DOMOCJUn Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 21-49. Prostor ene drobne vrstice v iuseratuem delu stane 1 Din. — Naročnino, Stane 58 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. inserate in reklamucije spre jemo uprava .Domoljubu*. — Telefon 29-92. A sreče od nikoder ni... Veliko sreče! Srečno novo letol Nuj vam sreč« solnce sije! Polno mero sreče! Tako iu podobno se glase milijonkrat in stomilijonkrat izrečena in zapisana novoletna voščila. Kolikokrat izražamo ista voščila ob godovih in ob drugih slavnostnih prilikah! A «rrče ni. Od nikoder je ni. Vrtamo v denar, poganjamo se za bogastvom, sanjarimo o lagodnem življenju, hlastamo za njo po zabavah, pri veselju, mislimo, da bomo naleteli n g njo pri dovoljenem in nedovoljenem uživa-nju vsega, kar nam srce poželi. A zastonj ves trud. Kje pa je vendar sreča? Sreča je v Bogu in v na* samih. Navrtati moramo prave studence, pa nam ImkIo dajali obilo vsega, kar .noremo na zemlji imenovati srečo. Denar, blagoslov, lagodno življenje, veselje, zabava, naslada, uživanje ir kar je temu »ličnega, so pa le kapnice. ki dajejo morebiti za hip nekaj srečnih trenotkov, nekaj sladkih uric, zato pa prinesejo potem toliko večio mero grenkosti in bridkosti. - Če gledam ljudi in njih življenje in delovanje. pa se mi zdi, da kar naravnost nočejo biti srečni. Grda nevoščljivost razjeda ljudska srca. V objemu te grdolie kradejo bližnjemu njegovo dobro ime, ovajajo njega in njegovo družino vsem mogočim gesposkam, iščejo madežev v njegovem govorjenju in delovanju, v njegovem domoljubju in bratoljubju, povsod. Pa mi povej, koliko imaš od tega,,če v slepi ne-voščljivosti ali maščevanjaželjnosti oblatiš bližnjemu njegovo dobro ime. Njega si morebiti oblatil pred majhnim delom sveta, sebe pa pred vsem poštenim svetom. Nepremagljiv pohlep objemlje človeške Juše. V krenipljih tega >-hlepa je hotel., pred leti vse obogateti na račun starosti in bolehnosti, na njegov račun se odigravajo roparski umori, brezštevilne tatvine, požigi in druge grozovitosU, o katerih je bolje, da papir molči. Kje more biti sreča tam, kjer je najbolj kosmata vest komaj mirna! Reka umazanega življenja, morje preklinjevanja obli v, ves svet. Kako bežimo pred blatom, kako se umikamo močva-rarn, kako nam oblelta ni nikoli dosti lepa, oprava nikdar dosti čedna, hoja nikoli dosti elegantna, umerjena! Ali se že iz tega stališča spodobi živeti umazano življenje? Ali ni kletev ena najbolj sirovih besed! In veste zakaj? Ali mar ne zato, ker se kleti pravi sebi ali bližnjemu odjedati srečo, bližnjemu ali sebi želeti kaj hudega? Človek, ki hodi po teh potih, ne more, noče in ne zna bili srečen. Svet bo srečen, kadar bo spet znal biti zadovoljen. Zadovoljen s svojim stanom iu poklicem, zadovoljen z malim in skromnim. Zadovoljnost je neusahljiv vir sreče; kjer je ta doma, tam ni obupavanja, ni večnih pritožb čez tiste, ki imajo morebiti malo več premoženja ali zaslužka kakor ga imamo mi. E, veste, sv. Pavel ni bil prazne glave, ko je svojemu učencu Timoteju zapisal besede: »Ako imamo živež in obleko, bodimo s tem zadovoljni. Kateri pa hočejo obogateti, padejo v skušnjavo in zanko in v mnogotere nespametne in škodljive želje, ki pogrezajo ljudi v pogubo in pokončanje. Zakaj korenina vsega zla je lakomnost; njej so se .lekateri vdali, pa so zašli od vere in sami sebe prebodii z mnogimi lx>lečiiiami.« Bogat studenec sreče je ljubezen do dela. Kdor delo ljubi, bo delo tudi cenil in sjiošto-val. Ne bo se čutil z nobenim delom ponižanega in razžaljenega. V delu bo našel zaslužek, pa bo našel tudi razvedrilo, pa tudi zadoščenje, ki mu bo govorilo, da jfe veak delavec koristen član človeške družbe, ne trot, ne zajedavec, ne samo postopač. Pomiltijemo tiste trume brezposelnih, ki radi brezsrčnosti kapitala ne morejo najti dela in v nj»m svojega življenja in tudi svoje sreče: pomilujenio jih pa tudi zato, ker se s častnim imenom brezposelnih <-devajo tudi taki, katerim delo že oddaleč smrdi, katerim se delo zdi poniževalno, človeka nevredno. Pošteno delo, ki človeka prerodi in ki ga dviga, ne more biti predmet človekovega ponižanja, ne njegova sramota, ffttč pa njegova čast. V zavesti, da smo s svojim delom koristni člani človeške družbe, kateri s svojim delom povračamo, kar od nje prejemamo, ie najtrdnejša podlaga naše sreče, ki jo iščemo v delu. Ali mislite, da je bila sv. Družina nesrečna, ker je bil njen gospodar tesar? Ali mislite, da se je Kristus Gospod čutil ponižanega, ko so ga hoteli njegovi rojaki ponižaii s tem, da so se nekam zaničljivo spraševali: »Ali ni to tesarja sin?« Takrat se je čutil ponižanega, ko so mu Judje očitali, da je v zvezi s hudobnim duhom in i si krat jih je vselej tudi pošteno zavrnil in » tem pokazal, da ponižan in ponižen ni eno in isto; ko so mu pa očitali, da je član delavske hišo; takrat se ie pa čutil kar naravnost počaščenega Še en vir naj pokažem, kjer je doma čista sreča. Pravi se mu vzorno družinsko življenje. Dobro poglejte, kaj je zapisano: Vzorno družinsko življenje. Zaiaj družinsko življenje ni povsod vzorno. Marsikje bi bilo bolje, da bi ga ne bilo. Večen kreg in prepir, večno sovra- štvo in zmerjanje, nobene prijaznosti, nobenega iasnega dneva. V vzornem družinskem življenju je prvi Bog; denar, lepola rok. ob. uza. hoje in života, bogastvo je pa daleč, daleč zadaj. Mož in žena se spoštujeta, ljubita; otroci so staršem v veselje, ponos, zanje se brigajo i ni jim pri srcu samo to, da bi otroci samo de lali in pomagali grabiti na kup družinsko bla j gostanje, tudi za njih duhovni in duševni rai i voj se brigajo. Kjer ie Bog gospodar v hiši, tam je v cveti i življenje po veri, tam so v časti Gospodov I dnevi, tam je tudi mir med sosedi, tam n dolgih jezikov, ki bi sejali nemir in razdor me I ljudi. , Družinsko življenje mora biti sveto vsei; j ljudem. Vsak napad na diitžinsko življenje j i obenem napad na državne koristi. Kdor teg j ne razume naj vzame v roke zgodovino stari: in novih časov (Sparta, Rim, francoska rev< | lucija, bela kuga), pa mora iineti dosti, če j I le malo dovzeten za take izkušnje svetovne, p : vselej svete zgodovine. Srečo iščemo, po njei hrepenimo. Vs i prav, vse lepo. Nikar pa ne tožimo, da nas > zapustila, če je ne znamo najti. Ne brodim ' po kalužah, ne silimo za bleskom ki čara i' i vara naše oči, ne stegujmo svojih rok za zli ■ tim teletom! Preskrbimo se pa z obilno mer j /adovoljnos.i, spoštujmo vsako delo, da je b ; |K»šteno, prizadevajmo se za res vzorno, dom; ! če družinsko življenje, kjer oče in mati in vs j družina živi v slogi, v edinosti in v miru bo: i jem, pa ne bomo tožili podobno, kakor Gregoi ! čičevo dekle v znani pesrni: »A sreče od n i koder ni.t Za ftof. časopiste Katoliško časopisje, ki nima za seboj »J«" kirjev in drugih visokih podpornikov, je popoi noina odvisno od dobre votje naročnikov Vsled kri/.e. kakor je še ni videl svet. trpi tudi kato liško časopisje, kar opažajo celo v bogati Švici Ženevski župnik Carrier prireja misijonska predavanja, da z iskreno besedo dvigne zanimanje za katoliški tisk. Edino sredstvo — povdarja g. Carrier na vseh sestankih — da dvignemo ha toliško časopisje na isto višino, na kateri je brezversko in brezbarvno, je v tem, da se vsi katoličani naroče na katoliški časopis in pripravijo s tem katoliškemu časopisju trdno gospodarsko podlago. Švicarski katoličani izdajo ua eto dva milijona zlatih frankov {okoli 30 milj dinarjev) za brezbarvno in nasprotno časopisje Ta vsota bi zadostovala za izdajo najmodernej šega in največjega katoliškega dnevnika. Povsod po svetu se opaža, da je največja rana mnogih katoličanov njih nezavednost in bojazljivost. Navadno se prehude "in zavedo svoje dolžnosti šele tedaj, ko je že prepozno. Katoliški Slovenci, premislimo v teh dneh, ali niso tehtne besede švicarskega župnika napisane tudi na naš naslov! Stran 2 4 ŠDOMOLJUB«, dne 4. januarja »934. Stev. ]. RAZGLED PO SVETU Novega leta trojni dar Ko sie že vsi drug drugemu želeli srečno, veselo in zdrav« novo leto, dovolite, da po tei besedi prihaja Novo leto samo v znamenju sreče, veselja in zdravja. Najprej mi povejte vi, kaj je po vašem sreča, veselje in zdravje? Ne morete takoj odgovoriti. Odgovarjam jaz najprej z nikalnim stavkom, kaj po mojem sreča, veselje in zdravie — ui. Sreča ni: premoženje, denar, služba, čast. Veselje ni: zabava, uživanje, kratkočasje, družabnost. Zdravje niso: rožna lica, krepki sklepi, močni boki, odločni koraki. Rešite mi torej lažje vprašanje, kaj je po vašem nesreča, žalost in bolezen. Nočete takoj odgovoriti? Naj odgovarjam jaz in spet najprej z nikalnim stavkom. Nesreča ni: ubošlvo, pomanjkanje, brezposelnost, ponižanie. Žalost ni: zatajevanje, osamelost, zapuščenost, pozabljencst. Bolezen n:. če si hrom, šepav, slep, gluh. Kaj je torej sreča, veselje in zdravje po svojem bistvu? To, kar so po svojem bistvu nebesa: neko prijetno •Imje. Sreča, veselje in zdravje so po svojem l> stvu prijetno razpoloženje, ki je stvari kot sivari, človeku kot človeku in vsakemu bitju | kot bitju naravno. Srce je po svoii naravi nagnjeno po dobrinah, ki so neminljive. Mora torej biti neminljiva sreča in neminljivo veselje in neminljivo zdravje. To vse mora srce vsaj v jedru imeti samo v sebi, sicer ne M Moglo zaslutili in zamisliti večnih dobrin. Pregovor pravi: vsak je svoje sreče kovi.č, -- Dobro reklo. Pridejo pa še drugi kovači, ki mu srečo kuiejo ali razbijajo, ki mu delajo žalost ali veselje, ki mu nalivajo zdravje ali bolezen, življenje ali smrt. Več ko povodnji in požari, ko slana in suša, prizadene hudega človek človeku. Več ko solnce in cvetje, ko vidno nebo in zemlja, izkaže lepega človek človeku, če hoče. Nihče ni tako ubog, da bi tega ne mogel. Prava in prva sreča na zemlji je v tem, da je človek dober človeku. Starši otrokom, otroci staršem, mož ženi, žena možu, brat sestri, sestra bratu, sosed sosedu, tujec domačinu, domačin tujcu, gospodar poslu, posel gospodarju. Popolno veselje na zemlji je v tem, da je človek s človekom prizanesljiv. Vsak ima svoie breme in nihče ga ne more nositi sani, vsak ima svoje slaliosti, ki jih mora prenašati medsebojna potrpežljivost in prizanesljivost. Pravo zdravje je v tem, da je v občevanju človek s človekom moder in v sodbi previden, da torej človek človeka ne sodi. ne obsodi: ne opravlja, ne obrekuje. O, prava sreča iu popolno veselje in pravo zdravje, ko t>i te nebo dalo naši deželi, našemu narodu, naši domovini! Novo leto prihaja v znamenju sreče, veselja in zdravja. Ne more in ne sme torei želeti drugega: Bodimo dobri drug do drugega in tudi Beg bo dober do nas. Bodimo prizanesljivi drug t:drugim in tudi Bog lx> i nami prizanesljiva Ne sodimo drug drugega in tudi Bog nt' bo rias sodil. Tako ravnanje jf'> prava modrost in umetnost in je višja ko vsaka znanost in unieinrst. i T ALI J A s Drobiž. Letošnji mraz je presenetil kmete po vsem Primorskem. Na Krasu in na Vipavskem niso vajeni hudih zim in radi tega so kmetje ostali brez potrebnega kuriva. Na Vipavskem je zapadel debel sneg in Vipava je zmrznila. Več dni se kmetje niso mogli ganiti i? hiše. — Zadnjih deset dni mraza je zahtevalo v Trstu 1500 ponesrečencev. Samo en dan, ko je pritisnil mraz s snegom, se je v Trstu ponesrečilo 223 meščanov. — Blizu Ustij na Vipavskem so našli zmrznjeno Pavlo Vidmar, staro 48 let iz Ajdovščine. Snežni vihar jo je zalotil na poti, ko je nesla mleko v Ustje. — V Gabrju na Vipavskem je umri 83 letni Ivan Turk, posestnik in trgovec. — Spomladi se bodo pričela dela na elektrifikaciji prog v Julijski krajini. Najprej pride na vrsto Železniška proga Udine—Gorica—Tržič, potem i ržič-Trst—Postojna in končno Sv. Peter— Peka. Delo bo končano I. 1936, stroški pa bodo znašali okoli 300 milijonov lir AVSTRIJA s Iz božičnega pastirskega pisma. Ono nedeljo je bilo z vseh prižnic po cerkvah Avstrije prebrano božično pastirsko pismo avstrijskih škofov, ki je izredne načelne važnosti. .' začetku prosijo in svare škofje vse vernike, zlasti pa mladino, naj se zopet povrne h zaupanju in spoštovanju državne obksti in pomaga preroditi državo v novem duhu. Nato 2' hvali pastirsko pismo ukrepe zvezne vlade, tako na gospodarskem kakor tudi na prosvetnem polju. Iz njih se očitujc velika težnja: zopetno pokristjanjenje vsega javnega* življenja