarjev do najvišjih funkcionarjev. V Kampaniji so karabi-
njerji odkrili nekaj tajnih tiskarn, ki so v velikih količinah tiskali odrezke zdravil, recepte in druge dokumente. Vse breme goljufije je padlo na ramena pacientov, ki v Kampaniji trenutno plačujejo zdravila iz lastnega žepa, ker zdravstvene enote nimajo sredstev, da bi kaj prispevale.
Jeza italijanske javnosti se je osredotočila tudi na lekarnarje, ki so hočeš nočeš morali vedeti za goljufijo. Vsedržavna stanovska organizacija lekarnarjev pa zavrača obtožbe in trdi, da je vsota 350 milijard, ki jo navaja minister za zdravstvo Donat Cattin, vsaj pretirana. Če bi bilo tako, trdi predsednik zbornice lekarnarjev, bi pomenilo, da je v škandal, zapletenih približno 800 lekarn v Kampaniji, kar pa ne moremo nikakor sprejeti.
Predsednik zveze farmacevtskih industrijcev Claudio Cavazza pa pravi, da je maksi goljufija morala biti že dalj časa znana marsikomu v Rimu. Že dolgo je javna tajnost, da izgine dober odstotek zdravil s tovornjakov že med prevozom in da se to dogaja najbolj pogosto na jugu Italije. Italijanske oblasti, trdi Cavazza že leta preslišujejo vsa opozorila, češ da se pri predpisovanju in prodaji zdravil dogajajo čudne reči. Komaj po imenovanju Donat Cattina za ministra za zdravstvo se je nekaj začelo premikati ter je vsa zadeva prišla na dan.
Trditve ministra Donat Cattina, češ da se za vso zadevo skriva mafija, so dale novega zagona tistim, ki obtožujejo vlado, da je vse preveč mlačna v svoji politiki do mafije. Predstavniki sicilske KPI so zahtevali najstrožjo preiskavo o vsej zdravstveni službi na otoku, istočasno pa so tudi tri največje sindikalne organizacije CG1L, CISL in UIL zahtevale, naj se sodna preiskava razširi tudi na druga področja.
O tem, kako je bilo sploh mogoče, da ostane goljufija takih razsežnosti, zavita v temo, zgovorno priča primer Neaplja, kjer je za kontrolo izstavljenih receptov zadolženih le sedem oseb. Tamkajšnja KZE je pozvala televizijo, naj v uradih samih ugotovi, kakšno je stanje na tem področju: pred televizijsko kamero so se razgrnile brezštevilne škatle prepolne receptov, ki so bile naložene druga na drugo od tal do stropa.
Za varnost »vrha«
REVKJAVIK (Islandija) — Policijske sile se urijo, da bi bile kos morebitnim teroristom in vsem tistim, ki bi hoteli motiti srečanje na vrhu med Reaganom in Gorbačovom
Zaradi predsodka manj rojstev
NIKOZIJA — Predsodek, da so poroke v prestopnem letu obsojene na propad, je zmanjšal demografsko rast Cipra. V letu po »zloglasnem« prestopnem letu 1984 so namreč na otoku zabeležili kar 10 odstotkov manj rojstev. Čeprav se je število porok v letu 1985 povečalo kar za 37 odstotkov, to še ni vplivalo na večje število novorojenčkov. Podatki se nanašajo na grški del Cipra. Vražjevernost o nesrečnem prestopnem letu pa je zakoreninjena tudi med turškim prebivalstvom, le da ji Grki bolj dosledno verjamejo.
Kljub takim predsodkom pa grški del otoka doživlja razcvet, kot ga ne pomnijo. To se odraža tudi v demografski rasti prebivalstva. Po turški invaziji ni bilo prirastka, v kasneješih šestih letih pa se je zvišal. Tega ne moremo trditi za turški del otoka, ki zaradi negotovega političnega položaja ne privablja tujih kapitalov in investicij kot suvereni in mednarodno priznani grški del.
Praznovanje 75-letnice vojne mornarice Avstralije
Demonstracija bojnih ladij v Sydneyu izzvala pacifistične demonstracije
SYDNEY Šarmu sydneyskega pristanišča, ki velja za enega najlepših in najbolj privlačnih na svetu, so zadali močan udarec: vanj je v ponedeljek zaplulo nič manj kot 27 »zavezniških« vojnih ladij, kaj takšnega pa tod že od nekdaj ne pomnijo. Vsaka jeklena velikanka je svoj prihod naznanila z oglušujočim tuljenjem siren, operacija pa se je začela že zarana. Ladje, ki plujejo pod sedmimi različnimi zastavami, so se zvrstile v tej luki ob praznovanju 75-letnice avstralske vojne mornarice, katerega vrhunec bo prav danes, 4. oktobra.
Poprečnega Avstralca je tolikšen prikaz bojne moči, kakršnega tu zlepa ne pomnijo, seveda šokiral, ekologiste in pacifiste pa naravnost razjaril. Medtem ko so ob prejšnjih ločenih obiskih ameriških, britanskih ali francoskih vojnih ladij bili tako rekoč na dnevnem redu hudi spopadi med policijo in člani protijedrskih in drugih sorodnih organizacij, se tokrat to ni zgodilo. Vsaj zaenkrat ne. Avstralska vlada se je namreč odločila, da ničesar ne prepusti na-
ključju in slehernemu civilnemu plovilu najstrože prepovedala, da se približa vojnim ladjam.
