TRST, sobota 19. julija 1958 Leto XIV. . Št. 171 (4016) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trsi 94-638. 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-80« IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št 2« — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 3500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno • 7a)0,njjtvn ori fim, ~ Podružmca GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — ‘ CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 20 din. mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390. četrtletno 195 din — postni tekoči račun. LASOV; Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. OZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v ljudi) i / ZDA in Sovjetska sklicanje generalne zveza zahtevajo skupščine OZN Osemurni razgovor Hruščev-Haser ..Beirut in nman bosta osvobojena! Še prej je najavila svojo zahtevo po sklicanju »eneraine skupščine Jugoslavija - Po zavrnitvi sovjetske resolucije, ki zahteva umik ameriškik in britanskih vojaških sil s Srednjega vzhoda, je SZ postavila veto na ameriško resolucijo, ki zahteva, da se pošlje v Libanon mednarodna policijska sila Tako je poudaril v svojem govoru Naser po vrnitvi iz Moskvo v Damask in izjavil, da bodo vsi Arabci branili Irak, co bo napadan Tutti Nehru zahteva umik ameriških čet *8- ~ Varnostni svet je na popoldan-We^Fv,ZaVrn’* sovjetsko resolucijo, ki zahteva umik TjORto^'i sil s Srednjega vzhoda. Sovjetska zveza je »n« vet0 Proti pošiljanju mednarodne policijske v Libanon. -------------- .Jugoslavija je danes za--a- i izredno zasedanje ^neratae skupščine OZN, * naj bi razpravljala o zelo »»Si .gro*nji za mir, ki jo niJif ya P°i°žaj na Sred- ajeni vzhodu. Izjava jugoslovanske vla-fle se glasi: ■» i frcanje britanskih čet n,*p’ ki se je kot pred-tlzkrcanje ameriških čet v T;t -----““je mu Libanonu izvršilo mimo Or-da ,ZN> ocenjuje vla- strit.v - 1 nadaljnjo zao- ZJ ze !tak eksplozivnega sni .aja- Jugoslovanska vlada ra za zelo nevarno napo-.u- ,.no j namero jordanskega zla«-8’- se Proglasi za po- d„_ arla ukinjene arabske fe-acije. Ta proglasitev naj tu,l naPrej legalizirala even-p. napad na zakonito in i>like Sn° vlado 'raške repn- tega *ma iugoslovan-s- laoa za neobhodno, da Ciin n7xreZno učinkovito ak-či d cimprej onemogo- nj, v se oboroženo vmešava-rona -notranie zadeve Liba-naDsd ln Jordanije razširi v altcitn I^„lrak- s takšno hitro bodli 0ZN bi se svet osvo-nih r._.?ey.amosti katastrofa! 2 p,s'odic takega napada, z ozirn FLRJ meni, da je "ost ,_n' n.a zelo resno nevar- Položi mir zaradi nastalega .la na Bližnjem vzhodu k°j *ii'!obhod,no’ da se ta-Betier-i ce izredno zasedanje Kc ‘ne .skupščine OZN. nadali- )e danes dopoldne ***** sv zasedanje Varnost, 'ibano^. ie najprej govoril kom > j? delegat Karin Az-Z°Valcev Je’ da Jc de*° opa' Poinkov- ®ZN v Libanonu ne-■na ni °' ter vztrajal, da i-?ahtevij.g0Va dežela pravico 6t čl š tu-io pomoč na pod-■ Oelev«. listine OZN. ■zjavji J. zAR Omar Loufti je velep ’ uu je imel ameriški ratgov. r,'k v Kairu ponoči nanje„ r z namestnikom zu-!*Sa ip ministra ZAR, kate-s*nje 0Pozoril, da bo »vpra-«o», -POatalo mnogo bolj važ-tu9i -i do čete ZAR ali pa Zdi, da menti, za katere se so p0(j nadzorstvom • Uiti riapa01i ameriške sile. 'ziava Je, Poudaril, da je ta 8' prid?- • ituda, kajti ZDA pravico, da sa-Jtaj (ji sOjajo o elementih, ki a,. 'U pod nadzorstvom v°(lila l.pa sprejemali na-r^ ]a?AR. Na ta način se-Poltlomp n sPrejmejo ZDA po-Ve, a enostranske odločit-Kot o *eji k .“a včerajšnji večerni *keinu :anski delegat jordan-deleg-1 ako je sedaj ameriški ifdil, a lraškemu delegatu za-Jakoj --a oodo ameriške čete ,° tahiJ51*?***6 Libanon če bo {Gre j- Va*a libanonska vlada. ievinš ,Za delegata bivše krati ‘.raka.) nadaljevfetku Popoldanskega *veta i0an:,a se.ie Varnostnega fPoročif ®.ene.rabti tajnik OZN Jo iraškoo Prejel sporoči- je zunanjega ministra, *aka D . eUoval ža delegata I-Preki- ^ Hašima Jawada cal pooblastilo dele- ...... gata Abdula Mažida Abbasa. Sovjetski delegat je dejal, da o pooblastilih za novega delegata Iraka ne more biti dvoma, ker Jordansko-iraške a-rabske unije ni več. Ker ni bila vložeria nikaka resolucija, je predsednik Varnostnega sveta Alberto Araujo odločil, naj do nadaljnjega še kar Abdul Abbas zastopa Irak. Sovjetski delegat si je pridržal pravico, da ponovno načne to vprašanje v ugodnem trenutku. Nato so z 9 glasovi proti 0 in 2 vzdržanima sklenili, da se takoj glasuje o sovjetski zahtevi, da se ameriške in britanske vojaške sile takoj u-maknejo s Srednjega vzhoda, ter o ameriški resoluciji za ustanovitev mednarodne policijske sile. Sovjetska resolucija je bila zavrnjena z 8 glasovi proti 1 (SZ) in 2 vzdržanima (Švedska in Japonska). Ameriška resolucija pa je bila sprejeta z 9 glasovi proti - (SZ) in l vzdržanim (Švedska). Sovjetska zveza je nato postavila veto. Z 9 glasovi je bila zavrnjena tudi svedska resolucija, da se prekinejo operacije opazovalcev OZN do nadaljnjega zaradi prisotnosti čet ZDA v Libanonu. Za to resolucijo je poleg Švedske glasovala še SZ. Takoj po glasovanju je a-meriški predstavnik Cabot Lodge predložil svetu resolucijo za sklicanje izrednega zasedanja generalne skupščine QZN. Ker pa namerava japonski delegat predložiti svoj predlog rešitve problema, je pripravljen odložiti predloži- tev ameriške resolucije, dokler Varnostni svet ne glasuje še o japonski resoluciji. Ameriški delegat je obžaloval sovjetski veto ter poudaril, da je devet držav, ki je glasovalo za ameriško resolucijo izrazilo resnično mnenju Varnostnega sveta. Sovjetski delegat pa je dejal, da bo to glasovanje ostalo kot madež na Varnostnem svetu in da bo današnji dan ostal kot črn dan v analih OZN Spričo napadalnih akcij, k’ predstavljajo grožnjo za mir vsega sveta, Varnostni svet m sprejel nobenega ukrepa, ki bi napravil konec takemu stanju. Japonski delegat Matsudaira je sporočil, da bo predložil svojo resolucijo pozneje; izrazil je upanje, da bo mogoče urediti sedanji položaj v Libanonu. Zahteval je, naj se zasedanje odloži do ponedeljka, da se lahko delegati posvetujejo s svojimi vladami. Matsudaira je dejal, da je bila misija opazovalcev OZN v Libanonu učinkovita in da bo ohranitev te skupine morala u-stvariti položaj, ki bo dovoljeval, da se ameriške čete u-maknejo iz Libanona. Drugih podrobnosti svojega načrta japonski delegat ni povedal. Na predlog japonskega delegata je bilo zasedanje -VS preloženo na ponedeljek po^ poldan. Pred zaključkom pa je še sovjetski delegat zahteval takojšnje sklicanje generalne skupščine OZN,' da bo razpravljala o oboioženem posegu ZDA in Velike Britanije v Libanonu in Jordaniji. To noč je Sovjetska zveza tudi formalno vložila pri Varnostnem svetu resolucijo, s katero zahteva sklicanje takojšnjega izrednega zasedanja generalne skupščine OZN. NOVI DELHI, 18. — lz zanesljivih virov poročajo, da j je Nehru poslal Eisenhovverju osebno pismo, v katerem ) zahteva umik ameriških čet iz Libanona. Nehru je poslal • pismo tudi Naserju. MOSKVA, 18. — Agencija Tass sporoča, da se je ^predsednik ZAR Gamal Naser mudil v preteklih dneh v Moskvi, kjer se je sestal s predsednikom vlade Hruščevom. Predmet razgovora -- v prijateljskem ozračju — je bil, kako zaustaviti napad ZDA in drugih kolonialističnih držav na Srednjem vzhodu in kako ohraniti mir ter ne- ------------------—rr , , vora s Hruscevom. vsak raz- odvisnost arabskih držav*. Tiskovna agencija za Srednji vzhod je prav tako sporočila. da je Naserjev prihod danes v Damask predstavljal veliko presenečenje celo za funkcionarje letališča. Naserja je spremljal zunanji minister Favzi in druge osebnosti, ki pa so se vrnile z letališča v mesto, kjer so se razgovarjali s podpredsednikom ZAR El Huranijem, bivšim poveljnikom sirskih sil El Bizrijem in drugimi sirskimi ministri. Ista agencija poroča, da je Naser odpotoval iz Jugoslavije naravni st v Moskvo, kjer je imel dt a razgo- Sporočilo sovjetske vlade o britanskem napadu na Jordanijo Arabske države v svoji borbi niso same Manevri na mejab Turčije, Irana in Pakistana Sovjetska vlada poziva OZN, naj stori svojo dolžnost in si pridržuje pravico do ukrepov za zaščito ohranitve svetovnega miru MOSKVA, 18. —- Zunanje ministrstvo je razdelilo danes posebno uradno sporočilo o britanskem napadu v Jordaniji, v katerem se poudarja, da vlada ZSSR ne bi mogla ostati brezbrižna spričo neizzvanega napadalnega dejanja na pod- ročju, ki leži blizu sovjet skih meja. Sovjetska vlada bo morala sprejeti «dolo-čene ukrepe, ki jih narekujejo interesi varnosti ZSSR in ohranitve svetovnega miru* Besedilo je sestavljeno na podoben način kot besedilo sporočila sovjetske vlade o oboroženi intervenciji ZDA v Libanonu, ki je bilo objavljeno 16. t.m. »Sovjetska vlada je mnenja — pravi dobesedno sporočilo — da morata Varnostni svet in generalna skupščina OZN v tem težavnem trenutku izvršiti svojo dolžnost glede ob-držanja miru, prenehanja napada, obrambe nacionalne neodvisnosti arabskih držav, ki so sedaj predmet neizzvanih napadov in pogasiti plamen vojne. Napadalci ne bi smeli pozabiti- da vsi narodi, zlasti pa muslimanski narodi na a-rabskem vzhodu in bližnjih področjih, ne bodo ostali brezbrižni za usodo tistih držav, ki so postale žrtev tuje oborožene intervencije. Vzhodne arabske države niso same v svoji borbi za neodvisnost in svobodo proti kriminalnim ak. ciiam ameriških in britanskih kolonialistov.* V sporočilu se poudarja, da je imela Anglija polno podporo ZDA glede izkrcanja čet v Jordaniji, k* tfko podpira ameriški napad tako da sta si v napadih obe imperialistični državi vzajemno pomagali. ((Ponovno hočejo te drža-ve spraviti ljudstva pod jarem kolonialističnega zatiranja in ohraniti ameriškim in britanskim monopolom možnost izkoriščanja priročnega gospodarskega bogastva teh držav» Nato sporočilo polemizira z izjavo Mac Millana, ki je dejal. da namen napada ni u-ničenje gibanja za neodvisnost jordanskega ljudstva. «V resnici pa ima ta intervencija namen izkoristiti Jordanijo skupaj z Libanonom za vojaško oporišče za uničenje ljudske revolucije v Iraku. ZDA in Velika Britanija so začele torej hoditi po poti oborožene intervencije v notranje zadeve drugih držav, kar odločno prepoveduje mednarodno pravo in listina OZN*. Sporočilo dalje obtožuje V»-liko Britanijo in ZDA, da pri-pravljajo javno mnenje svojih držav na razširitev napada na Srednjem vzhodu. Prav britanska vlada pa bi morala no sramotnem porazu vojne pustolovščine proti Egiptu, do. bro vedeti, da so minili časi, ko so kolonialisti lahko z ognjem topov in izkrcavanjem čet zadušili upore zasužnjenih ljudstev, zato morata obe državi prenehati z oboroženo in- tervencijo in takoj umakniti svoje čete iz Libanona in Jordanije. Obe vladi sta namreč prekršili svoje obveze do OZN in sta kršili tudi mir. Dopisnik AFP pa poroča, da ik> v Bolgariji opazili sovjetske padalce, ki se bodo udeležili vaj bolgarske vojsKe. T-stočasno so se začeii danes zjutraj kombinirani manevri sovjetske vojske, letalstva in mornarice vzdolž meje ZSSR, t. j. ob mejah treh držav bagdadskega pakta: Turčije. Perzije in Pakistana. V Moskvi niso sporočili koliko vojgštvs sodeluje na teh manevrih. Po ameriških virih znaša pa število čet zakavkaškega vojaškega področja na mejah Turčije in Perzije okrog 20 divizij s 1500 tanki in 2000 letali. Skupno okrog pol milijona ljudi. Črnomorska flota, ki pri manevrih sodeluje, pa štei« 6 križark, okrog 50 torpedovk in okrog 100 podmornic. Baje je vlada ZSSR zgradila na tem področju tudi oporišča za izstrelke na srednjo razdaljo (1800 do 2500 km). Te baze so baje blizu mesta Suhiem na obali Črnega morja, pri Kutaisu v Georgiji in v Azerbajdžanu. Podobne enote — razen mornarice — so razporejene ▼ Turkmenistanu, kjer je drugo manevrsko področje. Tudi_ tu so — po mnenju ameriških častnikov — rampe za rakete in važni poskusni poligoni za izstrelke, in sicer v puščavi Kazakstan. Ni pa izključeno, da so bile te enote okrepljene za sedanje manevre, ker MW|1I lil 11HIHMII IMIHIIIIIIIItl IIIIMIII Ulili MIIIMM* 11,11 "mi lil II in H umil i IIIIII lil lili n IIIII mil mil iimitiH IIIIIIII lil IIIIII Milinimi III HiulNiiMiiiiitiniHiiimiiimiiniiittilHi PULLES: PRIŠLA JE URA ODLOČITEV Huda grožnja vlade 2.DA vladi ZAR - 11.000 ameriških padalcev bo v prihodnjih dveh dneh v Turčiji so poveljstvo manevrov zaupali pomočnikoma obrambnega ministrstva maršaloma Grečku vn Merežkovu. Padalske vaje v Bolgariji pa so pod poveljstvom letalskega maršala Skripka, poveljnika letalskih čet ZSSR. » ,1J* posiala nocoj vla--r.sen eg,rt>zilon opomin; «Ka-Jfkini sil * naP*d proti ame-n 1 2ad s strani vojaških bLI njen, 811 Pa ki so in,.,*1*, nadzorstvom, bi zei0 * hude posledice, ki ad ZAn **°dovale odnosom ZDA*' *► Poua airo Je s tem v zve-? *nja n da Je ameriška LSVam n"a,5enjena vsem dr-u sPravu rednjem vzhodu, 6v,li mlija, V nevarnost sve-m enerm,’ bi atentat pro-n?1 voiaW,, samemu ameriške-nZr°čil ^ v Libanonu lahko n*c*sus belih,. Vi *s dane?"0 konuslJ° je F-J**ko ostro obsodil So- hi c'onam2°’ ?a PUdpira re-tiwr,> Vzhodn glban]a na Sred-C?111’ da pr„*. čemer je o- Vi tv, 'Wp°Udaril *v„4taUn pred 34 > Egipt“ !?7-nost^ pred- *t°. aa Sovjetsko i?VMati& J* ura odločitve ;n i„ *re b0^,a am° Politiko od PMi-ttoha „.'.sen svetovni mir ste^njih letlhga *jud,tva v jf, ulles 1 5e dejal Fo- dan ti D . posUla 3e„ Vlada ZDA Atj,* m orožie ~ v°3aške 8f ,po in v T * V frčijo, v tu* o0rnariSki fPen. kjer so 0et ® kna sever* * izkrcali stt*W bataljon"0 °d t»oU?