Poštnina piačana v gotovini Cena 1.59 din blitijft rsak pctek «b 14. — Nar«LuM nemfoo p« pofiti 5 djn, v Celju z doatavo m 4om p« racnaSalcih 5.50 din, xa in»*em9fcr* 19 din — Uredniätvo: Col jo, StroKonuiyerjcTO «liea Stev. 1, pritličje, desno; uprara: l«-v» — Telefon Stev. 65 — Itačuu pri pogtoem Sefa»r- nem aavodu v JLJubljani fiter. 1O.C60 Leto XXIII. CeSie, sreda t- ianuatia 1941 Lfev. 1. Zoran M. Vudler: V drugem letu voine Celje, 31. decembra. Vojna traja že 16 mesecev. Druga sve- tovna vcrjna. In ko take ob koncu vsa- kega leta delamo letne obračune in ugo- tavljamo aktivnost ali pasivnost, napra- vimo še mi zunanjepolitični obračun. Posežem nekoliko nazaj, lahko bi re- kel že v zgodovino, v 1. 1918. Takratna »nova Evropa« ali »versajska«, kakor jo danes imenujemo, je spremenila meje Evrope iz leta 1914. Avstro-ogr- ska, črncžolta umetna tvorba se je zru- šila v prah in zelo sta se izpremenili Rusija in Ncmčija. Nastale so nove države: Jugoslavia, Avstrija, Madžar- ska, Češkoslovaška, Poljska, tri baltiš- ke države: Litva, Letonska in Eston- ska, ki so prej pripadale Rusiji, in Finska, ki je bila pred vojno tudi pri- ključena Rusiji. Precej se je povečala Rumunija. Nemčija je izgubila Alzacijo in Loreno, Eupen, Malmedy, Slezvik in tako zvani >poljski koridor «. To bi bile v grobih obrisih začrtane meje Wiisona, Lloyda Georgea, Clemenceauja in Or- landa, tvorcev versajskega miru. Toda te meje so izginile, kakor je iz- ginilo Društvo narodov, ki je bilo za- misel istih mož. Res, živelo je, toda ostalo je v glavnem samo zamisel. Da- našnja Evropa se je vrnila apet k sta- remu načinu sklepanja vojaških paktov in zvez, ki trenutno dvema ali večini podpisnikov koristijo in konvenirajo, In zdaj se začenja pot do Monakova. To je bila ženevska politika. Društvo narodov je bila idealna zamisel — toda, kakor sem že rekel, samo zamisel. Nem- čija bi morala plačati reparacije v zne- sku 300 milijard zlatih mark. Po raznih konferencah pa so zavezniki popustili na 3 milijarde. Toda tudi teh ni Nem- čija plačala in je 1. 1932. ustavila V3a plačila — 1. 1933. pa je izstopila iz Društva narodov. Amerika itak v Dru- štvu narodov ni sodelovala in ko sta iz- stopili iz njega še Japonska in Italija, je Društvo narodov omrtvelo in je po- kazalo svojo nemoe v abesinski in span- ski vojni. In tako je zatom'lo Drušfvn narodov, pojavila pa se je zveza dveh totalitarnih držav. Dne 25. oktobra 1936 je bila v Berhtesgadenu ustvarjena os Rim — Berlin. In tukaj, bi rekel, se zacne naaa da- našnja vo;na. Vse to so zavezniki :.... -. -"•¦' ¦'„ Dne 13. marca 1938 s pn- xljUcitvijo Avstrije Nemčiji, so se za- čele rušiti meje od tvorcev versajskega miru uatvarjene nove Evrope in takrat- ni premaganci so zaeeli spet ustvarjati novo Evropo. In prišlo je Monakovo. Štirje možje: Daladier, Kitler, Cham- berlain in Mussolini so podpisali 'redsednik Roosevelt izrazil svoje pre- pričanje, da sc bo Združeaim državam sedaj in za prihodnja pokokmja posre- ("alo ostati izven vojne. Poadaril je, da nc more b?ti dokončnega miru med pri- staši narodnega socializma in med de- mokracijo. Zklružeiic države no bodo podpirale nobene«a mini, dokler aarod- ni :*ocializem ne opusti inisli na gosj>o- sfrvo nad svetoni. Ce bi velcsile osi zma- gale, bi zavladale nad Evropo, Azijo, Avstaiijo in nad morji Sn bi stala Ameri- ka pred eevjo tojia, napolnjene^a ne sa- mo L eksplozivi, temveč tudi x gospodar- skim orož^m. V Evropi je bilo mnogo narodov kljub uenapadalnhw pogodbam poteptanih in pognanih v moderno obli- tco suwnjstva. Pomirjenje s predstavni- ki sl^e Je nemogoče, Z narodnim so<»ia- Sizmomi je nih* mogo« samo za ceno po- pobie kapitulacije, Colo italijanski na- rod ne ve, kakšna uso na bori proti silam, ki so tudi Ame- riki so\Tažne. Pomoč Angliji mora priti hitro. Anglija je danes prvoboriteljie» v obrambi proti osvajalcem sveta in se bori z junaštvom, ki bo vedno zaplsano v človeški zgodovini. Nihee ne zahteva, da bi bila. ameriška ekspexlicijska vojska poslana v Evropo in noben čla« ameri- ške viado nima tepca namena. Borba de- mokracije proti svetovnemu gospostvu mora biti dobro podprta '/. oboroževa- njem 2klruženih držav. Vsak gram, vsa- ka tcna orožja in municije, ki jo lahko sami ]>ogrešamo, mora biti na razpolago Angliji. Izdelati moramo več ladij in le- tal, več toj)ov In orožja vseh vrst. Zdru- žeiie države mora jo postati velik arze- ual demokracije. Moramo iti na. delo % isto odločnostjo, po/rtArovalnostjo in po- trpljenjem, kakor če bi bili v vojni. Po- slali bomo Angliji vse^ razen onega, kar je potrebno za naše najnujnejše vojaške potrebe. Pri te«i nas ne bodo ustraho- vale nobeue grožnje in kombinacije dik- tatorjev. Angte&ki narod je deležeu v svoji borbi tlragoeenei ponioči jonaške gr&ke vojske in vw.h onih vojsk, ki so se zatekle v eJirigracijo. Moč vseh teh si! narašča. To je moc onih mož in žena, k\ ijubijo svobodo bolj nego življenje. Prepriean s«',m, da sile osi ne bodo zma- j;aie. OpLram se v tem prepričanju na uatie iiajnovejše in najboljše Informa- cije. Kooseveltov odlocni in senzacional- ai sovoi" jc vzbiidil po vsem svetu ogromno pozornost. Po ameriških in angle^kth versteh j<» i>rispelo 200.000 do 300.000 nemških vojakov skozj Madžajrsko v Rumunijo. Obenem poročajo o zbiranju ruskih čet ob rumunski mejL Zunanjepolitični odbor bolgarskega Kobranja je v eetrtek z veliko ve^ino odklonil pristop Bolgarije k berlinskemu paktu treh velesil. Ta sklep tudf ustre- za zadevTiemu »tališČu Sovjetske Rusije. Za predsednika finske repnblike je bil po odntopu Kallia izvoljen Ritty. Dose- danji pretlsednik Kallio je nekaj nr po izvolitvi Rittyja neprieakovano podlegel srčn] kaj>i. Po božičnem zatisju je aktivnost nem- ftke^a in an^'^kega letalstva spet oži- vefe, Anglewko Ietalstvo je v noči na ne- (leljo s.ilovito napadlo nemške invazijske j)o*yfojanke ob severni obali Francije, Belgije in Nizozemske, ncmška letala pa so v noči na ponedeljek izvedla enega Kv^jih najvwjih napadov na London. Na albanskem bojišču so grškc: čete zavzele vas Lin ob Ohridskem jezeru severno od Podgradea. Na srednji in južni fronti grške eete polagoma na- prwlujejo kljub hudi zimi, snežnim za- metom in viharjem in odporu Italija- Mnogo srete in zadovoljstwa v novem letu želtta vsem eenj. naročnikom, kisereo- tom in sotrudnikom uredništvo in uprava »Nove dobe« Današnjl števllkl je priloxoü KOLEDARCEK za 1. 1941. Prihodnja šfevilfra „Move cfot>e" izide v j>etek 10. januarj». Namesto t petek 3. Januar ja je izäla »Nova doba« že danes kot novoletna številka. Cenf. dopisnike prosimo, da bi ob Novem letu v svojem delokrogu spet uvedli akeijo za prido- bivanje no\ih naročnikov in tako pripo- mogli k nadaljnjemu äirjenju >Nove dobe«, ki se kljub draginji in znatnemu povečanju stroškov za izdajanje lista ni podražila. Položfilce smo priložili vsem cenj. naročnikom s prošnjo, da takoj poravnajo zaostalo naročnino in nakažejo tudi naroenino za naprej. nov. Gr^Ita podmornica »Ptapanikolis« je na morski poti h, Brindisija v Valono napadla velik italijanski konvoj, sestav- Ijen iz 14 transportnlh ladij in rušiloev, m potopila tri veljke transportne ladje, polne vojaštva In vojnega materiala. Angleške cote, ki so obkolile italijiun- sko trdnjavo Bardijo v Libiji, se pri- pravljajo na proboj druge ftalijanske obrambne erte v UbijL Angleži čedaJje iiuje obstreljujejo s kopnega in z morja Bardijo, v katero ne morejo Italian i pripeljati noben ih ojačenj. Petainova Francija bo morala menda že v najkrajšem času zavzeti svoje sta- lišče k zahtevi Nemčije in ItaUje, da jima dovoli vaabne vojawke konceeije. T nezasedeni Franciji ter v francotiki Afrild utegne priti ob tej priUkf do od- loeihiih dogodkov. Regulaciia mesta Celia Idejni osnuiek regutacfjskega nairta Celjski mestni svet je pred kratkim odobril idejni osnutek generalnega re- gulacijskega načrta za mesto Cclje. Ta idejni osnutek so sedaj predložili grad- benemu ministrstvu v odobritev. Zadev- ni elaborat bo naše čitatelje gotovo za- nimal, zato ga objavljamo v celoti in zaenkrat brez komentarjai' Popis projekta Regulacijsko področje obsega kata- strske občine: Celje-mesto in Sp. Hudi- njo v celoti, Ostrožno, Medlog, Lisce, Košnico in Zagrad pa le delno. Povr- «ina tega podroeja znaša okrog 1816 ha. Za razvoj mesta v navedenih mejah je bilo potrebno rešiti prvenstveno ale- deča tri vprašanja: 1. vprasanje regn- lacije Savinje in pritokov, 2. vprasanje železniškega prometa in vprasanje glav- nih cestnih zvez. 1. Regulacija Savinje in pritokov. Projekt za regulacijo Savinje je v prin- cipu že napravljen. Osnutek za regu- lacijo mesta se ne strinja z obstoječim projektom v bistveni točki, t. j.. da se napravi jez pri promenadni brvi in se poglobi le spodnji del Savinje, dočim bi za zgornji del napravili okrog 2 m visoke nasipe. V interesu regulacije me- sta naj bi bil jez napravljen čim vičje gori, najbolje nad Ložnico, da bi se taN na voda čim bolj znižala, ne pa da se z visokimi nasipi loci mesto od Savinje in s tem talna voda še dvigne. Voglaj- na, Hudinja in Ložnica se regulirajo, kolekor še niso, z malimi korekturami po sedanjih trasah. Koprivnica in Sušnica se združita južno od vile r> Jasne« v en potok, ki ga speljejo po najkrajši poti mimo Stigerjevega dvora v Savi- njo. Na ta način bo mogoče mesto ob sedanjih strugah Koprivnice in Susnice smotrnejše urediti. 