iminmiBP unnmt P* —)A1 ACT Of MajvetJI ikmki dnevnik v Idrnfamfli drbnh. C lit. OI TOM MS n oek X« Hew York c*k> leto...^ 7.00 colo leto.. ✓ 7.00 GLAS NARODA tF list slovenskih delavcev v Ameriki The largest Bcmlii Daily in the United bned mrj day txoept Sundays and l^al Holiday*. ST" 75,000 TEUKTOK: »7« GOfcTLAHDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, H. Y^ nnder the Act of Congress of March 3, 1879. TKLXFON: 4687 CO&TLANDT. K0. 115. — fcTEV. 215. NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 13, 1920. — PONDKLJEK, 13. SEPTEMBRA, 1920. VOLUME XXVm. — LETNIK XXVnL NOVI RAZVOJI Y STAVKI ITALIJANSKIH DELAVCEV DELAVCI SO ZASEDLI V TURINU TVORNICE, V KATERIH SE IZDELUJE VOLNENO BLAOO. NADALJE KEMIČNE TOVARNE V MILANU. — SPRAVNA KONFERENCA NI IMELA DO SEDAJ NOBENEGA USPEHA DELODAJALCI PONUJAJO POVIŠANJE PLAČE. A DELAVCI ZAHTEVAJO KONTROLO NAD UPRAVO. ' Turin, Italija, 12 septembra. - Delavci so zasedli tri industri-jalne naprave, ki pripadajo izdelovalcem volnenega blaga ln ki nimajo nobenega »tika s kovinarsko industrijo. Ena teh naprav je bila zasedena na najbolj dramatični način. Poslopje so obkolili delavci, ki s« bili večinoma oboroženi / revolverji. Stopili so v urad ter zastražili vse izhod* . Deklice, ki so bile uslužbene v uradu, so omedlel** v spričo prizorov, ki so sledili. Člane uradniškega in delavskega it aba so zbrali delavei skupaj in eden izmed predstaviteljev delaveev jih je pozval, naj se pridružijo gibanju. Štirideset vodUni'i delodajalcev, ki je prišlo na posvet z ministrskim predsednikom Oiolittijem, ki s-> je nahajal v Bordenocchia, je izjavilo, da niso dela ve; le zasedli tvorni«, temveč da so zasedli tudi nekako (»etdeset privatnih hiš, ki so se nahajale v okolici. Izjavili so nadalje, da so pometali družine na cesto, in da so se sami nastanili \ dotičnih »tanovanjth. Kmueonki preneraln* konzul je vložil oficijeini protest pri italijanski vladi proti za sedenju Michel in Tire Works, katere tvornice pripadajo neki francoski družbi. Protest je utemeljil francoski konzul z določbo italjauske ustave s katero se jamči vsem inozemcem prosto posest lastnine. Milan, Italija. 11 septembra. — Več kot dvesto kemičnih naprav m zasedli delavci včeraj pozno zvečer in rdeče zastave se je razobesilo nad tvomieami na povelje, katero je izdala delavska zbornica. Kemične naprave 10 zasedli delavci na dolofeno zamenje, ki je obstajalo v trikratnem piskanju siren. Delavci so se polastili tvorili«* kljub dejstvu, d«i su dobili pred kratkim povišanje plače od šestdesetih centov na sedemdeset centov na dan. Delavska zbornica jt v svojem pojasnilu, tika jočem se zaplembe kemičnih tovaren, izjavila, da nima celi korak namena resnične zaplembe tvornic, temveč tla predstvlj« edinole sredstvo, s pomočjo katerega se hoče zagotoviti delavcem surovine, s pomočjo katerih se bo vodilo industrije naprej. Deecio tiacchi, zastopnik delavskih unij in Carlo Bazzi. delejrat narodnega sindikata kooperativnih družb, sta predložila delavskemu ministru Labriola memorandum v katerem opozarjata slednjega na I otrebo, da se ustvari narodno kredi i no banko, ki naj bi imela na razpolago zadokti denarnih sredstev, da se polasti zemlje veleposestnikov te rnaprav različnih industrij. Soglasno s tem načrtom naj bi se lazdelilo zemljo med male last-cike ter prepisalo po»**s.tuo pravico tudi ua njih potomce. Sindikat železničarjev se je sestal v Bologm ter sklenil pokazati svojo Lajanje vlakov v severno Italijo, ki bi prevažali čete ali policijo. Tozadevna navodila so bila poslana v vsa železniška sredica v severni Italiji. V sled tejja povelja/i i smel vlak .ki je vozil iz Rima v Turin, pc-1 jut i naprej, dokler se ni odvezalo voza, v katerem se je nahajala kraljeva straža. Naslednji vlak iz Rima, ki je bil namenjen v Milan. je b i ustavljen reditepa, ker je imel na krovu 13 karabinjer-j« \ Na isti način se je postopalo z različnimi vlaki na različnih postaji h. Pogajanja med delodajalci ter kovinarskimi delavei, kojih namen je uravnanje tezkoč, so bila prekinjena danes zjutraj, čeprav «o bih debwia\ilci pripravljeni privoliti v povišanje plače. Sestanki zastopnikov metalurgičnih delavcev »o se vršili naprej, doetm so na «to"n$;i strani zborovali tudi delodajalci sami. «>elodaja1ei so sklenili, da *o pripravljeni povišati plačo od tjO eentov ua osemdeset ua dan pod pojr»jem, da delavei takoj izpraznijo naprave. Dela\ei, irlede katerih je očividno, da stoj«* pod uplivom ultra-radikalmh elementov, pr zahtevajo, da se jim da v roke polno upravo tvornie, katero naj bi ivrševali U koz van i tvorniiki sovjeti. Prav posebno pa zahtevajo, tla s«- ne sme nobenega uslužbenca odpustiti brez privoljenja takih m vjetov iu tudi ne, da bi se obdržalo v službi ljudi, ki ne ugajajo delaveskini zastopstvom. Delavi-i zahtevajo tadalje izpla ta nje denarja za celo dobo stavke ter «mo zasedetija tvornie. Vs»led teh žalitev delavcev so bila pogajanja tudi prekinjena. Sijfimr Lusiyrnoli prefekt v Milanu, je vprizoril odločne poskuse, da napra\i konec •ndiistrijalnemu nemiru, je iadel pri tem na od-lo< en odpor tako «*l m rani delodajalcev kot delavcev, ki zahtevajo zase popolno kontrolo nad napravami. I*rote*t proti ake:ji delavcev, ki «o zasedli naprave, se j" dalo tukaj izraza v man. f est u. katerega s>> izdali zastopniki delodajalcev. \ tem manifentu se glasi, da niso delodajalci ustvarili premoženja s tem. da so postopali v predsobah ministrov tekom vojne, temveč «la so ustvarjali orožja za Italijo s težkim delom, talentom, ustraj-n os t jo in varčevanjem Mase delavcev od danes, — se srlasi nadalje v manifestu, — zaslepljene ml male »kup ne profesijonalnih politikov, so stavile nemogoče zahteve. Dobde »o od nas, česar ntfo dobile o* nikogar, — namreč pro*|>eritct© in m ozko čast. Dajali smo, dokler smo