*v pa i? ■ mornariških “"J 20 »letečih vagonih* naravnost iz ZDA in so pristali na letališču Khalde pri Bejrutu. Tako je sedaj v Libanonu čez 6000 ameriških vojakov. Danes so zabeleženi tudi drugi premiki vojaštva zahodnih držav. Tako se pričakuje prihod iz Anglije na Ciper prvega letala s prednjimi oddelki 19. samostojne brigade. Angleška križarka »Bermuda*, ki vozi mornariške komandose, pa se nahaja v libijskem pristanišču Tobruk in bo verjetno odplula na Oiper. Govori se tudi o letalskem ameriškem transportu 11.000 padalcev v Adano, kamor naj bi jih pripeljali v prihodnjih 72 urah. Tudi šesto ameriško brodov-je je dobilo okrepitve, priplulo je 11 novih ameriških enot pred pristanišče Antelias 6 km severno od Bejruta. Med ladjami je tudi letalonosilka «Saratoga» in težka križarka «Desmoines». Sedaj šteje bro-dovje 44 enot. Končno se * govori tudi — po vesteh iz Jeruzalema — o izkrcanju novih čet Velike Britanije v pristanišču Aqaba. Demonstracije v Moskvi Bonnu in Potsdamu MOSKVA, 18. — Popoldne je bila v Moskvi pred ameriškim veleposlaništvom velika demonstracija. Ze v prvih popoldanskih urah je velika množica korakala mimo britanskega veleposlaništva na Trg upora, kjer je bilo napovedano zborovanje. Nato so šli demonstranti mimo ameriškega veleposlaništva, ki je bilo pod stražo milice na konjih. Razen žvižgov ni bilo nobenih znakov sovražnosti in mani-festanti se niso ustavili. Pač pa se je zbrala množica pred ameriškim veleposlaništvom po zborovanju in začela metati kamenje in steklenice, tako da je razbila okrog 40 šip. Policija je napravila trojen kordon okrog stavbe. Množica je nosila več slik predsednika Naserja. Okrog 18.30 ure je bil prekinjeni promet obnovljen. Veleposlanik Thompson bo zahteval odškodnino za povzročeno škodo. Popoldne je sprejel tri delegate neke tovarne, ki so mu izročili besedilo resolucije, v kateri se obsoja ameriška intervencija v Libanonu. Po ostalih mestih Sovjetske zveze so bile prav tako podobne manifestacije. Računa se, da se je demonstracije u-deležilo nad sto tisoč ljudi. Po drugih vesteh pa je tudi britanski veleposlanik osebno sprejel tričlansko delegacijo. Iz Bonna pa poročajo, da je okrog 200 arabskih visoko-šolcev protestiralo proti an glo-ameriški intervenciji na Srednjem vzhodu, toda , tako, da so priredili »pohod molka*, ker je bila manifestacija prepovedana. Okrog 200 iraških visokošolcev pa je manifestiralo pred iraškim veleposlaništvom v Londonu in zahtevalo. naj veleposlanik izjavi svojo lojalnost do nov« republiške vlade v Bagdadu. Iz Berlina poroča agencija ADN o protestnih zborovanjih proti angloameriški intervenciji pred sedeži vojaških misij za zvezo ZDA in Anglije v Potsdamu v sovjetski coni Nemčije. Demonstranti so sneli zastave in nanje napisali; »Arni, go home*. Na poslopju britanske misije so razbili okno in prevrnili avto. Poveljnik ameriških sil v Evropi je vložil protest pri poveljstvu sovjetskih sil v Vzhodni Nemčiji. BEOGRAD, 1«. — Danes je prispela v Beograd delegacija indijskih izvoznikov, ki je po prihodu obiskala namestnika predsednika za zunanjo trgovino Velebita. Jutri se bodo indijski izvozniki v zunanjetrgovinski zbornici z zastopniki jugoslovanskih zunanjetrgovinskih podjetij razgovarjali o izbiri artiklov in obsegu uvoza v Jugoslavijo. HRUSELJ, 18. — Danes popoldne se je na progi Ant-werpen-Bruselj iztiril neki potniški vlak. Pri nesreči je Irak še član bagdadskega pakta NEW VORK, 18. — Hašim Javvad, novi iraški predstavnik pri OZN, ki pa ga za sedaj Varnostni svet še ni priznal, je imel danes tiskovno konferenco, na kateri je med drugim dejal; «Gojimo še vedno kar najbolj prijateljska čustva do Velike Britanije*. Sporočil je nadalje, da Irak ne namerava podržaviti petrolejskih vrelcev in da bo še naprej dobavljal petrolej Zahodu, tudi Veliki Britaniji in Franciji. Irak namerava sodelovati z vsemi svojimi starimi prijatelji in nova vlada bo izpolnjevala svoje obveze, gospodarske in politične, ki so bile sprejete v preteklosti. Jawad je tudi poudaril, da je Irak še član bagdadskega pakta in da je sedaj še prezgodaj govoriti o zvezi z ZAR. Položaj v Iraku BAGDAD, 18. — Predsednik vlade Abdul Karim Kasem je danes v posebni izjavi poudaril, da bo vlada sodelovala s petrolejskimi družbami in spoštovala obveznosti v skladu z veljavnimi sporazumi in iraškimi interesi in želi, da se izkoriščanje nafte nadaljuje, ker je to važno za državno blaginjo in za gospodarske koristi doma in v svetu. Zunanji minister pa je pozval po radiu vse prebivalstvo, naj gostoljubno ravna z vsemi tujci. Dalje je vlada sporočila, da so zaplenjene vse kraljeve palače, ki postanejo državna last. Sovjetska zveza je sprejela iraški predlog o obnovi diplomatskih odnosov med obema državama. Medtem pa je predstavnik Foreign Officea v Londonu izjavil, da prisotnost britanskega veleposlanika v Bagdadu še ne pomeni priznanja nove iraške vlade. Po dgugi strani pa v Londonu priznavajo, da se vse operacije petrolejskih družb normalno nadaljujejo. Liberalni «News Chronicle* piše, da vlada nima vesti o svoji letalski bazi v Habbaniyji, v Iraku. «»------ Položaj v Libanonu Murphy pojde v Aman BEJRUT, 18. — Libanonska vlada sporoča da iz Sirije prihajajo tako imenovani »prostovoljci smrti* — »fedajan*, da bi v Libanonu vršili sabotažna dejanja in umore. Dul-lesov pomočnik Murphy je bil pri predsedniku Samunu, nato pa danes pri predsedniku vlade Sami Solhu. Sicer pa se ne ve točno, po kaj je prišel. Govori se, da bo odpotoval v Aman na obisk h kralju Huseinu. AFP poroča, da je doslej jev in agentov z vsem orožjem. Narodni odbor Rdečega križa je lahko odšel na uporniško področje, kamor je odnesel material za opremo o peracijske dvorane. Mufti Mohamed Alaja, poglavar Sulitov, in šejk Mohamed Abu Čakra, verski poglavar polovice Druzov, sta poslala Eisenhovverju in Ham-marskjoeldu protestne brzojavke proti ameriškemu izkrcanju v Libanonu in zahtevata takojšnji umik ameriških čet. Podobne brzojavke so poslali tudi: 6 bivših predsednikov vlade in bivših predsednikov parlamenta, med katerimi je tudi Salam Jasi, Ahmed El Asad. Zjutraj je baje prišlo do streljanja med uporniki in ameriškimi vojaki. TOKIO, 18. — Japonski trgovinski minister je objavil, da Japonska hiti s pripravami za dodelitev 6 milijard 700 milijonov jenov (nad 11 in pol milijarde lir) posojila. govor je trajal štiri ure Tudi radio Damask sporoča, da je bil razgovor s Hruščevom v prijateljskem ozračju in da sta se pogovarjala o razvoju mednarodnega položaja in o trenutnih potrebah. Niso znane podrobnosti o Naserjevem potovanju. Zdi se, da je odpotoval v Moskvo s sovjetskim reakcijskim letalom. Tudi kairski radio je ob-iavil poročilo o sestanku, ki je podobne vsebine Jcot sporočilo agencije Tass. PopolSne je Naser govoril v Damasku na zborovanju, ki se ga je udeležila velika množica ljudstva. V svojem govoru je poudaril, da bo »zastava svobode ponovno vihrala v A-manu prav tako kot bo vihrala V Bejrutu*. Dejal je, da bo a-rabski nacionalizem porazil ladjevje in atomske bombe imperialistov. Rekel je, da so prebivalci Iraka sestavni del arabske države in če bo Irak kdor koli napadel ali pa mu grozil, ga bodo podprle vs* arabske države Velik del svojega govora jr posvetil raznim imperialističnim napadom proti arabskim državam. Med temi je naštel ameriško izkrcanje v Libanonu, britanske padalce v Jordaniji ter vojaške operacije Angležev proti Jemenu in pro. 6i arabskim principatom na jugu Arabskega polotoka. »Kot iraško ljudstvo, je dejal Naser, se tudi alžirsko ljudstvo bori na smrt proti imperializmu in bo zmagalo nad svojimi sovražniki in postalo bo svoboden narod. Danes smo bolj močni kot kdaj koli. Bakla svobode je prižgana. Vaši bratje v Iraku so se berili in so zmagali. v*4i bratje v Amanu in Bejrutu se borijo za svobodo. Obračam se na vaše brate v Iraku m jim pravim: Mi smo z vami, kajti mi nismo sami. Tako kot smo zmagali v Port Saidu, bomo z božjo pomočjo zmagali povsod.* Dalje jej izjavil, da novi predsednik- iraške vlade Abdul Karim Kasem in njegovi tovariši, ki so vodili revolucijo, predstavljajo iraško ljudstvo, ki je podlaga arabskega nacionalizma. «V vašem imenu proglašam s tega mesta, da hnmo v»i vzeli v roke orožje, da bi branili baklo svobode, ki je bila prižgana v Iraku. Iraška vlada se je obvezala, da bo zajamčila nabavljanje petroleja, da bo spoštovala listino OZN in da se bo držala »klepov bandunlke konference. Zato, pod takimi pogoji, ni vzroka za bojazen Zahoda pred iraško revolucijo. Mi ponujamo miroljubno roko vsem tistim, ki jo hočejo sprejeti. Todt naše sovražnike opozar jamo; pripravljeni smo n« najhujšo eventualnost in ne bejimo se njihovih ladij tn njihovih atomskih bomb. Vs* narodi so se borili v določenem trenutku njihove zgodovine za avojo svobodo in so končno zmagali. Arabska država — kot nekoč amerižka — se bo borila do dokončne zmage.* Svoj govor je zaključil z besedami: »Mi bomo prijatelji naših prijateljev, borili pa se bomo do zadnje kaplje krvi proti tistim, ki nas bodo napadli * Opazovalci pripominjajo. da Naser ni omenil svojega sestanka s Hruščevom. Atomska konferenca v Ženevi ŽENEVA, 18. — Konferenca atomskih strokovnjakov je danes ge vedno nadaljevala proučevanje metod registriranja potresnih valov. Referate so imeli dr. Pres« (ZDA), dr. Wilmore (ZDA), prof. Brehov. ski (SZ) in dr. Olivers (ZDAV. Strokovnjaki so nadalje pričeli proučevanje metod za na«K zorstvo jedrskih eksplozij z registracijo elektromagnetih r.ih valov. Razpravljali so o referatu prof. Leipunakija (SZ). To je bila 16. »eja in predsedoval ji je dr. Cockrott. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Utonila sta sinova senatorja tiemmija RIM, 16. — Strašna nesreč* je dane« doletela demokrist-janskega senatorja Angela Gemmija Z družino je šel »a izlet na Lido Levia blizu Tor-vaianice. Dva sinova in hčerka so šli v morje. Nenadom* pa so zabredli na globoko mesto in ker niso znali plavati, so se začeli potapljati. Neki mladenič jim je takoj zaplaval na pomoč ter rešil Bianco Mario, katere stanje pa je zelo hudo, medtem ko sta se brata 18-letni Pietro ter 16-letni Leonardo potopila pred očmi nesrečnih staršev, ki so bili na plaži. Poznejša vest javlja, de je hčerka senatorja izven nevarnosti. „n»nn,H*nnnMiM»H***,*iMnnn,HHinninnnnn»ninnniMn«iinnnniniinnHninnnniH**m Sporočilo vlade FLRJ o izkrcanju v Jordaniji Obstaja nevarnost, da se Husein proglasi sa poglavarja bivše arabske federacije in tako legalizira napad na Irak (Od našega dopisnika) BEOGRAD, lb. — Jugoslovanska vlada je danes v posebnem sporočilu obsodila izkrcanje britanskih čet v Jordaniji kot nadaljnjo zaostritev eksplozivnega položaja na Srednjem vzhodu in opozorila na nevarnost nameie jordanskega kralja, da se proglasi za poglavarja bivše a-rabske federacije in na ta način legalizira morebitni napad na republiko Irak. V drugem uradnem sporočilu zahteva jugoslovanska vlada, da se zaradi položaja na Srednjem vzhodu takoj skliče žasedanje generalne skupščine Združenih narodov. Prvo sporočilo jugoslovanske vlade o položaju na Bližnjem vzhodu s katerim je jugoslovanska vlada obsodila a-meriško intervencijo v Libanonu. je naletelo na velik odmev v svetu. Vse velike agencije AFP, Associated p'ess, United Press, Reuther A.iša ........................................ Nad 10-urna seja poslanske zbornice Danes odgovor Fanfanija po razpravi v zbornici Saragat se pri presojanju dogodkov na Srednjem vzhodu drži stališča britanskli laburistov - Kaj vsebuje Fanfanijeva po* slanica Eisenhovverju in Adenauerju bilo 5 mrtvih in kakih 10 ra- I prešlo na stran upornikov o-njenih, Ikro« 180 policvjsk-ih komisar- (Od našega dopisnika) RIM, 18. — Fanfani je danes sprejel ameriškega veleposlanika in zahodnonemškega opravnika poslov, ki jima je izročil poslanici za Eisenho-werja in zg Adenauerja. Kaj je v teh poslanicah, novinarji od Fanfanija niso mogli izvedeti. Dejstvo, da je Fanfani izbral to neobičajno pot v italijanski diplomaciji in to Po sestanku Naserja s Hruščevom, kaže, da je položaj resen in da se mogoče računa s kakimi protiukrepi SZ in ZAR proti angloameriškim vojaškim operacijam na Srednjem vzhodu. Po dejstvu, da je bil danes italijanski veleposlanik v Parizu pri De Gaullu in da je francoski veleposlanik v Rimu odšel v Pariz, bi se mogoče dalo nekoliko sklepati o Fanfa-nijevi poslanici. Znano je, da kancler Adenauer ni nič kaj prepričan o nujnosti in koristnosti vojaških operacij na Srednjem vzhodu. Zlasti je nezadovoljen, ker se tudi to pot Američani in Angleži niso prav nič posvetovali s svojimi zavezniki. Seveda tak način ravnanja ni všeč tudi francoskemu predsedniku. Ravnanje ZDA in Velike Britanije dokazuje, da imata ti dve vele sili atlantsko zavezništvo samo za sredstvo svojih eksklu zivnih interesov in da ravnata z ostalimi zavezniki kot * sateliti. Mogoče je torej Fanfani zahteval od obeh državnikov sklicanje poglavarjev velikih zavezniških držav ali pa vsaj zunanjih ministrov, da se utrdi tista enotnost, ki -jo enostranske angleško-ameri- ške pobude sproti majejo. Vest o Fanfanijevih poslanicah Eisenhowerju in Adenauerju je povzročila, da se še bolj napeto pričakuje jutrišnji zaključni govor predsednika vlade po razpravi v parlamentu. V vladi namreč ni trdne enotnosti glede zunanje politike, kot je pokazal današnji govor Saragata, ki je izrekel svoje pridržke glede čl. 51 listine OZN, na katerega se sklicujeta London in Washington za svoje akcije na Srednjem vzhodu. Položaj Fanfanija jutri ne bo prav lahak. Ce se namreč postavi na Saragatovo stališče, tedaj se lahko zgodi da se republikanci ne bodo vzdržali. V nasprotnem primeru pa bo nastala v vladi že očitna razpoka. V poslanski zbornici bodo glasovali o zaupnici vladi na podlagi resolucije, ki jo bosta predložila Gui in Saragat. V resoluciji je rečeno, da so v poročilu predsednika vlade pozitivna zagotovila glede notranje politike. Glede zunanje politike pa je rečeno, da navaja poročilo pogoje, pod katerimi je zajamčena državi svoboda, neodvisnost in mir. Poslanska zbornica je imela danes zelo dolgo sejo, ki je trajala z enournim presled. kom od 9. do 22. ure. Dopoldne je govoril Togliatti, ki je svoj govor posvetil predvsem zunanji politiki. Glede notranje politike je grajal vladni program. Pač pa je dejal, da se strinja glede ustanovitve dežele Furlanija-Julijska krajina. Na ta način bo mogoče rešiti tržaške probleme * posebnim načrtom z« racvoj In- dustrijske in trgovinske dejavnosti. Za Saragata se je vedelo, da bo glede notranje politike podpiral vlado. Bolj napeto pa se je pričakovalo, kaj bo dejal glede zunanje politike. Saragat je rekel, da ga teži zaskrbljenost, ki so jo izrazili že britanski laburisti. Predvsem je poudaril, da po njegovem mnenju realizacija neodvisnosti in enotnosti arabskega sveta sama po sebi še ne more gkoditi interesom zahodnih držav. Vendar pa je Saragat našel neko razliko med ameriško in britansko invazijo, tako da mu je prva le nekoliko bolj opravičljiva. Na koncu sej« je Fanfani odgovoril na vprašanje Anfu-sa ter zrnikal, da bi italijanski predstavnik v NATO nekimi iejavami obsodil ameriško intervencijo v Libanonu. V svojem govoru pa je An-fuso (znani Mussolinijev fašist) še dejal, da je nerazumljivo, da se hoče še poslabšati obstoječi položaj z ustanovitvijo dežele Furlanija Julijska krajina. »Pričakujem odgovorne izjave, je dejal, od predsednika vlade, ki naj me pomiri glede nevarnosti poslovenjenja tega' področja*. A. P, INNSBRUCK. 18. — Danes je umrl 71-letni prof. Eduard Reut-Nicolussi. Svoj čas je bil poslanec Južne Tirolske v dunajskem parlamentu, od leta 1921 do 1924 pa je bil poslanec v italijanskem parlamentu. L. 1827 je emigriral v Avstrijo. Od 1. 