^'Morski dnevnik
I® začel izhajati v Trstu 3- maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI “nEVNIK pa 26. novem-Dra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. SfPtembra 1944 se je ti-skal v tiskarni «Doberdob» Govcu pri Gorenji Trebu-'• od 18. septembra ,9M do 1. maj«* 1945 v 'skami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. "'aja 1945 pa v osvoboje-"«TI Trstu, kjer je izšla za-»ia številka. Bil je edini Sv Partizanski DNEV-•K v zasužnjeni Evropi.
0*» —i 0' 7i >
O O C
o ■=-*
S C
- C S
?Pc
s5
f-
m

P
m
ž
I
C-
r-;
sč-:
Z
r-5
5
&
ro
V razpravo o referendumu sta včeraj posegla Lama in Natta
!>■
Pomirjujoča in stvarna kampanja za »da« V ospredju predvsem gospodarska vprašanja
, ftlM — »Zdi se mi, da pretirano '"’arnatizira, kdor misli, da je od i-jda tega referenduma odvisen ob-te vlade. Mislim, da ne bi nihče ruiteval odstopa vlade, če bi zma-^al »da«. Prav zares mislim, da to 1 bistvo vprašanja.« Tako je dejal KCrieralni tajnik CGEL Luciano Lama intervjuju, ki ga objavlja komuni-eni tednik Rinascita. »Pravim nekaj rf^Sega; če bodo zmagali >xla« bo ,lada morala spremeniti svojo gospo-Jj^skio politiko.« To je torej, po mne-Ju Luciana Lame, jedro vprašanja, auPno z dejstvom, da gre za 4 zapanjene točke draginjske doklade in j? Vrnitev pogajalne moči sindikatu, obro je, je še dodal Lama, da vo~ 1Vci vedo, za kaj gre in prav zato 1® treba zavrniti vsakršno dramati-acjjo. Lama je tudi {»udaril, da ni Pfišlo do razbitja CGIL in da je ta *pdikalna organizacija po sporu ob pk>britvi lanskoletnega vladnega od-/Ja3, ki ga seveda ne namerava prilivati, enotno vodila pogajanja in zvedla poskuse za dosego sporazuma Preustroju delavskih plač.
. V volilno kampanjo za referendum J® včeraj posegel tudi vsedržavni taj-‘k KPI Alessandro Natta, ki je odloč-?° zanikal, da bi se hoteli komunisti referendumom maščevati za poraz
na upravnih volitvah 12. maja. »Na referendum gremo trdno prepričani, da je to tudi interes delavstva in vse države,« je poudaril Natta, ki je tudi zelo kritično govoril o Craxiju, kateremu je očital, da misli, da lahko postroji vse: ustavno sodišče, češ da napačno razsoja v prid komunistom, sodstvo zaradi pretiranega protagoniz-ma, guvernerja državne banke, ker podaja gospodarsko sliko, ki se ne sklada s Craxijevo optimistično vizijo. Glasno je treba torej povedati resnico, to je, da so lansko leto zviška odločili, da znižajo plače delavcev in da ta ukrep ni žel gospodarskih uspehov.
Da ali ne na tem referendumu sicer ne rešuje vsega, vendar pa daje to tudi usmeritev in drugačne perspektive razvoja, zaposlovanja, reforme plače in seveda tudi vloge in poga-jalne moči sindikata. Če bi zmagali »ne«, bodo gospodarji močnejši. Če bodo zmagali »da«, bo to pomenilo več moči za delavce in bi bil to lahko impulz za spremembo smeri, za združitev sil napredka in tistih sil, ki so resnično zainteresirane za razvoj, je še poudaril Natta.
Mimo uradne kampanje za referen-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Žaljiv sklep občinskega svela
ŠOU V ŽITARI VASI BREZ SLOVENSKIH NAPISOV
CELOVEC — Predsinočnjim je občinski svet v Žitari vasi sprejel sklep o odstranitvi dvojezičnih napisov v tamkajšnji ljudski šoli. De janje sta danes kot »agresivno nemško nacionalistično in v smislu člena 7 državne pogodbe ilegalno nasproti slovenskim občanom Žitare vasi« označila v posebni, skupni tiskovni izjavi tajnika obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev Franc Wedenig (Narodni svet) in Marjan Šturm (Zveza slovenskih organizacij). »Ta odločitev, ki so jo sprejeli odborniki tako SPOe, OeVP in FPOe nasproti glasovom EL (E-notne liste), se šteje kot eklatanten primer zoper enakopravnost slovenskega jezika in jo torej jemlje slovenska narodnostna skupnost kot žalitev in akt negiranja.
Z odločitvijo je tudi jasno, da nemško-nacionalistična propaganda, posebej še referendum koroškega Heimatdiensta zoper skupno šolo napreduje in zelo otežkoča klimo skupnega življenja obeh narodnostnih skupnosti na Koroškem.
Sramotno je, da prav v jubilejnem letu državne pogodbe delovanje tistih, ki ciljajo k temu, da bi slovenskemu prebivalstvu odvzeli njegov značaj in pravice, narašča.
Osrednji organizaciji koroških Slovencev bosta storili korake tako na regionalni, nacionalni kot mednarodni ravni, da bi se takšen razvoj preprečil, stoji končno v izjavi, (bg)
poskočile za več kot 9 odstotkov
v
RIM — Pokazatelj o letnem gibanju inflacije v Italiji še vedno krepko presega stopnjo 9 odstotkov. To izhaja iz najnovejših podatkov osrednjega statističnega zavoda 1STAT o razvoju cen na drobno v vsej državi, in to vseh cen, ne le cen potrošnih dobrin in storitev iz košare, na katere podlagi IS TAT izračunava odstotno rast življenj-, skih stroškov v poprečni delavski ali uradniški družini. Podatek za letošnji april nam tako pokaže, da se je v primerjavi z lanskim aprilom splošni pokazatelj vzpel na 9,4 od sto, medtem ko je družinski narastel za 8,8 od sto.
Poglejmo, kako so se gibale cene na drobno v posameznih mesecih: najprej navajamo letni porast vseh cen, potem pa v oklepaju porast cen v družinski košari: marec 85 — 9,4 od sto (8,6); februar - 9,3 (8,6); januar
—	9,3 (8,6); december 84 — 9,4 (8,8); november — 9,2 (8,6); oktober — 9,5 (9,1); september — 10,1 (9,8); avgust
—	10,7 (10,4); julij - 10,7 (10.5); junij- 11,3 (11,2) in maj 11,3 (11,2).
Pripomnimo naj, da so v letošnjem maju cene kmetijskih pridelkov in živeža ob izvoru poskočile za 11 od sto v primeri z lanskim majem in za 0,2 od sto v primerjavi z letošnjim aprilom, kar pripisuje zavod IRVAM prvenstveno zmanjšani ponudbi zaradi učinkov slabega vremena.
Predsednik vlade potrdil Martellijeve napovedi
Craxi namerava odstopiti
ce bo poražen
RIM _ Predsednik vlade Craxi je včeraj z vso težo st'Tgel v kampanjo za referendum,. Nastopil je dejan-tto prot| vsern; proti komunistom, ki so izzvali »proti-J^Lpnit« referendum, a tudi proti .zaveznikom, ki mini-T^ajo spopad. Craxi se je tudi zaustavil pri vprašanju Predsedstva republike: v bistvu je dejal, da Leopoldo p 'a, eden najvidnejših kandidatov KD za nasledstvo .ne more postati predsednik, ker je kot bivši P^dsednik ustavnega sodišča odgovoren, da je pristal a referendum. In končno še prepir s KD o prostoru na V>mji: ne zadostuje mu, da ga predstavljajo njegovi ahni partnerji, ne zadovoli se, da bo imel danes na azPolago televizijske dnevnike ob svoji uradni tiskovni konferenci, zahteval je posebno televizijsko tribuno. .... Na današnji vsedržavni skupščini so socialisti nasto-j!1] sami proti vsem. Martelli je ponovil svojo tezo: če . ! lagali »da«, bi ne bilo več možnosti vladanja, prišli jC.do popolne pohtične destabilizacije, torej do vladne 5ri2e in predčasnih volitev. Osnovno vprašanje referen-nihna Pa J6 »pravica do veta«, ki jo KPI terja o osnov-PP državnih zakonih. Če bi 9. junija zmagali »da«, vla-a ne bi mogla več sprejemati pomembnih odločitev brez p j‘Stanka komunistov: to bi bila »politika prej oportu-, stičnega kot zgodovinskega kompromisa, ki bi izčrpa-a Parlament«. Zmaga »da« bi torej potrdila praktični Vratek kompromisa med Komunistično partijo in Kr-
na referendumu
ščansko demokracijo, nekakšen apokaliptični scenarij.
Nato je govoril predsednik vlade. Govoril je ostro, proti komunistom ampak tudi proti vsem oblastem ali zaveznikom, ki niso v palači Chigi. Skratka, referendum! sem jaz, je dejal predsednik vlade in tako razumel politiko tudi z demokristjani in republikanci, ki se upirajo dramatizaciji referenduma. Včeraj je KD odgovorila, da se odločno zavzema za »ne« in da je angažirala vse svoje kadre v ta namen, vendar kaže, da je do tega stališča prišlo po dolgem sporu med De Milo in njegovimi zavezniki na eni strani ter »filosocialističnimk demokristjani, ki sta jih tokrat poleg Forlanija vodila še Fanfara in Donat Cattin.
Po Craxijevem mnenju referendum vsekakor ni administrativno vprašanje saj postavlja v dvom vso vladno gospodarsko politiko, vse njene splošne izbire in torej samo vlado. Craxi je tako prevzel največje možne odgovornosti: če bodo zmagali »da«, bo odstopil. V tem primeru bi se vse začelo znova in bi pogajanja zadevala palačo Chigi in Kvirmal. Poteza je taktična, kajti že nekaj časa poskuša sprožiti vladno krizo, da bi nato lahko sestavil svojo drugo vlado, ki bo trajala dlje kot je bilo prej dogovorjeno. Po drugi strani je ta dvoboj s KD očiten prav pri vprašanju predsedstva republike, saj
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Kohl prispel na obisk v Jugoslavijo
V ospredju gospodarska in mednarodna vprašanja
BEOGRAD — Zahodnonemški kancler Helmut Kohl je prispel včeraj v Beograd, kjer je začel uradni obisk v Jugoslaviji. Na letališču ga je pričakala predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planinc, popoldne pa so se začeli v Palači federacije u-radni pogovori, v okviru katerih se bo Kohl srečal poleg s predsednico jugoslovanske vlade tudi s predsednikom predsedstva SFRJ Radovanom Vlajkovičem in s predsednikom zvezne skupščine Ilijazom Kurtezijem. Glavni predmet razprave bodo gospodarska vprašanja in pa izmenjava mnenj o mednarodnih razmerah.
Na pogovorih, pri katerih bodo sodelovali tudi funkcionarji obeh vlad in zunanjih ministrstev, si jugoslovanska stran prizadeva doseči večjo dovzetnost Zvezne republike Nemčije za predloge SFRJ glede neposredne pomoči EGS za uresničevanje stabilizacije, kot tudi za naložbe v industrijo in cestne ter železniške infrastrukture. Nemški gost bo danes obiskal Slo-
venijo, kjer se je včeraj mudil predsednik republike Kenije Daniel Arap Mol, kjer se je pogovarjal z najvi-šjimi zastopniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja.
Slovenski oktet iz Trsta
v Beogradu pri Dolancu
, . BEOGRAD — Član predsedstva SFRJ Stane Dolanc je včeraj v Palači .deročije sprejel člane Slovenskega okteta iz Trsta, ki se mudijo v Jugosia-tb na povabilo zvezne konference SZDL.
V prisrčnem pogovoru so Tržačani izrazili zadovoljstvo zaradi sprej , katerega so naleteli med svojo jugoslovansko turnejo, ki sa jo pripravili 18-letnici ustanovitve okteta.	.	.
No je Stane Dolanc pozdravil ljube goste iz Trsta, je poudaril zelo ,l e kulturne vezi med Jugoslavijo in Italijo, pri čemer imajo posebej pome vlogo prav kulturna društva slovenske skupnosti v Trstu. S svojim ae-^ panjem prispevajo h krepitvi in razvijanju najširšega sodelovanja, ki J . že pojem dobrososedskih odnosov med državama z različno ruz 0 dično ureditvijo, (dd)
SPET ROP V BANKI: TOKRAT V TH V SREDIŠČU MESTA
NA 5. STRANI
Nasprotujoče si izjave Peresa in Kabina
Huseinov predlog razdvaja izraelsko vladno koalicijo
JERUZALEM — Medtem ko izraelski premier Peres precej jasno namiguje na svojo razpoložljivost do Huseinovih mirovnih pobud, pa sta tako sredinsko - desničarski blok Likud kot vsa desna opozicija odločno zavrnila možnost pogajanj z jordansko -palestinsko delegacijo.
»Pripravljeni smo se sestati z njimi neposredno in brez pogojev. Ne zahtevamo nobene predhodne izjave.« Te Peresove besed zgovorno dokazujejo njegovo razpoložljivost. Izraelski premier se seveda zaveda razlik v vladni koaliciji, a je kljub temu pripravljen proučiti vsak predlog, ki ga bo predložila jordansko - palestinska delegacija.
Povsem drugačnega mnenja so Pe-resovi vladni partnerji sredinsko - de-
sničarskega bloka Likud. Zunanji minister Rabin je namreč na pogovorih v Washingtonu odločno zavrnil možnost, da bi se Izrael pogajal »s teroristi iz PLO«. Prav tako zavrača možnost, da bi bili v delegaciji člani Palestinskega nacionalnega sveta. V bistvu je Rabin poudaril, da se I-zrael ne bo pogajal s Palestinci in da mora biti za vsako nadaljnje pogajanje izključno izhodišče samo campdavidski sporazum.
Med izraelskimi jastrebi pa je vsekakor zavladal preplah. Spoznanje, da je del Reaganove administracije osvojil Huseinov načrt, zaskrblja vse tiste, ki hočejo nadaljevanje agresivne politike in se dobro zavedajo, da bi bila ta pobtika neuresničljiva brez ameriške pomoči in podpore.
Danes start košarkarskega EP
V Karlsruheju in Leverkusnu se bo danes pričelo 24. evropsko košarkarsko prvenstvo, na katerem nastopata tudi Italija in Jugoslavija, ki skupaj s Sovjetsko zvezo, Španijo in ekipo ZRN sodita med glavne kandidate za kolajno.
»Azzurri« in »plavi« so v Zahodno Nemčijo odpotovali s precej drugačnima ekipama od tistih, ki sta pred dvema letoma igrali v Franciji, kjer je Itabja osvojila zlato odbčje pred Španijo in SZ. Tedaj je jugoslovanska vrsta doživela pravi polom, saj je zasedla šele sedmo mesto, in si bo sedaj pod vodstvom trenerja čosiča, skušala pridobiti stari ugled.
NA 10. STRANI
•	Pomirjujoča
NADALJEVANJE S 1. STRANI
dum pa se je včeraj nadaljevala polemika v zvezi s pismom, ki ga je v ponedeljek predsednik vlade Bettino Craxi pisal predsedniku parlamentarne nadzorne komisije nad radiotelevizijsko službo senatorju Signorellu z željo (lahko bi ji skoraj rekli zahteva), da ima tudi predsednik vlade pravico do nastopa na televizijski tribuni o referendumu. Signorello je včeraj sklical predsedstvo komisije z namenom, da preuči Craxijevo prošnjo, vendar pa se demokristjanski člani predsedstva seje niso udeležili: bil je prisoten le Signorello, ki pa je takoj pojasnil, da kot predsednik ne more zastopati nobene stranke. Tako so za jutri sklicali komisijo in udeležiti se je mora najmanj 21 poslancev, da bo seja sklepčna. Že sinoči je tako socialist Tempestini izrazil »prepričanje«, da se bodo demokristjanski člani komisije te seje udeležili, tako da bodo sprememb spored televizijskih tribun in bo Craxi nastopil v petek, čeprav predsednik vlade ni govoril na nobeni izmed dosedanjih tribun o referendumih prejšnjih let, kot so izrecno poudarib komunistični člani omenjene parlamentarne komisije.
Medtem pa se stranke pripravljajo na zadnje dneve voblne kampanje. V petek bosta v Rimu skoraj istočasno dve vebki zborovanji. KPI bo organizirala zaključno voblno zborovanje na Trgu del Popolo, medtem ko bo petstrankarska koabcija organizirala tako zborovanje na manjšem Trgu Navona, kjer so bila običajno vedno zborovanja radikalcev in skrajnih levičarskih grupacij. Na tem zborovanju bodo govorbi tajniki petih strank vladne večine, razen Craxija, saj bo za sociabste govoril podtajnik Mar tebi.
•	Craxi
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ima namig Craxija na Leopolda Elio en sam namen, da namreč poudari, da predsednik republike ne bo postal človek, ki bi ga komunisti z zadovoljstvom sprejeli. Od tod torej ostra polemika z ustavnim sodiščem, kateremu je očital hudo pravno napako, a tudi vehko odgovornost, kajti ustavni sodniki so dopustib referendum, ki po Craxijevem mnenju vodi državo v propad. In končno še beseda o komunistih, o katerih Craxi meni, da nimajo nobenih perspektiv in da je njihoiva ostra polemika brezpredmetna in neučinkovita.
R. G.
Izjava načelnika generalnega štaba sovjetskih sil Ahromejeva
Sovjetska zveza obsoja »vojno zvezd< in revizijo protiraketnega sporazuma
MOSKVA — Načelnik generalnega štaba sovjetskih oboroženih sil Sergej Ahromejev je včeraj ostro kritiziral ameriške načrte na področju »vojne zvezd« in opozoril, da Sovjetska zveza nikob ne bo privobla v »revizijo« sporazuma o omejitvi protiraketne obrambe, ki sta ga supersib podpisali kita 1972 in po katerem je strogo prepovedano postavljanje globalnih protiraketnih sistemov — tudi »vesoljske protijedrske obrambe«, o kateri v zadnjih mesecih govorijo v Washingtonu.
Po njegovem ne more biti drugače, kot da v Beli hiši računajo na »revizijo« dogovora, kajti njegova določila ne dovoljujejo ničesar, kar v tem trenutku napovedujejo in pripravljajo v Pentagonu. Gre za ambiciozne Reaganove načrte na področju protiraketne obrambe (s kozmičnimi elementi), ki jih tukaj že od vsega začetka ostro obsojajo, češ da bi njihova uresničitev do temeljev porušila sedanje vojaško ravnovesje v svetu in na vseh vojaških področjih sprožila silovito oboroževalno tekmo.
Načelnik sovjetske generalitete sedaj kar naravnost pravi, da sovjetska stran pod nobenimi pogoji ne bo privobla v spremembo obstoječega sporazuma, ne glede na to, da dogovor nekaterih
novih vrst orožja sploh ne predvideva. Po njegovem so namreč trditve nekaterih ameriških strokovnjakov, da načrtovano orožje temelji na povsem drugih »fizikalnih zakonih« kot obstoječe in da torej ne more biti prepovedano, zgolj izgovor za militaristične načrte washingtonskih krogov, ki bi si radi zagotovib vojaško premoč nad Sovjetsko zvezo. Prav tako baje tudi ni res, da bi prva dogovor prekršila Sovjetska zveza, s tem ko je v Krasnojarsku v Sibiriji zgradila veliko radio-lokacijsko opazovalnico.
Ahromejev namreč rdi, da tamkajšnja opazovalnica nima nobene zveze s sistemom »hitrega odkrivanja raketnih izstrelkov«, ki je po obstoječem dogovoru prav tako prepovedan, ali pa vsaj ne sme biti postavljen predaleč od mest, za katere sta se supersib dogovorili, da jih bosta pokrivali s »protijedrskim dežnikom«. Radijska o-pazovalnica v Krasnojarsku pa je menda namenjena le za zveze z »vesoljskimi objekti«, o čemer naj bi sovjetska stran Američane že zdavnaj obvestila.
Američani baje tudi niso imeh nobenih pripomb na sporazum o omejitvi protiraketne o-brambe leta 1977 in 1982, ko so strokovnjaki ene
in druge države na novo preverib nekatere nie. gove elemente. Zato sedaj v Kremlju preprosto ne morejo razumeti, od kod naenkrat toliko zah*®. v Washingtonu na račun stvari, za katere naj bl se »že dolgo nazaj dogovorih«.
Ahromejev pravi, da za vsem skupaj ne ■n°r® biti kaj drugega kot želja washingtonske admun stracije, da bi nasploh zaobšla obveznosti, ki F ima po sklenjenih dogovorih s Sovjetsko zvez0’ in da so te tendence že nekaj časa opazne V n meriški politiki. Toda oni tega ne bodo dovohu. ker je baje sporazum o omejitvi protiraketne ^ brambe iz leta 1972 eden od temeljnih dogovore ^ na katerih danes temeljijo sovjetsko-ameriški F' nosi.
Tako lahko imajo ameriške zahteve »katastr0-faine posledice« za ženevska pogajanja o razoF žitvi, kajti Sovjetska zveza ne more odstopiti °a načela, da je moč naraščanje jedrskega orožJa zaustaviti le v povezavi s prepovedjo mibtariz0' cije vesolja. Zato Ahromejev tudi ne skriva PrtT tiukrepov, češ da bo Sovjetska zveza v tem PrI~ meru odgovorila z novim kontingentom med celi11' skih raket »vebke rušilne moči«.
DANILO SLIVNIK
ZRN zaskrbljena zaradi navala romunskih političnih beguncev
BONN — Predstavnik zahednonemškega zunanjega ministrstva je včeraj izjavil, da je zvezna vlada zahtevala od romunske vlade pojasnila o najnovejšem valu Romunov, ki so skozi Vzhodni Berbn začeb prihajati na Zahod, potem ko so jim romunske oblasti odvzele državljanstvo in jih izgnale iz Romunije. Zahodnonemški veleposlanik v Bukarešti je že stopil v stik s predstavniki romunske vlade.
V zadnjih dneh je skozi Vzhodni Berlin prišlo skupno 57 Romunov v zahodni del mesta. V Bonnu trdijo, da so te osebe zaradi svojega pobtičnega prepričanja v Romuniji nezaželene in da so jih zato romunske oblasti izgnale. Zato namerava tudi zahodnoberlinski senat protestirati pri romunski vladi, če bodo še nadaljnji izgnani Romuni prihajah na ozemlje OZN. V Bonnu o-cenjujejo, da je romunska vlada odvzela državljanstvo kakim tisoč osebam in da je 57 Romunov samo znanilcev večjega vala izgnancev s potnimi bsti, v katerih piše, da so brez državljanstva. Zahodnonemške oblasti ugotavljajo, da pri izgnanih osebah ne gre za romunske državljane nemške narodnosti. Sedmograški Sasi in banat-
ski Švaba prihajajo v ZRN na temelju posebnih dogovorov med Bonnom in Bukarešto. Na mesec se jih izseli iz Romunije v ZRN kakih tisoč. Aprila letos jih je prišlo 1400.
Prve izgnane romunske družine so prišle v Zahodni Berbn z letabšča Schoenefeld v Vzhodnem Berlinu že 13. maja. Iz Stockholma pa poročajo, da je v zadnjih tednih prišlo na Švedsko 120 izgnanih Romunov brez državljanstva. Tudi švedsko zunanje ministrstvo je protestiralo pri romunski vladi, da daje ljudem odhodne vizume, hkrati pa jim jemlje državljanstvo.
Predstavniki zahodnoberlinskega senata se že dolgo pritožujejo, da vzhodnonemška letalska družba z nižjimi prevoznimi cenami dobro služi denar, ko prevaža številne Afričane, Tamilce, Pakistance, a tudi Poljake do vzhodnoberbnskega letabšča Schoenefeld in jih takoj potem po berbnski mestni železnici usmerja v Zahodni Berbn, kjer izstopijo po navadi na prvi postaji v Zahodnem Berlinu. Na zahodni strani nimajo mejne kontrole in tako se iz dneva v dan veča število tujcev.
BOŽIDAR PAHOR
Visok jubilej za pevca Dermoto
DUNAJ — Ves avstrijski tisk, radio in televizija so včeraj na vidnih mestih obeležili 75. obletnico rojstva pevca Antona Dermote, pri čemer v poročilih poudarjajo, da je ta slavni tenorist, ki je začel svojo kariero v dunajski državni Operi že leta 1935 in zlasti zaslovel z vlogami iz Mozartovih oper tudi na salzburških festivalih, doma v »majhnem kraju Kropa v Sloveniji«-Pevec, ki je imel v osrednjih jutranjih radijskih poročilih obširen intervju, si je pridobil največ slave z interpretacijami Don Ottavia v »Don Giovanniju«, Bel-monteja v »Begu iz seraja« in Florestana v »Fidelim. Čeprav so ga »gostovanja vodila po vseh opernih hišah v svetu, je ostal Operi na Ringu zvest«, pišejo avstrijski časopisi, (bg)
Golob na Svetu OZN za Namibijo na Dunaju
Jugoslavija odločno zagovarja spoštovanje načrta o neodvisnosti
DUNAJ — V dunajskem »Uno - cityju« te dni poteka izredno zasedanje »Sveta OZN za Namibijo«, ki se ga udeležujejo predstavniki 31 držav, med njimi tudi Jugoslavija. To je svet, ki za sedaj predstavlja edini mednarodni organ uprave te države pod kolonialno, vojno in ilegalno okupacijo južnoafriškega rasističnega režima.
Ignac Golob, stalni predstavnik Jugoslavije na sedežu Organizacije združenih narodov v New Yorku je danes v generalni razpravi v svojem govoru zahteval, naj se storijo takojšnji koraki, da se »plan OZN o neodvisnosti Namibije« nemudoma in brez odloga sprejme. Načrt, o katerem je govor, so namreč Združeni narodi sprejeb že pred nekaj leti, vendar njegovo uresničitev preprečuje južnoafriški režim z razbčnimi manevri, ob podpori nekaterih zahodnih dežel, oziroma njihovih družb, ki imajo tam svoje ekonomske interese. Eden izmed zadnjih manevrov Pretorie je ceremonial, ki ga pripravljajo za 17. junij letos, ko naj bi v Namibiji instabrab »marionetno vlado«, seveda ob nadaljnji okupaciji in črpanju naravnega bogastva te jugozahodne afriške drža-
ve. Prav 17. junija pa bo zasedal tudi Varnostni svet Združenih narodov.