mogli, delavei so bili naii to vi riši in sodelavci. Zahtev«'i so nato povišanje plače, ki naj bi znašale na leto tisoč m petsto milijonov lir. dočim niso «-ele naae naprave v rt dne več kot tri tisoč milijonov lir. Manifest opominja na svojem koncu delavce, da je v nadeljnem tenfccnt trenutku dalekov idnost in solidarnost delodajalcev rešila Italijo ob Fijavi , rešili so jo Jugoslovani, ki se niso hoteli boriti protf Italiji na temelju sleparskih obljub} in to kljub slabosti vlade- — Povratniki, ki m> nas takrat zabodli v hri»et, so tukaj v naši lastni deželi m oni so danes sovražniki delodaleev. Signor Agnelli, eden najbogatejši in najmogočnejših indastri-jaSnih magnetov v Italiji, se je posvetoval z ministrskim predsednikom ti ioI nt t i jem v Pardenoechia, kjer je slednji na počitnicah Ta ugledni induatrijaler j* bil pmevan v ta kraj, da se posvetuje z mini-utrskim predsednikom glede položaja. Posledica pogovora Jo bila, da je Agnelli portal delodajalce, na ^pričnejo s pogajanji z delavci .. ... -T-7. . t vam IZGREDI V TRSTU Rdeči Križ je spravil v Ameriko par sto ruskih begnncev, katere r amerava sedaj poslati v Francijo. Skupina nuni kaže del slednrh. Begunci kot begunke so vsi kot eden, da ne g-redo v Francijo. — Oblasti zaenkrat še niso na jasnem, kam jih bedo poslale. DUHOVNIK OPISUJE 1 ZUPAN IZ CORKA HARDING ODPOTUJE RAZMERE NA IRSKEM MacSWINEY UMIRA PROTI ZAPADU Nesramno postopanje angleških Lord-župan iz Corka, ki se nahaja Eekel j®, da bo obiskal vsako drve i akov. — Ne vpoštevajo niče- na stradalni stavki, je izgubil za^ žavo, v kateri se bodo vršile voli sar. — Po pomoti ustreljen. vest. — Njegovo lice je posinelo. tve za senat. — Amerika bi stala trda od presenečenja. če bi izvedela za sedanje razmere na Irskem. — je izjavil Rev. English u Whitehall.' Mont., ko se je vrnil po Smešeč-! nem obisku pri svojih !-tarisi-li na Irskem. . ! — Moj brat Patrick, ki ni amc-' riški državljan, čeprav je delal1"' več let v Butt tovala od tuk seči, — je izjavil. — Potem ko m v a pričako\ati vsako uro. Urad London, A- slija. 11. decembra. MariOT» H. septembra. — Lord-župan iz Corka se nahaja v <>P™v ni narodni republikanski z.lo slabem stanju. Še vedno trpi komitci m'*,esar členil glede m bolečinah v glavi in po celem kampanje senatorja Hartlmga, ki po iivotu. Kljub temu pa je pri za- e bo konral1 due 25- septembra, se je dalo tukaj vendar izraza do-unevanju, da ne bo republikanski Tozadevni huletin jc bil izdan j! desetih zvečer in splošno se te. in jaz sva odpo-^f iz "^.ijelnih kot neofi-1 ^ ^ ^ ^ f caJ Pred štirimi n»e-^ ** J« obiskal vse držaT mlaruo«t m kovinarskimi delavci s tem, da se prepreči od- sva P*°vila en mesec po konti- nentu, sva sla obiskat nagega očeta in mater v Limerick na Irskem. Moj oče je farmer ter se ni nikdar niti v najmanjši meri vde-leiil Sinn Fein gibanja. Ob 8. uri zvečer dne 1. septembra, kosva moj brat in jaz ravno hotela oditi v C^ueenstown. da greva na ladjo, je prišel oddelek angleških vojakov na dom mojega očeta. Vojake je vodil mlad poročnik in opremljeni so bili z ročnimi granatami. Zahtevali so, da ulki so očividno tejra mnenja, kaj-ti policijska straža krog jetnišni-ce je bila podvojena danes zvečer. Pred štirinajstimi dnevi so se izvoljenec le privolil, temveč celo pospeševal agitacijsko potova-tekom katerih e od Ohija pa do Californije. — Ce bom šel na zapad, — je izjavil senator Hardin® časnikarskim poročevalcem — bom zahtevni, da obiščem vse države, v ka- zbirle krop ječe velike množice Ir-j tepih se bodo vršile volitv cev. a število slednjih se je manj-i e za se- nat. To je vee kot primerno. To pa pomenja dosti. Senator bo moral obiskati dejanski vsako flržavo na centralnem zapadu, na severo-zapadu in ob paeifieni o- Šulo od dneva do dneva, dokler ni bilo dane.i na licu mesta dva-i-njfit ljudi, seveda z izjemo časniki rskih poročevalcev. Maše bodo eitane v številnih ir-h.ali y skoro vseh teh državah se r*>h cerkvah jutri, če bo župan še:bo(jo vršile važne volilne bitke živci. Posedaj se niso vršile za Uiede izvolitve senatorjev in v ne-odpreva midva kovčege in drugo r lp-a nikake maše v angleško-ka-; koterih teh držav bo prišlo do {»rtljago. Jaz sem protestiral ter t"-.iških cerkvah. U-žjih volitev, vsaj kot kažejo zna- Zdravstveno stanje župana Mac-i menja sedaj. Senator Harding se Hwiney a je dospelo danes do svo- lega zaveda ter hoče pridobiti vo-kritične to< ke. Tako je sporoči- hlce za stvar lepublikancev. ITAUANSKE ČETE SO SE MORALE P0SLUŽITI BOMB IN STROJNIH PUŠK. PA ZAiHO USTAJO SOCIJALISTO^ V TE STU. — TORPEDNI RUŠILCI OBVLADUJEJO JAVNE TKGE. London, Ansrlija. II. septembra. — V nekem brzojavu na Kk-change Telegraph Company iz Trst i preko Rima ee ^zlasi. da so b lt štiri osebe ubite tekom nekega socijalističnega upora, ki se je zavr-šil v petek v Trstu. Večje število ljud; je bilo ranjenih. Trst, Jugoslavija, 11. septembra — Socijalistiena ustaja. tekom katere so bile zgrajene po ulicah barikade in tekom katere se je uporabilo prosto strojne puške, artilerijo in ročne pranate, so popolnoma obvladali vse javn 1 trge. Boji so bili zelo ostri, dočim so trajali. Soc-jalisti, ki so bili dobro oboroženi ter zaltženi z municijo, so izzvali čete, ki so vprizo-rile naskok na barikade. Na obeh straneh so prijeli streljati in izmenjalo se je več salv. Dosti,vojakov je bilo ranjenih, dočim so imeli socijalisti precejšne izgube. —^ Ko se je približal večer, je prišla na lice mesta artilerij;i. pripravljena na kombiniran napad. Se piedno se je izvršilo ta napad, je poslal civilni governer Mosconi socijalistom ultimatum, v katerem sc j'h je pozvalo, naj se umaknejo s cest. Voditelji ustaje so konečno sklenili udati se ter izpraznili barikade. Torpedni rušilei so prišli v pristanišče tekom popoldneva ter se zasidrali tako, da so obvladovali vse javne trge s svojimi topovi. Civilni governer je dal povelje, s katerim je prepovedal vsako zbiranje po cestah po deseti uri ter tudi gledanje skozi okna v San Giaeomo okraju, kjer so padli pogosto streli na vojake. Ranjene so-eijaliste so odvedli v cerkev v San Giaeomo, dokler niso prišli zdravniki z bolniškimi strežnicami. MALA ENTENTA SL PREPIRA VOLSTEAD JN K V ALE. — OBA STA POGORELA. St. Paul, Minn., 1. septembra.