1894 je Ml profesor na juridični fakulteti Innsbrucku. in druge nacionalne agencije, ki oskrbujejo svetov*:; tisk z vestmi, so prenesle sporočilo jugoMovanske vlade skoraj v celoti. Sporočilu jugoslovanske vlade je bil dan poseben vet lik poudarek v tisku izven-biokovskih držav, posebno V kairskem in indijskem časopisju Radijske postaje in tisk Brazilije in ostalih držav Latinske Amerike so objavile sporočilo jugoslovanske vlade na vidnem mestu. Isto velja tudi za ugledne britanske, francoske, zahodnonemške, avstrijske. italijanske liste in vodilne liste in radijske postaje ZDA. Med vzhodnoevropskimi državami je sporočilo jugoslovanske vlade objavilo samo poljsko časopisje in radio Budimpešta. Radio Moskva je sporočilo objavil samo v srbohrvaščini, taao da sovjetska javnost sploh ne ve za stališče jugoslovanske države. Radijske postaje ostalih vzhodnoevropskih držav in Kitajske sploh niso objavile vesti o sporočilu jugoslovanske vlade. Predvčerajšnjim je, kot smo že poročali, jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Veljko Mičunovič zaprosil za sprejem pri predsedniku ministrskega sveta ZSSR Nikiti Hru-ščevu. Po razgovoru s Hruščevom je veleposlanik Mičunovič na željo namestnika zunanjega ministra SZ obiskal tudi Valerijana Zorina. Jugoslovanski veleposlanik se je s Hruščevom in z namestnikom zunanjega ministra Zorinom razgovarjal o aktualnem mednarodnem položaju. B. B. LONDON, 18. — Dva oxford-ska študenta, urednika univerzitetne revije «Isis», ki sta bila obtožena, da sta objavila tajne vesti, sta bila obsojena na 3 mesece ječe. Inkriminirani članek je govoril o britanski vohunski dejavnosti na mejah SZ. Študenta sta svojo krivdo priznala. AMAN, 18. — Izkrcani britanski padalci, »Rdeči hudiči*, so v jordanski vojašnici na letališču Amana, ki čakajo na nadaljnje ukaze, kakor tudi na ostale padalce s Cipra. Vseh padalcev bo 2600, od katerih jih je do danes prispelo 2000. Kralj Husein je naslovil preko radia proglas na prebivalstvo, v katerem je napadel revolucionarno vlado v Iraku. cTaras Bulba» v ital. - jugosl. koprodukciji RIM, IS. — Corlo Ponti bo spet začel svojo dejavnost filmskega producenta v Italiji. in sicer s filmom po Gogoljevem romanu eTaras Bul-ban v režiji Roberta Aldricha ter z Anthongjem Quinnom v glavni tilopt. Ce bo prosta, bo v filmu sodelovala tudi Sofia Loren. Film bo posnet v italijansko-jugoslovanski proizvodnji z Avala filmom! tako da bodo zunanje p more posneli v Jugoslaviji, notrse nje pa n Rimu, Vrem* včeraj: Najvišja tempe-ratura 29.5, najnižja 20.5, zračni tlak 1017.4 pada, veter 18 km vzhodnik, vlaga 28 odst., nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 21.1 stop. Tržaški dnevnik Dam«, SOBOTA, 19. )uttja Vincencij, Zlata Sonce vzide ob 4.33 in zatone 00 19.49. Dolžina dneva 15.16. vzide ob 7.45 in zatone ob 21.07. Jutri, NEDELJA, 20. julija Marjeta, Oeslav Zaključek zasedanja mešanega odbor« v Rimu Priporočilo italijanski vladi, da izda zakon o šolstvu s slov. učnim jezikom Poročilo ne omenja priporočila za ureditev stalnega statusa slovenskih šolnikov, obstaja pa upanje, da bodo to vprašanje uredili po drugi poti - Vprašanje dvojezičnosti odloženo na prihodnje zasedanje gan, medtem ko sedaj ge ni v celoti. Polemika o vzletišču za vodna letala Se vedno se nadaljuje polemika okoli ureditve letališča za helikopterje in uporabe «i-droscala* v ta namen. Tržaški gospodarski krogi so namreč v okviru trgovinske zbornice zahtevali, da se «idrosca-lo» preuredi v letališče za helikopterje, medtem pa je o- RIM, 18 — Danes se Je v Rimu končalo tretje redno zasedanje jugoslovansko - italijanskega mešanega odbora za nacionalne manjšine. Na zasedanju so proučili razna vprašanja, ki sta jih predložili o-be vladi v zvezi z organizacijo'šolstva in številne pritožbe posameznikov. Doseženi pozitivni rezultati so konkretizirani v priporočilu italijanski vladi, da izda zakon o šolstvu s slovenskim učnim jezikam, in priporočilom jugoslovanski Vladi, da 'zamenja nekatere učitelje na itaUjan-skih šolah na področju pod jugoslovansko upravo z učitelji, katerih materin jezik je italijanski. Zasedanje je potekalo, ugotavlja uradno sporočilo, v duhu velike prisrčnosti in measebojnega razumevanja in v skladu z ozračjem, ki vlada v odnosih med obema državama. Na zasedanju je jugoslovanska delegacija načela vprašanje dvojezičnosti, uzakonitve slovenskih šol, priznanje stalnega statusa slovenskim učiteljem na o-zemlju bivše cone A TO in predložila v proučitev 13 pritožb slovenskih organizacij in privatnih oseb. Na zahtevo italijanske delegacije je bilo vprašanje dvojezičnosti odloženo na prihodnjo zasedanje, ki bo konec leta v Beogradu. Vodja italijanske delegacije dr, Pasquinelli je izjavil, da sta obe delegaciji približali svoje poglede o preostalih nerešenih vprašanjih - m izrazil prepričanje, da bodo ta vpea* šanja v bodoče rešena. V zvezi s tem je še posebno poudari’. duha prisrčnosti in prijateljstva, v katerem je potekalo j1 dejo odbora, ter napore obeh delegacij, da se najde teren za sporazum, kar predstavlja po njegovih besedah najboljše jamstvo za dosego pozitivnejših rezultatov na prihodnjih zasedanjih. Načelnik jugoslovanske delegacije Berislav Žulj pa je dejal, da je bilo zasedanje pozitivno. Tudi glede točk, o katerih se niso sporazumeli, so izmenjali misli v prijate1]; skem in iskrenem ozračju, ki je pripomoglo k zblizanju o-bojestranskih stališč. Kot torej vidimo, se ni odbor sporazumel o vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. Toda pri tem je treba upoštevati, da se je odbor šele sedaj lotil res konkretnih vprašanj in da zato pač ni IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIinillllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIItllllllinilllMIMIIIMIMIIIIIIMinlltIHniimillllMIIMNII primanjkovalo ovir. Priporočilo italijanski vladi, da izda zakon o šolstvu s slovenskim učnim jezikom, je vsekakor korak naprej. Poročilo o zasedanju pa ne omenja, da je prišlo do sporazuma tudi glede točke 4 posebnega statuta. katerega predzadnji stavek točke C določa: ((Jugoslovanske in italijanske oblasti bodo storile v okviru svojih obstoječih zakonov vse razumne ukrepe, da bi se omenjenim šolnikom nudila možnost, da na način, ki ga predvideva točka 2-D dosežejo kvalifikacije za isti status kot redni člani šolskega osebja*. Znano j* namreč, da italijanska vlada doslej takih u-krepov ni storila, da bi omogočila — kot pravi člen 2-D, da bodo mogle osebe, ki sedaj opravljajo neko dejavnost ali poklic in nimajo potrebne diplome ali spričevala za opravljanje teh dejavnosti v roku štirih let pridobiti si potrebno diplomo ali spričevalo*. Vendar p* se je zvedelo, da je jugoslovanska vlada zahtevala, da italijanska vlada taike razumne ukrepe sprejme v prihodnosti, ker jih ni storila doslej. Zato je jugoslovanska delegacija predlagala odložitev predvidenega roka štirih let. Rok štirih let bo namreč na dan. podpisa memoranduma, to je 5. oktobra letos potekel, Delegacija italijanske vlade pa. se je izgovarjala na razne težave eposebne narave*, ki očitno nimajo nobene zveze z dobro voljo. Ostane torej le možnost da bi do rešitve tega vprašanja prišlo po diplomatski poti VsekallDr. torej še ni izključena, da rok štirih let ne bo pravočasno podaljšan. Poročilo tudi nič ne omenja, kako so rešili posamezne pritožbe, za katere se domneva, da so bile povezane s statusom za šolnike. Zaključek del mešanega odbora je nekatere kroge celo lo razpustiti letalski oddelek m predati poslopje pristaniškemu poveljstvu, da bi ga podrlo in tara zgradilo moderni sedež. Iz poluradnih virov se ču-jejo vesti, da bi bil tak postopek juridično nepravilen, ker da je bil zgrajen iiidrosca-lo* s sredstvi tržaških javnih ustanov prav zato, da bi imel Trst primerne zračne zveze. Poleg tega se trdi. da ima pristaniško poveljstvo zelo u-goden sedež in da bi bilo treba samo za podiranje «idro-scala* na desetine milijonov lir, za gradnjo pa znatno več- brambno ministrstvo v na- ja sredstva, ki niso zagotov-sprotju s temi željami skleni-I ljena. Odhod «Ausonie» na krožno plovbo Danes je v redu odplula iz tržaškega pristanišča motorna ladja «Ausonia» pomorske družbe ((Adriatica* na poletno kiožno turistično pot po Sredozemskem morju. «Ausonia» je odplula v Benetke, od koder bo odplula danes in kjer se bo vkrcala večina turistov. Nekateri turisti se bodo vkr-cali še v Brindisiju, tako da bo ladja zapustila Jadransko morje z zasedenimi kabinami in bo na njej okrog 400 turistov. Na vožnji proti Aleksandriji se bo «Ausonia» ustavila v Bejrutu, Rodiju, Istanbulu, Pireju. Krožna pot se bo zaključila v Genovi, medtem ko se bo ladja ustavila še v Sira-cusi in Neaplju. Glede pomorskih zvez z Bližnjim in Daljnim vzhodom so tudi včeraj tržaške pomorske družbe sporočile, da so te zveze normalne. Podobne vesti prihajajo tudi iz Genove, kjer normalno plovejo ladje proti pristaniščem Libanona, Sirije in Perzijskega zaliva. Na ge-, novskem trgu brodnin za sedaj niso zabeležili novtjsti, vendar pa so brodarji zelo oprezni in pričakujejo zvišanje brodnin. lilllilMiKMHiiiiiiiiltlliliiiiimmiiiiliilimiiimmmiiiimiiHilililHtHttiiimlifiiimiiiiiuiiiiiiilMiiiiiiiiiliiiliiiiiHHUiNMimiiMMiiittiiiMiiMiiiii Statistike se lahko razlagajo na več načinov V Se vedno huda stan zaradi pomanjkanja .... ■ ... . , ' .... Po statistiki naj bi prišlo na vsakih 100 prebivalcev po 92 sob, toda to nam ne daje prave slike stanovanjskega vprašanja S statističnimi podatki se lahko prikaže stanje določenega vprašanja v zelo lepi luči. Vzemimo za primer stanovanjsko stisko v našem mestu. Ce si to vprašanje ogledamo v luči statističnih podatkov, ne da bi te podatke pravilno tolmačili in obrazložili, kot delajo nekateri časniki in osebe, ki bi hotele dokazati, da se to vprašanje zadovoljivo rešuje, potem pridemo do ugotovitve, da je stanovanjska stiska bolj vprašanje, ki ga u-stvarjajo določeni krogi, ker bo v najkrajšem času v mestu na razpolago vsaj ena soba na vsakega prebivalca. Tako tudi hočejo dokazati javnosti .desničarski časniki. Vzemimo samo v poštev podatke o zidanju novih stano- presenetil, ker ga še niso pri- I vanj v zadnjih šestih letih, in -.. i i; la,D 10SO a-. 1Q»7 čakovali. Toda upoštevati je treba, da je podkomisija za pripravo dokončnega poročila v teh dneh opravila že vse! delo ter da so na včerajšnji plenarni seji najbrž prejeli načelni odgovor glede šolstva. V Rimu ugodno komentirajo zaključek razgovorov ter jih vokvir.iajo v sedanje ozračje plodnega sodelovanja med o-hema državama. Na vsak način pa bi bilo prav. da bi odbor postal res posvetovalni or- sicer od leta 1952 do leta 1957. V tem času je bilo v tržaški občini sezidanih skupno 31.532 novih stanovanjskih sob. Ob konču leta 1951 je bilo v Trstu uporabnih skupno 231.520 stanovanjskih sobi Ce temu številu dodamo še 31.532 stanovanjskih sob zgrajenih do konca leta 1957, potem je bilo v tržaški občini ob koncu lanskega leta skupno 262.021 stanovanjskih šob. Hkrati pa je bilo ob koncu lanskega leta Pojasnilo mil jakega županstvu V miljski občini primanjkuje vode zaradi prevelike potrošnje in suše Ker pade napetost vode v ceveh, ne doteka v višje lege Vodovodna služba miljske občine je včeraj izdala uradno poročilo, v katerem sporoča, da je prišlo v zadnjih dneh do pomanjkanja vode v miljski občini izključno zaradi povečane potrošnje, tako da niso več zadostne količine vode, ki jih dobavlja ACEGAT. Ne gle torej za načrtno o-mejitev dobave vode, temveč prihaja v določenih razdobjih do nenadne večje potrošnje, kar povzroča padec pritiska v ceveh, /.ato je tudi nemogoče pravočasno obvestiti potrošnike nekega določenega področja, da bo tam zmanjkalo vode. Izjemo seveda predstavljajo prekinitve v primeru, ko se popravlja vodovodna napeljava, kjer je mogoče vnaprej določiti urnik popravil. Vodovodna služba miljske občine je napravila vse, kar je bilo v njeni moči, da ublaži pomanjkanje vode in poziva prebibalstvo, da čimbolj var čuje z vodo, in to zlasti na onih področjih, ki zaradi svojega položaja do sedaj še niso bila prizadeta. V primeru potrebe bodo vodo raclonirali na določenih področjih in za določen čas, kar bodo pravočasno sporočili. Vendar izraža vodovodna služba bojazen, da tudi ta ukrep ne bo mogel privesti do zadovoljivih dobav za ona področja, kjer vode primanjkuje zaradi strukture miljskega vodovoda. Kot vidimo iz zgornjega u; raduega poročila, ne gre pri pomanjkanju vode v Miljah za neki posebni ukrep miljske občine, temveč za posledice stvarnega stanja: suše in i- stočasnega povečanja potrošnje za 25 do 30 odst. Miljski občini dubavUa vo(l® ACEGAT iz rezervbkrjev pri Dom.iu, tako da rpora voda napraviti dokaj dotgo pot do Milj. Razumljivo je, da ob suši, ko vode primanjkuje in ko se potrošnja tako poveča, pade napetost v ceveh in voda ne doteka v višje lege. Tako v veliki večini stanovanj v prvih in višjih nadstropjih v pretek lih dneh voda sploh ni pritekla, medtem ko jo je bilo dovolj v pritličjih. Brž ko pa se je suša nekoliko prenehala, odnosno po nedavni plohi, je ▼čaraj bilo vode zopet dovolj Krivde za to stanje torej ni mogoče pripisati niti ACEGAT niti miljski občini. Vendar pa vode primanjkuje skoro vsako leto, tako da bi bilo treba misliti na obnovitev iji^ razširitev naprav, da bodo !zagotov-Ijene dobave tudi v sušnih poletjih. 