Bpedirtone tn abbonamento postale — PoStniua plačana ▼ gotovini
Leto XI., št. 8 („jutro» 42 a) Lfabllana, ponedeljek 22. februarja
Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon St. 31-22. 31-23 31-24.
Inseratnl oddelek: Ljubljana. Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25. 31-26
Podružnica Novo mesto. Ljubljanska cesta St 42.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima
Enione Pubblicita Italiana S. A„ Milano
PONEDELJSKA IZDAJA
Cena cent, 80
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon St. 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 31-26
Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj - Naroča se posebej in velja mesečno L. 3.— Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u.	__
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza Italiana ed estera:
Unione Pubblicita Italiana S. A.„ Milano
nžneiti Tunisu
So vraža" kova akcifa zavrnjena z uspelm protinapad icn Bombardiranje Trpollsa in Bejruta v Siriji
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 21. februarja naslednje 1002. vojno poročilo:
V južnem odseku tuniSkega bojišča se je
razvila te -ba me-1 ofciopnlim vozovi, v kateri so naše oklopne izvidnice ob podpori jetaMva R takojšnjim protinapadom zavrnilo sovražno akcijo.
Naša letala poletela nad sirijskl Tri-pol;*» in Bejrut ter bombardirala skladišča in <"'>liin!<e petroleja.
Nasprotna letala so spuščala bombe na Nap >ii in povzročila majhno škodo na zasebnih psi lop jih; med civilnim prebivalstvom >o doslej ugotovili 119 mrtvih in 332 ranjenih. Drugi letalski napad je bil izvršen na Palermo; bilo je le malo ljudi ranjenih. Izmed štirih napadajočih letal, ki so jih zadali izstrelki italij.insko-neniškega protiletalskega topništva, sta padli dve v eno 11 km od Palerma in četrto na
sv: jem povratku je podal prvi mir.ister vladarju obsežno peročilo.
Prekrštev španske suverenosti
Tanger, 20. febr. s. Tanger je včeraj pre-lete'o ameriško letalo, na katero so protiletalske baterije streljale in ga prisilile, da se je olcaijilo.
Dozn:va se nadalje, da je neki hdroplan. ki je bil tudi ameriški in je priletel iz Francoskega Maroka, letel nad špansko mejo pri Larache. Stre'i protiletalske bateiije so ga zadeli in je letalo moralo pristati na reki Dukus. Opazovalec v hidroplanu je bil ubit.
Izgredi med zavezniškim vojaštvom v Alžiru
Tanger, 20. febr. s. Po vesteh iz raznih
Pojemanje sovjetskega pritiska
Izjalovljeni sovražnikovi napadi na fronti med Orlom in Azovskim morjem - 774 sovjetskih tankov onesposobljenih v 10 dneh
JSVanc^T Razen lega je bilo od- | virov so v raznih alžirskih krajih nastali vrženih nekoliko bomb na Kalahrijo, na j mcidenti med severncamer^škim^ vojakom kraje Amontoa, C*o«s, Tauro in Cittanova.
Mod civilnim prebivalstvom je bilo nekoliko žrtev. Dve '.etaii sta bili nadalje uničeni od obrambnih baterij, ko sta leteli nad Por-tom Empedocle.
Žrtve Iet3lsk*h me J timlškim prebivalstvom
Tunls, 20. febr. s. Tuniški bej, ki so ga gleboko' pretresle žrtve barbarskega letalskega napada proti miroljubnemu muslimanskemu prebivalstvu Kairouana. je z-roč 1 prvemu m nistru Mohamedu šeniku 50.000 frankov ki b se naj razdelil! med najbolj prizadete rodbine. M hamed Senik se le podal v sveto mesto in se je dolgo mudil med razvalinami stanovanjskih predelov, razdejanih mošej in v boln'šn cah ki so prenapolnjene z ranjenci Nato je iz-ročl i ajevnm oblastem bejev dar. T'o
Poslabšanje Gandhijevega zdravja
Indijska javnost zahteva njegovo takojšnjo izpustitev
iz zapora
Bangkok. 20 febr. s. Po vesteh iz Indije te Gandhijevo zdravje č m dalje bolj slabša. Poročilo zdravnikov, ki ga nadzorujejo, pravi: »Gandhijevo stanje se je znatno poslabšalo in je v resnici težko.« Iz Nevv Deihija poročajo nadalje, da je nad 17 000 oseb podp salo proglas, v katerem zahtevajo naj se Ganahi takoi izousti Med konferenco indijskih političnih vodij v New Delhiju, so sprejeli resolucijo, ki zahteva. da se takoj ;zpusti. To resolucijo so takoj poslali posebnemu podkraljevemu
tain:ku.	.
Tokio. 20 febr. s. Vodja zveze za indijsko neodvisnost v Birmi je izjavil zastopnikom tiska da pomen Gandhijev post tiho zapoved vsemu indijskemu prebivalstvu, naj bo pripravljeno za odločilno borbo za neodv;snost svoie dežele Gandhi simbolizira in predstavlja vso Indio. Nov dokaz požrtvovalnosti. ki ga podaja v tem trenutku za svobodo in neodvisnost svoje
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 21. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes nasieonje poročilo:
Zaradi južnega vremena, ki je nastopilo tum v drugih odsekih fronte in zaradi vež-kdi izgub, Ki jih je sovražni« utrpel v dosedanja boroan v zimski bitki, je pritisk sovražnika včeraj ponekod popustil.
Na področju spuanjega feuuana so bili krajev .u sovjetski nat>aAU brezuspešni.
Na Ironti trud Azovsiiim uiorje.ii iu področje^! ju/.no od Oria so se Izjalovili šte-vian sovražnikovi napadi. Lnicenih je bilo bi oklepnih voz, n»ed njimi 34 sa.uo pri obraiiioi močnega sunka, pri katerem je sovraž .uk ra^Cii k. ga uupei velike krvave izgube. Več napauov ne.uških oddeikov v tem odseku je prineslo krajevne uspehe. Letalstvo je z močnimi siiami podp-ralo ouueike kopne vojske in izvajalo uničujoče uuarce proti sovražnim voziiom, oklopiiim vozov o. u in zbirališčem čet. Bojna letala so z vidnim uspehom bombardirala železniške ciije v sovražnikovem zalettju.
Posamezni sovražiti napadi na prostoru pri iizevu so bui ueiouia v protisunku zavrnjeni.
V	se.ernem delu vzhodne fronte Je sovražni«. napauel na nekaterih mestih južno od limensttCga jezera, toda bJ je oubit z velikimi izgubami.
Južno ou Ladoškega jezera in pred Petrogradom sovražnik ni ponovil svojih napa,-uov. Dve lastni napadalni akciji sta se kijub trdovratnemu odporu sovražnika nadaljevali z uspehom in je bilo pri tem uničenih 12 oklopnih voz.
Protiletalsko topništvo se je med vso obrambno bitko posebno izkazalo na vseh žariščih vzhodne fronte. Letalska esuadriia pod vodstvom podpolkovnika Trautloffa je sestrelila svojo 40dO. letalo.
Na fronti pri Kanualakši se je posrečilo neaiškim in iinskim oddelkom obkoliti in popolnoma uničiti sovjetsko sn.učarsko edi-nieo.
V	času od 11. do 20. februarja je bilo na
vzhodni frouti po zaslugi oddelkov kopne vojske uničenih, zaplenjenih ali onesposobljenih za premikanje 7 <4 sovjetskih oklop-n-h voz.
Na južnovzhodni tuniški fronti se nadaljujejo premikalne borbe. Z cklopnimi vozovi podprt sovražni protisunek je bil zar vrnjen. Letalstvo je uspešno obstreljevalo z bombami težkega kaUbra zbirališča an-dežele bi mu mogel zavoljo njegove visoke j gleških čet in postojanke protiletalskega starosti postati usoden Indijsko ljudstvo, | top.-us.va. ki se zaveda tega plemenitega koraka, je i " ,p,a odločeno, da bo sled:lo po poti, ki mu 30 i je pokazal, boreč se proti osovraženemu tla- ■ čitelju. dokler ne bo v Indiji izkoreninjen j vsak angleškoameriški vpliv Vodja zveze I
Ansrleži. Ameriški vojaki so očitali angleškim. da so previdno redelavni v odseku, ki ga drže pri Cestantin', ter s? se norčevali zaradi angleške pretveze, da n^ morejo napredovat' zaradi blata Rekli so jirn, da njihove noge bolj zaustavlja wisky kakor blato.
Doznava se nadalje, da je tflo treba zaradi krvavih 'nc dentov po med3?bojmh žalitvah pripadnikov beh vojsk in zaradi spopadov' med ameriškimi 'n angleškim: patrolami tako ured ti urnik za svohoJne izhode pripadnikov obeh voj^k. da se niso mogli več srečati na ulicah. Notranji položaj je p-stal še težj! zaradi odpora črnih čet ki so jih hotel; premest ti na tuniško fronto da bi izpolnile vrzelj, nastale v zavezniških vrstah ob zadnjih vejnih dogodkih Mnog-' ranjeni črnci, k: so ležali v bolnišnicah. ~so pobegnili in se zatekli v hiše prebivalstva v n:tranjosti dežele.
na velik sovjetski oddelek, kateremu so zadale izgubo 100 mož in ga pognale v beg. V nekem drugem odseku so finsko-nemške čete uničile sovjetsko sstotnijo, ki je bila že prej obkoljena, in tudi oddelek, ki j: je prišel na pomoč.
Včeraj in preteklo noč so finska letala v zaporednih valovih bombardirala sovjetska oskrbovališča v južnem odseku vzhodne Karelije. Zadela so tovarne ln podietja. nastali so požari in eksplozije Finske ietalske s;le so bombardirale tudi vasi. v katerih so se nastanile sovjetske j čete. Ti letalski nastopi so bili posebno j učinkoviti v odseku Rukajervija in Aunusa, j kjer je bilo mnogo poslop j in sovražnih | zbirališč docela uničenih. Protiletalsko topništvo je pognalo v beg sovjetsko letaio, ki se je približalo Helsinkom.
Nevarnost min ob švedski obali
Stockholm, 20. febr. s. Vzdolž švedske za. nadne obale zaznamujejo pravi naval min,
ki 90 jih položili sovjetski mornarji, in ne mine dan, da bi jih nekoliko ne odkrili. Včeraj so opazili nič manj nego 30 plavajočih min, izmed katerih so jih 16 uničili. Posebni oldelki švedske mornarice so neprestano na delu, da očistijo obalna vodovja teh min, ki pomenijo stalno nevarnost za brodar-stvo.
Ameriški admrral o podmorniški nevarnosti
Lizbona, 20. febr. s. Ameriški vicea niiral Andrevvs je v svojih izjavah zatrdil, da izdeluje Nemčija podmornice hitreje, kakor jih morejo Zedinjene države potapljati, in da je to razlog, zarali katerega se podmornice lahko smatrajo za sovražnika št. 1. mornarice.
Glede vprašanja podmornic opoz?rja -Times« zaveznike zaradi velike nevarnosti, ki jo predstavljajo sovražne podmornice. Zaradi podmornic zavezniki lahko izgubijo vojno.
Velik odmev Gobbelsovega govera
Le vojske Osi so asmožne^ da premagajo boljševiško nevarnost, ki grozi Evropi
Nove odredbe o športnem
za neodvisnost Indije je končal z beseda mi. da bi se Indija dv gnila kakor en sam mož če bi se Gandhiju pripetilo, kar bi se ne dalo več popraviti.
Carigrad. 20 febr s. List »Džumhuriet« piše o stradanju, ki si ga je naložil Gandhl. in podčrtava pTemenitost dejanja vehkega Indijca. k: izpostavlja svoje življenje v interesu stvari vseh njegovih rojakov Pisec trdi. da je Gandhijev sklep velika nevarnost za Angleže, in se vprašuje, ali bodo Angleži skušal; preorečiti njegovo smrt. ker bj pomfn:la odločilen preobrat v zgo-i dovini Indije.
Uspel natiad na ameriški
konvoj
Tokio, 20 febr. s. Poročilo japonskega glavnega stana navaja, da je skupina letai jaoon*ke mornarice naoadla 17. t. m vzhodno od otoka San Cristooala v sku-p.ai Salomonov h otokov sovražni konvoi Potopljeni so bili prevozni parnik velike tonaže in dva ruši'ca Pri tem napadu so b;!a izgubljena tri japonska letala.
Bombe na taborišče
vojn! h ujetnikov
Tokio, 20. febr. s. Agenc ja Domei po.oča z otoka Timorja, da je sovražni bombnik tina ,-.Consolidated B-24« ubil z bombami 10 avstralsk h in nizozemdskih vo;n:h ujet. n:kov ter hu'.o ranil nad 100 nadaljnjih ujetnikov, ko je bombardiral 15. februarja koncentracijsko taborišče Amboino na oto-
len Csr^rn.
Sovražni napad je bil naperjen na ladje v pristanišču, toda močna protiletalska obramba je letalce presenetila in so lahko odvrgli bombe samo na slepo, pri čemer so za'eli koncentracijsko taborišče.
Doznava se nadalje, da so skušali drugi sovražni bombniki napasti neko mesto v severnem delu otok3 Timoria. prav tako 15. februaria. to^a protiletalska obramba jih je prisilila, da so opustili svojo namero.
Uporniško gitarje
v Južni Afriki
Lorenzo Marquez, 20. febr. s. Južnoafriški listi poročajo, o nada'jniih terorističnih dejanjih v Južnoafriški uniji, zlasti v Spri. Mu in Johranesburgu, kjer so atentatorji vrgli zažigalne bombe, ki so povzročile znatno škodo.
Argentinska nevtralnost
Buenos Aires, 20. febr. s. Predsednik republike Castillo -e v razgovoru z zastepni-
Pri letalskem napadu na severnozapadno
ozemlje Neinč.je dne 19. iebruarja sta bili, kakor je bilo naknadno ugotovljeno, sestreljeni po mornariškem protiletalskem topništvu še dve nadaljnji letali, tako da so se celotne izgube angleškega letalstva pri tem napadu povečale na 13 le ta. L
Boji južitsvzhzdnJ od Orla
Bcriin, 20. febr. s. Iz vojaškega vira do-znavajo, da se nemške čete južnovzhodno od Orla v težkih obrambnih borbah trdovratno upirajo naspiotniku, čigar pritisk je na nekaterih točkah zelo močan. Silovit: napadi nemških pehotnih in oklopnih oddelkov so potisnili boljševike z raznih postojank. V teh borbah je bilo uničen:h 32 sovjetskih oklopnih voz Tudi na področju ob Doncu se borbe nadaljujejo Velik oddelek sovjetske konjenice, ki so jo prejšnje dni obkolili, je pred tem, da ga uničijo.