2. Železniški promet. Proga Maribor- Ljubljana ostane na sedanjem mestu, korigira se le del na ovinku Savinje, kar je že v projektu regulacije Savi- nje. Proga Celje—Velenje je sedaj v oviro mestu in se po proučitvi več va- riant predvideva dvig sedanje proge skoraj na istem mestu z manjšo spre- membo na ovinku. Proga bi se dvignila za okrog 3.50 m, da bi bilo mogoče pod progo napraviti podvoze za cestni pro- met. Od postaje do Mariborske ceste bi imela proga 6.25°/Oo vzpona. ZelezniSko postajo na sedan jem mestu bi preure- 11 oktobra 1939), ki so bile nato v av- gustu 1940 na zasedanju vrhovnega sovjeta sprejete kot 13., 14. in 15. re- publika v sestav Sovjetske zveze. Dne 1. decembra 1939 je Rusija napadla Finsko in po odločnem odporu Fincev je bil 12. marca dosežen sporazum, po katerem je Finska odstopila Rusiji ne- kaj važnih strateških točk in rudnih ležiŠč. Na Baikanu pa je dosegla Ru- sija priključitev Besarabije in dela Bu- kovine 27. junija 1940. Po tem ruskem intermezzu se vrnimo spet na ^zapadno fronto. Nastopili so mrtvi meseci. Zima. In to mrtvilo je trajalo do 10. aprila 1940, ko je Nem- cija • • na Dansko in Norveško. Dnc 10. maja pa se je začela glavna nemška ofenziva na zapadni fronti proti Belgiji, Nizozemski in Franciji. Dne 10. junija je vstopila še Italija v vojno in Francija je morala zaprositi Nemčijo in Italijo za premirje. Spora- zum o premirju je bil podpisan z Nem- cijo 22. junija, z Italijo pa 25- junija. S tem bi bil v glavnem zaključen prvj del te b'iskcvite vojno. Sedaj ise pa zacne drugi del, ki ni vec tako blisko- vit: Nemčija proti Angliji. Še nekaj besed o Italiji. V začetku je bila italijanska ofenziva v Libiji in Egiptu uspešna, toda angleške čete so prešle v protinapad in zavzemajo eno postojanko za drugo. Ko pa je Italija z albanskega ozemlja napadla Grčijo, ni nihče pričakoval, da bodo Grki že po nekaj tednih napadali Italijane v notra- njosti Albanije! In za konec. Kaj bo? Nemčija proti Angliji. Težko verjetno je, da bi se vojna vihra kmalu polegla in da bi spet nastal mir. Pomoč, ki jo ima Anglija iz Amerike, raste iz dnevav dan. Položaj Anglije v Sredozemlju ni prav nie slab. To, kar sem do tukaj zapisal, so dej- stva, če bi pa nadaljeval, bi postala prerokovanja. To pa prepustim drugim. Samo ponovil bi še stavek, ki sem ga zapisal v božirncm uvodniku: Kdo bo določil Evropi nove meje? Ali Nemčija, ali Anglija ali nekdo tarn na vzhodu in morda še kdo, ki danes samo financira? Ne samo Evropo, ves svet bodo ločile neve črte. 2 dili za osebni promet, za tovorni pro- ffliet pa bi zgradili nov kolodvor na zemljišču med sedanjo železnico in Vo- glajno. Pri tovornem kolodvoru bi zgra- dili tudi kurilnico. 3. Glavne cestne zveze. Celje vežejo z okolico štiri glavne ceste I. reda: Ma- riborska cesta proti Mariboru, Ljub- Ijanska cesta s Savinjsko dolino proti Ljubljani, cesta proti Rogaški Slatini (po Prečni ulici skozi Gaberje) in po- daljšana Kolenčeva ulica na Breg proti Zidanemu mostu. Te glavne ceste so med seboj povezane z zveznimi cestami. Na ta način se glavni, zlasti tranzitni pro- met izloči iz središča mesta. Ceste II. reda vežejo središče mesta z bližnjo okolico. Ves sistem je še povezan z ra- dialnimi in perifernimi cestami. Vse pstale ceste so stanovanjske, ki so od glaynih ločene, da bodo stanovanja čim bolj mirna in varna. Razdelitcv mestnega teritorija Področje je razdeljeno v glavnem na gradbeni okoliš in zaščitni pas. Gradbeni okoliš je razdeljen: a) na površine za železniški promet, b) na površine za trgovsko-poslovni del mesta v glavnem na prostoru današnjega str- njenega dela mesta, c) na površine za stanovanjski del mesta, t. j. na »Oto- "ktK, v Medlogu, na Lavi, Spod. in Zg. Hudinji, Novi vasi in Liscah, č) na pö- vTsino za industrijo in obrt na področ- ju ob Voglajni in Hudinji, kjer je že danes namežčeha industrija, d) zgpdo- vinski del mesta je v glavnem Slom- äkov trg, Glavni trg, stara grofija in ostanki srednje veškega obzidja. Zaščitni pas je predviden na seve- ru in jugu mesta in sicer hribovje Sta- rega gradu, Miklavškega hriba, delno Košnice ter zaraslo gričevje nad Ostrož- nem, Dobrovo in Zg. Hudinjo. Gradbeni okoliš je razdeljen na ožji in širši. Ožji gradbeni okoliš obsega del me- sta, ki je že v glavnem naseljen in na fcaterem obstoji velika gradbena delav- nost. Meja ožjega gradbenega okoliša se je ob priliki izdelave skice nekoliko iz- premenila, v glavnem pa je ostala se- danja. Širši gradbeni okoliš obsega ostali del gradbenega okoliša. Na tern delu naj bi občina ne izdajala gradbenih do- voljenj. Gradbene cone Predvidene so tri gradbene cone in sicer: gosto, srednje in redko naselje. Gosto naselje z dvo do štirinadstrop- nimi stavbami je predvideno v trgovsko poslovnem delu starega mesta ter delno ob Krekovi in Mariborski cesti. Srednje naselje z eno ali dvonadstrop- nimi stavbami je predvideno okoli Gla- zije, ob Ljubljanski cesti, ob cesti v Velenje, med drž. železnico Celje—Vele- nje ter Dečkovo cesto na Zg. in Spod. Lanovžu, dalje ob Mariborski cesti in delno v Zavodni. . Redko naselje s pritličnimi in eno- ; nadstropnimi stavbami je predvideno na vsem ostalem področju. i Javno zelenje ' Parki. Od sedanjih parkov je naj- j veöji park na desnem bregu Savinje, manjši park pa je ob levem bregu. No- vi parki so predvideni na prostoru Gla- zije. ob Aškerčevi ulici, v Gaberju, ob Ipavčevi ulici, ob državni cesti št. 50, v Novi vasi, v Medlogu, na Golovcu, na hribu sv. Jožefa in na pobočju pred centralnim pokopališčem. Otroška iJgrišoa so razmeščena po vsem mestu, posebno pri novih osnov- nih šolah. ; Športna igrišča so predvidena 4 in to: \ centralni stadion ob izlivu Voglajne v ; Savinjo, kjer bi bile vse važnejše pri- reditve, dalje igrišča na Lavi, Spod. La- ! novžu in Sp, Hudinji. Za vodni sport sta '' predvideni kopališči z bazeni ob Savi- , nji in Hudinji. Javne zj^radbe in prostori za posebno svrhe Ccrkve: Poleg sedan jih cerkev je predvidena cerkev v Gaberju (Salezi- janski dom) in cerkev severno od Deč- kove ceste približno nad Zg. Lanov- žem. Sole: Predvidenih je 9 osnovnih sol, med temi 6 novih. Vsaka sola bi imela približno 3 razredov po 40 učencev. Predvidene so tri meščanske šple, med temi ena nova v kompleksu, kjer je osnovna sola med Mariborsko cesto in državno cesto štev. 50. Srednje sole so tri. Ena je v Vegovi ulici, ostali dve sta predvideni ob Slornškovem trgu (!) in prl Bczenškovi ulici. Za razne stro- kovne sole je predvideno zemljišče ob Tkalski in Gajevi ulici. Tržnice: Predvideni sta dve tržnici: ena na prostoru Za kresijo, druga med Westnovo tovarno in Mariborsko cesto. Ostale javne zgradbe in prostori za posebne svrhe: Sodna palača na Glaziji. Prestor za bodočo bolnico ob zaščite- nem pasu severno od Antlogove doma- čije. Muzej v popravljeni stari grofiji. Vojaški objekti zapadno od Mestnega za- vetišča v Medlogu ob železnici. Poko- pališče samo eno in sicer na razširje- nem sedanjem mestnem pokopališču. Klavnica v industrijskem pasu med Vo- glajno in železnico. Politika Kaj žeBi naš natrod V beograjskem »Napredu« čitamo: Naš narod želi red, ki na svobodi ustvarja pravico. Takšen red — kljub vsem svojim nedostatkom, ki jih imajo dejansko ljudje, ki jo v danem trenutku izvajajo — pa more nuditi samo deino- kracija. Tudi neodvisnost, bistveni in- teres njegove družabne skupnosti, je danes bolj kot kdaj koli zvezana z de- mokracijo in z idejami, ki jih demokra- cija zastopa. Kajti dokler je demokra- cija za enakopravnost velikih in malih narodov in držav v mednarodnem živ- ljenju, temelji red, ki ga nameravajo osnovati, na njihovi hierarhiji. A hierar- hija pomeni tukaj, kakor povsod, podre- jenost drugega drugemu. Zato je in I ostane naš človek, neomajen pripadnik j svobode na znotraj in neodvisnosti na j zunaj, tudi neomajen pripadnik demo- kracije, ki mu bo dala prvo in očuvala drugo. Macionafna politika Splitski »Narodni list« razpravlja o rasni teoriji in nacionalni politiki in pravi med drugim: Za nas kot nacionaliate oV>stoji samo ena politika, nacionalna politika. Ona ne vpraäuje ne za raso in tudi ne za- vero. Vodi račun samo o državi in na- rodu, o njegovem jeziku, njegovi kultu- ri, tradiciji in zgodovini. Posamezniki se gubijo in razblinjajo v veliki narodni skupnosti, ki je nosilec slovanske kul- ture in jugoslovenske tradicije Srbov, Hrvatov in Slovencev. Če posameznike s svojim atavizmom odpadajo iz celote, nas to v nobenem primeru ne more od- vrniti z naše poti, ki je utrta z velikimi idejami nacionalne demokracije in ena- kosti vseh narodov. MIsel... V knjigi Rista Radalovica »Razprave in elanki«, ki jo je izdala Srbska knji- ževna zadruga, čitamo na 117. strani: Bedna je država, ki ubija misli. Še bednejša je ona država, ki kakor slepec zanika dejstva in se krije z birokratično nezmotljivostjo. Lahko je prečrtati z rdeeim svinčnikom nekaj stavljenih ' vrst, nekaj iznešenih misli, nekaj stvar- ! nih dejstev. Toda ni lahko udušiti pre- j povedano zabrisano misel. Še težje je zaceliti rane in ozdraviti bolečine, ki so nastale vsled zabrisanih in meže nepri- znanih dejanj in resnic. Sila in pravlca List »Riječ«. ki izhaja v Slavonskem Brodu, piše: Sila jc zakon močnih. Pravica je sila šibkih. Nikoli ne smejo šibki odobriti nasilja nad šibkimi. Ce to delajo, kop- ljejo samim sebi grob. človek se ne menja Znani češki pisatelj Karel Čapek je napisal: J)a, mnogo ae je spremenilo v zad- njem času, toda ljudje so ostali isti; samo sedaj vemo bolje, kaj je kdo. Kdor je dostojeh, je bil vedno. dostojcn; kdor je bil zvest. je zvest tudi sedaj. Kdor se obrača po vetru, se jc obračal po ! vetru tudi prej. Kdcr misli, da je sedaj j prišel njegov čas, je vedno mislil na se- i be. Nihče ne postane ubežnik, če ni bil | to že vedno; kdor menja vero, ni imel nobene; človeka ne boš predelal, temveč bo on samo pckazal svojo barvo. Kdor1 sovraži, je imel to sovraštvo vedno v sebi; kako bi se naj pač nenadno znašlo v njem! Niti volja se ne menja. Ne gle- daj na lice, ki se je spremenilo. Težek izpit je težkc spoznanje. Bodoči foliant naše zgodovine o tej dobi bo imel pod- naslov: Kaj je bil kdo. In dober spomin spada med one stalne stvaii, ki bodo potrebne. Me posnemajmo tujih vzorov! Pri i'-azpravi v bolgarskem sobränju o ustanavljanju organizacij za telesiio in duhovno vzgojo mladine se je pred- sednik bolgarske vlade g. Filov izjavil proti posnemanju tujih mladinskih or- ganizacij. Dejal je med drugim: »Jaz mislim, gospodjo narodni po- slanci, da bi bolgarski narod ne opro- stil nikomur, ki bi hotel napraviti iz Bolgarije bodisi narodno socialistično, komunistično, fašistično ali legJonarsko državo. Ne bi mu oprostil zato, ker so vse te oblike tuje tradicijam. običajem in gospodarski strukturi bolgarskega naroda, mi pa moramo imeti v vidu rav- no te posebne pogoje, če želimo ustvariti zdravo bolgarsko državo. Mehanično ali slepo posnemanje ni nikoli tvorno,. ne y politiki, ne v literaturi, ne v umetnosti.