— jOb priliki, ko je potrdilo diskva- Ententa, obstoječa iz Čeho-Slova- -ikacii° O. J. Kvale-a kot ške, Rumunske in Jugoslavije, v prepiru radi kontroliranja Donave rekel, da sem ameriški državljan. Poročnik pa je kljub temu ukazal svojim možem, naj odpro kov- čege. kar so tudi storili, ne da bi ia Liga za samodoločbo Irske.! kaj na«li. Nato pa so pričeli vo-|Fi! je videti popolnoma prepaden j .iaki brskati po hi^i. trgati pre- j., prvikrat je omagal tudi njegov! proge, snemati slike in tako dalje.'(:uh eeprav je bilo njegovo telo — S kakšno a\"toriteto delate dni dejanski mrtvo, — je' tor — sem vprašal častnika. Rjavil eden izmed uradnikov te' Ptitrepal je z roko pO" taški, v kateri je imel revolver, se ozrl ROJAKI* NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA", NAJVT&J) SLOVENSKI DNEVNIK ▼ KDl '.EtAVAB Pariz, Francija, 12. septembra. Mala Ententa, obstoječa iz Ru-nnuiske, Čeho-Slovaške in Jugoslavije, je kot njena starejša sestra pričela ra svojem lastnem životu občutiti diplomatične nesporazume, ki sc tičejo kontroliranja parobrodstva po Donavi. Podonavska konferenca, ki se je vršila v pričetku preteklega poletja, je poskusno sprejela francoski načrt o internacionalizaciji te reke, a kokor liitro je bila ustanovljena defenzivna federacija, so tako Ru-nmnei kot Jugoslovani trdili, da skušajo Francozi zasledovati svo-jr lastne dobičke, mesto da bi dovolili vsem prizadetim državam prosto uporabo edine vodne poti. ki je na razpolago centralnim evropskim državam. Vsled tega ko podonavske države sedaj sklenile, da uveljavijo nov načrt glede Donave in da se bo o tem problemu razpravljalo na zavezniški konferenci, ki se bo vršila v Aix-le.s-Bains. V dobro informiranih krogih se izjavlja, da se Jugoslovani in Ru-j.Tiinci ne bodo hoteli vdeležiti te konference, če ne bodo nudili Fran cozi bolj primerne rešitve podo-rovskega problema. republikanskega nominiranca za kongres v sedmem okraju, je naj-\išje državno sodišče danes tudi izločilo kongresnika A. J. Vol-steada kot nominiranca. Okrajno sodišče je izjavilo, da je Volstead rominiran. Rev. K val e. ki je norveški lnte-ranski duhovnik, jf porazil Vol-steada pri primarnih volitvah. — Skupina volileev je vložila priziv, ^'»glasno s katerim je K vale krš 1 i:eko državno postavo in na temelju tega je najvišje državno sodišče razveljavilo njegovo nominacijo. ARETACIJE RADIKALCEV značilno vame ter odgovoril: — 45 to le avtoriteto! Kljub dejstvu, da je to že tri-oeseti dan njogove stradalne stav- Ob enajstih so vojaki odšli ter ie bl1 duh župana dosedaj iz-vzeli brata s seboj. Niso mu pove-|V0nrcdno el1' čeprav je bil po«o- dali, zakaj je aretiran, a so mu sto tako slab> da ni nio^el f?ovo" rekli. d h bo najbrž ustreljen. Kljub temu pa se glasi da ni Vojaki so nato t»dšli k sosedu,] vsled tega še pričakovato nepo-na dt»m nekega Daniela Lyncha, Mednega konca. DENARNE PO&ILJATVK ▼ ISTRO, KA GORlfiKO Of NOTRANJSKO. Genova, Italija. 12. septembra. 1'olicija je vpiizorila včeraj potron :ia neki hotel tpr aretirala 100 o-snmljeneev. med katerimi se je nahajalo petnajst Rusov in nekaj Madžarov. Jetniki so bili dobro založpni z denarjem, a niso imeli pri sebi ni-kakih izkaznic. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po >*eti Istri, na Goriflrem in tudi na farmerja. Lynch ni bil Sinfejnec.j /-ena župana, ki se je mudila v x0tranjskem, po ozemlju, ki j• Bil je z družino ter molil rožni jetnišnici danes popoldne, je izja- zasedeno no italianski armadi vtt®iec. ko so vojaki vdrli v hišo. jvila, da ji je jetniški zdravnik po-Rrez pojasnila so prijeli Lvntha, vedal da je lahko pripravljena na ga twivedli na glavni trg v Linie- neposredni poziv k smrtni poste- rie.ku ter ga ustrelili. i ji moža, kajti konec je baje blizu Naslednjega dne je dobila dru-j Dublin, Irska, 11. septembra. — žina sporočilo od vojaških oblasti,'Arthur Griffith, ustanovitelj Sinn da je bila eksekucija pomotoma Fein organizacije, je dobil od Ev-izvršena in da je bil neki drugi gena ameriškega soeijali- Dan.el Lynch, aktiven Smfejnee, g1ifnega vodilclja? ki se ^^ v zasedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali za poiilja tve italjanski h lir po sUdMU eenah: PARNIK "REGINA" odpluje dne 6. oktobra Vožnja do Trsta vstevši vojni davek, stane samo $93.50. Kdor želi potovati s tem parni-kom, naj nam takoj piše za pojasnilo. Trrtka Frank. Sakser. Premisliti dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnjo listko. oni, katerega so vojaki iskali. PARNIK "BELVEDERE' k: je bil določen, da bo odplul 21. septembra, odpluje že 18. Kdor ieli potovati s tem par-nikom, naj se takoj prijavi ter naj potem uredi svoj odh<*d tako, da je prints t sredo, 15. septembra. ječi ker je kršil takozvano špijo-r.azno postavo, sporočilo, v katerem se obsoja postopanje angleških soeijalistov v zadevi župana MacSwiney-a. Debs izjavlja, da bi se ne smeli angleški delavei zado-(iovoljiti z enostavnim protestom, temveč izsiliti oproičenje župana. A i. 50 lir 100 lir 300 lir 500 lir 1000 lir S 2.80 S 5.20 $15.00 $25.00 $48.00 Vrednost denarja sedaj ni stal na, menja w večkrat nepričako vano; iz tega razloga nam ni mo goče podati natančna prej. Mi računamo po osni ko nam potisni dsnsr dospt i roka. nmn )s poslati naJMj ps Mb Vrtil flaktt^ Sedaj fivimo ▼ časa negotovosti in ilorabt, vsak skala postali litro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Bazni agentjs in zakol« ii bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežja. V teh časih se stavijo t denarnem prometa nepričakovane s4* preko starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malia| neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti troje neutemeljene obljife H je veliko vpraitnja. i ftaie denarna pofiljatre se ttdnji čas po nori sveti in na nori aačin primerno sedanjim razmeram ▼ Evropi dovolj hitro in zanos-i ji v o izplačujejo. Včeraj smo računali sa poiiljatve jugoslovanskih kron po sit* iečEh eenah: 300 kron......