»To je čas 40. obletnice Organizacije združenih narodov,« je dejal Golob, »ampak tudi čas, ko se močni in vpbvni odločno trudijo, da bi omejib njihov pomen.
Opazni so poskusi, da bi se spremenil način delovanja svetovne organizacije — je dejal Golob — namreč, da bi postala »debatni klub«, pri čemer bi svetu kot »edina alternativa preostal izbor med dvema največjima rivaloma.«
Po takšni zasnovi bi OZN »v najboljšem primeru postala mehanizem za kontrolo krize, ne pa tudi mesto dialoga, sporazumevanja, pregovarjanj in rešitev.«
In prav »plan ZN za Namibijo« je bil, kot je dejal Ignac Golob, »rezultat ne le debate, temveč tudi pregovarjanj«. In ni bil sprejet zato, da bi se kriza »kontrolirala«, temveč »odstranila«, kajti ni bil zasnovan »na izboru enega izmed obeh tekmecev, temveč na samood-ločitvi o neodvisnosti in suverenosti Namibije«.
BARBARA GORIČAR
Bo Stroessner odpovedal obisk v Zahodni Nemčiji?
BONN — Paragvajski predsednik in diktator general Alfredo Stroessner razmišlja, kot trdijo v bonskih političnih krogih, da bi odpovedal u-radni obisk v ZRN, ki je določen za prve dni julija. Te domneve je potrdil direktor inštituta za nemško-pa-ragvajske odnose Heinz Aigner, ki si je bil ob ustanovitvi instituta leta 1983 zadal nalogo, da bo v dveh letih omogočil diktatorju uradni obisk v ZRN. To se mu je posrečilo, vendar je novica o obisku močno razburila zahodnonemško javnost. Zvezni kancler je moral javno utemeljiti povabilo Stroessnerju med drugimi z argumentom, da bi Zvezna republika vzdrževala odnose z zelo majhnim številom držav, če bi se ravnala samo po simpatijah do režimov in njihovih voditeljev. Aigner je star zna-
nec voditelja bavarske CSU Franz0 Josefa Straussa in tudi Stroessner Je po rodu Bavarec. Pred dobrimi dvajsetimi leti je bil Stroessner, ki ž® trideset let vlada v Paragvaju na temelju izjemnega stanja, v Zvezn1 republiki in je takrat obiskal tudi družinsko posestvo na Bavarskem. V n»?' davnem intervjuju za ameriško televizijsko omrežje CBS je Stroessner dejal, da slej ko prej želi odpotoval1 v ZRN, »če ga ne bosta delo in zdravje od tega odvrnili«. In pa morda dejstvo, da med bivanjem v ZRN ne b° mogel govoriti ne s predsednikom republike von Weizsaeckerjem ne s Kohlovim namestnikom in zunanjim nU' nistrom Genscherjem. Oba sta si za čas Stroessnerjevega obiska v ZRN vnaprej zagotovila obveznosti na tujem.
B. P.
Pred sprejetjem novih deviznih zakonov
Predlogi Slovenije in Hrvaške kot alternativa v prid izvozu
ZAGREB — Kot je bilo pričakovati, tudi hrvaški delegati niso bili navdušeni nad osnutkom zveznih zakonov o deviznem poslovanju. Na včerajšnjem zasedanju sabora SR Hrvaške so papirje, ki jih je ponudila zvezna vlada, zavrnili, ker po njihovem mnenju ne spodbujajo izvoza, niti ne povezovanja gospodarstva ob izvoznih programih. Prav tako hrvaški delegati menijo, da devizni zakoni preveč megleno govorijo o odgovornosti za vračanje dolgov, kar bi lahko privedlo do še večjih likvidnostnih težav države. Hkrati so v saboru predlagali, naj bi skupni slovensko - hrvaški osnutek alternativnih deviznih zakonov zvezni izvršni svet uporabil kot podlago pri pripravljanju boljših inačic zakonskih besedil.
Tako se počasi uresničujejo »športne napovedi«, ki so že ob samem pričetku razprav o zloglasnih deviznih zakonih predvidevale rezultat 2:6. Res je sicer še malo zgodaj za kakšne trdnejše ugotovitve, toda glede na to, da so celo v skupščini Bosne in Hercegovine včeraj dali soglasje k vladnim osnutkom, kakšnega posebnega
optimizma izvozno usmerjeni gospodarstveniki ne morejo gojiti. Bosna je namreč edina republika, kjer so izvozniki močneje povzdignili glas in tudi opozarjali na nevarne posledice, ki jih obeta predlog zveznega izvršnega sveta (in ki v večini drugih republik uživa skoraj popolno podporo). Tako je pred dnevi generalni direktor bosanskega giganta Energoinvesta Dragutin Kosovac v intervjuju za ljubljanski dnetmik priznal, da bi sprejetje zisovih zakonov prineslo strahoten padec izvoza te organizacije, ki daje kruh več kot 50.000 delavcem po vsej Jugoslaviji. In tak padec bo krepko čutila tudi širša skupnost, saj Energo-
invest v plačilno bilanco države prispeva 565 milijonov dolarjev, s čimer se že vrsto let uvršča na prvo mesto med jugoslovanskimi izvozniki. Kosovac vidi rešitev v sprejetju hrvaško - slovenskega predloga, ki ohranja vez med ustvarjanjem in delitvijo deviz. Kot kaže pa je mnenje tega bosanskega gospodarskega velikana vplivalo na odločitve republiških delegatov le toliko, da so ob soglasju k zveznemu osnutku vendarle predlagali nekaj dopolnitev in popravkov. Njihove pripombe so sicer zelo podobne pripombam hrvaških in slovenskih delegatov, toda soglasje so vseeno dali in tako do uresničitve »športne na-
povedi« res ni več daleč.
Na zasedanju slovenske skupščine, ki je soglasno zavrnila osnutke zvez ne vlade, je bilo slišati vrsto zelo o strih kritik. Med drugim tudi to, da se morajo izvozniki spopadati z mnogo močnejšimi konkurenti iz razvitih držav, poleg tega pa še z zvezno administracijo. Ob tem je boj na svetovnem trgu velikokrat lažji kot doma z domačo birokracijo. Le ta stalno ruši ustaljene povezave in s tem tudi onemogoča normalno poslovanje. »Zakon pomeni nezaupnico gospodarstvu, ki izvaža, vse pravice pa prepušča zvezni administraciji, ki je že v preteklosti rada brezglavo delila devize.
kar nas je tudi privedlo do krizneQa stanja«, je robantil delegat iz Radovljice.
Seveda postaja zdaj vse bolj zanimivo vprašanje, kaj naj bi se zgodilh’ če bosta »izvozni« republiki ostali samljeni. Jugoslovanska skupščinska procedura veta ne pozna, toda če v skupščini Jugoslavije ni mogoče doseči soglasja vseh republik in pokrajin (kadar je to sicer potrebno), obstaja možnost, da predsedstvo SFRJ na predlog vlade podpre začasne ukrepe, ki pa jih skupščina sprejema s preglasovanjem (potrebna je dvotretjinska večina vseh delegatov zbora republik in pokrajin).
Če bi do takšnega glasovanja morebiti prišlo, je najbrž jasno, kdo bi potegnil »kratko«. Kljub vsemu pa n krogih poznavalcev še vedno gojil0 optimizem, da se bo zadeva vendarle dala rešiti z usklajevanjem, se pravi s prepričevanjem in močjo argumentov. Tudi zato sta Hrvaška in Slovenija ponudili konkretne predlogo, oziroma izdelali alternativne osnutka deviznih zakonov. (Z. Š.)
Za gradnjo 4.397 stanovanj
Dežela nakazala 130 milijard lir za posege v stanovanjskem sektorju
TRST — Deželni odbor Furlanije bujske krajine je proučil vrsto ukre-r°v — predlagal jih je odbornik za Javna dela Bomben — M se nanašajo ?a Posege v stanovanjskem sektorju. T^ina finančnih prispevkov, ki jih bo f^flil zasebnikom, zadrugam, grad-oenirn podjetjem in avtonomnim insti-tutom za ljudska stanovanja, znaša skupaj okrog 130 milijard lir, na os-t}°vi katerih bo v tem sektorju miogo-Ce investirati najmanj 250 milijard lir.
Finančni prispevki so po eni strani ‘■Omenjeni za dokončno ureditev 1.482 stanovanj, po drugi pa za gradnjo 2.915 . 'nh stanovanj. Skupno je torej decina uprava finansirala 4.397 staranj, od katerih jih bodo zasebniki gradili 1.875, gradbene zadruge 1.449, padbena podjetja in avtonomni insti-za ljudska stanovanja pa 1.073. "Gre za masovne investicije — je komentiral pristojni odbornik, potem: ko Je deželni odbor odobril omenjene u-krepe — s katerimi odgovarjamo na h°trebe po novih stanovanjih v Furla-pji - Julijski krajini. S prihodnjim le-l(lrn pa bo deželna uprava glede finan-^anja namenila posebno pozornost °onovi že obstoječih stanovanjskih Eradenj«.
>:,K temu gre še dodati — je nadalje-^a-l deželni predstavnik — da se ome-tlJeni finančni prispevki nanašajo na Ptošnje, ki so bile vložene v teku lan-skega leta, medtem ko je deželno rav-Psteljstvo za javna dela v teku letoš-IJJega leta prejelo že 2.800 prošenj. e prošnje bodo vključene v posebni ki ga bo nato prejel deželni °db:>r, da bi odločal o porazdelitvi fi-Pančnih prispevkov predvidenih za
prihodnje leto. V poštev bodo prišle torej tiste prošnje, ki so bile doslej predložene in ki bodo v skladu z novimi programskimi smernicami deželne u-prave, ki bo, kot že rečeno, dala prednost obnovi že obstoječih stanovanjskih gradenj.«
Letališče na Lošinju
REKA — 16. julija bodo uradno odprli novo letališče na Lošinju, ki je
od Malega Lošinja oddaljeno 15 kilometrov; pristajalna steza meri 900 metrov, široka pa je 23 metrov; dopolnjujejo ga parkirni prostor in druge strukture. Letališče bo namenjeno turističnim in športnim letalom; že v tem poletju bo na njem na razpolago letalo za turistične lete nad Kvarnerskimi o-toki. Sedaj morajo še dokončati cesto, ki bo povezovala letališče z glavno lošinjsko prometno arterijo: dela bodo predvidoma končana pred uradnim odprtjem letališča.
Prireja ga evropski svet v Madridu
Predsednik Manzon na simpoziju o vlogi državljanovega branilca
TRST — Predsednik deželnega sveta Ijanovega branilca v naši deželi v luči Furlanije - Julijske krajine Luigi Man- koristnega dela, ki ga je opravil od
zon se mudi v Madridu, kjer predstavlja deželo na simpoziju evropskih državljanovih branilcev, ki ga je priredil evropski svet na temo: »Prispevek državljanovega branilca pri obnovitvi državljanove vesti v sedanji Evropi«.
Med bivanjem v glavnem španskem mestu se je predsednik Manzon kot član delegacije srečal v poslopju, ki gostuje državno skupščino, s prvim ministrom Felipom Gonzalesom in nato s španskim kraljem Juanom Carlosom. Na srečanju je orisal izkušnje držav-
Pripravljen program delovanja skupnosti A-J
ZAGREB — Pred dnevi je bilo na Brionih plenarno zasedanje predsednikov desetih dežel in republik članic delovne skupnosti Alpe - Jadran (na sliki), ki je potekalo v iskanju najbolj primernih rešitev na številna vprašanja skupnega interesa. Medtem pa je SR Hrvaška, ki v dveletju 1985-86 predseduje delovni skupnosti, že pripravila splošni program najvažnejših dejavnosti, ki ga bodo v okviru skupnosti razvile komisije. Gre za razpravo o vprašanjih, ki so povezana z gospodarstvom, podrobneje pa s kmetijskim gospodarstvom, s prevozi in turizmom, z ambientalnim načrtovanjem in ekološkim varstvom, s kulturo, z zdravstvom in z drugimi aspekti sodelovanja v okviru skupnosti Alpe - Jadran.
uradnega nastopa te nove službe. Podčrtal je tudi glavne odprte probleme, da bi ta institucija zagotovila boljšo funkcionalnost za zaščito državljanovih pravic. Ob tej priložnosti je predsednik skupščine Manzon tudi napovedal pobudo dežele Furlanije - Julijske krajine, ki bo jeseni priredila zasedanje o tem vprašanju in katerega se bodo udeležile vse tiste italijanske dežele, katerih notranja ureditev predvideva tudi državljanovega branilca.
»Obravnavana vprašanja na madridskem simpoziju — je dejal predsednik Manzon ob koncu svojega posega — predvsem pa odnos med državljanovim branilcem in državljansko vzgojo, predstavljajo tudi za Furlanijo - Julijsko krajino pomembno poglobitev o vprašanju, ki ga vse politične sile imajo v središču pozornosti.
Mednarodno srečanje naturističnih klubov
ROVINJ — V istrskem mestecu so se pred kratkim zbrali naturistični klubi dežel delovne skupnosti Alpe - Jadran, ki že dolgo let vzdržujejo tesne prijateljske stike. Na sporedu so bila družabna srečanja in športna tekmovanja, pri katerih so sodelovala društva iz naše dežele, Slovenije, Hrvaške, Bavarske in iz Veneta. Furlanijo-Julijsko krajino je zastopalo tržaško društvo Liburnia, ki je med drugim osvojilo drugo mesto na odbojkarskem turnirju.
Pariški klub in ničelne variante
KOPER — Zadnja seja predsedstva republiške konference SZDL Slovenije, na kateri so govorili o pred-«ganem osnutku novega jugoslovanskega deviznega zagona je bila bolj kot po vsebini razprave zgovorna po Prevladujočem, morečem vzdušju. Čutiti je bilo, da je >>v zraku« veliko več kot je bilo izgovorjenega — sicer Pa so bile že izgovorjene besede dovolj težke, zagotovo ne sestavni del običajnega političnega besednjaka. Vsi razpravljal«, brez izjem, so osnutek zavrnili, številni z aterneljitvami, da 'pomeni vračanje v administrativni sjstem, demontažo samoupravnega sistema in gospodar-sao katastrofo. Nekateri so terjali politično odgovornost Predlagateljev, vendar pa obenem nihče ni izrazil upanja. da morebiti predlagani osnutek ne bo uveljavljen. Razpravljanje torej o izvršenih dejstvih? Predsednik republiškega izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj je drugim povedal, da že sam postopek nastajanja Usnutka ni potekal po normalni poti, da pristojni republiški organi niso bili pravočasno seznanjeni.
Je bilo vse to le sestavni del velike predstave, s Galero želi najbolj izvozno usmerjena jugoslovanska republika v povezavi z drugo (Hrvaško) krčevito braniti svoje parcialne interese s sumljivim skhcevanjem na skupne jugoslovanske interese, kot to prikazujejo v prevladujočem delu Jugoslavije? Gre morebiti spet za o-bfambo »privilegiranih izvoznikov«, kot jim pravi delegat Batrič Jovanovič? Da torej vrag ni tako črn, kot Sa nekateri skušajo naslikati? Morda. Naključje je ho-julo, da je ravno na dan seje predsednica zveznega ^vršnega sveta Jugoslavije Milka Planinc bila v ZDA, v Parizu pa so potekala pogajanja jugoslovanskih pred-■;tavnikov s predstavniki zahodnih upnikov. Ob upadajo-tcm izvozu, rastočem uvozu, grozeče zmanjšanih deviznih rezervah in težavnih pogajanjih z upniki, na katerih Ju prišlo do znanih zastojev, je torej nekdo v Jugoslaviji V?6! pogum, sprožiti eksperimentiranje z novimi zakoni, kj naj bi upravljanje najpomembnejšega, izvozno usmerjenega gospodarstva prenesli na uradniška okenca v “Ogradu, na zveze in poznanstva s tamkajšnjimi po-
membnimi osebnostmi in vsem, kar iz takšne zamisli sledi in mora slediti. (Samo Iskra bi morala v primeru uveljavitve predlaganega zakona takoj zaposliti 50 novih administrativnih delavcev v uvoznem oddelku, od tega 30 v Beogradu...)
Nihče na seji ni spregovoril o Pariškem klubu, zadnji postaji brezupnih dolžnikov, na katero je zdaj prispela tudi Jugoslavija (pomembnejša kot je stvar, manj se pač o njej govori... Sicer pa pogajanja v Pariškem klubu potekajo v strogi tajnosti, nekaj malega je zaslediti o tem v tujem tisku, domača sredstva javnega obveščanja raje prepisujejo iz tujih virov, kot da bi se izpostavljala nepotrebnim nevarnostim). Pač pa je v sklepni besedi predsednik 'RK SZDL Franc Šetinc povedal nekaj, kar bi pravzaprav po pomenu sodilo v uvod: če bo šlo tako naprej, »bo slejkoprej prišlo do uveljavitve ničelnih variant«.
Veliko ljudi enostavno ne ve, kaj so »ničelne variante«: paketi ukrepov na primer, da država ne bi več mogla poravnavati svojih obveznosti do tujine. Na kratko: tujina bi ustavila dobave Jugoslaviji, proizvodnja bi se takoj zmanjšala za tretjino, delavci bi ostali križem rok (ali pa ne), na bankah bi bila ustavljena vsa izplačila, predvsem seveda devizna, uvedena bi bila racionirana preskrba z živilskim; kartami, prepovedana bi bila potovanja v tujino — kakšen bi bil vsemu temu ustrezajoč politični sistem, pa si n; težko predstavljati (kajti javno se o tem ne govori).
Tudi na seji teh »podrobnosti« niso v celoti omenjali. Zelo zgovoren pa je bil v odmoru na hodniku človek, k; je bil še nedolgo tega na visoki zvezni funkciji, kjer je imel veliko vpogleda v finančno stanje države. Pritrdil je Šetinčevim besedam o ničelnih variantah in dodal: »Vi novinarji ste napadali depozit — kaj pa, če recimo tri leta sploh ne bi mogli čez mejo?« Od kod pravzaprav prihajajo vztrajanja, ki pomenijo slabšanje gospodarskega položaja, kdo hoče administrativni sistem?
»Tisti, ki hočejo oblast.« Kdo so ti? Povedal je — svoje mnenje pač. Ni za javnost. VITKO KOGOJ
Sestavili program Piranskih glasbenih večerov
PIRAN — Programski odbor Piranskih glasbenih večerov je že sestavil program te priljubljene prireditve komorne glasbe, ki bo letos poleti na sporedu že sedmič v slikovitem križnem hodniku frančiškanskega samostana v Piranu in bo posvečena letu glasbe. Vsi večeri bodo tudi letos ob petkih, ob 21. uri, z izjemo zadnjega, začeli bodo 21. junija s koncertom mladih glasbenikov z Obale, sledil bo koncert mešanega pevskega zbora Obala Koper, zatem bodo nastopili violinist Igor Ozim, klavirist Aci Bertoncelj, violončelist Andrej Petrač, harfistka Jasna Corrado-Merlgk iz Trsta, sopranistka Carmen Palaisa, basist Ivan Urbas, klavirist Miguel Salvador, japonski ansambel stare glasbe Nakasava, trombonist Kiril Ribrski, Tržaški oktet, violinistka Monika Skalar, oboist Božo Rogelja in čembalist Andrej Jarc. Zadnji petek v avgustu, to je 31.8. bo nastopil še komorni zbor RTV Ljubljana pod vodstvom Mirka Cudermana s spremljavo komornega orkestra RTV Ljubljana in to ob 20. uri v piranski stolni cerkvi, kar bo neposredno prenašala tudi jugoslovanska radiotelevizija.
B. S.
Že predsezona je na Obali in Krasu izredna:
6 tisoč gostov in hoteli 80-odstotno zasedeni
PORTOROŽ — Kopalna sezona ob morju je zdaj že nekaj povsem vsakdanjega, kopališča pa so skoraj že tako polna kot julija. Čeprav je res, da so se gostje prve štiri mesece zadrževali manj časa na obali, pa je zdaj mnogo bolj pomembno to, da je že predsezona izredna, skorajda na ravm glavne sezone. Trenutno je na Obali in Krasu okoli 6 tisoč gostov, hoteli so že 80-bdstotno zasedeni, nekaj sto gostov je tudi v zasebnih sobah in nekaj čez sto v kampih. Neverjetno, pravijo delavci portoroške agencije Kompas, v začetku junija imamo tako povpraševanje po izletih kot lani sredi sezone. Izlet v Benetke stane tujce zdaj na primer 8.850 dinarjev, za domače goste je 30 odstotkov manj, izlet v Lipico in Postojno je 4.700 dinarjev, ribiški pik-nik (ko z ladjo popeljejo 70 gostov za ves dan po morju in na njej jedo, pijejo, se zabavajo, lahko pa se tudi kopajo) pa stane 3.700 dinarjev. Pri Kompasu so namesto petih, morali letos zaposliti deset vodnikov.
B. Š.
m/CO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
16.
Čeprav so leta vzela človeku marsikaj, nekaj ne^7 Rosti je vendar ostalo. Zdaj pa se je zdelo, da tudi l2razi tiste nežnosti počasi umirajo. Besede so postulale brez prave vsebine in ni mogel reči nekaj, kar
bilo prazno; tokrat pa ga je vendar presunilo. Kako golo in suho je postalo življenje, kakor mrtvo.
Umrla je tista velika, čudovita ljubezen, ki je sPremljala človeka vsa mlada leta, ki mu je daja a P°leta in ga držala pokonci, da ni smel in ni moge dvomiti nad življenjem, temveč se je s čudovito vero SPal in pehal dalje.	.	,
, Zdaj je bila, kakor vse stvari, ki se izrabijo,
R°r stara obleka, ki jo je človek zavrgel; n‘c Pra ličnega ne more biti več na njej. Toda ostale s PRioge stvari in mnoge, ki so bile nekoč smesne zdaj dobile svoj pomen, dobile so drugačen zven.
Pi mogl0 nekoč zbuditi občutka lepote je z al P stalo lepo. Samota, ki je prekrila njun dom in Pl Zlvljenje, je marsikaj zbrisala, mnogo pa postavna Pp svoje pravo mesto. Leta so ubila	L-
bezen, ki v nekem pogledu prekaša ono iz mladosti.
ko so bile besede često samo prazen zvok in najsi so bile obnavljane še s tako strastjo. Zdaj je tudi strast umrla in kar je bilo izrečeno, je bilo povedano z globoko otožnostjo in z zavestjo velike izgube človeške lepote.
Ko ni vedel, se ga je Ana dotaknila z roko; obdržala je njegovo roko v svoji in jo pobožala, kakor bi bila hotela reči - nekaj lepega, pa ne more, je pa dejala tiho in nekam boleče:
»Skloni se k meni.«
Življenje je postalo pohlevno in ne prezahtevno in Jožefa je navdajalo z grenko zavestjo minljivosti. Sklonil se je tedaj k Ani rekoč:
»Kaj hočeš, Ana?« Tudi njegove besede so dobile nekaj svojevrstnega mika.
»Tako tiho mi povej,« je rekla tudi sama tiho, »da me imaš rad... tako rada bi slišala to besedo.«
Kakor bi se še vedno obotavljal, je molčal nekaj časa, potem pa je tiho, komaj slišno šepetnil:
»Rad te imam...«
»Ponovi to besedo,« je zaprosila prav tako tiho.
In ponovil je: »Ana, rad te imam.«
Njena roka je stisnila njegovo in jo potem pobožala.
In tako je nemara rekel Ivan Marti v mali sobi, samo tam je ta beseda pomenila vse kaj drugega.
Zunaj so se še vedno klicale divje race.
Res so se mnoge stvari spremenile in Koštrčeva sta hitro opazila, da je prišlo nekaj vmes, čeprav sta včasih spet podvomila. Vedenje Korenovih jima
je postajalo skrivnostno, nista si ga mogla pojasniti. Ob večerih so Korenovi sicer prihajali h Koštrčevim in njun prvi strah ni bil upravičen, toda spet ni bilo vse tako kakor prejšnja leta. Res sta Ivan in Marta sedela drug ob drugem in Ani ni ušlo, kako se je Marta često naslonila Ivanu na ramo in se nekam zagledala. Toda že naslednji večer je bila spet hladna, kakor bi sedela ob človeku, ki ga sovraži; ni se naslonila nanj in ni mu podarila nobene lepe besede. Nekoč mu je celo pred Koštrčevima kar jezno rekla:
»Oh, kako si dolgočasen!«
Ivan se ni spremenil v ničemer. Prav tako nežen je bil s svojo ženo kakor nekdanja leta. Pred Koštrčevima ji ni rekel nikdar Žale besede. Če mu je ona rekla kaj neprimernega, se je samo prijazno, oproščajoče nasmehnil. Njegove oči so često obvisele na njej, kakor bi jo hotele poljubljati, zlasti tedaj, kadar se je jezila. Ona pa ga ni pogledala. Pripovedovala je Koštrčevi mamici bogve o čem, pri čemer je mamica čutila, da je njena duša daleč stran od te sobe in od njih vseh. Nekoč pa Ivan ni mogel, da ne bi bil rekel:
»Ne vem, zakaj se tako jeziš.«
Na njegovem obrazu je ležal otožen nasmeh. Ko pa je videl, da ni ničesar dosegel, je pridejal nekoliko posmehljivo:
»Ali ne veš, da jeza škodi lepoti obraza? Ženske, ki se jezijo, niso lepe. Katere pa hočejo biti lepe, se ne smejo jeziti, sicer ne bodo ugajale svetu.«
Vse več polemik med pristaši »da« in »ne«
Nedeljski referendum zadobiva obrise ostrega političnega spopada v državi
V teh dneh se vsepovsod stopnjujejo raznovrstne pobude za nedeljski referendum, ki iz dneva v dan zadobiva obrise ostrega političnega spopada med vladnimi strankami na eni ter med komunistično opozicijo na drugi strani. Zelo aktivni za »ne« so zlasti socialisti, ki trdijo, da pomeni sam referendum veliko škodo za državno ekonomijo in za delavce, ki bi v primeru zmage »da« po mnenju PSI izgubili gotovost za premičrio lestvico. Tajnik socialistične sekcije v obratu Italcantieri Chiereghin je na včerajšnjem shodu pozval vse delavce, da glasujejo »ne« in da tako demokratično preprečijo manevre vseh tistih, ki hočejo sejati razdor v državi in pospešiti spore med raznimi družbenimi sloji. Glas za »ne«, je nadalje podčrtal predstavnik PSI, naj bo glas proti inflaciji in proti politični nesta-bjlnosti v državi. Za »ne« se je včeraj odločno izrekel tudi socialistični tajnik Seghene, ki je mnenja, da so se komunisti na referendumu znašli v zelo neprijetni družbi MSI v boju proti »skupnemu sovražniku«, ki je v tem primeru vlada.