'Tb Je prav za milj-sko občino še posebno važno, saj tam kmetovalci zalivajo povrtnine in potrebujejo večje količine »ode. Motor podrl psica V eni uri so se pripetile na tieh glavnih cestah našega mesta kar tri nesreče. Na srečo nobena z' resnimi posledicami, ker so vse ponesrečence po prvi zdravniški pomoči odslovili iz bolnišnice. Gre za 46-letnega Marija Raapoliča iz Ul. Zamboni, katerega je med prekoračenjem Korza nedaleč od Goldonijevega trga podrl z motornim kolesom na tla 22-letni Celso Cociani iz Ul. Torricelli. Tudi Cociani je moral po zdravniško pomoč. Tri četrt ure kasneje je prišel v bolnišnico 18-letni Livio Pivani s Trga Volontari Giu-liani, ki je med vožnjo z motorjem treščil v motor Gio-vannija Paolija z Lonjerske ceste in se zvrnil na tla. Nekaj minut po 22. uri pa se je pripetila tudi v Carduccijevi ulici nezgoda in sicer pri Ul. Sorgente, kjer je Aleksander Kravos iz Vicolo delTEdera podrl z avtom na tla Natala Vesnaverja iz Ul Boccaccio, ki se je peljal s kolesom. Ta. ko Vesnaver kot ostali bodo verjetno okrevali že v nekaj dneh. Prometni nesreči Ce bi 20-letm Bruno Cavaz-zot: iz Ul. dei Giardini včeraj previdneje vozil s svojo lam-breto, bi se mu prav gotovo ne pripetila nesreča, katere posledic sicer ne nosi on. pač pa njegov 19-letni znanec Bruno Bianco iz Pendice Skolje-ta, ki je sedel na drugem sedežu. Fanta sta vozila po Ul. Ros- setti proti Montebellu. Prišla pa sta le do križišča v Ulico dei Porta, ko je z desne strani privozil s tovornikom vrste «Dodge» 31-letni DionisiO Lukš« iz Narodne ulice na Opčinah. Cavazzon j* hotel skupno z lambreto in z Bian-com na tla. Njega je brez dvoma spremljala sreča, Bianca pa smola, kajti fant je obležal na tleh in se pritoževal nad bolečinami na desni nogi. To 'ni bilo nič čudnega, ker so mu v bolnišnici, kamor se je moral zateči, ugotovili poleg rane na desni obrvi tudi zlomljeno nogo. Neprevidnost znanca ga bo tako stala 30 dn- zdravljenja Med vožnjo po Garibaldijevem trgu je zadnji del nekega tovornika zadel v glavo 38-letnega Giuseppa De Lucio iz Ul. Ginnastica, ki je v tistem trenutku prekoračil cesto. De Lucio je udarec omamil in ga vrgel ob tla, a takoj zatem je mož vstal in se odpravil v bolnišnico. Lobanjske poškodbe so včasih lahko zelo nevarne in da ne bi prišlo do komplikacij so ga zdravniki sklenili pridržati na opazovanju. Ce ne bo hujšega bo De Lucia verjetno okreval v tednu dni. v tržaški občini 283.842 prebivalcev, kar pomeni, da je bilo lansko leto v naši občini 92 stanovanjskih sob na 100 prebivalcev. Ce bi se naše številke končale pri teh številkah, potem nam ne bi bilo težko priti do zaključka, da bomo v nekaj letih dosegli 100 stanovanjskih sob na 100 prebivalcev, kar naj bi dejansko pomenilo' rešitev stanovanjske stiske. V resnici pa vprašanje ne gre po tei poti. Najprej je treba omeniti, da je po statistiki stanovanjska soba vsak prostor, ki ima neposredno naravno razsvetljavo in kjer se lahko namesti ena postelja. To pomeni, da se za sobo računa tudi kuhinja ali pa v sodobnejših stanovanjih, kjer je kuhinja omejena v zelo ozek prostor, jedilnica. Poleg tega se statistično beležijo za stanovanjske sobe vsi prostori v stanovanjskih hišah, kt jih" uporab-liajo za pisarne, za razne o-fcrtniške delavnice in za vsakovrstne druge delovne šobe, ki dejansko niso na razpolago prebivalstvu za zasebno stanovanje. Ce upoštevamo samo ta dejstva, potem se res ne moremo strinjati z ugotovitvijo, da je bilo konec lanskega leta v tržaški občini na razpolago 92 sob na 100 prebivalcev. In tako pridemo tudi do resnične ugotovitve, da smo zelo daleč od dneva, ko bo v našem mestu rešena stanovanjska stiska. Res je sicer, da je bilo lani sezidanih največ stanovanj sorazmerno na posamezna pretekla leta. Toda res je tudi, da se lansko visoko število novih stanovanj nanaša v veliki večini na zasebna stanovanja, na stanovanja, ki jih zidajo zasebniki iz špekulativnih namenov, stanovanja, ki jih pro-aajajo za težke milijone ali pa ki jih oddajajo za visoke mesečne najemnine. Po drugi strani pa se iz leta v leto manjša število sezidanih ljudskih stanovanj. In prav v tem tiči resno vprašanje stanovanjske stiske. Ljudje, ki imajo denar, si lahko kupijo drago stanovanje. Toda največ je takšnih družin brez stanovanja, ki nimajo denarja za novo stanovanje ali pa za plače, vanje visoke mesečne najemnine. Ti čakajo na ljudska stanovanja, ki jih zidajo vedno manj, kar povzroča vedno hujšo stanovanjsko stisko. Število novih ljudskih stanovanj ne zadostuje niti za število družin, ki jih v zadnjih letih mečejo iz stanovanj ali pa iz starih hiš, ki niso več primerne za bivanje. Zaradi tega je vloženih pri občinski komisiji za dodeljevanje stanovanj že okrog 20.000 prošenj, kar najbolj jasno pri- kazuje sedanjo stanovanjsko stisko v našem mestu. V preteklih letih se je pričakovalo, da bodo začeli zidati čim več stanovanj INA-Casa. Toda tudi ta stanovanja se zidajo zelo počasi. Namesto, da bi jih do letos sezidali že nekaj sto takšnih stanovanj, so začetek zidanja zavlačevali do letos, ko so začeli zidati prve bloke pri Sv. Alojziju. Kljub temu pa smo še daleč od števila stanovanj, ki_ jih potrebujejo revnejše družine, ki morajo živeti v obupnih stanovanjskih razmerah ali pa v skupnih stanovanjskih prostorih, ki jim jih je dala na razpolago občina. Zato bi se morali razni uradni strokovnjaki za statistiko ukvarjati zlasti z ugotavljanjem, koliko stanovanj še manjka in ne z objavo številk, ki naj bi dokazale, da ima skoraj vsak Tržačan na razpolago po eno sobo. Nove obsodbe napada ZDA in Anglije Protest Delavske zbornice CGIL proti imperialistični intervenciji DZ poziva vlado, naj poskrbi, da se Italija ne bo vmešala v to nevarno pustolovščino Izvršna komisija Delavske ilo skozi vrata, je pahnilo de-zbornice (CGIL) je poslala a-1 lavcu nogo, pri čemer mu jo meriški in britanski ambasadi v Rimu, italijanskemu pred. sedniku vlade in vladnemu komisarju dr. palamari sledeče protestno pismo proti anglo-ameriški oboroženi intervenciji na Bližnjem vzhodu; «Izvršna komisija nove Delavske zbornice (CGIL) v Trstu, ki se je sestala na izredni seji, odločno protestira proti anglo-ameriški intervenciji v Libanonu in v Jordaniji. V tej intervenciji vidi resno nevarnost za mir v svetu in grobo kršitev nedotakljive pravice vsakega naroda, da se bori za svojo neodvisnost in za svojo suverenost. Sindikalne pobude in borbe za dosego boljših delovnih in življenjskih pogojev ne bi i-mele nobenega učinka, če se ne zajamči vsemu ljudstvu in zlasti tržaškemu ljudstvu, mir in s tem dolgo obdobje gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja. * Tržaški delavci, ki jih je zadnja svetovna vojna tako hudo prizadela in zaradi katere nosi naše' mesto še vedno hude posledice, ki vodijo danes veliko enotno borbo za dosego boljšega življenja, so V teh težkih urah za usodo človeštva ravno tako združeni, ne glede na njihovo sindikalno ali politično pripadnost v obsodbi anglo-ameriške intervencije v Libanonu in v Jordaniji ter kateregakoli drugega napada na mir. Medtem ko izvršna komisija nove Delavske zbornice (CGIL) zahteva takojšnji ur mik anglo-ameriških čet z Bližnjega vzhoda, poziva vlado v imenu tržaških delavcev, naj prevzame takojšnje pobude, da se Italija ne bo vmešala v to nevarno in katastrofalno pustolovščino ter da se zagotovi spoštovanje suverenosti arabskih narodov. —«»—— Kolo tovornika zlomilo delavcu nogo Giovanni Cattunar iz Ul. dei Giardini na gradbišču v Ul. Galilei je včeraj popoldne malo pred 14. uro odprl vrata ograje, da bi spustil na dvorišče tovornik z gradbenim materialom. Iznenada pa je mož strahovito zavpil; zadnje kolo tovornika, ki je ritensko vozi* je tudi zlomilo. Cattunar je moral z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so bili zdravniki mnenja, da se bo moral zdraviti najmanj mesec dni. Za sedaj so ga pridržali na ortopedskem oddelku in ni izključeno, da ga bodo poslali domov, seveda ko mu bodo dali zlomljeni ud v mavec. «»------ Policija prepovedala zborovanje ZDŽ Napovedano zborovanjp Zvere demokratičnih žena, ki bi moralo biti sinoči na Trgu Barbacan, je policija prepovedala, kot je tudi prepovedala podobno zborovanje, ki bi moralo biti v ponedeljek pri Sv. Soboti. Ljudem, ki so se ob določeni uri zbrali na kraju, kjer bi moralo biti zborovanje, je bila sporočena policijska prepoved, ki je prišla šele popoldne ob 16. uri. Zvedelo se je, da je delegacija žena zaradi tega že protestirala pri tržaškem vicekvestorju. ▼ vsej miljski občini, vendar J mimo, a pri tem je z desnim p* obstaja nevarnost, da je I delom svojega vozila oplazil bo v prihodnjih dneh zopet I prednji del tovornika, kar 1« primanjkovalo, I zadostovalo, da se je zvrnil .............. Druga smrtna žrtev imreče v Vidmu Tudi šofer tovornika je podlegel poškodbam Preiskava za ugotovitev vzrokov nesreče še vedno traja Ena najhujših prometnih ne-ljo, da ni mogoče izključiti sreč, ki se je v zadnjem času možnosti, da je kako vozilo pripetila v Vidmu, pri kateri sta silovito treščila tovornik s prikolico, last Molini Variola, in avtobus tržaškega avtopre-vozniškega podjetja, ki vzdržuje progo Trst—Milan in o-bratno, je terjala tudi drugo smrtno žrtev. Pri nesreči sami je zaradi hudih poškodb umrla 88-letna Ana Karla Klop-schauer, rojena v Ljubljani in stanujoča v Milanu, včeraj pa je kljub skrbni zdravniški negi podlegel komaj 31 let stari šofer tovornika Armando Mo-nis iz Latisane. Njegovo stanj* j« bilo zaradi prebitja lobanj* zelo resno in zdravniki videmr ske bolnišnice se niso zmotili, ko so si pridržali prognozo. Zakaj je prišlo do nesreče. Je še vedno zagonetka. Brez dvoma je delno kriva spolzka cesta, vendar nihče ne izključuje, da ja Hrivda še kje drug' prekrižalo pot avtobusu. To bi lahko povedala le šofer tovornika in šofer avtobusa. Prvi je včeraj umrl, šofer avtobusa Gherbavaz iz Ul. Baiamonti pa zaradi svojega šoka ni sposoben, da bi pojasnil vzroke. Vprašanj* pa j« sploh, če jih bo lahko obrazložil po okrevanju. Potniki avtobusa vedo malo ali nič in isto velja tudi za sprevodnika. Zal niti pomočnik šoferja ne more pojasniti ničesar, ker j* v trenutku trčenja počival na žimnici v kabini tovornika. Takoj po nesreči je šel v Videm tudi šef inšpektorata za motorizacijo v Trstu inž. An-tonellis in pa lastniki avtopre. vozniškega podjetja, ki so poslali drugi avtobus za potnike, da bi lahko še pravočasno prišli v Trst. Preiskava za ugotovitev vzrokov še traja in vse rtiiiiiiiliiililMilitiiMiiiiiiiiiitiiiiiMliitniitiirmniiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiitiiiiiiiiiN Aparat, ki ne prenese razprave Fonometer v borbi proti ropotu motorjev je. Preiskovalni organi meni-|kaže, da je precej težavna, Akcija, ki jo je započela u-pravna policija proti ropotu, traja že tri dni. Vsak večer ob 21. uri se štiri policijske patrulje postavijo na vnaprej določena mesta in pazijo na motocikliste, ki vozijo mimo. Ko se jim zazdi, da je ropot ki ga povzroča motor, premočan, motociklista ustavijo in že po nekaj minutah ugotovijo, ali se jim je samo «zdelo», ali pa je ropot tudi v resnici tak, da lahko motociklista kaznujejo. Patrulje so namreč opremljene s fonometri, ki sicer prenesejo še tako močan ropot, ne prenesejo pa diskusije: ko namreč fonometer pokaže, da ropot preseže 85 fonov, je vsaka razprava zaman. Stražnik vzame svinčnik in beležnico, zahteva osebne dokumente in knjižico vozila, potem pa je na motociklistu, da globo takoj plača ali pa pu. sti, da napravijo zapisnik. Policijske patrulje seveda niso vedno na istem mestu in se premikajo iz kraja v kraj po točno določenem načrtu. Tako so se že v prvi noči postavili na 15 različnih mest, sinoči pa so bili ustavljeni na 40 mestih v središču in predmestjih. Meščani so s to policijsko akcijo zelo zadovoljni, saj u-pajo, da bo policiji vendarle uspelo ugnati brezvestne motocikliste, ki v nočnih urah neutrudno križarijo po mestu in okolici. Med motociklisti pa je akcija naletela na razumljiv odpor. Pravijo namreč, da niso samo oni tisti, ki povzročajo ropot, temveč da je še toliko drugih ljudi, ki na najrazličnejše načine povzročajo hrup in ropot, včasih še mnogo hujši od ropota, ki ga povzročajo izpuhi motorjev. Priznati moramo, da imajo deloma tudi oni prav. Akcija proti ropotu motorjev je sicer povsem na mestu, predvsem zaradi tega, ker gre v tem primeru za «množičen ropot*, vendar bi bila prav tako na mestu tudi akcija proti onim posameznikom in kolektivom, ki povzročajo druge vrste ropota in hrupa. Tu mislimo predvsem na razne delavnice in industrijske obrate, ki delajo v urah opoldanskega počitka in v nočnih urah ter razne stanovanjske najemnike, ki ne poznajo mere in navijajo svoje radijske sprejemnike tako močno, da je slišati glasove daleč naokoli. Tudi proti takim kršilcem predpisov o miru v urah počitka bi bilo treba ostro nastopiti, kar bi bilo toliko laže, če bi pri tej akciji sodelovali sami prizadeti meščani. Usodna telovadba Telovadno Orodje ni za vsakega in tudi če je človek navajen, je bolje, da kdo pazi nanj med vajo. Tega pa se 38-letni begunec Vengi Bart-Za-ko iz taborišča pri Sv. Soboti ni domislil in si je hotel kljub temu sprostiti mišice. Stopil je na drog in začel telovaditi, a moč mu je odpovedala in mož je odletel na tla. V spremstvu zdravnice tamkajšnje ambulante dr. Gerdo-love so begunca pripeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi lobanjskih poškodb in možganskega pretresa sprejeli na I. kirurškem oddelku. Seveda s pridržano prognozo. V prvih popoldanskih urah je moral v bolnišnico tudi 30-letni Aleksander Pačič, ravno tako bivajoč v begunskem ta borišču pri Sv. Soboti. Pačič je med vožnjo s kolesom po Istrski ulici v smeri taborišča ravno pri pokopališču pri Sv. Ani tako nerodno padel, da se je odrgnil po rokah in nogah. Poškodbe sicer niso nevarne, a vseeno so nerodnega kolesarja sprejeli iz previdnosti na opazovalnem oddelku s prognozo okrevanja v 5 dneh. Nesreče na delu S prognozo okrevanja v 6 ali v najslabšem primeru v 30 dngh so morali včeraj v prvih popoldanskih urah spre jeti na L kir. oddelku 53-let-nega Eugena Trasiča iz Ul. Sončim, ki se je z rešilnim avtom pripeljal v bolnišnico. Trasič, ki ima verjetno kostne poškodbe na desni strani prsnega koša, je izjavil, da se je ponesrečil v livarni 1LVA, kjer je zaposlen. Pomagal je namreč razkladati nekatere stroje iz železniškega vagona, ko je izgubil ravnotežje in pa. del na tla. Poldrugo uro prej pa so sprejeli na istem oddelku Maria Angelinija iz Rabujeza pri Miljah, kateremu je pri gradnji nove tobačne tovarne v žaveljskem industrijskem pristanišču priletel na prvi prst leve noge drog. ki so ga spuščali proti tlom z žerjavom Breme mu je zmečkalo prst, zaradi česar bo delavec potreboval za okrevanje 10 do 20 dni skrbne nege. V miljski ladjedelnici «Fel-szegy» gradijo ladjo, ki nosi sedaj le št. 58. Vsak delavec ima točno določeno delo in med temi je včeraj okoli 13. ure neki delavec hotel priviti vijak k jekleni plošči in si je pri delu pomagal s težkim kladivom. Pod silo udarcev pa je vijak odletel in smola je hotela, da je priletel prav 30-letnemu Sergiju Cossettu od Sv. M.M. Sp. v piščal desne noge. Cossetto je nemudoma prekinil delo in ker se je bal da gre za hujšo poškodbo, se je z rešilnim avtom odpravil v bolnišnico. Tu pa so mu zdravniki samo razkužili rano in ga odslovili s priporočilom, da se doma odpočije in leči rano 5 do 10 dni. Skupščina uslužbencev krajevnih ustanov Pokrajinski sindikat uslužbencev krajevnih ustanov in bolnišnic (CGIL) vabi delavce in uslužbence tržaške občine, pokrajine, občinske podporne ustanove (ECA) in združenih bolnišnic na izredni občni zbor, ki bo v četrtek 24. t.m. ob 18.30 v veliki dvorani novega sedeža v Ul. Pon-dares 8. Na dnevnem redu bo vprašanje izročitve zasebnikom občinskih del in ustanov, sindikalna borba uslužbencev bolnišnic, premična lestvica družinske doklade, pokojnine in prispevek kategorije za novi sindikalni sedež. Bivše policistke ZVU v posebni oddelek policije? Za pri-padnice ženske policije na Tržaškem, ki so službovale pod bivšo Zavezniško vojaško upravo, bodo morda našli primerno zaposlitev. Zensko osebje v policijski službi na tržaškem področju bo namreč lahko vključeno v poseben oddelek italijanske policije, in sicer na osnovi člena 12 zakona Merlin. Vključitev tega osebja v omenjeno policijo bo moral odobriti upravni svet, ki bo tudi določil precej stroge pogoje. Za sedaj predvidevajo, da bodo v vrste posebnega oddelka ženske porcije vključili 450 kandidatk. ——«»----- Nesreča spremljevalke otrok počitniške kolonije Okoli poldne je 21-letna Vittoria Carmi z Nabrežja Ok-tavijana Avgusta spremljala otroke, ki so v koloniji na Opčinah, z izleta v bližnji gozdič. Ko je skupina prišla skoraj do cilja, je spremljevalka nerodno padla in vrhu tega je z roko udarila ob oster kamen. Zaradi precejšnje rane ln predvsem zaradi krvavitve ni smela Carmijeva izgubljati časa in s telefonskim