$ 3.45 1000 kron...... 10.80 1 , 400 kron...... 4.60 5000 kron...... 53.50 500 kron...... 5.75 10000 kron...... 106.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja st večkrat nepričakovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vna* prej. Mi računamo po stni istega dne, ko nam poslani denar dospt r roko. Denar nam je poslati najbolj po Domestic Money Order, ali po Haw York Bank Draft. I, * f-* Tvrdka Frank Sak/er, j 82 OortUndt St., Mow Yortc, V. Yt J GtiAS NARODA. 13. SEPT. 1930 "GLAS NAHODA" TM-OVKNIAN BAIL vi M ^IMMIX *y PUBLISHING CO! C« wrwM-Btlea) LOUIS BENCDIK. Tr of Abovt OffklMl York City. N. V. W»M<«" p*mjm vwk dan tavnmil Mrftlj In praznikov. lot* vrti« M aa Mm mmt (a Now York mm colo loto aa pol lota Za Ifkonmotvo zo colo lota •ISO mm pot lota •Mi $r m tiso •LAI NARODA (Vale* mt («•• Paopta) 4a r oxcopt Sunday« and aa bo priob^ujojo. Honor aaj aa blacoroB poWJatl Olla. Prl apramaaabl krmja urotnlkor praolmo. da oo am CM pjo UniUCa noanani. da hltraja najdemo naalorafka. O L Al NARODA RorougVi of Manhattan« Mow Yortt, Hi V( TolopHonot CorUandt WKT9 Nekaj o resnici. Ko smo se dmiohra nagovorili <> socijalizmu, Lipi narodov, boljševizmu, politiki in veri >1110 prišli do prepričanja, da bi bilo dobro na avetu, če bi -Jedili resnici. Kaj je resnica ? Istotako tudi lahko vprašate, kaj je ljubezen, kaj je življenje, kaj je elektrika? * Veliko laije je rarložiti najbolj kompliciran stroj kot pa razložiti energijo, ki pa /ene. In na dnu vseh stvari Ježi resnica najglobje. Vi lahko poveste, kako deluje katerakoli teb kosmičnih sil. ne morete pa povedati kaj so. Vi lahko odvijete in zavijete elektriko, pa ne veste kaj je. Isto je z resnico William .lames je cela stvar najboljše definiral z besedami: — Resnica je 0110, kur hoče delati. Zmota noče delati ' 1 Delo je oče resnice. Mi s*- najprej nt* učimo kake stvari in jo potem napravimo. M i jo najprej delamo, morda dobro. 11101 da slabo, toda delamo jo in i z leg. 'ela pride razumevati je. I '»i kova"' nikdar ne napravil podkve, presno bi mu vseučilišč. pi »r povedal, kako jo ima napraviti, bi konji bosi hodili. Kovač «e, kaj mor« napraviti z rdečim železom in kladivom, ker je to že delal. Njegovo znanje o resnici ni produkt njegove logike, predstavljanja in eneržije, pač pa Koncentrirani ekstrakt, kladiva, nakovala in znoja. Pravi "izvežbani razred" so notarji. kovači, čevljarji in drugi rokodelei. Kar oni vedo, vedo. Takozvani "izvečbani" profesionistip^-mki. zdravniki, duhovniki, pisatelji in l.čitelji le več a'i manj spretno ugibajo. Kajti restiira ni taka kot jablana, katero lahko otreseš. ni kot riba, katero lahko vjainei, ni kot beseda, katero lahko zapišeš. Resnica ni nobena stvar. Resnica je#odnosna od stvari kot je odnosua ideja od dejstva. In vsled tega se pravi, da je izkušnja najboljši učitelj. To je zato, ker je edini učitelj. Resnico je trebn i-kati dolgo, de.lgo časa. In vsled tega. ker jo je tako težko dobiti, < stajajo naša politična in industrijalna vpraša lija nerešena. Večkrat vzame tisoč let, sto vojn in najrazličnejših bolezni, več krat je treba vpostaviti in strmoglaviti cesarstva, da se v svetovni delavnici proizvede malo količino te dragocene kovine: — Resnice. socialni demokrat Cossatini o razmerah v zasedenem ozemlju. Ob priliki razprave o aneksij-skem zakonu v laški zbornici je socijalni demokrat Cossattini govoril o razmerah v našem zasedenem ozemlju. Iz njegovega govora naj posnamemo naslednje značilne ugotovitve. Govoreč o vojaškem uradu "I. T. O.'' (Uffieio informazioni per le truppe operandi. — Špijonažni urad) je dejal: Od r*00 do 600 oseb je bilo interniranih, dasiravno ni zahtevala te-fi"a redna potreba ali nevarnost. Kakih 60 oseb se Še vedno ne more vrniti domov. Vse nacionalistične osvete, vse najbedastejše siiicnje so prihajale tako do iz- cirja. zadnjega orožnika. Organi- Peter Zgaga Eckertov umor v Hfw Yorku. ki je vzbudil toliko senzacije po . . - . celi deieli, so položili k ostalim, zacije se zatirajo, prepovedujejo ^ naprimer uuM>p Elwella -n do; >e sestanki, učiteljstvo se preganja. vrše se hišne preiskave brez vsakega a loga, s kršenem vsakega varstva. Odloki, nanašajoči se na hranitev vojaških predmetov sti drugih. * * • Marsikateri mladenič, ki je^ sklenil študirati medicino si bo sedaj stvar dvakrat premi- v deželi, kjer je bila vojna, daje- slii ko ^ c.ul .:orjeuo škodo, ki jim je bila pri je bolelo Slovence. Toda o je bilo zadeta po vaši nesposobnosti. — v središču, na vodilnih in od go- Edino na ta način boste ločili svo \ornih mestih, katerim pa se ni jo odgovornost od fašistovske n« odgovornosti; samo na ta način 1 ->ste prepričali v Trstu 111 drugje, da igra ne donaša dobička niko n-ur". Zahteval j«* končno, da naj posrečilo doseči, da bi jih bili u-melo tudi izvrševali)i organi. Tako so je v splošnem preveč smatral vsak Sloven za vohuna, za sovražnika. Odtod vsa ona politika pre- se takoj razpišejo upravne volitve ganjanj in terorizma, ki se je Se j v zasedenem ozemlju, vporabi naj vedno bolj poostrovala. odkar s„t.c Jvstrijski ^kou o državnozbor >e zaeele nakopičevati težave pri ■ , , . . - , . . . tvolitvah, ki je demokratski rcevanju jadranskega vprašanja. V slovenskih krajih zakoni, syo ^ W'~aJa Vsem ~ naj «dp«vi hoda in pravica ne obstoje: tu via_ j izjemno stanje, ki je prineslo po da samovolja posadnega povelji-j krajini toliko zla, in naj se podeli ka, občinskega komisarja, briga-Irazsežna amnestija. sebi predpisati žganja. * a * Dober vzrok. Sin očetu pri koncertu, kjer igra umetnik na klavir: — Oče, zakaj pa je ona omara tam odprta? » Oee: — Ker bi se drugače pri tem kravalu razpočila. * * # Zdravnik po ženskem okusu. tiospa svoji prijateljici: — Ce imaš nevrastenijo, pojdi k mojemu zdravniku. To je najkrasnejši človek, kar sem jih kdaj videla. Prva stvar, katero te vpraša, je: — In kakšno bolezen si želite pravzaprav ? * * * Prej so govorili, da ni pijanec 1'ičkaj uspešen človek. Sedaj je pa drugače. Sedaj mora biti človek prokleto uspešen, če i»oče postati pijanec. • * a Poljska in Rusija sta v miru, toda tekom tega miru se bodo boji" kot ponavadi vršili. * * * V poskusnih zakonih ni ničesar novega. Nekateri celo pravijo, da jo vsak zakou edinole poskus. * * * Pribita istina: V New Yorku stanejo jabolka od 15 do 30 centov funt. Farmer ji jih prodajajo po poldni gi cent funt. U Sugoalntmuaka Ustanovljena 1. 1898 KatnL Srimnta Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. MTTTAWI. IIOVAIVŠME« SEBOOS J. POMNTA. Box \t% M Bok 281, Oooemansb, Pa. Diamond. Wi Podpredsed.: LOUI8 BALANT, Baz lOt, Fm Areno«, Lorain, O. IhJnCE: JOSEPH FISHLJDZ, By, Blagajnik: GBO. L BBOZIGH, Blagajnik neisplaSantk 18 OOSTKLLO. Salida, Golo. LOU- LBONARD 8LABOOBIK« I Ely, Minnesota. JOHN BUPNIK. 8. B, Box Mb Pa. JOHH PLAUTZ Jr, 482-7tn AtS^ lnmec, Mich. JOHN MOVERB. p24-2nd AT«K Minnesota. MATT. POGOBBLO. X W. Chlctfo, HL Of. JOB. y. QRAHEK. 8fl M Okla E ft« Plttsbnrfk, Pa. ___ 1 RUDOLF PERDAN, 9021 M _ * A ven ne, Cleveland, Ohio. JOHN BOT7&B, Ely. Mlliueaot« • FRANK ŠKBABEO, SIM Wa ANTHONY MOTZ, 9841 AvenoS M BL, Denver. Cola 80. Chicago, m. I GREGOR HREdCAK, SOT H Ml iTft, tVAN VAROGA. B12S Natrona Alley.! Johnstown. Pa. PlttMmrgh. Pa. 1 Jednotlno giaallol "BLAB NARODA* Ym atrarl tlkajofti as uradnih aadev kakor tndi denarne poWJatev mJ ■a pollljajo na glavnega tajnika. Vse pritoAw naj ca poBJijo na ptedseA« alka porotnega odbora. Profetje sa ipiejem novih članov In sploh m afliK9 «gfca aprMevala as naj pofiljsjo na Trhornega adramlkSL JnsoaloTanaka Katoliška JedsoU aa prlporoCa t sem Jngoatovanoat iS obilen pristop. Jednota poalnje po "National Fraternal Congress" leetvleL ▼ blagajni las okrog $300.000. (tristotlsoS dolarjev). Bolniških podpor, o* fcodntn, In poamrtnln Je Izplavala ie nad poldragi mil Jon dolarjev. Jednota Iteje okroc 8 tlroC rednih Sanor(lce) ln okroc 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelku. Drafltra Jednota se nahajajo po raznih ■lovenaklh naselbinski ram, kjer Jih le nI, priporočamo rstanoviteT novih. Kdor Sell postati naj se a^asi pri tajnika bHfaesa drafitva J8KJ. Za vstanorlter novih draSteV ss pa obrnite na glavnega tajnika. Noro draStvo as msoft a 8 * sU Popokatepetl preti z novim izbruhom. i Dopis / Cleveland, Ohio. katerih, ki so bili navzoči kon- lVti koncert Zveze Jugoslovan- eertu. je. da je Zveza preveč hr-hkilt Pevskih Društev sc je dovr- vat«ka. Resnici na ljubo moramo ail nekaterim bolj. drugim manj vzeti v poStev. da je Zveza cnako-* zadovoljnoet. Vdeležha «»d stra- pravna nie^l Jugoslovani v Aine-ni |»evk in pevcev je bila povolj- riki. Ako hi ne bil imel hrvatski na, ne moremo pa računati na i jezik prednosti na tem koncertu, apbwcno občinstvo. Kje je temu «r|K»t «»b'lCM» oseb in»a svoj lastni dom, ka-kmicertu Jng. pev. društev, ker,teri jim mlgovarja za vsako pri-prireditev je i>okrivala vsa mi-jreditev. L. lf»17. je bil dom otvor-Mljetija, zakaj Zveza je nepri-(jen in danes je že skoro brez dolnjevanju jiredpisov iMoitov oclvedel Sito v Ceylon, j<> r»lrdc usmiljenja, bil Hanuinan. ki je s svojimi «"re- Tretja povest je zgodovinska, dami opic zgradil most preko oži- — namreč iz Ašikaga «lol>e. Aši-Le poglejte, kako ga je pokidal i ne med Indijo in Cevlonom. Opice kaira š«»«rtui i mikado ali soroi kaj takega poskusil. Vsled te-v Mexico City in d oči m je gradil je poslal Ordaza z devetimi vojaško cesto po vrhu. ki veže Po- Španei ter več Indijanci na vrato pokat epe ti in Iztaciliuatl. je bil, lomno podjetje. Popo zelo močno aktiven. Drzni možje so prišli najprvo Leta 1S02. malo predno ko Mehi- skozi gost tropični gozd in zatem kanei izvojevali svojo neodvisnost!na velike obronke iz strjene la- je bilo zopet opaziti erupcijo Popokatepetla. Ko je Miguel Hidalgo y Costilla, oni župnik, pričel zvoniti s svojim zvoncem prostosti ter izdal svoj slavni poziv na orožje, znan pocL imenom Gruto de Dolores, je Popokatepetl kadil, grmel ter metal iz sebe plamene. Čeprav je Popolatepetl le eden izmed številnih vrhtmeev, ki obkrožajo mehiško dolino, obvladuje vendar veliko ravnino prav kot obvladuje Fudžijama okolico Tokija. Dviguje se z visoke ravnine. ki je sama visoka 7000 črev-Ijev nad morjem ter rfviga svojo glavo celih 10,000 erevljev nad to ravnino. Ob vrhova sta dobita svoja ime-no od Indijancev. Pcfkopatepetl pomenja v azteškem jeziku " gn-pa. ki kadi" in Tztacihuatl "belo ženo". Iz Mexico City je v resnici videti to goro, večno pokrito s snegom, kot žensko, oblečeno v belo. Indijanci pripoveduje jo Številne pripovedke glede teb dveh gora. Prtvijo. da »ta bila nekoč !