« Te pravilne besede bolgarskega dr- žavnika — pripominja »Sokolski glas- nik« — naj bi dobro prečitali oni, ki so pred nekaj meseci pričeli pri nas pravcato gonjo, da bi se brez; pomišlja- nja in oklevanja izvedlo stoodstotno po- snemanje tujih vzorov! Rusks task o Jugoslaviji Oasopisje v Sovjetski Ruyiji posveča Balkanu vedno večjo pozornost, ni pa še zavzelo doslej nikakega posebnega : stališča k balkanskim problemom. Piše s stališča nevtralnega opazovalca, cigar pravo mišljenje ni nikomur drugemu znano. Sovjetskc uradno glasilo »Prav- da« je letos prvič poročalo o proslavi 1. decembra v Jugoslaviji. Moskovski »Trud« je objavil poseben članek o 1. decembru kot. prazniku zedinjenja Ju- goslovenov. Ruski tisk piše samo o ju- goslovenskem narodu. Domale vesti — Predsednik vlado — upravnEk se- nata. Za upravnika senata je bil do iz- volitve novega predsednika imenovan z uredbo o izvajanju proračuna senata predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič. Novi upravnik ima pravico razpolagati s proračunom se- nata sam ali pa po pooblaščenih na- mestnikih. — Omejitev potrošnjc pšenične moke in belej»a kruha. Referat za kontrolo cen pri banski upravi dravske banovine je izdal dve važni odredbi o moki in ko- ruzi. Po 1. januarju 1941 smejo odda- jati trgovine odjemalcem samo toliko mlevskih izdelkov iz päenice, da odpade na mesec in osebo po 2 kg mlevskih izdelkov na vsakega otroka do 6 let, 3 kg na vsakega otroka v starosti 6 do 14 let, 4 kg na vse ostale osebe ra- zen delavcev. zaposlenih pri težkih roč- nih delih, ki jim pripada 5 kg. Ostala potreba se mora kriti z mlevskimi iz- delki iz koruze in drugih žitaric, ki se smejo prodajati svobodno. Trgovine mo- rajo vsako prodajo mlevskih izdelkov iz pšenice vpisovati v beležnico, ki jo vo- dijo v obliki dnevnika. Takšno beležnico vodijo tudi pekarne za vso moko, ki jo dajejo dnevno v peko. Kontrola nad po- trošnjo moke v dravski banovini je po- verjena banovinskemu prehranjevalne- mu uradu. V vseh pekarnah dravske banovine se sme od 1. januarja 1941 izdelovati in prodajati le ljudski kruh, izdelan iz 40% enotne presejane pše- nične moke in iz 60% koruzne moke. Izjemno se sme najdalje do 31. januar- ja 1941 peči tudi kruh iz krušne in ko- ruzne moke ter kruh iz bele in koruzne moke, mešane v prej navedenem soraz- merju. Ljudski kruh ter kruh iz krušne KINO UNION ¦ CELJE .....¦¦naaiBHiniiniiiaaaaBi» 31. ob 16. do 2. I. Veseli potepuhi Film zabave, glasbe n veselih zaplet- Ijajev z znanimi humorist!: Johanes Heesters. Carola Höhm. Rudi Cooden in Rudolf Carl. M a t i n e j a v sredo 1. januarja sam» ob 10. Cfterl BibI z Jeariom Pier- romÄumontom. Redne predstave ob nedeljah In prarni- kih ob 14., 16., 18.30 in 20.30. in koruzne moke se prodaja v komadih, težkih 1 kg, po 5 din, kruh iz tiele in koruzne moke pa se prodaja v komadih, težkih 94 dkg, po 6 din. Od 1. januarja 1941 dalie se sme začasno peči beli kruh in luksuxno pecivo le iz zalog bele mo- ke, ki so bile prijavljene občinskim pre- skrboyalnim uradom po stanju dne 31. decembra .1,040. Po 10. januarju se omeji količina finega peciva v vsaki ob1- čini in v vsaki pekarni na polovico db- sedanje količine. Beli kruh v komadih, težkih 96 dkg, stane 8 din. Zemlje/ tež- ke 7 dkg, stane jo 1 din. Luksuznb pe- civo je v ceni in teži prosto. — Ante Beg — 70-letnik. Starosta slovenskih novinarjev g. Ante Beg V Ljubljani, je dopolnil danes, ves, cil in krepak 70. leto svojega plpdonosnega življenja. Odličnemu novinarju ter na- rodno obrambnemu in kulturnemu de- la vcu, ki se je udejstvoval tudi v Celju kot urednik »Domovine« v letih, 1897. do 1901., iskreno čestitamo k jubileju in mu želimo ae dolgo vrsto let 2;dravja, zadovoljstva in uspešnega. javnega udejstvovanja! — Letošnji božič na »uših obmejnih Holah. Letos je Družba sv. Cirila in Me- toda razposlala darila za božičevanje sclazT» v 158 krajih. Obdarovane šole ležijo na mežiškein področju, na Koban- skem, na severnem vznožju Pohorja,.,y Slovenskih goricah, predvsem v njih severnem delu vzdolž Mure, v Halozah, v vsem obmejnem pasu, Prekmurja od Cankove do tromeje in nato na vzhod in jugovzhod do vznožja lendavskih go- ric ter končno šs na krševitem Kočev- skem. Navedenim okolišem posveča CMD stalno pozornost, njeno članstvo in sodelavci ter podporniki pa so zlasti srečni, da se tudi pri takih akcijah vedno bolj učvršča in razširja duh med- sebojne povezanosti in vzajemnosti na- ših obmcjnih in osamelih okoližev z našimi osrednjimi predeli. Letošnja družbina božična darila so po koliČini dosti obilnejša v primeri z onimi iz prejšnih let. Razposlanega je bilo po- leg manjših količin rokavic, nogavic, perila in čepic še 120 žabic, 500 jopic in puloverjev, nad 2300 metrov hlače- čevine, nad 10.000 metrov flanele in barhenta ter 550 parov čevljev. V de- narju izražena pa jo bila letos dosežena še več kot dvojna lanska vsota, saj se je sedaj povzpela že preko 380.000 din. Do tega res lepega zaključka je pripo- mogla predvsem desetonovembrska na- rodna zbirka, ki je dala 232.039 din, dočim je ostale izdatke pokrila družba iz svojih nadaljnjih dohodkov in sred- stev. Vsem, ki so kjerkoli in kakorkoli pripomogli do letošnjega lepega božiče- vanja naših malih graničarjev, se kar najiskreneje zahvaljujemo za njili po- moč, v globokem prepričanju, da se bodo v novem letu njih vrste še bolj pomno- žile z mnogimi novimi sodclavci za do- sege nadaljnjih družbinih namer ter zlasti v korist splošnosti in naše jugo- slovenske domovine. — Vodstvo Drai- be sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Enotna moka se je v Sloveniji po- dražila od 5 na 5.50 din pri kg, v Ba- natu in Slavoniji pa stane 4.50 din kg. — Povišanje posrednih davkov, tnoša- rm in železniških tarif. Kakor poroca »Jugoslovenski kurir«, bodo z novim le- tom povišali davek na poslovni promet od 2.5 na 3 odstotke, luksuzni davek, ki je znašal doslej 12 do 20%, pa na 15 do 40%. Prav tako napovedujejo povi- šanje trošarin in taks. Z novim letom nameravajo povišati tudi želeeaifiko potniško in tovorno tarifo. PotniÄka ta- rifa bo zviSana najbrž za 20%, tovor- nina pa za 25 do 50%. 3 Foto Pelikan - Celie ieli svojim cenjenlm sirankam sreino in vesefo NOVO LETO — Odkup tobaka. Monopolska uprava bo letos izdala za odkup tobaka eno milijardo dinarjev. Tobak plačuje po 20 do 40 din za kg, to je torej 50% dražje nego lani. Zaradi tega namera- vajo podražiti tudi tobak in tcbačne iz- delke v prodaji na drobno. Letos smo pridelali zelo mnogo tobaka. — Dovoljenja za plesne in pustne prireditvc ter za plesne vaje se izdajajo po naredbi banske uprave sarao od 31. ' decembra do 25. februarja. Policijska j ura se sme podaljšati samo do dveh zjutraj. — Sodne takse bodo z novim letom povišane. — Podražitev sladkorja ter poccnitev masU in olja. Pridelek sladkorne pese je bil v Jugoslaviji letos izredno velik. Sladkorne tovarne nameravajo spet podražiti sladkor. Svinjska mast in svinjsko meso sta se v Slavoniji poceni- la za 2 din pri kg. Tvornice olja so pristale na pocenitev olja za 1.25 din pri kg. ! — Beograjski listi so se podražili. Na- ročnina glavnih beograjskih dnevnikov je z novim letom zvišana na 44 din, cena posameznih izvodov pa na 2 din. — Konec »Hrvatske strože«. Zagreb- ski katoliäki list »Hrvatska straža« preneha izhajati. Za tem listom pač ne bo menda nihče potocil solze. — Ustanovitcv katastrske uprave v Gornjem gradu. Finaneno ministrstvo je odredilo, da se osnuje katastrska uprava v Gornjem gradu. — Rekorden železnLški proniet v ok- tobruu iNaš žtelezniški tovorni promet je v zadnjih mesecih zavzel izreden ob- seg, kakršnega še nismo zabeležili. Pre- natrpanost prog in preobremenjenost osebja je povzročila zlasti v zadnjem času že ponovne nesrečc. V kako znatni meri se je povečal blagovni promet na- gih železnic, nam dokazuje najnovejša ; statistika želczniškega prometa v mese- j cu oktobru. V tem mesecu je bilo na j naših. železnicah natovorjenih 203.445 ! vagonov nasproti 198.339 v lanskem ok- j tobru, 160.000 v oktobru 1938 in 131.000 j v oktobru 1937. V oktobru je naša že- j lezniaka statistika prvikrat zabeležila, j da je število natovorjenih vagonov pre- < koračilo 200.000 v encm mesecu. Pri j tem pa ni upoštevano, da se je poleg ; tega Se v izredni meri povečal tudi bla- govni tranzitni promet. Ali ste že poravna/f J naroinino » Celiemokolica c Oibanje prebivalstva v pre.teklem Jeta. V letu 1940. se je rodilo v Celju 958 otrok (513 dečkov in 445 deklic), med temi 156 nezakonskih (44 iz do- mace župnije in 112 iz drugih župnij), umrlo je 537 oseb (228 moških in 249 žensk), med temi 232 domačinov in 305 oseb iz drugih župnij, poročilo pa se je 188 parov. V letu 1939. se je rodilo v Celju 876 otrok, umrlo je 486 oseb, po- ročili pa so se 203 pari. Število roj- stev in smrtnih primerov je torej v letu 1940. naraslo, število porok pa padlo. c Tnjski promet v letu 1940. V pre- teklem letu je obiskalo Celje 13.650 tuj- cev (12.691 Jugoslovenov in 959 ino- zemcev). Prenočnin je bilo 18.060. božično drevo in ga postavil poleg pro- metnega stražnika. Ko so ljudje opazili to novost so začeli prinašati k drevesu razne darove, gotovino, jestvine, ciga- rete, pijače, perilo in druge dobrote za policijsko osebje. Mnogi bi bili še pri- nesli darila pa niso vedeli za to božično drevo. To bodo lahko še nadoknadili na Silvestrovo ali pa na Novega leta zju- traj. Celjska policija je tako dobila lepo priznanje javnosti. Ta obdaritev sc bo odslej gotovo ponavljala vsak božič. c Božične nagrade za delavstvo. Vod- stvi Cinkarne d. d. in Metalne d. d. v Celju sta naklonili svojemu delavstvu božične nagrade v višini 60% običajne mezde. Tovarna bičevnikov Bumiller v Zagradu, katere lastnik je g. Anton Menger, pa je poklonila svojemu delav- S. O. SLOGA 11. JANUAR NARODNI DOM TOČNO OB 7221. VI. AKADEMSKI PLES n A M ft K I KnMlTP _ .IOHNNIE RFMTNAR AND HIS R A N n — RAR c Sokolsko sfflvestrovanje. Sokolsko društvo Celje-matica priredi v gornjih prostorih Narodnega doma tradicionalno silvestrovanje z obsežnim zabavnim spo- redom. Pridite! c Silvestrovanje v Oficirskem domu. Drevi ob 21. priredi jo aktivni in rezerv- ni oficirji celjske garnizije v prostorih Oficirskega doma družaben večer in pričakovanje novega leta. Vabimo vse dame in gospode, ki so bili doslej vab- ljeni na te družabne večere ali so obis- kovali Oficirski dom, da blagovolijo pri- sostvovati temu družabnemu večeru. Obleka poljubna. — Uprava Oficirskega doma. c Boiični prazniki so potekli v pra- vem božičnem miru. V