Za »da« se medtem tudi v našem mestu izrekajo številne osebnosti z raznih področij družbenopolitičnega življenja. Tak poziv je včeraj podpisala skupina tržaških pravnikov, ki so mnenja, da je vlada z odobritvijo
dekreta o krčenju štirih točk premične lestvice neopravičeno in avtoritarno posegla v pogajanja med delavci in delodajalci. Med podpisniki tega poziva je tudi ravnatelj tržaškega zapora ,\ttinà. Poziv za »da« so podpisali tudi nekateri znanstveniki in uslužbenci, ki so zaposleni v tržaških znanstvenih In raziskovalnih ustanovah. Med podpisniki so Mario Gregori z računalniškega centra univerze, Marino Vocci upravni direktor centra za morsko biologijo pod Križem, Marko Kralj s padriškega centra za znanstveno raziskovanje in številni drugi, ki bodo danes to stališče obrazložili na tiskovni konferenci. Poziv za »da«, kot smo že napisali v nedeljo, so sestavili tudi v Križu in'ga bodo predstavili javnosti jutri zvečer v Domu Alberta Sirka, kjer bo krajevna sekcija KPI predvajala film o pogrebu Enrica
Berlinguerja ter predstavila knjigo' o življenju in delu preminulega komunističnega voditelja.
Podobne pob,ude se vrstijo tudi drugod po tržaški okolici in po okoliških občinah. Odbor za »da« devinsko-na-brežinske občine je sinoči obrazložil pomen nedeljskega referenduma v Grudnovi restavraciji. Govorila sta Ivo Širca in Stanka Mokolè. Nabrežin-ska sekcija KPI »Enrico Berlinguer« pa prireja danes tri shode in sicer ob 18. uri v Vižovljah, ob 18.45 v Naselju sv. Maura in ob 19.30 v Nabrežini kamnolomi. Za »da« na referendumu bosta govorila Ivo Širca in Giorgio Depangher. Shod za referendum prireja danes Uidi škedenjska sekcija KPI »A. Gramsci«. Govoril bo član vodstva partijske federacije Nico Costa, shod bo ob 18. uri na strankinem sedežu v Ul. S. Lorenzo in Selva 14.
Tržaška koalicija poziva za »ne«
Poziv za »ne« na nedeljskem referendumu so podpisale stranke (KD, Lista za Trst, PSDI, Slovenska skupnost, PLI in PRI), kj sodelujejo pri upravljanju tržaške občine in pokrajine). Te stranke, katerim se je pridružilo še gibanje Movimento popolare (Comunione e liberazione), prirejajo jutri ob 18.30 na Pomorski postaji skupno manifestacijo v sodelovanju tržaškega odbora za »ne«, v katerem so med drugim tudi socialisti. Na jutrišnjem shodu bedo govorili Carlo di Re, šef vsedržavnega tajništva PRI, državni podtajnik PSDI Antonio Patuelli, pokrajinski tajnik PSI Seghene, deželni tajnik UIL Trebbi in Nadir Tedeschi, ki v vsedržavnem merilu odgovarja za gospodarsko politiko KD.
SAMO PAHOR JE TOŽIL MINISTRA VISENTINIJA
Samo Pahor je vložil na rimsko sodišče tožbo proti finančnemu ministru Visentiniju in njegovim predhodnikom Revigliu, Formici in Malfattiju. Toži pa jih zaradi neizpolnjevanja uradnih dolžnosti, ker ministrstvo ni poskrbelo za slovensko verzijo davčne prijavnice 740.
Tržaški davčni urad je na Pahorjevo prošnjo odgovoril, da osimski sporazumi ne primorajo Italije, da bi izdajala davčno prijavnico v slovenščini. Pahor tej trditvi ugovarja, češ da o-simski sporazumi določajo, da se o-hranijo vsa določila posebnega statuta iz leta 1954 in da morajo biti davčne prijavnice tudi v slovenskem jeziku.
Potem ko je Pahor osem let vlagal prošnje za prejem slovenske prijavnice, je sklenil tožiti ministra Visen-tinija.
V Nabrežini iščejo pomožno osebje za šole
Devinsko-nab,r,ežinska občinska u-prava sporoča, da do 17. junija sprejema prošnje za vključitev v prednost no lestvico za pomožno osebje (kuharice, otroške pomočnice, sluginje, čistilke), na podlagi katetre bo uprava lahko zadostila morebitnemu pomanjkanju pomožnega osebja v teku naslednjih šolskih let. Kandidati morajo imeti najmanj 18 let in največ 45 let, morajo biti italijanski državljani in morajo imeti osnovnošolsko spričevalo (za mesta na slovenskih šolah je obvezno spričevalo slovenske osnov-
ne šole). Vse informacije v zvezi tem nudijo na nabrežinskem žup^ stvu, soba št. 20.
Družba SIP razdeljuje nove telefonske imenike
Včeraj je telefonska družba SIP čela razdeljevati nove telefonske in?, nike. V tržaški pokrajini je zo J 125.400 telefonskih naročnikov, ^ predstavlja 45,5 odstotka celotne! prebivalstva, vseh telefonov pa A 180.460. V obdobju od 28. marca W do 22. marca 1985 je število narodi kov naraslo za približno 4.500, v n vem imeniku pa je vnešenih skiipn 15.000 sprememb. Približno 7 tisoč n ^ ročnikov bo v imeniku imelo dvoji^ številko, to pa zato, ker jih bodo ^ teku letošnjega leta povezali z J10' centralo pri Sv. Vidu, zaradi česa bodo dobili novo številko.	.
Poleg abecednih telefonskih imd’ kov za 1. 1985-86 bodo raznašalci ^ razdelili naročnikom še imenik po tegorijah »Rumene strani« m publika cijo »Vse o mestu«. Poudariti velja' da naročniki prejmejo imenike stonj, oziroma da so jih že V? čali z naročnino. Omenimo naj s®j da je treba raznašalcem' SIP vrni stare imenike.
• Deželni inštitut za proučevanje zgj^
dovine odporniškega gibanja prirul danes, 5. 6., ob 18. uri na sedežu Ul. Imbriani 7 javno razpravo na t®’ mo: »Ustno izročilo, nove izkušnje n8 tem: področju«.
pisma uredništvu
Zakaj toliko prizanesljivosti
do črnih gradenj?
Z zanimanjem sem včeraj prebral članek o razstavi WWF o rulotkah, barakah in črnih gradnjah na Krasu. Bral sem tudi izjavi zgoniškega župana Guština in nabrežinskega odbornika za urbanistiko Brezigarja. Ni moj namen polemizirati z njima, želim le opozoriti na nekaj dodatnih dejstev.
Živim na Krasu v tržaški občini, kjer je problem črnih gradenj, ograj, rulotk, vrtov, ki so se spremenili v pravi smetnjak, izjemno pereč.
Resnica je, da so lastniki terenov na Krasu, seveda ne mislim na domačine, uživali in še uživajo svojevrstno »toleranco«. Površine so »napolnili« z zidovi, barakami in vsemogočo šaro, marsikje so se priključili na vodovod in luč, vrtove so čestokrat spremenili v kičaste spake. Vse to brez vsakršnega dovoljenja, torej nelegalno. Večini pa se nič ni zgodilo in ne verjamem, da se jim bo kaj. Zdi se, da so kraške gmajne in vrtače v lasti ljudi iz mesta nekakšna »prosta cona«, kjer je vse dovoljeno.
Če pa nekdo zida hišo in to povsem legalno, takrat so pravila izjemno stroga, včasih pretirano stroga, saj vsiljujejo določene arhitektonske elemente, o katerih bi se dalo veliko diskutirati. Mimo tega imaš ob čutek, da je pod kontrolo le tisti, H dela po pravilih; kdor pa dela »na črno« uživa svojevrstno toleranco. Pa še to, ni podoba Krasa nekaj celovitega? In ni morda res, da bolj po kvari pokrajino naselje barak in rulotk kot pa okno, ki ni čisto po pravilih? Mislim, da imajo določena odgovorna telesa in oblasti do Krasa še vedno čisto birokratski odnos in jih v resnici vsa zadeva malo briga.
Franc M.
Zahvala in poj'asnilo
pokrajinske uprave
Najprej bi se Vam rad zahvalil za izredno pozornost, ki jo Vaš časopis namenja pobudam Tržaške pokrajine za uveljavitev kmetijstva in predvsem natečaju za valorizacijo osmič. Vaši članki so precej pripomogli, da je natečaj naletel na velik odziv pri tukajšnjih kmetovalcih. Prav tako se Vam zahvaljujem za obširno poročanje o okrogli mizi o kmečkem turizmu, osmicah in vinskih poteh, ki smo jo priredili v sklopu tega natečaja, vendar M Vas v tej zvezi opozoril na netočnost v zadnjem odstavku članka z dne 26. maja 1985, ko pripominjate, da Pokrajina verjetno ni povabila predstavnikov slovenskih občin. Kot za vse druge okrogle mize in posvete, ki jih prireja Pokrajina, smo tudi tokrat poslali vabilo županom in pristojnim odbornikom, ki se potem seveda prostovoljno odločajo, ali naj se prireditve udeležijo ali ne. Poleg tega moram poudariti, da smo teden dni prej v okviru priprav za okroglo mizo sklicali sejo, na katero smo povabili vse pristojne odbornike občin na ozemlju tržaške pokrajine in predstavnike stroko vniii organizacij, prav zato ker smo prep- ” u, da morajo pri uresničevanju „.unisti o vinski poti soodločati
ustanove in organizacije, ki so neposredno zainteresirane. Žal nam je, da so se te seje udeležili le predstavniki občin Trst, Devin - Nabrežine in Repentabor, predstavnik Kmečke zveze in funkcionar Deželnega nadzorni-štva za kmetijstvo. Temu je verjetno vzrok dejstvo, da pravzaprav novi odborniki še niso bili izvoljeni, saj so valitve komaj mimo. V tem pogledu zopet poudarjam, da se bom pri uresničevanju kakršnekoli pobude v korist tukajšnjemu kmetijstvu posvetoval z ustanovami in organizacijami, ki so za to pristojne in zainteresirane.
V upanju, da sem pojasnil, da za odsotnost predstavnikov slovenskih okoliških občin ni kriva Pokrajina, Vas lepo pozdravljam.
BRUNO CAVICCHIOLI odbornik za kmetijstvo pri Tržaški pokrajini
•	Tržaški pokrajinski svet se bo sestal v ponedeljek, 10. 6., ob 18.30. Na dnevnem redu ima ratifikacijo nujnih sklepov pokrajinskega odbora ter številne sklepe upravnega značaja.
•	V razstavnih prostorih tržaške turistične in letoviščarske ustanove je do nedelje, 9. 6. odprta fotografska razstava o »črnih« gradnjah na Krasu, ki jo je priredila krajevna sekcija WWF.
Na pobudo klubov Čupa in Sirena
Proslava 40-letnice osvoboditve s sprejemom za partizanske pomorščake
Slovenska pomorska kluba na Tržaškem, Sirena iz Barkovelj in Čupa iz Sesljana, se pridružujeta številnim manifestacijam, ki 'jih naši ljudje širom po deželi organizirajo v počastitev 40-letnice zmage nad nacifaši-zmom. Posebnost njune manifestacije je v tem, da jo želita povzdigniti s sprejemom za partizanske pomoršča-
ke s Tržaškega in Goriškega.
S tem sprejemom, ki bo v soboto, 29. junija popoldne (uro in kraj bodo pravočasno sporočili), bodo dali priznanje deležu, ki so ga partizanski pomorščaki dali k zmagi narodnoosvobodilne vojske nad nacifašizmom.
Pobuda se vključuje v prizadevanja naše narodne skupnosti, da bi razvi-
Zasedanje vodstva zgoniške in repentabrske PSI
V ponedeljek se je v Zgoniku sestal razširjeni odbor socialistične sekcije PSI Zgonik - Repentabor, ki je po uvodnem poročilu tajnika Borisa Štreklja vzel v pretres izide občinskih volitev. Napredna lista, katere sestavni del je tudi socialistična komponenta, je s svojim dobrim upravljanjem v zadnjih letih upravičila zaupanje volivcev, katerim PSI izreka iskreno zahvalo. Novi odbor, ki bo izvoljen 13. t.m. bo dosledno izvajal zastavljeni program v tesnem sodelovanju z vsemi silami in ob upoštevanju interesov celotne krajevne skupnosti. Vodstvo sekcije je tudi določilo predstavnike za občinski odbor in razne komisije.
Na sestanku je tudi tekla beseda o nedeljskem referendumu, ki. je bil tudi v naših krajih precej spolitiziran. Zgoniško-repentabrska sekcija PSI se obrača na volivce s priporočilom, naj odločno oddajo svoj glas za NE. (B. S.)
la svoje ustvarjalne sposobnosti v tistih dejavnostih, ki so povezan® z morjem. Ne smemo pozabiti, da J igralo morje pomembno vlogo v našem življenju, saj je dajalo kruh številnim ribičem v Barkovljah, na Kon-tovelu, v Križu in Nabrežini.
Dandanes pojmujemo morje zD^j v funkciji rekreacije in športa. Pj"1 reditev, ki jo pripravljata slovensK pomorska kluba, bo lepa priložnos za iskanje skupnih poti, kako napr®I zlasti v športnem udejstvovanju n1 razvijanju novih pomorskih dejavn® sti, in za poglabljanje stikov s P0" morskimi klubi v Sloveniji.
Tistega dne, ki sovpada s tradici0 natnim praznikom Čupe, bo ob 9. u‘ regata deskarjev s startom pred Pr! stanom Sirene v Barkovljah in c Ijem pred Sesljanskim zalivom, ob 1 ' uri pa regata optimistov pred Ses Ijanskim zalivom. Ob 19. uri bodo n^ gradili zmagovalce in praznovanj nadaljevali z zabavo.
Skupina bivših partizanskih borcev iz Slovenije je bila včeraj na obisku v Bazovici in Rižarni
Okrog 20 bivših partizanskih borcev, v glavnem komandantov in komisarjev slavnih brigad v sklopu 20. divizije, ki so osvobodile pred 40 Jeti okolico Trsta in nato mesto samo, se je včeraj zjutraj pripeljalo s posebnim avtobusom iz Ilirske Bistrice v Bazovico z željo, da si po tolikih letih ponovno ogleda kraje težkih in sreditih bojev, v katerih je padlo na pragu svobode še veliko borcev, da se pokloni spominu padlih pred spomeniki, da si ogleda tržaško Rižarno in da se sreča s prebivalstvom, ki jih ni in jih tudi nikoli ne bo pozabilo.
Bil je to kot velik skok v preteklost, ali nekakšna ' povezava preteklosti s sedanjostjo. Čudovito srečanje, lepi in topli občutki, predvsem pa tisto tovariško vzdušje, ki ne sme in ne more manjkati ob takšnih priložnostih.
Goste so v Bazovici pričakali predstavniki domačinov in partizanskega zbora, ki so jih spremili do spomenika bazoviškim junakom, kjer jim je o boju slovenskega ljudstva pod fašizmom in v času druge svetovne vojne spregovoril novinar Franc Udovič.
Po enominutnem molku in skupni spominski sliki pred spomenikom so se vsi popeljali ponovno v vas, kjer so jih pred spomenikom padlim ze čakali otroci domače osnovne šole
»Primož Trubar« z učiteljicami in številnimi učenci. V imenu vseh jih je pozdravila učenka Maja Pečar, ki je svoj pozdrav sama napisala, v njem na kratko orisala vas, šolo in cb nitke prebivalstva ob tem obisku. »Po 40 letih ste zopet tu, v naših krajih,« je dejala. »Pozdravljam vas v imenu učencev in učiteljic naše šole, ki stoji na koncu vasi in v kateri se učimo v našem materinem jeziku tudi po vaši zaslugi. Ponosni smo, da ste nas obiskali in da ste videli, kako se je. naša vas v tem času spremenila. Kot vidite, smo postavili spomenik
tudi vašim tovarišem, ki so darovali svoje življenje za svobodo. Vsako leto položimo tu šopek cvetja in prižgemo sveče. Na gmajni pri Bazovici stoji še drug spomenik, posvečen štirim bazoviškim junakom, ki so jih tam fašisti ustrelili. Ta spomenik so fašistični mazači že večkrat oskrunili, mi pa vztrajamo in ga znova in znova popravljamo. Ti štirje slovenski fantje so dali svoje življenje za nas, to ne bo nikoli izbrisano iz naših src. Nikoli tudi ne bomo pozabili vašega pozdrava ”Smrt fašizmu svoboda narodu”.«
Izčrpen govor o tem, kako so P° c. kali boji v Bazovici, koliko je vaS svojim prebivalstvom dala v narodu osvobodilnem boju, koliko je ^rn.„ žrtev in kako se tudi danes ođvd na tem področju življenje, kjer prebivalstvo še vedno bori za syoJ pravice, je imel v imenu domačin0, Miro Križmančič. Šolski otroci so pr®^ spomenikom zapeli še partizansko sem, nato pa so si gostje ogledah 8 sedež TPPZ, kjer jim je spreg°v ril predsednik pokrajinskega odbo(8 VZPI-ANPI Arturo Calabria, ki J predvsem poudaril velik pomen sk11® nega boja jugoslovanskih in italiJaIr skih borcev proti nacifašizmu in bra stva, ki se je prav na osnovi te® boja skovalo in ki je porok za d°b in prijateljske odnose med obema n žavama, kot tudi med bivšimi bor in aktivisti z obeh strani meje.
Po kratki zakuski so se gostje ^ peljali še v tržaško Rižarno, kjer J11^ je njeno zgodovino obrazložil Ff. ^ Udovič, nato so se ponovno vrnil* domovino.
Bazovica je bila vesela tega sre Čanja, kot so ga bili veseli borci f mi, ki jim je obisk zbudil spomin^ na tiste težke, a slavne čase, k° s, se borili za svobodo, a je na žal0 mnogi od borcev - tovarišev niso n* gnili dočakati.
N. L-
Končal se je pokrajinski kongres CISL
Tersar verjetni naslednik Degrassi ja
y konferenčnem centru Tržaškega «esejma se je včeraj končal 6. po-rajinski kongres CISL. V jutranjih ~ah se je nadaljevala razprava, ki ® je pričela v ponedeljek popoldne f10 uvodnem poročilu dosedanjega aMka Bruna Degrassija. Tema kon-«esa je bila »Zavzetost in solidar-.°st za delo«, v središču pozornosti H seveda bil tudi referendum, težile kongresa pa je vendarle bilo v “gOTitvi pokrajinskega vodstva
posedanji tajnik Bruno Degrassi ni Vfič kandidiral, in sicer zato, ker je v funkciji že bil potrjen na prejš-Jem kongresu 1981. leta, statut pa Predvideva največ dva mandata. Na olitvah generalnega pokrajinskega veta in delegatov za skorajšnji de-ekid kongres CISL, ki so bile vče-,ai Popoldne, sta bili predloženi dve kandidatni listi. Zmagala je napred-nelša komponenta z Dariom Tersar-
Dario Tersar
jPjh na čelu. Na volitvah za novo Pokrajinsko vodstvo je prejela 8.615 ® asov in 17 sedežev, na volitvah za g Ropstvo na deželnem kongresu pa o90 glasov, tako da bo na njem fastopana s 14 delegati. Zmernejša npiponenta, ki jo je vodil Giusep-P® Gosdan, bo v novem pokrajin-kern svetu imela 9 predstavnikov iPr^jela je 7.010 glasov), na dežel-; rp kongresu pa 7 delegatov (pre-Je,a je 6.710 glasov).
“fPna Degrassija bo torej po vsej frjetnosti zamenjal v tržaškem vod-blVu CISL Dario Tersar. Za tajnika , r ga moral namreč izvoliti novi po-rajinski generalni svet, ki se bo cestai v torek, 11. t.m.
„ llario Tersar je Slovenec, doma pri J'- Jakobu. Star je 37 let, sicer j .uradnik pri Tovarni velikih moljev. Prve funkcije v CISL je pre-leta 1979, bil je nato tajnik ko-pUarjev, leta 1982 pa je postal na-niustnik glavnega pokrajinskega taj-kjka.^ Ob koncu kongresa smo ga vPrašali, kam bo usmerilo svoje na-
pore novo vodstvo CISL na Tržaškem.
»Izhajajoč iz že obstoječih gospodarskih realnosti,« nam je dejal Tersar, »moramo na Tržaškem odločneje iskati nove možnosti, ki se nudijo na področju znanstvenih raziskav, informatike, pa tudi prevozništva. Tu mislim seveda predvsem na pristanišče, ki mora dobiti pomembno vlogo v okviru evropskega prevozniškega sistema. Na novo bo treba premisliti vlogo državnih soudeležb, ki bi se morale usmeriti v vse bolj kakovostne proizvajalne dejavnosti. Veliko si tudi pričakujemo od paketa za Trst, oziroma od izrednih podpor tržaškemu in goriš-kemu gospodarstvu, ki se ne smejo razpršiti.«
»Kakšne bodo posledice referenduma na sindikalno enotnost v Trstu?«
»Težko je zdaj presoditi. Jasno pa je, da je večja enotnost sindikatov mogoča le ob njihovi avtonomiji od političnih strank. Sicer pa mislim,
da bi zmaga »da« na referendumu stvari poslabšala, saj bi pomenila poraz samostojnega pogajanja sindikatov.«
»Kaj pa narodnostni problemi v naših krajih?«
»CISL se zavzema za mimo sožitje. Že dolgo sodelujemo s sindikati v SR Sloveniji, kar zadeva vprašanje globalne zaščite Slovencev v I-taliji, pa je naš sindikat doslej bil na stališču, da gre za politični problem, ki ga morajo rešiti politične sile. Imam pa nekaj idej za naprej.« (m.b.)
PRISPEVKI
ZA 40-LETNICO ŠOLE
Za proslavo 40 letnice obnovitve slovanskih šol v Italiji so prispevali: podjetje Trad Sri. 100.000 lir, podjetje Omnia Commerce 50.000, otroški vrtec v Dolini 50.000, Marta Požar 20.000, Zinka Cerkvenik 20.000, Gracija Gerdol 20.000 lir.
Vodilna tema bodo letos očala
Veliko pričakovanje za drugi Tabor mladih na Opčinah
V petek se bo pričel Tabor mladih. Prvemu u-spelemu dvodnevnemu Taboru, ki je potekal od sobote na nedel'jo non stop s plesnim maratonom, bo sledil zdaj drugi, daljši {tridnevni),
zanimivejši, pestrejši. Vse mora biti pripravljeno za 19.30, ko se bo tabor uradno pričel. Organizatorji mrzlično hitijo, podirajo, sestavljajo, gradijo, skratka ustvarjajo očala, ki bodo simbol letošnjega Tabora. športniki sezone z očali, publika z očali, prosvetni dom z očali, vse bo na tem Taboru nosilo pritiklino, ki je nekaterim v korist, drugim pa le sredstvo za oblikovanje svoje zunanjosti in krepitev samozavesti.
Cilj organizatorjev je seveda, da bo letošnji tabor še boljše uspel, da
Na liceju Prešeren izšla (in pošla) že druga številka
»Pot«, nov list naših dijakov
■»Temni bori, stoletne, tisočletne, večne strune kraške burje, kdo vam je mati? Kje ste zasadili svoje mogočne trdne korenine? Ali ste jih zasadili kjerkoli, v preprosti glini? Ali v črni kraški zemlji?! Da, tisočletja ste potrebovali, da bi postavili svoje korenine v zdravo, deviško zemljo, ki ste si jo izbrali za domovino«. Tako se začenja uvodni članek dijakinje 5. B razreda znanstvenega liceja Prešeren Suzane Strain v drugi številki novega dijaškega lista Pot, ki je izšla pred dnevi ob 40. obletnici obnovitve slovenskih šol v Italiji.
Zemlja zamejskih dijaških glasil in publikacij sicer ni deviška, saj so Literarne vaje kar 30 let, vse do šolskega leta 1978/79, uspešno orale na tem področju dijaškega ustvarjanja, po njihovi ukinitvi pa je ostalo naši srednješolski mladini kaj malo možnosti za objavo svojih spisov, pesmi in drugih prispevkov. Rojstvo novega dijaškega lista zapolnjuje to vrzel, ki je poslala v zadnjih šestih letih še kar globoka; zagnanost pobudnikov in številni prispevki pa so spodbudni za nadaljnji razvoj publikacije.