pozivom je morala poklicati bolničarje Rdečega križa. Ti so ji rano za silo obvezali in jo nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so jo pustili v varstvu zdravnikov I. kirurškega oddelka. Zaradi rane na zapestju in verjetnih mišičnih poškodb so mlado spremljevalko pridržali s prognozo okrevanja 20 dneh. Citajte in sirite PRIMORSKI DNEVNIK Razpis za sprejem učencev v Elektrogospodarsko šolo v Cerknem Elektrogospodarska šola v Cerknem usposablja mladince za elektromonterje, obratne e-lektričarje in strojne ključavničarje. Šolanje traja tri leta. Sola ima svoj internat, katerem znaša mesečna oskrbnina 5200 din. Učenci prejemajo od šole mesečne nagrade v sledečih zneskih: v prvem letniku po 1500, v drugem po 2000 in v tretjem po 2500 dinarjev. V šolo se sprejemajo mla dinci po elektrogospodarskih podjetjih v starosti od 14 do 17 let ki so uspešno dovršili nižjo 'gimnazijo ali osemletko Za vpis v šolo je treba pred. ložiti določenemu elektrogospodarskemu podjetju v območju bivališča mladinca sledeče dokumente: 1. lastnoročno napisano prijavo, kolkovano s 30 din državne in 20 din občinske takse: 2. izpisek iz matične rojstne knjige; 3. zadnje šolsko spričevalo: 4] zdravniško spričevalo, i katerim prosilec dokazuje, da je zdrav in sposoben za elek-trostroko. Prošnje za sprejem v šolo bodo sprejemala elektrogospodarska podjetja in uprava šole. Elektrogospodarska šola Cerkno pri Idriji SNG v TRSTU Predstave na prostem na občinskem nogometnem igrišču v BOLJUNCU V nedeljo 20-t.m ob 20.30 J. Tavčar Prihodnjo nedeljo V sredo 23. t.m. ob 20.30 N. Manzari Naši ljubi otroci V sredo 30. t.m. ob 20.30 M. Pagnol TOPAZE Dospele so toliko pričakovane AVSENIKOVE pesmi št. 5 (Moj rodni kraj itd.) Dobite jih v TRŽAŠKI KNJIGARNI šča v Tolminu, pionirski zbor J* Kamnika in pevski zbor gi®"J zije Moste); 8.30 Glasbena J* igra: 8.40 Humoreska tega teffj* — Eric Linikheter: „:ian in Affl* rika; 9.00 v svetu opernih ledij: 10.10 Klavv ritmiu: Hrvatska sirofonSc .a glasba: ‘fJJjS. Filip Bernard: Slovenski utrinst 1.10 Priredbe slovenskih nato* ih napevov za klavir: 11-30 H* irski tednik; 11.45 Poje F Sinatra; 12.00 Igira trio Dop» Skoberneta- 12.15 Kmetijski #* sveti; 12.25' Domači napevi zelenega Pohorja; 13.30 Snnfoiw plesi; 14.00 Zaigrajmo to **■ pojmo; 14.30 Naši poslušalci stitajo in pozdravljajo; 16-OJ j" ljubitelje popevk in zabavnihnwj ledij; 17.00 Z našimi sotistjF glasbenem svetu: 18.00 RamEfr . leksikon; 18 15 Danilo Bučar: 1» lokranjske pisanice; Viktcrr. im: Intenmezzo iz opere tdc*', ja»- 18.45 Okno v svet: voditelji; 20.00 Veseli večer; Melodije za prijeten konec te® • TELEVIZIJA 16.15 Prenos z zadnje krožne kolesarske dirke po Fra* ciji; 17.00 Spored za otroke; l°r,, Poročila; 18.50 Pouk franeo«H£ 19.05 Življenjepisi slavnih <»2 nesti: Amedeo Modigliami; JjJ Ameriške panorame: jazz; Jn, Popevke; 20.00 Cuda atola Sji*" 20.30 Poročila; 21.00 «MuSlch£ re»; 22.00 Telefilm; «Potipal ” pojdi!»: 22.30 Visoka italij**" moda v Rimji: 23.00 Poročil*- A D I O cledaliSCaJI OPERETNI FESTIVAL NA GRADU SV. JUSTA Danes ob 21. uri bo gradu Sv. Justa otvoritev I* operetnega festivala s P1^" predstavo Gilbertove 0Pe,. «Cista Suzana*. V glavnih vi0-gah nastopijo Rosy BarsonJ-Nuto Navarrini, Elvio Cato*’ roni, Edda Vincenzi, Ser g' Tedesco, Franz Steinberg j® drugi. Dirigent Cesare no, režija Lanfranchi, zbor * balet gledališča Verdi ter trW ški filharmonični orkester. SOBOTA, 1». julija 1958 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez. obvezno, drobiž od vsepovsod in... Izleti po naših gorah: (3.) «Belo-peška jezera in Mala Ponča* 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V Svetu kulture; 12.55 Orkester Ar-turo Mantovani; 13.30 Lahke melodije; 14.45 Orkester G-lenn Mil. ler; 15.00 D’Irvdy: VVallensteinova trilogija; 15.35 Operetna fantazija: 16.00 Radijska univerza: Zgodovina nastanka mest v Italiji: (13.) »Mesta med 16. in 18. sto. letjem*; 16.15 Lepe melodije,' lepi glasovi; 16.35 Kavarniški koncert igra orkester Pacchiori; 17.00 Koncert pianista Gabrijela Devetaka: Scarlatti: Sonata v E-duru; Ravnik: Nokturno; Casella: Toc-cata; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Oddaja za najinlajše: Leopold Tu-ršič-Drago Petkovšek: »Izgub: Ijeni raj*; 18.35 Poje Caterina Valente; 18.45 Dve uverturi; 19.00 Ansambel »Gorenjski kvartet* 19.15 Sestanek s poslušalkami 16.35 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.45 Zljo r »Ljubljanski zvon* 21.00 Dramatizirana zgodba: Her man Melville: »Jablanova miza* 21.45 Orkester Armando Trova-joli, 22.00 Lisztove skladbe; 22.40 Ansambel Borut Lesjak — pojeta Majda Sepe in Polonca LesjaH 23.00 Godalni orkester Len Mer-cer. RADIO TRST 11.00 Neapeljske popevke; 11.30 Komorna glasba; 14.30 «Tretja stran*; 19 05 Nastop pevskega zbora «Publio Carniel*: 19.30 Ansambel Valilisneri; 21.00 »Uradni zagovor*, slušna igra. RADIO KOPER Poročila v 5>ov.: 7.00, 7.30 13,30, 1500. Poročila v ital.: 6.30, 12.30, 17.15. 19 15, 22.30. 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijsk nasveti; 13.45 Popevke in ritmi od tu in tam; 14.30 Kulturni obzornik; 14.40 Igra harmonikarski orkester »Kajuh*; 15.20 Dalma tinske popevke; 15.40-17.00 Prenos RL; 17.25 Gftsbeni variete 19.30-22.15 Prenos RL, 22.15 Plesna glasba. SLOVENIJA 327,1 m, 282,1 in, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00. 8,00, 10.00, 13.00, 15,00. 17,00, 19,30, 22.00, 22.55 8.05 «Mladina poje!* (predstav ljamo vam mešani zbor učitelji OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. julija se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 11 oseb perok je bilo 12. POROČILI SO SE: stražnik javne varnosti Giuseppe Bruno in likarica Aida Marini, delavec Attilio Degrassi in gospodinja Nerina Sem, trgovec Hans Wal-ter Dolezal in gospodinja Meiitta ZivlJud, elektromehanik Mario RicciotM tri gospodinja Pierina Plncim, uradnik Luciano Porabo-schi in gospodinja Ondina Bulle-ghini, mehanik Aldo Busdragiii In gospodinja Emilia Marini, akademski slikar Richard John Pal-mer in gospodinja Ersilde Bi sotti, trgovski pomočnik Giuseppe Zuccoli in učiteljica Natalia hosio, kemik Serg-io Beltrame in asistentka univerze Maria LUisa Primcivalli, kovač Sergio Galati in gospodinja Maria Beltrame barist Antonio Sangermano in ši vilja Gigliola Bassi, bolniški strežnik Massimo Lucchina gospodinja Carlotta Gallo. UMRLI SO: 60-letna Margherita Tommasini, 55-letna Irena Giacomelli por. Garrini, 71-letna Ber. nardina Coss por. Cargnel, 71 letna Valentina V a Mori vd. Qua relli. 72-letna Giovartna Lonza vd. Delfov«, 56-letna Rosa Sandrin, 55-letna Maria Scala por Bartolich, 67-letna Antonia Pol. drug o vaz por. Loebisch, 44-letna Ernesta Guštin por. Zafred 65-letni Amdrea Cansiani, 70-letni Francesco Ivancich. NOČNA SLUŽBA LEKARN v Juliju Davanzo, Ul. Bernlnl 4; Giusti strada del Friulj 7; Millo, Ul Buonarrott II; Mizzan, Trg Ve. nezia 2; Tamaro-Neri. Ul. Dante 7. Valute Milan Rim Zla« funt . 8.000.— 6.200.— Marengo 4.850.— 5.000,— Dolar .... 623.— 627.— Frank franc. 130 — 133,— Frank »vicar. 144,— 146,— Sterling . , . 1.710.— 1.750,— Dinar . , 81.— 84,— Stlin* , i 23.75 24.25 /lato iti« Toa.^ 71Q.— Zah. n. marka 147.75 148.75 K 1 M o Excelsior. 16.00; «Zločin na cesti*' John Cassavetes. , Fenice. 16.00: «Bobni vojne*, Barker, Ben Johnson. Nazionale. 16.00: »Pokol pri vV kem vodnjaku*, B. Sullivan, *"• nemascope. ,1 Filodrammatico. 15.00: «Ala®jj konjeniki*, K Grayson. Sie° variete. v,, Grattacielo. 16.00: #Mantna... ČJ* brez tenčic*, Brigitte Bardot. Supercinema. 16.00: »Napadai" enota*. - Arcobaleno. 16.00: «Vsak da°ver počitnice*. Fernandel, J. Astra Roiano. 16.30; «Vener» -Cheronea*, Belinda Lee, nicolor. Capitot. 16.30: «PariSki kaatjv V. De Sica, C. Valente, nicolor. Cristallo. 16.30: «Anastazija», gr id Bergman, Yul 0rynner. Alabarda. 16.30: «Zgodb» * rala Custerja*, E. Flynn. Irieharan 1fi OO- ^Za/fin ti b Ariston. Glej kino 'na pro^ Aurora. 16.30: «Cilj Tokio*, c Grant. f, Garibaldi. 16.30: »La risaia», Martinelli, R Bataglia. u, Ideale. 16.30: ((Objektiv Buri1'' Errol Flynn. Impero. 16.30; «Ce se premškLjj te uničim*, R. Rascel, G B . Italia. 16.30; «Mož, ki je bils* C. Gray, C. VVinninger. j« Moderno. 18.00: »Toto, Vittorl« j, doktorica*, Toto, Abe Lah* Vittorio De Sica. S Marco. Zaprto ,Jv Savona. 16.00: ((Delikaten 11 ner», J. Levvis, M Hyer. m Viale. 16.00: ((Enainštirides' te»rhnicolor. jna4 Vittorio Veneto. Teden krito, -j nih filmov. 16.30: «Pokvau (r(. mesto*, za mladino prep dano. . nft Beivedere. 16.30: «Ne streljaj' ljubi me*, technicolor. Massimo. 16.30: »Kapetan Fernandel, N. Gray. ^.i Marconi (Glei kino na Novo cine. 16 00; »Brez zako A. Murph.v, L. Nelson. Odeon. Zaprlo. NA PROSTEM . Arena dei fiori. 20.30: je videl svoje truplo*, color, vistavision. Arena Diana. 20.30: »Holiy a’-i srmrt», technicolor, D. tin. ,,,- ^ Ar. ion 20.30: ((Mar^zeHa”' Allasio, M. Serato. ,, 1+ Garibaldi. 20.15 in 22.00: saia*. . tf* Marconi. 20.15: »Življenjski pez*. R. Hudson. Paradiso. 20.30; «Velikl var Alberto Sordi, Maria f lOtt/pi-Ponziana 20.15: ((Srebrna ca* V. Mayo, P. Angeli- |c Roiano. 20.30: «Zbogom. moj na gospa*, Gino Cervl. Secolo Sv. Ivan. 20.15: na proti jugu*, T. Power. nicolor, stadlo 20.30: »23 korakov čina*, Van Johnson, techn ,0F Valmacra. 20.15: «Sf:da a- pof Corral*, B. Lancaster, R. glas. S. A. AVTOBUSNE PROG® . t - 'h ih, zdi se, z dis-m nirt>i stiki s Kairom. fie ! torej za politiko želez-vici ife v baržunasti roka-Prii’ se skusa empirično se ?^0?iti okoliščinam in biar v?Sa hkrati opreti na ti Sf ega sultana, ukroti-Armidrgibo, zainteresirati Roč.^once, držati v ne-biti vSti Kremlin- in zva-111 Naserja. skriv-, tem De Gaulle ne bi a, SVoJe ambicije, da ska ,, ,ncUa postala jedr- Eotovlf ^j!a’..da bi si za' bočih bPhtichi adut v bo- v?hori^pogajaniih med Pa ti ? ln Zahodom, zdi cenin’ Pozablja ali pod-tehml6 objektivne težave d;Pi0l?ega. finančnega in jedro? e§a značaja. Na Cjja *ein področju je Fran-10 iw 0Rtala za najmanj le yJ da bi dohitela ost.a-morala mobilizirati , kapitale, ki jih doseči atom-in tehnološko vunro , ki je Pa ZDA hiso buli- v*lene dati. Foster vpdai k6 to Gaullu po-si 7|-v?rez ovinkov, ker so t° Jr** na jasnem, da bi b-o pJ u!° skrajno nevarnem iutri Ge Gaulla Pc,maagale sile, ki so mu ,ie dL v. na oblast. Zato z lal^a-olle sklenil, da bo »svoj. th' sredstvi izdelal 'ta k bombo A. Zdi se, nia pno, vrste Hiroši-teRa ]..s rellli proti koncu latu iv. dve v prihodnjem tli J1 *est v letu 1960. Mo-k')rtst vPrašati, kakšno ZaPravii hlore obetati od wst0 anja m'lijard za s’ratPči,b<>rnbe zastarelega nbipktivma Pomena, in bolj "bariniJ . °Pazovalci po- jij. . u • o bii0J h ,da hi za Franci-svm °lje- če bi usmeri-^'ceni r.l„napoTe v evrop-1,1 Prizari ’ k'er nai bi blePXrala za uresniče-zaruzene Evrope. hoda za m ^ Prašanjp Gaulla je to ';Wiva tudi prestlza ‘in to 1 *ahje oi^Lina njegovo zabijanj n ®de bodočih po-haL hiogn razor°žitvi, ki bi Suhega takole: dl!klmM)oizrrehanja z j®- dokler ne zpJašanju'T?razuma 0 tem vadr*anje' hi Gauilovo korist '2aui u,tegnilo biti kavirainim mane najvisji ravni. Glede ciljev te konference in glede odnošajev med Vzhodom in Zahodom v splosnem, se zdi, da se London, Washington in Pariz v bistvu strinjajo; vendar skuša De Gaulle ohraniti neko določeno samostojnost v svojih odnošajih z Moskvo. Pri tem pa bi bilo napačno govoriti o neki «nevtralistični> usmeritvi Francije. Kar zadeva konferenco na najvišji ravni, je De Gaulle mnenja, da je treba dati absolutno prednost vprašanjem • razorožitve. Zdi se, da v Quad dOrsayu sedaj proučujejo neke možne alternative za načrt Rapaokega. Kar zadeva atlantsko zvezo, je De Gaulle pristaš «globalne strategije*: hotel bi, da bi zavezništvo ne bilo le vojaško in omejeno na Evropo. Kar zadeva NATO, pa bi treba po njegovem dati Franciji v njem enakopravno mesto. Toda glede tega mu je Foster Dulles dejal, da se zavezniki s tem sicer strinjajo, da pa mora Francija prej rešiti alžirsko vprašanje, zaradi česar si je nakopala sovraštvo arabskega sveta. Kar zadeva evropsko sodelovanje pa je De Gaullova diplomacija precej negativno usmerjena, že v preteklosti je bil De Gaulle nasproten evropski obrambni skupnosti: tudi evropsko skupno tržišče in Evra-tom ga ne navdušujeta. Po svojem zunanjem ministru je sicer dal na znanje, da bo Francija spoštovala sprejete obveznosti, ampak «nič več*. Tako moremo resno dvomiti, da bo Francija pristala na carinsko razorožitev, ki naj bi s 1 januarjem 1959 začela prvo etapo evropskega skupnega tržišča. Francoska gospodarska kriza je vse prej kot premagana, kljub določenim pozitivnim elementom, kakor je uspeh poslednjega državnega posojila. Poleg tega je De Gaulle dal Alžir-cem obljube, ki jih je treba s finančnega gledišča smatrati za povsem fantastične. Izvedenci so izračunali, da bi enakopravnost Alžircev s francoskimi državljani stala državo okrog 800 milijard frankov, od katerih bi šlo 150 milijard le za družinske doklade. To so astronomske številke, zlasti če upoštevamo še jih Francija izda za vojaške operacije v Alžiriji. Po mnenju izvedencev se francosko gospodarstvo ne bo moglo izpostaviti nevarnosti evropske konkurence z znižanjem zaščitnih carin. De Gaulle je sicer v francosko zunanjo politiko vnesel precej dinamizma, in tudi v neki meri dvignil prestiž dežele, toda uspeh te njegove diplomacije je odvisen predvsem od rešitve alžirskega vprašanja. Dokler to ne bo rešeno, bo Francija paralizirana. E. G. (Po «Relazioni Jntemazionalin) Nekaj o sušenju zelenjave za naše kmečke gospodinje Morda vam bo ta pogled na Komno v zimi vendarle posredoval nekaj svežine v teh pasjih dneh Cas naglo beži ln komaj nastopi en letni čas, že ga izpodrine drugi. Kar čez noč se bo pojavila jesen, ta obra-čunar našega medletnega truda in gospodarskih prizadevanj. A narava nam že prej Fokloni dobrine, ki še zanje nismo trudili. O tem je neka kraška žena, skrbna in pametna gospodinja takole dejala: Hčerka mj je te dni med drugim pisala, kako njena dva otroka pridno nab • rata gozdne sadeže in zelišča in kako sta pri tem srečna. Tudi pri nas imamo take dobrote: robidnice, sad divje rože (šipkov plod 'za čaj), brinje, drnjole (drenov plod za čaj ali marmelado) in drugo. Imamo razna zdravilna zelišča za želodčne, prsne in druge bolezni — dosti tega imamo, a ne mi ne otroci tega ne povohajo. Pa pravijo, i«iillliiliaiiiilii>iiiiil«tiaiii»it«i»fiiiiiiisftii«Biaiiiiun«iiiiiiiiiiiiiiKiiiifiiii»aiiiii«iiiiuliiif*iii*i«iiiiiiiiiii>aiiiiaiiiiiiic,i«,,,i>,,,,,,,,ll,i,iiMali,iiaiiM,l,,ln,tMI|l,i|i,,l,BM,ilraiVltlllltlllltlllMllltlilllJAMVIIrlltlallllllallllll|llltalllai|tlllllBalllllll(lilrillllllall IZ ZGODOVINE AMERIŠKEGA «FEDERAL BUREAU OF INVE STIGATION* Za F.B.I. enakovreden na carovmce» proti zloč Ameriška zvezna policija je spravila na električni stol zakonca Rosenberg z enako lahkoto