in mirno sožitje med Cerkvijo in državo v blagor vseh. Pastirsko pismo dalje trdi, da stoji Avstrija danes v središču svetovnega zanimanja in prave mirovne politike. Pastirsko pismo se v ostrih besedah obrača proti narodnemu socializmu (hitlerjevstvu, fašizmu) trdeč, da je v nasprotju v katoliškim krščanstvom. Na koncu prosijo škofje vernike, naj nikar ne nasprotujejo Dollfussovi zvezni vladi, niti javno niti tajno, ampak naj jo zaupno in krepko podpirajo. s To in ono. Minister za socialno upravo je v ministrskem svetu napovedal pričetek preuredbe družabnega življenja. Najprej se bo izvedla tam, kjer je najnujnejša: v gospodarstvu, ki je *r~zkrojeno po razrednem boju in to poseono v industriji, kjer so podjetniki in de- BANKA BARUCH 15 Riic lataueiic, Pen:, Vrš, vse bančne posle aajkulantneje eiMUA: a,aoii^Cer1ne račune: Na zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nakTS lavci najstrožje ločeni. Preuredbi v industijij sledi enaka v obrti in trgovini. Kmetijstvo pa j« stanovskemu gospodarskemu redu itak aaj. bližji, V novem letu »o delavske gbornice sam« ie prehodno v veljavi in jih bodo čimprej nadomestile primernejše ustanove. I«premenjeas je nadalje postava o malih rentnikih v toliko da so deležne njenih ugodnostih tudi osebe, kj so šele po 31. januarju 1930 dosegle najmaajs0 postavno starost 60 oz. 55 let, tudi če so imel« v letu 1928 kako premoženje ali zaslužek. -Izšla je postava proti dvojnim zaslužkarjem, — Pogajanja vlade z Landbundom so odgo-dena na januar. — Preko sodišče na Dunaju jc izreklo prvo smrtno obsodbo nad morilcem Breitwieserem. V zadnjih minutah je došla nato telegrafična pomilostitev po zveznem predsedniku Miklasu. — Starhemberg se je vrnil iz Londona, zahteve Heimvvehra po fašistenju Avstrije izgubljajo svojo ostrino. — Se v mesecu decembra izide nov zakon o socialnih dajatvah. — V Štebenu pri Beljaku je umrl 73 let stari Rupert Kofler pd. Vavčar. — Princ Sachsen-Meiningen, ki je vsled svoje hitlerjev-ske agitacije odsedel kazen šestih tednov in se nahajal pod nadzorstvom v svojem gradu, je zbežal s svojo ženo v Italijo. — Na Dunaju je nenadoma umrl bivši avstroogrski vojni minister maršal Krobatin. — Rodbina predsednika okrožnega sodišča v bližini Gradca, ki je imela 5 papig, je obolela na bolezni te živali. Predsednik sodišča je že umrl. Tri papige so poginile, dve pa so morali zastrupiti. AMERIKA s Razno. V Chikagu je umrl Frank Ilijaš, star 54 let, doma v Šmarjeti pri Novem mestu. — V Pueblo Colo je umrl 52-ietni Frank Vidmar, iz Brezovega dola na Dolenjskem. — V reki Desplaines lil. sta utonila 24 letni Alojz Rolih in 72 letni Števe Vertin iz Dragatuša pri Črnomlju. Vertin je bil že preko 50 let v Ameriki. — V Mjlwankcc so pokopali 45-iefno Jen-nie Kontar-Florjan, doma nekje iz Štajerske. --V Clevelandu je umrla Jennie Cernigoj prej Glc-šič roj. Badalič iz Oseka pri Gorici. — Pri Du luthu Minn. se jc smrtno ponesrečil 62 letni Peter Režek iz Krasnega vrha pri Metliki. -Vsi ameriški državljani, ki so stari nad 70 let dobe starostno pokojnino. — Iz Crosby Mirm. poročajo, da je bil tam poražen edini komunistični župan v Zedinjenih državah, Emil Ny-gard. Izvoljen je bil lansko leto, toda spravil je svojo občino v tak položaj, da je bil pri letošnjih volitvah občutno potolčen. Dobil je samo 277 glasov, dočitn je bil njegov nasprotnik zmagal s 735 gl. — Clevelandskj župan Daviš je proglasil mesto Cleveland kot bakrotno. V Cleveland je nedavno dospel John N. Sebreli »cesarski potentat« prostozidarskih organizacij v Ameriki. Zupan Daviš ga je osebno sprejel in mu je podal zlat ključ mesta Clevelanda. Zlat ključ odpira blagajne, v katerih se nahaja zlato. Prav nič čudno, da je ravno isti Daviš proglasil bankrot zaupanega mu mesta. NEMCiJA Kardinal katoliške cerkve, Faulhaber iz Mo- nakovega, je nedavno v cerkvi pozval vse nemške protestante, da se pridružijo katolikom v boju zoper pagar.stvo kakor ga uči zadnje čase uradna fašistovska nemška vlada. Kardinal poudarja, da je nemška vlada pripravljena zavreči stari testament in celo Kristusa samega, in edino iz vzroka, da bi bili- v Nemčiji sam« Kdor ga pozna, mu ostane zvest! Že od nekdaj pomaga Schichtovo terpentinovo milo gospodinji temeljilo prati in vzdrževati v hiši red in čistoto. Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko .JELEN"1. Potem se Vam ni bati ponarejenih mil. SCHICHT^ TERPENTINOVO MILO 5.T.3.1-35 'PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK! polnokrvni pristni Nemci. »V takem položaju,« nadaljuje kardinal Faulhaber, »Cerkev nikakor ne more molčati. Podlaga cerkvi ni kri, pač pa vera in prepričanje. Velika je razlika med otroci Izraela, predno je bil Kristus rojen in potem, ko je prišel na svet. Po Kristusovi smrti ni bil samo Izrael izbrani narod Boga. pač pa je božja beseda prišla med vse narode. Smoter današnje nemške vlade, da se odpravi Iz šolskih in drugih knjig besedilo starega testamenta, je zgodovinski zločin«. Kardinal po-zivlje nemške protestante, da se pridružijo boju katoliške cerkve zoper čisto poganski način veroizpovedi, kakor ga namerava obstoječa vlada v Nemčiji razširiti med narodom. Kardinal Faulhaber izjavlja, da ni nobene razlike med boljše-: viki in med nemškimi fašisti. Prvi kot slednji so odločeni, da uničijo vero in krščanstvo. s Protinaravni zakon. S 1. januarjem je stopil v Nemčiji v veljavo zakon, s katerim he-1 tejo hitlerjevci preprečiti zarod zločincev in i dednimi boleznimi obremenjenih ljudi. Ustanovljena so posebna sodišča, ki bodo odločevala, katere osebe se bo zdravniškim potom 1 napravilo neplodne. Drslej je predlaganih za to nad 400.000 oseb, ki jih bodo sedaj tako-bnenovana sodišča za zdr.ivo potomstvo« pustila preiskati. — Proti takemu zakonu se je že svoječasno izjavila sv. sfoliea, ker je navedeno nasilje proti naravnim in božjim zakonom. ANGLIJA s Največji kotel Evrope. Nedavno so otvo-rili v Londonu »Hotel Cumberland«, ki je pač največji v Evropi. Poslopje so zidali dve l?ti Hotel ima 1000 sob. Za potrebe gostov skrbi 2000 nameščencev. Kuhinjskega osobja je 150, strežajev 180, strežajk 250, sobaric 180, častilcev čevljev in nosačev 100, pisarniških nastav-ljencev 78. Hotel ima lastno pralnico, kjer je zaposlenih 300 peric in lastno brivnico in le-potilnico s 300 nameščenci Trideset kuharjev pripravlja vsak dan za obrat potrebne ribe itd. ČEŠKOSLOVAŠKA s Znižani prejemki državnih »astavljencev. Na Silvestrovo je bila razglašena uredba češkoslovaške vlade o znižanju plač državnim uradnikom. Plače državnih uradnikov se poleg že v veljavi stoječih odtegljajev znižajo za nadaljnje 4 odstotke, z izjemo onih plač, katerih temeljnica ne presega 7200 Kč. Te plače se znižajo samo za 2 odstotka, Pri dokladah policijskih uslužbencev to znižanje ne prihaja v poštev. Ravno tako se znižajo za 4 odstotke tudi pokojnine, razen onih, katerih temeljnica ne presega 6000 Kč in katere se bodo znižale samo za 2 odstotka. Znižanje za 4, odnosno za 2 odstotka se razteza tudi na prejemke in ken-grue duhovnikov. Pokojnine, ki se izplačujejo v inozemstvo, se po novi uredbi znižajo za na-daljnih 15, ozir. 35 odstotkov. Upokojencem s stalnimi drugimi dohodki se zniža pokojnina za polovico, vendar ne sme pasti skupna vsota obeh dohodkov pod 24.000 Kfc letno, do katerega zneska se tudi ne izplačujejo nobene doklade za otroke. Aktivitetna doklada se zniža za 40 odstotkov, pri zakonih pa, ki bodo sklenjeni po 1, januarju 1934, za 50 odstotkov. Onim državnim uslužbencem, ki stanujejo pri starših, od katerih je eden v aktivni javni službi, se zniža aktivitetna doklada za 30 odstotkov, Ce je eden od zakoncev aktiven državni nameščenec, drugi pa' upokojenec, se plača prvega zniža za 3 odstotke, če znašajo skupni dohodki manj kakor 24.000 Kč, za 4 odstotke pri skupnih dohodkih od 30.000 Kč, za 6 odstotkov do 36.000 Kč in za 8 odstotkov, pri skupnih dohodkih obeh zakoncev nad 36 tisoč Kč. 20 let mlajši vdovi po državnem nameščencu se zniža pokojnina za 10 odstotkov, pri še vsčji starostni razliki pa se '.u. i/dstotek zviša še za 2 enoti. Vsi ti odtegljaji pa se ne nanašajo na nameščence, ki nimajo posebne pogodbe. Vsem tem so bili znižan- prejemki že v letih 1931 do 33. ŠPANIJA s Po volitvah. Od desničarskih strank se pričakuje, da bodo svojo politiko in svoje zadržanje napram republikanski vladi jasno opredelile. Toda njihovo zadržanj« je bilo vedno jasno državotvorno. Popolnoma so se prilagodili smernicam papeža Leona XIII. ter izjavam španskega episkopata in papeža po proglasitvi republike. Zato priznavajo državno oblast pod vsako obliko in sicer popolnoma, kakor je to značilno za katoličane. Pripravljeni so državno in javno življenje z vsemi sredstvi podpirati. Španski katoličani ne vidijo nobene težave v tem, kako se prilagoditi republikanskim ustanovam. Treba je pa tudi j poudariti, da so bile dosedaj ustava in te-1 meljni zakoni delo vlade, ki je bila prevzeta zagrizenega ^rotiikatoiižtva. Republika pa, ki bo z besedami in dejanji pokazala, da hoče dati Cerkvi dostojno in enakopravno ž.ivljenjc in ki bo spoštovala njene pravice, taka republika pa more računati na iskreno podporo vseh katoličanov. DROBNE NOVICE 140 km na uro bodo vozili vlaki na italijanski progi Florenca—Bolonja. 's preuredbo belgijske vojske je dovoli) parlament 759 milijor. ov frankov. španski vladi Lerranza je izrekel parlament zaupnico z 265 proti 53 glasovom. Umrl je Lunačarski, bivši sovjetski narodni komisar za prosveto in zagrizen sovražnik vsake vere. Štiri velike križarke je naročila kitajska vlatta v Angliji. Za 14 odstotkov si bodo znižali plače češki senatorji in poslanci. Država prihrani s tem skoraj 4 milijone čeških kron. Okrog 20 milijard frankov prihranijo vsako leto francoski varčevalci. Umrl jo Francesco Macia, neustrašeni bo-ritelj za samostojnost španske Katalonije. Do leta 1939 bo zgradila Amerika 102 novi bojni ladji aa 2{> milijard dinarjev! Neki študent ie ustrelil romunskega ministrskega predsednika Jona Duca. KAJ JE NOVEGA Novoletna beseda našega škofa Na starega leta dan se je ob 11.30 v škofijskem dvorcu poklonila ljubljanskemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu ljubljanska farna duhovščina pod vodstvom stolnega kapitlja. V njenem imenu je spregovoril prošt Ignacij Na-drah, ki je orisal najprej splošni položaj Cerkve v svetu. Cerkev se zaveda današnjih hudih časov, toda ona je v vsaki dobi našla pravo pot za svoje delo, ki je bila tistemu času najbolj primerna. Tako nam danes kaže pot do Katoliške akcije. KA nikakor ne preklicuje klica Leona XII! »Ven iz zakristije!« Duhovščina bo našla do svojega naroda gotovo prava sredstva, s katerimi bo utrdila in razširla božje kraljestvo na zemlji. Vsa duhovščina se opira na svojega škofa, v katerega ima tudi popolno zaupanje in ki mu je zvesto vdana. Tudi namene KA bo izvedla po njegovih navodilih. Knezoškof dr. Gregorij Rozman se je zahvali! za vdanostne besede prošta Nadraha, Omenil je s poudarkom, da je katoliška Cerkev v božjih rokah. Ker je torej v božjih rokah, jc v dobrih rokah. Cerkev nikakor ne zgubi svojega zdravega optimizma. Prevzviše-ni je prosil svojo duhovščno dve stvari: enotnost in solidarnost na eni strani ter molitev na drugi. Za svoje tovariše naj ne molijo samo duhovniki, temveč z duhovščino naj molijo vsi verniki. Dajie fc mesom kmetijsko zbornico! V Slovenskem gospodarju čitanm pod navedenim naslovom članek sledeče vsebine: Klic po stanovskih zastopstvih so vedno pogosteje pojavlja po raznih državah. V. naši državi že imamo različne stanovske zbornice Zelo dt-lgo že obstoji v Ljubljani Zbornica za trgovino. obrt in industrijo, kjer -o . čtanjeni vsi trgovci, obrtniki iu industrijalci i/. Slovo-iiij". Pri vsakem novem zakonu ili uredbi, ki se tiče zgoraj oiiienienili stami\. p .da s i o iici t-uje trgovska zbornica in doslikra! •< uspe-. h(;:ii. Tudi delavci, ki so včlanjeni pri Okrožne n uradu za zavarovanje delav.