Ni pretirano, če zapišemo, da je Pot nastala skoraj po naključju. Tako nam je prve zametke novega lista opisala prof. N. Pertot, ki zbira prispevke in koordinira celotno delo pri listu: »Na liceju Prešeren smo profesorji slovenščine ob dnevu slovenske kulture zbrali najboljše spise naših dijakov; iz
nalog smo pripravili nekakšno lepljenko in jo preostavili na šolski Prešernovi proslavi. To je bila seveda le ena od točk naše proslave. Takrat se nam je nabralo res mnogo prispevkov. Ob tem se je porodila zamisel o njihovi objavi. S posredovanjem in odločilnim doprinosom profesorice risanja Franke Fomazaričeve in asistentke Xenie Bandelj smo zamisel tudi izpeljali. Prva številka Poti je izšla aprila, ob letošnjem Dijaškem obmejnem srečanju Primorske.«:
Ta prvi poskus je doživel lep uspeh. V listi; so bili objavljeni izključno prispevki dijakov liceja Prešeren, kar je sicer »zbodlo« nekatere profesorje iz drugih naših višjih srednjih šol. Prva številka je bila vsekakor spodbuda tudi za ostale šole, o čemer zgovorno priča dejstvo, da so začeli romati v »uredništvo« Poti tudi prispevki dijakov iz drugih šol.
V drugi številki so bili tako objavljeni spisi, pesmi, razmišljanja, linorezi in drugi prispevki dijakov iz vseh naših višjih srednjih šol. številka je zabeležila prodoren uspeh: nekaj dni po izidu je že pošla. »Vsem dosegljiva cena (tisoč lir) in reklama, ki jo po posameznih razredih o-pravljajo dijaki sami, pa tudi profesorji, sta bili verjetno odločilni za u-speh pobude«, je obrazložila prof. Marija Cenda, ki skupaj z drugimi profesorji slovenščine pa tudi drugih predmetov sodeluje pri listu.
»Kmalu, verjetno že čez nekaj dni bo izšla še ena štemlka, tretja«, je napovedala prof. Pertotova. »V tem času se je nabralo namreč toliko prispevkov, da nismo mogli vseh objaviti v drugi številki, škoda bi bila, če bi morali čakati na začetek prihodnjega leta; tudi zato, ker nekateri prispevki ne bi bili več aktualni. Zalo smo se odločili za izdajo še ene številke.«
Kaj pa v prihodnjem šolskem letu?
»Za prihodnje šolsko leto bo nujna ustanovitev odbora, ki bo skrbel za izdajo lista. Pomembno vprašanje bo tudi kritje stroškov. O vsem tem se bo treba dogovoriti v začetku prihodnjega šolskega leta«, je še dodala prof. Nada Pertot.
V nekaj mesecih je dijaški list Pot zabeležil skratka že dober uspeh; pridobil si je lepo število sodelavcev in tudi razširil svoj krog mladih bralcev. Pred začetkom poletnih počitnic in v pričakovanju njegovega jesenskega povratka n-mr „i . oj e preostaja drugega, kot da mu zaželimo še naprej uspešno in srečno... Pot.
• Po 35 letih dela je šel v pokoj ge neralni tajnik Tržaške trgovinske zbornice Sergio Maurel. Na krajši svečanosti, ki je bila na sedežu Zbornice, se je Maurelu zahvalil za dolgo-
bi torej presegli lanske rezultate, da bi na Taboru mladih ne predstavili te gole senzacije, ampak da bi to postala priložnost za vključitev vseh prisotnih v to, kar Tabor mladih predstavlja: nastopajoči naj postanejo publika, publika naj postane igralski kader. Tabor mladih predstavlja poskus, da se na naših tleh ustvari nekaj novega, neobičajnega, ki lahko pritegne mlade vseh starosti. Vsekakor bodo na Taboru najrazličnejše pobude, od otroških kotičkov do klasične glasbe, rock koncertov, plesov, nagrajevanja športnikov, in do vsega, česar se bodo prisotni pač izmislili.
V petek se bomo torej lahko udeležili nagrajevanja športnikov sezone, ki ga organizira Radio Opčine, projekcije diapozitivov o naočnikih Andreja štekarja, sodelovali bomo s Kabaretno skupino, ki bo poskrbela za popestritev večera, prisluhnili Marku Feriju in Pavlu Sardoču ter vsem tistim kitaristom, ki hočejo v prijetni družbi nekaj zapeti in zaigrati na šestih ali dvanajstih strunah. Petkov spored bo obsegal tiuli koncert pianista Arija Bertonclja in oboistke Veronike Škerjanec ter zelo pričakovani recital Svetlane Makarovičeve.
Jutri
zaključna prireditev v KD Ivan Cankar
Jutri ob 20. uri bo v dvorani KD Ivan Cankar pri Sv. Jakobu zaključni nastop otroške folklorne skupine, ki vadi že drugo leto pod vodstvom Majde Fakin. Kot gostje bodo na večeru nastopili otroci otroškega pevskega zbora GM pod vodstvom Novele Kralj in še folklorna skupina osnovne šole »Dragotin Kette«.
Gre torej za prireditev, ki bo zaključila letošnjo sezono društva Ivan Cankar in ki bo prav gotovo pritegnila pozornost staršev, ljubiteljev naše mladine in pa mladih in starih članov društva.
Uspešno gostovanje Tržaškega okteta
Sinoči se je z uspešnega štiridnevnega gostovanja po Jugoslaviji vrnil Tržaški oktet. Na svoji poti je obiskal Zagreb, Križevce, Sarajevo in Beograd. V prvih treh mesecih je imel uspele koncerte, v Beogradu pa ga je včeraj sprejel član predsedstva SFRJ Stane Dolanc. Pred tem pa so člani okteta obiskali grob tovariša Tita in tam tudi položili šopek cvetja. O gostovanju okteta bomo podrobneje še poročali.
Kama j dan po podobni akciji v nabrezinski banki
Rop v agenciji št. 1 Tržaške hranilnice Štirje roparji nagrabili 40 milijonov lir
j loparji ne poznajo počitka. Komaj ,an po ropu v Kmečki in obrtni anilnici in posojilnici v Nabrežini gl ae včeraj dopoldne lotili agencije t j. * Tržaške hranilnice na Korzu I-aua 33. S povsem podobnim »mane-, °to« kot v Nabrežini so zlikovci (to-rot i80 bili v štirih, vsi s pištolami v Kah) pobrali približno 40 milijonov , to se nemoteno oddaljili. Eno od 1^, 'tok, ki so bile takrat v banki, pri-bon.a žensko, je med ropom obšla sla-po^tako da so ji morali nuditi prvo
ì_ l r*lì so približno ob 10.45,« nam j Povedal podravnatelj agencije št. ^ Rodolfo Bozzer. »Eden za drugim ta V^°P*li skozi steklena vrtljiva vra-brVvi 0bro 50 izkoristili trenutek, ko str - .bfenko ni bilo zapriseženega Se ^toka. Po že ustaljenem scenariju „i® eden ustavil ob vratih. Pod ir tojo pištole so prisilili približno b^nj^di, kolikor jih je bilo takrat v foni’- 80 se postavili ob zid. Dva šteto'*3 s*;a nat° skozi majhna vratca tatoa 23	četrti edini z zakrin-
kom*1 obrazom, pa je kar s sko-fiW’u kakršne vidimo v kavbojskih ‘toih, preskočil pult.«
Pokom so bili takrat štirje bla-Zliu CaLU in štirje drugi uradniki. jraT°Vci so 86 najprej približali bla-, toarn ob okencih in pograbili v tor-ža, oenar v predalih in na pisalnih mi-f,; ' Nato se je eden podal v notra-jost velikega prostora, h glavni bla-JUi in zahteval od uslužbencev da Prejo blagajno.
a srečo niso mogli iz blagajne od-
nesti ničesar. Blagajna ima namreč vgrajeno posebno časovno napravo, ki omogoča odprtje vrat šele deset minut po prejetem signalu. Roparjem se je očitno precej mudilo, zato so se morali zadovoljiti z denarjem iz blagajn ob okencih.
Med ropom so večkrat zagrozih prisotnim naj mirujejo, uslužbencem pa naj ne pritisnejo na alarm, sicer bodo streljali. Po mnenju nekaterih očividcev so bili dokaj živčni, stari pa so bili približno 30 let. Dva, tista, ki sta stekla za pult, sta si bila tako podobna; kot če bi bila dvojčka.
Po opravljenem ropu so se zlikov-
ci oddaljili v smeri proti Ul. PeUico. Preiskovalci^ domnevajo, da jih je tu čakal pajdaš z avtomobilom. Po vsej verjetnosti so se odpeljali z renaultom 18 sive barve, milanske registracije, ki so ga kmalu zatem našli preiskovalci na vogalu Ul. Guardia in Ul. del Bosco.
Kot rečeno je med ropom eno od strank v banki, 66-letno Marino Ago-stinis lug iz Ul. Severi 6, obšla slabost. Po odhodu roparjev so jo z re-šilcem RK prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč in jo nato odslovili. Okrevala bo v treh dneh.
Vhod v Tržaško hranilnico na Korzu Italia
Rop v nabrezinski hranilnici
Preiskovalci izdelali identikita obeh roparjev
Nabrežinski karabinjerji, ki vodijo preiskavo o ponedeljkovem ropu v Kmečki in obrtni hranilnici in po sojilnici v Nabrežini (roparja sta s pištolama v rokah vdrla v banko, nagrabila nekaj več kot 58 milijonov in jo popihala na motornem kolesu), so včeraj izdelali identikit še drugega roparja. Že v ponedeljek popoldne so na podlagi pričevanj očividcev dobili približno podobo prvega zlikovca. Na sliki identikita obeh nepridipravov. Levo: identikit prvega roparja, tistega, ki je med ropom ostal pri vratih. Visok je meter osemdeset, temnejše polti. Desno: identikit manjšega roparja, tistega, ki je stekel za pult in nagrabil denar. Visok je do metra sedemdeset, na glavi je ime} kapo podobno mornarskim pokrivalom.
Nabrežinski preiskovalci so včeraj nadaljevali s preiskavo. V ponedeljek so postavili več cestnih blokov, ki pa niso obrodih zaželenih sadov. Po Krasu se je sicer pozno popoldne razširila vest o aretaciji roparjev (prijeli naj bi jih ob enem od cestnih blokov), vest pa je bila, žal, neresmčna.
Po mnenju vodje nabrežinskih karabinjerjev naj bi bila roparja iz bliž-
nje okolice. Če že ne s Tržaškega, pa najverjetneje z Goriškega ali iz Furlanije. To domnevo naj bi potrjevalo dejstvo, da sta si zlikovca ob vhodu v banko z robcem zakrila obraz. Če bi bila na primer iz drugih krajev I-talije (na primer z Juga) ne bi potrebovala krinke, saj prisotni v ban-ki ju gotovo ne bi poznali.
# V dvorani Baroncini v •JI. Trento 8 se danes ob 18. uri nadaljuje ciklus filmov in konferenc, ki ga za spoznavanje Sovjetske zveze prirejata Združenje Itahja - ZSSR in Višja šola modernih jezikov za prevajalce in tolmače. Nocoj so na sporedu filmi o Kavkazu in Georgiji. Predstavila jih bo prof. Zecchinijeva.
3. junija je preminila naša * draga
Marta Danieli - Daneu roj. Sosič
Pogreb bo v petek, 7. junija, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev na Opčinah.
Iskrena zahvala dr. Ivanu Hrovatinu.
Žalostno vest sporočajo mož Celestino, sin Edoardo, snaha Neva in ostali sorodniki.
Trst, 5. junija 1985
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Zaključen 15. praznik vina v Za brezen
ce je bilo vreme organizatorjem praznika vina v Hribenci v Zabrežcu na začetku prireditve nenaklonjeno, se je v soboto, nedeljo in ponedeljek popravilo, da je vse steklo tako, kot so si domačini, predvsem pa vsi tisti ki so se za uspeh praznika trudili, želeli in upali.
Po uspeli kulturni prireditvi v petek zvečer, katere protagonisti so bili pevci otroškega in mešanega pevskega zbora Slovenec, mešanega zbora Slovan iz Padrič, so nato sledile v soboto zvečer družabna prireditev s plesom in s poskušanjem vsega, kar so nudili dobro založeni kioski, v nedeljo dopoldne z o-troškim slikarskim ex tempore, popoldne pa z nagrajevanjem udeležencev tega slikarskega tekmovanja in še z nastopom Papirniškega pihalnega orkestra iz Vevč pri Ljubljani.
V ponedeljek se je praznik zaključil ob veliki udeležbi domačinov in drugih gostov, ki so jih tokrat zabayali člani ansambla TAIMS. Lahko torej rečemo, da je bil ta, že 15. praznik vina, povezan z razstavo vin, nagrajevanjem vino-gradnikov, kulturnim programom in družabnostjo, uspešen ter da je poplačal trud, ki so ga vsi organizatorji vložili, da bi uspel in da bi tudi v prihodnje privabil na ta prostor čim več gostov.
Na sliki: nastop godbe na pihala iz Vevč
Prireditev KD Venturini ob koncu sezone
gledališča		Prireditve in sporočila		včeraj-danes
VERDI
Spomladanska simfonična sezona ’85
Danes, 5. junija, ob 20.30 (red B) recital pianista Luisa Lortieja.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Jutri, 6. t. m., ob 20. uri orgelski recital.
V petek, 7. t. m., ob 19.30 konoert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent Aleksander Brezina.
Mala dvorana
Jutri, 6. junija, ob 20. uri filmska proizvodnja AGFRT Ljubljana iz let 82/83 in 83/84.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Jutri, 6. junija:	M. Bulgakov »Don
Kihot« v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Skupna uprizoritev Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, Cankarjevega doma in Festivala iz Ljubljane.
Predstava bo na odprtem v Kanalu ob Soči ob 20. uri za red S (petek) in izven.
V soboto zvečer je vodstvo KD Fran Venturini od Domja priredilo družabni večer ob koncu sezone 1984/85. Pestremu kulturnemu večeru je sledila družabnost. Prireditev je bila nekakšen zaključni nastop posameznih društvenih odsekov. Kot prvi so nastopili harmonikarji' glasbene šole KD Fran Venturini, ki je nastala leta 1984 in jo z veliko vnemo vodi Suzana Žerjal.
Novost za društvo je bil tokrat nastop domače otroške dramske skupine, ki je nastala pred kratkim. Mladi igralci so imeli svoj krstni nastop prav na sobotnem večeru. Otroška dramska skupina je pod vodstvom Majde Delise kar dobro predstavila veseloigro »Po butalsko«, prirejeno po' Franu Milčinskem.
KD Fran Venturini je nastalo in je dobro znano po moškem pevskem zboru. Ker pa je veliko otroki pn Domju, ki so nadarjeni za petje, so pred par leti ustanovili tudi otroški zbor, ki je ponos vseh vaščanov. Mladi pevci so pod vodstvom Suzane Žerjal zapeli več pesmi v slovenščini, itabjanščini in celo v nemščini. Pri klavirju je spremljala zbor Tatjana Blokar. Nato je nastopil moški zbor, ki je pod vodstvom Iva Tavčarja zapel več narodnih in partizanskih pesmi. Za zaključek sta skupno nastopila otroški in moški zbor, ki sta pod vodstvom Žerjalove zapela pesem »Na širnem Primorju«. Sledila je družabnost ter bogata zakuska, ki so jo pripravile članice društva, medtem ko so moški poskrbeli za kozarec domače kapljice.	(m. m.)
Na sliki: združena moški in otroški zbor po nastopu
Veselje na šoli Sempolaj-Slivno
Učenci 5. razreda celodnevne osnovne šole Šempolaj - Slivno (na sliki) so se letos udeležili državnega natečaja »n giornalino di classe« in sestavili strip na predpisane teme. Za to deio so prejeli prvo deželno nagrado. Njihova ustvarjalna domišljija je bila poplačana s filmsko kamero, s katero so že začeli snemati
OBVESTILO
NAROČNIKOM
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
Prosimo vse zainteresirane naročnike, ki želijo prejemati Primorski dnevnik v kraju počitnic, naj sporočijo našemu ekspeditu spremembo naslova vsaj 5 dni preden odpotujejo.
Uprava
Primorskega dnevnika
koncerti
V okviru Tabora mladih v Prosvetnem domu na Opčinah bo v petek, 7. t. m., ob 21. uri KONCERT: ACI BERTONCELJ - klavir in VERONIKA ŠKERJANEC - oboa. Na sporedu Vivaldi, Brahms, Saint-Saens, Chopin, Foerster, Purič, Gershwin in Bozza. Sledi NOČNI ŠANSON SVETLANE MAKAROVIČ - KRIZANTEMA NA KLAVIRJU. GLASBENA MATICA - TRST GM v torek, 11. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu »Slavnostni koncert« mladinskega pevskega zbora Glasbene matice v Trstu ob 10-letnici delovanja. Dirigent Stojan Kuret.
kino
Ariston 17.30 — 22.00 »La rosa purpurea del Cairo«. Woody Alien.
Eden 15.30 — 22.10 »Goduria«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice Danes zaprto.
Excelsior 18.00 — 22.15 »Casablanca Casablanca«. Francesco Nuti, Giuliana De Sio.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Passione scatenata«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 16.30 — 22.00 »Flash-point«. Kris Kristofferson, Treat Williams.
Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »Pomo hbido«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 — 22.00 »Love duro e violento«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 17.30 — 22.15 »Scuola guida«.
Aurora Danes zaprto.
Capitol 16.30 — 22.00 »Uno scandalo perbene«.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Peccati estivi delle superinogli«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere Dvorana rezervirana.
Alcione 16.30 — 22.00 »La cjisa». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.30 — 21.30 »Erotic woman«.
, Prepovedan mladini pod 18. letom.
SKD Barkovlje obvešča, da bo danes, 5. junija, ob 20.30 seja odbora.
KD F. Venturini priredi 8., 9. in 10. junija SAGRO NA KRMENKI. V soboto, 8. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov; od 20. do 24. ure ples. V nedeljo, 9. t. m., ob 10. uri odprtje kioskov; ob 17. uri kulturni spored s sodelovanjem Godbe na pihala iz Ric-manj, zbora celodnevne šole M. Samsa - I. Trinko - Zamejski Domjo - Ric-maJ^e’ . mešanega zbora Primorsko iz Mačkolj, folklorne skupine iz Metlike in plesne skupine KD F. Prešeren iz Boljunca; od 20.30 dalje ples. V ponedeljek, 10. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov; od 20. do 24. ure ples. Vse tn večere bo igral ansambel TAIMS. Vabljeni!
KD L Cankar vabi jutri, 6. junija, ob 20. uri na nastop otroške folklorne skupine KD I. Cankar. Kot gosta bo-sta nastopila otroški zbor Glasbene matice in folklorna skupina osnovne šole D. Kette.
Amaterski oder J. Štoka KD Prosek -Kontovel vabi na premiero igre Pika Nogavička, ki bo v nedeljo, 9. t. m., na Kontovelu.
KD V. Vodnik - Dolina vabi na 4. junijske glasbene in likovne večere V petek, 7. t. m., ob 18.30 v Torki! odprtje razstave Jasne Merkù in Magde Tavčar; ob 20.30 v cerkvi sv. Martina koncert Komornega dua iz Beograda.
Vaška skupnost Trnovca priredi 3. vaški praznik v petek, 7. t. m.: ob 17. un odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom TAIMS; sobota, 8. t. m.: ob 14. uri odprtje kioskov, ob 15. uri o-troski ex tempore, ob 20.30 ples z ansamblom Lojzeta Furlana; nedelja, 9. t. m.: ob 10. uri odprtje kioskov, ob 10.30 otroške igre, ob 11. uri tekmo-v skrlab, ob 18.30 kulturni spored; nastop otroškega zbora Vigred iz šempolaja, nastop folklorne skupine Rdeča zvezda, nastop pevskega zbora Rdeča zvezda iz Saleža, nastop skupine kotalkarjev, ob 20.30 ples z ansamblom J- Durian. V primeru slabega vremena se bo praznik nadaljeval v ponedeljek, 10. junija. V nedeljo bo nagradna loterija z bogatimi nagradami.
Danes, SREDA, 5. junija FERDO
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 2(D" — Dolžina dneva 14.33	- Luna v»®
ob 24.30 in zatone ob 8.07.
Jutri, ČETRTEK, 6. junija MILUTIN
Vreme včeraj: temperatura zraka 2® stopinj, zračni tlak 1017,4 mb usteiP' veter 8 km na uro zahodnik, vlaga ™ odstotna, nebo jasno, morje rahlo r?z' gibano, temperatura morja 20,8 stopim6'
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Manuel Guštini. M?' ria Orlandini, Elena Guercia, Giu«3 Giorgi.
UMRLI SO; 67-letna Irma Cerniva!)1 vd. Cimarosti, 93-letna Giovanna lez v«' Semec, 76-letna Marta Sosič por. D6 nieh, 72-letna Umberta Lauzi por. S®' macchi, 77Tetna Zora Kovačič por. Cof rente. 83-letna Caterina Clabot vd. Frajj' za, 76-letna Diamantina Marcuzzi, r? letni Ezio Piccoli, 84-letna Maria Sci"' pizza vd. Della Valle, 89-letni Ettot6 Panizon, 89-letna Carolina Dessimoni vo-Padoan, 88-letna Stella Gioia vd. Citin6'
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)	„
Ul. Ginnastica 6, m. Cavana 11, C1' Alpi Giube 2, Ul. S. Cibno 36, Zgonik' Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Ul. Dante 7, Istrska ubca 18.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7, Istrska ubca 18, Zgonik’ Milje (Mazzinijev drevored 1).
izleti
razna obvestila
šolske vesti
Osnovna šola s podaljšanim poukom P. Voranc iz Doline obvešča, da bo razstava bkovnih in ročnih del v nedeljo, 9. trn., od 9. do 12. in od 17. do 19. ure.
Celodnevna osnovna šola M. Samsa !“ *' Trinko - Zamejski vabita starše in prijatelje na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 6. junija, ob 20. uri na šolskem dvorišču v Ricmanjih.
Srednja šola S. Gregorčič v Dolini vabi starše učencev, znance in prijatelje na zaključno prireditev, ki bo v občinskem gledabšču F. Prešeren v Boljuncu danes, 5. junija, ob 20.30. Ob tej pnbki bo tudi podebtev bralnih značk učencem, ki so si te zaslužili s svojim marljivim prebiranjem slove-nih knjig.
Učiteljstvo in učenci osnovne šole K. širok vabijo na proslavo 40-letnice osvoboditve, ki bo v petek, 7. t.m., ob 17.30 v mab dvorani Kulturnega doma.
čestitke
Danes praznuje 90 let naša draga mama in nona IVANA CAHARIJA - VISENTIN (NANA) iz Nabrežine. Ob visokem jubileju ji želi vse najboljše sin Lino z družino in vsi, ki jo imajo radi.
IVANA CAHARIJA - VISENTIN praznuje danes 90 let. Mnogo zdravja in veselja z otroki in vnuki ter s srčno željo, da bi dočakala 100 let, ji žebta Iva in Vladimir ščuka.
Mladinski krožek Prosek - Kontovel
prireja v sredo, 12. t. m., na sedežu društva na Proseku predavanje Dušana Jelinčiča na temo: »Potovanje po Juž-rb Ameriki«. Predavanje, ki je opremljeno z barvnimi diapozitivi, se bo pričelo ob 20.30.
Sekcija KPI repentabrske občine prireja v petek, 7. trn., ob 21. uri v občinski telovadnici v Repnu predvajanje filma »Slovo od Berlinguerja« Vabljeni !
Šola Glasbene matice vabi na ZAKLJUČNA NASTOPA: danes, 5. t.m., ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah; v petek, 7. t. m., ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini
Sekcija KPI J. Verginella prireja jutri, 6. junija, ob 20.30 v Domu A. Sirka v Križu predvajanje filma »Slovo od Berlinguerja«. Film bo predsta-vila sen. Jelka Gerbec.
SPDT prireja jutri, 6. junija, ob zu un v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr.) predavanje udeležencev nedavnega trekinga po Himalaji z naslovom: »S pohoda pod Anapumami«. Predavanje bo o-premljeno z barvnimi diapozitivi. Vabljeni!
ŠD Mladina Križ - baletni odsek priredi 8. junija v Domu A. Sirk v Križu ob 20.30 zaključni baletni nastop.
SPDT prireja v nedeljo, 9. junija, oj’ pribki 14. srečanja zamejskih in ok' mejnih planincev v Sovodnjah, ki & prireja SPD iz Gorice, izlet z vlako®' Zbirabšče je na tržaški železniški P® stajo ob 5.45 (odhod vlaka je ob 6.06)' Vlak bo planince popeljal do Gradišč® od koder se bodo prek Vrha peš P® dab v Sovodnje. Povratek v popoldaP' skih urah. Vabljeni!
Društvo slovenskih upokojencev P11' redi izlet na Brione 10. jubja. Vpisovanje v društvenih prostorih v Trstu. Ul. Cicerone 8, v petek, 7. junija, od 10. do 11. ure. Ob vpisu prinesi® potni list ab prepustnico.
Zveza vojnih invalidov NOV - odbof obvešča, udeležence izleta na Vis, da je odhod avtobusov danes, 5. junija' ob 14. uri izpred sodne palače (Foro Ulpiano). Priporočamo točnost. Zamudnikov ne bomo čakah.
mali oglasi
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tek 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tek 228-124, Bazovica: tek 226-165, Opčine: tek 211-001, Zgonik: tek 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Seslian: tel. 299-197.
PRODAM harmoniko scandalh, 80 basov, 7+2 registrov. Telefonirati na št. 229-246 v večernih urah.
PRODAM nezazidljive parcele na vzhodnem Krasu. Tek na št. 040/226-461.
V	REPNU je odprl osmico Stano Rav' bar. Toči belo in črno vino.
OSMICO ima Silvester Komar, Ricma-nje 70. Toči belo in črno kapljico. .
PRODAM dobro vpeljano cvetkčam0' kiosk pred glavno bolnišnico v Curici. Tel. v večernih urah na sl;’ 0481/882-262.
ODDAM v mestu manufakturno trgovino, dobro vpeljano. Tel. od 13.30 d® 14.30 ab ob 21. uri na št. 040/422-830-
V	PREBENEGU je odprl osmico B0-ris Bandi.