torek in v sveti noči je na novo zapadlo okrog 20 cm snega. O praznikih so številni smučarji pohiteli v zasneženo naravo, na Gölte, k Celjski koči in v bližnjo celjsko okolico, kjer so prišli tudi sankači na svc ' ra- čun. Na Štefanovo zjutraj je prLisnil oster mraz. V Celju so kazali toplomeri 18 do 19, v okolici pa 21 do 22 stopinj pod ničlo. Se hujši mraz je zajel Celje in celjsko kotlino v petek zjutraj, ko so kazali toplomeri v mestu 22 do 23, v okolici pa celo 24 do 25 stopinj pod ničlo. V zadnjih dneh je mraz znatno popustil. c Celjani so za božič obdarili polieij- ske straznikc Na sveti večer ob 18.30 je neki Celjan pripeljal na križišče pred veletrgovino Stermecki lepo okrašeno stvu božične nagrade v gotovini in bla- gu. Delavstvo se podjetjem iskreno za- hvaljuje za socialno ge3to. c Božičnica v bolnici. Uprava celjske bolnice je o božiču z lastnimi sredstvi in delno tudi s prispevki nekaterih celj- skih trgovcev pogostila bolnike in jim pripravila vsaj skromno božično vese- lje. c Septet bratov Živkov iz Maribora priredi v četrtek 9. januarja v mali dvorani Celjskega doma koncert umet- nih in narodnih pesmi. c Tradicionalni zabavni večer CPD z bogatim sporedom bo v soboto 18. janu- arja v Narodnem domu. c Upokojitev. Šef katastrske uprave v Celju, višji katastrski inspektor g. Ru- dolf Didck je upokojen. c Iz sodne službe. Sodni pripravnik dr. Fran Jenko je od okrožnega sodiäea v Celju premeščen k okrožnemu sodišču v Ljubljani. c Prosfano za točnost na »akadem- skem plesu«. Zaradi kratko odmerjene- ga časa prosimo občinstvo, da pride do ^21. Oficielni sprejemi bodo od 20. do 20.30. Točno ob K21. začetek »akadem- skega plesa Sloge«. c V cerkvi je umrla. Na Štefanovo kmaJu po 8. zjutraj se jc med mašo v opatijski cerkvi zgrudila 59-letna, v Le- oben pristojna zasebnica Marija Blažin- čeva, ki je stanovala na Dečkovi cesti štev. 10 v Celju in je bila nemška dr- žavljanka, nezavestna na tla. Prenesli so jo takoj v cerkovnikovo stanovanje in jo poskušali spraviti k zavesti, toda zaman. Gospa je podlegla srčni kapi. V soboto popoldne so jo položili na okoli- škem pokopališču k zadnjemu počitku. c Samomor. Pred 10 dnevi si je 36- letni dninar Miha Golež iz Gabrovca pri Vojniku iz neznanega razloga z britvijo prerezal vrat. Obupanca so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je v torek zjutraj izdihnil. c Otrok se je opekel do smrti. Na božični dan se je dogodila v Št. Janžu na Vinski gori težka nesreča. Ko se je triletna posestnikova hčerka Antonija Rednakova doma preveč približala za- kurjenemu ätedilniku, se ji je vnela ob- leka. Ogenj so hitro pogasili, kljub te- mu pa je dobila deklica hude opekline po vsem telesu. Prepeljali so jo v celj- sko bolnico, kjer je v petek zvečer iz- dihnila. c Žetev smrti Dne 24. decembra je umrla na Babnem pri Celju 85-letna preužitkarica Marija Banova. V celjski bolnici so umrli: 24. decembra 11-letni dijak Peter Anders iz Celja in 21-letna dninarica Olga Bevčeva z Lesičnega pri Pilštanju, v petek 21-letni dninar Mirko Smerdelj iz Podloga pri Št. Petru v Sav. dol., v soboto pa 79-letna preužitkarica Marija Dolinarjeva iz Povčenega pri Rimskih toplicah. N. p. v m.! c Obsodba po uredbi o pobijanju dra- ginje. Kavarnar Ignac Lebič, lastnik kavarne »Merkur«, se je moral pred kratkim zagovarjati na sreskem sodišcu v Celju zaradi prestopka po el. 8. ured- be o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Obtožen je bil, da je zahte- val v kavarni od nekega gosta za del slivovke 20 din. Sresko sodišče je Igna- ca Lebiča oprostilo. Državno tožilstvo je vložilo proti oprostilni sodbi priziv. Pri prizivni razpravi, ki je bila 27. de- cembra na okrožnem sodišču, je bil Ig- nac Lebič obsojen na 7 dni zapora, 2.000 din denarne kazni in 250 din pov- prečnine. c Prijavite svoja vozila! Predstojni- štvo mestne policije v Celju razglaša: Prijave motornih vozil, biciklov in fija- kerskih voz za leto 1941. morajo biti izvršene v niesecu januarju. Da se pa prepreči prevelik naval strank za pri- jave biciklov zadnje dni meseca januar- ja, se bodo sprejemale prijave po sle* dečem redu: Lastniki koles z začetnico A do vključno J od 1. do 10. januarja, od 11. do 17. januarja z začetnicami K do vključno R in od 18. do 24. januar- Recitator se pere... Vae leto sem čakal na Prešernovo proslavo v Celju. Ni bilo potrebno, da je prišla na vrsto šele v decembru, saj bi lahko proslavili pomembno obletnico spomladi, v »počitnicah^ ali v začetku jeseni, ko se po navadi začenja kultur- no delo. Kdo bo prireditev oskrbel, ni- sem razmišljal. Mnogo imamo društev, ki imajo skrb prirejati take in podobne kultume nastope. Prešernovo proslavo bi lahko dostojno priredili tudi ecljski visokošolci, ki brez dvoma bolje poznajo našo literarno zgodovino in dolžnosti, ki jih imajo do naroda. Taka prireditev bi bila na dostojni višini in Celje bi tako prišlo do čiste, ne »karikaturaste kulture«. Toda do prireditve ni prišlo, čeprav sö bili na razpolago ljudje, ki so se po- zneje prav v tej zadevi izvrstno izkazali. Tako je prišel na vrsto CKT, cigar pi^edsednik mi je nekega večera rekel: Nihč^ ne misli prirediti Prešernove proslave, pa poskusimo mi! Ta proslava se je potem v resnici tu- di vršila, vršila celo s sodelovanjem re- «itatorjev, ki smo si (mi ubogi dile- tanti, bolje: začetniki) domišljevaii, da je bil naš nastop najpopolnejši, da smo brezhibno podajali, pravilno naglašali, predvsem pa umetniško podali pesniko- va čustva, ki jih je takrat imel... Pa pride nekdo, ki nam to prepriča- nje na mah podre. Nezaslišano! V Ce- lju, pravi, je treba pomesti z diletan- tizmom, naše kulturno delo je samo ka- rikatura, izgovorjavo in podajanje meri z odstotki, zameri nekomu, da govori v kavarniškem »žargonu«. Največji reveži pa so »najboljši recitator ji, ki jih Celje premore«. Strogi kritik je z odličnim znanjem ugotovil, da so požirali besede, da je bilo prednašanje zanič, prav po- sebno pohabljeno pa je bilo podano Pre- šernovo doživetje. Spričo tega nam recitatorjem ne pre- ostane drugega kot odkrito obžalovanje, ker smo »ga tako lomili«. Tisti del ob- činstva, ki je morda bil z našim poda- janjem zadovoljen, naj naknadno bla- gohotno upošteva, da so bili v zmoti. Tudi poročevalec, ki je zapisal, da smo recitirali s krepkim zanosom, s toplim občutjem in z močnim doživetjem, se je hotel s tem pač samo prikupiti, v resnici pa so ne razume na te reči... Sicer ni treba dosti pojasnjevanja. Ljudje, ki so podlistek prejbrali, so z resnimi obrazi ugotovili, da je s pove- danim enkrat za vselej pometeno s ta- kimi površnimi prireditvami, obenem pa s ponosom ugotovili, da šele sedaj sto- pajo na plan pravi kulturni delavci, ki znajo dobro ločiti besede od dejanj. S sestavkom pa je bilo tudi pojasnje- no, da je treba začeti s pripravami vsaj mesec prej in da je Celje v Evropi, ka- mor je kultura že prodrla, kar nam do danes še ni bilo znano. Toda ocenjevalec z vsem le ni bil ne- zadovoljen. Razen recitatorjev so nam- reč vsi ostali »vzdržali dostojno višino« Tu mu gre priznanje, da je zmožen oceniti tudi glasbo, odnosno petje, ven- dar bi na podlagi prvega odstavka mo- gli misliti, da je v Celju kulturno živ- ljenje le »karikatura«, pozneje pa zo- pet, da je bilo »vse v redu«. Vse ostalo nas toliko ne zanima. Ne- koliko v skrbeh smo samo še zaradi stavka: »Toliko naj bo za zdaj dovolj«. Menda g. ocenjevalec ne misli s takšni- mi začetki priti do javnega udejstvova- nja? Morda sledi celo še kakšna razpra- va? Kakor da ni pametnejšega dela. Dela namrec, tako da bi lahko vzklik- nili: srečna Gornja Radgona, kjer bodo odslej najpopolnejše kultume priredit- ye, dočim se bomo mi — v kolikor äe bomo mogli zlesti iz začetništva — že sedaj začeli pripravljati na prihodnjo Prešernovo proslavo, ki jo pisec nazna- nja kakor kak velesejem, obenem pa z resnim obrazom z viška pričakuje, da bo »izgledalo malo boljše«. Tako bi lahko končali s poglavjem, ki se tiče recitatorjev. Pisca bi si fie lahko privoščila oseba, ki po njegovem mnenju v govorjenju ne uporablja slo- venskega književnega jezika. Ko pisec to drugim svetuje, ga on sam ne uporablja niti v pisanju. V kratkem sestavku namreč vse preveč uporablja nepotrebne tujke, kakor: aplavz, publika, organiza- cija, inteligent, tekst, akcent, material, sistematično, original, monotono, senti- mentalnost, generacija in tako naprej. In stavki? Če bi kdo drug razkazoval tak ubog besedni zaklad in izpričal tak slabokrvni »knjižni jezik«, tedaj bi g. kritik brez pomisleka zapisal, da je to le karikatura sloven skega knjižnega; jezika... In nikogar ne bi bilo, ki mu ne bi dal prav. j. Jura«. Op. ured.: Tudi ta dopis objavljamo, ne da bi zavzeli s tem stališče uredni- štva. Stališče uredništva je bilo objar- ljeno v poročilu o Preaernovi proslavi v »Novi dobk ff dne 20. decembra. 4 ja z začetnicami S do Ž. Med 24. in 31. januarjem naj prijavijo laatniki, ki v j prej navedenera casu ne bodo mogli ure- j diti prijav. Pripominjamo, da bo po 31. ! januarju proti vsakemu zamudniku uvc- deno postopanje po zakonu. Prijave se i sprejeraajo v sobi št. 43. Za odsotne ', naj uredijo prijave njihovi svojci. '¦ c DijaAki kuhinji v Celju je daroval | 1.000 din g. dr. Anton Novaoan, gene- • ralni konzul v p., pod geslom: »Celjskim ! študentom za novo leto 1941.« < c Bolničarski teeaj društva RdečVga i križa v Celju se prične v torek 7. janu- ; arja ob 19. v Zdravstvenem domu, kjer > se bodo takrat tudi sprejemale prijave onih. ki še niso vpisani. • ! c Nakazntce za petrolej za leto 1941. ; se bodo razdeljevale na mestnem pogla- , varstvu v dvoriščnem poslopju zaščitne- i ga oddelka. v naslednjih dneh v popol- j danskih urah od 14. do 18. in sicer: V i četrtek 2. in petek 3. januarja za dru- žine z začetnim abecednim redom od I A do I. V aoboto 4. in torek 7. januarja I od I do P. V sredo 8., cetrtek 9. in pe- • j tek 10. januarja od P do Ž. Obrtniäka ' in industrijska podjetja naj dvignejo • nakaznice v soboto 11. januarja med 14. j in 18. istotam. Prebivalstvo se naj za- > radi Iažjega in hitrejšega poslovanja j točno drži odrejenih dni. ; Y nOTom letu naj bo Ya&a stain a zabRv» ; n a m I z n I golfs ' c Požamo policijftki ogled. Od 2. ja- ; nuarja dalje bo v mestni občini celjski ! požarno policijski ogled in sicer od 2. ' januarja do 14. januarja v notranjem | delu mesta, od 15. januarja dalje pa v j ostalem občinskoni območju. Hiane po- i sestnike opozarjamo na zadevni razglas, ] ki je objavljen na občinskih razglasnih : deskah. c Obsodha Hac©toveg,a pajdašfr. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodi- BČa v Celju se je zagovarjal v petek 36- letni v Begunje pristojni Josip Obreza, tesar brez stalnega bivališča. Obreza je vlomil 6. novembra pri Saleclovih v Pirešici pri Št. Janžu na Vinski gori ter odnesel več oblek, dve uri in nekaj go- tovine v skupni vrednosti okrog 3.000 din. Lani ic hodil Obreza z zloglasnim razbojnikom Antonom Hacetom, ki mu je izročal ukradene ure v prodajo. Obre- za je znan delomrznež. Obsojen je bil na eno leto in 6 mesecev strogega za- pora, po prestani kazni pa ga bodo od- dali za tri leta v prisilno delavnico. Otroški voziček kolo ali Sivalni stroj najhitreje in najbo- lje kupite, prodate ali zamenjate v trgo- vini Josip Uršič, Ccljc, Narodni dom. c Kam je> izffhiilo žolezo? Neki celjsk. ! trgovec je kupil v železarni v Štorah 100 stotov betonskega železa in naroči! nekemu posestniku na Teharju, da pri- pelje to železo na stavbišče v Celje. Posestnik pa je pripeljal v Celje samo I 85 stotov železa. Ugotovili so, da je voznik zapeljal 15 stotov železa nekam drugam in da ga je nekdo k temu pre- govoril. Uvedena je preiskava. c Tatovi v stanovanjih. Iz predsobe inž. Rajka L. v Gubčevi ulici je nek- do ukradel moško zimsko suknjo in rjav moški klobuk. Iz nekega stanovanja na Cankarjevi cesti pa je nekdo odnesel moško suknjo üi z dvorišča še otroški voziček. Policija je storilcem že na sledu c Zdravniška preLskava prodajalcev živil. Mestno poglavarstvo v Celju raz- glaša: Na podlagi § 21. zakona o nad- zorstvu nad živili in pravilnika o na- tančnejših določilih za izvrsevanje za- kona o nadzorstvu nad živili, čl. 233, in zakona o zatiranju nalezljivih bolezni, čl. 35, izvršuje mestno poglavarstvo v Celju kontrolo nad izdelovanjem in pro- dajo živil in tudi nad osebjem, ki je za- posleno v ten obratovalnicah. Pozivajo ae vsi, tako delodajalci kakor deloje- malci, zaposleni v trgovinah z živili, go- ßtiinah, kavarnah, slaščičarnah, pekar- nah, meBarijah, sploh v vseh obratoval- nicah z živili in v brivnicah zaposlene osebe, da se podvržejo ponovni brez- plačni uradni zdravniäki preiskavi, da ne bolehajo za nalezljivimi boleznimi. Preiakave bodo vsak delavnik od 2. do 21. januarja 1941 od 10. do 12. dopoldne na mestnem fixikatu. Zaradi hitrejSega poslovanja in da se prepreci PogleDaj mi roko, Peter.« Plasno se je dotaknil negibne roks na odeji. Vlažna je bila. Njegovi prsti so lezli med njene, drhteli so. In spet je ¦ začutil stisk, kakor takrat. Le da je bi? zdaj koščen, kakor stisk smrti. Potem je mama zaprla oči in omah- nila v blazino. Zahropla je. »Pojdite v drugo sobo,« je velel oče in äli so vsi. Toda pridušeno hropenje je čul Peter še skozi vrata in še njega je začelo dušiti. Potem je oče spet prišel. »Marne ni več.« Mama je umrla. Peter je bil ves ubit, komaj se je še držal na nogah. Zdelo se mu je, da se bo zdaj zgodilo nekaj straš- nega, da ga bo to strašno pogoltnilo. Spustil se je na posteljo, zaprl oči in čakal, čakal. Potem je zaspal. Ko se je čez dolgo zbudil — le stena je ločila njegovo posteljo in posteljo, na kateri je umrla mati — je bilo v sobi vse tiho in prazno. Počasi je vstal in sei naokoli v kuhinjo. Spet nikogar. Strah se ga je polotil. Ali so vsi šli in ga pu- stili tu samega? Plašno je odprl vrata v mamino sobo. Na sredi sobe je stal oder in sveče naokoli, pred njim pa oče in sestre in drugi. »Oče!« Kam naj se zdaj zateče, kam naj gre? Samo tu ne, tu je smrt. »Kaj bi rad, Peter?« »Oče, jaz grem nazaj k teti, ne born tu.« Tedaj ga ie oče prijel in ga odve- del v kuhinjo. Čez dva dni je bil pogreb. Peter sam ni vedel, kako je ta dva dneva prebil, kaj je delal, eesa ne. Tudi materina zadnja pot mu je ostala le kakor zame- glena v spominu. Spomnil se je zvonov, spomnil prvih grud, ki so padle na kr- sto, spomnil črnih oblek okoli sebe. In da ni mogel jokati, čeprav so ga oči bolele. Da ga je zeblo, da je deževalo. Potem se je spet vrnil k teti, k svojim knjigam, k travnikom in gozdovom. To- da ni bil več stari Peter. Spoznal je smrt. Ob Napoleonovem grobu v Parizu Žalee, 31. decembra. Eadovednost me je gnaia že 1. 1909. prvic. 1. 1930. na povratku iz Londona drugic in 1. 1931. ob priliki kolonialnc raz&tave tretjie v Pariz. Vsakokrat sem obiskal tudi Napole- j onov grob, ki vzbuja spet pozornost seciaj, ko so prepeljali telesne ostanke Napoleonovega sina, vojvode Reich- stadtskega z Dunaja v Pariz. Zato se mi zdi umestno, da opišem obe cerkvi, to je cerkev sv. Alojzija, pod katero bo odslej počival v grobnici poleg knezov in vojskovodij tudi Napo- leonov sin, in Invalidski dorn z grobom velikega Napoleona. Obe cerkvi loči od tal do stropa ste- klena stena. Tik ob steni pa stojita si- metrieno glavna oltarja obeh cerkva. Cerkev sv. Alojzija je krasno oprem- ljena in znamenita zato, ker hrani šte- vilne izvojevane zastave iz raznih vojn na Krimu, v Afriki, Italiji, na Kitaj- skem in v Indokini. Pod cerkvijo poči- vajo razni znameniti vojskovodje fran- coske armade. Po bogastvu in krasoti pa se cerkev sv. Alojzija ne more primerjati s cer- kvijo z Napoleonovim grobom. Ta cerkev ima bogato pozlačeno ku- pol.o, ki je že daleč vidna, najbolj pa s 130 mvisokega griča Montmartra v severnem Parizu. Cerkev je zgrajena v gräkem slogu z izredno lepo arhitekto- niko in ornamentiko. Mogočna kupola sloni na 140 stebrih in se dviga v viši- no 102 metrov. Veličastni zunanjosti odgovarja tudi notranjost svetišča. Tu visoke denarne kazni, tudi leto dni za- pora. Z »Undergroundom : se pripeljete na avoj eilj mnego prej, nego z avto- busom ali avtotaksijem, ki mora več- krat-na cestnih križiščih čakati, dokler ni cestni prehod prost, in ki tudi nikjer v mestu zaradi velikega prometa ne more voziti s polno hitrostjo. Med ob- činstvom v podzemeljski železnici so za- stopane vse rase. Skoraj vsakdo čita, kakor da je tisti čas edini. ki mu ostano v ta namen v bbju za vsakdanji kruh in^ višek v kapitalu. Vse čita po veeini le* časopise, toda mnogo jih čita tudi kako knjigo »Pcpularne miniaturne bibliote- ke«. Občudovanja vredni so bili tisti, ki so v najhujši gneči mirno ob,račali strani časopisa in se kljub prerivanju in sunkom vlaka zaverovali v metrske tabcle raznih borznih cen, ali pa v po- slednje nogometne rezultate. Under- ground ni sicer preveč razsvetljen, toda tarn, kjer so se naselili ob njem obrtnik. in trgovci, je vse v razkošnem sijaju luči. V tem podzemeljskem svetu živi in služi svoj kruh na tisoče ljudi. Iz va- gona podzemeljske železnice namreč la- hko vstopite naravnost v restavracijo, ki je prav tako sijajno razsvetljena, kakor vsaka restavracija nad zcmljo, tako da niti ne obeutite, da obedujete globoko pod zemljo, ali pa v kak »bar- bar shop«, kakor da se morate ostriči ali pa obriti le pod zemljo, kajti po uli- cah je težko najti kakšen frizerski sa- lon. Po hodnikih podzemeljske železni- ce je nešteto majhnih trgovin; v širo- kih krasnih izložbah imajo razstavljene zadnje izdelke mode, vso mogcčo ele- gantno drobnarijo, zdravila, tobak in sploh vse, kar potrebujete v vsakda- njem življenju. Vclika kriziüca podze- meljske železnice so praveata podze- meljska tržišča. No da, tujec se seveda prav lahko izgubi v prehodih in ulicah tega podzemeljskega mesta. Tudi jaz sem se .. . To je torej londonski podzemcljski svet, kjer ni nikoli dežja ali megle, niti snega, nikoli prehladno, nikoli prevro- če, kjer svetijo električna solnca. Če bodo torej letos Londoncani pod zemljo pričakali novo leto, to ne bo tako tra- gično, kakor morda mislijo njihovi so- vražniki. Nasprotno! Za silvestrovanje kakor nalašč. Torej London! Wishing you a very happy New Year! tfi&^ z sodobnimi TUNGSRAM KRYPTON žarnicami! Zadovoljni bodete, ker bo j-azsvetljava boljša, poraba toka pa manjša. BOLJŠA LUC, MANJŠI STROŠKI! TUNGSRAM ttryptcn je izključno beli marmor na vseh ste- nah, bron in zlato, vse v nepopisni kra- soti in dragocenosti. Dom francoskih invalidov, francoske armade hrani te- lesne ostanke cesarja Napoleona Veli- kega, ki pa ne počiva pod cerkvijo, ka- kor vojaškc veličine v cerkvi sv. Aloj- zija, temveč pod zgodovinsko kupolo sredi cerkve. Z galerije v notranjosti kupole vidimo 6 m globoko, okroglo in zgoraj odprto grobnico iz poliranega granita, obloženo s ploščami iz belega in črnega marmorja. Ob robu poglob- ljene odprte grobnice je ograja z mar- mornatimi stebri. Sarkofag velikega Korzijca je iz ene- ga samega kosa rdečega granita iz Fin- ske ter meri 4 m v dolžino, 4.50 m v > višino in 2 m v širino. Dviga se v sredi \ dragocenih tal iz mozaika, ki predstav- lja mogočen lovorjev venec, na cigar listih so vklesana imena krajev slavnih Napoleonovih zmag. Mislim, da jih je okoli dvanajst, pa mi niso več vso v spominu. Veličastnost okolja sarkofaga poveličuje še solnce, čigar žarki padajo ob jasnih dneh skozi velika slikana ok- na na grobnico. ¦Na levi in desni sta še dva sarkofa- ga, v katerih počivata Napoleonova najzve3tejša prijatelja, maršala Duroc in Bertrand. Cesarska grobnica je eno najzname- nitejših del francoske umetnosti. Kadar se bo povrnil zaželjeni mir, bo vsem častilcem velikega Napoleona spet odprta pot v to svetišče. Kronist. Iz nasih krajev Laško Obiinska seja Laško, 31. decembra. V nedeljo 22. decembra je bila v La- škem redna občinska seja, ki bi morala biti že 19. decembra, a je bila zaradi premale udcležbe ncsklepčna. kar je menda prvi primer v Laškem. Na dnev- nem redu je bila med drugim tudi odo- britev obračuna občine, ubožnega in ve- terinarskega sklada, kuluka in tujsko- prometnega režijskega odbora za leto 1939-40. Obračun proti kateremu niso bile vložene nikake pripombe ali pritož- be, je bil soglasno odobren. Po občin- skem obračunu je znašal ves promet 1,213.132 din (dohodki 627.723 din, iz- datki 585.408 din, prebitek 42.315 din). Dohodki ubožnega sklada so znašali 50.595 din, jzdatki pa 50.634 din. Izdatki pri kuluku, ki ga plačujejo javni na- meščenci in upokojenci, so znašali 5.332 din, prebitek pa 474 din. Dohodki tuj- skoprometnega režijskega odbora so znašali 42.589 din, prebitka je bilo 381 dinarjev. . Zaradi draginje in novih razmer so bili odobreni naslednji krediti iz prebit- kov v 1. 