V severnem odseku so v težkih borbah zavnrLi Siilovite sovjetske napade, ki jih
Berlin, 20. febr. s. V tukajšnjih polit čnih krogih pcd^ijajo danes cekakšno bilanco pozitivnih učinkov, ki jih je *mel v svetu govor ministra Goebbelsa, in ugotavljajo da so bli absolutno aktivni. Podčrtavajo predvsem odmev, ki so ga imele ministrove besede v inozemstvu, zlasti v prijateljskih in zavezniških deželah, in ki kaže, da so te dežele da. es bolj nego prej v skupni front1 proti skupnemu sovražniku. Nemšk' tisk, ki objavlja obsežne posnetke kemen-tarjev v evropskem m zlasti v italijanskem tisku, kaže že v svojih naslovih, da je svet razumel voljo nemškega ljudUva. V Berlinu nadalje podčrtavajo, da je desetorica vprašacj, ki jih je zastav:l Gobbels nemškemu narodu, napravila globok vts tudi v deželah, kjer se po težkih preizkušnjah v teh 3 letih in pol vojne zavedajo, da znajo Nemci slediti besedam tudi z dejanji.
Madrid, 20. febr. s. Gobbelsov govor je napravil v vseh krogih globok vtis. Tisk ga podaja v obsežnih Izvlečkih in ga tolmači kot trdo resnico, ki jo je nemški narol v svoji neomajni volji lo zmage zaklical svetu v obraz. Listi opozarjajo, da so še danes nekateri narodi nesposobni pravilno ocenjevati stvami pomen komunistične nevarnosti in razočaranih individujev, ki verjamejo, da bi mogle kake druge sile ukrotiti in premagati boljševizem, če bi premagal mogočne vojske Osi. Cas je, do: ajajo listi, da se Evropa končno zave, da je njen prvi sovražnik boljševizem, proti kateremu je potrebno sodelovanje vseh, če hoče celina preživeti to preizkušnjo. Odveč je pripravljati načrte za povojni čas, če se p.ei-vsem ne iztrebi vsa komunistična nevarnost.
udejstvovanju v NessUsifi
Berlin, 20. febr. s. šef nemškega športa von Tschammer und Osten je izdal nekaj odredb za prilagoditev športnega udejstvo-vanja v totalni vojni. Odredbe Joločajo predvsem, da je telesno udejstvovanje v najrazličnejših oblikah vojaško važno in ga je treba zaradi tega podpirati m ojačevati z vsemi sredstvi. Tekme in telovadni nastopi se lahko prirejajo, v kolikor prispevajo k utrjevanju duha in telesa delovnih množic v vseh pokrajinah. Kadar gre za kakršnekoli tekme, se De smejo prirediti v večji oldaljenoeti kot 100 km od glavnega kraja pokrajine. Ukinjeni pa so vsi na'odrti in mednarodni telovadni nastopi, ker se jih ne morejo udeležiti bojevniki ter državljani, ki so dodeljeni delovni službi.
Povečanje vojne proizvodnje na Madžarskem
Budimpešta, 20. febr. s. Minister za industrijo in trgovino Varga je izjavil zastopniku tiska, ia je potrebno sedaj do skrajnosti poveč3ti proizvodnjo vojne industrije. V ta namen bodo ukinjena vsa industrijska podjetja, ki ne služijo vojni proizvodnji, da bo lahko imela na razpolago zadostne količine surovin in premoga. Minister je nadalje izjavil, da so odkrili na Madžarskem pe-trolejska področja, katerih izkoriščanje bo znatno povečalo proizvoln-o madžarske nafte. Vsi napori v proizvodnji, je zaključil Varga, morajo biti izključno usmerjeni za ojačenje vojnega potencijala Madžarske.
Neenotnost anglosaških vojnih ciljev
Nemški tisk o anglosaški krivdi za boljševiško nevarazst
Novi letalski ataše v Sofiji
Sofija, 20. febr. s. Kralj Boris je popoldne sprejel ministra Italije, ki mu je prel-stavil novega letalskega atašeja podpolkovnika Pratellija Vladar se je z grofom Ma-gistratijem in podpolkovnikom Pratellijem dolgo in prisrčno razgovarjal.
Portugalska vlada za ohranitev notranjega reda
Lizbona, 20. febr. s. Ob ustoličenju novega poveljnika republikanske narodne straže je notranj m"'nister Pais de S:usa imel govor, v katerem je med drugim p dčrta-val, da se nekateri subverzivni elementi zelo motijo če misiijo da se bodo lahko okoristil: s težavami, ki jih povzroča vojna, in un č li vse kar je bilo 6 slej ustvarjenega. M n ster je izjavil, da narod ne pozablja in da rodoljubi, ki so osncvali novi red, niso razpoloženi, da bi poslušali defe-tistčro govorjenje, ter je pripomnil, da bo vsak poskus, da bi se motila redoljubna složnost naroda naletel slej kakor p-ej na najh trejšo in najodločnejšo protivno akcijo.
Protlanglešk: odpor med prebivalstvom Sirije
Ankara, 20 febr. s. V Siriji se nadaljuje-jo aretacije v dijaških krogih, ki jih angleške cblasti smatrajo za glav: a ognjišča sjr.j: kega revolucijcnarnega nac-onal zrna. Angleži so izkrristil' zadnja ljudska gibanja p.oti povišanju krušnih cen in so odredil obsežne ukrepe proti dijakom, med
katerimi se sovraštvo prof Angležem čim __________
dalje bolj š;ri. Tudi mrogi učitelji, ki jih , organizirala in zasedla obrambne posto-
Monakovo, 18. febr. s.
se bavi z vojnimi smotri nasprotnika in poudarja, da tako zvani združeni narodi še daleč nimajo skupnega vojnega cilja.
____________,	Vsak izmed teh treh botrov hoče kaj dru-
je podpiral besen topovski ogenj in šte- gega Anglija hoče obdržati svoj monopol vilnj napadalni vozovi.	i nad svetovno trgovino s pomočjo svojega
Nemška lovska letala so včeraj sestre- j imperija in trgovinskega duha svojega na-
Abendzeitung« | da bo sprčo boljševiške nevernosti mobi-naenrotnika in liziran duh Viljema Telia, ki bo postavil boljševizmu meje. Stalina ne bo ustavila nobena politika brez sile. Samo skupni akcija sil nemške vojske in nien'h zaveznikov ob podpori dela našega naroda in naše odločne volje lahko zaustavi uničevalne sanje naših sovražnikov.
lila med Ilmen^kim ter Ladoškim jezerom 38 sovjetskih letal.
Iz	odseka
Budimpešta. 20 febr. s. Madžarski glavni stan je objavil naslednie poročilo:
V	premikalnih operacijah madžarskih čet so se noše ok'opne iu mo+orizrane skupme v zadnjih tednih in dneh posebno odlikovale s svojo vnemo in predanostjo dolžnosti. Na operacijskem področju madžarski čet se ni zgodilo pretekli teden nič pomembnega.
V	dopolnilo poročila glavnega stana madžarske vojske poudarjajo pooblaščeni vojaški krogi, da sovjetski ofenzivni prodor po jakosti zadnjih 48 ur upada, dodajajo pa. da ni izključeno, da bodo sovjetske sile podvzele še nadaljnje napore spričo nastopajoče odiuge. ki bo gotovo ovirala operaciie Nemške in zavezniške čete zaključujejo z uspehom izvajanje obrambnega načrta V preteklih dneh so soviet-ske čete napadle z močn;mi oddelki konjenice in so do skrajnosti omei'le uporabo tankov. Vsekakor so ogromne izgube tankov, ki jih je sovražnik utrpel, znatno zmanjšale učinkovitost sovjetskih oklopnih divizij. Madžarske oklopne in motorizirane skupine so igrale važno vlogo v premikalnih operacijah v svrho skrajševanja bojne fronte. Te skupine, ki so v borbi že
roda. ker jo je gospodarsko se dvigajoča Os pri tem ovirala. Amerika nima te skrbi. ker nima neposrednega stika z Osjo. Amerika stremi za tem. da bi Angliji odvzela trgovsko področje in uresničila svoje imperijalistične težnje Ker je Amerika prepričana, da ne bi mogla nikoli podedovati angleškega imperija, če bi se uvrstila proti Angliji, je raje ostala ob strani in začela likvidirati angleški imperij s pridobivanjem novih oporišč z zakonom o na emanju in posojevanju in z valutarno politiko. Tako sta oba anglosaška imperi-jalista dejansko postavljena drug proti drugemu in hočeta doseči hegemonijo, katero nobena druga država na svetu ne namerava več prenašati, pa naj bo njen sedež v Londonu ali v VVashingtonu. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Tretji je v tem primeru Sovjetska zveza, ki ima tudi Cisto imperijalistične namere, toda drugačne vrste 20 let se je Sovjetska zveza na tihem oboroževala in pripravljala za vojno, po kateri naj bi nastal po njenih računih najpopolnejši kaos na vsem svetu in omogočil zmago svetovne revolucije tudi v Angliji in na ameriškem kontinentu.
Monakovo, 18. febr. s. »Munchner Neuste Nachrichten« komentirajo razgovor angleškega veleposlanika v Moskvi sira Clarka Kerra z zastopnikom lista »Star« ter poudarjajo. da so izjave tega angleškega di-
od pričetka sovjetske zimske ofenzive, so piomata zelo zgovorne. Rusija hoče popol omogoč:le madžarski pehoti, da se Je re- noma uničiti nemško državo, je izjavil 1
• •__t. * —. .ohaJII nkfifimKnA n/vef rt-	__»______^^----- ... Jiinl ln «n *MMml inilr« niv
sumijo nakl: njenosti do nac onaUstičnega g banja med dijaki, so v preiskavi.
Gospodarska kriza v Egiptu
Carigrad, 20. febr s. V Egiptu kritizira opozicija na živahen način novi državni
kom lista iCabiilo« izjavil, da je imel že ; proračun, v katerem so se stroški zavoljo
mnogo Prilik povedati, da hoče Argentina ostati izven vojne. Državni poglavar je nadalje ugotovil, da je ta sklep države nepreklicen in da se bo njegov na-lednik v pred-
vlad ih podpor v 9edanji težki g spoJarsk^ kr zi zvišali za 50 odstotkov. Smatrajo, da se bodo zaradi te krize tudi dohodki znižali najmanj za 50 odstotkov. Vlado obt:žujejo,
aeetništvu republike gotovo obvezal obdržati da je sled la anglosaškim interesom in da »svtralnost države.	1 je P°gnala deželo v inflacijo.
janke, ki jih je določilo vrhovno poveljništvo.
S finskega bojišča
Helsinki. 20 febr. s Finsko vojno poročilo javlja, da je bila v zadnjih 24 urah na front: Karelijske ožine uničena ena sovjetska patrola.
V odseku med OneSkim in LadoSkim jezerom so bili odbiti trije zaporedni sovjetski napadi.
Na fronti vzhodne Karelije 80 nemške čete v severnem odseku izvedle protinapad
glavnem Kerr, voditelje in poveljnike njihovih Oboroženih sil. uničiti hoče popolnoma novi evropski red in njegove graditelje in nobena sila na svetu ne bi mogla v primeru zmage boljševikov preprečiti Stalinu totalitarnega uresn;čenja njegovih uničevalnih načrtov. Boijševiki se ne zadovoljujejo več z vzhodno Evropo, katero so jim Anglosasi s tihim pristankom izročili, temveč hočejo absolutno zmago in popolno uničenje državnega sistema srednje Evrope ter izročitev vsega evropskega ozemlja. Ne Izplača se pripisati kakšne važnosti trditvi nekega švicarskega lista,
Roosevelt je sovražnik zdrave in zavedne Evrope
Bukarešta, 18 febr. s. Rooseveitova grožnja za vdor v Evropo ne ustvarja mtd Evropci nobene iluzije, trdi soglasno rumunski tisle kajti z njo bi Evropa ne bila zaščitena pred boljševizmom Roosevelt je zaveznik boljševikov in pravi sovražn k evropskih narodov, kt hočejo ohraniti svojo tradicijo in svojo omiko. Roosevelt je sovražnik zdrave m zavedne Ev« rope. ki je postrojena proti boljšev zmu pa jt» namerava nizkotno napast; za hrbtom PrGfi tej Evropi ki hoče s pomočjo Fašizma in na« rodnega sicializma uvesti v življenje narodo* pravičnejši socialni red. je Roosevelt pr:seget svoje maščevanje m z njim mperializem yarw keejev. za katerim se skriva židovsko gospostvo ter je najbolj nemoralna in najbolj odvratna oblika človeškega zatiranja.
Naraščajoča opozic ja proti Churchillov! vladi
Lizbona, 20. febr. s. Angleški tisk skuša predstavljati glasovanje v spodnj-' zbornici o vprašanju Beveridgevega nafrta kot stvar, ki nima nobene zveze z vojno Nekateri listi pravijo, da je število 119 nasprotnih glasov najvišje ki ga je opozicija doslej dosegla proti vladi. Ti listi pn*. pominjajo nadalje, da bi mogel načrt so^ cialnega zavarovanja, ki naj b: zedinil vsfc narodne sile. postati vzrok needinosti. »Times« skuša predstaviti glasovanje kot dogodek. ki se tiče javreea mnenia. ki si želi iocVne ureditve svo^eca položaja v pogojnem času. in želi vlad' da bi si nnomo* ela od mora1r>e<?a neuspeha ter obnovil* <d'nr>st ki le potrebna za vs^ko splošni« narodno akoiio Tvst veli da bi mo«»1a debata V soodn4? rbn^^c' im°ti vn^' tudi na druga vprašanja ter povzročati razkol ▼ delavck: stranki, čigar vodstvo se bo ▼ ponedeljek sestalo, da bi obravnavalo vprašanje.
šolska listina"
Učna priprava učitelja
Objavili smo že prva dva članka g. But-tafave iz tednika »Prima linea«, v katerih nam je pisec na splošno obrazložil pomen »Šolske listine« in uvedbe dela v šolah. V današnjem, tretjem nadaljevanju, ki ga povzemamo iz najnovejše številke navedenega tednika, nas pisec na osnovi »Šolske listine« seznanja z učno pripravo učitelja.