PRINZ NSU L 4 v dobrem stanju U' godno prodam. Tel. 040/225-471.
PRODAM motorni čoln, letnik ’78 sil*®' kraft, dolg 4,5 m, z motorjem seb’3 25 k. s. in z vso opremo. Tek na st-040/227-452.
ZAPOSLIMO računo-vodjo/kinjo v uv® zno-izvoznem podjetju. Zahteva seznanja slovenščine in itabjanščine ter P° možnosti srbohrvaščine. Zaželene lZ' kušnje za delo z računalnikom. P® nudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorici pod šifro »Raču' novodja«.
BREZPLAČNO ODDAMO travo za k® šnjo. Tek od 8. do 16. ure 0481/20985-
t
!
I
informacije SIP potrošnikom
Razdeljevanje novih tefonskih imenikov
V teh dneh se Je začelo razdeljevanje uradnih telefonskih imenikov za leto 1985/86 naročnikov tržaške pokrajine. Imenik je razdeljen na dva dela (imenski in po kategorijah — »pagine gialle«). Oba dela vsebujeta tržaško in goriško pokrajino
Kot ponavadi bodo za naročnike, ki želijo prejeti imenike na dom. poskrbeli poverjeni funkcionarii distribucijskega podjetja. Slednji bodo razdeljevali nove in dvignili stare imenike. Ob tej pribki bo izročena tudi rubrika »Tutto Città 1985«.
0St5u £LSe te službe ne mislijo poslužiti, lahko dvignejo nove imenike v komercialnih uradih SIP, vrne|o star imenik in priložijo obrazec, ki jim ga je prepustil funkcionar Prosnia po vrnitvi starega imenika je utemeljena, kolikor stari imeniki niso ažurni in to povzroča zmedo ter ovira pravilno delovanje službe, saj vsebuje vsaka nova izdaja visok odstotek sprememb.
0bv®tČ°m°’ da Su Povel'ienim funkcionarjem ne izkaže za opravljeno službo n kakršne odškodnine, sai bo znesek 350 lir + IVA za službo vračunan na telefonski izkaz
187 fbreznClP'e| Z^v? |u‘e za sodelovanie in priporoča, da se morebitne težave javijo
1
Società Italiana per l'Esercizio delle Telecomunicazionip.a.
mm0
avtomobil in človek
radiotelevizija
Tretja serija ritmov s povsem novim dizlom
Po zunanjosti se tretja serija ritmov ne razlikuje bistveno od dosedanje
Notranjost ritma super je skrbno oblikovana in zelo funkcionalna
Te dni je prišlo do tretje pomladitve Fiatovega ritma, modela, ki še vedno zaseda drugo mesto na lestvici Prodaj v Italiji. Vsa serija ritmov ima sedaj petero vrat, razen športnega abartha, ki jih ima še vedno troje. Številčno se je serija ritmov nekoliko skrčila, saj odpadeta v bodoči proizvodnji ritmo 80 S in športna različica 105 TC. Namesto teh dveh bo sedaj en. sam model, ki so ga poimenovali ritmo 100 super. Motor je še Vedno tisti, ki je poganjal različico 105, se pravi 1585-kubični štirivaljnik, ki zmore 105 KM pri 6100 vrtljajih v
minuti in največji navor 13,6 kpm pri 4400 vrtljajih v minuti. Večje novosti moramo zabeležiti pri ritmu energy saving, ki ima sedaj napravo city-matic, ki so jo že preizkusili na regati. Gre za napravo, ki ugasne motor na primer pri rdečih semaforjih in ga potem samodejno spet prižge s pritiskom na pedal sklopke.
Zabeležiti je treba tudi novost pri dizlu. Ritmo diesel ima sedaj nov motor, ki izhaja iz tistega, ki poganja regato. Gre za 1700-kubični štirivaljnik z blokom iz litega železa, ki zmore 60 KM pri 4500 vrtljajih v minuti.
ti in morje
ACY Skradin na Krki
Skradin
ACY Skradin je edini kontinentalni navtični center Adriatic Giuba Yugo-slavia, saj se nahaja na desnem bre-reke Krke. Poletni navtični center Skradin ima 193 privezov, zaradi spomeniškega varstva pa niso zgradili na kopnem niti enega objekta, temveč so Prilagodili že obstoječe zgradbe. Skradin je znan zaradi edinstvenih slapov na Krki. Do njih pa je mogoče samo s čolnom, da je skoraj obvezna točka za vse tiste dopustniške kapitane, ki ljubijo naravne lepote. Povsem razumljivo se bomo do slapov podali s Pomožnim čolnom, kdor pa ima manj-&i kajutni motorni čoln, lahko kar z njim pluje do slapov. Severno od Skradina je Krka plitva, do slapov lahko plujejo le jahte, ki imajo manj kot 2 metra ugreza in imajo jambor nižji od 9 metrov. Severno od Skradina je namreč 9,5 metra visok most Preko Krke. Po mostu se reka deli na tri rokave, zapluti je treba v srednjega, da ne bo presenečenj.
ACY Skradin je namenjen prednjem ljubiteljem narave in ljudem, ki
si želijo miru in ki se zanimata za kulturno bogastvo, saj :e tu prece] ostankov iz ilirske, rimske m novejše dobe. V poletnih mesecih je luka povsem varna. Nevšečnosti povzroča predvsem burja, da je za daljši privez primerna obala pri Rtu Rokova-ča seveda, če imamo pomožni čoln, saj je Skradin na drugem bregu Ko-kovače.
Iz vsega tega je popolnoma jasno, da je bila izbira Skradina posrečena. V mestecu bomo brez večjih težav obnovili naše zaloge hrane Kar pa je najvažnejše, na »pijaci« bomo dobili svežo povrtnino in sadje ki prihaja s Skradinskega polja, klasične kraške ravnine. V mestecu je med drugim ambulanta, kar prav pride tudi med dopusti. Edina pomanjkljivost, a na to smo navajeni, je že klasično pomanjkanje črpalke za gonvo. In prav tu po navadi porabimo največ goriva, saj si le redki upajo pluti z jadri. Veter se namreč odbiva ob bregovih Krke, da so nenadne spremembe smeri vetra povsem običajne.
ITALIJANSKA. TELEVIZIJA
Prvi kanal
10.00	Televideo
10.30	Rim: 171-letndca karabinjerjev
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - kratke vesti
12.05	Pomeridiana
13.30	Dnevnik 1
13.55	Dnevnik - 3 minute o. . .
14.05	Clap clap
15.15 Evrovizija: 68. Giro d’Italia
16.30	Richie Rich - risanke
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Addio, Scotland Yard
18.10 Kronike - Sever kliče Jug -Jug kliče Sever
18.40 D fiuto di Sherlock Holmes -risanka
18.50	Italia sera - dogodki in osebnosti
19.35 Almanah in vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	FBI danes - TV film 21.25 Ohladi obladà
21.55	Dnevnik 1
22.05	Športna sreda
23.05	Trideset minut s kroniko - Vodi : Enzo Biagi
23.50	Dnevnik in vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Televideo
11.55	Che fai, mangi?
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - knjige
13.30	Capitol - TV serija
14.30	Dnevnik 2 - kratke vesti
14.35	- 15.50 Tandem - igre in aktualnosti
15.50	Risanke
16.15	Tečaj angleškega jezika
16.45	Evrovizija: Košarka Italija - Češkoslovaška
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Vediamoci sul due
18.10	Odprti prostor
, 18.25 Športna poročila
18.40	Cuore e batticuore - TV film
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik 2 - šport
20.30	Grand prix - film
22.10	Dnevnik 2 - večerne vesti
22.20	II brivido delTimprevisto - TV film
22.50	Quelli della notte
0.15 Dnevnik 2 - zadnje vesti Tretji kanal 11.00 Evrovizija - Tenis
18.30	L’orecchiocchio - glasbena oddaja
19.35	Architettura del lavoro 20.05 Šola in vzgoja
20.30	Orgoglio e pregiudizio - film
22.25	Delta speciali
23.15	Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Koper
14.15 TV novice
14.20 Za uho in oko - glasbena od-daja
15.00	Čevlji za mnogo kilometrov -nanizanka
16.00	Risanke
16.30	George - TV film
17.00	Neznana obzorja - dokumentarec
17.30	Zgodbe o ptičih - TV film
17.55 TV novice
18.00	Sužnja Isaura
19.00	Odprta meja - informativna oddaja
V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Kampanja za referendum DOLINA — Junijski likovni in glasbeni večeri
GORICA — Poletne prireditve TRŽIČ — Potrošniške zadruge TRST — Pogovor z režiserjem Matjažem Klopčičem o filmu »Dediščina« BAZOVICA — Obisk bivših borcev
19.30 TVD - Stičišče 19.50 Start - Zakaj in kako se premikamo
20.25	Sindrom groze - film 22.10 TVD - vse danes
22.20	Izbrana policijska druščina -film
24.00	Košarka: svetovno prvenstvo
Ljubljana
17.45 Poročila 17.50 Spored za otroke 18.40 Računalništvo - izobraževalna serija
19.05	Risanka
19.15	Cik-Cak
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenske razmere
20.05	Mednarodna obzorja
20.55	EP v košarki: Španija - Jugoslavija - prenos
22.35	Dnevnik
Zagreb
17.20	Videostrani
17.30	Poročila
17.35	TV koledar
17.45	Legende sveta - otroška serija
18.15	Občutljive stvari
18.45	Prijatelji glasbe
19.30	Dnevnik
20.00	TV svet: večer ZDF
22.30	Dnevnik
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
8.30	Quella casa nella pratéria - TV film
9.30	Tensione - film
11.30	Tuttinfamiglia - kviz
12.10 Bis - vodi: M. Bongiorno
12.45 II pranzo è servito - kviz
13.25	Sentieri - nadaljevanka
14.25	General hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadaljevanka
16.30	II selvaggio mondo degli animali
la.uu Webster - TV film
18.30	Help - glasbena igra
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig zag - vodi: R. Viai
20.30	II maratoneta - film
22.30	Kojak - TV film
23.30	Canale 5 news
00.30 A ciascuno il suo destin
RETEQUATTRO
8.30 Vicini troppo vicini - 1 8.50 La fontana di pietra - n 9.40 All’ombra del grande < TV film
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - T
e PaiUettes - no
12.00	lebbre d’amore - TV fi! 12.45 Alice - TV film
13.15 Mary Tyler Moore - TV Tre cuori in affitto - T m m If fontana di pietra -" ì , y U piccolo cid - risai m m V uomo ragn° - risanke 16.W I giorni di Brian - TV i/.OO La squadriglia delle pec mn« re ~ TV fita
f„el?bre d’amore - TV fi!
18.50	Malu - novela
•!o ™ ™Ume .e PaiUettes - nov vi™ "Maurizio Costanzo show , on f,leolni scatenaU - film 1.20 L ora di Hitchcock - TV
ITALIA 1
8.30	L’uomo da sei milioni lari - TV film
n'™ oa Pr0va - filmska kome io no Sanford and Son - TV fi! io ^ ^emia Rockford TV 4 m n PS - TV film }j99 peejay television 14.30 La famiglia Bradford - 1
15.30	Sanford and Son - TV film
16.00	Bim bum barn - risanke
18.00	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
19.00	Charlie’s angels - TV film
20.00	II grande sogno di Maya - risanka
20.30	OK! il prezzo è giusto
22.30	Cassie and company - TV film
23.30	Šport - ameriški nogomet
0.45 Sherlock Holmes (La valle del terrore) - film
TELEPADOVA
13.00	Risanke
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Adolescenza inquieta - TV film
15.00	Luisana mia - TV film 16.00' TV film
16.30	Rubrika
17.00	Risanke
19.30	Cuore selvaggio - TV film
20.30	Illusione d'amore
21.30	Bianchi cavalli d’agosto - film
23.30	TV film
TRIVENETA
0.30 L’uomo del momento - film 9.30 Risanke
10.00	Filmski program
10.15	Jonny Tiger - film 11.45 Dokumentarec
12.15	Risanke 12.55 Horoskop
13.00	L’enigma che viene da lontano - nadaljevanka
14.00	Squadra speciale anticrimine -TV film
14.35 Amanti imperiali - film
16.00	Filmski program
17.00	Risanke
17.30. Primo mercato - ponovitev
20.30	A Sud dei Tropici - TV film
21.00	Laramie - TV film
22.00	Seven art
TELEFRIULI
14.30	Andrea Celeste - TV film 15.20 Yuppi du - film
16.50 Risanke
18.30	Viaggio con l’avventura
19.00	Telefriuli sera
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	Agli ordini del Fiihrer e al servizio di sua maestà - film
22.10 Telefriuli notte 22.25 Quel dannato pugno di uomini -film
KADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
9.00	Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah: Gospodarska problematika;
8.40	Slovenske popevke; 9.00
13.00	Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuni; 12.00 Sestanek ob 12. uri: Liki iz naše preteklosti; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje«;
13.40	Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 'Radijsko popoldne: Povejmo v živo;
15.00	Kocka na kocko; 16.00 Od Milj do Devina; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 -
19.00	Zadnji sklop: Mi in glasba; 18.00 Iz sence večnosti, pripravlja Irena Žerjal; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.00 Otvoritev - Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.15 EP; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.00 H. jutranja kronika; 7.15 Objave - EP; 7.30 Jutranji servis; 7.35 EP; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; Objave - EP; 13.40 Glasbena mladina-koncert Milka Bizjaka v ciklu mladih Kulturnega doma Nova Gorica; 14.40 Zanimivosti; Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; Objave - EP; 17.00 Pogovor o. . .; 17.40 Kotiček za narodnozabavno glasbo - -Alpski kvintet;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar; 7.00 Dober dan; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 O-troci pojejo; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 15.00 Rotocalco di cultura e arte; 16.15 Edig Galletti; 18.00 In palcoscenico; 18.32 Glasbena oddaja; 19.00 Jazz; 20.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Pool sportivo; La ladra; 11.30 Spomini Renate Tebaldi; 12.03 Via Asiago tenda; 13.20 Karavana; 13.28 Master -glasba dan za dnem; 15.03 68. Giro d’Italia; 17.03 II Paginone; 17.30 Jazz; 18.00 Objektiv Evrope; 18.30 Večerna glasba; 19.20 Na naših trgih; 20.00 La fine del Titanic; 21.03 H piacere della vostra casa; 21.30 Glasbena oddaja; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 -,8.00 Jutranja oddaja; 8.05 'Radio 2 predstavlja; 8.45 Matilde - radijska priredba; 10.30 Radiodue 3131; 12.10 Deželni program; 12.45 Tanto è un gioco; 15.42 Omnibus; 18.32 Ure ob glasbi; 19.50 Capitol - kulturne aktualnosti; 19.57 II convegno dei cinque; 21.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131; - nočni program.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00	Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Zabavni zvoki; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za. ..; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan: 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13. ure - Iz naših krajev -Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP;
17.00	Studio ob 17. uri in glasba; 18.00 Naj narodi pojo; 18.30 S knjižnega trga: 18.55 EP; 19.00 Radijski dnevnik;
19.25	Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč,, otroci; 19.45 Minute z Blejskim kvintetom; 20.00 Koncert za besedo -Mladoletje; 20.25 Tri poloneze Frede-rika Chopina s pianistom Mauriziom Pollinijem; 21.05 Tisoč in en večer;
22.00	Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini;
22.25	Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 22.50 Literarni nokturno, Milan Jesih: Luna ust; 23.05 Jazz za vse; 00.05 - 4.30 Nočni program -studio Maribor.
Župan Vid Primožič na umesiitveni seji sveta v Sovodnjah
Največjo pozornost moramo posvetiti gospodarski uveljavitvi naših ljudi
»V zadnjem obdobju smo dosegli v občini precejšen razvoj, zlasti na področju tako imenovanih družbenih storitev. Telovadnica, uvedba oskrbe za ostarele občane, precejšen korak naprej smo naredili na področju u-vajanja in uveljavljanja slovenščine v praksi in javnem življenju. Časi in razmere se seveda spreminjajo, temu ustrezno je treba usmerjati in prilagajati napore. Če je kdaj, potem je današnja priložnost prav gotovo najbolj primerna, da povemo, kateri so glavni cilji, ki bi jih morali doseči v tem mandatu. Največ truda je treba vlagati v ustvarjanje pogojev za krepitev gospodarske dejavnosti naših ljudi. Strniti bo treba nadalje prizadevanja za še večjo prisotnost občine v kulturnih dejavnostih, v športu, v problemih socialnega varstva, ohranitve okolja, itd.«
To je povedal sovodenjski župan Vid Primožič na ponedeljkovi seji občinskega sveta v Sovodnjah, potem ko je bil izvoljen, oziroma še za eno mandatno dobo potrjen, za župana te občine. Zanj so glasovali svetovalci liste občinske enotnosti, ki je odraz somišljenikov levičarskih strank. Primožič je dobil enajst glasov, en glas je dobil svetovalec Vlado Klemše. Tri glasovnice so bile bele. Jasno je, da so to bile glasovnice svetovalcev Slovenske skupnosti. Kandidaturo Primožiča je predlagal svetovalec Bernard Florenin, ki je potem dal predloge tudi za druge odbornike,
Pri naslednjih glasovanjih pa so trije svetovalci opozicije sodelovali
pri glasovanju, pa čeprav očitno na svoj način. Za efektivna odbornika sta bila izvoljena Emil Tomšič in Vlado Klemše, oba z dvanajstimi glasovi, medtem ko je Marjan Devetak dobil štiri glasove. Kot odbornika-namestnika pa sta bila izvoljena Marjan Devetak s 14 glasovi in Darin Devetak z 12 glasovi. Rafko Butko-vič je dobil dva glasa.
V svojem govoru na umestitveni seji je župan Vid Primožič izrazil željo, da bi tako v občini kot v občinskem svetu prišlo do sodelovanja vseh, tudi manjšine, »v kolikor si želi ali se bo hotela vključiti v ta naša prizedavanja.«
Za njim je spregovoril še svetovalec manjšine Branko Černič. Potem ko se je zahvalil bivšemu svetoval-
cu Remu Devetaku, ki je bil v tej funkciji dvajset let, je izrazil željo, da bi v tem mandatu prišlo do sodelovanja v občinskem svetu z večino, pa čeprav je v daljšem govoru polemično orisal vlogo Slovenske skupnosti v goriški pokrajini in bil precej polemičen do tistih Slovencev, ki ne sodelujejo oziroma niso v tej stranki.
Župane so v teh dneh izvolili tudi v drugih občinah, malih občinah, na Goriškem, kjer so volitve potekale z večinskim sistemom. Jutri, v četrtek, ob 19. uri se sestane občinski svet v števerjanu. Zdi se, da bo za župana izvoljen Ivan Humar, ki je bil nosilec liste občinske enotnosti, ki je tokrat prvič po vojni dobila večino tudi v tej občini.
Na obisku včeraj v Gorici predsednik sionistične zveze
Obisk v sinagogi in sprejem na županstvu
Včeraj se je mudil na obisku v Gorici Ariel Dulzin, predsednik svetovne sionistične organizacije. Gost iz Izraela se je te dni udeležil slovesnosti ob 40-letnici osvoboditve na pokopališču v Ravenni, kjer so pokopani borci izraelske brigade, ki se je borila v drugi svetovni vojni na strani zaveznikov proti Nemcem. Hotel pa se je istočasno zahvahti najvišjim predstavnikom Gorice in občanom za prizadevanja, ki so bila vložena za vrednotenje judovske prisotnosti in judovske kulture v Gorici. Posebej si je želel ogledati prenovljeno sinagogo, ki so jo ponovno odprli, kakor znano, lani septembra.
Dulzinu je goriški župan dr. Sca-rano priredil včeraj popoldne sprejem v sejni dvorani na županstvu, v prisotnosti velikega števila svetovalcev ter najvišjih predstavnikov civilnih, cerkvenih in vojaških ter deželnih oblasti. Bil je prisoten tudi predsed-nik deželnega odbora Biasutti.
Gosta je najprej pozdravil žunan Scarano, za njim predsednik pokn:-
OBVESTILO
NAROČNIKOM
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
Prosimo vse zainteresirane naročnike, ki želijo prejemati Primorski dnevnik v kraju počitnic, naj sporočijo našemu ekspeditu spremembo naslova vsaj 5 dni preden odpotujejo.
Uprava
Primorskega dnevnika
Pričeli so demontirati stroje v tovarni Laminati Lisert
Pred dobrim tednom so zapečatili proizvodne naprave v valjarni Laminati Lisert v Tržiču, včeraj pa so delavci koncerna Domeliara pričeli z demontiranjem strojev in celotne proizvodne linije. S tem se začenja zadnje dejanje v zgodovini podjetja, v katerem proizvodnja pravzaprav nikoli ni stekla s polno zmogljivostjo.
V podjetju naj bj v prihodnjih mesecih povsem menjali proizvodnjo. Po neuradnih vesteh naj bi lastnik (koncem Domeliara) prejel od države, oziroma iz sklada Evropske gospodarske skupnosti za zmanjševanje proizvodnje jekla, okrog 17 milijard lir. Od omenjenih milijard naj bi vsaj sedem namenil za preureditev proizvodnje.
Načrti, kaj bo s podjetjem v prihodnje pa v tem trenutku še niso znani. Lastnik naj bi do 10. julija predstavil omenjeni načrt, o katerem pa v tem trenutku ni ne duha ne sluha.
Spričo takega stanja so se delavci bivšega podjetja Laminati Lisert — vseh je okrog sto, odločili za drastično obliko protesta: onemogočiti nameravajo, da bi iz podjetja odpeljali stroje in drugo opremo, dokler ne bo povsem jasno, kako namerava lastnik uporabiti nakazana sredstva. Ob tem velja pripomniti, da so delavci že več kakor leto dni v dopolnilni blagajni z nič urami in da že tri mesece niso prejeli denarnega nadomestila.
SMRTNA NESREČA V ŠKRLJEVEM
Pri delu v vinogradu, na strmem pobočju se je smrtno ponesrečil 53-letni Aurelio Močilnik. Pod sabo ga je pomečkal traktor. Kako je prišlo do nesreče, ni znano, ker menda ni bilo očividcev.
Tudi v pokrajinskem svetu odmev na dogodke iz Bruslja
Po dvomesečnem premoru se je v ponedeljek zvečer spet sestal pokrajinski svet v Gorici, ki se bo do konca meseca sestal še nekajkrat, saj dnevnega reda še ni izčrpal. Prihodnja seja bo 11. t.m.
Tragični dogodki prejšnjega tedna v Bruslju so kajpak imeli svoj odmev tudi v pokrajinski sejni dvorani. O dogodku je najprej spregovoril predsednik Cumpeta, ki je v kvarnih družbenih silnicah pokazal krivce za to kar se je zgodilo. Cumpeta je naglasil potrebo o višji kulturi v športu. To kulturo mora mlademu rodu posredovati predvsem šola. Po Cumpeti so o dogodkih v Bruslju govorili še Cipolloni (KPI), Tomai (KD) in Cej (PSI).
V uvodnem delu seje je predsednik Cumpeta poročal tudi o srečanju s predstavniki tržaške pokrajine. Na sestanku so razpravljali v glavnem o u-porabi 220 milijard lir, ki jih je vlada
Uspel zadnji koncert Glasbene matice
Hubert Bergant in Anton Grčar z baročnim programom
Letošnja koncertna sezona je prišla do kraja. Z lepim in zanimivim glasbenim večerom se je tako za-Kijučil niz prireditev, ki so šle od pozne jeseni dalje. Komorne skupine, solisti, zbor — to je bilo do sedaj na programu in vsi so doživeli svoj zaželen uspeh. Sedaj pa še koncert z orglami in trobento, posebej v zato primernem svečanem in obenem mističnem okviru goriške stolne cerkve, kjer so se stropne luči, lestenci, stebrišča, pozlačeni strop, gotski oboki prezbiterija lepo prelivali z mehko zvenečim barvitim glasom baročne trobente in vso polnostjo orgel. Za vse to sta kar se da občuteno in poglobljeno poskrbela solista — Hubert Bergant (orgle) ter Anton Grčar (trobenta). Oba slovenska umetnika sta naši publiki že zelo dobro znana m v našem mestu sta imela vrsto kvalitetnih nastopov.
Na goriškem četrtkovem koncertu sta virtuoza predstavila zanimiv in pester program, čeprav je ves baročnega značaja. In prav v tej izbiri lahko podčrtamo enovitost, ki je preve vala ta koncertni večer. Bach, Mandel, Vivaldi, Martini, Purcell, Walther — to so skladatelji, ki so bili na njem zastopani. Posebej velja poudariti, da je koncert s štirimi skladbami Bacha in Mandla bil gotovo poklon njuni letošnji tristoletnici rojstva, kar posebej praznuje Evropsko leto glasbe. Tudi skladbe so se lepo medsebojno menjavale, da smo namreč z raznolikostjo barv in okusov lahko sledili tako orglam kot troben-
ti ob orgelski spremljavi.
Koncert je odprla J. S. Bacha Preludij in juga v c molu za orgle, mogočno in miselno poglobljeno ter dognano grajeno delo. Sledila je Henry-ja Parcella, »angleškega Bacha«, krajša a blesteča sklada Trumpet vo-luntary za trobento in orgle, po vsebini slovesna uvodna glasba. Nato smo poslušali spet Bachovo daljšo orgelsko skladbo, namreč Fantazijo in fugo v a molu, kjer je solist Bergant gotovo lahko do dna izpričal svojo precizno tehniko, raznoliko bogato registracijo in interpretacijsko silo. Pa spet duo orgle trobenta v značilni Hdndlovi sonati, kjer so nemški mojster kaže kot odličen oblikovalec trobila. Orgelsko solistično zasnovana Fantazija istega skladatelja je ponovno potrdila prej omenjene lastnosti solista. G. B. Martini, bolonjski glasbenik poznega baroka, je avtor naslednjih dveh del, Largo in Toccata spet za oba inštrumenta, kjer je koncertna igra trobente spet lepo povezovala z orgelskim delom.