-e mir;,. ?o> vi'' let Delavsko zbornico in let ;.vol;„ ie poglejmo nekaj najbolj navadnih zadev: Lansko leto. oziroma jesen, so kineiie radi suše m nizkih cen goveje živine klali živino duma .n meso razprodajah. Toda kmalu so se oglasili mesarji po svojih združenjih iu po obrtni zbornici v Ljubljani in so dosegli, da ;o uilasti začele popolnoma drugače tolmačiti obrtni zakon kot prej in je sedaj zakol živine pn živino-rejcti-kmelu skoraj popolnoma onemogočen i Ne bomo trdili, da se morda niso prekoračile | meje in so se morda dogajale zlorabe, ki nis-i bile v korist naši živinoreji, vendar sne. mnenja, da bi bilo prej treba zaslišali km<-ia. ozi-roma .knietsko stanovsko zastopstvu, preJi-.n se izdajo ukrepi, ki tako v živo zadimek, kmet-skega gospodarja, kakor je ravno .il.rep ban ske uprave, po katerem je prepovedano kmoUi doma Aiiklati živino in meso razprodnjati razen ako -e živina ponesreči. Tudi gostilničarji so začeli po svojih organizacijah na vso moč boj svobodni nadrobni prodaji vina po vinogradniku. Tudi šolski zakon je potreben, d:t sc popravi v korist kmeta. Po sedaj veljavnih predpisih morajo otroci obiskovati osem let ljudsko šolo. To pa je /a hribovite kraje, kje ■ zaradi razdalje in vremenskih neprilik ne more io otroci začeti obiskovati šole s šestim letom. ampak pozneje, ko so stari osem, morda devet let, vendar nesmisel, da bi morali roditi v šolo do 10. ali di 17. leta svoje starosti. Saj je znano, kako težko kmet čaka, da mir otroci brž pomagajo pri gospodarstva. Znano pa je tudi, ako se otroci v starosti 14 do 15 let ue navadijo kmetskega dela, ne bodo poleni kaj prida. Tu so navedene nekatere zadeve, ki zadevajo kmetske koristi, pa je še mnogo drugih, kjer bi se moglo zaslišali kmetske zastopnike. Zato pa dajte nam toli potrebno in tolikokrat obljubljeno Kmetijsko zbornico! osebne vesti d 7« letnico j« obhajal na novega leta dan znani ljubljanski kavarnar g. Fran Krape?.. d «0 letnik je poslal ravnatelj knezoško-fijske gimnazije v Št. Vidu g. dr. Anton Ra-tajec. Bog ohrani g. jubilanta še mnogo lot! d /4i profesorja verouk« na državni realni gimnaziji v Mariboru je imenovan celjski mestni kaplan g. dr. Slavko Ostre. d Desetletnico delovanja v zdravilišču za (etične na Golniku pri Tržiču je slavil ravnatelj dr. Robert Neubauer. Zobozdravnik " Ur. J. Oolcl^r orrlillira v l,.,*atc„ , rolioleh.ateljeju gdč.Forsterjere 4 domaČe novice nico, ravua črta na pot, ki vodi vzhodno od »bolnišnice za silo« v Vilharjevo ulico in od tu do glavne proge bivie južae železnice. Za prvega župnika nove fare je imenovan g. p, Kazimir ZakrajJek, d Nori red službe božje v ljubljanski frančiškanski cerkvi in sicer ob nedeljah in praznikih od 1. januarja 1934 dalje: Ob polpetih tiha sv. maša. — Ob 5 lihu sv. maša. — Qb polšestih tiha sv. maša. — Ob 5.45 oklici, ozna-niia, list in evangelij ter petminuten govor. — Ob 6 orgijami sv. maša. — Ob pol 7 tiha sv. maša. — Ob 7 odlomek iz sv. pisma (lisi j„ j evangelij), petminuten govor, nato tihi sv, ma-: ia. — Ob polosmih tiha sv. maša — Ob 8 odlomek iz sv. pisma (list ali evangelij), petminuten govor, nato tiha sv. maša. — Ob pol 9 tiha sv. maša. — Ob 9 oznanila, list in evangelij ter petminuten govor. — Ob 9 15 orgljana sv. maša. — Ob 11 akademski nagovor, nalo orgljana sv. maša. — Sv. obhajilo se deli pet minut pred 5. uro, ob pol 6, 6, pol 7, 7, pol 8, 8. pol 9, pet minut pred 9, 9 45, pol 1!, pel nii-i uut pred 11 in po! 12. Ob 6, 7, 8 se deli sv, I obhajilo takoj po govoru. d Ljubljanska bolnišnica o praznikih. _ Med prazniki je bilo, kakor ie bilo pričakovati, prav malo sprejemov v Inihiišnico. Vsakdo, naj je bi! tudi še tako re.-no bolan, re je ie mogel, je raje ostal za praznike doma in so v bolnišnico prihajali v resnici samo v primerili najhujše bolezni. Zato pa se je takoj po praznikih število bolnikov, ki prosijo za sprejem v bolnišnico, naglo dvignilo. Povprečno jih prihaja sedaj okoli 70 ua dan, nekaj pa jili seveda redno odklonijo ali pn se odpravijo kar na hitro. Dosedaj je li-tlo vse lelo sprejetih v bolnišnico 21.500 bolnikov. d Kralj Aleksander in kraljica Marija sla 1 tspela 27. decembra na Bled. d Novo župnijo je dobila z novim letom L|ubl|ana, to je župnija sv. Cirila in Metoda za Bežigradom. Meje župnije so te-le: Na jugu-proga bivše južne in gorenjske železnice do "d«n'e. "f>* ž«Pniie sv. Frančiška v Spodnji Siski ob Vošnjakovi ulici. Na zapadu: od Voš-niakove ulice sedanja meja župnije v Sp. S šk, Kobaridska ulica, Einspielerjeva ulica, Stamčeva ulica do Dravske ulice, Dravska ulica, Vodovodna cesta do proge kamniške želez- Zme P\T teMŽeleznic« do mc!e ljubljanske mestne občine Na s^eru: mej« mestne ob- čine. Na vzhodu: od kolena meje ljubljanske i občine, ležečega jugovzhodno od Si l*l€3 Oiltt Dr.Ernest Hammerschmidt specItaSis! m Nežne in spolne ftolemi ier ftozmetste® naznanja, da je otvoril svojo prakso. OrdlnSia »d i®—i m m 3 -5 FurSeVil (Dunajska) CCSlfl l/ll (PalaSa Ljubljanske kreditne banke) Vsi najmodernejši zdravilni pripomočki in eleklr. terapeutske napravo. — Uretroskopične preiskave. - Ogli k si sneg. — Kozmetično zdravljenje. -__Ločene čakalnice —i—"innrariiiiiMiiginirrriiiiillgiing^ d Orožniki so vjeli v Medvodah znanega vlomilca Janeza Lamprohta. d Ponarejeni 20 dinarski kovanci so se po javili v ptujski okolici. (1 30.000 izletnikov je zapustilo Ljubljano ob božičnih praznikih. d Proizvodnja premoga v Sloveniji je zuašala v prvih desetih mesecih 1933 ton 922.514, kar pomeni v primeri z istim časom lanskega leta zmanjšanje za približno 10?S. Lani v prvih desetih mesecih je namreč znašala proizvodnja 1,023.625 ton. d Proračun Delavske zbornice v Ljubljani znaša 2,310.000 Din, zagrebške, pa nad tri milijone dinarjev. d Na ljubljanskem vseučilišču se je h1!'«1 vpisalo 1045 slušateljev, dočhn jih ie bilo lani FITONIN« Izreden učinek so potrdili odlični zdravniki in znanstvene institucije. — Steklenica 20,— Din v lekarnah. Po poštnem povzetju dve steklenici 50.— Din. PouSno knjižico št. 15 pošlje brezplačno: »FITON«, dr. s o- j., Zagreb 1-78 nesreče d Hiša je zgorela v Kamnju pri Št. Ruper-tu branjevki Ivani Florjančič. d Po nesreči je prišel pod vlak in se po škodoval do smrti med postajama Grobelno in Ponikva p.eglednik proge 55 letni železničar Ivan Kolar. d Ker je kidal sneg bosonog. Osemletni Jožef Matjašič iz Juršincev pri Ptuju je kidal sneg bosonog. Fantek je vztrajal pri kidanju, dokler se ni zgrudil popolnoma premra-žen. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer pa je kljub skrbni zdravniški negi umrl. Ozebline so bile tako hude, da mu tudi odrez obeh nog ne bi mogel rešiti življenja. d Ladja je izgubila ravnotežje. Z ladjo so vozili drva čez Muro Vučko Anton, Kohek Matija in Kolenko Franc. Ker so naložili malo preveč, je ladja na sredi Mure izgubila ravnotežje in vsi so padli v vodo. Dva sia priplavala na breg, fant Vučko Anton jc pa izginil v valovih. d Tovorni vlak je zadel ob tovornega na hrvatski postaji Dugoselo. En piemikač si je zlomil nogo, vlakovodja pa roko. Zelo je poškodovanih 13 vagonov. NOVI GROBOVI d Pojo,-pojo zvonovi. V Gornjih Retnjah pri Velikih Lašžah je umrl posestnik in lesni trgovec Anton Debeljak. — Pri Veliki Nedelji je šel po večno plačilo 92-letni posestnik Franc Trop. — V Novem mestu je zapustila solzno dolino posestnica Neža Purko-Jelen. — V Slov. Bistrici je umrl 87-letni veletrgovec Albert Sii-ger. — Pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah je odšel h Gospodu po plačilo tamkajšnji župnik g. Jožef Lasbaher. — V Gorenji vasi v Poljanski dolini je umrla 55-letna Franja Ferlan. — V Suhi pri škofji Loki je izdihnila svojo dušo Marija šešek. — Na Ježici je zapel mrtvaški zvon posetniei Neži Pucelj, materi tainošnjega gosp. župnika. — V Mostah pri Ljubljani je odšel v večnost pleskarski mojster Valentin Vojska. — V Laškem so položili v gomilo Ano Cede roj Neekerrnann, soprogo zdravnika. — V Dol. Logatcu je odšla po večno plačilo soproga trgovca Marija de Gleria roj. Babič. — V 2alcu je RAZtSiO d Dom duhovnih vaj pri sv. Jožefu nad Celjem. Tridnevni tečaj zaprtih duhovnih vaj za dekleta, se bo začel v torek 16. jan. ob 6 zvečer. Končal se bo v soboto 20. jan. zjutraj. Pridite in obogatite se v samoti. Vzdrževalnina za ves čas 75 Din. Prijavi priložite znamko za odgovor. d Do 18. leta bodo morali obiskovati šolo. Novi odlok ministrstva za trgovino urejuje vprašanje šolskega obiska za vajence. Vsak vajenec mora obiskovati vajeniško šolo do 18. leta starosti. Ako pa gojenec dovrši 18. leto pred zaključkom učne dobe, se ga ne more več siliti v vajeniško šolo in dobi brez drugega spričevalo o dovršeni učni dobi. d Mornarico hoče osnovati tudi Čehoslova-ška. V ta namen pride v naše primorske šole v Bakar, v Kotor in v Dubrovnik večje število češkoslovaških gojencev. Nekaj svojih mladeni-čev sc poslali ^ehi izobrazit v označeni namen tudi v poljsko pristanišče Gdvnjo. bi ostal človek /i\ med tem strašnim kupom zelezja. K, ga je kakor bi bili železniški vozovi igračke iz lesa! — Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Franz-Josef« grenčice neovirano, lagodno izpraznjenje črev, kar večkrat tz-tedno dobrodejno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Josei« vode tudi potom njihovih raziskovanj. — d Te dni je bila v Belgradu podpisana trgovska pogodba med Jugoslavijo in Albanijo, naš narodni obstoj, temveč je položil tudi temelj srečnejši naši bodočnosti v lastni državi,« i fl Zobotehnica gospodična Porsterjeva je odpo- ! tovala IZ Logatca v Dervento. V njenem aleljeju v tkalcu ordinira odslpj zobozdravnik .lr. .loža Dokler . Ljubljane i lokomotiv radi železniške nesreče pri Lagnyju se je boril, se bori in se bo boril za narod ir njega najdražji zaklad, za vero. Slovenski katoličani, zavedajte se važnosti katoliškega tiska o pravem času in vršile v polni meri svojo katoliško dolžnost napram vašemu katoliškemu listu Domoljubu«! 'I Pozor! V naši upravi je nekaj uedvignjenili ponudb pod šifro >I)oge< in »Gospodinja.:, Kdor je naročil te oglase, naj sporoči naslov, .la mu ponudbe pošljemo ali pa naj sam pride ponje. Dalje prosimo vse tiste, ki žele od naše uprave kakega govor "' "ai Zmeiom l,rilože dopisu znamko za od- Pred nedavnim so poslali nn Filipinsko otočje veliko množino belili podgan, katere se "bi pn proučevanju gobavosti. zapustil solzno dolino 60-letni sodavičar Ivan Narak st. — V Ljubljani so umrli: posestnica Pire Marija, davčni upravitelj v pokoju Ivo Lavrič, soproga šolskega upravitelja Marija Sclmller, sodni nadoficijal v pokoju Fran Pre-lovec, 82-letna podobarjeva vdova Marija Po-Ijanec, Karolina Knebel, soproga trgovca, Teodor Drašček, major, Ivan Bahovec, bivši tovarnar in Gabrijel Fabjančič. Daj jim Gospod, večni mir in pokoj! d V Škofijah pri Radohovi vasi je umrla 29. p. m. Frančiška Glavič p. d. Čebularjeva, vzorna krščanska žena, ki zapušča moža us 7 nepreskrbljenih otrok, od katerih je najstarejši šele 13 let star. iNa levi »trani ena izmed hudo poškodovanih k£'iaU|wi'okST'- K' J®.z"a"a P« svoji dragoceni kT ®id-u 5 'I'1 iL' nekl Ceh Prinesel iz Kanade L , "m8,UVtKjRa'1; misle{- d« "i se dale Sne zaploditi v Evropi, kjer bi dajale dragoceno kožo Na t. način bi sam obogatil. Toda kmalu se ie ^ kazalo, da je zgubila koža podgan, ki so In sle ^ Evropi vso vrednost. Toda podgane ,o se kai hftrn »Plodile na Češkoslovaškem, na liavarskeii in Saške,,, Njihovo število cenijo danes na lr mili Jonov. Skoda, ki jo povzročajo na polju in drugod je ogromna. Podana je dolga 85 cm. Zdaj o3t zirr.jo nosebne love nanjo. n1 d Za smučarje! Sporočamo vsem prijateljem zimskega športa ter prijateljem prelepe bohinjske idile, da l„ ,,a vse praznike lo 7 januarja v cerkvici pri Sv. Duhu sv. maša ob os,,,, ,. Na pripravnem terenu za hotelom pn Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru, ki je od 18. decembra ouprt in z vsem preskrbljen l,o preskrbelo za pouk smučarjev začetnikov športno društvo Ilirija* iz Ljubljane d »Domoljub« je zrcalo narodnega živ->en,a. Zato skrbimo vsi, da ohra„ino Sw juW vsaj na isti višini kot doslej. »Domoljub« 16 ln b,° vedn« zagovornik prepros ega •n trpečega slovenskega ljudstva, .D«01 *{! Fr. Pcngov: Gospodarske krize in pomoč proti njim Nekega drugega vprašanja pa smo se samo dotaknili, no da bi ga bili doslej rešili. Je pa tole: Katere okoliščino in vzroki pa vodijo pri sedanji ecnotvorbl in cenitvi blaga do brezumja, da cenimo večjo zalogo kakega blaga samo zaradi loga, ker jo večja, v celoti niže uego manjšo zalogo'? Odkod norčavo pravilo, da moramo po Kin-govib statističnih izvajanjih plačati n. pr. za 200 