kot zločinca Grahama, ki je podtaknil peklenski stroj v letalo, da bi dvignil zavarovalnino po smrti svoje matere F.B.I. (Zvezni preiskovalni urad); to so kratice, ki jih vsakdo v Ameriki pozna in ki jih pravzaprav pozna že mnogo ljudi tudi izven Amerike. Gre za ameriško varnostno službo, ki šteje 14.000 uslužbencev (moških in žensk) ter spada pod ameriško sodno ministrstvo. Naloga te varnostne služfbe je, voditi račune o vseh zločinih in kaznivih dejanjih, ki zadevajo zvezne zakone Združenih držav Amerike, to se pravi o zločinih, ki ne spadajo v sodna območja posameznih držav. Verjetno je malo policij na svetu, ki bi bile tako poznane, kot je ravno F.B.I. Spomnimo se samo, v kolikih filmih smo gledali policiste F.B.I., ki so nastopali kot junaki in reševali najbolj kpčljive zadeve, mirno in hladnokrvno. Resnična F.B.I. je morda Trop divjih konj se hladi iiiiiMMiiimiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiit im iiiiiiiiiiiiiittiiiiimiiiiiiiiffiMititiiiiiiiiiii ut limitu Najtežja zvezda 90-krat težja od Sonca Med številnimi zvezdami, ki jih vidimo v jasni noči, Je mnogo večjih in manjših od našega Sonca. Tako je ima na primer zvezda Be-telgeuze, v ozvezdju Oriona, prav gotovo trikrat večji premer od našega Sonca, ni pa sorazmerno težja. Ce bi jo postavili na umišljeno vsemirsko tehtnico, bi se izkazalo, da je le okrog 19 krat težja od Sonca, ker ima manjšo gostoto. Podobno Je tudi z drugimi zvezdami. Pogosto se pojavlja vprašanje, katera zvezda je najtežja. Upoštevati moramo, da niso ugotovili teže vseh zvezd, ki jih vidimo s prostim očesom. Poleg tega pa imamo tudi zvezde, ki Jih moremo odkriti le z največjimi teleskopi in o katerih vemo le zelo malo. Vendarle je sloviti angleški astronom Arthur Eddington izračunal, da je zgornja meja možne teže zvezd okrog 100-kratna teža našega Sonca. Pri tako težki zvezdi b: namreč pritisk izžarevanja v njeni notranjosti bil tako močan, da bi prevladal težnostno silo. Ce bi se torej nekje v vse-mirju oblikovala neka še težja zvezda od omenjene, ta bi nujno razpadla zaradi pritiska svojega lastnega izžarevanja. Najtežja zvezda, ki so jo do danes odkrili, se komaj vidi s prostim očesom. V katalogu Je označena s šifro eHD 47.129». Kanadski astronom J. S. Plaskett jo je odkril že leta 1922 in ugotovil, da je dejansko dvojna ali binarna zvezda, ki jo vidimo kot eno zvezdo le zaradi njene velike oddaljenosti.. Oba sestavna dela te zvezde sta si zelo blizu drug drugemu in se gibljeta okrog skupnega težišča. Ce okrog njih krožijo planeti, imajo njihovi prebivalci dve Sonci, kadar pa pridejo med nje, traja dan hkrati na obeh poloblah, tako da nekaj časa nimajo noči. Pozneje so odkrili še mnoge zanimivosti o tem nenavadnem zvezdnem sistemu. Od nas se oddaljuje s hitrostjo 25 km na sekundo. Temperatura na površini obeh zvezd znaša okrog 25.000 stopinj C, torej približno štirikrat vec kot na Soncu. Obe zvezdi sta približno enako težki in vsaka je težka za 90 naših Sonc. To pa sta, do danes, tudi najtežji zvezdi v vsemirju. nekje s sredi med F.B.I., ki jo filmi in knjige opisujejo in ono drugo varnostno službo, v katero delovanje spadajo primer Rosenberg in še mnogo drugih podobnih primerov. Eden najboljših ameriških novinarjev Don VVhitehead je napisal zgodovino ameriške zvezne preiskovalne službe. Knjiga je izšla pred kratkim tudi v italijanščini pod naslovom »Zgodovina F.B.I«. Novinar Pon Whitehead je zbral v knjigi vse najbolj zanimive primere, ki jih je F.B.I. v svojem delovanju z velikim uspehom rešila. Prav gotovo je primer Graham eden najbolj zanimivih. Naši čitatelji so o njem že čitali, vendar ga bomo v nekaj besedah zopet opisali. Bilo je 1. novembra 1955, ko je neki kmet iz Colorada zagledal na nebu letalo, ki je mirno vozilo v smeri proti Portlandu. Ze je hotel vstopiti v hišo, ko je nenadoma močno zagrmelo in se zabliskalo. Tam, kjer je bilo prej letalo, je bila samo še žareča krogla, ki je z veliko brzino padala proti Zemlji. Nič ni pomišljal, temveč je brez odlašanja tekel na prvo policijsko postajo in povedal, kar je videl. Ko se je vest o eksploziji letala DC-6, v katerem je bilo 39 potnikov in 5 članov posadke, raznesla po vseh bližnjih mestih, je bil v Ameriki samo en človek, ki je vedel, da gre za zločin. En sam človek je vedel, da je povzročil eksplozijo in smrt 44 oseb peklenski stroj. In to je bil Jack Graham, katerega mati je potovala prav z omenjenim letalom. Toda kako je prišla policija na sled zločincu, ki je mislil, da bo ostalo vse prikrito? Najprej so uslužbenci F.B.I. sestavili delčke razbitega letala. Bilo je to dolgo m težko delo. Našli so skoraj vse dele, čeprav razbite in zoglenele, manjkal je samo tisti del letala, v katerem je bila prtljaga. O tem delu ni bilo ne duha ne sluha. Se več. Ugotovili so, da manjka prav tisti del prtljažnika, v katerem je bila prtljaga ene izmed potnic, gospe Daisy King. Tu se je začela nova preiskava. Agenti F.B.I. so obiskali vse zavarovalnice, da bi ugotovili, kdo izmed umrlih potnikov se je v zadnjem času zavaroval. Izvedeli so, da je bila to prav gospa Daisy King, ki jo je sin Jack Graham zavaroval za visoko vsoto proti nesrečam. Takoj so odšli k Grahamu, ki je dolgo časa vse zanikal, potem pa je priznal, da je dal v materino prtljago, nekaj minut pred odhodom letala, peklenski stroj, ki je eno uro kasneje eksplodiral. Na ta način se je rešil matere ter je mislil, da bo prišel do visoke zavarovalnine. Končal je na električnem stolu ter zapustil la ta varnostna služba dokaj dezorganizirana ter je imel Washington bolj malo vpliva in nadzorstva nad njenim delovanjem. Zato tudi ni bila kos nalogam, ki so Jo v prvih letih delovanja čakale. Toda počasi se je položaj v njenih vrstah spreminjal. Bila so leta, ko je val korupcije zajel ameriške države ter je ogorčeno prebivalstvo zahtevalo odločen nastop policijskih organov. Razdobje od 1935 do 1945 je bilo za F.B.I. prav gotovo najbolj uspešno in tudi najbolj častno. Razkrinkala je vrsto gangsterskih organizacij1 ter spravila za rešetke zloglasne voditelje ameriškega podzemnega življenja. Njena zasluga je, če so končali v zaporu mnogi ugrabitelji otrok in drugi zločinci. Njena zasluga je tudi borba proti zločinskim tolpam Johna Dillin-gerja, Barker-Karpisa in Al Caponeja. V teh letih je F.B.I. razširila svoje področje tudi na protišpionažno službo. To njeno delovanje je bilo še prav posebno važno v letih druge svetovne vojne. Prišla so povojna leta ter leta «hladne vojne« in ame- riška varnostna služba F.B.I. se je začela spreminjati v prave «lovce» na komuniste in simpatizerje komunizma. Postala je desna roka ameriških politikov, med katerimi je najbolj poznano ime Mac Carthyja. Spomin na ta leta za ameriško F.B.I. ni časten, saj je preganjala in zapisala ljudi, ki jih je Mac Carthyjev režim dolžil stvari, katerih mprda nikoli* niso zagrešili. Ta njena dejavnost kaže, da je lahko varnostna služba koristna, pa tudi ne. Odvisno je, kdo jo vodi in kakšni so njegovi nameni. Z nedavne revije ženskega spodnjega perila, ki jo je podjetje «Charnaux» z priredilo v Ljubljani Dunaja da znamo danes vse spraviti v prid. Vraga znamo! Ce znajo drugi, mi že pe. Mi poznamo san»o trgovino. Bralci naj sami presodijo, če ima žena prav. A kar je povedala, velja predvsem ženi, ker spada ta reč v gospodinjstvo. A semkaj spada tudi kar si s trudom in z izdatki pripravimo na vrtu in polju. Vsaj to naj bi izkoristili bolj umno in z večjim pridom. Saj je res, da imamo danes za vsakim voglom tudi trgovine na vasi in je izbira raznega blaga in priprav za gospodinjstvo tako velika, da se po mnenju mno. gih gospodinj, domača pridelava ne splača. Ce in v koliko to drži je drugo vprašanje. Ta «se ne izplača«, ki se o njem mnogo piše, se je razbohotil tudi ped našimi kmečko delavsk.mi gospo dinjami kot epidemija. V isti sapi si* gospodinje pri-tožujajo, kako je težko in vedno teže gospodinjiti. To je tudi razumljivo. Dohodki isti ali celo manjši,' draginja vač-ja in potrebe tudi. Ta neroden račun pade predvsem na gospodinjo. Srbski pregovor pravi: Čuvaj bele novce za crne dane. To je gospodarski račun, ve: ljaven za vsakogar, a zlasti za delovne ljudi. Zlasti za nas. A v tem primeru imamo v mislih ženo gospodinjo Njo opozarja gospodarski račun, češ: kar lahko storiš sama, ne prepuščaj drugim. Trgovina ti rada postreže s tem in onim blagom, s takšnim in drugačnim okusom, takšno in drugačno kakovostjo in ceno. Koliko je gospodinj, ki o tem kaj globlje razmišljajo? Nakup je treba drago plačati. Drugi nam blago pripravijo, drugi strežejo, drugi nam tudi odnesejo delež, k: bi si ga mr v tem ali onem primeru lahko prihranili. In ne samo to. Mari ni na primer naša «kuhinja» bolj o-kusna, bolj zdrava in tudi cenejša od raznih konzerv? Takšni bi bili tudi konzervirani sadeži, ki bi si jih pripravili doma. Tako računa dobra gospodinja, pa čeprav razpolaga z denarnimi sredstvi. Trezno računa z ozirom na žep in zdravje ter se potrudi, da si pripravi vsaj nekaj od onih sadežev, ki bodo čez zimo v hiši koristno slu-žjli. Nekaj teh sadežev je že drugi pridejo na vrsto kasneje. Mimogrede in brez posebne zamude časa jih lahko pripravimo. Vsa skrb je v tem, da preprečimo razmno-žitev onih zlotvorov, ki nam morejo povzročiti tolikšno škodo. Poznamo jih pod imenom glivice ali bakterije, gijih razdiralni učinek pa pod imenom plesnoba (gnitje). Sončni žark. so njih neizprosni zatiralci. Ce hočemo torej zatreti njih škodljivo delovanje, moramo torej odstraniti njih življenjske pogoje. To dosežemo s primerno temperaturo. Ce manjka glivicam vlaga (suhi prostori) se plesnoba ne razširi. Iz sadežev je ' treba torej odstraniti vlago (vodo). To dosežemo s sušenjem. Za to so sušilnice, od najpreprostejših do najmodernejših. Za svojo potrebo s: sušilnico napravimo sami) bodisi za sušenje na štedilniku ali pa na prostem. Lese za štedilnik naj zavzamejo vsaj polovico njegove ploščine. Treba je 5 do 10 okvirčkov, visokih vsaj 5 IMIIIIIIIItlllllHIIIII IIIIIIIIIINllllllllill lllll || llinilltliaiKIlllllllllllllllllllllMlllllllllllllllltllllllllllllT, llllllllltllltlilllitl,IIIIIH HtlllllllllllinMIlIMlIlKMIIIIIIIlMIlIMMIIMIHIIIIIMIIIIIIItllllllllMinill Kongres črnske kulture v Rimu Enciklopedija antične umetnosti Od 21. do 28. t.m. bo v Rimu drugi mednarodni kongres črnske kulture, ki ga organizira «Afriško kulturno dru- I štvo«. To je mednarodno zdru 1 Italijanski institut za enci-ženje, ki je bilo ustanovljeni klopedijo je izdal v teh dneh leta 1956 na iniciativo giba Peti zvezek univerzalne en-nja «Presence africaine«. Glav ciklopedije antične umetnosti. na tema kongresa bo: Enotnost afriške kulture. 300 delegatov bo na kongresu proučilo delovanje vseh organizacij, ki vežejo kulturo črncev po vsem svetu kot tudi njihov doprinos k splošni kulturi. Gibanje «Presence afri caine«, v katerem sodelujejo tud: poznani literati, kot Jean Paul Sartre, Aime Cesaire. Emanuel Mounier in drugi, vodi kulturno delovanje v Afrikr Srednji Ameriki in v ZDA. Nagrada Julesa Verna Te dni so prvič po letu 1939 mlado ženo in komaj nekaj podelili v Franciji književno mesecev starega otroka. Kot smo že rekli je to samo eden izmed zločinov, ki jih je F.B.I, z veliko • spretnostjo rešila. Toda njeno delo šteje še mnogo let nazaj. Bilo je leta 1908, ko je takratni predsednik Theodore Roosevelt pooblastil skupino policistov, da zasledijo in aretirajo dobro organizirano tolpo tatov, imenovano «tatovi zemlje«. Omenjena skupina policistov je svojo nalogo tako dobro rešila, da so jo začeli imenovati »Preiskovalna služba«, leta 1.935 pa so ji dali ime »Federal Bureau ol In-vestigation«. V začetku je bi- nagrado Jules Verna. Nagrado podeljujejo samo za dela znanstvenega značaja, Tokrat je prejel nagrado v znesku 100.000 frankov novinar Ser-ge Martel za svoj roman »Zbogom zvezde« (Adieu aux astres). Zadnja učenka Franza Liszta V Zurichu je nedavno umrla zadnja učenka velikega komponista Franza Liszta, Lily Reiff-Sertorius. Bila je stara 92 let. Pdleg klavirja, se je bavdag tudi s komponiranjem Enciklopedija je razdeljena po abeced, in po datumu, ko so razna dela izšla. V njej so imena vseh umetnikov, pa Četudi manj znanih. Razen te. ga je v enciklopediji tudi posebno poglavje kritik o antični umetnosti. Prvi zvezek enciklopedije, ki ima 1000 stran,, so tiskali v vej deset-tisoč izvodih. Roman o Sutjeski V Zagrebu je izšla v založbi «Mladost» knjiga »Sonce v dimu« sarajevskega književnika Vladimirja Čerkeza. To je mladinski roman o Sutjeski, v katerem je avtor med drugim prikazal tudi lik narodnega heroja Save Kovačeviča. Knjigo je opremil akadem-sk, slikar Marjan Detoni. Splitske letne igre V ponedeljek so se v Splitu začele pete poletne splitske prireditve, ki bodo trajale do 15. avgusta. Otvoritvena predstava je bila Verdijeva o-pera »Aida«. Predstava je bir la v peristilu Dioklecianove prlače. Skupno bo v času fe- lat tudi s komponiranjem stivala 26 različnih opernih, ter jeVnapisala več kompozi- j dramskih, baletnih in koncert, cij za klavir. J nih prireditev. Ameriški balet v Dubrovniku Podpisana je bila pogodba za sodelovanje ameriške baletne skupine na dubrovniških letnih igrah. Po pogodbi bo reprezentativna ameriška baletna skupina gostovala v Dubrovniku 22. in 23. avgusta. Skupina je sedaj na gostovanju po Evropi ter je nastopala pred dnevi tudi v Bruslju. V Dubrovniku bo na. stopila z baletnimi točkami »Silfid«, »Interludij« in «Ro-deo«. Balet šteje 60 članov. Držičev «Skup» v Dubrovniku Domače dubrovniško Narodno gledališče je v okviru dubrovniških letnih iger uprizorilo Držičavo komedijo «Skup». Kot je znano je letošnji dubrovniški festival posvečen 450-letnici tega znanega dubrovniškega komediografa. U. prizoritev komedije «Skup» v režiji Koste Spajiča je zelo uspela. Najboljša delavska univerza Makedonije Pri ocenjevanju letošnjega dela delavskih univerz v Makedoniji so priznali prvo nagrado delavski univerzi «Van čo Prke« v Stipu. Ta ljudska univerza združuje s svojo de. javnostjo 60.000 delovnih ljudi Stipa in okolice. Vsak prebivalec Stipa je letos najmanj trikrat obiskal razne tečaje, sfminarje in predavanja na tej univerzi. 