>ogova ali da sta bila velikana. ve. preko katere je ležal večni sneg. Ko je prišla skupina do kon-ca gozda, so se Indijanci vrnili. Spanci pa so plezali naprej, dokler jih niso skoro zadušile pare žvepla. Prisiljeni so bili vrniti se. a prinesli so s seboj par velikih ledenih sveč, katere so našli ob obronku. To je bilo dosti, da je bil vzbujen rešpekt Indijancev. Španski kralj Karol V. je imenoval pozneje Ordaza vitezom ter mu dal dovoljenje, da sm nositi v svojem grbu sliko ognjenika. Dve leti pozneje je poslal Cortez nadaljno skupino ljudi na Popokatepetl v namenu, da preskrbi žveplo, katerega mu je pričelo primanjkovati. V onem času je ognjenik počival. Spanci so priplezali««!o roba kraterja* kojega obseg ([je1 znašal eno miljo. Celo ekspedici-jo je vodil neki Montano. ki se je spustil več kot enkrat v krater do globine 400 črevljev. V modernem času se je smatralo premagan je Popokatepetla za sorazmerno lahko nalogo in nešte-vilni turisti so v preteklih letih priplezali na ognjenik. Ne dam dosti za vero, toda vse-o.ic me je nekoliko zbodle v srce, ko sem čital te dni: V neki j.idovski cerkvi bo imel na žido\sko novo leto rabi dr. Wise predavanje z naslovom : — Vzvišenost judovstva in nesramnost krščanstva. * * " Te dni mi je pripovedoval prijatelj: Za vraga ne moreš dobiti dekleta v New Yorku. Celo noč sem stčJ na komerju. obgovarjal sem jih. pa se ni nobena zmenila zame. Moj Hog. če bi bil jaz ženska! Kako ppstrežljiv bi bil vsakemu! I11 kako č i p, kako čip! anumanu. Na Japonskem številne povesti o opicah in neka-jna. ko je naenkrat skočila neka tere teh hočemo tukaj navesti, če- kroika opica, ki se je mudila v prav prepuščamo lastni razsodbi »jiadu. na mogočnega moža ter mu čitatelja, če veruje vanje ali ne. j izpraskala oba očesa. Naskakujo-Prva povest prihaja iz Sinano <";■ armada je pobegnila, ko je vi-setn vas videl province. V neki vasi te province dela to in grad je bil rešen, — vsaj jc živel neki kmet s svojo ž"no in z? enkrat. v hiši kmeta se je tudi nahajala] Iz teli povesti j»» razvidno, da opica s svojim mladičem. Nekega ' pripisujejo pripovedovalci povedne, ko je žena farmerja posta- sti opici veliko inteligenco in da vila na ogenj velik kotel z vodo'mislijo o njih. da so zmožne daja-ter odšla nato ven. je mlada opi- ti ljudem dober vzgled, ca, ki se je igrala naokrog, padla( Vsa znamenja kažejo, da so na-v vrelo vodo ter se oparila do plavile opiec prav poseben litis na smrti. Ko se je žena farmerja vr-'-tare hebrejske pisatelje. Opiec so nila ter videla, kaj se jc zgodilo, le ena izmed številnih posebni mogla storiti ničesar drugega no-ii. katere je kupoval Salomon, kot jokati sc poleg stare opičje da zabava z njimi svoje tujerod-n atere. ki se je tudi jokala. priležniee. Ko se je farmer vrnil, je izjavil.! Tudi v literaturi se mini prika-da gre za nesrečen slučaj, za ka- zuje opica. Kipling je napisal terega ne more biti nikdo od?o- grozno povest o veliki opici, ki jc vorei. Ponudil je opici prostost, nm-la preveč ogQizma v sebi ter da se vrne v svoje griče ter najde "morila ženo svojega lastnika. Tu-utehe kot jo more. Opica je nato di Allan Edgar Poe nam pripo-dvignil pokrov kotla, kot da hoče mednje povest o opiei-niorilki iz reči: — Če bi l»il pokrov na svo- Kue Mortrne v Parizu, jem mestu, bi s(. kaj takega nc kater«. bu^m i radi njih gre-j Z vrha Popokatepetla se nudi hov izprentenili v ^ore. Velikao- očesu ena najbolj sijajnih, pano- Poprej in pozneje. Marsikateri mladi par se dogovori. da se bo poročil in to je zadnja stvar, glede katere se dogovori. POZOR ČITATELJIl Danes je začela izhajati na zadnji strani našega lista zopet nova črtica iz zbirke " SVEČENIK m DETEKTIV". Kar nima t prejšnjimi nobene sveže, začnete lahko citati danes. Uredništvo. ram na severo-ameriškem kontinentu. Mesto Mexico leži proti se-vero-zapadu. Deset milj proti severu leži Iztaeuhaatl, ki dvfgra svojo glavo 16,000 črevljev visoko in nadaljni vrhunci kot Orizaba. moglo zgoditi. Farmer in njegove ženo je to ganilo in radite.^a tudi nista odgovorila, kot bi lahko: gl Cast Rudyardu Kiplingu. Slavni pisatelj ''Knjiir džun-e" in ''Sedem morij'* jc bil ne- — Ce bi primerno pazila na;davno tega imenovan za častnega svojega mladiča, bi se ne iarial v; doktorja cflinburakega vseučilišča, bližini kotla. \ y govodu, ki sa je imel na pojedi- Opico je nato vzela svojega mla n;? prirejeni, pri tej priliki po edin diča ter zapustila hišo. Farmer ji'burakem vseučilišču, je povcliče-je sledil daleč, a svoje delo dajati ko opico ter prinesel s seboj njeno truplo, katero je obesil v svoji hiši v bližini ognjišča. Ker je bil izmučen, je »el takoj spat. Kmalu pa je njegovo spanje prekinil neki lahen šum. Vstal^je. da vidi. odgovor svojemu "Stvarniku" USTNICA UREDNIŠTVA. A. J., Stockett, Mont. — Žalf da nam ni drugega žnano kot f*m». Vh»- je bilo objavljeno v likaj je ter našel dve majhni opici ' ;fn sieer ie bodo pa takoalitako oeividno mladiča ustreljene opi-{jetniki v najkrajšem času vrnili ce, ki sta se greli pri ognju ter ob-.j„ se yam ne izplača pisati, pojemali truplo mrtve opice v brez-'Sebno, če ne veste natančnega na-upnem naporu, da jo o^ugitft zo- slovm ____ 1920 3 Zrtva ljubosumnosti. Novela. — Spisal dr. Stojaa. (Nadaljevanje.) Zalaj je st«jprav zaf»a*ila, da *e jr bd »toril mrak tu da »o se ie nvHle svezdiee priiifrale na neba. Nevede »e je bilo dekle predolfjo 1 grob, m nato loH «d dragega meata. £ive diaie tki bilo vid«*i \*i> na mirodvoru; ta tedaj jame (itikiio obhajati strah na netii mrtvem kraju in two bolj oil a jmmJviz*. lVu>(M>i do izhoda, jim m' me enkrat ozre na pokopali-ire, a glej, tam li je bil nekdo ai videti. V vita ni"ška korakala j>n»ti onemu tfrobu, kjer je ba* nekoliko prej ona sama Češki secijafisti proti Strajki so se zadnje eage strašno razširili. Kar za vsako malen- nioji dve sestri, tvoja mamica, tvoj oče in jaz. Tistega časa se,še vedno z nekim čudnim veseljem'kosi se vaših grozi s štrajkom. Po-spominjam. Zatorej pa obisku jem'fct al i so takorekoč nekaka zabava, vsako leto na ta dan tvoje matere'brez katere :zvesto krogi ne mo /IVaMnl ' "Lt'.n j" hVtru^ vetane. in njeno duio eden ,e;o izhajati. Ako je strajk opra- i«,lni!u kn/ k; je km al materin " . ocena*a- vičen vsestransko, potem je to re? Ali .te. r,spod grajačak. tudi strajk in ne samo škodovanje in /a_ mojega atcka kak očenai zrno- nagajanje. -Češke Slovo- je iz- , t ,M:l>ni'Sa. Pregovorilo to dni besedo k žtmj- ^ i rf! t/f vestni hee- kom £ -žalostne gmotne ri. ako in nikdf» dru* ne moli za1 , , , ,. , 6 . » imlj " njega, kakor ona. Razmere delavskega ljudstva It raj dolgo, temno haljo za p . i * a t I ip rinejo Kdaj domu. da jih vidim'more regulirati plač s tempom pri objamem m poljubim?!... Tako J vatnega podjetnika, ker nima kri- sk len jen ima rokama vas « ja za to. Šepa, da bi vsaj neko-gi.spod grajieak, povejte Jiko zboljŠ^la življenje svojim u- službeneem. pa tlela dolgove, ne- pri i/tiaj lahko nekaj ča-na akupaj, m tedaj tne ne bo »trah in groza obhajala." Vratno je gledala Grozdanka j del laj j Jep«». pronin mi. ali je res. da ke moj atek živijo in kje? Iskati jih hočem, naj- .