Vemo, da se dotikamo z današnjim ar-gumen'cm zeio občutljive tipke, vendar bi bilo nedosledno, ako bi pisali o »Šolski listni«, ne da bi se zmenili za učitelje, ki morajo vendar spremeniti v prakso vzgojnega procesa niene smernice in ki edini lahko ob navdušenem, razumnem in vztrajnem sodelovanju poskrbe. da ne ostanejo besede, ki se sedaj omejujejo le na izjavo načel, mrtva črka, ali. kar bi bilo še slabše da ne b; bila nfhova vsebina potvor-jena ali spremenjena.
Učitelj jc duša šole. absolutni gospodar, najbližji tolmač učenčeve duše, vez med kulturo in živl'eniem in trajni ustvarjalec moralne in državljanske zavesti. (In kdor koli se spozna na učenje, ve, da to niso le prazne besede.)
Naravno je torej, da morajo biti učiteljevi pripravi posvečene posebne skrbi, pri čemer moramo še v posebni meri upoštevati, da se te skrbi ne smejo izčrpati v enem samem izrazu kulturne izobrazbe, temveč morajo stremeti v prvi vrsti po ustvaritvi zdravih, uravnovešenih, moralno trdnih duhov, katerh domovinska vera in navdušenje sta izven dvoma.
Učenec — in to se dogaja tudi na vse-učil;šču in re le v ljudski šoli, kakor se ob čajno misli — se nagonsko zgleduje nad svoj:m vzgoj'teljem. v katerem vidi zgled, ki ie vreden posnemanja, saj ga učenec celo opičje posnema v zunanjih kretnjah in slepo sledi njegovim nasvetom. Izkušnje vsakega izmed nas samo potrjujejo, kar smo zapisali; tudi mi sami smo bili v vseh dobah naše mladosti takšni, kakršne so nns hoteli naši vzgojitelji. Tako v šoli kakor v življenju so prvi vtisi najgloblji;
oni začrtajo brazde, ki jih ni mogoče zabrisati.
Kaj je toi-ej potrebno, da bi bili učitelji vredni tolikšnega upoštevanja in odgovornosti? Odgovarjamo z besedami 23. deklaracije »Šolske listine«: Pripravljenost za poklic, izobrazba in jasnost Prvi izraz pove vse in bi tudi ssm zadoščal, kajti tako obsežen je niegov pojem. Tudi še tako učen vzgojitelj, čigar beseda je lahka in jasna, je lahko najslabši učitelj, ako ga ne drži pokoncu ona pripravljenost, notranja povezanost in neinteresirano navdušenje, ki jih na splošno označujemo z izrazom »pripravljenost za poklic«.
Vzgojitelj mora ljubiti svoje učence. S tem, cla jih ljubi, se trudi, da bi jih poboljšal in da bi jim vlil, kolikor mu je to mogoče, trdno kulturno vzgojo, da spoznava njihove značaje in zmožnosti. Le pomislimo na idealnega vzgojitelja, kakršnega so nam opisali razni pedagogi od Pestaloz-zija do Don Bosca, Capponija, Lambrus-chinija in toliko drugih, pa se bomo prepričali, da mora v šoli vladati predvsem zakon ljubezni, želja po spoznavanju, živ čut za razumevanje. In vse to je vsebovano v izrazu »pripravljenost za poklic«. Samo, kdor se v polni meri zaveda, da vstopa v šolo, da bi tam vršil neko poslanstvo, celo najplemenitejše poslanstvo, se sme posvetiti učiteljskemu poklicu.
A kakor v vseh življenjskih rečeh, samo navdušenje ne zadošča: potrebna je tudi primerna metodična in posebna priprava. Navdušenje jo lahko poživlja in poglablja, ne more pa je nadomestiti. Zato nastaja potreba po pripravljenosti, ki naj bi bila, kakor pravi listina, »predmet posebnih skrbi in ukrepov« in ki se v prehodu iz teorije v stvarnost utrjuje »v didaktičnih eksperimentalnih središčih, v laboratorijih in šolskih muzejih, v metodoloških zavodih, priključenih glavnim vseučiliščem, v pripravljalnih tečajih ob izvajanju asistence«. S tem je »Šolska listina«, ob povratku k neposredni izkušnji, odstranila preveč vidno razpoko naše šole. Učenec, ki je zapustil učiteljišče ali vseučilišče, je do včeraj neposredno vstopal v šolo kot učitelj. Postopno si je pridobil bolj ali manj površna spoznanja, se nekoliko seznanil s pedagogiko, a ni jmel nobene izkušnje v pogledu didaktične metode, nobenega poznavanja otroške duše. Tak se je predstavil pozornemu in neusmiljenemu izpitu svojih učencev. Posledica so bila njegova razočaranja in obupa vanj a, na drugi strani pa upori in nerazumevanje učencev. Pri vsej svoji znanosti se učitelju ni posrečilo, da bi omogočil razumevanje najosnovnejših resnic; govoril je. kakor da bi govoril nerazumljiv jezik in kakor da bi živel v drugem svetu. Prehod je bil preveč nagel; predaleč je bila šolska stvarnost od misli, ki si jo je o njej ustvaril, preblizu pa še njegove izkušnje kot učenca. Seveda je ob najboljši volji in z napori premagal to kritično fazo zmede in se vsak dan bolj približal duši šole ter si — žal, v škodo prvih svojih učencev — polagoma ustvaril lastno učno metodo. Takšno je bilo po izkušnjah teh let stanje naše šole glede na vprašanja učiteljeve priprave.
»Šolska listina«, ki je zelo občutljiva za temperaturo časov, je spoznala to nesoglasje in je naglo ponudila zdravila, ki jih lahko strnemo v te-le smernice; »humanistična in poklicna« usmerjenost obenem glede izobrazbe bodočih učiteljev; neizogibna praktična pripravljenost, ki se mora, kakor smo rekli, pridobiti v učnih središčih, v laboratoriji in muzejih, v metodoloških zavodih in v pripravniških te-čajh, prav ta praktična priprava pa mora povezati učiteljišče ali vseučilišče s šolo.
Skratka, spoznali smo, da je izobrazba sama na sebi brez večjega pomena ali celo brez vrednosti v šolah. Za učitelja ni dovolj, da ve mnogo, poznati mora tudi dušo učenca, dojeti psihološko ozračje šole, ki se spreminja skoraj vsak dan. in umetl približati svoj jez-k jeziku najbolj zaostalega učenca. Vse to izhaja ,seveda z izkušenj, vendar ni n:kier rečeno, da bi se moral dokopati do teh izkušenj v celoti samo zapuščeni, osamljeni učitelj, ki tava v temi. Prav zato sc 4u met.>d'čne cmernice. Prav zato pedagoški tečaji in roki za asistenco ali pripravništvo.
Poseben pomen ima v tej zvezi pripravniško leto, ki ga mora učitelj preživeti v šolskem ozračju ob stran' starejšega učitelja, ki je svojo sposobnost že preizkusil in ki je poln izkušenj. Kakor vselej bo seve-
da tudi tu stvarnost ovrgla vse teorije; mesec dni, ki jih učitelj prebije v šolski sobi kot pozoren opazovalec in občutljiv belež-nik, bo vselej več vrednih kakor sto preči-
tanih knjig 0 psihologiji mladega dijaka, o učnih metodah in tolikih drugih stvareh.
»Šolska listina« pa zahteva od učitelja še neko sposobnost: jasnost v pouku. Jasne ideje pa ima samo tisti, ki se nekega pojma ni samo naučil, temveč si ga je prikro-jil, tako da se čuti njegov gospodar. Iz jasnosti idej pa po naravni posledici izhaja tudi jasnost izražanja; misel, ki se je dokončno formirala v duhu, se nagonsko spremeni v enostavnejši in na bistvo orne-ieni jezik.
Kdo pa more učitelju, zlast; mlademu učitelju, pomagati pri tvorbi jasnih, dobro premletih misli? Odgovor je na dlani; študij na eni strani, njegovi vzgojitelji na drugi strani. Pri tem pa ni toliko važna količina znanja, kakor sposobnost prenašanja, učenja tega znanja. Kdor se pripravlja za učiteljski pokl:c, mora imeti možnost, da si ne pridobi le površne in zunanje izobrazbe, temveč zares vredno ln — če bi mogli tako reči — pedagoško izobrazbo. Za bodočega učitelja se izobrazba ne sme omej:ti samo na načitanost, na skupek imen, številk, datumov in dejstev, temveč mora bit-' živ predmet, ki zbuja zanimanje in ki je prežeta z navdušenjem, kakršnega je potem lahko preliti na druge Kakor mu s slabo primero stalno ponavljajo, da glava učenca ni posoda, k: jo je kakorkoli in morda celo brez reda treba napolniti, tako tudi z njim nihče ne sme postopati, temveč mu mora že v naprej nuditi zgled, učni vzor, kakršnega naj potem tudi sam izvede v svoji šoli. Kolikšno zanimanje lahko učitelj, ki je sam navdušen, zbud: pri algebri j skem vprašanju ali pri poizkusu v laboratoriju! In kol'ko ljubezni z eno samo stranjo zgodovine ali literature! Vse je samo vprašanje dobre volje, navdušenja in metode, skratka. ponavljamo, smisla za poklic.
Učiteljev ni premalo, jih je celo znatno preveč, premalo pa je dobrih, »pravih« učiteljev, brez katerih ne bomo nikdar mogli pozdraviti tiste nove šole, ki si jo vsi želimo.
Pot je še dolga in ta problem obsežen in kočljiv, saj se odraža, kakor smo na kratko prikazali, v kulturnem, pedagoškem in moralnem pogledu. Vsekakor pa moramo stremiti samo po tem cilju, da pripravljamo učitelja na pouk kot popoln vzor vzgojitelja državljanov in vojakov.
Ducejeva nagrada
za rojstvo dvajčkov
Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil g. Alojziji Mihelič por. Rudolf o priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku •500 lir.
še dalje sončno vreme
Ljubljana. 21. februarja.
Spet smo imeli skoraj ves teden prijetno, vedro, sončno vreme. V soboto je živo srebro doseglo najvišjo mero toplote v dosedanjem februarju, zabeležili smo namreč 11.6° C. Dan je bil krasen, pomladanski, kakor na rivieri. Noč na nedeljo je bila na; zavel je hladen veter, ki je iznova osvežil ozračje. Vstalo nam je krasno nedeljsko jutro, ki je bilo sicer nekoliko hladno, saj je živo srebro padlo čez noč na —4° C, kakor prejšnje noči, toda že zgodaj dopoldne je sonce spet prijazno ogrevalo mesto in deželo. Ljubljana je bila to nedeljo spet sila živahno razgibana.
Iz Hrvatske
»Pomoč« za zasebne nameščence. Po pore čilu, ki ga je izdala »Pomoč«, je do 1. februarja letos prejela od svojih odborov v gotov:ni 13 milijonov kun. Poleg tega so pridobitna podjetja v irne^u »Pomrči« izplačala svojim nameščencem enkratno mesečno plačo kot zimsko pomoč v celotnem iznosu 40 milijonov kun.
Leta 19 '0. je potiošnja sve'ilrega plina v Zagrebu znašala 12.^0.421 m«>, u_.a e~.ujt leto se je povzpela na 15.950.388, lani pa je znašala potrošnja 18.994.716 m3. Dohodki so se dvignili od 36.515.503 kune v letu 1940. na 48.243.658 naslednje leto in so se lani dvignili na 50,832.900 kun.
Most pri Bosanski Krupi obnovljen. Ka. kor znano, so odmetniki med drugim poru. šili tudi mest ra Uni, čez katerega se je razvijal promet med Bosansko Krupo in Bosanskim Novim. Ko so hrvatske in nemške oborožene sile pregnale odmetn ke. s? pionirji takoj popravili most, ki je bil 8. t. m. izročen prometu.
Z Gorenfskega
V	Ljubnem na Gorenjskem so po načrtu župana VVeissa in nekaterih sovaščanov predvidena razna popravila vaških in občinskih cest. Zlasti je potrebna regulacija in kanalizacija vodnega odtoka, ki je ob neurjih spreminjala vaška pota v hudournike. Nekatera dela so se pričela. Tako so začeli razširjati prostor pred Gasilskim domom, vendar so dela prekinili zaradi pomanjkanja delovnih moči in zaradi neza-nimanja nekaterih gospodarjev. Pota v Prapročah so posuta s peskom in gramozom. Splošne pa so pritožbe zaradi otoškega mostu, ki ga je treba čim prej popraviti.
V	Šmartnem pri Litiji bodo prezidali Dom stranke. V ta namen je prišel na razgovor v Šmartno okrožni vodja Pilz, ki je nato govoril pripadnikom stranke, zbranim v carinarnici.
V	žireh se je poslovila učiteljica Tschit-sehnigova, na novo pa sta prišli učiteljici Bartoschova in Sieffcka. Učiteljica Mina Wallischeva se je poročila s poročnikom Wagnerjem.
Is Spodnje štajerske
Iz življenja na Spodnjem štajerskem. V Celju so se poročili: Rudolf Benkoč in Justina Pozničeva, Karel Knez in Ivana Kurnikova, Karel Ropič in Ana Jančičeva, Karel Pammer in Ljudmila Mirnikova, vsi iz Celja, dalje Anton Kovačič iz Celja in Marija Goriškova iz Slivnice ter Alojz Gaj-šek iz Sv. Duha pri Poljčanah ter Nežka Javornikova iz Celja. — V St. Jurju ob južni železnici so umrli 72-letni Anton Osat,
80-letna	Uršula Gradišnikova in 76-letni Janez Podgoršek. — V Braslovčah so umrli: 74-letni Jurij Skoklič, 721etni Franc Balant,
81-letna	Terezija Jadrova, 731etna Marjeta Lešnikova in 751etni kmetovalec Valentin Dobrovnik.
O razvoju ljudskih knjižnic na Spodnjem štajerskem je objavil mariborski dnevnik 17. t. m. daljše poročilo. Pravi, da ima mestna knjižnica v Mariboru, ki so jo odprli lani v oktobru s 5000 izvodi, zdaj že približno 5700 knjig, vendar bo še v teku marca dobila nadaljnjih 1000 izvodov. Celjska knjižnica ima 4500, Ptuj pa 3500 knjig. Clankar ugotavlja, da lahko organizatorji ljudskih knjižic na Spodnjem štajerskem zadovoljno gledajo na svoje uspehe, ki so jih dosegli kljub raznim težavam .