120-letnica knjižnice v Karlovcu Mestna knjižnica m čitalnica v Karlovcu je slavila 120-letnico svojega obstoja. Knjižnica je postala eden izmed glavnih kulturnih činiteljev v meatu. V okviru proslave jubileja so bile v Karlovcu a-kademije, ter razne prireditve, med njimi tudi .»odkritje plošče književnici Dragojili Jar-nejevič. Knjižnica je odprla tudi svojo novo čitalnico v industrijski četrti mesta. cm, na katere pribijemo pocinkano mrežico ali pa navzkrižno tanke paličice. Leže denemo na opeke, da lahko prihaja od spodaj zrak. Sušenje vršimo, ko je štedilnik prost (pc obedu in zvečer) Tako sušimo vsakovrstno sadje, ki ga po potrebi (če ie veliko) nakrhljamo, nato ze lenjava, gobe i.p. Glede sušenja zelenjave pa naj omenimo naslednje: zelenjava, zlasti grah in fižol, naj bo mlada in najboljše kakovosti. Starikava zelenjava je trda in neokusna. Sušimo-. peteršilj, zeleno (šelin), korenje, kolerabo, cvetačo (kav. fijolo), špinačo, zelje, paradižnike, čebulo, seveda ločeno, ker potrebuje za sušeni” ena vrsta zelenjave več, druga manj časa. Vse je tre'pa primerno pripraviti: oprati, vse nepotrebno odstraniti, razrezati, da se hitreje suši in je tudi pripravljeno za kuho. Preden denemo zelenja vo na lese, jo oparimo ali dušimo in to zato, da se vlaknina zmehča in nima sušeno blago neprijetnega duha. Za to vzamemo velik lonec, denemo na dno lesen podstavek in za nekaj prstov visoko vode. Ko voda zavre, denemo v ionec cedilnik napolnjen t zelenjavo, nato lonec pokrijemo in pustimo vreti pet do sedem minut. Ko vzamemo iz lonca, se mora zelenjava dobro odcediti, šele nato je denemo na lese, in te na štedilnik. Ce je štedilnik vroč, je treba lese menjati vsakih deset minut, in to tako, da pride vrhnja pod spodnjo. Tako ponavljamo, dokler ni vse suho. Peteršilja, zelene (šelina) in drugih dišav ne dušimo, ker bj s tem izgubile vonj, ki ga vsebujejo. Korenje nakrhljamo kot kislo repo ali pa ga razrežemo na tanke ploščice, nato ga parimo. Tako- ravnamo tudi s kolerabo, le da jo parimo toliko časa, da postane prosojna. Cvetačo (karfijolo) razrežemo po malih vršičkih, peclje raztrgamo po dolgem. Porjavenje cvetače preprečimo, če dodamo vodi, v kateri jo parimo, malo mleka. Parimo jih pet minut. Fižol v stročju naj bo mlad, otrebljen nitk in razrezan po dolgem in počez. Parimo ga sedem minut. Prevelika vročina pri sušenju mu ne prija in ga porjavi. Čebulo razrežemo na tanke liste in jih dušimo pet do osem minut, nato jih posušimo. Paradižnike razrežemo na kolesca in jih takoj položimo na lese. Večkrat jih obrnemo, da se ne primejo mreže. Sušimo jih hitro. Da osušeni ne porjavijo, jih hranimo na temnem prostoru. O sušenju sadja pa kasneje. HOROSKOP ZA DANES__ OVEN: (od 21.4. do 20.4.) Čaka vas dolgo potovanje, ki bo pa zelo prijetno. Pazite na svoje zdravje. BIK: (od 21.4. do 20.5.) Veselje v družini zaradi prijetnega obiska. Čaka vas zadovoljstvo tudi v službi. DVOJČKA: (od 21.5. do 22.6.) Ne zaupajte preveč osebam, ki jih ne poznate. Previdnost je priporočljiva. RAK: (od 23.6. do 22.7.) Ne bodite plahi. Svoje občutke razkrijte, ker sta ljubljeni. LEV: (od 23.7. do 22.8.) Težave v službi še vedno niso končale, ne jemljite si preveč k srcu, ker bo kmalu bolje. DEVICA: (od 23.8. do 22.9.) Kdor ne tvega, ne uspe. Bodite bolj pogumni in uspeli boste. TEHTNICA: (od 23.9. do 23. 10) Z zdravjem boste imeli še težave. Privo.ščite si poči-tek. ŠKORPIJON:, (od 24. 10. do 22.11.) Pustite vse načrte za kasneje, lahko bi vam spodletelo. STRELEC: (od 23. 11. do 20.12.) Vpliv današnjega dne bo za vašo kariero odločilen. Pazite kako boste ukrepali, KOZOROG: (od 21.12. do 20. 1.) Opustite sentimentalnost ln glejte na življenje bolj stvarno. VODNAR: (od 21.1. do 19. 2.) Srečo imate v ljubezni. Ne bežite pred njo. RIBE: (od 20.2. do 30.3.) Počitek, ki ste ga potrebni, boste našli le v krogu svoje družine. s Tiha zelja pev prečnega pešca j fccorišho-beneškl dnevni k| Včeraj pod predsedstvom odv. Culota Sestanek občinskih predstavnikov zaradi ureditve nekaterih cest Sklenili so, da bodo čhnprej asfaltirali cesto Gorica-Sovodnje-Zagraj S0«5 iiVrtfBF Včeraj popoldne je bil v dvorani občinskega sveta v Ul. Crispi sestanek vseh županov ali njihovih namestnikov naše pokrajine. Sestanek je sklical pokrajinski predsednik odv. Culot, da bi zvedel za točna stališča posameznih občinskih uprav glede vprašanja predaje nekaterih cest državi, odnosno pokrajini. Tri slovenske občine so zastopali naslednji predstavniki: občino Doberdob Viktor Vižintin, občino Sovodnje Jože Ceščut in tajnik, števerjansko občino Hermenegild Podver-šiig in Terpin. Na sestanku so sklenili, da bodo čimprej a-sfaltirali občinsko cesto Gori-ca-S'ovodnje-Zagraj, za kar se ne zavzemajo samo omenjene občine ampak tudi pokrajinska uprava, ki je spoznala ne-odložljivost tega dela. Upravo nad to cesto naj bi po predlogu prisotnih sprejela pokrajina. Prav tako bi prišla pod njeno upravo cesta Devetaki-Martinščina-Zagraj in del so-vodenjske občinske poti, ki se s te ceste odcepi na Vrh. Cesta Devetaki-Doberdob-Ronke bo prav tako prišla pod div žavno upravo, toda za sedaj to še ne pride v poštev. Pokrajinska uprava pa namerava prevzeti tudi cesto železniška postaja Rubije-Vrh. Vse predloge so poslali pokrajinskemu upravnemu odboru (GPA), da pri rimskih oblasteh doseže njihovo odobritev. Izidi zaključnega izpita strokovne šole Tretja razreda slovenske tr-govsko-strokovne srednje šole v Gorici sta imela prejšnji teden zaključni izpit, ki so ga z uspehom opravili sledeči dijaki in dijakinje: Devan Briško, Silvan Ferle-tic, Uroš Hoban. Ivan Humar, Marin Lakovič, Albert Lavrenčič, Boris Lutman, Marij Muc-ci, Emil Povsic, Bruno Rusti-ja, Marij Tence, Vojko Valentinčič, Silvana Carrara, Ljubka Levpuscek, Ivan Lupin, Berta Marvin, Nadja Pintar, Nadja Pavletti, Sonja Šuligoj, Lučana Sinicco. Popravljalni izpit ima 12 dijakov, ST. PETER SLOVENOV Vodovod deluje voda pa še ni pitna Prebivalci St. Petra Slove-r.ov so vendarle dočakali, da so popravili hude okvare na vodovodu. Kakor je znano, je narasla Nadiža na nekaterih krajih odnesla velike količine materiala in z njim tudi glavno vodovodno cev, po kateri prihaja voda iz Podbonesca v mesto. Ker so cevi nove, je voda še vedno umazana. Županstvo poziva prebivalstvo, naj je ne pije, dokler je ne prevre. * * * Od 20. do 27. julija bo v Vidmu razstava fotografskih slik poklicnih fotografov in fotografskih amaterjev. Sestanek odbora ANFIM Danes dopoldne ob 18,30 bo na sedežu organizacije ANFIM (Associazione nazionale famiiie italiane martiri) v Ul. Morelli 37 sestanek pokrajinskega odbora, na katerem bodo razpravljali o finančnem položaju in o razdelitvi živilskih nakazil in nakazil za zdravila revnejšim članom. n » .... .. V šolskih prostorih v Ul. Croce rajem za 40-letno službovanje V šolskih prostorih v Ul. Croce je bila prejšnji teden svečanost z udeležbo šolskega skrbnika dr. Devetta in vsega goriškega učiteljskega zbora. Ob tej priliki so jim izročili diplome predsednika republike Gronchija za njihov^ 40-letno službovanje. To priznanje so prejele: Valerija E- cin, Ana Causi, Pavla Hvala, Alojzija Logar rojena Rutar, Gabrijela Mikulus, Humbert Moš-nik, Leopoldina Novak, Emilija Paglavec, Otilija Terpin roj. Strel in Marija Tušar. Dr. Leban je vsakemu slavljencu podaril še šopek cvetja. Ob tej priliki jih je tudi nagovoril, češ da niso samo učitelji, ampak predvsem vzgojitelji in voditelji otrok na njihovi življenjski poti. Priznanje za njihovo delo jim je izrekel tudi dr. Devetta. Za izkazano čast in pozornost se je v imenu slavljencev zahvalil Humbert Močnik, ki se rade volje spominja dela med osnovnošolsko mladino. ga izmed svojih največjih praznikov: v soboto, nedeljo in ponedeljek 26., 27. in 28. julija bo imel tradicionalni festival ob Nadiži, ki je v vseh prejšnjih izdajah doživel velik uspeh tako po številu obiskovalcev kakor tudi po programu. Skupine električarjev že dva tedna nameščajo barvane žarnice na najrazličnejših krajih. Razsvetlili bodo park »državnega zavoda», še prav posebej pa zeleno obrežje Nadiže. Za nočno razsvetljavo bodo porabili okoli 10.000 metrov žice. Namestili bodo tudi nad 20.000 žarnic. Pripravljajo odre za prireditve, ples itd. Starinsko mesto s slavno preteklostjo ter obenem narayAP, she4»: šče vasi Beneške Slovenije bo te dni pozdravilo v svoji sredi tudi nekatere znance italijanskega radia in televizije: Enzo Tortora, Achille Togliani, Nuc-cia Bongiovanni, Giampaolo Rossi, Franca Casalboni in drugi so s črnim ih belem podpisali pogodbo, s katero se obvezujejo, da bodo festivalske dneve prisotni v tem mestu in da bodo s svojim nastopom povzdignili ta velik praznik Nadiških dolin, Furlanije in vsega Veneta. Bolezen «coxackie» skoraj povsem Nekaj nad 200 primerov neznane epidemije so pred tedni zabeležili goriški zdravstveni delavci. 'Njen' najznačilnejši znak je bila huda vročina, bolečine v mišicah in bruha- JUTR1 20. Julija bode NA PRAZNIKU OB DOBERDOBSKEM 1EZKHU ob 1«. uri nastopili VESELI PLANŠARJI IZ LJUBLJANE godba iz Ronk in Doberdoba moški pevski zbor iz Doberdoba ter instrumentalni kvintet iz Doberdoba Pred sporedom bodo zabavne igre Sledi ple* — Preskrbljeno bo za jedačo in pijačo — Pridite! 26.. 27. in 28. julija Velike priprave v Čedada in ob Nadiži Zagotovljen je prihod nekaterih znancev iz televizijskih in radijskih oddaj Čedad se pripravlja na ene- nje. Bolezen je skoraj popolnoma izginila. Ugotovljeno je bilo, da je šlo za bolezen «co-xackie», ki se je pojavila v nekaterih krajih Azije. V Evropi se je tokrat pojavila prvič. «»------ Slikar Zigaina poslikal stene restavracije v Zakraju Giuseppe Zigaina, slikar iz Cervignana, je te dni napravil več fresk v novi restavraciji v Zagraju. Slike so ze'm originalne in so polne značilnih motivov za neposredno zagrajsko okolico. Za Zigainove slike vlada v Zagraju veliko zanimanje, saj je' njihov avtor eden izmed zelo znanih i-tatijanskih slikarjev, ki je z uspehom rqzstavljal v Londonu, Parizu in na beneški Hiennali. Pozimi je razstavljal tudi v Ljubljani. Nadaljevanje predstav cirkusa Orlei Danes zvečer se bo na Malih Rojcah vršila druga predstava cirkusa Orfei. Pričetek bo ob 21.15, Jutri se bosta vršili dve predstavi, in sicer ob 16. uri in ob 21.15. Ves dan pa je odprt potujoči živalski vrt. #»------ Nesreča motociklista iz Trsta v Gorici Včeraj ob 14. uri se je prevrnil z lastnim motociklom na cesti pri Majnici 53-letni Fran-cesco Brasotti, bivajoč na Goldonijevem trgu 3 v Trstu. Z rešilnim avtomobilom Zelene ga križa so ga prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili razne rane in u-darce na levi nogi. Zaključna faza kolesarske dirke po Franciji Z izdatno zmago v etapi na kronometer Gaul končno le oblekel rumeno majico 1Uto Favero zadržal drugo mesto pred Geminianijem - Nencini takoj za Gaulom - Anquetil ni startal - Danes zadnja etapa TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na go riškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 27,4 stopinje, najnižjo 1 pa 18,2 stopinje. DIGIONE, 18. — Charly Gaul je danes s pričakovano avtoriteto zmagal v 23. etapi kolesarske dirke po Franciji, Besancon-Digione (74 km), ki so jo morali preostali udeleženci «Toura» prevoziti posamezno na kronometer. Z velikim naskokom, ki si ga je pridobil glede na ostale favorite za končno zmago in predvsem glede na Favera in Ge-minianija, je Luksemburžan končno oblekel tudi rumeno majico prvega v splošni klasifikaciji in je poslej s prednostjo 3’10” skoraj gotovo tudi že končni zmagovalec letošnje dirke. Na progi, ki so jo podaljšali za 3 km, tako da je njena dejanska dolžina bila 74 in ne 71 km, je Gaul dosegel povprečno hitrost 44.201 km na uro. Prve tri četrt ure je z najboljšim časom vodil Spanec Galdeano, ki je startal enajsti in dosegel čas 1.43’41” ter pri tem v drugem delu proge prehitel Le Menna, ki je prvo polovico prevozil v dotlej najboljšem času 50’03”. Na boljši čas od Le Menna v prvi polovici proge je bilo treba počakati vse do prihoda Gaula. Luksemburžanov čas na pol poti je znašal namreč 49’26”. pozneje se je zvedelo, da je Geminiani prevozil prvo polovico etape v času 50’43”, Adriaenssens v 49 min. 35” in Favero v 50’23”. Na pol proge je Gaul že dosegel drugo mesto v splošni klasifikaciji samo 10” za Fa-verom, v drugi polovici etape pa je z elegantno in lahkotno vožnjo svojo prednost še povečal in na cilju so mu izmerili čas 1.40’27”. Galdeano, ki je bil dotlej prvi, je padel na drugo mesto in ostal na njem vse do prihoda Nencinija, ki se je s časom 1.41’15" plasiral na drugo mesto 48” za Gaulom, Nencini je vozil izvrstno in bi morda lahko tudi zmagal, če ne bi izgubil nekaj dragocenih sekund zaradi o-kvare na prvem kolesu. Geminiani je dosegel čas 1.43’36”. Ko je stopil s kolesa, je zvedel za čas Luksemburžana in se z žalostjo prepričal, da je izgubil bitko za končno zmago. Favero je zaostal za Geminianijem le za 8”, kar mu je je včdno omogočilo ohranitev drugega mesta v splošni klasifikaciji. Skoraj na pol proge 3 km od kontrolnega mesta, je neko spremljevalno motorno kolo trčilo v Jeana Dotta, ki se je pri padcu poškodoval po glavi, tako da so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico. Jacques Anquetil, ki je imel vso noč visoko mrzlico, ni startal, zaradi česar je francosko moštvo izgubilo prvo mesto v splošni klasifikaciji e- iiiimiuiiiimiiiinmiiiiiiiHiHHtiuiHHiiimin Kino v Gorici CORSO. 17.30: »Divjanje«, P. Newman in L. Milan. Mladoletnim vstop prepovedan. VITTORIA. 17.15: »Veliki rop«, P. Finch in M. Swanson, barvni film. MODERNO. 17.00: »Avanturi sti otočja Bahamas«. VERDI. Zaprto zaradi letnih počitnic. CENTRALE. Zaprto zaradi letnih -počitnic. • »»------- DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italija 4, tel. 25-76. Slovensko narodno gledališče Iz Trsta gostuje danes v Stan-drežu na dvorišču kon-sumne gostilne s komedijo NASI LJUBI OTROCI kip. katero je prevzelo moštvo Belgije. Dan je bil lep, vroč in lahen veter je nekoliko olajšal dirkačem vožnjo. Jutri je na vrsti zadnja etapa od Digiona do Pariza, dolga 320 km, ki poteka, razen v prvem delu, izključno po ravnini. Vrstni red v 23. etapi Be-sancon - Digione (71 km na kronometer): 1. Gaul (Niz.-Luks.) 1.40’27” (z odbitkom 1.39’27”), 2. Nen- C.HARLY GAUL cini (lt.) 1.41*15” (z odbitkom 1.40’45”), 3. Adriaenssens (Belgija) 1.41*46”, 4. Planckaert (Bel.) 1.42’44”, 5. Geminiani (CS) 1.43’36”, 6. Galdeano (Sp.) 1.43'41”, 7. Favero (It ) 1.43’44”, 8. Darrigade (Fr.) 1.43’46”. 9. Schmitz (Niz.-Luks.) 1.44'09”, 10. Suarez (Sp.) 1.44’23”, 11. Van Geneiigden (Bel.) 1.44’27", 12. Morvan (OSO) 1.44’44”, 13. W. Van Est (Niz.-Luks.) 1 ura 44’49”, 14. Le Menn (OSO) 1 1.44’59”, 16. Catalano (It.) 1 u-ra 45’02”, 17. Bahamontes (Sp.) 1.45’27”, 18. Luyten (Bel.) 1 ura 45’44", 19. Graczyk (CS) 1.45’58”, 20. Friedrich (Svica-Nemčija) 1.46'03”, 28. Bobet (Fr.) i.46’53”, 36 Nascimbene (It.) 1.4802”, 47. DalFAgata (I-talija) 1.4911”, 54. Baffi (ItJ 1.50’03”, 55. Brenioli (It.) 1 u-ra 50’46", 58, Padovan (Italija) 1.50’36”, 59. Pintarelli (It.) 1 ura 51’13”, 64. Bottecchia (It.) 1.51’50”. Odstopil je Dotto (CS). Splošni vrstni red po 23. e-tapi: 1. Gaul (Niz.-Luks.) 107 ur 33’19”, 2. Favero (It.) z zaostankom 3’10”, 3. Geminiani (CS) 3’41”, 4. Adriaenssens (Bel.) 7’16”, 5. Nencini (It.) 13’33”, 6. Planckaert (Bel ) 28’ in 01”, 7. Bobet (Fr.) 3139”, 8. Bahamontes (Sp.) 40’26”, 9. venaers (Bel.) 5826”, 11. Da men (Niz.-Luks.) 108.33’41”, 12. Friedrich (Svi.-Nem.) 108 ur 35’14”, 13. Delberghe (PNE) 108.35’37”, 14. Graczyk (CS) 108.38’28", 15. Bauvin (Fr.) 108 ur 46’10”, 16. Ernzer (Niz.