mer žita 000 sreornih denarjev, za 300 mer pa le 300 denarjev, z« 400 mer žita pa morda pelo samo 150 denarjev v srebru? Lord Lauderdale je izprovidel, da tiči v teiu načinu cenitve bla^a strašno nasprotje med interesi (koristjo) zasebnikov, ki teže za tem, da pridobe več in več menjalne vrednosti (denarja)) in pa med interesi ljudstva v celoti, čegar blago-itanje določuje le pomnožltev blaga samega. Sisinondiju se je zdela ta absurdnost težka, da nerazvozljiva uganka: povdnrjal je pa, da mora tičati ravno v nji glavni vir našega najbridkejšega družabno-gospodarskega trpljenja, vzrok periodičnih (to je v obrokih se ponavljajočih) polomov ali kriz, merilne moderne konkurence, carinskih in trgovskih vojska, boin med delom in kapitalom, propadanju srednjih stanov, kakor tudi brezdelno-sti In brezjelnosti preprostega ljudstva v močno obrtnih deželah. Proudhon je govoril, da obstoji antinomija, to ji' notranje protislovje med menjalno iu med porabilo vrednostjo in je s prvu — namreč v spisu • Kaj je lastnina?): — nagibal k mnenju, da je mogoče to initinomijo kakor tudi njene strašne posledice, kakor ji jih pripisuje Sismondi odstraniti le na tu način, da se odpravi zasebna last zemlje in kapitala. Mnogi narodni gospodinji so mnenja da je (odanji način cenotvorbe in cenitve blaga sicer res navidez proti vsaki pameti, da ga pa ni mogočo odstraniti, dokler se mora ohraniti zasebna last zemlje in kapitala kakor tudi določevanje cen s prostim sodelovanjem ponudbe in povpraševanje I v Interesu svežega in mogočnega kulturnega razvoja; drugi ropet pravijo, da jo ta način cenitve blaga človeku od narave lasten, psihološko nujen; tretji slednjič menijo, da ta metoda cenitve sicer ugovarja zdravemu razumu, da mora biti pa vkljub temu smotrna in da očividno izvira iz pravilnega naravnega nagona. Vzrok blaznega načina naše cenotvorbe, po katerem priznavamo ob neki gotovi množini zaloge večji množini blaga samo zato, ker je večja, manjšo ceno v celoti ni niti zasebna last zemlje iu kapitala, niti določevanju cen po ponudbi in povpraševanju, niti kaka druga nespremenljiva psihološka nuja ali kak smotrno delujoč človeški instinkt (nagon). Ako bi tvorili, iHko trdi prol. Viljem Neurath, prodajalci hlagn na eni in prav tako kupci blaga na drugi strani zvezo med soboj in bi se nato po svojih zastopnikih pogajali med seboj o ceni cele zaloge, ki so ima dobaviti ali vsaj potrebščine za eno leto, potem bi izginilo samo od sebe dosedanje brezumje cenotvorbe in cenitve blaga ter bi so umaknilo naravnemu postopanju v teh rečeh, ne da bi bili ljudje zato kaj drugačni kot so danes. Prosim, blagovolite pomisliti samo tole: Recimo, da bi prišli zvezni proizvajalci ali prodajalci v položaj, dn bi mogli — bodisi zaradi ugodne le tine ali zaradi napredka znanosti, tehnike ali prometu — dobiviti za neko leto brez vsakega ali vsaj brez količkaj občutnega stroška nekega blaga n. pr. pšenice, krompirja, bomoaža, masti, tovarniških surovin, petroleja . za 'A več nego prejšnja normalna leta. Poslali bi torej na zvezo kupcev in konsurnentov tega blaga vprašanje: -Zadnja leta smo Vam dobavljali po 100 mer (kil, litrov, metrov...) tega blaga in vi ste nam plačevali zanj ItKl srebrnjakov; brez dvojbe bi nam tudi letos pritrdili za enako količino blaga enak znesek; mi pa smo v prijetnem položaju, dn vam moremo tokrat nuditi mesto 100 mer blagu istega mnogo več, namreč. 133!» mer. Koliko bi bih pripravljeni plačati vi za to, za V* povečano letno dobavo?«... Kdo si more misliti le v sanjah, ila bi odgovorili zvezni kupci in konsumentje tako, kot so godi danes po Kingovem pravilu: dn bi namreč rekli: >Za 100 količin blag« Vam plačnmo v celot 100 srebrnih denarjev, za 133% količin pa Vam moremo dovoliti skupno le 50 denarjev, ali samo 00, sumo 70, samo HI), samo 90 denarjev, z eno besedo, na vsak način manj nego za dobavo 100 količin?;. V resnici bi pokazalo tako vprašanje zveze prodajalcev na njihove odjemalce, da bi poslale različne skupine poslednjih tudi različne odgovore. Nekateri tu brez obotavljanja plačali za 133 količin tudi 133 denarjev; drugi bi pa odgovorili: Za 100 količin blagu plačamo sicer 100 denarjev, za 133količin pa moremo plačati le, nekateri po 120. drugi po 110 ali le po 105 denarjev.« Druga skupina bi naznanila, da bi pač mogla porabiti 133','s količin ponujenega blaga, da pa ni v stanu, du bi mogla potrošiti za to vrsto blaga več nego letnih ion tolarjev. Slednjič se bo znašla morda zadnja skupina konsurnentov, ki dotičnega blaga sploh ne more rabiti več nego doslej (100 količin na leto). Prav nobena skupina konsurnentov pa ne bo izjavila, da sicer rada plača za letnih 100 količin blaga skupaj lun tolarjev, za večjo količino Ulaga pa da ne more plačati toliko, ampak na vsak način manj, nego za manjšo letno dobavo. ■SItitjimt oriifinizovnutt poslo-panje kit-pttvalcev enkratna nbriivnaeanje o ceni vse letne dobave, nameslu vsakokratnega vglihanja: u ceni vsake majhne količine posebej, ima torej skoro čaroven (magičen) učinek. Zakaj neki? Ako nastopajo ljudje pri kupovanju posamič in poleg tega Se cepijo svoje nakupe v majhne drobce, potem ne vidijo jasno, kaj da hočejo in delajo, nimajo pa tudi ne potrebne svobode, da bi to, kar so pravilno spoznali, tudi izpeljali. Oni mislijo, da ravnajo bogsigavedi kako gospodarsko in da zastopajo prav izvrslno svojo lastno korist, ako kupujejo v vsakem posameznem slučaju kolikor le mogoče po ceni uii da izdajo za blago vsakokrat kolikor mogoče malo denarja. Pri tem niti ne opazijo ne, da so nahaja pri znižavanju cen neka meja, ki prinaša njim samim že prav neposredno škodo inesto dobička. (Dalje prihodnjič.) V vsako hišo Domolfuba! KRIŽEV POJ (Dalje.) Iz Angleške? Kaj pa delate tukaj v Normandiji, mladi gospod? Štefanovi prijatelji ne najdejo tukaj dosti prijateljstva, s Ne spadam med nje,« je odgovoril Gilbert in se nekam ponosno vzravnal pokonci. »Celo eden onih sem, ki bi najrajši okrajšali Štefanovo vlado za dolgost uiegovega življenja, njegovo telo pa za njegovo glavo.«: Na širokem, lepem obrazu možaka, s katerim je govoril, se je prikazal nasmeh, bas tako pri njegovem sinu, ki je izpočetka ne-/Hiipno motril Gilberta. •»Potemtakem sle pač za kraljico,« je rekel možak. >Ako pa ste, kako to, dn niste v Gloncesterjti?« s Gospod,« je odgovoril Gilbert, ker mi je Štefan vzel mojo domačijo in moja posestva, si 1 Kičem rajši po svetu pridobiti drugo, kakor da bi prosil kraljico, ki ji ni nič ostalo, kar bi mi mogla dati.« »Ampak boril bi se lahko zanjo,« ie pripomnil drugi. »Pra-v tako, gospod; sem se že in se bo-dem zopel, samo da pridete taki gospodje iz Normandije, kakor ste, vi, preko morja in se tudi borite. Toda kakor dandanes stvari stoje, bi si tisti, ki bi prelomil mir, zlomil vrat. ne da bi kaj koristil kraljici. Tako sedaj jezdim un dvor vojvode Noriiiandskega, i kjer stopim v njegovo službo, ako bo mogoče, itko pa ne. prijezdim dalje.« Kdo pa sle vi. ki iščete vojvodo? .Gilbert VVarde sem; moji očetje so do-, bili od vojvode Viljema grad Stoke Regis v ! Herfordshiru. Štefan ga mi ie pa vzel, ko j sem ležal bolan za neko rano v samostanu j Sheeriug. ter ga podaril drugemu. In vi. go-| spod? Prosim, kako je vaše ime? Bogomir Plantaguet," je odgovoril voj- i ! vod« mirno. To pa je moj sin Henrik, ki | i postane po milosti božji še kralj Angleške." i Gilbert je osupnil, ko je čul imena; tedaj i je tudi šole opa7.il. da »ta oče in sin na ža- i inetasli čepici nosila majhno suho vejico ia- j kotnika. Skočil je raz konja, se približal peš in gol ogla v in se ustavil pred vojvodo. »Oprostite mi, prosim, moj gospod, je rekel, pognali bi vas bil moral. -To I»I bilo malo težko,« je odgovoril Bogomir, »ker me niste še nikoli videli. Ker ste bili pa na potu do mene in sle želeli služiti meni, zajahajte zopet in jezdite z nami v Pariz. kamor smo namenjeni.« Gilbert je zajahal svojega konja in se je hotel umakniti v zadnji del sprevoda med mlade oprode, prav zadaj za petero vrst vitezov, ki so jezdili za vojvodo. Bogomir pa ga ni takoj pustil od sebe; bdi je vesel, da je lahko dobil novice o dolgotrajnih bojili na Angleškem, ki so se naposled končali tako, da je eden te rodovlne Plantaguet prišel na angleški prestol. Stavil mu je mnogo vpra- šani, na katera mu je mladenič odgovoril, kakor je pač znal in vedel, dasi nekatera njih niso brla lahka. Mladi Henrik pa je resnega obraza in nepremičnih okjer sem si zdravil neko rano; in menih, ki mi je strecel me je naučil teh in podobnih molitev.' '' »Kako pa ste prišli do take rane?« ie vprašal mladi oproda. »S pomožjo jeklar je odgovoril Gilbert n se nasmehnil, ni pa ga bila volja, da bi kaj več govoril o tem. Ko so po tem dogodku dva ali trije vpra-, fvah a<">ertovega oprodo Dunstana o tej , stvari, jim je leta ponosen na svojega gWD0 darja j>ov mnogo tednov oproda, akti o«tane v vojvod ovi službi. Tekom naslednjih dni so spoznali, da je GiJbertn sreča posebno mila. Ko je namreč vsa družba neko rano jutro jezdila po rosnih potili ob katerih so rast le jesenske marjetice, je prijezdil do njegn služabnik, ki utu je sporočil, da želi mladi Henrik - grof, kakor so ga pričeli ob tistem času namati — da bi prišel gosped VVarde k njemu in niti kaj več pripovedoval o Angleški, Gilliert je odjezdil naprej, zavzel prostor ob strani mladega princa in je več kakor dolgo uro odgovarial na raznovrstna vprašanja o angleških ljudeh, angleškem-drevju, angleški živini in angleških psih. Ne I«) dolgo, in vse l>o moje.« je rekel deček in se nasmejal; »ker pa dežele še nikoli videl nisem, ini je pač treba, da mi vse nadrobno opišete,- Mladi grol je zatem vsak dan zjutraj in popoldne pošiljal po Gilberta, da mu je pii-poverio-vai o Angleški; ta je pripovedovat, kakor da bi govoril z odrastlim možem, in je l»vedal marsikaj o svoji rod« i deželi, k M trat je bilo že dolgo na srcu, in sicer s krhkimi, dobrimi izrazi človeka, ki govori resno. Henrik je poslušal in vpraševal in zopet poslušal ter si zapomnil vse, kar ie slišal, n« samo za en dan, alj en teden, marveč za v« kaieli. Vsa je bila podprt«, da ni vse na kup zgr-oielo. Komisija, ki je v poletju prišla na ogled, Je ugotovila, da je cerkev potrebna nujnega popravila, ali pa jo bo treba zapreti. Glede popravila amo bili vsi Cemšeničanl enih misli, toda kriza je znala priti ludi v naše hribe. Ko amo delavce najeli, jih nianio Imeli a Sim plačati. Naš gospod župnik so razumeli naše težave in eo dosegli, da amo mogli kriii letoš-oje strolke. In sedaj se vsi Cemšeničani prav lepo tabvalimo vsem dobrotnikom, ki so prispevali k popravilu naSc cerkva, na katero smo sedaj lahko ponosni. Obenem pa voščimo vsem dobrotnikom in tudi bralcem »Domoljuba« veselo in srečno novo leto. Zopet je nmrl eden naših .. .t (Gor. Peker pri Moravčah.) V »aSo majhno vasico se smrt v zadnjem čusu pogosto oglaša. V ljubljanski bolnišnici je pred nekaj tedni umrl zvest naročnik in čitatelj našega »Domoljuba« Valentin Koci. Zavoljo njegove izredne ljubezni do kat. časopisja — posebno do »Domoljuba«, je prav, da mu tudi naš lis! postavi skromen spominček, želeč. mu večni pokoj, preostalim pa iskreno sožaijel I*ra (1'režganje pri Litiji.) Izvrstno je uspela igra >Stari in mladi«, ki jo je igral dramski odsek obeh Marijinih družb na sveti večer po pobiočnici v »Ljuilsl em domu«. Ljudstvo ni moglo prehvaliti prelepe vsebine in tudi obnašanja igralcev. Na splošno željo se igra ponovi v nedeljo 7. januarja po H), maši. Vsi,, tudi sosedje vljudno vabljeni! 