Nemškega skladatelja J. Waltherja je nato organist Bergant predvajal delo z naslovom Concerto del sigr. Torelli po tradicionalni takratni obliki orgelskega koncerta. Celotno in nadvse uspelo umetniško manifestacijo je sklenil Vivaldijev Koncert za trobento in orgle, kjer pride do izraza velika, invencijska moč in obenem tehnična bravura beneškega mojstra. Spet ubrano in obenem skoraj igrivo koncertantno dialogiranje med orglami in trobento.
Podčrtali smo že vlogo in umetniške vrline orgelskega solista. Trobentar Grčar je v nizu svojih zahtevnih delov pokazal vso incizivnost baročnega trobila, njegov blesk in barvitost. Skupno z orglami je nedvomno dokazal, da je njegova igra dozirana, poglobljena in občutena.
Koncerta se je udeležilo res lepo število ljubiteljev glasbene umetnosti in skoraj napolnilo stolno cerkev. Dokaz, da lepa glasba in zanimivi programi lahko še in še privabljajo naše občinstvo.
Ta zadnji koncert letošnje sezone je torej prav s tem koncertom kar se da lepo in smortno zaključil glasbeno dejavnost med nami. Upati je, da bo to lahko nadaljevati tudi v prihodnje. Morda še z večjim zagonom in pristopom goriške publike.
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNISKO
PODJETJE
namenila za poživitev gospodarstva v tržaški in goriški pokrajini.
D liku pred kratkim umrlega dr. Avgusta Sfiligoja je v pokrajinskem svetu spregovoril najprej Silvino Po-letto. Opozoril je na pokojnikov velik doprinos k utrjevanju sožitja in medsebojnega spoštovanja. Opozoril je tudi na pokojnikovo doslednost v boju proti fašizmu, na njegova prizadevanja za uveljavljanje pravičnosti. O dr. Sfiligoju so govorili zatem še predsednik pokrajine ter svetovalca Tomat in Cej.
Sicer je bila ponedeljkova seja v u-vodnem delu nekakšen ekskurz o najrazličnejših vprašanjih. Tako je Poletto (KPI) predlagal naj bi se pokrajina aktivneje vključila v slovesnost ob, odprtju Sabotinske' ceste, govor je bil zatem o raznih vojaških spopadih v svetu, demokristjan Ber-gamin je polemiziral z Javnim večnamenskim kulturnim središčem v Ronkah, češ da si lasti zasluge za izid slovarja bizjaškega narečja.
Naj omenimo še, da so na ponedeljkovi seji vendarle rešili dve kočljivi vprašanji: tako je bil s potrebno večino glasov izvoljen Italico Chiarion v upravno komisijo APT (na zadnjem glasovanju o tem ni prejel zadosti glasov), izvoljen pa je bil tudi (Cisi-lin, KD) predsednik pokrajinskega lovskega odbora.
• Goriško šolsko skrbništvo obvešča, da je na oglasni deski na vpogled ministrska okrožnica št. 143 z dne 4. maja 1985 glede sestave novih prednostnih lestvic za suplence. Ukrep zadeva tudi šole s slovenskim učnim jezikom in sicer za poučevanje srbohrvaščine.
razna obvestila
Kulturno društvo Skala Gabrje obvešča, da bodo 27. in 28. julija gostovali z zborom na prireditvi »Poletna noč« v Hobišah na Koroškem. Ob tej priložnosti bo društvo priredilo avtobusni izlet. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Prijave in pojasnila pri Bernardu Floreninu.
L& Goriziana
______________________________________________ S. R. L.
GORICA - VIA D. D’AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
jine Cumpeta in končno predsednik deželne vlade Biasutti. V hebrejščini je goste pozdravil in se zahvalil 23 gostoljubnost Dulzin. Na prisrčni vesnosti so si izmenjali tudi pril02' nostna darila.
Po sprejemu na občini je bil v sinagogi še verski obred, ki ga j® pravil tržaški rabin Richetti. Naj °' menimo še, da je predsednik svetovne sionistične organizacije z dovoljstvom sprejel na znanje nacrt, naj bi v Gorici, prav v prostorih sinagoge, odprli institut za študij in dokumentacijo judovske kulture na območju Mittelevrope.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
V tednu od 26. maja do 1. junija so v Gorici zabeležili naslednje g1' banje prebivalstva:
ROJSTVA:
Federico Deffendi, Matteo Berto-lossi, Mariangela Cicoria, Julienne Marcon, Lorenzo Minini Štrukelj, -Da' niele Jacobacci, Christian Michelin-Gabriele Grion, Elisa Pellizzari, Giulia Ziani, Andrea Luisa, Elisa Polo-Dario Assante, Davide Carabeni.
SMRTI:
73-letna upokojenka Luisa Lestan, 58-letni upokojenec Enrico Devetak, 98-letna upokojenka Lucia Zampar vd. Sterni; 67-letni upokojenec Giorgio Vuinovich; 80-letna upokojenka Pavla Gomišček vd. Antonič; 63-let-na upokojenka Elvira Morsolin yu-Hassek; 79-letni upokojenec Felice Culot; 57-lefna gospodinja Antonia Boschi por. Liberale; 60-letni upoku jenec Armando Cadamuro; 52-letna gospodinja Silvana Marinič; 87-letna upokojenka Helena Mikluž vd. Cotič, 82-letna Argentina de Fomasari por. Marconi; 80-letna kmetica Giovanna Pociulin vd. Nardin; 84-letna upokojenka Pierina Buzzineli vd. Tei"' pin; 65-letni upokojenec Roberto Toffoletti; 76-letna gospodinja Emilia Zei; 74-letni upokojenec Giuseppe Zamero; 83-letna gospodinja Lucia Medeot vd. Gomišček.
POROKE:
bolničar Claudio Buttignaschi W bolničarka Loredana De Palo; inženir Silvio De Natale in uradmea Gabriella De Zorzi.
OKLICI:
tehnik Salvatore Garau in brezposelna Maria Grazia Coren; trgovec Loris Nanut in profesorica telesne vzgoje Narta Vižintin; bolničar Giuliano Bon in bolničarka Alessandra Stacul; študent Maurizio Peteani m študentka Irene Ziani; delavec Paolo Medeot in Arianna Pecorari.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »War games«
VITTORIA 17.30—22.00 »I sexy am°n della dolce Alice». Pripovedan mladini pod 18. letom.
CORSO Zaprto.
Trite
EXCELSIOR 17.30—22.00 »La doppi? bocca di Erica«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg republike, tel. 72-341-
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna v Štandrežu, t0-lefon 85-136.
POGREBI:
Danes v Gorici- ob 9-30 Giusepp® Bandelli iz mrliške veže glavnega P0" kopališča, ob 11. uri Maria Petrigb iz Zavoda sv. družine. Ul. Don Bose0 72 na glavno pokopališče.
Dijaki oddelka za zunanjo trgovin0 »Žiga Zois« v Gorici izrekajo ob i*' gubi očeta globoko sožalje Suzi Makuc-
ZAHVALA
Ganjeni nad tolikimi izrazi sožalju ob izgubi našega dragega
dr. Avgusta Sfiligoja
se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli izkazali pokojniku zadnjo čast.
Žena Zora, sin Savo in hči Majda z družinama-
Gorica, 5. junija 1985.
Iz besede v prostor
Ohridsko
Jože Javoršek: Intenzivna nega
V izdaji Založništva tržaškega tiska to pot prihaja m svetlo knjiga znanega pisatelja in esejista Jožeta Javorška ter s svojimi slikovitimi osvetlitvami poljubnih imen evropske kulturne zgodovine Pa tudi sedanjosti, dopolnjuje že kar bogato zbirko esejistike, ki je izšla ravno tako v okviru isto-smiselne zbirke ZTT — dovolj se je spomniti n. pr. knjig Josipa Vidmarja, Bojana Štiha, Pavleta Merkuja, Draga Jančarja in drugih, ki sestavljajo že zajeten kaleidoskop sodobne slovenske kulturne pa indi strogo filozofske misli.
Jože Javoršek navadno postreže — kadar gre za izbor esejev — za kakšno posebno okvirno viz in tudi v primeru »Intenzivne nege« ni razočaral svojih bralcev. Odločil se je preplesti svoja dra-zn-atična bolezenska stanja, ki se v pričujoči zgodbi dostikrat vrtijo okoli nič kaj prijetnih sob, sob *za intenzivno nego«, z na videz neurejenimi, na prvi pogled naključnimi miselnimi potovanji. Ta miselna potovanja po nekakšni asociativni logiki vajljubših ali 'tudi najbolj osovraženih imen evropske pa tudi slovenske literature, zajamejo dobršen del njegovih, se pravi avtorjevih najintimnejših Umetnostnih nazorov, po drugi strani pa so tudi Pronicljive analize umetnostnih pojavov. Vzpored-uo, ali bolj v vlogi kar tragičnega in mučnega bolezenskega ozadja, na katerem se vse omenjene duhovne peripetije dogajajo, pa se po slovesu s Prehojenim poglavjem umetniškega zanimanja spet znajdemo v bolniški postelji, sredi cevk in katod, grozljivo spektakularnih pregledov, ki jim ni videti ne konca ne kraja: posebno otipljiv je opis (ali resnično doživetje) intravenoznega pregleda srca, ki predstavlja učinkovito poetično prispodobo smrti, ki se našemu neumornemu mislecu in analitiku kar dobesedno in zlovešče sprehaja po lelesu. Vsa ta ovirna »bolezenska« situacija bi
končno bila lahko tudi izmišljena,. toda pazljivejše branje daje hitro vedeti, da gre za avtobiografsko doživetje — v nasprotnem primeru bi bilo seveda nujno v celoti poetizirati vso »naturalistično« muko ogroženega stanja.
In s kom se vse srečuje Jože Javoršek v sobah »intenzivne nege«, na »mejnih« področjih, kjer ni več kabinetnega razpredanja, ampak se misel ne samo slučajno ampak tudi zavestno hoče ukvarjati po možnosti s čim bolj bistvenimi stvarmi? Zgodba se prične v trenutku, ko on in Rolland Barthes modrujeta, kako »človek najljubše knjige svojega življenja nikoli ne napiše«. Avtor se spomni svoje življenjske ljubezni, velikega Shakespeara, v fiktivni želji, ki se ne bo verjetno nikoli uresničila, zasnuje naslov zbirke najljubših srečanj — naslov se bo glasil »Evropska knjiga«, potem pa se z vsem žarom posveti Shekespearu in njegovemu obravnavanju in doživljanju ljubosumja. Ljubosumja kot morda najbolj uničujočega čustva, ki razžira človeka, saj ne obvladuje samo erotičnega področja, ampak tudi področje uspeha in slave, položaja ter denarne moči. Enkraten prikaz Shakespearove »črne dame«, tako je »avonski labod« lastnoročno poimenoval svojo bolečino, ljubezen do prijatelja, enako neizpolnjena in razkrajajoča se — vse to je genija mučilo več kot deset let, dokler se ni na koncu odrešil v vseodpu-ščajoči in vserazumevajoči nivo strpnosti in ne-posedovalnosti.
Imeniten je pogled v usodno sobo med Poljanskim nasipom in Kapiteljsko ulico v Ljubljani, kjer sta živela Prešeren in leta kasneje Levstik, oba velika in tragična moža slovenske narodne zgodovine. Pa spet izlet nazaj k Shakespearu, ki je v glavnem osredotočil svojo pozornost osebam z dvora, kraljem in dvorjanom, kot da bi slutil
da lahko na ta način zajame človeka hkrati i njegovi javni in zasebni dimenziji.
Pa osvetlitev knjige »NOB na Slovenskem 1941-45«, ki ji avtor posveti velikansko mero svojega notranjega prepričanja. Čez nekaj trenutkov duhovita in vseobsežna analiza resničnega in ne literarnega Cyranoja de Bergeraca, vojščaka in pesnika s predolgim nosom. Opis in doživetje risb Barda lucundusa, vpogled v Racinovo »Fedro« in značaj tragedije, popotovanje po barvah Ferda Vesela in Nikolaja Omerze, skorajda sarkastična študija enega največjih pokvarjencev vseh časov, markija de Sada, ki pa je — po Javoršku — značaj brez primere, zakaj za vse je krvavo plačal in odsedel v ječi zaradi svojih praktičnih in tudi seksualno - ideoloških vragolij skorajda trideset let (!). Ob njem vzporednica s slovenskim Vitomilom Zupanom, kjer pa pisatelj dokaže, da le še ni tako zelo bolan, kot je izgledalo: bes na tega sodobnega avtorja, kombiniran s primerjavami de Sadorvega življenja, je že skorajda očarljiv v svoji baročnosti. Portreti Primoža Trubarja, Frana Levstika, slikarja Franceta Miheliča, uvajajo srečanju z imenitnimi Francozi, kot so: André Malraux, Paul Eluard ter Jean Paul Sartre. Imenitni portreti, kot tudi zarisi njihovih posebno kvalitetnih dimenzij. Končno se knjiga pokloni velikemu hrvaškemu pisatelju Miroslavu Krleži, pisatelj se je istočasno izkopal iz bolezenskih kriz, lahko zapusti sobo »intenzivne nege« in knjiga je zaključena. Toda tudi zaključek ostaja zvest fantazmagorični slikovitosti duhovnih prebliskov. Pisatelj se namreč vpraša, za koliko časa se je rešil mučenja, za koliko časa mu bo s takšnim Dantejevim peklom prizanešeno. Naj bo tako ali drugače, od vsega je ostala knjiga in knjiga ne more zboleti.	JANEZ POVŠE
poletje
Letos praznuje Ohridsko poletje, največja makedonska kulturna manifestacija svoj jubilej, 25-letnicc) obstoja. V teh letih je festival prerasel v vrhovno svetovno prireditev, ki bo tudi letos postregla z izjemnimi dosežki, in sicer od 12. julija do 20. avgusta, kolikor festival traja.
V
Ohridsko poletje zajema reprezentativen izbor glasbenih prireditev in gledaliških predstav, ki si jih letno ogleda več kot 20 tisoč obiskovalcev. Medtem ko ima glasbeni program izrazito mednarodno obeležje, je dramski repertoar tvorila uspešna dramska selekcija najboljših jugoslovanskih del in izvajalcev.
Svet festivala Ohridskega poletja je tudi za to »srebrno sezono« pripravil program 40 koncertov in gledaliških predstav. Ob domačih izvajalcih bodo nastopili tudi umetniki iz 12 držav, med njimi bo tudi francoski violončelist Andre Navarre, ki bo koncertiral 30. julija. Sicer pa bo festival 12. julija otvoril ansambel Makedonskega narodnega gledališča iz Skopja z opero Orfej. Naslednje dni bpdo gostovali zbor in orkester RTV Beograd, Makedonska filharmonija, violinist Pavel Kogan iz SZ, pianistka Ikuku Endo iz_Japonske ter vrsta drugih uglednih umetnikov. Napovedana je tudi premiera Molierovih Scapinovih zvijač.
Skupina 85 zaključila svojo sezono
O KULTURI VINSKE TRTE
Zvišala se je cena genijev in ustvarjalnega dela
V prijetnem kamnitem okolju kraške hiše v Repnu, kjer so si celo lastovice postavile svoje gnezdo, je v ponedeljek zvečer Skupina 85 zaključila svojo prvo sezono delovanja. Skupina, ki jo sestavljajo najrazličnejši tržaški intelektualci, je v svojem kratkem življenju vzbudila precej pozor Posti in naletela tudi na primerno odmevnost, saj je na široko razprla svo ja jadra in vanje lovi osvežujoč ve ter kulture, ki ni ravno najznačilnt j ša tržaška dika. In prav v imenu kulture se zbirajo tržaški razumniki, brez vsakršnih pregrad ter ustvarjajo pravo ozračje srečevanja, poleg tega, da pripravljajo pot razmišljanju o najrazličnejših tematikah.
Taka tema, sicer svojevrstna, je bila predmet razprave tudi v kraški hiši (last pokrajine). Pavle Merkù in Livio Poldini sta namreč govorila o kulturi trte na Tržaškem. Številne u-deležence je najprej v imenu Skupine 85 pozdravil prof. Venier, ki je napovedal tudi krajši poletni premor in prvo jesensko srečanje, ko bodo najbrž predstavili knjigo esejev Amalda Lressana o slovenski književnosti 19. stoletja. Knjiga bo izšla pri založbi Mondadori. Nato pa sta oba predavatelja razpredla zanimivo mrežo podatkov in ugotovitev.
Novi zunanji dopisnik SAZU Pavle Merkù je govoril o kulturi trte v zgodovini Trsta. Njegove raziskave se nanašajo predvsem na srednji vek, 0 katerem imamo precej podatkov Predvsem v benediktinskem arhivu SS. Martiri. Predavatelj je izhajal Predvsem iz enega dokumenta, in sicer »kuverte«, ki jo označuje štev. 673 in ki nudi izjemno popolno sliko o številu vinogradov, najemnikih in delavcih med leti 1308 in 1421. šlo je za izjemno velike posesti, last benediktincev, na katerih so delali, brez vsakršnih omejevanj, nasprotij, nesoglasij itd. člani obeh tržaških etničnih skupnosti. .
Drugi govornik Livio Poldini pa je izhajal iz ugotovitve, da bi bilo treba Prirediti veliko razstavo o vinski trti, kjer naj bi se prikazala vsa bogata zgodovina, s katero je opremljena žlahtna rastlina. S tem bi ljudje laže razumeli, kaj vse se skriva v kozarcu dobrega vina. Govornik pa se seveda hi omejil samo na oris tega predloga. V svojem posegu je povedal marsikaj zanimivega o razvoju gojenja trte, razmišljal, zakaj je vino na jugu slabše kakovosti, kje trta bolje uspeva itd.
Skratka, šlo je za zanimivo srečanje, kjer sta zgodovinski okvir in pa še praktično nazorni dobro ponazorila Problematiko, ki v svoji navidezni neznatnosti skriva v sebi pisano pahljačo vsakovrstnih zanimivosti, ob čemer izstopa tudi in predvsem del tržaške zgodovine, (mč)
Na sliki: Udeleženci ponedeljkovega srečanja v Repnu, kjer se je zaključila letošnja sezona Skupine ’85. Delavnost se bo ponovno nadaljevala po Poletnem premoru.
Po obdobju, kjer smo privilegirali skupinsko delo pred delom posameznika, kjer nam je »grupa« pomenila jamstvo za učinkovitost, se očitno vračamo v čas, ko ponovno cenimo individualni doprinos in torej tudi genialnost. Posameznik, ki s svojim genijem ustvarja in odkriva nove svetove, je postal nova zvezda tudi po zaslugi filma Amadeus; ali pa je uspeh filma označen z novimi vrednostnimi lestvicami?
Z genialnostjo posameznika prihaja seveda v ospredje tudi čar ustvarjalnosti in umetnosti. Po velikih laboratorijih, kjer skupina »možganov« raziskuje neznana področja z najmodernejšimi stroji in kompiuterji, se je v našo zavest izjemno vtisnil in nas pretresel genij glasbenika, ki ustvarja sam v mračni in mrzli sobici.
Prav na valu genialnosti lahko omenimo knjigo, ki je prav te dni izšla v Italiji. Gre za pesniško zbirko »Zvezek beležk«, ki jo je napisala komaj desetletna ruska pesnica Nika Turbina. Odkril jo je Evgenij Evtušenko, ki je k zbirki zapisal tudi predgovor. Zbirka je v Sovjetski zvezi žela veliko uspeha, sedaj pa so jo predstavili tudi v Italiji in to z največjo reklamo, saj so desetletna Niko pokazali tudi po televiziji in sicer v poročilih na prvem kanalu RAI; to se redkemu umetniku zgodi.
Pesmi male Nike so polne melanholije, odpirajo številne človekove probleme, posluh imajo do bolečine in kriznih stanj človeka. Nihče ne bi rekel, da jih je napisal otrok. Tudi to nas na svoj način spominja na Mozarta, ki je koncertiral po vsej Evropi, ko je bil še mlajši od Nike. Bo Nika še napisala dobre in boljše pesmi? Verjetno to ni niti bistveno; v našem novem malikovanju genijev bo uspela s prvo knjigo.
Odprta bo do 30. junija
Razstava Jakčevih risb v Sežani
V počastitev 40-letnice osvoboditve je sežanska knjižnica minuli petek pripravila srečanje z zgodovinsko o-sebnostjo, »očetom« slovenske grafike Božidarjem Jakcem. Da je Božidar Jakac ne le osrednja osebnost slovenskega slikarstva, temveč splošni pojem slovenske kulture je potrdil tudi petkov večer. Zanimanje za to prireditev je bilo tolikšno, da je bil prostor knjižnice že ob 18.30 do zadnjega kotička zaseden, prireditev pa je bila napove-
za 19. uro.
to priliko je B. Jakac prvič dal liski knjižnici in s tem javnosti, jled 30 svojih risb, ki so nastale ra leta 1947 prav tu na Primor-, v zgodovinskih dneh, ko je bila ično začrtana meja med Italijo goslavijo. Knjižnica je tokrat kot > pripravila tudi literarno razsta-n sicer Jakčevega sodobnika re-ionarja, pesnika in prevajalca a Klopčiča, ki bi letošnjo jesen lavai svojo 80-letnico, če mu smrt iškem marcu ne bi pretrgala se
i ustvarjalnega življenja.
eg B. Jakca in njegove žene iat-so se večera udeležili tudi pred ik Slovenske akademije znanosti netnosti, pisatelj Anton Ingolič, kov sin skladatelj 'Rok Klopčič, lilček Komelj - najboljši poznava-akčevega dela ih drugi pnjateji nosti, ki so prišli tudi iz najbolj [jenih kraških vasi.	-
pozdravnih besedah Lučke Ce-i je goste pozdravil tudi predsed-Ikupščine občine Sežana Tihomir čič, Anton Ingolič pa jc dal vse anje sežanski knjižnici, ki ze vr->t organizira tako pomembna sre-t in prireditve, ki imajo svoj od-ne le v občini, temveč v širokem
uiturni pomen in delo Božidarja ki ga je opravil za slovenski n povedala, kako je prišlo do te-
Božidar Jakac
stava prvič na ogled prav ter se zahvalila tako Jakcu Tatjani da sta gradivo za pripravila. Nato je spregovor ramern delu Mileta Klopčič
---» Fuuuriaia niegi
zrasw-y&i
ga epa Evgenij Onjegin, pe tov roman Junak našega ča nejeve pesmi, ki so visoke Klopčičevega in
prevajalstva. Povedala je, da je Mile Klopčič tisti pesnik, ki je v slovenski kulturi in zavesti utrdil in izčistil pojem umetniške socialne pesmi; obenem pa živi Klopčič v zavesti slovenskega naroda kot nepopustljiv in human borec za človekovo in narodno dostojanstvo.
Besede o Miletu Klopčiču je dopolnil še Aleksij Pregare, ki je imenitno recitiral izbor Klopčičevih pesmi.
Na razstavi je pregledno prikazano Klopčičevo najpomembnejše delo od prvih zbirk Plamteči okovi in Prepro-
ste pesmi do številnih prevodov. Literarna razstava je obogatena tudi z dragocenim dokumentarnim gradivom, ki so ga posodili sorodniki (fotografije, rokopisi, pisma. . .).
V celotnem večeru pa je bila gotovo najbolj zanimiva živa beseda Božidarja Jakca, ki je pripovedoval, kako je prišel na Primorsko v tistih zgodovinskih dneh jeseni 1947. leta, ko se je postavljala meja med Jugoslavijo in Italijo in spremljal manifestacije in množice ljudi, ter vse takratno dogajanje umetniško upodabljal. Na razstavi je 30 risb, ki bolj zgovorno kot vsake fotografije govorijo o takratnem razpoloženju in vzdušju ljudi v teh zgodovinskih dneh. Na razstavi so tako risbe iz zborovanj ljudi v Šempetru pri Gorici, Lijaku, vpodobljeni so partizani in angleški vojaki, kd so se takrat tu nahajali, ruševine Štanjela, Ajševica itd. Ker se je večera udeležilo veliko mladih, je na pobudo Lučke Čehovin Jakac obudil spomin na AYNOJ-evsko pot v Jajce in srečanje z maršalom Titom, ki ga je takrat portretiral.
.Pri večeru je sodeloval tudi dr. Mil-ček Komelj, ki je predstavil Jakca ne le kot umetnika in najpomembnejšega učitelja slovenske grafike, temveč tudi kot dragocenega dokumentarista. Saj Jakac hrani najbolj dragoceno svoje arhivsko gradivo. V sežanski knjižnici ima Jakčeva razstava dva dela. Poleg zgodovinskega opusa je tudi ciklus istrskih motivov, saj je znano, da je Jakac rad zahajal v Istro, v rodni kraj svojega očeta in da je prav Istri posvetil velik delež svoje ustvarjalnosti.
Po končani uradni prireditvi, se je Jakac še dolgo zadržal med ljudmi in se z njimi pogovarjal, saj se je večera udeležilo mnogo starejših, ki so se Jakca spominjali in se želeli z njim srečati po toliko letih, ko je tu risal.
3.. II.
Danes v Zahodni Nemčiji začetek evropskega košarkarskega prvenstva
Italijani in Jugoslovani med favoriti za kolajno
Spored 24. košarkarskega EP
SKUPINA A (Karlsruhe)
5.	JUNUA — 15.00 Poljska - Romunija; 18.00 otvoritvena slovesnost;
19.00	SZ - Francija; 21.00 Španija -JUGOSLAVIJA.
6.	JUNIJA — 15.00 SZ - Romunija;
18.00	spanna - Poljska; 22.00 Francija - JUGOSLAVIJA.