Pester večer je priredil prosvetni urad v Mariboru v Gotzovi dvorani. Med drugim je nastopila Blanka Glossyjeva z dunajskega dvornega gledališča. Pela je dunajske pesmi in žela mnogo odobravanja. Nastopila je še vrsta drugih artistov.
Ali Šiške res ni mogoče kanalizirati?
Te dni smo brali, da večje Šiške, kakor je današnja, ne bi bilo mogoče kanali žira ti, prav tako pa tudi morebitne šišenske kanalizacije ne bi bilo mogoče priključiti na sedanjo mestno kanalizacijo. Pisec članka je namreč mnenja, da bi pri kanalizaciji ne mogli dobiti dosti padca«.
šiškarjem za tolažbo moramo takoj povedati, da so načrti za kanalizacijo Velike šiške že narejeni in čakajo na potrebna finančna sredstva.
Res je tudi, da Velike šiške vsaj sedaj ne bi bilo mogoče kanalizirati, deloma zato, ker sedanja kanalizacija ni položena dosti nizko, da bi bil mogoč odtok s skrajnih delov periferije, deloma pa tudi zato, ker bi bil stari zbiralni kanal preobtežen, če bi bile vanj speljane vse odtočne vode Velike šiške.
Tola s tem še nikakor nI rečeno, da bi tudi v prihodnosti ne bilo mogoče dobro kanalizirati Velike šiške, pač pa lahko trdimo nasprotno!
Naravno ozemlje bodoče Velike šiške in vseh nadaljnjih ljubljanskih delov ima zložen padec proti vzhodni strani Ljubljane tja doli do bližnjih Fužin, kjer so projektirane čistilne naprave za bodoče kanalizacijsko omrežje vse Velike Ljubljane. V tem načrtu je seveda tuli vsa sedanja in prihodnja Velika šiška in Se celo ves št. Vid. Kakor rečeno, je osnutek za tako kanalizacijo že gotov in tudi že odobren. Zaito pa o kakem pomanjkanju kanalizacije v bodoči Veliki šiški ne more biti niti govora, seveda pa bo treba prej žrtvovati težke de-narce, posebno z~ zbiralni kanal od št. Vida pa tja doli do Fužin.
Rejd tnalih živali ss z&3?$vaii
Novo mesto, februarja
V mestni posvetovalnici so se pod predsedstvom g. Lilije Vekoslava zbrali novomeški rejci malih živali, da prvič podajo letni obračun svojega dela. V svojem poročilu je predsednik g. Lilija poudaril, da društvu m uspelo izvesti začrtanega programa. Mnogo pomoči je nudila novoustanovljenemu društvu mestna občina. ki rrju je dala v izključno uporabo mestni park in travnike na Loki brezplačno. Društvo je nato dalo svojim članom košnjo na trav« nikih proti malenkostni odškodnini.
Blagajn'ško poročilo je podal sodni svetnik g Meršol ter je iz njega razvidno, da novoustanovljeno društvo tudi na finančnem pod. rečju dobro stoji. Pri volitvah je po soglasni razrešmci bil sprejet nov odbor s predsednikom g. Lilijo, tajnikom g. Gostšo, odbornike* ma gg. Falknerjem in Kobetom Romanom ter nadzornim odborom gg Meršolom in Soncem Novi odbor si je nadel nalogo, da letos po speši svoje delovanje, ki ga bo usmeril predvsem v čim večje strokovno izobraževanje svojega članstva. Tudi letes bo odbor oddajal proti malenkostni odškodnini svojemu članstvu košnjo na travnikih, ki mu jih je brezplačno odstopila mestna občina.
Pri slučajnostih je dal sodni svetnik g. Mer> šol koristna navodila o reji kokoši, nakar ie zastopnik Žegoze g. Lapanja poročal, kako se zbirajo zajčje kožice za ustrojenje in kako naj bi člani zbirali kosti ter jih pošiljali v Ljubljano mlet za kokošjo pičo Obenem je priporočal na i bi društvo pristop:lo k Zegosi. ker bi tako imeli člani goteve ugodnosti. Razvila se je daljša debata o strojenju kož. mletju kosti ter zbiranju angorske volne, nakar je g. Mer« šol predlagal da naj društvo nabavi stroj za mletje kosti, kar je občni zbor soglasno sprejel
Radia
"ONEDELJEK 22 FEBRUARJA 1943*XX1 7.30: Operetna glasba 8 00: Napoved časa; noročila v ital lanščini 12 20- Fošče 12 30 Poročila v slovenščini 12.45' Klasična glasba li 00: Napoved časa; poročila v ital:janščini 1M0: Poročilo Vrhovnega povelj6tva Oboroženih sil v slovenščini. 13.12: Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D M Šijanec Glasba za godalm orkester 13.40- Pisana glasba 14.00: Poroč;la v italijanščini 14.10- Do* movina v vojni Himne in pesmi izvajata orke ster in zbor. vodi d-rigent Gullino 14 50. Sm fenična glasba. 15 00: Poročna v slovenščini 17.00: Napoved časa: poročila v ital ianščini 17.15: Prenoa 'z Rimskega gledališča Eliseo: Koncerte organizira Rimska Kr Filharmonična Akadem ja Komorni koncert 18.30- Prenos ievnega simfoničnega koncerta iz dvorane »L'nion« Koncert vod dirigent D M Sijanec sodeluje niamst Boian Adamič 19.30 Poročna v slovenščini 19 45 Lahka glasba 20 00- Na poved časa; poročila v italijanščini 20.15: Ko mentar dnevnih dogodkov v slmenlč ni. 20.30-Simfonične priredbe >z filmov: Simfonični orkester družbe EIAR vodi dirigent Ferreru 21.25- Godba 2145: Predavanje v slovenščini 21 55 Orkester pesmi vod; dirigent Angelini 22.20- K^asičn orkester vod- dirigent Manno 22.45: Poročila v italijanščini
Oglasi v >>Jutru« imajo vedno uspeh?
ŠPORT
Službene objave
iz urada COnl-a
Objava St. 8	Ljubljana, 19. febr.
Služba športnih zdravnikov
V naslednjem so objavljajo naslednja na^
odila osrednje službe športnih zdravnikov ;lede poslovanja ln ured tve te službe:
1.	Športni zdravnik vsakega društva je ilan upravnega odbora. Zaradi tega svoj-stva lahk prisostvuje vsem sejam uprav-iega odbora in lahko v svojem področju sodeluje pri razpravah, pri čemer naj v vseh okoliščinah poudarja neobhodno potrebo zdravniškega nadzorstva v športu.
2.	Pregleduje vse, ki se želijo udejstvo-i-ati v športu, pod okriljem onega društva, irl katerem deluje. Za vsakega izmed kan-lidatov izpolni posebno kartoteko o zdravstveni sp sobnostl in obenem priporoči mladeniču panogo, za katero bi bil po svoi h ♦ejpsnih in drugih spos-. bnosth najbolj prikladen.
S. Za atlete, ki že trenirajo, vodi prav tako posebno kartoteko o zdravstveni sposobnosti, atletom samim pa od p r mera do primera daje koristne nasvete za čim večje uspe-ie v vsakj posamezni športni panogi.
4.	Pregleduje od časa do časa vse včlanjene atlete in beleži v kartotekah o zdravstveni sposobnosti morebitne spremembe od zadnjega pregleda. Kartoteke se hranijo pri društvu.
5.	Prisostvuje prireditvam, ki jih prireja njegovo društvo, in za to svoje sodelovanje dobiva odškodrino, ki je določena v čl. 6 navodil za poslovanje in ureditev sportno-zdravniške službe.
6.	Obvešča društvenega predsednika in pokrajinskega zaupnika sportno-zdravriške službe o spnrtno-zdravniških ukrepih, ki jih smatra za potrebne v korist nadz. ranih atletov.
7.	Sestavlja letno poročilo o svojem delovanju prj športnem društvu.
8.	Po žel?i pokrajinskega zaupnika sportno-zdravniške službe je lahko določen zii sodelovanje pri prireditvah drugih društev, ki še nimajo svojega športnega zdravn ka.
9.	Športni zdravnik, ki še ni dodeljen nobenemu društvu, je na razpolago pokrajinskemu zaupniku sportno-zdravniške službe, ki ga lahko odredi kot pomoč za razne priliko, ki se pokažejo potrebne po nazira-nju krajevnih športnih voditeljev.
10.	Vsi športni zdravniki morajo v okviru možnosti stremeti, da izpopolnijo svoje študije glede športne medicine, pri čemer bodo uživali največjo podporo pokrajinskega zaupnika sportno-zdravniške službe in onakih višjih forumov.
Vsi zdravniki, ki se želijo vpisati v pokrajinsko skupino športnih zdravnikov, so rapro^eni. naj pošlje* svoje prijave uradu CONI-a, Bleivveisova cesta l/a.
Športnim društvom. Vsa športna društva so vabljena, naj ne dajejo na nobeno zahtevo podatkov, ki se nanašajo na notranjo ureditev društva, razen kolikor ne prejmejo take zahteve od CONI-a ali športnih zvez.
Zvočniki namesto
Blagio Pantaleo — Griša Koritnik:
Materi
mega&rnov
Menda sc nikjer uvedba modernega zvočnika ni udomačila tako hitro in pomagala pozabiti na stare priprave za razglašanje obvestil in rezultatov za množico kakor na športnih terenih.
če se spomnimo nazaj, je res poteklo komaj nekaj let, ko so prireditelji športnih prireditev morali opravljati vso obveščevalno službo z zelo preprostim in neredko tudi zelo nepopolnim pripomočkom, tako imenovanim megafonom. Kdor je obiskoval športne tekme na zelenem polju ali v bazenih ali na snegu, se gotovo še spominja one silno nerodne troblje, skozi katero je človek z močnim glasom — tako imenovani oglaševalec — obveščal publiko o vsem potrebnem. Marsikdaj je bilo to obveščanje komaj zadovoljivo in navsezadnje tudi ne malo naporno.
Prav gotovo ta rešitev za ustno obveščanje velikih množic na obsežni ploskvi ni bila najbolj idealna tudi zaradi tega, ker je moral oglaševalec ponavljati svoje napovedi večkrat zaporedoma v enakem besediu, pri čemer se je pač obračal na razne strani neba. Seveda sta mu pri tem često nagajala tudi vreme ali veter, in kdo ve kaj še vse, med drugim tudi lastne nevšečnosti. Toda mimo vseh teh pomanjkljivosti je bil megafon vendarle dclga leta edini pripomoček te vrste in so se ljudje tudi že sprijaznili z mnogimi njegovimi silami. Na velikih prireditvah sc orgariza torji poskrbeli za več oglaševalcev, toda tudi po tej poti m bil uspeh popoln, kajti vsak izmed njih je deloval zase — bolj ali manj brez prave medsebojne zveze in del ljudi gotovo ni bil zadovoljen.
Vse to se je korenito spremenilo s prihodom zvočnika, pri čemer pa je treba vedeti, da njegova namestitev niti ni tako lahka stvar; gledalci so se pač v zadnjih letih tako privadili te priprave, da jo smatrajo za neogibno potrebno na vsaki večji prireditvi.
Eno največjih težav pri namestitvi zvočnikov povzroča — tako čitamo v članku pri agenturt »Centraleuropa«, iz katerega posnemamo te podatke — odmev, ki izvira iz delovanja zvočnikov v omejenem prostoru na stadionih in po igriščih. Zato je bilo treba izdelati posebne vrste zvočnikov z omejeno jakostjo glasu, ker se je pokazalo, da preglasni zvočniki za take namene ne pridejo v poštev. Občinstvo v neposredni bližini namreč sploh ni moglo vztrajati na svojih prostorih ne glede na to, da zaradi silnega odmeva sploh ni razumelo posameznih besed, ki so grmele iz aparature. Pri nameščanju zvočnikov je treba upoštevati obseg in razdelitev prostora v vsaki športni napravi posebej in temu primerno razmestiti potrebno število posebnih zvočnikov. Prvi poskus te vrste je najbolj uspel v berlinskem olimpijskem stadionu leta 1936.
Sam sem živel v telesu tvojem, mati in iz m rak 6 v drgeta in ječanja, ki ti ga zgolj si morala poznati, rodil se sin je tvoj, ki ga zaganja
val sem m tja in životari nalik rastlini, ki slučaj zaseje v dolini jo, kjer sonce tal ne greje.
Zapustil svet sem, dobro družbo staro, ki msem našel v njej miru. ne bolečine, in z nezam učnimi hitim koraki kot daljen jek, pršeč se med praznine, ki v njih gube se vsi človeški znaki, in bolj in bolj se duh moj prepričuje, da je življenje val, ki ne miruje.
Ti čutiš, mati. burjenje srca: kot tvoje je in tvoja kri redi ga z edino vero, ki jo še pozna; poznaš življenje, ki vdilj čas duši ga, ln nemo, mučno trapenje duha? O da. ti Luč. živiš tako — življenja svetlega in čistega oko!
Tvoj blagoslov rosi minuta vsaka na sveto rojstvo, ki na vznožju griča Kalvarije na pot življenja čaka. Nevarno, dolgo, bridko je čakanje,
ubijajoče moč notraniosti, a ne prevzame ga obupovanje, čeprav je prostor mrk in čas molči.
D&. kakor ti je sin blodeči tvoj,
mrzi Plutčna samogoltnika in veruje v krepost in moc duhž, ki mirno zre obzorja nad seboj, pa najsi sta vihar in bolečina mu gluha, trmasta nasprotnika: je tvoja luč, ki vnema kvišku sina.
Iz debli v deber, kjer korak mi bega, iščoč poti, ki me na vrh povede, šibim se sključen pod bremenom zlega. Zelen me hrani, šum vodice zdrave, ki hladni dih prinaša mi z gorč. In reka vnemama šumi v daljave — tako življenje moje dalje gre.
In vetre čutim v čelo mi pihljati, zdaj topel, zdaj hladan šepeče mimo — in spet te vidim, spet te vidim, mati. V skrbeh za sina se zaupno javljaš, ko hrepeneča jagode na molku orebiraš in me blagoslavljaš.
Dolg je še strmec, a korak ne klone, beže mi dnevi, bolj in bolj sem truden, ko slednji živi up mi v mraku tone in ko vrhunec, ki ga zrem v svetlosti, kot čisto in žarečo plamenico, trpi sramoto moje utrujenosti. Med vzponom in ni.žavo me zanaša, medtem ko glas v bolesti mi ugaša.
izmed 12, ki so izdelovale kolesa. Koles bodo odslej v Severni Ameriki izdelali povprečno samo 120.000 letno nasproti ogromnemu izdelku enega milijona in pol v predvojnih letih.