1939-4.0.: za povišanje podpor ubožcem 5.000 din, ker imamo okrog 60 občinskih ubožcev, za izdatke vodovoda (nabavo vodomerov) 3.000 din, za po- pravilo mostov 4.000 din. Ker v prora- čunu za 1. 1939-40. ni zadostnih kreditov za povišanje prejemkov v obliki draginj- skih doklad uslužbenoema Blagatinšku in Gučku v smislu sklepa občinskega odbora z dne 13. oktobra 1940, je bil v ta namen odobren izreden kredit v znesku 4.000 din iz obračunskega pre- bitka za 1. 1939-40., kar je bilo odobre- no soglasno. Prav tako tudi božičnica vsem občinskim ubožcem v skupnem znesku 2.400 din (iz prebitka vsak po 40 din). Na predlog Hrastelja je bil so- glasno odobren izreden nabavni prispe- vek v znesku 5.000 din iz prebitka obra- čuna za 1. 1939-40., ki se razdeli takole: Podreberšak dobi 900 din, Jenko 700 din, Deželak G00 din, Blagatinšek 600 din, cestar Kolšek 500 din, zvaničnik Kolšek 400 din, Guček 400 din, pisarniš- ka dnevničarka Cerovškova 250 din, obč. čistilka Kranjčeva 200 din in obč. babica Senicova 150 din. V počastitev spomina dr. Antona Korošca je bil na predlog Hrastelja soglasno odobren iz prebitka znesek 6.000 din za šolske ku- hinje v območju občine Laško. Gerkman je vložil prošnjo za podporo gasjlski četi v iznosu 9.262 din za naba- vo novih cevi. Pri tej točkise je vnela daljša debafa. Gerkman je pojasnil, da je četa v težkem položaju, da ima so dolg, da ima le s pomočjo predsednika dom, od katerega mora še plačevati da- vek, da občina nckoč ni odgovorila na tri vloge, da gasilski četi niso posodili žarnic, lestve itd. Dokaze je podkrepil s primerom gasen ja pri Urankar ju. Po zakonu mora občina skrbeti za gasilstvo Čuli smc ugotovitev, da je Gerkman največji davkoplačevalec v laški občini (vsako trimesečjc nad 50.000 din). Ven- dar so tega stanja krive razmere po znanih dogodkih iz leta 1936. Slišali smo še razne druge zanimivosti, ki jih pa ne moremo objaviti. Končno so sklenili, da naročijo krajevnemu odboru za obrambo pi'ed napadi iz zraka, da izpla- ča gasilski četi 9.262 din, kar je res salomonska rešitev ... V smislu banske odredbe so ustano- vili tudi v laški občini preskrbovalni urad pod vodstvom posebne uprave, se- stoječe iz predsednika in 3 do 6 članov. Predsednik in člani uprave imajo tudi svoje namestnike. Na predlog župana v zvezi s predbgi korporacij je bila so- glasno odobrena tale uprava: namestnik predsednika (Hrastnika) Ivan Deželak, člani Herlah (Obal), Brečka (Franjo Vilhar, ravnatelj pivovarne v Laškem; g. Gerkman je odklonil mesto namest- nika), posestnik Vinko Manfred a, (ob- činski zvaničnik Janez Kolšek), rudar Avgust Pinter (posestnik" Viktor Ko- šec), krojač Franc Peternel (rudniski kovač Jože Cerkvenik), rudniski name- ščenec Otmar Križnik, (sreski komisar Vojko Škrt). Občinski odbor je so- glasno odobril 50.000 din kot obratni kapital tej preskrbovalni upravi. Priteg- nili bodo po možnosti še kapitale pri- 8 vatnih podjetij, obrtnega in trgovskega ! združenja itd. in jih pozneje vrnili. V tajni seji je bil na predlog aupana odpuščen iz službe občinski stražnik Franc Son zaradi nerednosti in nespo- sobnosti pri opravljanju službe. Pred- log je bil sprejet z 18 glasovi. Gerkman pa se. je vzdržal glasovanja. Ob za- ključku je bila na predlog Goterja de- bata o akciji za spremembo lovskega zakona v tern smislu, da bi smel vsak posestnik na lastnem posestvu streljati divjačino, ki dela škodo. Na predlog De- želaka so poslali dopis županski zvezi, da bi to vprašanje ventilirale tudi ostale obcine. Zimska social na akcija v Laškem Žensko dobrodehio in šolsko podpor- no društvo »Blago srce« v Laskcra jo priredilo dne 22. decembra lepo uspelo božično obdaritev revne šolske dece. Ob tej priliki je razdelilo 34 parov čev- ljev, 32 zavitkov z zimskimi plašči, 31 otrok je prejelo oblekce, 15 zimsko pe- rilo in druge potrebščine. Obdarovanih je bilo 62 dečkov in 63 deklic. Vsi da- rovi so bili vredni najmanj 15.000 din. Da je dosegla obdaritev tako velik moralen in materialen uspeh, je pred- vsem zasluga dobrosrčnih in radodarnih Laščanov. ki so v izdatni meri podprli nabiralno akcijo, organizirano po »Bla- gem srcu«. Saj je dala zbirka pri me- ščanih lep znesek 5.226 din ter obilico raznovrstnega zimskega blaga. Poleg obeh tekstilnih industrij so se izkazali kot darovalci z razmeroma visokimi pri- spevki tudi mnogi laški privatniki, za kar se vsem najprisrčneje zahvaljuje- mo. S posebnimi — in to dokaj tehtnimi — doneski so zimsko pomožno akcijo za našo siromašno mladino še podprli: krajevni šolski odbor, občina Laško, kr. banska uprava in TPD. Priznanje vsem! Snuje se tudi šolska kuhinja. Tekstil- na industrija, družba z o. z. v Laškem je priredila v ta namen — sporazumno s svojim delavstvom in uradništvom — posebno nabiralno akcijo za revno de- co laške sole. Za mesec december je na- meščenstvo nabralo 622 din, podjetje samo pa je prispevalo 1.000 din, kar je posnemanja vredno. Obenem in v enak namen je trgovec g. R. Dergan daro- val znesek 500 din. Pa tudi občina La- sko napoveduje v to svrho prispsvek nekaj tisočakov, kar iz srca pozdrav- ljamo. Sploh je laška in okoliška javnost na- prcšena, da z razumevanjem in odprtih rok podpre vsako akcijo, ki se še uteg- ne z enakim namenom v kraju pojaviti. Žensko društvo »Blago srce«. 1 Prošnja železniški direkciji. Ker je iaška železniška postaja v kraju, ki ima letovišče, številne državne urade, sedcž dveh občin, več tovarn, rudnik Hudo jamo itd., je na postaji vsak dan zelo močen promet. Zato opozarjamo železniško upravo na nekaterc nedo- statke na tej postaji. V zimskem času je kurjava v obeh čakalnicah zelo sla- ba, čakalnica 2. razreda niti ni zakur- jena. Nad vrati čakalnice 3. razreda, v katcri vsak dan čakajo tudi številni di- jaki, so oknice često po nepotrebnem odprte. Na oknih vidimo tudi razbite šipe. V sredini postajnega poslopja so tako zvana samogibna dvokrilna vrata, ki povzročajo preglavice obilici prispe- lih potnikov, ki se prerivajo skozi nje, pri čemer udarjajo krila na zadaj stoje- če. Mnogi si pri tern pokvarijo dežnike, steklenice itd. Vratar naj bi vsaj 1 mi- nuto pred prihodom vlaka pritrdil kril- na vrata na steno in jih po odhodu potnikov spet zaprl. Tako bi bil odhod potnikov lažji in hitrejši. Železniška uprava naj razmišlja o napravi izvenpo- stajnega izhoda na desni strani. V mo- skem stranišču je nekdo ukradcl leseno sedalo, tako da potniki ne morejo upo- rabljati stranišča. V neposredni bližini postajc jc cestni prehod čez progo. Ta prehod, ki ga uporablja vsak dan tudi nad 200 tovarniških delavcev, pa je po- zimi zaradi številnih voženj z vozovi povsem zaledenel in nevaren, ker ni po- sut z žagovino ali peskom. Prosimo že- lezniško upravo, da bi čimprej odpra- vila navedene nedostatke. 1 Iz soclne službe. Gosp. Josip Jer^b, j pristav na sreskem sodišču v Laškem, je imenovan za sodnika v Murski So- boti. Od sodišča v Dolnji Lendavi je na j lastno prošnjo premeščen k sodišču v Laškein pristav dr. Radomir Trampaž. 1 »Posebna vrsta materinske ljubez- ', ni«. Glede dopisa, ki je bil objavljen v božični številki, se je uredništvo infor- miralo in izvedelo, da v dopisu navedeni podatki niso točni. Omenjena mačeha nikakor ni slabo ravnala s svojim pa- j storkom, marveč ravno nasprotno. Fan- tu je oče umrl lani in je nudil sinu do- bro vzgojo, žal pa je potem sin zašel na kriva pota. Ko se je fant vrnil prcd kratkim iz kaznilnice v Laško, ga je mačeha kljub vsemu lepo sprejela. Fant se sedaj ni predal usodi, ki ga neizpros- no tira na staro pot, temveč služi se- t daj vojaški rok. Za fantovo pokvarje- nost ne zadene mačehe nobena krivda, prav tako pa tudi ne fantovega očeta. 1 Pretlbožični Tomažev sejem. Na To- mažev sejem, ki je bil 21. decembra v Laškem so prignali 154 glav živme. Prodali so 80 glav, med njimi 63 volov in 1 bika. Voli so bili večinoma po 0.25 din kg. Nekaj živine je bilo še vendarie lepe. Nekateri pravijo, da bo zaradi :z- voza precej trpela kakovost nadaljnjaga zaroda živine, ker gre v inozemstvo le prvovrstna živina, za pleme pa ostajajo ! stabše vrste. To nikakor ni v interesu r.ašega kmetijstva. 1 Prošnja občinstvu. Zaradi ostre zi- me naj blagovoli občinstvo trositi pti- j cam semen je, drobtine, zelišča itd. Po- stavite jim škatlice, zabojčke, hišice, da se uboge ptice prebijejo skozi zimo. Za- vedajte se, da vam vsako leto pokonča- jo po vrtovih, njivah, drevju in drugod na milijone škodljivih žuželk in mrčes. 1 Namestitev sirene. Uprava gostilni- čarske pivovarne v Laškem je namestila na tovarni sireno, ki se oglaša ob 12. in 13. Dobro bi bilo, če bi se oglašala tudi ob 6. in 18., da bi tudi občinstvo takoj vedelo, koliko je ura. Tudi neka- tera druga podjetja imajo sirene, a jih ne uporabljajo stalno. 