7.	JUNUA — 15.00 Romunija - Španija; 18.00 Francija - Poljska; 20.00 SZ - JUGOSLAVIJA.
8 JUNIJA — 15.00 Francija - Romunija; 18.00 JUGOSLAVUA — Poljska; ai.OO SZ - Španija.
9. JUNIJA — 15.00 JUGOSLAVIJA - Romunija; 18.00 Španija - Francija; 20.00 SV - Poljska.
SKUPINA B (Leverkusen)
5.	JUNIJA — 15.30 ITALIJA - ČS SR; 17.30 otvoritvena slovesnost;
18.00	ZRN - Nizozemska; 20.30 Izrael -Bolgarija.
6.	JUNIJA — 15.30 ITALIJA - ZRN;
18.00	Izrael - ČSSR; 20.30 Nizozemska - Bolgarija.
7.	JUNIJA — 15.30 ZRN - ČSSR;
18.00	ITALIJA - Bolgarija; 20.30 Izrael - Nizozemska.
8.	JUNUA — 15.30 ČSSR - Bolgarija; 18.00 Izrael - ZRN; 20.30 Nizozemska - ITALUA.
9.	JUNIJA; 15.00 Nizozemska - ČS SR; 17.00 ZRN - Bolgarija; 19.30 Izrael - ITALIJA.
FINALNE TEKME (Stuttgart)
11.	JUNIJA (četrtfinale)
15.30; 5.	sk.	B	-	6.	sk.	A	(1)
18.00: 2.	sk.	B	-	3.	sk.	A	(2)
20.30: 1.	sk.	B	-	4.	sk.	A	(3)
12.	JUNIJA
15.30: 6.	sk.	B	-	5.	sk.	A	(4)
18.00: 3.	sk.	B	-	2.	sk.	A	(5)-
20.30: 4.	sk.	B	-	1.	sk.	A	(6)
13.	JUNIJA (polfinale)
15.30; por. 1 - por. 4 (7)
(finale za 11. - 12. mesto) 18.00: por. 2 - por. 3 (8)
20.30: por. 5 - por. 6 (9)
14.	JUNIJA
15.30: zmag. 1 - zmag. 4 (10) (finale 9. - 10. mesto)
18.00: zmag. 2 - zmag. 3 (11)
20.30; zmag. 5 - zmag. 6 (12)
15.	JUNIJA (finali)
17.00: zmag. 8 - zmag. 9 (5. - 6. mesto)
19.30: por. 11 - por. 12 (3. - 4. mesto)
16.	JUNIJA 17.00: por. 8 - por. 9 (7. - 8. mesto)
20.00: zmag. 11 - zmag. 12 (1. - 2. mesto)
S kvalifikacijskimi srečanji v Karls-ruheu in Leverkusenu (finalna bodo v Stuttgartu) se danes prične 24. evropsko košarkarsko prvotnstvo, na katerem med favorite za kolajno sodita tudi Jugoslavija in Italija, poleg seveda Sovjetske zveze, Španije in seveda domače reprezentance. »Azzurri« bodo v Nemčiji hranili zlato odličja, ki so ga pred dvema letoma osvojili v Nantesu, medtem ko bodo Jugoslovani skušali popraviti slab vtis, ki so ga tedaj zapustili, saj so zasedli skromno 7. mesto, medtem ko je srebro osvojila Španija, bron pa Sovjetska zveza.
Italija je v ZRN odpotovala z dokaj različno postavo od tiste, ki se je u-veljavila- v Franciji, poleg tega ni manjkalo nekaj polomik zaradi izbir trenerja Gambe (ob koncu prvenstva bo Gamba zapustil reprezentanco, pri kateri ga bo zamenjal Bianchini). Manjkali bodo namreč Meneghin, ki ne igra več za državno vrsto, medtem ko sta Riva in Bonamico težje poškodovana, Caglierisu in Tonutu pa sa je trener odrekel iz tehničnih razlogov. Te odsotnosti se bodo verjetno precej poznale, čeprav v italijanskem taboru ne manjka optimizma, a tudi ne previdnosti, saj se v zadnjih prijateljskih srečanjih »azzurri« niso posebno izkazali, čeravno to ni pravo merilo, da bi jih lahko objektivno sodili, ker na takih tekmah trenerji o-bičajno ne razkrijejo povsem svojih adutov.
Tudi v jugoslovanski vrsti ne manjka novosti, začenši s trenerjem. Eki
po sedaj vodi čosič, od tistih, ki so pred dvema letoma doživeli polom v Limogesu in Nantesu sta ostala le Dražen Petrovič in Sunara, ki pa pred dvema letoma nista mogla resneje posegati v boj, kajti vsaj na začetku je vse slonelo na čosiču, Kičanovicu, Dalipagiču in Slavniču.
»Plavi« so se na odhod v Nemčijo vestno pripravljali, skrbno pa je njihovo vodstvo tudi spremljalo nastope tekmecev, ki sodijo v krog favoritov: prof. Nikolič je gledal Špance in ekipo SZ, Zoran Slavnič Italijane in Nemce. Tudi slog igre so povsem spremenili, saj sedaj temelji na hitrosti in protinapadu, zaradi česar je tudi igra centrov drugačna. Prav s tem bi lahko presenetili nasprotnike.
Poglavje zase je Sovjetska zveza, ki sicer razpolaga z ogromnim človeškim potencialom, vprašanje pa je, kako ga bo znal njen trener izkoristiti.
Na domačih tleh zna biti izredno nevarna tudi ZRN, ki lahko računa na nekaj odličnih igralcev. V prvi vrsti sta tu Schrempf in Blab, ki študirata v ZDA in sta bila celo med najboljšimi igralci minulega tekmovanja v NCAA. Poleg njiju pa v ZDA študirajo še Meyer, Nuerberger, Sa-uer in Welp, torej polovica reprezentance.
Tu je še Španija, ki gotovo sodi v evropski vrh, čeprav bo seveda treba videti, kako bo lahko nadoknadila odhod Corbalana, ki je bil njena gonilna sila.
Košarkarski turnir Don Bosca
Jadranovcem tretje mesto
Na regaii v razredu optimist
Sirenini jadralci so se odrezali
Jadran — Servolana 95:82
(48:42)
JADRAN: Čuk 9 (1:2), Pregare 14 (4:5), Gulič 27 (7:11), Korošec 2, Ban 7 (1:1), Kojanec 2, Rauber 28 (4:6), Pieri 6 (2:3).
TRST — V finalu za 3. mesto- na košarkarskem turnirju, ki ga je priredil Don Bosco, so jadranovci, čeprav so znova nastopili v okrnjeni postavi, brez težav premagali Servo-lano. Jadran je bil namreč vseskozi v vodstvu, tako da njegov uspeh ni bil nikoli v dvomu, čeprav se je Servolana na vse kriplje tuđila, da bi izborila prestižen uspeh. Naši so pokazali lepo in atraktivno igro, privoščili pa so si tudi nekaj spektakularnih akcij. Lahko rečemo, da so prav vsi, ki so stopili na igrišče, povsem zadovoljili, prijetno pa je presenetil še zlasti Pregare in z njim vsi mlajši.
V finalu za 1. mesto je prvoligaš Stefanel s 104:59 premagal domači Don Bosco.
Sledilo je nagrajevanje, ki je našim prineslo še eno zadoščenje, saj je bil Rauber izbran za najuspešnejšega igralca turnirja, medtem ko so za najboljšega proglasili Lanzo.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Neroden spodrsljaj Bregovih košarkarjev
Saba - Breg 68:58 (31:38)
BREG: Kapič 1 (1:2), Žerjal 6, Male 1 (1:2), Menegatti 10 (2:7), Barut 6 (0:2), Race 6, Pertot, Sosič 9 (3:4), Strajn, Zobec 19 (1:4).
Po štirih zaporednih zmagah so Brežani v peti tekmi play-offa za prestop v višjo ligo nerodno izgubili s Sabo. Tokrat sta našim fantom povsem zmanjkali koncentracija in motivacija, ki sta doslej v glavnem pripomogli k odlični igri Brežanov v tem play-offu. V bistvu so tokrat »plavi« podcenjevali nasprotnika, čeprav je bil očitno slabši v vseh košarkarskih elementih, vendar je igral na vse ali nič in je zato zasluženo zmagal. Do konca mora Breg sedaj odigrati še povratni del play-offa, to je pet tekem, od katerih pa mora zmagati vsaj tri, da se uvrsti v promocijsko ligo. (D. čok)
Rossi, Tardelli in Boniek zapuščajo Juventus
CIUDAD MEXICO — Rossi in Tardelli sta včeraj v Mehiki, kjer sta z državno reprezentanco, napovedala svoj namen, da zapustita Juventus. Za sedaj nista povedala, h kateremu društvu nameravata prestopiti. Medtem ko je Rossi ob koncu sezone povsem prost in lahko krene, kamor ga je volja, pa Tardellija veže z Ju-ventusom petletna pogodba (dve morata še preteči, za tretje pa velja opcija), vendar je izrazil upanje, da bodo ugodili njegovi prošnji.
Po včerajšnjem treningu v Turinu pa je svojo odločitev, da po treh letih zapusti Juventus, sporočil tudi Poljak Boniek, ki pa ni hotel nič pove-
Mlajša skupina jadralcev TPK Sirena se je v nedeljo v Miljah udeležila prvega niza regat v razredu optimist za jadralce »under 12«, na katerih je nastopilo skupno 31 kadetov XI. cone. Regata je bila veljavna za consko selekcijo za pokal »Primave-la« (prvojadro) ali »Pokal predsednika FIV« (Coppa presidente della FIV) 1985.
Pokal »prvojadro« je italijanska jadralna zveza letos prvič vključila v svoje koledar regat z željo, da bi med najmlajšimi širila ljubezen do te športne zvrsti.
Vsaka jadralna cona ima nalogo, da v poletni sezoni priredi najmanj
dati, kje bo igral. Dejal je le, da se zanj zanimajo tri, štiri društva. Pristavil je še, da je Juventus imel opcijo, ki je zapadla 31. marca in ko mu niso iz društva nič sporočili, se je odločil, da menja sredino.
Teniško prvenstvo Francije
PARIZ — Teniško prvenstvo Francije prehaja v zaključno fazo. Nastop v moškem polfinalu si je najprej zagotovil Američan McEnroe, ki je s 6:7, 6:2, 6:2, 3:6, 7:5 premagai ove-da Nystroema. Drugi polfinalist je Šved Wilander, ki je s 6:4, 7:6, 6:7, 7:5 premagal Francoza Laconteja. Druga dva polfinalista bosta izšla iz srečanj Connors (ZDA) - Edberg (šve.) ter Jaite (Arg.) - Lendl (ČS SR).
tri jadralne regate, veljavne za consko selekcijo, štirje najbolje uvrščeni jadralci se bodo po nizu omenjenih treh selekcijskih regat udeležili državnega finala, ki bo konec avgusta v Ostii. Prvouvrščena posadka na finalu bo osvojila »pokal prvojadro 1985«.
V enajsti coni je bila prva področna selekcija v nedeljo v Miljah, Sirenini jadralci pa so želi lep uspeh. Končno prvo mesto je namreč pripadlo 11-letnemu Karlu Ferfolji, ki je bil najhitrejši v prvi preizkušnji, v drugi pa je zasedel drugo mesto. E-najstletni Marko Debeljuh je bil na prvi preizkušnji tretji, na drugi pa šesti in si je priboril prav toliko točk kot Lorenzo Bressani (SVBG), vendar je bil slednji na drugi preizkušnji prvi, tako da je na splošni lestvici zasedel tretje, Debeljuh pa četrto mesto. Devetletna Certa Meucci je bila 23. Marjana Debeljuh, ki bo dopolnila devet let novembra, pa 26. mesto. Drugo mesto na splošni lestvici je zasedel Michele Paoletti (SVBG).
Ta mesec bodo Sirenini jadralci v razredu optimist zasedeni vsako nedeljo: 9. t.m. se bodo udeležili regate v Sesljanu, 16. v Benetkah, 23. v San Giorgiu pri Nogaru in 30. na jezeru Cavazzo. (A. D.)
Nov svetovni rekord v metu kopja
VZHODNI BERLIN — Vzhodna Nemka Petra Felke je z znamko 75,26 m postavila nov svetovni rekord v metu kopja. Prejšnja znamka (74,76 m) je pripadala finski tekmovalki Tiini Ldllakovi, ki jo je postavila ju nija pred dvema letoma.
kratke vesti - kratke vesti
Na pokrajinskem atletskem tekmovanju v šesteroboju za naraščajnice
Uspešen nastop predstavnic Bora Inf ordate
Na pokrajinskem atletskem tekmovanju v šesteroboju za naraščajnice, ki je bilo konec tedna v Trstu, so se Borove predstavnice dobro odrezale. Posebej gre omeniti tudi uspešen nastop kadetinje Martine Gerlani, ki se je pomerila le v metu kopja in dosegla nov deželni rekord z odlično znamko 36,20 m, ki ji skoraj zagotavlja nastop na državnem prvenstvu in morda tudi dobro uvrstitev na njem.
V šesteroboju pa so tekmovale Borove naraščajnice Lidija Glavina, Tanja Kalc in Veronika Gerdol. Prvi dve sta dosegli normo za državno prvenstvo za posameznike, ki je na prejšnji tekmi v šesteroboju za las ušla. Gerdolova je sicer nastopila samo v petih disciplinah, v pomoč klubskim tovarišicam', saj je omenjeno normo že izpolnila. Omenimo lahko nekatere posamezne rezultate. Kalčeva je zbrala dobrih 3.520 točk, v državno
merilo pa sedi tek na 100 m ovire, saj je razdaljo pretekla v 15” in s tem postavila nov osebni rekord v tej disciplini, ki jo je že popeljal v sam državni vrh. Kot smo omenili, je Veronika Gerdol nastopila samo v petih disciplinah, saj ni tekmovala na 400 m. Vsekakor ne gre prezreti dobrega rezultata v skoku v višino, kjer je s 153 cm postavila nov osebni rekord, pa dober dosežek v skoku v daljino (492 cm). V dodatni tekmi je nastopila še Vera Krmec, ki je kljub poškodbi v daljino skočila 512 cm.
Štiri atletinje Bora Infordate Lidija Glavina, Veronika Gerdol, Tanja Kalc in Vera Krmec bodo tako nastopile na državnem prvenstvu v šesteroboju za posameznike, ki bo 15. in 16. t.m. v Brambateju pri Bergamu. To je gotovo lep uspeh zamejske mladinske atletike, ki posega tako v državno
elito. Najboljše možnosti za dobro uvrstitev na državnem nivoju pa ima Veronika Gerdol. Toda o tem, kaj se bo zgodilo, bomo še poročali.
REZULTATI:
1. Tanja Kalc (Bor Inf ordata) 3520 točk: 100 m ovire 15”, višina 145 cm, krogla 8,58 m, daljina 495 cm, kopje 16,28 m, 400 m r4”5; 2. Laura Makovec (Edera) 3395 točk; 3. Lidija Glavina (Bor Infordata) 3218: 100 m o-vire 16”7, višina 150 cm, krogla 7,98 m, daljina 471 cm, kopje 17,66 m, 400 m 1’06”5; 5. Veronika Gerdol (Bor Infordata): 100 m ovire 16’.’4, višina 153 cm, krogla 8,69 m, daljina 4,92 m, kopje 27,32 m, na 400 m ni tekmovala.
DODATNE TEKME: daljina (naraščajnice): 1. Vera Krmec 512 cm; daljina (kadetinje) : 1. Martina Gerla ni 430 cm; kopje (kadetinje); 1. Mar-
tina Gerlani 36,20 m (nov deželni rekord).
Podjetje Friulexport čestita igralkam in trenerjema združene ekipe
FRIULEXPORT
za odlično osvojitev naslova državnih podprvakinj v kategoriji deklic.
À--------------------------
Za las vam je ušel državni naslov. Bo pa za prihodnje leto. Ekipi
FRIULEXPORT čestita Združena ekipa Meblo.
pismo uredništvu
FRIULEXPORT DA FRIULEXPORT NE
(Prejeli smo s prašnjo za objavo )
Slovenska zamejska ženska odbojka je imela v zadnjih dveh desetletjih več vrhuncev: po nastopanju v " ligi je posegala s svojimi igralka1111 celo do državne reprezentance, dvakrat pa je bila na mladinskem področju celo državni podprvak. Enega od teh dveh izjemnih uspehov so v nedeljo dosegle mlade igralke šester-ke Friulexport. Kaj taka uvrstitev pomeni v panogi, ki je med ženskimi športnimi igrami v Italiji MF bolj razvita, si ni težko predstavljati in bi se z njo nedvomno prav rado ponašalo vsako, tudi zelo močno in znano društvo.
Tem bolj so me zato presenetile vesti, po katerih naj bi odborniki, ki odločajo o politiki združenih slovenskih odbojkarskih ekip na Tržaškem sklenili zdaj to ekipo enostavno razpustiti in z njenimi igralkami pome-siti luknje v drugih šestericah, med katerimi naj bi bil tudi Meblo. F™ tem je baje prišlo do sklicevanja na nekakšen dogovor izpred dveh let’ po katerem naj bi bil Friulexport rezervoar, iz katerega naj bi črpali naraščaj za druge šesterke, predvsem Meblo.
Tudi če je bila pred dvema letoma taka odločitev racionalna in del stvarnega razvojnega načrta, pa ni nobenega dvoma, da to danes ne mo-^ re biti več. Medtem so se namreč stvari okrog igralk Friulexporta temeljito zasukale. Pošteno moramo priznati, da ni pred dvema letoma nihče niti' v sanjah pomislil, da bi lahko postala ta skupina naših deklet, zbrana iz vseh vetrov, druga najuspešnejša šesterka Italije v svoji kategoriji.
Če k temu dodamo dejstvo, da to ni bil plod slučaja, ampak rezultat trdih delovnih navad vseh igralk in izredno strokovnega pristopa tehničnega vodstva pri treniranju ekipe, potem nam mora biti že jasno, da je bil v teh dveh letih vložen v ta odbojkarski kolektiv kapital, ki je začel že danes vračati velike obresti. In če jih vrača danes, ni nobenega dvoma, da jih je sposoben vračati tudi jutri.
Toda pogoj je le eden: celotna ekipa mora ostati skupaj, ostati mora tisti organizem, okrog katerega je treba vse, kar še potrebuje, dograjevati, ne pa ga razkrojiti zato, da bi Z njim za leto ali dve podaljšali životarjenje tej ali oni ekipi, ki ima morda tudi zveneče ime, pa nobene perspektive.
Tudi ze mi ne zdi prav, da je bilo vse, kar je bilo sklenjeno, odločeno za zeleno mizo in pri tem ni nihče vprašal igralk, če se z vsem tem strinjajo in če so se same pripravljene raziti iz izjemno uigrane skupnosti in iz šesterke, pred katero se šele začenja odpirati perspektiva novih’ velikih dosežkov. Tako kramarstvo smrdi po zatohlem in samozadostnem’ oblastniškem prepričanju, po katerem naj bi pač igralci zgolj igrali, drugi pa barantali z njimi kot osebami in z njihovimi dosežki.
■»Nagrada«, ki so jo igralke prejele ob povratku v Trst, namreč vest, dd potem, ko so se povzpele v sam vrh italijanske mladinske odbojke kot ekipa ne obstojajo več, je v najboljšem primeru odraz izredne kratkovidnosti naših odbojkarskih »politikov«, ki skušajo luknje v stari, raztrgani obleki pokrpati s krpami, ki jih režejo i2 nove obleke.
Bojan Pavletič
Novi odbor ŠK Devin
Na četrtkovi seji so si odborniki ŠK Devin takole porazdelili funkcije: glavni odbor bodo sestavljali predsednik: Mario Carli, podpredsednik Edi Bemhart, tajnik Lucijan Sosič, blagajničarka Silvana lori, referent za rolke Anton lori, referent za nordijsko smučanje Rado Širca, referent za alpsko smučanje Ruggero Pieri, referent za planinstvo Bruno Škerk, gospodar Mario Legiša.
Poleg glavnega odbora bosta delovala še dva pododbora, in sicer za nordijsko smučanje ter za alpsko smučanje in planinstvo, ki bosta odgovarjala neposredno predsedniku. Nadzorni odbor pa je takole sestavljen: dr. Marinka Terčon, Katja Škerk in Sergio Paulina.
I
I

Srečanje osnovnošolcev v Doberdobu, Sovodnjah in Gorici
dan na osnovnih šolah na Goriškem
v
Športni
. Na nedeljski goriški strani dnevnika ■te bila že objavljena slika s poročilom 0 srečanju vseh goriških osnovnošol-cev v Doberdobu, Sovodnjah in Goječi. Danes objavljamo sezname ude-leženeev in izide v posameznih pano-Sah in krajih.
V Dohjerdobu So v igri med dvema ?Snjema nastopila tri moštva tretjih jfl četrtih razredov: dve sta bili iz Doberdoba in eno iz Jamelj in Dola. Zmagali so Jameljci in Dolani v sestavi: t-roselli, J. Sobani, M. Sobani, Deve-Leghissa, A. Sobani, N. Soban, Radetti. Sledilo je moštvo Doberdob v sestavi: Kadež, B. Frandolič, rerletič, Zampar, Ferfolja, Lavrenčič, ««lier, x. Jelen, B. Jelen, M. Fran-uolič. Moštvo Doberdob B pa je bilo sestavljeno tako: D. Gergolet, Fer-.°jja, Lakovič, P. Gergolet, Lavren-bjč, M. Gergolet, P. Gergolet, Peric, Gergolet, N. Gergolet. Moštva so “'la mešana.
y poligonu v dvojicah so nastopili “cenci in učenke prvega in drugega “azreda. Rezultati: Dan jel Sobani -““lejka Devetak (40,9), 2. Boštjan Fer-jetič - Ivan Gergolet (42,4), 3. Gabrijel Nardon - Pierangelo Pahor 1™.2), 4. A. Farra - D. Lorenzutti, 5.-6. y Pizzo - R. Ferfolja: D. Radetti - D. postini, 7. M. Lavrenčič -K. Peric, “• D. Gergolet - P. Pahor, 9. A. Ger-Solet D. Lavrenčič, 10. T. Frandolič -k- Ferletič, 11. V. Lavrenčič - M.
Lavrenčič, 12. D. Bertinazzi - I. Peric, 13. S. Leghissa - S. Bruni, 14. S. Leghissa - B. Donda, 15. M. Devetak - F. Legiša.
V Gorici je nastopilo v turnirju igre med dvema ognjema za tretje in četrte razrede osem moštev: dve
V nedeljo je bil v Zagrebu odbojkarski turnir za pionirje in pionirke, ki so se ga udeležile moške in ženske reprezentance Hrvaške, Slovenije in ZSŠDI. Turnir je drugič na sporedu, v obeh konkurencah pa je bila najboljša reprezentanca Hrvatske pred Slovenijo in ZSŠDI.
Čeprav so se naši predstavniki in predstavnice dobro borili, so morali vseeno položiti orožje proti objektivno boljšemu nasprotniku. Sicer pa je bil rezultat stranske važnosti, saj je šlo tu predvsem za medsebojno spoznavanje in navezovanje stikov.
Moška postava ZSŠDI: Juren, Bo-škin, Prinčič, Sošol, Gaeta, Gulin, Vogrič, Kuel in Feri.
Ženska postava ZSŠDI:	Viđali,
moštvi iz Števerjana (Gradnik), dve z Livade (Župančič), eno iz Štandreža (Erjavec), eno iz središča (Bevk), eno iz Pevme (Abram) in dve mešani (Podgora - Bevk, Župančič - Erjavec). Prvo mesto je zasedlo moštvo Župančič C v sestavi: Marassi, Klanjšček,
Križmančič, Sosič, Dmovšček, Milkovič, Filipovič, Komar, Velikonja, Tavčar, Malmenvall, Vižentin in Masten.
REZULTATI - ženske: Slovenija -ZSŠDI 2:0 (15:1, 15:6); Hrvatska -ZSŠDI 2:0 (15:8, 15:4); Hrvatska -Slovenija 2:1.
LESTVICA: 1. Hrvatska 4 točke, Slovenija 2, ZSŠDI 0.
REZULTATI - moški: Slovenija -ZSŠDI 2:0 (15:7, 15:10); Hrvatska -ZSŠDI 2:0 (15:5, 15:6); Hrvatska -Slovenija 2:1.
LESTVICA: 1. Hrvatska 4 točke, Slovenija 2, ZSŠDI 0.
Naslednje odbojkarsko tekmovanje med temi tremi ekipami bodo organizirali zamejski športniki
Primožič, Brisco, Bello, Paoletti, Perla, Bevilacqua, Skarabot, Ferlan. Drugo mesto jei pripadlo moštvu šole Gradnik iz Števerjana B v sestavi: Di Battista, Drufovka, Graunar, Humar, Manià, Maraž, Medvešček, Mi-klus, Prinčič, Vogrič. Moštvo Župančič A si je osvojilo tretje mesto v sestavi: Borghese, Ambrosi, Žerjal, Sfiligoj, Mažgon, De Biasi, Pribik, Primožič, Pisk, Guglietti.
V	poligonu je nastopilo devetintrideset dvojic. Tekmovanje je bilo zelo izenačeno. Objavljamo imena prvih petnajstih dvojic: J. Leopoli - D. Pintar, D. Gallo - M. Makuc, S. Feri -M. Pintar, C. Jussa - M. Ožbot, S. Macuzzi - E. Komjanc, N. Pintar - P. Miklus, H. Brajnik - A. Lutman, A. Plesničar - D. Klanjšček, M. Kore-čič - A. Černič, M. Fattore - M. Pintar, R. Mučič - D. Pavio, D. Volk -S. Mučič, E. Riggio - I. Lovisoni, R. Illicher - A. Černigoj, S. Žara - E. Černič.