*
V	Severni Ameriki so se začeli zanimati za ruski način izdelovanja gumija. Štirje ameriški strokovnjaki so baje odpotovali v Sovjetsko Rusijo, da bodo tamkni proučili vse podrobnosti pri proizvodnji sintetičnega gumija.
«
V	Argentiniji bodo morali v kratkem uvesti občutne omejitve glede porab* goriva, ker so Angleži skoraj čisto ustavili dobavo premoga.
V	Švici je elektrificiranih 2281 km železnic ali vsega 78.6 odst. vsega železniškega omrežja.
V	Združenih državah ameriških, predvsem pa v njihovi prestolnici, pripravljajo zelo stroge ukrepe proti avtomobilistom, ki bi uporabljali svoja vozila za vožnje za zabavo ali za prevoze, za katere je v teh časih bencin predrag in ga je tudi — premalo.
V	Rusiji je vrhovni obrambni svet tztclfcal naredbo, po kateri je treba vsa motoma vozila pregrad i ti na delovanje z domačimi
pogonskimi sredstvi (brez bencina).
*
Od 1. februarja t. 1. dalje so bile v Berlinu ukinjene vse vožnje z avtotaksiji. Ukrep je bil potreben s posebnim erairom
na sedanje razmere.
*
Kakor pišejo, je vse pripravljeno &a Izdelovanje ameriškega motornega kolesa, ki bo uporabno na vsakih tleh in brez cest ter bo prav zato opremljeno s posebnimi pnevmatikami.
*
Ameriška vojska je pokupila okrog 30.000 vozil znamke Ford, Chevolet In Plymouth. ki so ostala neprodana pri raz-nih preprodajalcih.
*
Izvoz kavčuka z otoka Cevlona je po zadnjih vesteh k maj prekoračil celotr.iL sto-tisoč ton, kar pomeni, da je bil komaj za 10 odst. večji kakor v normalnih razmerah. To je ves skromni uspeh angleške vlade, ki je hotela z vserrr silami s Ceylona dobiti ogromne zaloge te dragocene surovine.
D R A M A
Ponedeljek. 22 februarja, ob 15: Snegul-čiea ^al-linena nred-tava za Gill.
Torek. 23. februarja: Zaprto.
OPERA
Ponedeljek. 22 februarja: Zaprto.
Torek. 23. februarja, cb 17: »Janko ic Metka« Premiera Red Premierski.
Sreda. 24. februarja, ob 17: »Beg iz seraja«. Red Sreda.
Paberkl iz avtomobilizma
Za enotno usmeritev vse ameriške industrije je b«l pozvan Ferdinand Eberstadt. ki je za prvo silo dal zapreti 57 tovarn izmed 228 za izdelovanje peči in 10 drugih
Vse p^setnike nocojšnjega. VITI. simfoničnega koncerta v veliki unionski dvorani. procimo, da zasedejo par minut pred pol 7 uro sedeže v dvorani, omogočijo n* ta način tečen začetek in s prepoznim prihajanjem ne motijo poslušalcev in izva-ialcev. Zato bo vstop v koncertno dvorano in garderobo ob začetku zaklenjen in bodo morali zamudniki čakati v predprostorih. dokler se ne odigra prva točka koncertnega sporeda Prosimo torej, točno pred napovedanim časom kajti le tako je moeoft tudi pravočasen konec da morejo oddaljenejši posetniki z zadniim; tramvaji na svoje domove Znčetek tr>čno ob pol 7., vse vstopnice so razprodane.
Nekaj spominov in primerjave
Niti petdeset let še ni preteklo, odkar je daroval svoje življenje na oltar letalstva mladi inženir Oton Lilienthal. Dognanja in uspehe njegovih raziskavanj sta od vseh sodobnikov najbolje porabila brata VVrght, ki sta pokazala smer, v katero se je razvilo današnje letalstvo. Podobno, kakor Lilienthal. sta tudi ona pričela naj-prvo s poleti na brezmotornem letalu; po-zne-e pa sta zgradila novo letalo, ki sta ga opremila z motorjem 12 KS S tem letalom je izvede! Orville Wright dne 17. decembra 1903 prvi let. ki je trajal 12 sekund. NaredMa sta še več poletov, pri katerih sta pozneje dosegla povprečno hitrost 60 km na uro :n preletela sta okoli 50 km razdalje Tn ie bil za tiste čase že ogromen uspeh kajti evropski tovariši so bili še daleč za nj ma Ko je Wilbur Wright pri-rert ! nekoliko pozneje (leta 1908.) turnejo po Evropi, so šele Evropci videli, koliko so zaostali. Kljub temu. da so jih skušali posnemati in doseči, so prekmalu zašli v nemogoče konstrukcije samih žic, ki so dajale ogromen zračni upor. Sele svetovna vojna je izboljšala obliko in tudi sposobnosti le*al. V začetku svetovne vojne so leteli s 110 do 120 km na uro; proti koncu pa so takratna lovska letala dosegla že »bajno« hitrost 250 km na uro. Tudi višinski poleti 6000 do 7CG0 m niso bili vež redkost.
Popoln preobrat je doživelo letalstvo po svetovni vojni. Versajski mir je naložil Nemčiji težko breme. Uničiti so morali vsa vojaška letala. Toda iznajdljivi duh ni klonil. Bogati na izkušnjah so nadaljevali začeto Lilienthalovo delo in ustvarili so novo panogo letalstva, ki je bila že skoro popolnoma v pozabi: modelarstvo in ja-dralstvo. Leta 1921. so prekosili »rekord« bratov Wrightov, ki sta ga postavila že leta 1911. s časom 10 minut na brezmotornem letalu; potem so se dvigali vedno više, dokler niso približno pred 12 leti dosegli nekakega viška, ki so ga pozneje le s težavo prekoračili. Z jadralstvom so postavili popolnoma nov temelj letalstvu. Brez-motorno letalo nima motorja, zato pa mora izkoristiti vsako priložnost do kraja. To je pa mogoče le tedaj, ako je zračni upor zmanjšan na najmanjšo mero. Tako se je izoblikovala nova vrsta, ki stremi za čim bolj zaokroženimi oblikami, brez vsakih zunanjih žic in podpornikov. Ker so se že v začetku oprijeli dela na pravem mestu, zato so se tudi kmalu pokazali vid-
Eofasi Adamič — saEst na ponedeljkovem koncertu
Bojan Adamič, ki bo igral v ponedeljek
Lisztov klavirski koncert v Es duru je znana, popularna glasbena osebnost v Ljubljani. Prvi pouk na kia nrju je prejel ou očeta Antona, ki se udejstvuje tudi kot feljtonist in črtičar. Sina Bojana je izročil v šolo Glasbene Matice, kjer je profesor
in pedagog Tone Ravnik v učencu kmalu ugotovil obilo obetajoči talent. Zavzel se je zanj z vso vnemo in ljubeznijo ter mu posvetil največjo skrb in pažnjo. Bojan nI čutil posebnega nagnjenja do zagovarjanja zla in pravice, zato se je sredi študija prava z vsem ognjem oprijel glasbe, ki se ji je predal s slehernim utripom srca Na Glasbeni akademiji je bil diplomiran z odliko ter se tako najlepše oddolžil svojemu profesorju Tonetu Ravniku
Redek je med zdajšnjo mladino, ki ne bi poznal Bojana. Velika je vrsta njegovih občudovalcev, zato mu je uspeh na glasbenem polju zagotovljen. Pianist Bojan Adamič ima s svojim tehničnim znanjem, s svojim poduhovljenim in resnično doživetim igranjem še lepo bodočnost —o.
Jar. Ana:
S
ree v
li"
Ko se je tisti večer po dolgem slovesu pred vrati velike stanovanjske hiše vračal France do* ma* se je zavedal, da se mu je po dolgem č.isu spet nasmehnila sreča. In ta sreča je bila res velika zakaj tehtala je dobrih devetdeset ki! in okroc pasu je merila vsaj -to dvajset Ime ji je bno Kat ca ime ki je zagotavljalo srčno dobroto in vdano zaupljivost France je odločno najbolj cen:! drugo astnost
Ni 2 mu bilo treba bat' kakšen vtis je na* pravil Preprčan je bil. da bo petdesetak ki ga je vložil v svoje podjetje n k' se je izpre-menil v dve vstopnic za kmo ter v pivo v gostilni. prinesel dolgo pričakovan sad Kdor se imenuje »Pavel« m je »inženr« Združenh tovarn :n livarn se 'ahko nadeja skoraj stcod= stolnega uspeha pr večini žensk France se je seveda menova! »Pave!« in je bil »inženir« Kak«en je bi njegov priimek je navsezadnje vseeno ker je bil tudi samo izposojen.
Ker je njegova duša gorela od nestrpnosti
—	saj so njegovi rezervni fond' žt doce'a ugašali _ je sklenil, da pojde brez obotavljanja etelje
To je storil dva dni potem, ko sta sedela zvečer s Katico na klop- v kotu narka. kamor 83 luč svet Ik ni več upali Po nekaterih brezpomembnih besedah ki zrnerai uvaja o važne izjave, se je zagleda' predse, kakor da govori ' pr vidom :
»Zakon« j£ govori! čustveno »srečen zakon
—	to je b:la že od nekda' moja mjvečja želja Ne znam živeti sam. Toda menda me prav zato preganja u-oda Kaj m: pomaga, da mi je mogoče prijetno živeti če pa ne morem dobiti osebe, s katero b lahko vse to delil?«
Katico je izprelete! po hrbtu mraz brezmej*
ni uspehi Res, da so imeli sijajne konstruktorje, ki so zgradili velezmožne ja-dralice svetovnega slovesa, tako da so mogli že kmalu izkoristiti jadralstvo tudi v druge namene. Na ta način so odkrili nov način jadranja, brez katerega si danes jadralnega letenja sploh ne moremo misliti, niti predstavljati. To je let z ne-

'• v- - ■
vihto in pa vlek (motorno letalo vleče ja-dralico). Vse bogate izkušnje v jadralstvu so pa porabili pri gradnji modernih motornih letal.
Ce pogledamo danes lovsko letalo in ga primerjamo s tistim iz svetovne vojne, takoj opazimo bistveno razliko. Skoraj vsa lovska letala so bila dvokrilniki z oglatim trupom in zvezdastim motorjem. Okorni že na pogled, so pri letenju povzročali včasih nemalo nevarnih trenutkov, pa naj si bo, ali da so s svojo neokretnostjo izgubili pravi trenutek za napad ali umik, ali pa, da se je ustavila strojnica; letalskih topov — vsaj v začetku svetovne vojne — še niso poznali.
Današnja najboljša lovska letala so vsa nizkokrilniki elegantne oblike in »prikupne« zunanjosti. Zaokroženo krilo in trup ovalnega preseka z motorjem učinka do 1200 KS v vrsti, zračnim ali tekočinskim hlajenjem; z uvlačljivim kolesjem, pridobe na mah vse simpatije občudovalca. Nikjer ni ostrih prehodov iz enega v drugi del; krilo prehaja v trup in trup v rep, kakor da bi se prelivale mavrične barve. Ker je škodljivi zračni upor vseh ostalih delov razen krila zmanjšan zaradi popolne dovršenosti oblike letala na najmanjšo
možno mero, je tudi hitrost današnjega lovskega letala precej velika. V vodoravnem leta se giblje hitrostna meja okoli 650 km na uro, nekateri izbranci so dosegli celo 755 km na uro, vendar je šlo pri tem že za neke vrste naročen rekord. V dokaz so prinesli ob tisti priliki nekateri strokov, časopisi poleg slike in opisa še barogram leta, tako da je vsaka goljufija bila izključena. Težko je reči, kdaj in s kakšnimi letali bomo lahko leteli tudi v vodoravnem letu tako hitro; kajti znano je, da pri hitrostih, ki se sučejo okoli hitrosti zvoka (330 m na sekundo), zračni upor ne narašča s kvadratom hitrosti, temveč v popolnoma drugačni odvisnosti. V ta namen so nekatere države zgradile v svojih aerpdinamičnih laboratorijih vetrovnike s prekozvočno hitrostjo. Ta drugačni odnos zračnega upora v območju zvočne in pre-kozvočne hitrosti pa ne bi prizadejal toliko preglavic, če ne bi rastel že pod to mejo potrebni učinek motorja s tretjo potenco hitrosti. Zato že pri sedanjih lovskih letalih pomeni pri hitrosti 600-km na uro vsak prldejan meter na hitrosti dodatni učinek 40 KS! Na ta način bi se pa teža in obsežnost motorja tako povečali pri sedanji učinkovitosti goriva, da bi postal tak motor neporaben. Amerikanci so si pomagali na ta način, da so zgradili dvomo-torno lovsko letalo, ki ima sicer nekoliko nenavadno obliko, zato pa večjo hitrost od evropskih tovarišev. Treba bo dobiti ali drugo gorivo, ki bo bolj učinkovito, ali zgraditi nove vrste motor na drugih osnovah, ali pa sploh spremeniti način pogona. Kajti niti zračni vijak ne predstavlja naj-idealnejše rešitve, saj je njegov gospodarski faktor ali učinkovitost kljub temu, da imamo prestavljive zračne vijake, le 0.75 do 0.85 °/o.
Tudi oborožitev današnjega lovskega letala je neprimerno boljša kakor v prejšnji vojni. Lovsko letalo z osmimi strojnicami v krilu in topom skozi os zračnega vijaka ni več nobena redkost Temu primerno so pa tudi zavarovani pred sovražniki. Nekatere vrste imajo močne oklopne plošče, tako da nalikujejo že malim letečim tankom in mora sovražnik še poleg letenja temeljito obvladati konstrukcijo sovražnega letala, ako ga hoče sestreliti.
Naročite se na
romane Dobre knjige!
i
Kakršne so tvoje misli, —
takšno je tvoje življenje
Dobre misli so talisman v življenja.
Izberi s! začasno en talisman, ravnaj se po njegovem nauku, in učil te bo prav živeti.
Vsaka misel ima ustrezajoč učinek na živčevje, zdravje, spomin in vedenje,
Krepilne, koristne, gradilne in vzpodbudne misli Imenujemo pozitivne, slabilne in škodljive pa negativne.
Tu boste našli velike pozitivne misli. Ce jih boste radi gojili, boste stopili na pot, ki drži k sreči, napredku in zdravju.
Tvoj talisman:
Ce premagaš svojega sovražnika s silo, boš okrepil njegovo sovraštvo; če pa Izvo-juješ zmago z ljubeznijo, boš reš^n vseh skrbi.