1'rnsvela in družit (Motnik.) Občni zbor Prosvetnega društva je bil 17. decembra. Društvo je pod agilniui odborom, ki je ostnl tudi zanaprej skoraj isli, veliko delalo. Posebno dobro se drži društvena knjižnica. Osnoval se je tudi dekliški krožek. Želeti hi bilo, da bi tudi fantje zase osnovati družino, kjer bi m- zbirali. — Tudi nas je presenetila zima in sneg Za kurjavo pa smo preskrbljeni, saj imaino premogovnik, ki je po dolgem času začel zopet obratovati. Na dan »v. Štefana dopoldne je bil blagoslovljen. Vsi že limo, da bi rudnik dobro uspeval, saj bodo imeli naši ljudje delo doma. Baje je naš premog boljši kot trboveljski — V kratkem nas zapusti naš gosp. župnik, ki odide v Sodražico. Želimo mu tam obilo sreče! V preteklem leiu smo imeli samo lii po grebe, in 6« med temi dva nesrečna slučaja. Za konec leta Je umrla znana Kropivškova mama, stara 84 let. Bila je dobra posebno za reveže. Bog ji bodi plačniki Smrtna kosa (Jezersko.) V enem tednu sta umrli dve sestri-dvojčici, ki sta dosegli lepo starost 82 let. Umrla pa je Adela Zupane 12., Barbara Jagodic pa 18. decembra. Navzlic visoki starosti sta obe čitali brez očal, ter nieta imeli sivega lasu na glavi. V pomanjkanju so jima tekli dnevi: prva je zgubila sina-rednika v svetovni vojni in ji je ostala 6e edina hčer; drugi Je stregla tudi le hčer, ker je edini gin iagubil vid. Kljub vsem bridkostim pa sta bili obe vedno dobre volje in nista tožili nad usodo. Bili sta zelo priljubljeni med ljudmi., kateri so jih pa večkrat zaradi sličnosti zamenjali. N. p. v m ! Vodovod, imamo (Praprotna Polica) Dolžnost nam veleva, da se na tem mestu -zahvalimo vsem, ki so nam omogočili prepolrebni in težko pričakovani vodovod. Zgradili smo si vodovod, ki je vreden, da se ga tudi spomnimo k par vrsiicami. Zdrave pitne vode ni imela vas Praprotna Potica vse do danes. Za vodo sc je borila celili 88 lel, da je dosegla svoj namen. Gradnjo toliko prepotrebnega vodovoda so vedno preprečevale ne-števiine ovire, toda požrtvovalni vodovodni odbor je ustvarjal in končno ludi zmagal. Glavna aasluga gre pevoborilelju tega vodovoda g. ravnatelju Vi-dicu kateri se je celih 36 let boril, da bi nam dosegel prepolrebni vodovod. Zahvaljujemo se tudi banski upravi za jiodporo BO.OOO Din. katera nam je bila izplačana. Nadalje zahvala g. ing. Kotlišku. ki nam je šel pri tehničnem vodstvu drage volje na roko. kakor ludi našemu agilnemu odboru. Vsa vas je danes iz srca hvaležna vsem, ki so količkaj pri-p .mogli, da sc je vodovod dovršil. Lep spomenik »i je postavila va« Praprotna Polica s tem vodovodom. kateri ji je lahko v ponos. Požrtvovalnim graditeljem pa naš? najiskrene:ša zaliv 'o Smrt pobira, ni? ne izbira (St. Vid pri Stični.) V petek so pokopali 83 let staro vdovo Bregar Marijo iz Doba. ki je bila pred vojno znana dobrot-nica revež.ev in cerkve - Istega dne je umrla Glavi? Frančiška, gosjiodinja na Skofljem Bila je stara šele '18 let. Zapustila je svojemu žalujočemu možu sedem otročičev, od katerih ima iiujstarejši šele 10 lei. —- V decembru je bilo 14 mrličev. Mraz, sneg povzroči prehlajenje, potem jia ,-mrl. Na tako hudo zimo nismo bili kal nič pripravljeni. Za živino ni nastilja, za ljudi manjka drv, ker ■» bila jesen lako mokra. Prav mnogim pa maiijk i ludi živeža, ker je jesenska povodenj uničila io-liko pridelkov. Razne iH»vi<-c (Cerknica.) Ker povsod jam rajo o krizi, povemo, dn se ie tudi v našem kolu že popolnoma udomačila. Mnogo ljudi nima uiti obleke niti drv. Snega pa j< več kol preveč. Težavo delajo veliki zameti. Ukin ena je avtobusna zveza Rakek—Stari trg. Upamo, d-i bo avto kmalu zojiet vozil. — -Na Silveslrovo si je zlomil nogo g. .1. Kranjc. Hotel je iti k sv maši. pa mu je spodrsnilo. Prepeljali so ga v Ijubljar-ko bolnišnico. — Kal akcija je priredila 23. decembra lepo božičnico. n« kateri so bili obdarovani revni otroci. Zvečer je bila v cerkveni dvorani lepa Vom-bergarjeva igra ..Vrnitev-. Dvorana je bila nabito jiolna in se bo igra menda ponovila. — 31. decembra pa je bilo silvestrovanje. Pevski odsek je že četrtič uprizoril spevoigri Mlada Breda* in >Sree in denai . Tudi tedaj je bila dvorana polna. Vsi smo se prav i/, srca nasmejali. — Sliši se, da liodo uprizorili Pagijon*. Za lo so vsi navdušeni, igral-«'eui pravimo: Korajžo, pa bo šlo! !.'SWCa uredmšt«* Dr /,. P. Dunnj: Prosili so nas, na jo teh stroških ne pišemo. Zato oprostile, ker Vašega dopisa ne bomo objavili. Pravni nasveti: Pravnih nasvetov ne moremo dajati pismeno in ludi ne takoj listi teden, ko so prišla vprašanja. Toliko v vednost onim, ki so nestrpni. Naznanila u GoilbeHu društva Domžale uprizori na praznik sv. Treh kraljev 6. januarja 1934 ob 18 »Roksi«, veseloigro v treh dejanjih. Vabljeni! n Komu je znano, kje se nahaja Franc Razdrh, leeaž, star okoli 45 let. Dolgo let je bival v Šoštanju, sedaj pa ni nobenega glasu o njem ie tri j leta. Komur je kaj znano, naj sporoči materi Uršuli i Razdrh, Rakitna 114, p. Borovnica. 1 PošHite naročnino!- življenje, in iz deeaka je uro /a uro, dan za dnevom raste! kralj. Včasih je mod njuni ni pogovorom poslušal tudi vojvoda, i spregovoril sem in Ija nekoliko besedi; izvečine pa je jezdil na čelu sprevoda sam, globoko zamišljen ali pa i>o-klical enega starejših vitezov k sebi. Kadar jo Oiibertovo ostro uho .ujelo kake besede njunega pogovora, je slišal, da sta navadno govorita o kmetijskih zadevah — o žetvi, konjereji ali ceini žita. Tako »o jezdili dalje časa in de/, nekoliko časa dospeli do polja pokritega z blatom, ki ga je nanesla že upadajoča reka; tupatam so se iznad samotne pokrajine vzdigovali griči, na katerih so stali sivi gradovi. V ravnini pa so se nahajale i/, blata zgrajene koče opekar-jev in drugih ljudi, ki so ob reki živeli. Kmalu nato je postala pot malo strma in se je spremenila v lepo cesto, kjer so ob straneh stale čedne hiše iz opeke in kamna. Na nekakem otoku sredi njih je Gilbert, ki se je bil vzdignil v svojih stremenih, da bi videl čez glave svojih tovarišev, zagledal grad francoskega kralja s »tolpi in braniki, z velikim dvigalnim mostom in močnem sivini obzidjem, grad, ki je bil tiste čase ena najmočnejših utrdb na svetu. Vsi so se ustavili. Vojvodov glasnik je jezdil do vrat, odkjer je Mlo znotraj videti kraljevega glasnika; slišalo se je glasno tro-bentanje in glasne glasove, Id so enolično govorili formata« govore. Nato je nastala kratka tišina, nakar so se zopet oglasile trobente in zopet se je govorilo, dokler se ni po zaključnem Irobentanju vojvodov glasnik umaknil. Tedajci se je na dvigalnem mostu prikazal kraljev glasnik v spremstvu bogato oblečenih i možakov v beli obleki, v prevežani z zlatimi , lilijami, ki so se svetile na jesenskem soliicu j kakor majhni goreči jeziki. Vojvoda je :a;:vil svoj prapor in dokaj veliki sprevod je počasi odjezdil preko dvigalnega mosta in »kozi glavna vrata v veliki častni dvor. Gilbert je jezdil tik za mladim Henrikom, ki ^a je v šali naziva! svojega kanclerja in ga ni pustil izpred svojih oči. Na dvoru so stala velika poslopja, ki so se vzdigovala proti ozidju. Sredi njih pa se je nahajalo kraljevo bivališče in dvorane lil pod obokom vrh stopnic, ki so vodile do glavnih vrat, sta čakala kralj in kraljica v velikem sijaju iu sredi celega svojega dvora, da »prejmeta svojega velikega dvornega maršala in bratskega vladarja, Bogomira Plantageuta. Ko je Gilbert pogumno zrl pred se, ji- opazil, da ie bil francoski kralj lep, bled možak z rumeno brado, močan in viteški, toda mirnih, mrtvih modrih oči. Od njega se je G;lbert ozrl po ženski, ki je sedela poleg njega in opazil je, da je bila francoska kraljica najkrJsnejča ženska na svetu; in ko so se mu oči uprle vanjo. je trajalo dolgo časa, da so se obrnile zopet proč. Videl je bitje, ki je bilo tako zelo nepo-dobno vsemu, kar je bil videl dotlej, da so se njegovi nazori o ženski v listi uri spremenili za vse njegovo življenje — bila je vtelešena lepota, milina in elastična moč. Nekatere ženske so brez dvoma imele eno ali drugo leh popolnosti; toda imena onih. ki so imele vse tri. so prav tako nepozabljena Kakor imena zmagovalcev in pesnikov. Gilbertnve :či so se uprle vanjo in za nekoliko tren itkcv je bil kakor zamaknjen, vendar bi pri leni ne mogel opisati niti ene poteze kraljičinega obraza. Ko ga je nagovorila, mu je srce utripalo in obrvi so se mu tresle', njena podeba pa se mu je za vedno vtisnila v spomin Akoravno je bil mlad, bi bilo proti njegovemu revnemu in melanholičnemu značaju, ako bi ob prvem pogledu na ženske izgubil srce; in n: bila niti ljubezen niti kal ljubezni, kar ga ie >b-šlo, ko je zrl v kraljico. Bil ie samo nek vtis na oči, podobno kakor vzame svella luč človeku vid ali ga nenadno gibanje nsredi v rt o-glavega. Bila je enako velike postave kot kralj; ampak doeim je bila njdjgova nekam težka, okorna, je bilo pri njeni brezhibni eomerno-sti nelepo gibanje nekaj nemogočega, in rii-miSka neprisiljenoet in lahkota njene najmanjše geste je izražala neomahljivo telesr.o energijo, ki je nobena nenadna utrujenost, nobena sila dolgih naporov ni mogla upogaiti. Kadar se je gibala, je Gilbert želel, da bi je nikdar ne videl pri miru, čim pa je bilo gibanje končano, ae mu je zdelo kairor zločin proti lepoti, aiko bi motil njeno mirovanje. Minimalna požarna premija Dr. Josip Dermastia, predsednik »Krajevne zveze zavarovalnic v Dravski banovini. Dolgotrajna in težka gospodarska kriza je hudo pogodila vse stanove. Brozdvonmo je najbolj udarjen kmet, ker njegovi pridelki nimajo prave cene. Dohodki iz kmetije na dosegajo izdatkov. Obdelovanje lemlje se ne izplača iu naš kmet dela danes samo ia ljubezni do domače grude in v upanju na boljšo bodočnost. Pri takem gospodarskem položaju je skrajno varčevanje na mestu in vsak novčič se mora dvakrat obrniti, da se ga izda samo za nujno potrebne stvari. Med take nujne potrebo spada požarno zavarovanje, kar vsak pameten in vesten, dober in skrben gospodar zavaruje svojo domačijo, da v slučaju nesreče s svojo rodbino ne ostane brez strehe in ne pade na brema javne dobrodelnosti in zasebne usmiljenostl. Izdatek za zavarovanje domačije z vsem premičnim blagom — to ja plačilo požarne premije — jo nujno potreben in se ga mora napraviti. Pri tem se kmetu nehote usiljuje vprašanje, kako to, da cene njegovim pridelkom vedno padajo, a cene zavarovanja — to so premije, ostajajo vedno na isti višini. Človek, ki ne pozna razmer in ne ve za vzroke, težko pravilno odgovori na lo vprašanje. Dejstvo je, da so ceue kinetskim pridelkom veliko prenizke in da so morajo najti sredstva in pota, po katerih se bo doseglo tako visoke cene, da bodo dohodki presegali izdatke, da se bo za-moglo z njimi vzdrževati poslopja v dobrem stanju in da bo omogočeno zboljšanje posestva. Pri pridnem delu ter pametnem in varčnem gospodarstvu mora biti kmetu zagotovljen obstanek in napredek, ker kinet9ki slan, ki je opora drugim stanovom in temelj državi, ne sme propasti. Istotako morajo tudi pri zavarovalnici dohodki dosegati izdatke, ker je sicer njen obsloj nemogoč. Dohodki, obstoječi v zbranih premijah, morajo biti v ravuovesju z izdatki, med katere spadajo pred vsem škode odnosno odškodnine, stroški in bremena, ki so g poslovanjem združena. Na podlagi ugotovljenih podatkov glede števila in olisega požarnih škod v gotovem časovnem razdobju v preteklosti. ki nam jih izkazuje statistika, izračuna zavarovalna tehnika s pomočjo verjetnostnega računa škode, ki jih je v istem časovnem razdobju v strHlcnosI in skratka znaki »»tarelostl nastopajo veMnona vsled nert-due nrebave. zaprtja, nelSleti la ebete k.vi. To Ima '•> poiledlc« zamaMeoojrt srcu krotko otbanje (a>tm») in P^P"0®'* T« n sil'uire prepreči in odstran PLANIN«. A CAJ-HAllOVKO ie p.i 0-12 tln SO"— ta nakitom proizvajalca. mm mp. mmui, usiiuim >k pripugnil eno koleno, prijel njeno roko in >e s svojimi ustnicami dotaknil vezenja. Gilbert niti opazil ni, da mu je onu zrla v oči, ko so »e mu oči vpirale v njen obraz; ko pa je iz-pregovorila, je začuden osupnil. »Kdo pa je to?« je vprašala in se nasmehnila, ko je opazila, kakšen utisek je njena lepota naredila na mladega moža. Henrik se je okrenll, stopil korak nazaj in prijel Gilherla za roko. »Moj prijatelj,« ie rekel in ga vlekel naprej, «in ako sem jaz vam drag in ljub, prosim, naj vam bo tudi on; in velile kralju, da naj ga pil tej priči naredi za viteza.