V	Sovodnjah je bilo največ osnovnošolcev, ker so tekmovali tudi peti razredi v turnirju med dvema ognjema, ker je zaradi popravila stadiona odpadla atletika. Sodelovala so moštva Bevk A, Bevk B, Pregelj, Župančič, Abram, Vrh, Voranc, Kosovel -Gruden, Podgora, Erjavec, Gradnik, Butkovič. Prvo mesto je zasedlo moštvo z Vrha v sestavi: K. Devetak,
D. Devetak, C. Pellegrin, A. Devetak, S. Černič, E. Černič, S. Černič, M. Tuniz, T. Devetak, A. Černič. Drugo mesto si je priborilo moštvo Bevk A skupaj z moštvom Butkovič t.j. z enakim številom točk. Bevk A je nastopilo v sestavi: Tomšič, Zavadlav, Pahor, Quinzi, Micottis, Mila, Klem-še, Benedetti, Bordon, Lo Grasso. Butkovič je predstavil moštvo v taki sestavi: Peršolja, Florenini, Germinare, Petejan, Peteani, Devetak, Miloc-co, Cemic, Cescutti, Pelicon.
V turnirju tretjih in četrtih razredov so izidi bili naslednji: 1. Butkovič A, 2. Rupa, 3. Butkovič B. Sestave: 1. Cescutti, Florenin, Meniš, Primožič, Tomšič, G. Kovic, M. Kovic, Marson. 2. Černič, Čavdek, Devetak, Paoletti, Kovic, Klemše, Tomšič, Kovic. 3. Devetak, Landò Musina, Pelicon, Tom-masi, Ravasin, K. Tommasi.
Končno še izidi poligona v Sovodnjah: 1. š. Tomasi - M. Tomšič (26,9), 2. S. Tomasi - B. Cotič (27,5), 3. V. Černič - S. Boškin (28,9), 4. S. Pellegrin - K. Devetak, 5. N. Čemic - S. Pellegrin, 6. M. čemic - V. Peteani, 7. D. Tomšič - Z. Boškin, 8. D. Černič - A. Nanut, 9. S. Tomšič - D. Cotič, 10. M. Čemic - S. Zafanin, 11. V. Florenin - V. Čavdek, 12. M. Urdih -K. Zotti, 13. F. Bruno - T. Tomšič, 14. I. Perkon - S. Osbot, 15. M. Klemše - S. Čemic.
R. A.
V nedeljo mednarodni turnir za pionirje in pionirke
Odbojkarji ZSŠDI v Zagrebu
Prva preizkušnja za naslov državnega prvaka
Tretje mesto Roberte Sardoč
. To nedeljo so se rolkarji SK Devin ŠZ Mladina odpravili na prvo preizkušnjo za naslov državnega prvaka, tekmovanje je bilo v Artem (Bel-juno), organiziralo pa ga je rekrea-rtvno športno združenje Artem in opartful.
Tekmovanja se je udeležilo kar 272 rolkarjev iz 25 društev. SK Devin je ““stopil na tekmovanju z devetimi roloji, ŠZ Mladina pa z eno rolka-rico. Za Mladino je v kategoriji mia-“'nk tekmovala Roberta Sardoč in 5“sed]a prav dobro tretje mesto. Za “kvinčane pa so tekmovali v katego-11 Ji cicibanov: Andrej Legiša, ki je zasedel 11. mesto, David Širca je 13., Aljoša Gabrovec 17., Dean “rte 18. in Andrej Mervič 19.
Treba je poudariti, da so ti atleti ““ njihovih prvih tekmovanjih in da Torajo tekmovati proti mnogo starej-Sln} tekmecem. V kategoriji mlajših z“četnikov pa je Andrej Antonič zajedel solidno 7. mesto. Letos je An-“nič prestopil v višjo kategorijo, ta-0 da tudi on mora tekmovati proti starejšim tekmecem in na daljših žogali.
Mitja Pernarčič je bil 22., Ervin “N 25., Rajko Zejčevič pa je žal 500 “J Pred ciljem zlomil rolko in moral “vstopiti. SK Devin se je kot klub “VTstil na 16. mesto, ŠZ Mladina pa “a 24.
„	LESTVICA
WCIBANI — 5.500 m T Fabio Sorresi (72) 14’46”03 (Da-tIleho Sportime Milano); 11. Andrej
Legiša (75) 18'25”01 (SK Devin); 15. David Širca (75) 21’08”00 (SK Devin); 17. Aljoša Gabrovec (74) 21’49'’05 (S KDevin) ; 18. Dean Peric (74) 23 minut 34”02 (SK Devin); 19. Andrej Mervič (75) 24’28”07 (SK Devin). MLAJŠI ZAČETNIKI — 11.300 m 1. Mirco Bertoldo (69) 25’59”00 (SC Schio); 7. Andrej Antonič (71) 28’23”03 (SK Devin) ; 22. Mitja Pernarčič 31 minut 58”04 (SK Devin); 25. Ervin lori (70) 23T5”07 (SK Devin).
Elio lori
obvestila
TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA prireja tečaj za mladino, ki se bo začel v ponedeljek, 10. junija, na Padričah. Tečaj, ki ga bo vodil prof. • Boris Ko-šuta, bo potekal v desetih lekcijah. Vpisovanje v soboto, 8. junija, od 19.30 do 20. ure na teniških igriščih na Padn-čah ali po 20. uri pri Karlu Rudežu
el. 763-229).
TPK SIRENA
vešča, da je tajništvo kluba na razlago članom in prijateljem vsak dan azen ob sredah, nedeljah in prazni hi od 18. do 20. ure. Telefon 422696. ŠPORTNA ŠOLA TRST oroča, da bo nadomestila zaostau in plavalnega tečaja na Alluri danes, junija, ob običajni uri. S tem se plavalni tečaj za letošnje leto kon-
1.
JADRALNI KLUB ĆUPA Vpisovanje v tečaje optimistov in ja-alnih desk, ki jih organizira jadral-klub Čupa, se bo nadaljevalo po 15. iiiju na društvenem sedežu v Sesljan-em zalivu.
V soboto v telovadnici goriškega Kulturnega doma
Nastop telovadcev Gorice in Nove Gorice
Veliko število staršev in prijateljev se je zbralo v soboto popoldne v telovadnici goriškega Kulturnega doma na zaključni prireditvi sekcije za orodno telovadbo in ritmično gimnastiko ŠD Dom. Prisotne je v imenu sekcije pozdravila tajnica Sonja Primožič, ki je poudarila pomembnost te dejavnosti v okviru goriškega športnega društva in pozvala vse tiste, ki še oklevajo, naj pohitijo v vrste mladih telovadk in telovadcev.
Spored so najprej začele najmlajše članice Doma, ki so tekmovale z novogoriškimi vrstnicami. Med najmlajšimi so se dobro odrezale domačinke', medtem ko so bile Novogoričanke boljše v skupini od 8. do 10. leta starosti.
Najmlajše: 1. Raffaella Vairone; 2. Kristina Jussa; 3. Michela Kore-čič, sledijo Ivana Di Dio, Jerina Lovisoni in Martina Humar.
Starejše: 1. Dolores Buzik (N. Gorica); sledijo Martina Bevilacqua, Sanja Ferlan, Katja Šuligoj, Majda Klemše, Ksenija Gugliatti in Erika Briško.
Drugi del sporeda je obsegal eksi-bicijski nastop domovih telovadcev, ki so nastopali na raznih prvenstvih v Sloveniji ter deklet z nekajletno izkušnjo v ritmični gimnastiki. Vsi so ob koncu iz rok predsednika ŠD Dom arh. Jožeta Ceja dobili spominske kolajne. To so Matija Marassi, Matej Makuc, Mario Korečič, Saša Primožič, Erik Zavadlav, Boris Sfiligoj, Šte-
fan Mažgon, Mirko Fbrlan, Robert Makuc, Tomaž Klemše, Tanja Curto in Sonja Makuc. Kolajno so dobili tudi pripravniki in sodelavci vaditeljev Mitja Rupel, Marta Primožič in Damjana češčut.
Ob zaključku je predsednik ZSŠDI Odo Kalan podelil diplome 11 tečajnicam, ki so se udeležile tečaja za
vodenje predšolske mladine. To so Tanja Vižintin, Katrin Lovisutti, Lara Vižintin, Tanja Petean, Mariza Florenin, Nada Devetak, Nadja Marassi, Sonja Štekar, Katja Humar, Marta Primožič in Damjana češčut.
Na sliki: najmlajše telovadke Gorice in Nove Gorice pred sobotnim nastopom.
Tradicionalni mednarodni turnir za 12. Kraški pokal
Množičnost in kvaliteta odliki turnirja
balinarska sekcija športnega krož-“ Kras je v okviru 21. razstave vin Priredila tradicionalni mednarodni “knarski turnir za 12. Kraški pokal, umirja se je udeležilo 14 četverk , zamejstva in matične domovine, st-u0 “““rile moči na štirih balinar-Zari .s*'ezal' v Zgoniku in Repnu. V «“Jem trenutku je prijavila svoj astop na Krasovem pokalu tudi e-Pa Emona comerce iz Ljubljane, Je zamenjala Portuale. Ta ekipa zv 1 62 uPrav“čenih razlogov ni od-vabilu organizatorja.
Ekipe so bile razdeljene v štiri upine, lanski zmagovalec Partizan Kastava pri Opatiji in Kras 1 pa a se direktno uvrstila v popoldan-^ sklepni del.
JZIDI V PRVI SKUPINI: Emona -lenje l:ll; Emona - Štanjel 3:11; Štanjel -	- ■
Štanjel.
Velenje 11:1. Napreduje
SKupuja 2: Kras 2 - Partizan Mo-Hal; Partizan Moste - Aluminij “men 0:11; Kras 2 - Aluminij Ko-rtien	Napreduje Aluminij Ko-
SKUPina 3: Polet - Repentabor tj > Polet - Brest Cerknica 5:11; “Pentabor - Brest Cerknica 0:11.
Napreduje Brest Cerknica.
SKUPINA 4: Sokol - Jama - Notranje Gorice 0:11; Sokol Kraški dom 10-11- Jama - Notranje Gorice -Kraški dom 5:7. Napreduje Kraški
dom.	.	,	j
Šest uvrščenih ekip je bilo razde-1 jenih v dve skupini in srečale so se
vsaka z vsako. V skupini A so nastopili: Partizan Kastav, Štanjel in Aluminij iz Komna, v skupini B pa Kras 1, Kraški dom in Brest Cerk-mca.
REZULTATI
SKUPINA A: Partizan Kastav -Štanjel 1:11; Partizan Kastav - Alu-
Sežana pred Libertasom
V	soboto je bil v kultumo-športnem centru v Zgoniku mednarodni rokometni turnir za prvi Pokal Krasa. Nastopile so ekipe Sežane, CUS ter Li-bertasa in seveda domači Kras.
V	prvi tekmi je Libertas premagal Kras ki je odigral svojo daleč najslabšo tekmo. V drugem srečanju pa so bili Sežančani za razred boljši od CUS in tako uspešno zaključili tekmo v svojo korist.
V	malem finalu so krasovci premagali CUS, čeprav so bili ob koncu prvega polčasa že v zaostanku s tremi goli, in tako osvojili končno tretje mesto.
JI., 7. ;—	isa 51 g d
dah tudi številni gledalci, sta si nasproti sedmerki Sežane ter 1 tasa. Tekma je bila zelo izena saj se je končala neodločeno, ba je bilo odigrati dva podaljš
Krasov trener Miloš Cotič, ki spesno ubranil dva strela.
Tako so Sežančani osvojili tudi no prvo mesto. Po končanem rju je bjlo nagrajevanje.
Organizatorji se javno zahval vsem, fa so na katerikoli nači pomogli k uspehu turnirja.
mini j Komen 9:8; Štanjel - Aluminij Komen 11:3; LESTVICA: 1. Štanjel, 2. Partizan Kastav, 3. Aluminij Komen.
SKUPINA B: Kras - Brest Cerknica 11:1; Brest - Kraški dom 7:6; Kras - Kraški dom 6:7; LESTVICA: 1. Kras, 2. Kraški dom, 3. Brest Cerknica.
Prvouvrščeni četverki vsake skupine sta se pomerili v velikem finalu za prvo mesto, drugouvrščeni pa za tretje. Srečanje med Štanjelom, ki je letos prvič sodeloval na turnirju, in Krasom je bilo zelo izenačeno in po začetnem rahlem vodstvu so Krašovci celo povedli s 6:5, a več niso zmogli in prvo mesto je tako osvojil Štanjel, ki je premagal Kras z 9:6, Partizan iz Kastava pa ni v Kraškem domu naletel na enakovrednega tekmeca in visoko zmagal z rezultatom 11:3.
KONČNI VRSTNI RED JE BIL NASLEDNJI
1. Štanjel; 2. Kras; 3. Partizan Kastav; 4. Kraški dom.
Najboljši zbijalec je bil Boris Si-moneta. Vsem darovalcem se organizator prisrčno zahvaljuje za pomoč. (Z.S.)
NA PODROČJU BREGA
Sinoči začetek
medvaškega
turnirja
Sinoči se je v občinski telovadnici v Dolini začel izločilni del odbojkarskega medvaškega turnirja. Na področju Brega je bilo sestavljenih 6 ekip: Dolina 1 in Dolina 2, Bol junec 1 in Boljunec 2 ter še Boršt in Doni jo - Krmenka.
Ekipe sestavljajo štirje moški in štiri ženske. Po pravilih mora biti postava na igrišču vedno sestavljena iz treh moških in treh že(nsk. Tekme se bodo odvijale ta in še naslednji teden v večernih urah. Vsak večer bodo štiri ekipe odigrale tri tekme.
Turnir bo izpeljan po sistemu igre vsakega proti vsakemu. Ekipa, ki bo dosegla največje število točk, bo predstavljala Breg na finalu, ki bo po vsej verjetnosti 16. junija.
Namen turnirja je napol tekmovalni, napol rekreacijski, saj sestavljajo ekipe izkušeni igralci, ljubitelji odbojke, navijači in bivši igralci. U-pajmo, da bo tovrstna prireditev u-spela zbližati ljudi in utrditi prijateljske stike v športnem duhu. (Dam)
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.	Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mah oglasi 550 hr beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA		TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1
	18% Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu.		Tel. (0481)83382-85723
	Oglas« iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro-	fi m Up* N STUrP Jf m	Pl	ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Poitni tekoči račun za Italijo	čajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul	HH m m m Hm Bh	BBa ■	Tel. (0432) 731190
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348	Montecchi 6 tel 775275. tlx 460270 EST 1. iz	m m il ■ H	ifll	m	Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad. - telefon 223023	vseh drugih dežel v Italiji pri podružmcaM- SPI	JULkJJLmJB JL	dnevnik	Izdaja L	J ZTT	ftjvjjl član halljatuk« in tiska r ^ Trst	fj 31] zvez« časopianili '	’	M1V založnikov REG
5. junija 1985
Smrt treh sestric pod ruševinami hiše, ki jo je podrla eksplozija
PALAZZOLO MILANESE — Sestrice Federica (11 let), Valentina (10) in Marcella (3) so včeraj ponoči umrle pod ruševinami enonadstropne hišice, v kateri so prebivale. Njihova mati Tiziana Dalzio (31) ležj hudo opečena v bolnišnici, očeta Federica Gicardija (40) pa ni bilo doma. Skoraj gotovo je tragediji botrovalo uhajanje plina: mati in hčerkice so kljub vročini spale z zaprtimi okni, metan je napojil stanovanje, iskrica ob prižigu svetilke pa je naredila svoje. Eksplozija je vilo z vrtom v Ul. Cavour 23 dobesedno izravnala, bližnjo vilo poškodovala v samih temeljih, številnim drugim daleč naokoli pa razbila okenske šipe.
Družina Gicardi je stanovala v prvem nadstropju. V pritličju je bivala lastnica hiše "Lucia Mazzini (62), ki je na srečo noč prespala pri sestri v Bruzzanu. Federico Gicardi je bil pa v usodnih trenutkih v Firencah; pravijo, da je trgovski potnik, da tudi sicer že več časa ni bival z ženo in je družino obiskoval enkrat ali dvakrat v tednu, pa tudi, da je v preteklosti imel opravka s pravico zaradi goljufij in nakupovanja ukradenega blaga. Od tod prvotna domneva, da je pri eksploziji šlo za maščevanje podzemlja, ki pa so jo preiskovalci, kot kaže, opustili.
Ta se je zgodila ob 2.30. Po zrušenju hiše so sosedje poklicali na pomoč gasilce, policijo in karabinjerje. Reševalci so že po nekaj mi-
nutah izvlekli Tiziano Dalzio, ki je bila pri zavesti, kljub poškodbam na nogah in hudim opeklinam, žensko so prepeljali najprej v bolnišnico v Garbagnateju, potem pa v specializirano središče za zdravljenje opeklin. Federico, Valentino in Marcello so našli že mrtve šele okrog 7. ure, in to s pomočjo izurjenih psov. Njihovega očeta so karabinjerji zasledili šele po več urah in ga seznanili z nesrečo.
Palazzolo Milanese je manjši kraj, ki leži približno 15 kilometrov od Milana. V Ul. Cavour so same manjše in večje vile z vrtovi, ki na eni strani mejijo s prostranim travnikom. Prav tej okoliščini se gre zahvaliti, da ni eksplozija imela mnogo hujših učinkov.
Vohunski baloni ZDA
OSLO — Ameriška vojska je 1956. leta z norveškega ozemlja spuščala špijonske balone proti Sovjetski zvezi, je izjavil norveški zgodovinar Roger Soerdahl v nedavno objavljeni knjigi »U-l«. Norveške oblasti so izjave takoj zanikale, češ da je šlo za vremenske opazovalnice. Po znanstvenikovih izjavah naj bi ZDA z oporišč NATO proti vzhodu spustile 570 balonov za fotografiranje sovjetskih letalskih oporišč. Iz okolice Osla je vzletelo 33 takšnih balonov. Ozemlje SZ je uspešno preletelo 44 balonov, ostale je izstrelilo letalstvo SZ.
Pričenja se sezona vlomov
RIM — S poletjem se pričenja sezona za vlomilce. Skoraj dve tretjini od 115 tisoč uradno ugotovljenih vlomov v hiše, opravijo od junija do septembra, ko so stanovalci na počitnicah. K temu podatku je potrebno dodati še veliko neprijavljenih vlomov. Policija ujame komaj 15 tisoč vlomilcev (od tega jih je 3.000 mladoletnih). Primejo torej komaj vsakega desetega.
V zadnjih osmih mesecih so Italijani prijavili 79 tisoč vlomov, približno toliko kot v istem razdobju leta 1933. Podatke so pričeli zbirati 1977. leta, ko so našteli 77 tisoč primerov.
Najbolj prizadete so dežele Lombardija, Lazio in Piemont, kjer odhaja na počitnice največ občanov. Kako se zavarovati pred vlomilci, to bo tema posveta, ki ga zveza potrošnikov prireja 21. junija v Rimu. Ob prisotnosti predstavnikov raznih ministrstev bodo predstavili varnostne naprave in govorili o preprečevanju vlomov. V inozemstvu ima policija strokovnjake, ki svetujejo, kako in kje namestiti varnostne naprave. V Italiji so se pojavili »strokovnjaki«, ki svetujejo takšne rešitve, da si olajšajo delo, ko pridejo »klienta« obiskat, kadar je odšel na oddih.
V nevarnost za stavo
LONDON — Policaj Gii Boyd iz Cambridgea se je za stav» spustil s stolpa TV v središču Londona, Izkupiček j® namenil otroški bolnišnici	(Telefoto AP)
ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA VOJAŠKO VEDNO BOLJ OGROŽENA
BONN — Zvezna republika Nemčija je vedno bolj vojaško ogrožena, ne glede na to, kaj o tem pravita Washington ali Moskva. Tako položaj ocenjuje Egon Bahr, strokovnjak socialdemokratske stranke za vprašanja oborožitve. Bahrovo razmišljanje je dvakrat zanimivo: prvič zato, ker ga je izrazil po svojem bivanju v Moskvi, kjer se je v družbi Willyja Brandta dolgo pogovarjal s šefom sovjetskega generalštaba Sergejem Ahome-jevem, in drugič, ker je Bahr ta svoja spoznanja prevedel v vsem razumljiv ljudski jezik.
Bahr je o raketah srednjega dometa SS 20 izjavO, da se ameriški in sovjetski podatki strinjajo. Podatki, ki jih objavlja tisk o številu raket, so torej točni. Bahr se je s sovjetskimi predstavniki pogovarjal tudi o raketnih sistemih, ki jih Sovjetska zveza postavlja v Vzh. Nemčiji in na Češkoslovaškem; in tudi ti podatki niso sporni.
»Seveda obstajajo razlike v filozofiji oborožitve,« pravi Bahr. Ta razlika se kaže pri opravičevanju dejanj. Sovjetski predstavniki govorijo o »protiukrepih« za ameriške pershin-
ge 2, prav tako, pravi Bahr, tudi Amerikanci govorijo o »protiukrepih« za SS 20.
»Brandt in jaz sodiva, da predstavlja to za nas dodatno grožnjo. Sovjeti pravijo: Mi nikomur ne grozimo. Mi pravimo, da tudi pershing nikomur ne grozi. Toda, če se sestavi račun in potegne črta, ostane pod njo naslednji rezultat: ogroženost Zvezne republike Nemčije se dejansko pove čuje,« pravi socialdemokrat Bahr.
Toliko o raketah na Zemlji, o katerih je prav vseeno, ali jih je sto ali tisoč, kajti vse nosijo atomske bombe, žal pa to še ni vse. Prenašanje orožja v vesolje po mišljenju Ahomejeva ne predstavlja dokaza volje za kompromis, je izjavil Bahr, ko je govoril o sovjetskem stališču glede ameriške »vojne zvezd«.
Vodja sovjetskega vojaškega poveljstva sodi, da tisto, kar Amerikanci predstavljajo kot strategijo možne obrambe, dejansko predstavlja napadalno orožje. Če bodo ZDA dejansko prenesle oboroževalno tekmo v vesolje, tedaj bo tudi Sovjetska zveza ukrenila vse, kar je v njeni moči, proti takšnim vesoljskim sistemom. To pomeni, da gre za orožje, ki ho sposobno uničiti drugo vesoljsko orožje, pravi Bahr. Oboroževanje se bo nadaljevalo z izdelavo novega napadalnega orožja.
»Tako se bo stoletno izdelovanje napadalnega in obrambnega orožja na Zemlji sedaj pričelo znova, tokrat v vesolju. Tu ni konca. To ni samo destabilizacija, to je pojav, ki ga ni mogoče niti plačati,« je sklenil Bahr svoja izvajanja.
HALIFAX — Bill Mahar še zadnjo minuto spodbuja svojega jastoga Louisa, da bi se kar najbolje odrezal na tekmi, ki jo prirejajo za te živali (Telefoto AP)
Izgubljena bitka za most
LONDON — Britansko gospodarstvo je na tujih tržiščih izgubilo nekaj poslov, o katerih je sodilo, da jim ima že v žepu. Če bi mu ti posli šli a klas, ne bi samo zaslužilo več stotin milijonov dolarjev čistega dobička, ampak bi doma odprlo veliko število delovnih mest, ki bi bila še kako potrebna v sedanjem kriznem trenutku, ki ga označuje več kot štiri milijone brezposelnih. To stanje predstavlja Damoklejev meč nad glavo predsednice , vlade Margarete Thatcherjeve, ki stopa v drugo polovico drugega mandata.
Če velja pravilo, da ima izgubajoči v igri pravico do jeze, potem se tudi London upravičeno lahko huduje zaradi izgube v »igri« za izgradnjo novega mosta čez Bosfor v Turčiji. Ta most bo v skladu s pravili natečaja gradila Japonska. Velika Britanija si sedaj daje duška z obtoževanjem Japonske, češ da si je posel zagotovila na nepošten način. Britanci neradi priznajo, da je bila njihova ponudba za 126 milijonov dolarjev dražja od ponudbe konzorcija japonskih firm. Posel so si Japonci zagotovili za 550 milijonov dolarjev, takoj po prevzemu del pa so sporočili, da bodo delo materialno opravila ali turška ali pa italijanska podjetja.
V tukajšnjih gospodarskih krogih japonski vladi očitajo, da finančno podpira družbe, ki sodelujejo na mednarodnih natečajih, in jim tako omogočajo konkurenčno sposobnost. Britanska vlada se brani tako, da namerava že do konca leta sprejeti več protekcionističnih ukrepov, s katerimi bi omejila,uvoz japonskega blaga.
Japonski ministrski predsednik Nakasone mirno sprejema te grožnje in je preko britanskega veleposlanika predsednici Thatcherjevi in njenim mini- ; strom sporočil, da nimajo prav, če se jezijo zaradi nastopa japonskega konzorcija »v bitki za most čez Bosfor.«
Ko je »jeklena dama« spoznala, da ji prepiranje z Nakasonejem ne koristi, je japonskemu kolegu v pismu predlagala krepitev skupnih nastopov obeh držav na tretjih tržiščih. Lepo ga je prosila, naj si »bosforsko torto« razdelijo tako, da bi Japonci prepustili britanskim podjetjem gradnjo dohodov na most in pentlje okoli njega. Premierka doslej še ni prejela japonskega odgovora.
Če lahko verjamemo pisanju nekega uglednega britanskega dnevnika, se bo Velika Britanija v prihodnje zatekla k prav takšnim »nepoštenim gradnjam«, zaradi katerih je Japonska deležna tolikšnih kritik. Z nizkoobrestni-mi krediti domačim podjetjem si bo prizadevala preprečiti ponavljanje »bo-sforskega debakla«. Po pisanju istega lista bo to postalo glavno orožje konservativne vlade proti brezposelnosti in proti laburistični opoziciji, ki si prizadeva očrniti vlado v očeh volivcev.
Mogoče britanskih varovalnih gospodarskih ukrepov ni mogoče jemati samo kot britansko reakcijo na izgubljeno bitko za bosforski most. Bolj kot ta poraz jo skrbi odločitev ZDA, da zapre pipo za uvoz japonskega blaga, če Japonska ne bo zmanjšala ugodne plačilne bilance v trgovini v ZDA. Če bi se to zgodilo, tedaj bi se plaz japonskih artiklov, ki na ameriškem tržišču ne bi več našli mesta, z vso silo preusmeril na evropski trg.
»Mostiščarji «
Tekst in slika: JERNEJ ROVŠEK