•
V mirnosti je moč. Moč, ki obdaja planine, biva in učinkuje le v popolni tišini Kdor se ni naučil biti miren, si te moči ne more lastiti.
*
Tvoje vedenje zavisi v veliki meri od misli ki jih imaš najčešče, zakaj kakovost
misli dušo obarva in nanjo vpliva. •
Tistega, ki mi dola krivico, sprejmem brez ugovarjanja v zavetje svoje ljubezni. Cim več hudega pride iz njega, tem več dobrega mora priti iz mene!
•
Opazili boste, da vas prisotnost vesele osebe krepi. Zakaj se ne potrudite tudi vi, da bi to dobroto izkazali drugim? Pomnite, da ste dobili polovico boja, če samemu sebi ne dovolite reči žal besede.
ne radosti Zakaj čutila je. kako ji srce pravi, 'a prihaja zdaj tisti veliki trenutek, ki je sa« mala o njem že od svojega osemnajstega leta.
Medtem je »inženir Pavel« nadaljeval in ganljivo slikal, koliko bolesti mu je prizadelo razočaranje v nesrečni ljubezni in mu vzbudilo strah pred ženskami.
»Toda življenje hoče svoje,« je govoril pri-vidu pred seboj. »Moj odgovorni poklic, moje potrebe zahtevajo, da moram imeti bitje ki bi zame skrbelo in mi sladilo trenutke odpočitka. A to b; ne smela biti lutka, gizdalmka po modi Moj ideal je žena prava žena! Ko bi
takšno našel .«
Šele zdaj so se njegove oči kakor po na» ključju srečale z očmi Kat;ce
In tako se je odločila Katica za odgovor, od katerega je bila — to je dobro vedela — odvisna njena bodoča sreča:
»Jaz sem se tudi že naveličala« je šepetala 2 glasom, ki se je že malone tresel. »Ne morem reči, da bi se mi tu slabo godilo. Bog obvaruj! Ne. naši me imajo radi in pravijo, da sem varčna gospodinja da prav dobro kuham, in nekaj denarja bi že tudi imela prihranjenega Ampak seveda — stati na lastnih nogah je pač najboljše. Lahko bi se bila že Bog ve kolikokrat cmožila in dobro cmožila. toda meni ni vsak všeč. jaz imam rada izobražene Iiudi .. .«
Spogledala sta se v dvoboju, v katerem je »Pavlovo« oko zmagalo In »Pavel« je brez pomišljanja pristopil k dejanjem
»Ljubil sem te od prvega trenutka,* je za» momljal z brezhibno gorečnostjo in ker je upa! da n hče ne vidi, je zamežal in dal svo» jim ustnicam pogum, da so se spustila na Kar tič"'na pripravljena, koprneča usta.
»Prav takšn,o žensko sem iskal,« je rekel po hrabro izvršenem poljubu.
Katica ni prav nič dvomila Zakai tu se je
Vsaka dobra misel in vsako dobro delo pomakne temni svet bliže sonca.
m
Ce vprašate, kaj je ljudem pomembno, bomo odgovorili: »Vedenje,« Ako Se dalje poizvedujete, kaj predstavlja v svetu vedenje, se bo glasil odgovor; »Tri četrtine življenja.«
•
Človek postane samo z notranHm življenjem človek, kajti edino tako postane: samostojen, prost in zadovoljen.
•
Kjer tri lire zadostujejo, ne rabi štirih! In ne potroši dveh besed, kjer je bila dovolj ena.
*
Vse, kar ima v sebi življenje, omeji pričakovanje. Zato je boljši živahen pes ko mrtev lev.
V množici množi človek svojo srečo... Ko je srečen, pomaga dragim do nje.
Zaročenca
Iz pisma nekega mladeniča zaročenki, ki je odšla na počitnice na deželo:
»... neštetokrat sem poljubil hrbtno stran znamke, ki si se je nedvomno dotaknila s svojimi sladkimi astoami...«
Iz zaročenkinega odgovora:
»... zapomni si, dragi, da je naša vila zelo oddaljena od prve pošte: zato oddajam pisma in denar za znamke staremu hlevarju...«
začelo uresničevati prerokovanje modre razkla-dateljice kart, ki ji je bila za deset novcev izdala, da se bo vanjo zaljubil velik gospod in da se ji »denar obeta«.
Tisti večer se ie Katici kar vrtelo po glavi Pol ure se je premetavala po postelji, potem je pa zaspala kakor zdravo, šestintrdesetletno dekle, ki jo čaka drugi dan mnogo dela z obe* dom, ker bo gospoda dobila goste.
Tudi »Pavel« ni držal drugi dan rok križem temveč je šel v drugo nadstropje pravkar zgrajene hiše ter si dal pokazati dvosobno stanovanje. Tako mu je ugajalo da je brž skočil h gospodarju in mu dal dva sto taka are. »Vselimo se čimprej«, je izjavil hišniku.
Popoldne je prišla Katica, ki si je morala nekaj izmisliti, da je smela za dve uri z doma
»Nekaj ti hočem pokazati ljubica.« ji je rekel. »Ze dolgo imam najeto stanovanje, ki je kakor nalašč za dva človeka. Presenečena boš.«
Katica je bila presenečena, a le malo. Stanovanje je bilo čedno, to je res. Ves komfort, centralna kurjava, dvigalo v hiši. Toda kaj po» maga vse to. ko pa vidi v stanovanju le gole stene brez pohištva. Toda »Pavel« ji je to brž pojasnil.
2e več tednov se pripravljam, da opremim stanovanje Že davno sem se naveličal ubijanja po tujih stanovanjih.«
Nekoliko bolj tiho: «Ampak nekaj je IzTed. na priložnost Borza, razumeš? Izvrstne transakcije.« Zdaj je le še šepetal: »Lotil sem se tega v družbi z generalnim ravnateliem to je docela zanesljvo. Gre za velike dobičke. Mene čaka skoraj pol milijona. In zato sem v to vložil ves svoj denar, ki sem mogel z njim razpolagati.«
Da, to je Katica dobro razumela, dasi ee ji je zaradi tega malone vrtelo po glavi. Vložil,
Skrbimo za sinice - uničujmo vrabce!
Naša pravda o vrabca je zaključena. Sklepno besedo, ld je prav poučna in splošno zanimiva, čitamo v jubilejni številki »Sadjarja in vrtnarja« izpod peresa urednika inž. Cirila Jegliča.
Vrabci so se pri nas že tako razpasli in razmnožili, da bi jih res niti najbolj vneti ljubitelji ptičev ne smeli več jemati v zaščito. O tem vprašanju je tudi lanski Sadjar in vrtnar (str. 126; povedal spet jasno besedo. Ne gre le za neposredno škodo, ki jo navadni vrabec (passer domesticus) naprav-lja po vrtovih, njivah in shrambah, še neprimerno večjo škodo nam prizadeva vrabec s tem, da s svojo oblastnostjo, prelrznostio in kričavostjo prežene od hiš, iz bližnjih vrtov in sadovnjakov najkoristnejše drobne ptice, ki bd sicer gnezdile v bližini naših domov. Kjer vrabec zagospodari, tam nI sinic in ne drugih žužkojedih ptic. ki so nam stelerat koristnejše od vrabcev.
In vrabec zna zagespod^riti! Ne prežene iz gnezd le lastovice, ampak tudi sinico. rle-čerepko in včasi celč škorca. Zdi se, da so se zlasti meščanski ljudje žc tako privadili vrabcu, da so na koristnejše ptice že skoraj pozabili. Prav zato nas v Sadjarju in vrtnarju seznanja J oš tov članek s sinicami. Imejmo več usmiljenja s sinicami, manj pa z vrabci! Letošnjo zimo so po krmil ni cah. kamor so usmiljeni Ljubljančani trosili hrano premraženim pticam, pospravili zaloge predvsem spet vrabci. Ti prebrisani ci-gančki so proti svojim tekmecem zelo brezobzirni
Tistim mehkočutnim ljubiteljem narave, ki nam očitajo sebičnost in tako reko* surovost, če hočemo preganjati vrabca, bi lahko postavili razna vprašanja. Na primer lisica je zelo lepa in razumna žival, pa jo vendar treba zatirati, kadar hoče razširiti življenjski prostor na dvorišče, kjer se pase kuret-
nina. Ali pa, kako dražestna je videti rdeča purpelica v rumenem žitnem polju! Rekli bi pa, da je trčen tisti kmet, ki bo rajši gledal »mak, mak, mak, ki sredi polja kima in rdečo kapo Ima« — namesto da bi bil žitno zrnje za setev- temeljito očistil. In koliko je plevelov, ki zemlji po svoje tudi koristijo, pa jih vendar moramo med kulturnimi rastlinami zatirati! Sicer pa je že g. Humek dobro povedal: »Naj bodo ljubitelji in zagovorniki vrabca potolaženi! Ne bo ga še kmalu konec. Saj smo o zadevi pisali in govorili že večkrat, pa je kljub temu vrabcev vedno več in koristnih ptic čedalje manj!«
Izmed koristnih ptic, ki so nam res samo koristne, se vsekakor odlikujejo pri zatiranju sadnih zajedavcev zlasti marljive sanice. P os tre zimo jim pozimi s primerno hrano tako, da je ne bodo dosegli vrabci, privafo-ljajmo jih pa v vrtove tudi z umetnimi valilnicami! (O teh vprašanjih najdete pouk in nasvete že v starejših letnikih Saijrarja in vrtnarja; preberite tudi opombo med Drobižem v tej številki.) Preganjajte iz vrtov in sadovnjakov mačke, ki zalezujejo drobne ptice pevke! Ovirajte pa tudi preobilno razmnoževanje vrabcev!
V Nemčiji nastavljajo vrabcem posebna gnezda. Ulovljene samice usmrte, samcev pa ne; samcev naj bo čim več, da neprenehoma nadlegujejo samice in s tem ovirajo izvalitev mladičev. Sliki v »Sadjarju in vrtnarju« kažeta, kako je treba narediti kr-milnico za poklad;nje hrane v zimskem času, da ne bodo vse hrane pobrali vrabci. V sadovnjaku je treba obešati krmilniee na tanjše veje čim dlje od debla in debelih vej ter najmanj poldrugi meter od tal, tako da tudi mačke ne morejo blizu. ^Sadjar in vrtnar« je pred 10 leti opisal, kako lahko tudi cvetlične lončke (šestcentimetrske) uporsi-bimo za ptičje krmilniee (letnik XX., str. 194.) Zima gre sedaj že h koncu, zapomnimo si pa vse to za priholnjo jesen; koristne ptice moramo jeseni pridržati v ok« lici vrtov in sadovnjakov s tem, da jih žc -^red začetkom hude zime privadimo ni uolic krmilniee.
Lastnik tramvaja št. 33
2e v začetku moram povedati, da ne vem, ali se je to zgodilo v Buenos Airesu ali Madridu ali kakem drugem večjem mestu, ki ima električno cestno železnico. Vem pa, da se je pred kratkim res zgodilo.
V neko kavarno v tistem mestu je vsak dan zahajal miren, sam vase zaprt gospod. Sedel je zmeraj sam. In gostje so opazili, da ga je vsako noč malo po polnoči posetil tramvajski sprevodnik, mu predložil računsko polo, nekaj izrabljenih blokov voznih listkov in torbo denarja, večji del kovanega drobiža. Skrivnostni gospod je zmeraj nekaj podpisal in sprejel denar, nakar je sprevodnik odšel.
Neki gospod se je lepega dne ojunačil in plaho vprašal:
»Dovolite, gospod, ali bi mi povedali, kakšne posle opravljate?«
»Povsem enostavno,« je odvrnil vprašani. »Sem lastnik tramvaja številka 33.«
»Ni dvoma, da vam dobro nese. Vendar morate imeti precejšnje skrbi s tem, kajne?«
»Nasprotno,« se je skromno branil vprašani. »to brezdelje me ubija. Nepošteno se mi zdi tu sedeti in prejemati denar, za katerega niti z mezincem ne mignem. Rajši bi bil na deželi pri svojih zajcih in drugih domačih živalih.«
Plahi gospod si je naslednjega dne pazljivo ogledal tramvaj št 33 in ugotoviL da se ljudje kar tro pri vstopu, tak naval je bil zmeraj na lepo vozilo.
Zvečer je spet navezal pogovor z lastnikom in plaho vprašal, če je tramvaj na
razpolagal — to so prave besede. Ampak »Pavel« je imel zanjo še nekaj.
»Generaln ravnatelj, ki sem mu zaupal, da se hočem oženiti.« se je nasmehnil nekoliko v zadregi »mi je priporočil neko tvrdko. Krasno pohištvo, spalnica — to bi ti hotel pokazati 1 In dovolj bi bilo deset tisoč, morda celo osem tisoč. In potem bi se lahko takoi vzela...«
Dve sekundi je molčal.
Samo da bi bilo treba čimprej kupiti. Jaz, kakor sem ti rekel, zdaj ..«
Katica se je zaljubljeno nasmehnila temu fantu ki ni vedel kam iz zadrege.
»V hranilnici imam petnajst tisoč,« se je iz» dala z mirnim ponosom. »Lahko bi dvignila...«
»Inženir« se je sam nase razjezil, da se ie tako prenaglil Morda bi bilo bolje kupiti kaj dražjega, saj bo za vse življenje. Toda Katici je bila prirojena skromnost Zedinila sta se na deset tisoč, ki jih bo ona v treh dneh prinesla.
Naslednja dva dneva je »inženir« posvetil zadnjim pripravam. Tretji dan ie za vselej zapustil neprijazno sobo umazanega hotela in je z lahkim kovčegom v roki odšel na kolodvor, kjer je dolgo stal pred voznimi redi. Prav pred odhodom ga je napadla misel naj se vme in kupi pri blagajni vozovnico »Tako bo bolje,« Jie zašepetal sam zase, »kaj ko bi slučajno ne imel dovolj časa?« Imel je le še trideset novcev »za seme«.
Katica je prišla ob določenem času sestanka s klobučkom, ki je bil tako zelen da bi se ga ustrašila vsaka neizkušena koza. »Tako sem srečna, da te spet vidim, ljubezen moja!« je rekla, zakaj prav tako je bilo zapisano v romanu, ki ga je včeraj dolgo študirala.