To je povzročilo izbruh prave »živčne vojne« in oster protest mirovnega gibanja, katerega najbolj uporni elementi (okrog 50 oseb) so se poskusili približati ladjam z navadnimi in gumijastimi čolni, jadralnimi deskami, kanuji in celo z avtomobilskimi gumami. Vse zaman, seveda, kajti policija jih je pravočasno prestregla. Toda nezadovoljstvo zaradi navzočnosti vojnih ladij, pa naj bodo še tako »zavezniške«, se je razlegalo tudi na kopnem, kjer je več sto demonstrantov s pomolov vzklikalo protestne parole.
Pri vsej zadevi pa je najbolj zanimivo to, da je demonstracije posredno izzval sam šef avstralske mornarice adm. David Martin. Nekaj dni prej je v televizijskem intervjuju izjavil, da imajo nekatere ladje »neizbežno na krovu jedrsko orožje«. Že dan potem mu je bilo seveda hudo žal, da je to rekel, saj
je spravil v zadrego vlado, ki ni mogla drugega, kot da zadeve ne komentira, saj bi jo tako demanti kot potrditev admiralovih besed le še bolj spravila v kašo. To pa še ni vse. Martin je v istem intervjuju skušal gledalce pomiriti, češ da jedrske konice na zavezniških ladjah sploh niso nevarne. Mornariško poveljstvo je brž izdalo uradno sporočilo, ki pravi, da admiral ni mislil tako, ampak naj bi na neroden način hotel povedati, da ni nikjer rečeno, da morajo zavezniške ladje za vsako ceno imeti na krovu takšno orožje...
Kakorkoli že, dejstvo je, da v Sydneyu še nikdar niso videli toliko in tako mogočnih vojnih ladij vkup: med njimi so ameriška Missouri, ki jo imajo za največjo na svetu, britanska nosilka helikopterjev in letal Illustrious, pa še križarke, rušilci, minolovci ter oskrbovalne in druge ladje. Na njih je več kot 8.000 mož iz Francije, Kanade, Papue-Nove Gvineje, Nove Zelandije in, kot rečeno, Velike Britanije in ZDA-
Nemci za nemško pivo
BONN — Skoraj tri milijone zahod-nonemških pivcev piva je podpisalo protestna pismo Evropski gospodarski skupnosti, ker ta poskuša prisiliti bonnsko vlado, da omili določila o »čistosti piva«. Ogorčeni so, ker bo evropsko sodišče v Luksemburgu prej ali slej prisililo ZRN, da že s prihodnjim letom dovoli točenje tujega piva, ki vsebuje umetne sestavine.
Nemci so že leta 1516 sprejeli »zakon o čistosti piva«, ki določuje, da se za to pijačo uporabljajo izključno samo hmelj, slad (kaljen ječmen), kvas in voda. V pivu iz drugih držav lahko zasledimo še koruzo, ječmen, proso, druge žitarice in seveda do 60 najrazličnejših kemikalij, ki pivu izboljšujejo izgled, okus in trajnost.
Kdor si v ZRN privošči, da tak kok-telj prodaja pod imenom »pivo«, zagreši kaznivo dejanje in mu obvezno sodijo. To se je zgodilo krčmarju v mestecu Monschau ob belgijski meji, ki je v svoji pivnici točil priznano belgijsko pivo »Stella Artois«. Obsodili so ga na plačilo čedne globe 100.000 mark, da bo sedaj dvakrat pomislil, preden bo segel po tujem pivu.
Tuji proizvajalci pa ob vsem tem trdijo, da ZRN pod pretvezo zaščite zdravja v bistvu brani monopolistični položaj zahodnonemških pivovarn pred prodorom cenejšega in konkurenčnejšega tujega piva. Zahodnonem-ško tržišče je namreč do skrajnosti vabljivo za vse proizvajalce piva. Nik-
jer drugje v zahodnem svetu ne popijejo toliko piva kot med Hamburgom in Miinchnom. Poraba na prebivalca znaša namreč kar 146 litrov piva letno, kar je dvakrat več kot v Švici in kar sedemkrat več kot v Italiji.
Zahodnonemški ljubitelji piva lahko izbirajo kar med 5.600 vrstami te pijače, da ne omenjamo obrtniško varjenega piva. V ZRN je 1.220 pivovarn, ki zaposlujejo 60.000 delavcev, proizvedejo kar 93.302.851 hektolitrov piva in s tem ustvarijo kakih 15 milijard mark prometa.
Izvedenci za prehrano trdijo, da je za številne Nemce pivo v pravem smislu besede eden od osnovnih prehrambenih artiklov. V vrčkih namreč povprečen Nemec zavžije kar 25 odstotkov dnevnih kalorij. V primeru, da bi dovolili uvoz tujega piva s kemičnimi dodatki, bi ogrozili zdravje teh pivcev, ki jim je pivo v bistvu postala hrana.
Nedvomno pa bi še trša predla za-hodnonemškim pivovarnam. Hmelj in slad sta namreč dražja od koruze in kemikalij, in pivovarne ne bi vzdržale cenejše konkurence. Izgledi pa niso tako črni. Številne veleblagovnice imajo svoj kapital vložen v nemških pivovarnah. Nič čudnega, da so v »patriotskem zanosu« zagotovile, da bodo kjub odločitvi EGS prodajale izključno samo pivo, izdelano v skladu z »zakonom o čistosti« izpred 470 let.