-končne d- -ovc. a ta prikazen na rrobu. InLj jlh T1)oram^ gn?m-li tltdi na ko-| e \ wielo d^klrt^-e, kako je 1 mtmy z.i. lo se ji je. da je, (;„^|aTlka je sklenila roki. po- i rase »rob T Veiiee ter ctie mater* in molil, jf že prihajal ga položil na Nato pa je po- /p.*l halje velik,jkieknila ^j^ka ter ga II dznili «M-t prosila, naj ji t»ove. . . , kje so njen oče. AH grozen in ne-' ^ <*elotl P* iljen se ie dozdeval nevedni toristll° J«*« skupini. Državno deklici, deklici grajščak Pontoni. Zakaj nionijo .meti pri vsakem »1.1 lie t V.-.- Uf»/J» z mire- ,,„ ji nj hotel pmfa.* uslišati. n.-,^°raku ne le politični činitelji, morala potem vi k,,,-. prisegel njeni babiei,tu
  • pozna V(Xse naj jo le tako lepo pn»si ka-|'i»'!avskih slojev ne smejo zače- ... I * . t n i i« 1 * vi II.! 1-L pii tej b< jpri v";)k< staiijci st ecne ost;: Jedino stališče je to, da si je treba i "raku za zboljšanje vprašanje, ali bodo i" ali gibanje ne bo > m. Misija American Relief Administracije za evropske otroke v S. H. 8. nas je s svojim pismom z dne 23. junija obvestila, da je American Relief Administracija E. C. P. prejela od Vas naknadno svoto pet tisoč dolarjev, katera svota je bila razdeljena med siromašne otroke te dežele. slučajih potrebe. Zahvaljujeva Rad bi izvedel za svojega prija se z mojo soprogo vsem, kateri so naju spremili na postajo ter! vzeli tako odkritosrčno slovo od; naju. Srčni pozdrav tebi, avakj kakor tudi tvoji soprogi in otro-' kom. Hvala vama za vajino go--stoljubnost. katero sta nam ska-' zovala vedno. Enako gospodu in1 V imeu te debele in vlade SHS £osPeJ Valjavec. Dalje lepa hvala želimo izraziti srčno zahvalo za!tvr(iki Frank Sakser in vsem Vaš obilni dar, ki bo v zvezi s( uslužbencem za njih trud in- poprejšnjimi darovi v veliko pomoč nedolžnim žrtvam vojne in njenih telja JOŽEFA KRAMAR. Leta 1914. se je nahajal v Rock Springs. Wvo. Po njem poizveduje njegov brat Anton Kramar. Ako bi čital sam te vrstice, naj se oglasi na naslov: George Bogataj. R. R. 8. Pittsburg. Kansas. 13-14—9) posledic. Ostajam z iskrenim pozdravom, Minister za socijalno politiko Kraljevine 8. H. S. Vekoslav Kukovec, 1. r. VABILO NA VESELICO, katero priredi društvo 4Boritelj' strežbo. Rojakom pa svetujem, ^ \£5I>Z" T S0b°t0 f5' Septcm-najseobrnejonatot^oinvi-!^.1920 v dvora!,! čustva sv. deli boste, da ste dobrodošli ter»A!°JZ'Ja "a ^rSt A1,ev v Cone' z vsem preskrbljeni. Xa veselo! Pa' Za^ek 7- zve^er svidenje! — Frank in Ivanka ter! re™ p,>U>ut vabimo vse hčerka Še^a. ^>jake m rojakinje iz okolice, da ■■■■■■■ Začimba, MH> ta najrasnovrst. domača zdravila katera priporoča rezgr. Knelpp, imam vedno v zalogi. ■ Pičite po brezplačni cenik. MATH. PEZDTR P. O. Box 772, City Hall Station HEW YORK. OTTT. Doctor Moy — ..i POZDRAVI IZ NEW YORKA. d i d v temi h či mož k uho. njem I ta v ktttalB Dobro je vedela, da ji grajščak kinjo domu. Same skrbi in strahu nir hinlega n»- >tori. Saj ji vselej,]za svojo (Jrrrzdanko ni si vedela kaj dobrega podari.Uivolasa žena več pomagati, vide- grajNČaka Potttootja. -eno se je razveselila de-ugleda\!»! znanega gospoda. tor njega. Težkega srca je že na isti večer pričakovala mati »lera svojo vnu- nekaj tlndkega, sedaj|ča, da ni deklice od nikoder. Ona podobico, drugikrat zopet ;p«»šlje tfslaj deklo Orozrfanki na- kadar jo vhl Setlaj dol kak kri/ec o.| njega. In ko se je proti, naj jo spremlja v n«K-ni te-bila /. njim >»"»la pjred enim letoni'mini ter privede hitro domu. In logu. kj»-r je on lovil, vzel jo je_ravno ko jc bila ridc ji služkinja bil s s»-!m»j na svojo grajši-ino in ondi ji je bil razkazovat, kar nje-g»»v grad premore. Vse podobe, velike in majhne, vso srebrnino in zlatnino, katero shranjuje od starega svojega očeta, vse pro'^-m imela lepo tovaršijo. Sprem store, lepo okrašene dvorane in! 1 ja! me je sam gospod grajščak m »bane je % idela oodi natUt tiroz- blizu do semkaj. ** o22 Fifth Avenue, New York, je potrdil prejem spodaj označenih doneskov od strani Jugoslovanov v Združenih državah. Že prej naznanjeno (do 28. Pred odiiodom iz New Yorkal pozdravljam vse moje prijatelje i Library. Pa., posebno pa R Hribarja in A. F. S. Hermljana Delmont, Pa„ P. F. SupaiiL-ičaf v Ark. Okla. Pozdrav vsem znan-| ce in pečlarje I., II. in III. razreda v Moon Run, Pa. Pozdravljam V. in L. Butjave, P. Razpot-nikove, M. A. Bartoličeve, V. Kraljeve, M. Florjančieeve in vse ostale prijatelje. Zahvalim se mojim sopečlarjem N, Jogerju in M. Skrinj ar ju. l^o sta mi dala za slovo 14 dni hrano brezplačno in tudi preskrbela, da moja popotna torba ni bila prazna, ko sem zapustil Moon Run. Posebno se pa zahvaljujem mojima svakoma N. in Val. Jogerju za darilo, katero sta mi izročila v Pittsburghu za mojega siua Ivana. Srčna hvala N. in V. Jogerju in M. Škrinar, ker site me spremili na kolodvor v Pittsburgh, Pa. Podali smo si roke v zadnji pozdrav in slovo v upanju, da se zopet vidimo v Jugoslaviji. Živeli! — F. Kos. • . * Na povratku v staro domovino pozdravljam še enkrat vse moje