1 Smrt dveh otrok. V Brstniku pri Laškem sta podlegli težki angini 8-iet- na posestnikova hčerka in učenka na- rodne sole Frančiška Ojsterškova in pol- letna posestnikova hčerka Mila Kranj- čeva. 1 Kitio Laško bo predvajal 1. janu- arja ob 14., 16.30 in 20.30 ter v četrtek 2. januarja ob 20.30 odlično komedijo »Miss Broadway« z ljubko Shirley Temple v glavni vlogi. Duhovito, zabav- no, veselo! Pridite! Predigra. Pefrovče p Nova grobova. V Petrovčah je v soboto 28. decembra umrla 70-letna go- spa Alojzija Kogojeva. žena g. Franceta Kogoja, uradnika v zavodu za duševne bolezni v Novem Celju, in rnati pred tremi leti za vnetjem možganske mene umrle učiteljice Ane Kogejeve v Grižah. Gospod Kogoj preživlja vso tragiko rod- binske usode, ko v visokih letih ostaja po smrti svoje žene čisto osamljen, kljub temu da sta oba zakonca vzgojila sedem otrok, ki pa so vsi pomrli. Sim- patičnemu gospodu, ki vsako jutro na- merja korake skozi Dobrišo vas proti velikemu zavodu in se vrača opoldne po isti poti domov, izrekamo naše iskreno sožalje! — V nedeljo popoldne so ob veliki udeležbi sorodnikov in znancev položili k večnemu počitku pri Sv. Kan- cijanu v Zalcu 68-letnega trgovca in po- sestnika g. Rudolf a Govejška iz Dreši- nje vasi. Pokojni se je pred 40 leti kot mlad mesarski pomočnik v ledenici tako močno prehladil, da je vse življenje tr- pel na ohromljenju hrbtnega mozga. Po delni ozdravitvi je vodil s svojo prvo ženo gostilno in trgovino v Kasazah pri keramični tvornici, nato nekaj let trgo- vino na »tehtnici« v Libojah, končno pa se je med vojnim časom preselil v Dre- šinjo vas, kjer si je prav lično uredil malo trgovinico. Tu mu je zboleLa žena za grižo in umrla. Ker mu je bila hoja silno težka, se je po opravkih vozil s triciklom, zadnjih sedem let pa je bil večinoma priklenjen na bolniško poste- Ijo. Ob skrbni negi svoje sedanje žene ga kljub betežnosti do zadnjega ni za- pustil humor. Pokojnega bomo ohranili v spominu, vdovi pa izrekamo naše iskreno sožalje. p Mraz. Tako hudega mraza za božič nismo pričakovali, še manj pa smo se nadejali, da nam bo živo srebro pred novim letom tako nizko zdrknilo. Naj- mrzlejši dan je bil dan nedolžnih otro- čičev s svojimi 25 stopinjami mraza. V ponedcljek smo dobili južno vreme. Liboie li Solska božičnica v Libojah. Šolska mladina v Libojah je pod vodstvom svo- jega učiteljstva uprizorila v nedeljo 22. decembra lepo pravljično igro »Bedak Pavlek«. Na sporedu so bile tudi pevske točke, dvospevi, samospevi in prizorčki. Nastopili so tudi citraši pod vodstvom gde, Drobnetove. Čisti dobiček je bil porabljen za šolsko božičnico. Obdaro- vanih je bilo 115 otrok s eevlji in bla- gom, tako da jim ne bo treba zmrzo- vati v tej hudi zimi. Da je božičnica tako lepo uspela so pripomogle kr. ban- ska uprava, Keramična industrija v Li- bojah, Trboveljska premogokopna druž- ba in občina Petrovče. Vsem se šolsko upraviteijstvo v imenu obdarovancev najlepše zahvaljuje. Žalec ž Gostovanje ljubljanskili ^liihoncmih v Žalcu. V soboto 21. t. m. je gostovilo v Sokolskem domu v Zalcu ob lepi ude- ležbi domačinov Društvo gluhonemih v Ljubljani. Uvodno besedo je spregovoril g. C. Sitar. Njegove besede so tekle prav gladko in povsem razumliivo. Med dru- gim je omenil, da se vse premalo stori za osnovnošolsko izobrazbo gluhonemih, saj je v vsej državi samo četvero razre- dov za gluhoneme in je le malemu šte- vilu teh nesrečnikov usojeno pridobiti si toliko znanja, da se lahko po končani 8-letni šolski dobi posvetijo tej ali oni obrtni stroki. Med govorom je g. Sitar, po poklicu lastnik tiskarne, predstavil navzočim gledalcem vso desetorico glu- honemih, ki so pripadniki raznih obrti in so prvič nastopili v Zalcu. Sledila je uprizoritev šaljive enodejanke »Zamo- rec«, v kateri so nastopili A. Bajt, S. Sturm, I. Taškar, I. Bregant. in I. Kle- menčič. Pri sledeči enodejanki »Oče«, ki jo je spisal V. Rupnik, pa so sodelovali poleg imenovanih še Li. Vugova, ki je govorila najlepše, tako da smo skoraj dvomili, da je gluhonema. Obe enode- janki je vodil in režiral zelo spretno strokovni učitelj ljubljanske gluhonem- nice g. N. Rupnik. Vsi navzoči smo ob- čudovali trud, ki so ga imeli gluhonemi diletantje in njih režiser. Bil je v resnici zanimiv večer. — Kronist. ž Zvočni kino Žalec. Drevi silvestro- vanje. -— V sredo 1. januarja velefilm »Otmica«. V glavnih vlogah Gustav Fröhlich, Marieluise Claudius, Lola Chlud in Theo Lingen. — V soboto 4. in petek 6. januarja pustolovski film »Klic severa«. V glavnih vlogah Richard Arlen, Beverly Roberts ter znamenita psa Buk in Rin Tin Tin. — V ponedeljek 6. januarja sijajna opereta »Raj muzi- ke«. V glavnih vlogah Harry Richman, Röchele Hudson in Walter Conolly. $v. Peter v $av. do!. št Sokolsko družtvo Sv. Peter v Sav. dol. priredi 31. t. m. ob 20.30 veselo silvestrovanje v topli in okrašeni dvo- rani Sokolskega doma. Na sporedu je | 15 zabavnih točk z enodejanko. Buffet j in prijetna godba! Odbor vljudno vabi i občinstvo k obilni udeležbi, da v pri- j jetnem razpoloženju pričakamo Novo j leto. Zdravo! « • j Gwmil grad g Božičnico je pripravilo v nedeljo | 22. decembra naše šolsko vodstvo za j svojo revno mladino. Poleg mladine sc j je zbralo v šoli tudi precej staršev. Slo- j vesnost je otvoril sokolski orkester s 1 »Sveto nočjo«. Nato je šolski upravi- ' telj g. Jože Tratnik v lepih besedah raz- j ložil pomen božičnice. Sledile so dekla- macije in mičen priložnosten prizorček. ; Po tern oficielnem delu so bila revni \ mladini razdeljena darila in sicer topla | obleka, zimsko perilo in šolske potreb- j ščine. Obdarovanih je bilo nad 100 j otrok. Za zaključek so bili vsi navzoči tudi pogoščeni s čajem in pecivom. Za- \ i sluga za to dobrodelno akcijo, ki je že ' ! prešla v tradicijo, gre predvsem doma- čemu učiteljstvu, ki z marljivim šolskinr upraviteljem g. Jožetom Tratnikom na čehi z nesebično ]X)žrtvovalnostjo zbira prispevke v denarju in blagu. Velika za- hvala gre darovalcem, ki so z znatnirni zneski podprli letošnjo božičnico. Tako je ga. Helena Erichsonova, ki se je letos mudila pri nas na letoviäcu, po- klonila mladini nad 50 m blaga za oble- ke oz. perilo, ga. J. V. Zipkinova, znana gornjegrajska mecenka, je darovala na- mesto venca na krsto dr. A. Koroäca 500 din, dr. E. Mejak je prispeval 200 din, župnik Maks Slander in dr. E. Ro- sina pa vsak po 100 din. Nabrani so bili tudi še drugi manjši zneski med v3emi sloji našega malega mesta. Banska uprava pa je, kakor druga leta, tudi le- tos poslala blago. Sioweni Gradet s Porolia- V nedeljo 29. decembra se je poročila znana sokolska delavka gdč. Mia Debelakova, lastnica modnega aa- lona v Slovenjem Gradcu, z uradnikom Jugosl. zavarovalnc banke ^Slavije;< v Celju g. Ivanom Verderberjem. Prici sta bila za nevesto obč. cdbornik in po- sestnik g. Karel Lobe iz Slovenjega Gradca, za ženina pa šef ekspoziture banke >Slavije« v Celju g. Stane Koprol. Bilo srečno! Iz Tkalieve ulice Krasen jesenski dan je bil. Vsakogar je vabilo toplo solnce na brezprašne ulice savinjskega trga. Pa sem srečat prvomestnika iz Tkalčeve ulice in ga na- prosil za ogled mladega »mravljišča«. Hitro je privolil. Ubrala sva jo v Tkai- čevo ulico, ki je šele pred kratkim diščni prostori, dvigalo itd. V visokem pritličju so veliki zračni in svetli tovarniški prostori. Sum in ropot tkalnic. Novo življcnje. Srečam znane obraze, po večini domačine, ki jih po- znam deloma s šolskih klopi, deloma iz javnega živlijenja, Samci, samice, zä" konski pari, ki so svojo prejšnjo o.brt obesili kar na klin. Vse pridno dela. Imel sem najboljši vtis, prevzelo me je od: veselja, ko sem opazil, koliko truda in plemenitega sccialnega dela je pološe- nega v ta obrat, ki mu želim trajno plodonosno življenje v korist kraja in v korist vseh onih, ki so našli v današnji VQliki gospodarski stiski kruh hin eksi- stenco. Končno pridcm s svojim vodnikom v pisarniškc prostore. Spet dva stara znanca in gonilna sila — tehnični vodja. Miren, preudaren mož, poln zauapiijg. v procvit. krasne gospodarske ustanove. ki ji želimo kar najlepši razvoj. Ob slovesu sem se iskreno zahvalil svojemu vodniku, da mi je bila dana prilika videti bogat sad onih stvarite- ljcv, ki jim je trden gospodarski polo- žaj tega kraja pri srcu. Ko mi je resni vratar zopet dovolit pot v svobodo, sem premišljeval o vsem, kar sem videl. Spoznal sem, da me veže neko »sorodstvo« z obema vodilnima osebama v obratu. Eden, cigar ime se blesti na napisu, nosi ime svojega i>a- kojnega brata, drugi pa ima ime, ki sem ga moral nositi v času prve svetov- ne vojne — tri dni. Mislim, da bom irael še priliko dati zadevna pojasnila, če bo sta prizadeta nova znanca to želela. Pa se povrnimo še v duhu v »mrav- ljišče«. Delajo s polno paro. To pa ai vse. Pripravlja se še nekaj novega —• obstoječemu dopolnilnega. In ko bo va.e to dograjeno, bo dana možnost še večje zaposlitve in sicer tako, da bo stevijo dosedanjega trškega prebivalstva do-- seženo s številom vseh v obratu za- poslenih. Danes pa je po točni ugoto- vitvi radovednega posetnika prijaaai tehnični vodja 736. prebivalec staro- davne narodne trdnjave. Ä. 9 *Sreč/?o /a vese/o /tow /e/o želijo svojim cenj. strankam in odjemalcem sledeče tvrdke in obrati: Iz Celia DRAGO GAMS trgovina šivalnih strojev in koles Prešemova ulica 16 FRANJO DOLŽRN kleparstvo Za kresijo AVGUST ŠTOK aplošno kleparstvo in vodovodna instalacija Aškerčeva uUca 8 — telefon 218 ANDREJ LŠAJ gostilna »Skalna klet< Veletrgovina železnine D. RAKUSCH KAROL FLORJANCIC elektrotehnična trgovina ßankarjeva cesta DOW NIK in LUCIJA UEŠIČ čevljarna in špecerijska trgovina Breg — Zagrad ALOJZ PLANKL urar Uüca dr. Or^gorja 2erjava 3 Srečno in vcselo novo leto želi „SLAVIJA" Jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani in se priporoča za vsakovrstna zavarovanja Ekspozitura CELJE, ulica dr. Gregorja Žcrjava 1, l, tel. 199 Roza Zamparutti zajtrkovalnica Ulica dr. G. Žcrjava Hotel „UNION" Rudolf in Pepca Resnik Trcj kralja Aleksandra Vscm svojim cenj. gostom želi srečno novo leto hotel in kavarna „Evropa" Drogerija „Sanitas" - Celje S. HOLOBAR SLIKARSTVO iN TRGOVINA BARV Celje, tel. 137 Franjo Nerad stavbno podjetje Aškerčeva ulica 10 Martina Orehovca nasl. IVO KOŽUH krznar in izdelovalec raznih čepic Kocenova ulica 2 ZVONKO BLAŽEVIČ restavracija Narodni dom IVAN in BOGOM1R NARAKS sodavicarja »Pristna oranžada« Žalec — Celje GUSTAV STIGEK špecerijska in kolonialna trgovina (ilavni trg LUDVIK JUNGER prekajevalnica Pre«e^no^¦a ulica JOSIP KIKB1S strojna parna pekarna, tvornica kvasa, sladov in kanditov Krekova cesta HOTE1, »POŠTA« Na novo urejene sobe e tekočo toplo in mrzlo vodo Lastna mesarija in prekajevalnica FRANC ZANGGER trgovina s špecerijo, žganjarna in velepražarna kave Gospofika uUoa 10 M1HAEL DOBRAVC slikarsko, pleskarsko in. črko- slikarsko podjetje Glavni trg 15 Prodajalna Glavni trg 17 Klinar Miloš ključavničarstvo Prevzemam vsa stavbno-ključavničar- ska dela ter.jamčim za solidno izvr- šitev — Cene zmerne Celjc, Gregorčičeva ul. 4 J. JELLENZ Celje Podružnica J. Jellenz nasl. OTO GOLEŽ Slovenj Gradec JOSIP KOLAR čevljarstvo Samostannka ulica R1A JOSEK starinarna, antikvarijat, pbsre- dovalnica za stanovanja in trgovina znamk Gosposka 26 CELJSKA VINARA Pukl FRANČI&KA ŽUMER hotel »Zvezda« in mesarija Glavni trg PRVA CELJSKA »KRISTALIJA« izdelovalnica brušenega stekla in ogledal Za kresijo »ELKA« tekstilna tovarna Zaloga čevljev „ctdmer" Ulica dr. G. Žcrjava STEFAN HOHNJEC mesarija in prekajevalnica Glavni trg KINO »DOM« Srecno in vese/o Novo leto želi vsem"cenj. odjemalcem in konzumentom laškega piva Qlavna zaloga Iaškega piva v Celju JOS1P BENKO DELIKATESNA TRGOVINA, MESARIJA IN PREKAJEVALNICA V CELJU Glavna prodajalna v CELJU, KRALJA