* »Dobro ga znale priporočiti,* je rekla kraljica. Pogledala je oblastnemu dečku v široki obraz in se nasmehnila; ko pa so je ozrla kviSku in so se njene oči srečale z Gilberto-vimi, se ■ je zvenenje njenega smehljanja čudno izpremenilo in kmalu utihnilo Dolgo že ni bila videla tako postavnega človeka Bila se je naveličala svojega metliškega moža; in ona je bila vnukinja Viljema akvitan-skega, orjaka, trubadurja in ljubimca Ni čuda, da so se ji oči iskrilo in je življenje vzplalo v vsej njeni lepoti. >Mislim, da mi bo vaš prijatelj drag, je rekla Henriku, vedno gledajoč na Gilherla. Tako se je Gilbert prvikrat sešel s kraljico. Iztegnila je roko proti njemu in on je pokleknil na eno koleno ter jo prijel. Pri tem pa je nehote pritegnila mladega Henrika bliže k sebi, da je njena roka obkrožala njegov vrat in se ga rahlo dotaknila za ramo, I a k o tla ji je pogledal v obraz. Med tem pa se je kralj mirno pogovarjal z vojvodo Bogomirom, ki je prekrižal roki, da pozdravi kraljico. Niti sanjaio se mu ni. kako čudne misli so se v enem tronntku polastile src treh oseb. Tretji je 1>11 namreč Henrik sam. Ko je podala kraljica svojo desnico njegovemu očetu, se je nahajala druga roka še vedno tia dečkovi rami, in ko jo je hotela odmakniti, jo je ujel /. cbema rokama in olidržal. Nenadoma je zardela v lica i" prvi- in zadnjikrat v svojem življenju je bil Henrik Plantageuet skoraj smešen in je želel, da bi vsaj mogel skriti svojo glavo. Toda kraljičine roke ni hotel izpustiti. Vil. poglavje. Tiste dni, ko se je vojvoda Bogomir •nudil v Parizu, je vžival na kraljevem dvoru mnogo časti, vendar je prejel malo vzpodbude v svoji nadi, da bi dobil pomoči zoper Štefana. Nekateri njegovi spremljevalci w težko prenaSali ta čas, drugi pa so zopet Kujejo. Za temi šušmarjl pobirajo usnjarji le drob-tino. Opozarjamo vso člane, da v bodoče ne prekoračijo cene &a I. svinjine 7—8 l>in za lig. It. 15% ceneje in IU. po vrednosti. Te ceue pa bodo za usnjarje le malo časa. Prišlo bodo nove cene v novem letu »pomladi, tirosisti, odjemalci svinjin, so nam zagotovili, da v bodoče neusposobljenim kupcem ne bodo dali tistih čvrstih cen kot le usnjar, jem, kajti le ti edini so zmožni pravilno konser-virati in sortirati to blago. Soglasno je bila izrečen^ ! želja, da naj v bodoče vse nase članstvo podpira lu da prednost nakupu tega blaga le listini odjemalcem, ki upoštevajo naše želje: Ne kupovali! od Sušiiiarjevl« Kdor zna to poročilo usnjarjev prav brati, ta I>osnema iz njega, da usnjarjem ni prav nič všeč, ' da so se cene živinskim kožam dvignile. Poročilo i napoveduje meri vrsticami boj proti vsem tisliin, ki bodo kože še dalje dražje prodajali, kakor pa to godi usnjarjem. Da bo ta bitka na zunaj lepše izgledala, proglašajo usnjarji vse tiste, ki kože dražje plačujejo, kratko in malo za šušmarje. S tern kličejo na pomoč oblast, ki je po zakonu dolžna preganjati šušmarje, t. j. tiste, ki se nepostavno (brez obrtnega lista) bavijo s kakršnokoli kupčijo. Tak je torej položaj in prav je, da so o tein kmetje, ki jim je gotovo veliko na tem, da kože »voje živine čim dražje vnovčijo, točilo poučeni. Samo zato smo o vprašanju živinskih kož danes ponovno obširnejše spregovorili. Tudi vnaprej bomo to slvar zasledovali ter točno o vsem obveščali naSe čilatelje. Prosimo pa ponovno nnše prijatelje, naj liani sporoče po dopisnici, po čem plačujejo živinske kože kupci na deželi. Cene surovim živinskim ki: "m v Ljubljani: vo-lovske 9 Din. kravje H Din. bikove 0—7 Din, telečje 13 Din, hrvaških prešičev 4 Din, domačih prešičev 8.50 Din. Podražile so se v tem tednu edino-le kože domačih prešičev od 7 na 8.50 Din pri kilogramu. 'C-ene Urini in mesu r Ljubljani; Voli 1. vrste •S 4.80 Din voli II. vrste 3—3.75 Din voli HI. vrste 2—2.75 Din: telice I. vrste 4—4.50 Dih. lelice II. vrsle 3—8.75 Din, telice III. vrste 2—2.75 Din: krave 1. vrste 3—8.75 Din. krave II. vrste 2—2.75 Din, krave III. vrste 1.50—2 Din; teleta 1. vrste fillin. teleta II. vrsle 5 Din; prešiči domači 7- 8 Djn, jjrešifj hrvaški R—0 Din. pršularji G--7 Din. Goveje mesu: 1. vrste: prednji del K—9 Din. zad- uvideli, da imajo malo dela in mnogo prostega časa; in tako so sklenili delati ne samo to, kar je bilo v njihovih očeh dobro, ampak tudi včasih kaj takega, kar je bilo slabo, kakoi se je nekoč izrazi! nek kronist o angleških vitezih. Nekaterim je ugajalo gn-skonjsko vino, drugim zopet je burgundsko prijaio še bolj; tako važne stvari kajpada niso mogli pustiti neodločene; čim bolj pogosto p;i so stvar razsojali, tem več dokazov in pričanja je bilo Irelia, in tako je ta sodni dvor sedel noč in dan, ne da bi se bil ze-dinil sploh v kaki sodbi. (iilbert ni mogel dolge ure posedati pri kupieih. si počasi poneumnjevati razum ter pa/.iti na uro, ko se mu bo soha začela v glavi vrM. okoli njega. Tudi ga je Henrik imel vedi.o polej.' -ebe, češ, da je edini trezen človek med vsemi dvorniki njegovega očeta, pa naj si bodo vitezi ali oprode. Ni imel rad, da ne bi bil v njegovi družbi, razen takrat, kadai je imel biti v družbi kraljice, in ledaj seveda je več nego želel, da bi Gil-berta ne bilo poleg. Eleanor se je iz pofietka zabavala nad otroško strastjo dečkovo: ker pa je u,nogo rajši imela Uilbertovo družbo nego Henrikovo. se je kniiilu naveličala precej nedolžne zabave, ki je obstojala v leni, d« je naredila, da se je nezreli dečak do ušes zaljubil vanjo. Ker je bil Henrik preko svojih lel razvit in zelo bislrega pogleda, ni trajalo dolgo in je spoznal, da njegova oboževani« rajši vidi j njegovega prijatelja. V največjo tolažbo mu je bilo, da je bil Gilbert popolnoma ravnodušen videli in je prihajal ter odhajal na Našim naročnikom! ki v teh dneh pridno pošiljajo po poštnih položnicah denar za naročnino, sporočamo ob tej priliki to-le prijazno opozorilo: vsak, ki naročnino pošilja, naj zmerom prej zelo natančno pogleda svojega »Domoljuba*, ki mu i ga poštar prinaša v hišo. Na vsakem »Domoljubu«, ki ga naročniki dobivajo po pešti, je nalepljen bel listek s tiskanim naslovom. Vsak naročnik naj toiej na položnico zapiše natančno tak naslov in zlasti tudi tisto pošto, kjer j list dobiva. Ce se je morda kateri na rečni k preselil druga.ni ali če se je spremenilo ime od očeta na sina ali na brata, sestro, z eno besedo: kar se je v naslovu spremenilo, to naj vsak zapiše zadaj na položnici, nikoli spredaj. Ce je kdo dobival »Domoljuba« doslej pod skupnim zavitkom pri župniku ali kakem drugem poverjeniku, zdaj pa hoče imeti list naročen po pošti, naj zmerom zapiše na položnico, kadar r. nio prvič poš'je naročnino da je nov naročnik. Za našo upravo je naročnik zmerom nov. če začne dobivati lisi po pošti, pa čeprav je morda doslej 30 let dobiva! »Domoljuba« pri poverjeniku. Kdor bo tako ravnal, kakor tu povedano, ho olajšal delo našim uradnikom pri upravi: kdor pa je za vse te prijazne nasvete še zmerom gluh, ta »Domoljuba« nima rad, ker mu po nepotrebnem povzroča mnogo sitnega dela. RADIO ———-—-———---- Vsnk delavnik: 12.15 Plošče, 12.45 Poročila, 13.00 Cas, plošče, 23.00 Konec. — Četrtek. 4. jan.: 18.00 Moka in kvas, različna testa; 18.30 Srbohrvaščina; 10.011 Pogovor s poslušalci; 19.30 Plošče po željah; 20.00 Klavirski koncert; 20.30 Mladinske pesmi: 21.00 Valčkova ura, izvaja Kadio orkester; 22.00 Cas, poročila, Radiojazz. —• Petek, G jan.: 18.011 Zabavno predavanje; 18.30 Ob 100 letnici Erjavčevi; 19.0:i Predavanje; 19.30 Izleti za nedeljo; 20.00 Prenos iz Zagreba; 22.00 Cas, poročila, plošče. — ,Sohola, O. ian.: 7.30 O selekciji kulturnih rastlin; 8.15 Poročila; 8.30 Gimnastika; 9 Versko predavanje; 9.30 Plošče; 10.00 Prenos iz stolnice; 11,00 Slovenska glasba, izvaja Radio orkester; 12.00 C.-m, plošče; 10.00 Zimska dela v sadovnjaku 1(i.30 Šrainel kvartet; 20.00 Violinski knnrert; 20.45 Harmonika; 21.30 Cas, poročila; 21.50 Radio orkester. — Nedelja, 7. jan.: 730 O eksotah v gozdu. 8.15 Poročila; 8.30 Gimnastika. 9.00 Versko predavanje; 9.30 Prenos iz franč. cerkve; 10.00 Predavanje za delavce; 10.30 Pevski koncert, vmes Radio orkester; 12 00 Cas, plošče: 16.00 Svatba pod Durmitorjem; trt.30 Pevski moški zbor menjaje se s kvartetom mandolin: 2000 Prenos operete iz Ljubljane — Ponedeljek. 8. ian.: 18.00 Prehrana sporinikov; 18.30 Ženitno pravo: 19 00 Plošče: 19.30 Por~čl!a za inozemstvo; 20.00 Slovenski šrairiel kvartet, vmes petie; 20.45 Koneert; 22.00 Cas, poročila; 22.20 Radiojazz. — Torek. 9. jan.: 18.00 Otroški kotiček; 1.830 Plošče; 19.00 Francoščina: 19.30 Predavanje: 20.00 Radio orkester; 21.30 Vokalni koncert: 22 00 Cas, Poročila: 22.30 Angleške plošče. — Sreda, 10. ian.: 18.00 Komorna glasba. Radio kvintet: 18 30 Radio orkester; 19.00 O narodni vzgoji; 19.30 Literarna ura: Naše morje v narodni pesmi; 20.00 Prenos opere iz Ljubljane. liji del 10—12 Din; II. vrste: prednji del 7—8 Din, zadnji del 9- 10 Din: III. vrste: prednji del 5—6 Din. za.lnji del 7—8 Din. Telečje meso 1. vrsle: preinji del 12 Din, zadnji del 14 Din; II vrste: preinji de! 10—12 Din. zadnji del 12—14 Din. Sveža svinjina: hrvaških preš!čev 10—16 Din, rlo-nifčih prešičev 11 —17 Din, pre':niena svinjina 16 do 20 Din, mast 17 -18 Din. Hrvaška slanina 14— 15 Din. (lom'4čar,;slanina 13—14 Din Konjttko me«o 4—6 Din, ovčje meso 6—tO Din. — Pripominjamo k tem cenam, da se dobi v Ljubljani večjo množino mesa ludi po veliko nižji ceni. Navedene cene veljajo torej le v nadrobni prodaji, po kilogramu. Krmila: Seno 45- 60 Din, »lama 35-40 Din, lucerna (detelja) (50 Din. , Sadje: prvovrstna jabolka S—JI Din, jabolka > II. vrste 5 Din, Tli. vrste 4 Din. Hruške so od 3.50 :: -to 4 Din kilogram. kraljičin poziv kakor da bi bil poslušen ukazu. Nekega lenega jesenskega popoldneva, ko je bilo vroče kakor poleti in so muhe brenčale okoli odprtih vrat velikih hlevov, pred velikim hodnikom, ki je držal v veliko kuhinjo in okoli odprtih oken stanovanj vitezov in oprod — ko je bil zrak miren in len iti ni bilo culi najmanjšega glasu na prostranem grajskem dvorišču, sla prišla Henrik in Gil-berl iz gradu, da hi igrala tenis v senčnatem kotičku zadaj za cerkvijo. Z nekoliko udarci je dosegel Henrik lepo število točk, Gilbert pa nič, in deček je izpuslil žogo na tla, da hi pritrdil mrežo, ki jo je naredil ua roki med prsti preko dlani, kakor je bilo tisle čase običajno, ko še niso poznali raketov. Naenkrat se je zasukal in stal pied Gilbertom, se razkoračil in prekrižal roke na prsih. Bil je gologlav, rdeč v obraz in razgret. ■»Ali mi hočete na pošteno vprašanje dati pošten odgovor, gospod Gilbert?« je vprašal in pogledal prijatelju v oči. Gilbert je navadil ravnati z njim kakor odraščenini človekom, kakor mnogo drugih ljudi, razen kraljice, in ie resnobno prikimal v odgovor. »Ali ni po vaših mislih francoska kraljica zares najlepša ženska na svetu?« 'Je,c je odgovoril Gilbert, ne da bi se nasmehnil in brez vsakega obotavljenja. Dečku so se oči iskrile in žarele v naraščajoči jezi in temiiOrdeča rdečica mu je zalila vrat, lica in čelo. »Torej jo ljubite je vprašal tako srdito, da so bile besede nerazločne. Gilbert se ni dal lahko iznenaditi, toda sklepanje dečkovo je bilo tako nenavadno in nepričakovano, da je nekoliko trenutkov ves zavzet strmel, preden se je nasmejal. ; Jaz?« je vzkliknil. »Juz ljubim kraljico? Mislim, da bi prav tako lahko rekel, da hlepim po kraljevi kroni!« Henrik je nekoliko časa gledal Gilberta v obraz in kri se mu je polagoma umirila. »Vidim, da mislite resno,« je rekel in pobral žogo od tal, »dasi ne morem uvideti, zakaj da ne bi človek prav tako hlepel po kraljevi kroni kakor po kraljevi ženi.« In odbil je žogo. '»Mladi ste še,« je rekel Gilbert,« premladi. da bi se povzdigovali nad deset božjih zapovedi.« »Mlad k je vzkliknil deček in obdržal žogo privzdignjeno. »Tudi David je bi! mlad, ko je usmrtil velikana! Tak je bil Herkul, ko je premagal kače, kakor ste mi pred kratkim pripovedovali. Mlad!« je zavpil za-ničljivo. »Vi, gospod Gilbert, bi morali vedeti, da je trinajstleten Plantagenet kos vsakemu drugemu dvajsetletnemu moškemu. Kakor vas znam premagati pri tenisu, dasi ste šest let starejši od mene, tako vas tudi v drugih zadevah lahko premagam; celo glede kraljice same, akoprav je že napol zaljubljena v vas, kakor ves dvor govori. Ona pa mora biti nekega dne moja, pa najsi bi moral v ta namen umoriti tistega okrogloiičnega kraljevskega pobožnjaka.