Toda France odnosno »Pavel« menda tega ni vedel, zakaj odgovoril je zgolj z 5nžen'rsko ravnoduSnostjo: »Scrvus, ljub;ca! Ima" 'isti denar?«
prodaj. Ta se je na vse pretege branil. Po daljšem razgovoru pa se je le vdal, bolj iz usmiljenja. Takoj sta sklenila pogodbo ift novi lastnik je plačal zaželeno vsoto, ki je bila vsekakor zelo izdatna.
Naslednje jutro je plahi gospod ponosno stopil v voz št. 33 in udobno sedel. Ko je prišel sprevodnik do njega in ga vprašal, če ima listek, mu je odvrnil: »Jaz sem novi lastnik!«
Pa ni pomagalo, vseeno je moral plačati vozovnico...
Potem je brž opazil, da sprevodnik sploh ni tisti, ki je prinašal obračune in denar neznanemu gospodu v kavarno. Tistega gospoda in sprevodnika potem sploh niso več videli v kavarni...
So tudi grde...
V bližini mesta X je letališče, kjer se vežbajo padobranci. Ko so prišli novinci, so ob prvi priliki v svojih lepih uniformah posetili naselje. Na cesti pa so srečali deklico, pri kateri se je Bog, ko jo J® ustvarjal, najbrž zmotil, zakaj bila je — kratko povedano — vse prej ko lepa. Z drugo besedo: grda! Pa so jo ustavili in pobarali: »Oprostite, gospodična, koliko prebivalcev šteje vaš kraj?«
»Ej, pred vojno jih je štel mnogo... toda sedaj, ko je bilo toliko mladeničev vpoklicanih ...«
»Tedaj so žene same!... In, nu, povejte, ali so lepe? ...«
»Na, in kaj zato?« je odvrnila deklica domišljavo. »Smo lepe in s o tudi grde!«
»Ti nestrpnež!« mu je zagrozila Katica 8 prstkom A takoi ga je začela tolažiti: »Precej pojdeva ponj v hrani'nico. doslej nisem utcg= nila. — No, in kaj je z najinim stanovanjem?«
»Ne vem«, se je branil »inženir«, ki se je zanimal le še za t sočake. »Nisem bil tam. Saj veš, te dni je bila sama transakcija. Ampak zdaj je že vse v redu. Vse gre dobro, vse je pripravljeno. Ali je tista hranilnica daleč?«
»Takoj beva tam«, je odgovorila Katica. »Ampak prej bi še rada pogledala v najino gnezdo. Rada bi nekaj kupila, pa ne vem. ali se bo to tam podalo. .. Kajne, steriš mi 10 po volji?« je prosila. »Saj veš, sem majhna ženska vrtavka — samo trenutek se bova tam «jmu» dila. «
»Inženir« je zmign'1 z rameni. Ženske so včasih res kakor otroci. Pogledal je na uro n videl, da je še dovolj časa, ter je šel s KbMco, ki jo je ožarjala največja sreča.
Hišnik sc jima jc globoko priklonil m ju odpeljal z dvigalom v drugo nadstropje. Kdtica je začela brskati po torbici, kakor da hoče odpreti, a je pustila, da je odprl vrata »Inženir« s ključem, ki mu ga je dal hišnik.
Vrata so se odprla. V prvi sekundi je bil njen fant tiho, petem je napravil nekaj korakov po prednji sobi, se ustavil in se obrtr'1 k njej: »Kaj... Kaj je tole?...
Tcda Kat:ca je že naslonila svoj zdravi hrbet na vrata in začela jokati.
»Saj sem vedela, da boš srečen!« je ihtela od radosti. »Saj sem vedela, ljubc#k, dn te bom presenetila!...«
Zdajci je pa prenelnla javkati, skočila je k »inženirju« in ga prijela za roko:
»Ampak kaj stojiš takole? Ne boj se. to je res najino. Le pomsli. dvanajst tisoč pet sto I -em morala dali in nit: novca ni ta nepridiprav Zato pa imava nekaj prima. Le po
•j'" e>
• : pravi kavkašk: oreh, ljubček!«
Poznale strupene živaliI
Blodrasar na Dolenjskem odira modrasa,
da mu vzame »zdravilno mast«
Znanost, ki spravi vsako stvar v sistem, pozna predvsem živali, ki človeka ranijo in mu a svojim strupom škodujejo Razne gosenice, mušice, stenice in celo neke ribe s plavutmi, v katerih so strupene žleze, nas najprej pičijo, v to rano pa izcejajo večje ali manjše količine strupa. Škorpijoni, ose čebele in sršeni rnajo v ta namen, kakor vemo. žela. Pajki, stonoge in ceie trume raznih kač človeka ugriznejo ker imajo zato strupene zebe. Živali koprivnice opečejo.
Imamo pa tudi živali, ki ne morejo ne
pičiti in ne ugrizniti, temveč svoj strup
izbrizgava jo.
Najbolj zavratne se maščujejo nad človekom, ko jih je že pojedel. Zastrupijo ga, rekel bi kakor strupene gobe: španske muhe in ikre nekaterih rib delujejo kakor strup Prav ne delžne so pa t.ste živali ki so ie v asih strupene, sicer pa so človeku prav ko-isrne. Ostrige so pač včasih strupene kakor tudi žlahtne ribe katerikrat. pri tem pa md ne vemo. zaka., s? jih ravno nekaj tako razvije da so strupene Običajno zastrupljenje po ribah al mesu ps nima s tem nič skupnega, saj nastane šele, če se razvijejo v mrtvem mesu bakterije, ki povzročajo gnitje.
Naravno pa so in osfanefo kače najzat
nimivejše med strupenimi živalmu
V glavi kače leži za očmi dvoje žlez ki ima* jo v sebi strup. V Afriki je zelo razširjena južno od Sahare tako imenovana puščica r i c a, dolga 40 do 50 cm, ki ima 2 cm dolgo glavo in je torej majhna kača; njena strupna žleza pa je dolga celih 10 cm ir *ega daleč v kačji trup. Druge strupene kače Da majo e majhne strupne žleze v glavi, če pogledamo tako žlezo, vidimo, da je prav podobna navad* ni žlezi sl navki sesalcev Strup se de a ;n zbira v njej prav počasi. Strupena ka^a, ki je iz-brizgnila svoj strup potrebuje dva do štiri tedne, da se ji strupne žleze spet napolnijo, ravna se pa to tudi po letnem času Strup iz-br zgava s pomočjo mišičja Posebne miš:ce na senc:h živali se skrčijo, če dobe podražljaj, in iztisnejo strup iz žleze.
Sirupeni aparati drugih strupen h živali v svojem učinku na človeka sicer n.sr tako nevarni kakor pri kačah vendar so pa prav zanimivi. Nekatere stonoge zločajc čt jih vzamemo v roko ali če se čutijo ogrožene, izcedek iz svojih smradnih žlez. ki je strupen Izcedek steničj'h smradnih žlez je podoben olmat tekočini. Tudi mnoge gosen;ce metuljev in hro* šč' imajo podobna orožja.
Med mehkužci je na najslabšem glasu
morski zajček, ki živi po vseh morjih.
Znanost ga je deloma rešila tpga slabega imena. Ta zajček namreč 'zbrizgava mlečnato tekočino, ki omrtvi sicer morske -rve rake in ribe, sesalcem pa ni nevarna Prav tak br zgač strupa je naš močerad čigar strupne ž!eze leži' o za očmi. Močeradov strup sc natančno preiskali. Male rbice pogrne io ee pridejo v območje vode. v katero ie močerad 'zpustil svoj strup. Strup omrtv- njih ž včevje in izzove krče in mrtvoud Krastače brzgaio na za* sledcvslce iz žlez na hrbtu tekoemo ki se ie vse živali boje. Strup krastače spada kakor so dognali številni poskus med *rčne strupe, učinek spominja na strup naprstn ka (digitalis) Ožarevanje z radiiem. k' unič kačji strup kra* stačjemu strupu ne škoduie. Zahe — tudi zelena žab ca — lzpotevajo če iih draž'mo. <? kože neko tekočino, k' ima v seb strup ki ps jih prav milo varuje pred zasledovale V tro pičnih kraj h živi žab ca ki jo Indijanc' Južne Amerike rad lovijo Držijo io tako dolgo nad ognjem, da se prične iz kože potiti strug.
Ena žpfrca zadošča, da nastrupijo petdeset puščic.
Tudi žabji strup spominja na kačjega Ta »trup pa se da prenest- le na kržo sovražnika, ker n ma žaba ne strupenih zob m ne žela tei je njegov učineK maienkosten Da pa se ogib-Ijejo krastače vse živali in da živi nemoteno življenje, se ima zahvaliti e smiadu svojih žlez.
O morskih zvezdah pravijo da njihov želodec izloča neko strupeno tekočino k' jo brizgajo med školike of>t'ia svojih najliub-sih slaščic Prav užitni osmonožci s strahot* nim: pol.pmmi nogami imajo tudi stTupene žle>
ze slinavke, iz katerih brizgajo strup ki kar skozi neozledeneno kožo omami, da so lahek men morske pošasti.
Prav zanimiv je kri brizga reči mrčes.
Tudi zanj je lastna kri dragocena tekočina vendar je lahko brez škode oddaio piecejšnjo kol ičino, če gre za odbitje sovražnika s to "kod Ijivo tekočino. Ljubka pikapolun ca se šeta brezskrbno po zelenem listu. Najbrž sp pa !e dela tako brezskrbno sai je — kakor vse živali — prav čuječa, ko vendar tudi njej gro* zijo številni sovražniki »S cer bi ne bil takle zalogaj velik, vendar veliko majhnih odleže za velikega.« si misli kuščar ca ki se tihotapi mimo in že odpira žrelce. Venriai zastonj. Iz nožnih sklepov polonice brizgnejo naenkrat krvave srage, ki so za kuščarieo raziedljiv strup, in ona ve. po stoinstotisočletnem izkustvu: ta hrošček z lepimi pikicami na hrbtu je »tabu« in ga ne smem jesti Ne !e Kuščarica. temveč tudi pajki in vrabc; vedo to zato je polonica varna pred njimi.
Tudi drugi hrošči, potem metulji in cela vrsta ličink izbrizgavajo kri
Dobro so opazovali in prouč:!i obližne hrošče, španske muhe. Splošno je znano, da imajo v sebi posebno snov. imenovano kantaridin, in so jih uporabljali nekdaj — morda jih uporabljajo še danes — za ljubavni napoj Kaj mno go ledvičnih vnetij je s tem nastalo. Ima pač dražljive lastnosti, od koder tudi njena upo raba za obliž: če pa jo rabmo notranje, si nakopljemo hude bolezni. Človek n večina ser salcev so prav občutljivi za ta strup le ježu prav nič ne škoduje.
Imamo pa tud: kakor smo že omenili živali katerih telo ali njegovi deli so strupeni. ne da bi imele te živali kake strupne žleze Posebno, kadar se ženijo, so nevarne. Celo crv deževnk jp baje za našo perutnino takrat strupen; !e*ta peg ne pogostorna. če si je prav v tem času privoščila tak pribolj-ek
Zanimive in važne so posebno tiste ribe ki povzročajo težka zasttunhenja ne da bi. lahko rečemo, to hotele, -aj nae ne morejo nič za to. če njihov h iker človek ali
žival ne prenese. Mnogo zagonetnih zastrupljeni na veliko na ladjah je nastopilo prav zaradi njih. V to skupino spadajo barakude ameriških morij, neke rbe v Turkestanu in kirgiški stepi, prav posebno ribe ježevke gol-šavke in druge iz rodu č e l j u s t n i c, ki j.h natančneje poznamo.
Mnogo je njihovih vrst, med njimi so prav okusne ribe. ki pa le tedaj ne škodujejo, če smo jim odvzeli strupen drob. jajčnike in ikre. Japonskim vojakom je bilo prejšnje čase prepovedano jesti ribo golšarico, mefugu imenovano. -n so imeli tudi r bu kitamakuro za strupeno D.mes pa jedo v Vladivostoku ob obali S birije in tudi Japonske to ribo. le drob ji prej varno odstranijo. Strup ribe mefugu so japonski zdravniki natančneje preiskali in do« gnali, da je to hud strup, ki omrtvi živčevje.
Omenimo še razne zajedavce, predvsem
gliste, ki žive v črevju Ijud; in živali, m so gotovo strupeni Saj cbolijo njihovi gostitelji s hudimi znaki bolezn , po navadi na hudi malokrvnosti. Kateri del v teh ghstah ie kriv takega zastrupljen ja. še ne vemo Tudi še ne vemo. če izločajo kako strupeno snov ali pa so njihovi naravni iztrebki, ki pač ustrezajo njihovi prebavi, človeku in živali strupeni.
Treb-.i ie da omenimo tudi kri sdmo.
*ai ie tudi strup.
Če vbrizgamo kaki živali kri druge vrste živali, ie kakor da bi ji vbrizgali strupa; celo vsake človeške krvi ne prenese človek. Na to so pri"!. zdravniki v novejši dobi pri vbrizgavanju kr>i bolnikom, kar se vrši zdaj s pridom v zd-av lstvu. Mogoče je tudi to nekako branilo pred sovražmki gotovo pa je odklonitev tuoga btja. ki bi moglo škodovati. Bistvo vsrkega bitja — bodi žival ali človek — je bojazen.

y zgodovino Bolenjsk
Posnetek Iz Temeniške doline, kjer je več keltskih gomil
Klešče morskega ježka
i
Zelo je oslabil temelje že itak vedno bolj trhle frankovske države upor Ljudevita Posavskega, ki je pod vrhovnim vodstvom Kadolaja vladal tudi nad vzhodnim delom Dolenjske in ki mu je Karel popolnoma prepustil vlado nad njegovim področjem. Kadolaj je posebno na Dolenjskem kaj kruto postopal s Slovenci, zaradi česar so se ti pritožili Ljndevitu, ki jih je vzel v zaščito in se leta 818. pritož'1 cesarju Ludviku. Vendar je imel Kadolaj premočne zveze na dvoru in so bile vse Ljudevitove pritožbe le bob ob steno. Zato se je Ljude-vit uprl zoper Franke ln skušal pridobiti za svoj upor med drugimi tudi Dolenjce, ki so se mu prav radi pridružili. Z njih pomočjo je Ljudevit leta 819 porazil ob Kolpi dalmatinskega - hrvatskega kneza Borno, ki se mu je za hrbtom izneveril in se pridružil Frankom, istočasno pa pobil tudi vojsko, ki jo je vodil iz Italije zloglasni Kadolaj. Slednji je na tem vojnem pohodu podlegel mrzlici. Naslednja leta so se Dolenjci ponovno v velikem številu borili na Ljudevitovi strani ob kratkih prehodih zo^er frankovsko armado ki je prodirala iz Italije. Uspelo j'm je tudi dokaj zavreti njeno napredovanje Kljub temu pa je frankovska vojska le prodrla na Ljudevitovo ozemlje. Cb povratku so Franki prisilili tudi Dolenjce, da so ponovno privoli frankovsko nadoP'ast. V letih 822. do 823. pa so frankovske tolpe na svojih pohodih proti Liudevitu ponovno do dobra oplenile Dolenjsko.