-Lu-ksemburg) 108.49’48”, 17. An-glade (CS) 108.57’58", 18 Tho-min (OSO) 108.59’03”, 19. Catalano (It.) 108.59’06", 20. Man-zaneque (Sp.) 109.02’31”. Splošni vrstni red ekip po 23. etapi: 1. Belgija 324.13’40”, 2. Italija (Favero. Nencini, Catalano) 324.22’27”, 3. Nizozemska-Luksemburg 324.56’48”, 4. Francija 325.13’00", 5. Center - jug 325.13’26”, 6. Španija 327.31’34”, 7. Pariz - severovvhod 327 ur 33’22”, 8 Svica-Nemčija 327 ur 43’13”. 9. Zahod - jugozahod 327.58’54”, 10. Mednarodno moštvo 329.36’02”. Šahovska študentovska olimpiada ZDA-Jugoslavija i:0 (3) ,V prekinjenih partijah stojijo Jugoslovani bolje - SZ že zanesljivo prva VARNA, 18. — V današnjem šestem in predzadnjem kolu študentovske šahovske oli-mpiade v Varni, so bili doseženi naslednji rezultati:: ZDA - Jugoslavija 1:0 (3). Lombardi - Djuraševič 1:0, o-stale partije so bile prekinjene v boljših pozicijah za Jugoslovane. Vzhodna Nemčija - Madžarska 0:1 (3). Argentina - Bolgarija 1,5:0,5 (2). CSR - SZ 2:2. Prekinjene igre 5 kola: Madžarska - Argentina 1:1 (2). SZ-Vzhodna Nemčija 2.5:1,5. CSR - ZDA 2.5:1,5. Stanje po 6. kolu: SZ 17. Bolgarija 12,5 (2), ČSR 12, Jugoslavija 10 (3), ZDA 9,5 (3), Madžarska 9 (5), Argentina 9 (4), Vzhodna Nemčija 7,5 (3). * * # SAN BENEDETTO DEL TRONTO, 18. — V 8. kolu mednarodnega šahovskega turnirja so jugoslovanski zastopniki spet dosegli velik uspeh s petimi zmagami v petih l-grah. V glavni skupini je Ka- Bergaud (Fr.) 48'33”, 10. Hoe- ................................ Polfinale Ifavisovega pokal« Italija - Poljska 2:0 po .prvih igrah posameznikov Pietrangeli premagal Skoneckega, iirola pa Licisa VARŠAVA, 18. — Po prvem dnevu polfinalnega teniškega dvoboja za evropsko cono Davisovega pokala, vodi Italija proti Poljsiki z 2:0. Obe igri posameznikov sta italijanska igralca odločila v svojo korist z naslednjima rezultatoma: Pietrangeli (It.) - Skonecki (Polj.) 6:3, 6:2, 4:6, 6:4. Sirola (It.) - Licis (Polj.) 6:4, 3:6, 6:4, 6:3. S prednostjo dven zmag je Italija že postavila svojo hipoteko na končno zmago v tem dvoboju, v katerem je sicer že prej veljala za favorita. Zmagi Pietrangelija in Si-role sta bili celo lažji kot bi se dalo sklepati iz dejstva, da sta morala svojima nasprotnikoma prepustiti po en Set. V prvem srečanju sta se pomerila igralca št. 1 in Pietrangeli si. je kljub nezanesljivemu začetku razmeroma lahko priboril prva dva st-ta. V tretjem setu je Italijan popustil. Skonecki, ki ni bil v najboljši formi, je to izkoristil in zmagal v deseti igri, ko je izkoristil nekaj zaporednih napačnih servisov Pietrangelija. V četrtem setu pa ura 44’59”. 15. Ferlenghi (It.) • je Italijan spet prevzel nad- Komentar francoskega tiska C*est fini... €€ PARIZ, 18. — «C'est fini«: s temi besedami označuje danes zvečer francoski tisk konec negotovosti skozi vseh 23 etap, ki so pritegovale pozornost milijonov ljubiteljev kolesarskega športa; konec u-panj, da bi videli jutri v parku Princev v «rumenem» e-nega izmed svojih, pa čeprav ipokrajinca Geminianija; konec lepih sanj Vita Favera, tako podobnih onim, ki jih je doisanjal Walkowiak leta 1956. Vsi prvi komentarji večernih izdaj izražajo navdušenje nad malim «Charlyjem», obžalovanje nad neizprosno usodo, ki se je zaklela proti francoskemu moštvu in predvsem proti njegovemu mlademu kapetanu Jacquesu Anquetilu in z odkrito simpatijo govorijo o Vitu Faveru, ki je s tako zagrizenostjo skoraj do konca branil rumeno majico. »Luksemburžan — piše list »France - Soir« — je potrdil svojo nesporno premoč. Svoje nasprotnike je dominiral v etapi na kronometer, potem ko jih je zlomil na gorskih e-tapah. V drugi polovici današnje etape je z edinstvenim slogom iztrgal Faveru rumeno majico, ki jo bo nosil sicer en sam dan, a zato do konca «Toura» kot velik športnik in zaslužni zmagovalec«. Vendar pa niso vsi tako prepričani, da je prav vsega konec. «Paris - Presse« piše, da v francoskem moštvu še vedno upajo na «veliko piese-nečenje« v zadnji etapi, ki lahko s svojimi brezkončnimi 320 km povzroči vsako presenečenje. So tudi taki, ki menijo, da lahko na Gaula vpliva Vročina, ki je začela pritiskati... »Toda — zaključuje iist, ki je do poslednjega verjel v An-quetila in Bobeta — velika u-trujenost je legla na ljudi v tej zaključni fazi. Moralo bi priti do res izrednega presenečenja, da se »Tour« ne bi Zaključil že danes v Digionu«. zorstvo nad igro in z lahkoto zmagal. Druga igra med Sirolo in Licisom je bila hitrejša in boljša. Sirola je imel svoje težke trenutke, kot je to zanj že o-bičajno, toda v celoti je igral dobro in že v kali je zatrl poskuse mladega Poljaka, da bi zmedel svojega nasprotnika s pogostimi prodori k mreži. Začetni udarci so pripadali dolgemu Italijanu, ki je nato mirno odbijal napade Poljaka in si zagotovil set. V drugem setu je Licis z briljantno igro prisilil Sirolo v defenzivo in je premočno zmagal. V tretjem in četrtem setu pa je spet dominiral Sirola in si s prvo match - žogo priboril igro in točko za Italijo. Jutri je na programu srečanje dvojic. Za Italijo bosta nastopila Pietrangeli in Siroia, za Poljsko pa Piatek in Rad-zio. TENIS Anglija - Francija 3:0 MANCHESTER. 18. — Angleža Wilson in Davies sta v današnjem srečanju dvojic v okviru polfinalnega teniškega dvoboja za Davisov pokal premagala francosko dvojico Mo-linari-Darmon s 4:6, 6:3, 6:4, 6:1. S to zmago vodi Anglija proti Franciji že s 3:0 in se je praktično že kvalificirala v finale KOŠARKA Zmagi Stock in C. zvezde v Porto San Giorgio PORTO SAN GIORGIO, 18. — V nadaljevanju mednarodnega ženskega košarkarskega turnirja v Porto San Giorgio, je sinoči Crvena zvezda iz Beograda premagala Wiener z Dunaja z rezultatom 42:28. Rezultata današnjih tekem: Stock - Wiener 51:39 (27:20). Dinamo (Moskva) - Heidelberg 66:42 (39:18). V tržaški ekipi Stock so se odlikovale Bradamanle, Tara-bocchia, Prenuschi in Nunzi. «»----------------- Boks v Rimu RIM. 18. — Rezultati nocojšnje boksarske prireditve v Rimu: Welter kat.: Bianchini (A rezzo) premagal Lampo (Vi-terbo) p. t.: Petelinja kat.: Milan (Benet-Ke) - Bertini (Grosseto) prekinjeno po odločitvi zdravni-ks * Šrednjetežka kat.: Bacche- schi (Grosseto) premagal Boul-gruna (Oran) p. t.; Peresna kat.: King Joe (Nigerija) premagal Polidorija (Grosseto) zaradi odstopa v 6. rundi; Težka kat.: Bozzano (Chia-vari) premagal Vidala (Fr.) zaradi zdravniške intervenci je v 5. rundi; We!ter kat.: T. Wright (Detroit) premagal Grahama (Belfast) zaradi odstopa v 3. rundi. Stolpec T0T0SP0RT Zmagoviti stolpec športne stave TOTOSPORT št. 3 je naslednji: 2. 2, nev.; nev., 2, 1; 1, 1, 1; 2, 1, x, x; x, x. Skupna vsota za razdelitev: 27.776.386 lir. raklajič premagal Madžara ®»* taia in prevzel vodstvo, ki JB ga najbrž nihče več ne bo raO’ gel ogroziti. Nikolič je prem gal Francoza Frikera. Stanje po 8. kolu: Kara«* jič 6, Roth 5,5, Nikolič in Len* man 5. Tatai 4.5, Palmiott« 4 (1), Baldanello 4, Atard » Friker 2, Magrin 1 (W. veri 0. . M Stanje v ostalih skupina«-V A skupini vodi AndjelkoVt® s 6 točkami pred Pavlovičem s 5.5. V B skupini je IvkoV* drugi do peti s 5,5 točke. Avtomobilska dirka po Evropi Včeraj zvečer je prišlo Jugoslavije večje število in*' zemskih avtomobilov, ki s°* delujejo na krožni dirki P. Nemčiji, Avstriji, Jugoslavija Italiji, Švici, Franciji in BeV giji. Tekmuje se v pravi vožnji: ker dirka ni hitrostna* prometa niso ukinili. Teka’f* valci so prišli k nam čez M°® pr. Rdeči hiši. Vozili so sko* zi naše mesto od 22. pa skoraj do 1. ure po polnoči. Pred k*' dečim sedežem goriškega iV* tomobilskega kluba v Ul. R®* ma so časomerilci nadzorov«* li prihode tekmovalcev. Tekmovalna proga se je Prl” čela v Liegeu v Belgiji, kijjjj bo tudi cilj. Dolga je j*2®” km. Danes tekmovalci počiva* jc nekaj ur v Brescii, neka! pred poldnem pa bodo nada* ljevali pot proti cilju. ilni BOKS NORWOOD, 18. — Bivši svetovni prvak peresne kategOj rije Willie Pep je minulo noe premagal po točkah v 10 run* dah Bobtvja Bella. ‘lopovom, urednik STANISLAV RENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT . KINO PROSEK-KONTOVEt predvaja danes ob 28. uri in jutri 20. t. m. ob 17. uri barvni film: «Vitezi utvare* (I cavalieri dell’illusione) H. LAMARR M. VITALE Kirnna predvaja danes 19. t.m. ob 18. uri film: 'ZASEDA S STO PUŠČICAMI’ (L’agguato delle Cento Frecce) n. Si m 1 Nadaljevanje na prostem ob 20.30 film: 'LJUBEZEN JE ČUDOVITA STVAR* (L’amore č una Cosa meravigliosa) /''VLADIMIR BARTOL ALAMUT A «Kako? Jaz? Prost? »i sem prišel, da bi te umoril?« »Ibn Tahirja ni več. Zdaj si samo še Avani. Spenjati si sačel na Al Araf. Vrana vrani ne izkljuje oči.» Ibn Tahir je zajokal. Vrgel se je k njegovim nogam. »Oprosti! Oprosti!« , „ »Pojdi daleč od tod, sin moj. Uči se in spoznavaj. Ne ši se pred ničemer. Vse predsodke zavrzi. Nič naj ti ne dovolj visoko, nič prenizko. V vse se podaj. Bodi ne bo ničesar več. kar bi ti mogel dati svet takrat se i Morda ne bo več mene. Toda moji bodo ostali. Dobro el boš, za to bom poskrbel. Takrat boe te na Arafu.» Ibn Tahir mu je hlastno poljubil roko. Hasan ga je gnil in mu dolgo in globoko zrl t oči. Potem ga je objel poljubil. »Sin moj...» je zajecljal in oči so mu bile vlažne. »Moje ro srce te je veselo. Dal ti bom denarja. Ukazal bom, da ti o s seboj vse, kar boš zahteval...» Ibn Tahir je bil presunjen. »Ali bi smel še enkrat pogledati v vrtove?* »Pojdi z mano na vrh stolpa.* Sla sta na ploščad in pogledala v vrtove. Ibn Tahir je 'zdihnil. Potem ga je premagalo. Položil je glavo na nad- ek in se sproščeno razjokal. - — Vrnila sta se in Hasan J« dal vse potrebne ukaze. Ibn Tahir je vzel svoje stvari s seboj. Tudi pesmi. Bile so mu drag spomin, še isti dan je odjezdil z gradu, dobro oborožen, založen z denarjem in s tovornim osličem ob strani. S polno močjo je sijalo sonce nanj. S strmečimi očmi je gledal okrog sebe. Ves svet se mu je zdel prerojen in nov. Kot da bi bil šele zdaj spregledal, mu je bilo. Tisoč vprašanj je čakalo na rešitev. Fedai Ibn TahiT je zares umrl. Rodil se je filozof Avani... Hasan se je s še neznano, prekrasno zavestjo v srcu vrnil v svoje prostore. Cez nekaj časa sta prihitela velika daija vsa zasopla k njemu. »Kaj to pomeni? Ali veš, da je Ibn Tahir odjezdil z gradu? Vsi so ga videli.* Hasan se je vzveseljen nasmehnil. »Zmotili ste se. Vaše oči so vas prevarale. Ibn Tahir je umrl kot mučenec za izmailstvo. Bržkone je nekdo drug odjezdil. Jaz ničesar ne vem... Da, nekaj prijetnega se mi ie namerilo, moram vama povedati: dobil sem sina... Velika daija sta se spogledala in zmajala z glavo... * * * Oddelek, ki je bil spremil Ibn Tahirja na Alamut, se je vračal z ujetim Ibn Vakasom proti Nehavendu. Vso pot so prisluškovali vestem. Čakali so, da se bo raznesla novica, da je bil izmailski poglavar umorjen. Toda te vesti ni bilo. V Nehavendu je velel potem Fahr al Mulk, sin umorjenega velikega vezirja, da bi maščeval umor svojega očeta ter obenem prikril beg pravega ubijalca, svečano obglaviti Ibn Vakasa kot vezirjevega morilca... Takrat je bil Ibn Tahir že prekoračil mejo iranskega cesarstva ter prispel v Indijo. DEVETNAJSTO POGLAVJE dežele v deželo in zbujala strah po vsej velikanski državi Seldžukov. Izzvala je nešteto nepredvidenih posledic ter po-■ vzročila splošno negotovost in zmedo. Trdnjava Zur Gumbadan pri mestu Kird Kuhju, središče izmailcev v Kuzistanu, ki je bila vsa izžejana in izstradana že na tem, da se preda, je bila prav kakor Alamut čez noč osvobojena oblegovalcev. Veliki vezir, smrtni sovražnik iz-mailstva, je bil mrtev. Njegov naslednik, Tadž al Mulk, je veljal za Hasanovega prijatelja. Zatorej so Kizil Sarikove čete pustile obleganje in se na svojo pest razšle, še preden je prejel poveljnik kakšno navodilo od sultana ali od novega vezirja. Hasanov sčl, ki je nosil Husein Alkeinijevemu nasledniku, šejku Ben Atašu, ukaz o izročitvi morilca velikega daija, je imel že prosto pot do trdnjave. Že naslednji dan se je odpravila številna in dobro oborožena karavana z uklenjenim Hoseinom proti Alamutu. Vest o umoru velikega vezirja je končno dosegla tudi najstarejšega sultanovega sina Barkijaroka na njegovem bojnem pohodu proti upornikom ob mejah Indije. Prepustil je poveljstvo nad delom vojske svojemu bratu Sandžarju, z ostalimi četami pa je na vrat na nos odhitel proti Isfahanu, da zaščiti svoje nasledstvene pravice ter prepreči morebitne nakane svoje mačehe Turkan Hatune in njenega vezirja Tadž al MuHca. Medtem je bil Tadž al Mulk v Isfahanu vse pripravil, da okliče štiriletnega Mohameda za prestolonaslednika. Glavnega nasprotnika te namere ni bilo več in kolebljivi sultan ni imel več nikogar, ki bi podpiral njegovo voljo zoper zahteve njegove najmlajše in tako odločne žene. Prav takrat so mu minevali dnevi v Bagdadu sredi največjih slavnosti in svečanosti. Poleg kalifa se mu je poklonilo še več kot tisoč podložnih kraljev, knezov in velikašev iz vseh pokrajin njegovega cesarstva. Bil je na višku slave in moči. Niti smrt njegovega Vest o umoru velikega vezirja je letela po breih sleh iz dolgoletnega zvestega svetovalca mu ni mogla greniti občutja lastnega veličanstva. Ničesar več si ni želel. Bil je vsestransk0 srečen. — — Vest o razidu sultanovih vojska pred Alamutom in Zat Gumbadanom je opozorila opreznega Tadž al Mulka na n* varnost, ki je pretila državi od njegovega dovčerajšnjega ^ veznika Hasana. Zdaj, ko je stopil na mesto Nizama al Mulk9 kot upravljavec velikega iranskega cesarstva, je začutil poln0 odgovornost za red in mir v državi. Strogi sultanov ukaz, d® mora nastopiti proti izmailcem z vso brezobzirnostjo, mu J® prišel kakor nalašč. Takoj je odstavil emira Arslana Taš® in Kizil Sarika ter imenoval na njuni mesti dva mlada in odločna turška častnika, ki naj bi zbrala in uredila razkroP' ljene čete ter z njimi ponovno udarila proti Alamutu i0 Zur Gumbadanu. • * * »Dovolj je bilo razburjanja ta zadnji čas,* je dejal Hasah velikima daijema. »Potrebni smo oddiha, da se pripravil^0 za nadaljnjo borbo. Prav tako moramo zabrisati nastal® vrzeli v naši zgradbi. Puskušajmo torej doseči s sultanoU* časten mir.* Fedai Halfa je bil določen, da pojezdi s pismenimi Pf* goji k sultanu v Bagdad. Hasan mu je bil postavil sledeč® predloge: Da vrne izmailcem gradove in utrdbe, ki so ji*1 imeli, preden je proti njim nastopil veliki vezir. Za porušeh® mora plačati sultan odškodnino. Za protiuslugo se Hasa** obvezuje, da bo ustavil sleherno osvajanje novih postojank-Obenem je pripravljen ščititi vso severno mejo države Pre<^ vpadi barbarov. Sultan pa mora plačevati za vzdrževalnih® te vojske letno petdeset tisoč zlatnikov. Ko je Hasan stavljal na pismo svoj pečat, se je m«1' smejati. Dobro je čutil, da pomenijo njegovi predlogi nema*® izzivanje. Radoveden je bil, kako ga bo sultan sprejel. Saj h; zahteval od vsemogočnega iranskega cesarja nič manj, & da mu plačuje letni davekl = =3 (Nadaljevanje sl«^'