* RDEČA NEVARNOST (Nadaljevanje.) Enako globok odmev so imela v XVII. stol. tudi slična komunistična stremljenja levelovcev in kvekovcev na Angleškem. Levelovci' so bili stranka tlačenega j ljudstva proti vsemogočnosti gospode. Njih načela sta | nam ohranila levelovska voditelja Everard in Winstanley ! v posebnem programatičnem spisu z naslovom »Razvita j zastava pravih levelovcev ali komunistična država«. Po j nauku levelovcev je »zasebna last hudičevo delo ..., ki ; je prineslo človeštvu vse uboštvo,« zato se mora odpra- la ki je opisal »Solnčno državo« brez zasebne -lastnine £ f skupnostjo žena. ^da njegovo komu— »Solnčno državo, mora vzdrževat, kruta sila t,ramU pisatelj dr. O. Vairasse je izdal 1.1675 »Zgodovino Severancev« (izmišljenega naroda), ki so, 1 ur^iIMvo* državo po načelih enakosti in skupne lastnine. Shčne spise so še izdali Angleža Bakon Verulamski (»Nova j Atlantis«) in J. Harrington (»Oceana«) Francoza Fon- leneile (»Ljudovlada modioslovcev«) in N. Restif »Opič-! no pismo«), sloveči francoski pridigar in pisatelj škof i F e n e I o n (»Telemah«), francoski učitelj Morelly (»Ba-| ziliada«), francoski odvetnik Cabet (»Potovanje v lka-! rijos) in še nešteti drugi. Bistveno se razlikujejo te utopije« tem, da so viti najprej vsa trgovina, ki je največje zlo za človeštvo, nekatere zgrajene na brez v Zemlja mora biti za vse in nihče ne sme biti bogatejši i, e r s t v o in zahtevajo po- kupnosti* vsega imetja tudi skupnost žena, kajti /JCIIUJ« u um um ... ............t1 " ■"> .....i •• ■ , . ,i . i od drugega. Skoraj istočasno z levelovci so se pojavili j skoraj vsi komunisti so pravilno uvidevaii, vladaric O Jezus, Tvojega srcA presveto naj povelje kroti nemir in boj svela in misli vse lu željel Sred tako je svet ljubilo, da v hlevčku biti je hotelo, da vse življenje je trpelo in zadnjo kapljico prelilol Ti ljubiš kakor si nekdaj, in ljubil svet boš vekomaj. Ti vse želiš objeti, pritisniti na se, z ljubeznijo razvneti otroke vse zemljč. Srce bogato Tvoje rado delilo rajsko bi naslado. Objemaj in ogrevaj nas z ljubeznijo plamtečo! Naj obdari nas mladi čas s pokojno, sladko srečo! Družinske knjižnice Slovenci imamo lepo lastnost, da radi čitamo, pa tudi dokajšnjo napako, da knjige premalo j hranimo. Dobra knjiga je dragocena stvar. Kdor je nima, hrepeni po njej. V tujini naši rojaki i to občutijo. To čutijo tudi tisti Slovenci, katere i drugi narodi zatirajo, n pr. v Italiji. Skoda, da se pri nas preveč koristnih knjig in sploh tiskanih del zgubi. Zakaj? Ker jih po čitanju ne spravimo, kakor obleko in druge stvari. Zakaj nimamo od dobrih knjig več koristi? Zato, ker nimamo domačih ali družinskih knjižnic. Gospodar dobiva veselje pri svojih podvzetjili, če mu se gospodarstvo dobro obnaša, če spravi po žetvi mnogo žita, če pridela mnogo sadja, če inu se živina dobro redi, je vesel. Ko bi ta spravljal z leta v leto potrebne knjige, bi imel silno veselje na tem, ko bi se število teh množilo. To bi bilo njegovo kulturno premoženje in dota za otroke in vnuke. Kaj torej manjka v naših domovih? Družinske knjižnice! Slovenci smo napredni. Se preveč v nekaterih ozirih! Poglejmo nepotrebno modo. To velja posebno za ženske. Da so kmetska dekleta večkrat našemljena kakor mestne dame, to ne odgovarja resnobi kmetskega stanu. Manjka nam pa marsikaj, kar bi moglo več rodov uživati. To pa so ravno knjige. Neobhodno nam jc to potrebno, če hočemo ostati vsaj na sedanji stopnji izobrazbe. O napredku v času Svetovne krize ne moremo mnogo govoriti. Za kulturo uma in srca sedanji čas ni. Sedaj je 1bolj doba civilizacije. To pg je velik razloček. Slovenci smo se kulturno dvignili v svojo voljo in svojim trudom. K dvigu je mnogo pripomogla knjiga. Noben razumnik ne bo tajil, da je človeku prosveta potrebna. Šola mota dati temelj za pro-sveto uma in vzgojo srca. Tej šolski izobrazbi pa mora slediti zasebna, ki človeka šele vapo-sobi za praktično življenje Ta sc zopet pridobiva v društvih, ali pa v domači hiši. Slovenci, mislimo posebno na podeželsko ljudstvo, navezani smo sedaj le bolj na to zadnje. V mestih so razne strokovne šole in knjižnice, javne in zasebne. Kmetsko ljudstvo teh blagodati nima. Nadomestiti si more to le z domačimi knjižnicami. To se da izvesti z ne prevelikim trudom. Zbrati je treba vse dobre knjige, kar jih imamo še pod streho. V prvi vrsti Mohorjeve knjige! Potem vsa druga tiskana dela, tudi časopise Ko govorimo o prosveti moramo imeti na umu vedno cel narod. Vpoštevati ne smemo samo meščanov in posameznikov na deželi, ampak vse ljudstvo skupno. To je treba, če hoče- mo Slovenci ostati kot taki v Jugoslaviji, v Italiji, v Avstriji, Ameriki in drugod. Tako kulturo so začeli širiti Mohorjani, ki so poklicali v življenje družbo tega imena. Ta nam mora biti v ponos. Sc 40 milijonski narod italijanski, nima za svoje priprosto ljudstvo podobne organizacije. Zato pozivamo vse naše očete in gospodarje, da si ustanove v svojih domovih družinsko knjižnico, kamor se imajo spravljati vse knjige. Graje vredno je, če knjige otroci raznašajo. Še bolj žalostno pa je, če v prodajalnah rabijo knjige za zavijanje blaga. Poglejmo, kako vsiljujejo verski in narodni naši sovražniki pokvarjeno pogubno čtivo. Koliko važnosti polagajo na to komunisti. Če protivnik, ki jc proti vsakemu državnopravnemu redu, seje peklensko seme javno in tajno, kaj bomo mi spali za obrano resnice? Dobro čtivo je dar božji, slabo pa hudičevo delo! Moramo pa biti tudi udje Mohorjeve družbe, naročniki poštenih listov, ki so pravilni v verskem in narodnem oziru. Na ta način bo družinska knjižnica rastla. To velja tudi za časopise, kolikor nam dopuščajo gmotna sredstva. Opustiti list se pravi: ne posejati njivo z dobrim semenom, ne pošiljati otroke v šolo, ne preskrbeti družini kruha, obleke, ne poiskati zdravil bolniku. Pri pijači, zabavah in igri pa štedimo! Knjige in sploh vsa tiskana dela spadajoča v knjižnico, naj se tazdeie po vsebini: nabožni, pripovedni, gospodarski itd. Družinska knjižnica naj bi družino držala bolj skupaj v dolgih zimskih večerih in v prostem času. Sedaj se mnoge družine preveč razhajajo na škodo družinske skupnosti, kar ima slabe poslcdice v vsakem oziru. Naše družine naj bodo domovi vere, narodnosti, zvestobe in gospodarskega blagostanja. Domače knjižnice bodo pa dajale udom družine pri vsaki priložnosti zdravo prosvetno hrano in vzgojo. V zvezi z družinskimi knjižnicami nam mora biti na skrbi tudi ustanovitev župnijskih knjižnic. Tudi to je nujno. Kat. akcija ima v tem oziru zelo široko in hvaležno polje za obdelovanje! Kaj je v človeškem telesu. V človeškem lelesu (v normalnem) je toliko masti, da bi iz nje lahko nakuhali 7 kosov mila, iz železa pa, ki ga ima telo v sebi, bi lahko napravili srednjovelik ključ. S sladkorjem bi si lahko osladili porcijo popoldanske s ka.o. Ce bi pa celo telo industrijsko izkoristili, bi J dobili vrednost telesa, reci in piši: 57 dinarjev. | Težave trgovskega stanu Te dni se je vršila seja uprave Združenja trgovcev v Ljubljani, h kateri so prišli tudi drugi člani. Gospodje trgovci so obravnavali stvari splošne važnosti. Naj se tudi mi dotaknemo nekaterih. Najprej so omenjali zasedanje davčnega odboru, ki je trajalo 14 dni in v katerem imajo trgovci svoje zastopnike. Predsednik uprave g. Gregorc je poudarjal, da je davčni odbor nad vse vestno deloval in ublažil za trgovce marsikateri davčni predlog. Nato je sledilo poročilo o osnutku zadružnega zakona, po katerem bi bile zadruge oproščene vseh državnih in samoupravnih davščin in doklad, vseh sodnih in drugih laks v medsebojnem prometu in vseh carin na uvozno blago, ki se ne izdeluje in prideluje v državi. G. predsednik je z zadovoljstvom ugotovil, da je vlada ta zakonski osnutek umaknila iu bodo po izjavi finančnega ministra zadruge podvržene v bodoče enakim davščinam, kakof vsa ostala pridobitna podjetja, če prodajajo tnd^ nečlanom. G. predsednik se je dotaknil trgovinskih pogajanj z Italijo in izrazi! željo po čimprejšnji vzpostavitvi dobrih trgovinskih odnošajev s sosedno državo. — Na kongresu gostilničarjev v BelJjradu je bilo zastopanih 50.000 go-stilničarskih obrtov. Tam so ugotovili, da je goslilničarski obrt vsled občutnih trošarin nazadoval za 60 odstotkov. — Povišanje železniške tarife ne bo doseglo svojega namena ludi zato, ker kupna moč odjemalca vedno bolj pada. — Glege Bale stoje trgovci na stališču čevljarjev. Položaj lesnega gospodarstva je zelo slab. Nobena panoga ni tako prizadeta od gospodarske stiske kot lesno gospodarstvo. Ta panoga bi se morala od. merodajnih krogov bolj upoštevati, ker je najjačji davkoplačevalec v dravski banovini, pa tudi radi njene važnosti za naš izvoz, čigar vrednost je v največji meri od višnji od množine lesnega izvoza. Glede tovornega prometa na ljubljanskem glavnem kolodvoru se je sporazumno doseglo, da se bo del prometa vagonskih pošiljk prenesel na Vilharjevo cesto in se bo tam razkladala in nakladala živina, seno, zelje. krpmpir, dolgi les itd. Obširno so gospodje trgovci razpravljali tudi o vladnem gospodarskem načrtu in poudarjali svoje nesoglasje. Davčna moč prebivalstva je izčrpana, treba znižati izdatke. Urediti treba vprašanje pokojnin, ki presegajo že eno milijardo. Znižati bi bilo treba tudi izdatke državnih podjetij in jih postaviti na trgovsko podlago. — Žitna izvozna politika ni uspešna. Nad 30.000 vagonov pšeniee je na razpolago za izvoz, a se je izvozilo le nekaj nad 3000 vagonov. Krive so tudi visoke železniške tarife, saj velja prevoznina iz Novega Sada v Švico dostikrat več. kakor je blago vredno. G. Kavčič je med drugim poudaril enotno stališče jugoslovanskega trgovstva in izjavil, da se vse trgovske organizacije zavedajo svoje odgovornosti do države in da so pripravljene sodelovati pri vsakem vprašanju, če se dela pametno in v resnično korist splošnosti. d Mestna hranilnica ljubljanska prosi svoje vlagatelje, da naj samo zaradi vpisa obresti v knjižice nikar ne prihajajo takoj prve dni po novem letu. ko je največji naval. Obresti se itak brez posebnega naročila pripišejo konec leta k vsaki vlogi, v knjižice p& kadarkoli je. iiotovo ne ves, da človek z zdravimi očmi more videti in razločiti do «000 zvezd, z največjim teleskopom pa jih ugotove do poldrugo miijardo; da je najvišje ležeče glavno mesto na uvotu La Paz v Boliviji, ki leži skoraj 3000 metrov nad morsko gladino; da se je v zadnjih desetih letih pripetilo ua londonskih ulicah nič manj kot en milijon avtomobilskih nesreč, od katerih jih je bilo 40.000 s smrtnim izidom, da so tesni klobuki, kakršne nosijo dandanes razne dame škodljivi rasti la« in posjiešujejo plešo, zato bo ta moda najbrže kmalu izginila, da dobi Francija na leto okoli 11 milijard dinarjev od tujcev, ki ubiskujejn razna bojišča, mesta in druge znamenite kraje. Franjica stori vse, da tujcem omogoči čim udobnejše bivanje, da je v nekem zvoniku v lissexu visel zvon 340 let, zdaj pa so ga sneli ter poslali v isto zvo-narno za prelitev kol je bil vlit pred tolikimi leti, da imajo Angleži okoli 300.0(10 umobolnih ljudi, da ima londonska poslanska zbornica 1000 sob in dvoran, • da so za nedeljske izletnike postavili v okoliških gozdovih mesta Berlina majhne lesene cerkve, da si dajo mestne dame lica in ustnice tetovirati tako, da so stalno rudeče, ako pa imajo nos preveč rudeč, si ga zopet dajo prebarvali v manj kričečega, da neka življenjska zavarovalnica v Vashing-tonu v Ameriki zavaruje samo popolne absliuente, in ako zavarovanca zalotijo pijanega, črtajo iz. seznama zavarovancev. (Zdaj, ko so jirepoved točenja alkohola odpravili, bodo imeli zavarovalni agentje dosti posla), da Angleži uvozijo na lelo približno 400 vagonov medu, daje Italija edina evropska država, v kateri se število rojstev stalno dviga, da je treba 4000 posteljnih mrež za moderen potniški parnik, da je ua francoskih cestah vsak dan ubitih 10 ljudi, 250 pa ranjenih, da ima Nemčija okoli 60 milijonov prebivalcev, da pa bo, ako bo Število rojstev padalo v tej meri kot sedaj, leta 1975 imela samo 45 milijonov ljudi. da surova hrana pospešuje dolgost človeškega življenja ter, da trdi neki učenjak, da bi ljudje živeli do 140 let. ako bi uživali nekuhano hrano, da imajo Amerikanci 21) milijonov avtomobilov, dva in pol krat več, kot ves oslali svet, da so hranilne vloge Angležev znašale do prve polovice letošnjega leta .ako |irenesemo v dinarje, neznansko vsoto 4(>3 milijard Din, da potrebuje ženska 13% manj hrane kot pa moški, da je vež kol ena pelina japonskih tovarniških delavk starih manj kot 10 let, la trošarina na alkoholne pijače n« Angleškem znaša na leto 25 milijard Din. vendar Iu niso v«teta luksuzna vina, da sa na križišču cest Hydeparlia v Londonu leta 1912 našieli v 12 urah 37.000 raznih vozil lani pa na istem kraju in istem času 68.000, da je v Ameriki 47 popolnoma slepih ljudi, ki se bavijo s pisatetjstvom, da je italijanski kralj Viktor Emamiel naj-atraslnejši zbiralec kovanega denarja, in ima dragoceno zbirko, da je na Angleškem okoli 100.000 ljudi zaposlenih v raznih pralnicah in da izdajo Angleži na leto nad 20 milijonov funtov za obnovo perila. „ i v ameriških otroških bolnišnl- otrok zamenjah, t0 Pa Za'°' * lzdelovatf cigarete^"8'''0 Sl° °dkar 90 ■*«•» Nemcev!" ** 'lan(lanes * Rusii' Poldrug milijon «vtiil> A"Fliia f, milijonov prebivalcev hi 5?, . 