Ljudevitova vstaja je povzročila tudi bistvene spremembe v državnepravnem položaju Dolenjcev. Radi zavezništva z Ljude-vitom so bili odstavljeni domači knezi, ki so jih nadomestili francoski grofje, pre-fekti in uradniki. Leta 827 pa so pridrli na Dolenjsko Bolgari. 1o opustošiH. odstavili Frankovske oblastnike ter postavili na njihovo mesto bolgarske poglavarje. Toda Ludviku Nemškemu, ki je tedaj vladai ir« r^i^i se ie hitro oosrečMo pregnan Bolgare preko slovenskih mej. obenem pa je odstavil furlanskega mejnega grofa Bal-norlVn češ »*•» Vri v imado ^'"^mv in na njegov predlog je cesar leta 828 izdal novo upravno reformo jugovzhodnih fran-kovskih pokrajin. S to reformo je bilo Dolenjsko ponovno razdeljeno v Posavsko krajino in Posavsko Hrvatsko. Mela med obema pokrajinama je šla od Brežic ob spodnji Kolpi do Soteske ter 1e tudi zavila proti Kolpi do Broda na Kolpi, tako da je vsa Belokrajina bila dodeljena Posavski Hrvatski Majhen del Slovencev na drugi strani Kolpe je prišel pod Primorsko Hrvatsko. Ta upravna reforma je bila izrednega zgodovinskega pomena, saj so bili dolenjski Slovenci pripojeni interesnemu območju nemškega dela frankovske države, kar je imelo odločilen vpliv na ves kasnejši zgodovinsko-polltični tn kulturni
razvoj Dolenjske. Pri izdanju te reforme pa niso cesarja vodili narodncstni-cerkveni aii politični vidiki. Te reforme so one zgoij vojaško obrambnega značaja in naj bi novoustanovljene pokrajine notranje utrdile in jih napravile sposobnejše in trdnejše za slučaj sovražnih napadov. Ker pa cesar Slovencev ni smatral za dovolj zanesljiv obrambni živelj. je pričel izvajati obširno koleni-"1 cijsk-^	i-;	bi tudi na-
rodnostno povezala Dolenjsko s frankov-skim cesarstvom. šk^tijC ia ;a .-.ostani prema jo sedaj od cesa.ja obsežna ozemlja z nalogo, da jih naselijo z nemškimi kmeti.
Predstojnik Dolenjsko je bil tedaj grof Salohon, ki je baje stoloval v gradu Raj-iienburgu ob Savi. Dcčim je Belokranjcem vladal domači knez Ratimir, predstojnik Posavske Hrvatske. Ratimir je bil poslednji domači slovenski knez in radi njegove .eze z Obri in odprtega upora proti Frankom, ga je leta 838. ro ralegu kralja Lutka pregnal in odstavil prefekt Radbot. Tudi smrt Ludvika Pobožnega ni ničesar izpremenila na tej razdel tvi Dolenjske i -leta 828 ter je Verdunska delilna pogodba iofn R.13 Jo Tv^fT"ipn tn ra^^utpv in priključila Dolenjsko vzhodno frankovskemu krajestvu Ludvika I\emskega. Po Ludv.-kovi smrti leta 837. je nieeov s'n Karl-man. dotedinji nref^kt vseh vzhodnih fran-kovskih pokrajin dobil Ro^aroV^ in z nio tudi Dolenjsko. Tako so bili v Karlmanovi armadi, ki se je v Italiji bojevala zoper Karla Plešastega, že 1 877.. tudi dolenjski Slovenci. V tem času je razsajala po Dolenjskem strahovita kuga, ki je posebno v večjih naseljih zdesetkala Dolenjce. leta 883 pa je opustošl! in onlenil vse Dolenjsko velikomoravski knez Svetopolk. Se hujša nesreča pa je zadpla leta 898. Dolenjsko z vdorom divjih madžarskih rodov, ki so na svoji poti v Italijo in iz Italije popolnoma opustoSili vse Dolenjsko tn obenem uničili vse upravne ln cerkvene uredbe na dolenjskih tleh. Ti madžarski plenilnj pohodi so se nato stalno ponavljali in leta 919. so se tudi Dolenjci pridružili veliki frankovski armadi, ki je branila Ljubljano, vendar pa so bili premagani. Leta 922. so se Dolenjci pred Merso-burgom ponovno bojevali proti Madžarom toda šele leta 949 je uspelo bavarski armadi prvič prodreti v madžarske kraje. Vsa ta leta so Madžari stalno plenili po Dolenjskem in šele z odločilno zmago leta 955 po bitki pri Liškem polju, v kateri so delovali poleg korošlrh tudi dolenjski Slovenci. so bili dokončno zaustavljeni tudi madžarski roparski pohodi na Dolenjsko.
Vpadi Madžarov so za skoraj celo stoletje zadržali nemški kolonizacljski tok na Dolenjsko In ves ta čas se je popolnoma zaustavila že močno napredujoča kolonizacija Nemcev. Po zmagi nad Madžari je |
Dolenjska domačija (pri Šolarjevili v Radgoni, kjer imajo 14 otrok >
pridobila Dolenjska ponovno na pomenu kot krajiško-obrambno ozemlje. Bila pa je zopet razdeljena v dve krajini: Savinjsko krajino in Hrvatsko-Posavsko krajino ter se meje med obema nekako strinjajo s prejšnjimi mejami med Posavsko krajino in
j Posavsko Hrvatsko. Dolenjci so ponovno ; prišli pod različne politične gospodarj*. Ta nova razdelitev pa je ponovno olajšala ; germansko koloniz.ičilsko politiko, ki je se-! daj s pospešeno naglico sku43la. nadokna-i d:ti, kar so preprečili madžarski navali.
V alžirskih vodah: s sovražnih edinic, ki »o jih zadele italijanske zračne torpedovke*
se dvigajo gosti oblaki dima
Avstralska volna
Avstralija je najmanjši del našega sveta in obsega v svoji notranji ureditvi o?em držav, ki so med seboj neodvisne, na zunaj pa tvorijo skupnost v ob"iki avstralske zveze, politične in gospodarske enote. Dežela šteje naslednje posamezne dele: Zapadno Avstralijo. Queen-land. Severne teritorije. Južno Avstralijo. Viktorijo. Tas-man jo in tako zvano Zve/no ozemlje, ki je pa več ali manj istovetno z zvezno prestolnico Canberro.
Začetek naseljevanja
Evrope1 so se začeli naseljevat1 na av-stra"skih tleh približno pred 150 leti. To poglavje avstralske kolonizacije je dokaj temno in bolj ali manj nečastno. Angleški naseljenci se n:so naselili na avstralskem ozemlju iz proste težnje po ekspanziji, temveč so b;li to po večini asocialni elementi, katere so odrtranili iz domovinske dežele. Približno pred 100 leti je bilo najti med desetimi avstralskimi naseljenci komaj enega, k se je pri^eMl v te kraie iz proste volje. Šele v novejšem čaru se Je vrši;o napeljevanje prostovoljnih elementov po načrtu, na te pa ie voliva! v veliki meri glas o ve!'k;h neidiščih zlata. Kljub temu je ;me'a Avstralija v začetku dvajsetega sto'e1ja komaj 3.750 000 preb:vaT-cev. Ob izbruhu sedanje vojne so našteli v Avstraliji sedem mPijonov ljudi tako da je prišel na vlakih deset štHisšklh kilometrov 07emlia po en sam človek.
Vzroki za tako počeno naseljevanje so raznovrstni. Liudie si predvsem niso na jasnem o živlienjririh pogojih v Avstralci, po^ee te?a so se1 i t veni stroški vel-'ki in pinie? v^esn tecn ne sprejemajo Avstralci pri ^e* i en rev z odpriim-" rokami, kakor b? si to kolonisti žr>1oli Toda omejitve v pri-seljevaniu so bile nanenene predvsem proti Janonoem in K;taieem. šele pomeie so se ukreo: te vste začeli up^mbliatl proti Evroprpm TzVme po bfe dovoljene simn v prim0""^ ki°r je bilo dokazano da ne silijo v deželo prevratni e'pmeit' Naseljencev so se branili Avstralci tud 7a-radi te?a da np bi n^dla raven za«lu5V^ v deželi k-"ti d^^fni so dobro služili in so s; lahko u^^ali p-^av za<*nvoM've
vajeniške po^oie. Prav to ie bi1 eden izmed vrroVnv da so se pricoHrmei lahko ponaiveč u^eistvnvali v poljedelski stroki
Ob izbruhu sed"niP vn^ne ie Imela Avstralija nkol-' tri mibMone s ^mo«toj-nim! po1ri'ci Od tejra bilo 2in'o zano-slervh v km°tiistvu. 36^ v obrti ter industriji	pa v tr»ov'n1 in ornm<*tu. Skoro ponvica celokupneea t>reh'vnlctva j Avstraine ndnade na mesta med plimi več neffo trra+rna n«» mesti Svdnev Jn M°l-bourne Če upofpvr-mo. da 450'o površine nvctr^Kkepa ozemlja ni dostojno nace-j^fvnrpm. v!d'rr>n. da le nnrnTdolitpv nr^Hi-^1-tva v tei Te1 o eno^tr-mc-Vn Velika nsnaka j*1 bidi v tem. da ljudje prvenstveno pritiskajo v mesta.
Pšen;ca
- Rarvolna slika po^ede^ke stroke nam spričo tfPa ne kaže enotne črte. Podvržena le kon1upktnrncT.p kolebanju. ki ga določa svetovni trg Tako ie na primer 1. 1915 znašala s pšenVo posejana površina v Avstraliji 5 milijonov he^tTlev kmalu no svptnvmj vninj se je pkrčila na 2 6 nvlijonov hpVtarlev. a 1. 1932 ie po-ckoč;ln na 7 4 miVionov hektarjev Ker pa le v teh letih zoret občutno padls cenn pšenici na svetovnem trffu se je kmalu tudi rkrfi1a nh^nlpn, in s PŠPniorv rs<fpinna površna v A^cfrgUii klor Sn kTr"l*«va'!ct s p?pn;rr, Tpsejal: samo 5 milijonov hektar-'<?v TcmlJe.
pridpVk ryfpnice v teb krp-uh ni vpdnn enak ker zavisi od vrempp«kih razmer
Povprečno računajo, da rodi avstralska zemlja nekoliko manj pšenice kakor drugi najboljši žitorodn; kraji na svetu. Avstralci seveda svoje pšenice ne porabijo doma, temveč jo izvažajo. Za izvoz gresta navadno dve tretjini pridelka, blizu 3 milijone ton v normaln h ietih. Avstralski farmarji obdelujejo svoje kmetije s stroji že zaradi tega. ker vlada v deželi vel:ko pomanjkanje delovnih moči. Na razpolago imajo gnojila v obilni meri. ker je tudi živinski standard Avstralije na visoki stopnji Poleg obilice sena dajejo avstralska tla vsako leto ogromne množine koruze in ovsa.
Ovčjereja
Krompir, riž. grah, bombaž in tobak » nadaljnji proizvodi avstralskega poljedelca, ki navadno pridela vsega nad lastno potrebo. Za izvoz je v prvi vrsti namenjeno sadje vseh vrst, posebno grozdje ia vino. Tud: sladkor izvažajo.
Živinoreja v deželi pa je naravnost izvrstna. Lahko rečemo, da je glavna postavka v avstralskem gospodarstvu. Računajo, da odpade na vsakega prebivalca Avstralije letno nad 100 kg mesa, približno dvakrat toliko, kolikor ga je pojedel Nemec v mirn h časih Tež;šče avsri-alek» živinore;e pa je v ovčjerejl Posrečilo se je vzgojiti posebno pasmo ovac. ki daj« r>bil;co mesa. zraven pa tudi veliko volna Lete 1940 so našteli v deželi 121 nvlijonov ovac. Nobena druga dežela na svetu se ne more pohvaliti s tako napredno ?n tako številno ovčjerejo. Zato ni čudno, da je za^eala Avstralija s svojo volno ves svet. Približno devet desetin volne Je S'o v tuie dežele Zdaj se je izvoz seveda ustavil in se nahaja ta panoga avstralske ž vinoreje gotovo v krizi.
Tudi proizvodnja mesa ni majhna. V mirnih čas^h so izvažali iz Avstralije okroglo 90.000 top mesa letno. Poleg rnecg je šip v tuje dežele tudi mnogo n^ečnih izdelkov, katere so kupovali večinoma na Angleškem.
V primeru s nšepičnima poW ter živinorejo je Avstralija ^ede zemeljskih zakladov zapostaviie^a. Železa, petroleja in bakra. ki so potrebni za voino produkc:Jo. ni na njenem oTemMu .Te sicer nekaj rudnikov toda prh ležeča ni^o tako izdatna da bi se izplačalo izkoriščanje. Zato Avstralija v vrini prn:7v->dnji ne bo nikdar igrala pomembne vloge.
SREČEN MLADENIČ
Mladenič je obljubil svoji deklici, da JI pošlje za god toliko vrtnic, kolikor $ pri-wia let. Cvetličar je pa bil njegov dobri znanec in Je pridal šopku še deset rtn.c. Mladenič še danes ne vč, zakaj ga j* deklica pustila
*
PRI SPOVEDI
Spovednik: »Ali se fantje kaj ozirajo ca
teboj?«
Dekle: »Ne vem. ker nazaj ne pogledujem;
ampak od sprt daj me re6 radi gledajo.«
•
njen samogovor
»Strašno dolgočasno je pošteno življenie! Na vsak način sc bom moraila ociti od mož« ia se poročiti z bogatim starcem da le bon z njegovim avtomobilom vozila b svojemu prejšnjemu možu.«
*
RAZOČARANJE
Zakonski mož pride izjemoma trezen in zgodaj zvečer domov ter najde svojo ženo v trdnem spanju
»Glej ga vraga! Prav danes spil«
Urejuje Davorin R&vijen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Pran Jeran. — Za inseratni del je o^^ovoren Ljubomli Volčič. — Vsi v L^ublJaaL