PETRA CESTA 13, TELEFON St. 183 Podružnica na GLAVNEM TRGU 8, TELEFON st. 283 Ivan Mastnak trgovina z manufakturo in konfekcijo Kralja Pctra ccsta 15 Srečno in veselo Novo leto ter najboljši radio sprejcm želi vsem svojim cerij. strankam in odjemalcem Dobrotinšek Anton elektro- in radiotehnično podjetje Celje, Glavni trg 16 — Telefon št. 240 Prostovoljna gasilska četa Gaberje žcli vscrn svojim prijateljem in dobrotnikom srečno in veselo novo leto F. S. Lukas žganjarna, tovarna likerjev industrija sadnih sokov Kralja Petra cesta Anton Petek manufakturna in modna trgovina Prešernova ulica 21 Ivan Ravnikar velctrgovina Anton Hofbauer trgovina z usnjem »Fenix« d. z o. z. tvornica usnjenih izdelkov Gosposka ul. 6 Vinko Kukovec nasl. tesarski mojster, trgov. z lesom in žaga Lava pri Celju FRANC BELAK instalacijsko podjetje Za kresijo 12 a KOK MESTROV trgovina —¦ Šibenski bufet Za kresijo MATEVŽ ZADRAVEC pekarna Gosposka ulica 3 HENRIK OBLAK ml. mehanik Ozka oliea 3 Priporoča se A. JAGER, gostilna »Na-Na« Celji«? ANTON REBEK aplošno ključavničarstvo KNJIGARNA »DOMOVINA« M. Hubert Kralja Petra cent* NINA LENART predtiskarija Izdelovanje splosnega perila Kralja Petra, cesta 26 KARL LOIBNER delikatesa - špecerija Kralja Petra cost» KONFEKCIJA A. Drofenik Kralja Petra cento Priporoča se * MAKS ZABUKOŠEK krojaški mojster Celje, Canltarjeva cesta 2 KAROL PAJK modna trgovina Glavni trg ¦ R. GROBELNIK frizerski salon za dame in gospode Glavni trg in poleg hotcla »Evropec ANTON LECNIK urar, zlatar, optik Glavni trg 4 Uspehou polno nooo leto zeli in se priporoča Zvezna tiskarna in knjigoveznica v Celju 11 J, M. ŠANC restavracija hotel »Beli vol« Kralja Petra cesta & IVAN KNECHTL krznarstvo Slomškov trft 1 ML ŠRIBAR trgovina z ročnimi deli, perilom in pleteninami Ulica dr. G. Žerjava 2 «OSTILNA »BRANIBOR« Hrastnik Leopold Kralja Petra cesta 41 RAFAEL SALMIC urar in zlatar Dečkov trg (Narodni doin) JANKO BRIŠČEK mehanik zaloga šivalnih strojev in koles Gosposka ulica 32 FRANC KAGER optik Gosposka ulica 12 FRANC PLEVČAK čevljarstvo Gosposka ulica 9 Delavnica za fino mehaniko JOŠKO AMAN ortoped., kirurg. meh. in brušarna Deckov trg 5 JOSIP JAGODIC špecerija in železnina Glavni trg in M. Gubčeva ul. Gostilna PRISTOVŠEK - SIRSE Lava 28 ANTON ORAŽEM splošno krojaštvo Gledališka ulica 9 ALEKSANDER GATEJ urar, zlatninar, optik Kralja Petra cesta 26 ANTON URŠIC modno krojaštvo »Uran« Kolenčeva ul. 6 KARL DVORŠAK urar Kocenova ulica % poleg podruž. »Jutra« SIMON GABERC trgovina mlinskih izdelkov, žita in raznega blaga na veliko Razlagova ulica Srečno in vcselo novo leto želi tvrdka KAROL STRAHOVNIK stavbno in pohištveno, strojno mizarstvo, znloga pohištvain mrtv. krst Zalec Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjernalcem pekarna DRAGO ZADRAVEC ¦¦'•:'i;;;' "• Laöko PETER KOZOLE trgovina in gostilna Brezno pri Rimskih toplicah Iz Hrastnika »BIRTIC« gostilna in mesarija FERDO ROS gostilna FRAN JO BENETEK manufakturna trgovina PAVEL BAUEKIIE1M trgovina z mešanim blagom IVAN KRANER trgovina z mešanim blagom VIKTOR DEŽELAK trgovina KINO »SOKOL« VID SENICA gostilna DRAGAN LISAC brivski salon VINKO DOMITROVIC gostilna SLAŠClCARNA »SOKOLSKI DOM« JOŽE DOBERŠEK krojaötvo ALOJZ ŠTRAVS trgovina z me&anim blagom FRANC STRAUS mesar in prekajevalec Z Dola pri Hrastniku FRANC LAZNIK trgoyina z mesanim blagom POSOJILNICA NA DOLU, z. z n. j. ANTON DRAKSLER gostilna in trgovina sport I. zlet slovenskih smuiariev v Celiu Odgovorna, a obenem eastna naloga je doletela Celje s tern, da je prevzelo izvedbo prvega zleta slovenskih smučar- jev. Imeli smo zlete goronjskih smučar- jev in slične večje zimskosportne ma- nifestacije. a zlet vseh slovenskih smu- čarjev bo prva prireditev te vrste in obenem mogočna manifestacija sile in razmaha našega smučarstva, obenem pa tudi demonstracija proti vsemu, kar zlasti v zadnjem času zavira in onemo- goča razvoj te našc vsenarodne sportne panoge. V aedeljo 22. decembra je priredila Slovenka zimskosportna zveza v Celju sestanek vseh sportnih, tujskopromet- nih, vojaških in drugih organizacij in oblasti. Na tern sestanku, ki ga je vodil predsednik zveze g. Mr. Jože Zabkar in so se ga udeležili zastopniki z Jesenic, ¦iz Ljubljana. Maribora in Celja, je bil tdoločen prireditveni odbor, program in vse, kar spada k organizaciji tako ve- likopotezne prireditve. Določeni so bili posamezni c;dseki, ki so priceli takoj po- dlovati. Tej'hnicna izvedba tekem je po- verjena sraučarskemu odseku SPD v Celju. Spored zletnih dni je sledeč: V petek 24. januarja zvečer otvoritev zleta z baklado in pozdravnimi govori pred mestnim magistratom. V soboto 25. januarja: Ob 9. tek na 18 km v Zagradu, na Lahovni ali v Li- scah. Ob 14. smuk se seniorje pri Celj- ski koči na novi progi za smuk. Ob 20. hokejska tekma in umetno drsanje v izvedbi SK Celja v mestnem parku. V nedeljo 26. januarja: Ob 9. slalom za seniorje in slalom za dame pri Celj- ski koči, ob 11. istotam slalom za mla- dino. Ob 1.0. mladinski teki v okolici Celja. Ob 13.30 skoki za kombinacijo, posameznike in za mladino na skakal- nici v Liscah. V soboto 25. januarja zvcčer bo v Na- rodnem domu družabna prireditev v cast gostom. Program zleta je torej obširen in bo obsegal vse zimskosportne panoge, ki jih Slovenci gojimo. Zimskosportna zve- za si je nadela nalogo, ki je tern težja, ker se je lotila tega dela popolnoma praznih rok brez sredstev. Toda uspeh ne sine izostati, ker idealizem premaguje vse nastajajoče ovire, ako je volja trdna Prepričani smo, da bo ta naša vsenarod- na zimskosportna manifestacija nasla pri vseh, ki jim je zdravje in razvoj nase mladine pri srcu, razumevanje in podporo, saj bo ta zlet praznik sloven- ske sportne mladine! Mesto Celje naj dokaže, da je bilo vredno zaupanja, ki mu je bilo izkazano s to veliko prireditvijo! Prvenstvo Slovenske drsalne zveze V nedeljo 5. januarja bo v mestnem parku v Celju v izvedbi SK Celja prven- stvo Slovenije v umetnem drsanju. Ker imamo ravno Slovenci najboljše drsalce in drsalke v državi, bodo na tern tekmo- vanju „zbrani vsi naši najboljši umetniki na ledu. Ljubljanska Ilirija pošlje v Celje svojo kompletno drsalno ekipo s Silvo Palmetovo in Emanuelom Thumo na čelu. Poleg ilirijanskih drsalcev bodo nastopili tudi tekmovalci prireditelja SK Celja z lansko prvakinjo Vlasto Sernečevo. Tekmovanje bo obsegalo ob- vezno in prosto drsanje. Drsanje v ob- venzih likih se bo pričelo ob 9. dopold- ne, prosto drsanje pa ob 14.30. Opozar- j jamo Celjane na to izredno prireditev. * Vrememska poročila 31. decembra: Celjska koča (700 m): —2, jasno za- hodnik, 20 cm snega, srež. Mozirska koča (1344 m): —3, jasno, 15 cm sne- ga, srež. Sah Celjaki šahovski klub je zaključil svo- je jubilejno leto z izletom v St. Pavel pri Preboldu in z brzim turnirjem za prvenstvo v mesecu decembru. V St. Pavlu je igral prijateljsko tekmo s tam- kajšnjim na novo ustanovljenim šahov- skim klubom. Izmed Šentpavelčanov so si priborili Zaveljcina, Vedenik, Mikuš. Kač, Bukovc in Kramar po eno, inž. Skocelj pa pol točkc. Od Celjanov si je Adolf Toplak prvi priboril točko, sledili so Jože Reichman s pol ter Davidovac, Latinovič in Lah vsak z eno točko. Šentpavelčani so Celjane lepo pogostili. Z lepo igro, ambicioznostjo in šahovsko discipline so pokazali vse pogoje, da postane ta lepi kraj Savinjske doline močna šahovska trdnjava. Na dvanaj- stem klubskcm brzem turnirju za pr- venstvo v mesecu decembru si je pribo- ril Slavko Cijan z 12 točkami izmed 14 dosegljivih prvo mesto in prvo nagrado ^Maks Euwe«. Sledita Milan Skitek z 11 točkami in enako nagrado ter inž. Srečko Sajovic z 9 točkami in pol in s tretjo nagrado »Domači šahovski moj- stri«;'. 6. redni občiri zbor Sahovskega kluba Gaberje bo v torek 7. januarja ob 20. v gostilni Kancian na Sp. Hudinji 34. . Prvovrstno ječmenovo in rženo kavo priporoča ppažarna „CBlEla11, GbIIc Gesta m nral I 12 DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE UNION V LJUBLJANI GLÄVNÄ ZALOGA V CELJU priporoča svoje izborne izdclkc: svetlo in črno UNION PIVO v sodih in steklcnicah PEKOVSKI KVAS in SPIRIT VSEH VRST FRANJO DOLŽAN^?°::DeLA CELJE STWE1OVODE______ ZAHTEVAJTE PONUDBE kresijo 4 Vam nnredi 8Olidno in po konknreninl eenl, IN PRORAČUNEI Telefon 245 ravno tako livrlnj« tudi vsa popratll a Cenj. občinstvu se priporoča tvrdka Anton Lečnik «afoga ur zlata srebrnlne optlka itd. Celie Gfavni •rg 1zknšen optik na razpolago! Oglašuite veritas Generalno Zcstopstvo in skladišče Anton Bremec CelJ e Iščejo se zastopniki Kadar izpraznjujete Uaše podrtrešje se spomnite, da najbolje vnovčitc vse stare predmefe pri tvrdki losip Uriii, Cefje. Narodni dom Ueenea za večjo avtodclavnico sprcjmc Hasclbach — Ccljc. Vzorno ureieno posestvo solnčna lcga, njive, travniki, gozd^ vse v najlepšem stanju pro dam". Poslopje novo urcjeno. Cena 85.000 din. — Naslov v upravi lista. ^ainkarna d. d., %elje Osnovana 1923.1. prevzemSi poslovanje dotedanje DR2AVNE CINKARNE, osnovane 2e 1873. i Predelujc in izkorišča C1NKOVO RÜDO in CINK Glavni proizvodi Cinkarnc d. d. so: cink, surov in rafiniran v blokih, cinkova ploč€- vina vseh dimenzij in debelin, bakrena pločevina vseh dimenzij in debelin, cinkov prah, žveplena ki- slina, konccntrirana in nekoncentr., zelena galica (žclezni vitrijol), katran, cinkovo belilo „briljant** Glavno zastopstvo za prodajo *abrikatOv Cinkarnc d. d. ima tvrdka METALNO AKCIJONARSKO DRUŠTVO LJUBLJANA — Masarykova cesta št. 12 ki vrši veleprodajo ter ima stalno na skladišču modro galico, Iitopon, minij, kositer (cin) v blokih in palicah, aluminij, baker, antirnon. Poleg tcga trguje tudi s starimi k o v i n a m i in kovinskimi ii odpadki vseh vrst Celiska posojilnica 4M Ml *9 d. d. v C c 1 j u je najstarejsi n a r o d n i denarni zavod v Celju Vsc hranilne vloge, vložene pri Celjski posojilnici d. d. v Celju so varno naložene, sc u god no obrestujejo in se izplačujejo vsekdar točno v gotovini Denar, naložen v domač denami zavod, donaša koristi vsemu domačemu na- rodnemu gospodarstvu • Nalagajtc svoje prihranke v Celjski posojil- nici d. d. Y Celju, Narodni dom TELEFON ŠTEV. 22 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 10.591 Urejuje in za konzoreii ;Nove dobe« odgovarja Rado .Pečnlk — Za Zvezwo ttakarno v Oelju Josip Kbdnik — Ob« v Ce^j«