46 milijard cigaret, od lega števila so noka dile ženske1 Štiri milijarde, ^ da hranijo tekstilne izdelke iz osmega s'oletia t muzeju v Moskvi. Izdelovali so to blago mohi medanci, stari Sasaridi, Sirup m proiistrup Kar tekmujemo v tem, kdo bo bolj tožil o izkvarjenosti današnje družite. Brez dvoma je ena najtežjih ran današnjega časa brezver-stvo, nazadovanje vse vere. Prejšnje čase je brezverstvo napadlo le tega ali onega posameznika, a danes moremo govoriti o brezver-stvu širokih mas, posebno pa še o brezver-stvu današnjega izobraženstva. Koliko ie danes še vernih profesorjev, doktorjev, pravnikov, bankirjev, velikih industrijalcev, trgovcev. politikov? Se bolj žalostno pa je, da srečamo brezverce tudi med mladino. Neredko dobimo mlade ljudi, ki še obiskujejo srednjo šolo, pa se že baliajo s svojim brezverstvom. Kje je vzrok lej bolezni? Vzrokov moremo našteti dovolj, ker vzrok brezverstva ni pri vsakem poedincu isti. Eden glavnih bi bil, ki velja posebno za mladino: nepoznan je vere. Iu res kdai se v zgodovini pojavlja la bolezen brezverstva? V časih, ko se književnost in umetnost začnela vzbujati k novemu življenju. (*'e pogledamo samo en primer: Pričetek protestantske vere. Ta vera proglaša, da je naš ra-! zum popi lnoma svoboden in da od cerkvenega predstojništva človek tudi v verskem (.žiru ni nič odvisen. Kazum gre svojo pot v svoji šibkosti, kar mu ni pogodu, enostavno sme zavreči. V isti meri kakor napreduje znanr-st, napreduje tudi bre-verstvo. In zakaj to? V srednjem veku opažamo, da sta znanost in verski pouk korakala vzporedno. Nobena znanost se ni oddaljila od vere. Učenjaki so bili sami in v svojih raziskavanjih in v > sem znanstvenem delu prežeti vere in tako lahko rečemo, da je vera z znanostjo istočasno napredovala. Ko je pa človek pobožil svoi razum, sta se morala ločiti vsaksebi in francoska revolucija je že vrglii krščanski nauk iz šole. Kaj se je zgodilo? Izobraženstvo je izšlo iz šol. kjer ni dobilo nikake verske izobrazbe. In to intepgenro tvoriio profesorji, ! državniki, advokati, doktorji, inženerji itd. Ni i čuda potem, če taki ljudje brez kakšnek-li verske izobrazbe postanejo brezverci. Nehoon sila v človeku se ne razvije brez učitelja. Vera, vereki čut, to je ona možnost ali sila, ki sta jo zasadila človeku v srce na-rava in pa sv. krst; 6e pa ni pouka, vrtnarja, ki gori to kal, ne bo nikdar vzrasla, ugasnila bo. Ce ne sama po sebi, jo bodo pa uničile druge sile, ki se vzbujajo' v človeku in se vedno močneje krepd. Isto kot o izobraženstvu, moremo ugotoviti tudi za kmečko in delavsko mladino. Ce bi samo nekoliko izprašali današnjo mladino o verskih naukih, bi odkrili žalostno neznanje najosnovnejših resnic. Mlad človek, ki nima potrebne temeljite ver.-ke izobrazbe, pride v družbo, v trgovino, v pisarno, v tovarno, delavnico, pa sliši povsod težke napade na ven, čita protiverske časopise, romane itd. Kaj čuda, da v njegovi duši obnemore še tisto malo vere, kar je prinesel seboj od doma ali iz šole. Iz vsega tega je več kot jasno, kolike važ-nosli je za mladino ravno verska izobrazba. Vsi katoličani čutimo živo potrebo, da zberemo mladino v svojih verskih oiganizaciiah, da* rešimo njeno vero od gotove pogube. Da lxi naše delo v leni praven uspešno, je potrebno, da mladino, kar smo jo dobili, vzgajamo v verskem duhu in s leni ji Ikuiio nudili krepko pomeč v boju z nevero, ki gu prej ali slej mora prestati vsak današnji človek. Za obramb;! je najmočnejši močan verski čut. \ tega verskega čula ni brez zadostnega verskega znanja in ga biti ne more in veiskega znanja zopet ni brez verskega pouka. Vsega lega se morata zavedati zlasti d> a glavna činitelja vzgoje- Iružina in šola. Ta dva da.iet, mladini rast, pošiljata mladino v življenje. Tudi »ta odgovorna /.a to. kakšna ]e mladina, ki prihaja v življenje, ki se rine naprej in ki ima v kratkem času p .stati vodi!e-ljica drugih, vzgojiteljica novega naraščata Da. samo verska izobrazba, ki bo prežela ve drugo znanje s"ino ona t>o zmožna dati ljudem v današnjem času prave vodnike, samo on h Imi dala na odu in državi može, ki bod i mogli in znali narod voditi skozi najtežje preizkusu e — v boljše dni. In prav tukaj se bo tudi zajezil kipeč val brez.verstva. te najtežje rano danpšnie družbe. ___. .____- -— —, au ae oženjeni, med tem, ko so samo trije samci. Vsi moški stole! niki &o kadilci, a nobena ženska, S* ^^ 'te ji^k« ^SS^^VT t?/""*"' ob Dunajčanke Marije Ur«««. 1 Pravkat povila »vi>,ega 29. otroka. Takšnih m.Ur i. danes prav malo na »vetu. g ttv. 1. »DOMOLJUB«, dne 4. januarja 1934. o>tran 15 Bazno Nekdo, ki je imel posebno dosti Časa, je izračunat, da Amerikttnci porabijo vsak dnn 910 milijonov vžigalic. Največji zvon na svetu imajo v Moskvi; ta zvon tehta 220 ton. »Zvon Svobode«, ki visi v starem državnem kapitlju v ameriški Philadelphiji je bil vlit I. •752 v Londonu. Pozdrav iz topa ameriški zastavi znaša 48 strelov; oziroma za vsako zvezdo nn zastavi on strel. Svetovni rekord pogicšaticcv. Puriz jc mesto, ki bi lahko računalo na svetovni rekord, kar se tiče števila pogrešaucev. l.ansko leto je izginilo iz svojih stanovanj nič manj nego 27 tisoč oseb obojega spola, ne da bi jih mogli izslediti. Najstarejši tiskarski kamen. V Londonu so te dni prodali na dražbi kamen, kije nedvomno eden izmed prvih tiskarskih kamnov. Telita več ko 300 kg, ima nn eni strani izklesano kitajsko besedilo, ki se je imelo natisniti na papir. Kamen izlmju iz dobe dinastije Hnn, tedaj nekaj stoletij pred našim štetjem. Poleg besedilu so izklesane tudi slike kitajskih bogov. Kamen v zim j n nenavadno zanimanje starosloveev in kulturnih zgodovinarjev. Debeli ljudje. Za »ajdebelejšegn človeka dosedanjih časov veliu Anglež Dan. Lambert. Leta 1809 so ugotovili, dn tehta 65S funtov. Umrl jc, ko mu je bilo 40 let. Njegov telovnik, ki gu še danes hranijo in ga razkazujejo kot svojevrstno posebnost, meri v širini 180 cm in jc trikrat večji od normalnega telovnika. Med vsemi domačimi pticami se golobje najbolj hitro redijo ali iniiože. Golobica vaii namreč samo i? dni; jk> preteku dveh tednov zopet izleže jajca iu nadaljuje z videnjem. Mladiči so godni za valenje po preteku pot mesecev. Tekom enega letu bi se nn tn način !.! parov golobov broječn jota namnožila na %(). Letna plača admirala ameriške mornarice znaša 756.000 Din, kapitnnn 252.000 Din, poročnika 190.400 Din, seveda nko računamo za en dolar 56 Din, kar sedaj ne drži, ker je dolar zelo padel. Razna mesta v Združenih državuh ameriških imajo dandanes nad tisoč milijard dinarjev zaostalega dolga. Predno izpustijo goloba-pismonošo v zrak, nm nmnnžejo noge s kisom, dn nui na ia način ostanejo dlje časa vlažne. V mestu Londonu so začeli tlakovati ceste s kamenjem leta 1533. Število ameriških patentov. Leta 1852 je bilo v Združenih državah izdanih snnio R90 patentov. letu (990 pa že 24.600. Mali ogrl£*&nil€ Vsakii drobno vrsticu ali r,ie prostor veljH z« enkrat Din ">. Naročniki ..Domoljub«" plačajo samo polovico nko kupujeio kmetijske po trebSčine ali prodmajo svoje pridelke ah iščeto poslov oztrom« obrtniki pomočnikov ali vaieucev in narobe Mm Ponudbe z navedbo ceno je posati na Ant. Globočnik. Mošnje 17, p. Kadovijica. Hrajaštona sajsaca sprejmem; jire^nost dam ti-temu, ki gn obenem veseli [tomagati cerkovniku. — Menard Franc, St. Vid. RflŽS vsul!° vrs'e sprej-meni " delo. — Leopold Sajovic,usnjar, Motnik š>. 21. u ji. lično, dobro obra^ n,su njeno, 2 sobi, kuhinja, velik vrt in miva. ob cesti, pripravna za obrtnika ali upokojenca, je v Les-kovcu pri Krškem naprodaj. - Vprašati pri Šinkovec M., Celje. tftffifllffi breis dolga, po-■ UUibIi sestnik na Gorenjskem, hoče poročiti priletno vdovoali dekle s 50.000 do 75JJ00 Din premoženja. Ponudbe na upravo lista pod "Si fro J Vdovec? št. 26. FailfS d0 letnega «0«"" spiejmem za pasti rja Peterca, Vevče št. 28, p. Rev. M v Polju. Ulanra deklo, pastir- niassa, jaitdi dobite najhitreje in najzanes-ljiveje, ako gn iščete fiotom malega oglasnika v >Domo:.ubuc. Vaš naslov se lohko natisne v oglasu ali pa ga pove uprava — če tako želite — samo vpraševal-cem ali ponudnikom. Mlfiit v neizgotovlje-Il»«l» n0 9tavbo w sprejme. Pogoii: neože-njen. vojaščine prost, veren, zgleden fant, malo mizarstva vešč z veseljem do dela na vrtu. Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Hišnik, Ljubljano« št. 25. Za smeh Bilo jc v svetovni vojni M gaJiildh poljanah. Judi kirapar »jo je dobil«, kot so' rekli ranjenim, vendar pa le neznatno prasko, brez večje škode. Vseeno pa je izrabil priliko, vrgel putko od sebe ter |o ubral nazaj. Kmalu ga je ustavil mlad kadeti »Kam pa, kam tako naglo?« »Na obvezovališče grem. ranjen sem,« je odvrnil Grapair. »U hitro naprej!« Ia Graparjev Janez jo je že bolj ubral. »Stoji« je zavpilo pred njim in Grapar se je ustavit kot pribit pred samim gospodom havpt-manom. »Kaj ie, kam greš?« »Ranjen sem, v prst sem ranjen, gospod stotnik, na obvezovališče hitim.« »Izgini!« se je zadri nad njim stoinik in Grapar jo je urezal, da mu je sape zmanjkovalo, vesel, da gre vse tako gladko. »Hej, hej, kam pa tako hitro, kam?« ga je nagovoril gospod polkovnik ie daleč, daleč za fronto. »Na obvezovališče bi rad.« »Poberi se dalje!« In Grapar je šel vedno dalje in dalje proč od kraja, kjer po zraku frče smrtonosne krogle, »Nobenega koraka večl Kdo si, kaj bi rad, kaj iščeš tod?« se je zadri nad njim globok bas. »Ranjen sem, na obvezovališče bi rad, v bolnišnico.« »Tu ni nobenega obvezovaiišča in nobene bolnišnice, saj ti nič ne manjka, niti ranjen nisi. Marš nazaj, odkoder si prišel! Ti že pokažem, jaz sem generali« »Kaaaj general?« se začudi Grapar, »Torej tako daleč sem že pritekel, da sem naletel na —. generala?« Repanšek jc bii v veseli družbi in naslednje jutro se ni počutil dobro. Ko sc je tekom dopoldneva sestal s svojim tovarišem, mu jis ves vesel dejal: »Pa sem ga.« »Kaj si ga, koga si?« je ta vprašal. »Starega sem potegnil. Telefoniral «im mu na dom, da sem bolan in da me danes ne bo v urad. Kaj praviš, ali mi bo verjel ali ne?« »Brez dvoma,« je odvrnil prijatelj, »danes je vendar nedelja!« Modrovanje »učenega« avezdoenaiiea; Mislim, da je' luna važnejša od solnca, zakaj luna sveti ponoči, podnevi Je pa itak dovolj svetlo. Bolniki, berite! Mnogo ljudi boleha vsled živčnih motenj, toži nad prerano utrujenostjo, nad trganiem m bodljaji v glavi, rokah in nogub, na vratu ali na obrazu, dalie nad utripaitjein srca, trzanjem in trganjem v sklepih. upeliOnostio, neaiiioui, strašljivostjo, tesnobnostjo, težko sapo, razdražljivostjo, raztreseni st jo, i omanjkanjem teka, motnjo v prebavi, omotico, pomanjkanjem sjianja in brezštevilnimi drugimi pojavi nervoznosti. Najhuje pa je pomanjkanie volje za delo ter enorgijo pri živčno bolnem človeku, ki so čuti popolno nesposobnega za deio, brez odpora se vda usodi, nerazpoložen in oznejevoljen je in v življenju ne more doseči več nobenih uspehov. Akn občutite katero izmed navedenih živčnih motenj1.' če hočete najti odpomoč svoji bolezni, _ _ ^ pilile ml faftof mumim poučno A fivfnlh tlllilPvnill ki Vau b0 pojasnila, da je predhodni razpravo W CIIUIIH BVVIVCIHBI vzrok vsakega resnega obolenja oslabitev telesne odpornosti. Prepričati se bodete. da se življenje v resnici more podaljšati in se bolezni morejo prejirečiti frčim j€ samo teleti! Vsak dan mi dohajajo priznanja, mnogo piscev zahval prilaga celo svoje slike. Nekatere teh objavljamo tu spodaj: Gosp. Nikola s. BremkoviC, Gospa Ana Scliuiied iz liiniindena, G. postu: uiadniu Abraham uim..i, I, 1 „,u .. i—.1—11 Freijfliisse 5, v Gornji Avstrl|i, |e zelo Gearo iz Tlmisoare i v Rumu zadovoljna: ni)i, piše: i. m... „ o. UfeilllHIVH:, učitelj Iz Tuzle v lugoslnv.il piše r~Z' w > ."»t & sasc.- • — .j«*:* ■B Sfttt «90 «OHB ti»r 11 * ; at «el 8 S, e »s. /i cftititza SMteiikeg* sascnu nkdtfl f »f?m. . t - w*9M aaor rabil Faifmiišu ihi,'.tttji