znance in prijatelje, osobito obi-l tel ji P. Razpotnik, J. MožLna. F. j Maček. L. Butja in J. Pivk v Moon Run. Pa.. M. Klopčič v Bur i getts-town. F. Klemene in vse nje-! gove fante na Cliff Mine, Pa. Na! Kje se nahaja FRIDERIKA TAU- SES poročena LAURIČ! DomajDramatični klub. ki priredi igro: je iz vasi Križ na Krasu. Zanjo ^Prebrisani farmer, ali kako Je bi rad zvedel nižje podpisani, kmet advokata nasmakal'', ki bo ker ji imam poročati več važ-jdalo navzočim dosti zabave iti nih reči iz stare domovine, od-j smeha. Vstopnina za moške 50č; koder sem se pred kratkim vr-jdame so vstopnine proste. Za vse nil. Prosim rojake, če kdo vej drugo bo skrbet za to pripravlje-zanjo, da mi javi, za kar se žejn; odbor. vnaprej zahvaljujem. Ako pa1 Opomba: Članom gori omeuje-sama črta ta oglas, prosim, naj društva se naznanja, ktlor se mi javi. — Frank Kocjan,|se „e vdeleži omenjene ves v društveno blagajno. _ (13-13—9) t (13-14—9} Odbor društva. fe nspešno zdravil duho, božjast, krajev aprila 1920) $363 694 v — V. We- ber. na potu v St. Vid pri Ljubljani. # • • Pred no se podam na pamik. po- Mr. J. DerČar, tajnik Sloven, skega Del. Podp. Društva New York City, 18.25 Mr. Steve Jurjevieh, P. O. Olga, La. 20.00* »Javljam vse prijatelje v CI eve Mr. John Jager. Minneapolis, Jlandu, O., posebno pa mo jo hčeri 20.00 Mar.v Bajt in Johna Bajt. Srčna j Tiho je sicer izustila jezičasta dekla zadnje besede, ali vendar jih je >ltšala nedolžna deklica. V istem trenotku pa se začuje od daleč klic in krik matere Jere. in to je ba5 zaj»rečilo, da ni mogla ilrozdanka dalje P'Pra«evati Ameriški doneski, californij-po temnih skrivnoKiih. — — (Pride ie.) INDIJSKE ZAPOVEDI ZAKON-SKI ŽENI. v naročje, pritisne ua svoj« srce ter jMiljubi v lice. Dekle pa se mu iztrga šiloma iz rok in zl»eži kakor >*nua iz njegovega gradu. Dolgo je gledal Vekoslav za njo ti r \«dihnd globoko. V teh tre-iiotkih pa se »pomni tJrozdankine matere, lep«* Vide, kako je mladi tanti-k še igral na trati ž njo in kako M" je bil že tedaj na vari gorele ljube/m do nje ter jo tudi pozneje Ukrefto ljubil, ali v njeno. drugih m lastno svojo nesrečo*. .. Tako žali spomini s<* čestokrat obhajali Vek<*«Aava. Niti jw»dnevu niti prn beži pred njim, ali neizmerno brezdno mu vstavi »tezo in p«»t. I>n se hoče ubraniti nitt&eevatni roki. a le en mah in u da. čeprav bi razsipal ves svoj imetek. vendar glej. žena. da ga spoštuješ kot svojega gospoda in mojstra, da ga spoštuješ kot s* njega boga. — Vsaka poročena žena varuj se pokazati možem, ki imajo telesne in duševne prednosti, količkaj zanimanja. Žena naj si nikoli ne dovoli, da bi sedela r. inožem ob isti mizi. ampak naj smatra kot čast. če sme to jesti. kHr on pusti. — Če se mož smeji, smej se tudi ona in naj se joče, kadar on joče. — Vsaka žena. in naj zavzema katerokoli družabni stopnjo, naj pripravi svojemu možu 7. lastno roko njegovo najljubšo jed. — Da bo ugajala njegovim očem, naj se umiva v cisti vodi, v žafranovi vodi, naj se počeše in mazili ter nariše na čelo rdeče zna-mnenje. — Če je nje mož v tojini, naj se posti, naj leži na tleh in odloži nakit. — Ko se povrne, naj mu gre vriskajoč nasproti in mu daj račun čez svoje vedenje, isvoje Če ji dela oči. 19.023.29 kakonSna si ti, Grozdanka. j« prihajala k nem v grad, it| tam mo igrali skupaj — Če jo tepe, naj potrpežljivo pre-new kazen, naj mu roke poljubi In prosi za odpuščanja, ker je izzvala njegovo jezo. —i-:—;- ski in pittsburški Skupaj $383.218.10 American Yugoslav Relief je nedavno izročil dvaindvajset tv "oč #22.000> dolarjev American Relief Administraciji E. C. ¥% skozi katero organizacijo vodi svoj Relief v Jugoslaviji. Odgotarjajoč na brzojavko z dne T. avgusta 1920. katerega je poslal evropski urad American Relief Administracija in v katerem stoji. t4obstoji velika potreba do jadranske obali in planinskih delov Dalmacije in Črnopore." je American Yougoslav Relief daroval sedemnajst tbtoč ($17.000) dolarjev od gori imenovane* s vote v namen, da se kupijo potrebščine. V potrjenje prejemka sedemnajst tisoč smo prejeli naslednji brzo- jav: "Prosimo Vas. da sprejemete naso srčno zahvalo za vaš veliki dar $17,000.. s katerim zneskom bomo kupili potrebščine iz našega skladišča na Dunaju. Te stvari bomo poslali naši misiji v Jugoslaviji. da jih porabi za prehrano v primorskih in planinskih krajih Dalmacije in Črnegore. Potreba je velika in Vaš dar bo doprinesel resnično in zelo potrebno pomoč." hvala jima. ker sta me spremila! na kolodvor. Pozdravljam tudi moja prijatelja Franka Bajt in Marv Bajt in vso drnžino. Antona1 Kotar. Franka Zupančič in sploh vse raške rojake. N*a svidenje v Jugoslaviji! — Frank Žabkar iz Rake. • . • Predno se podam nn pot proti stari domovini. jw>zdravljam mojega brata Franka Ovnieek. kakor tudi Franka Kovaeie. Louisa Am-brožič. Johna Kastcle. Antona Jerman. Ixuiisa Mum in soprogo. Franka Može in soprogo, Antona; Deželan. Franka Sašek. Johna, Kobe. Antona Žafran in soprogo. Ivouisa Matičič. Jakoba G*»stiv-ntk. Florijana Bohte m soprneo ter vse ostale v Milwaukee. Wis. Končno pozdrav vsern rojakom v j Ameriki. Naj živijo prijatelji moji v veselju, dokler se ne povrnem ! — Alojzij Ovniček. • • • Predno se podam na parnik President Wilson", kateri odpluje 14. sept. proti Jugoslaviji, š** enkrat pozdravljam vse moje znance in prijatelje širom Amerike. Srčen pozdrav mojim bratom in njih družinam ter X. Sem-primozaiku in njegovi soprogi. Vsem želim mnogo sreče, sebi pa srečno pot K nzan ju. da se kmalu zopet vidimo. Na zdar! — Frank Močnik. American Yougoslav Belief prejel tudi naslednje jugoslovanske vlade: Beograd, 5. julija-1920. American Yugoslav Relief, 522 Fifth Ave^ New Tork City. Predno se podam na parnik •'President Wilson", še enkrat pozdravljam vse rojake Sirom A-merike. posebno pa mojega prijatelja Antona Kotar in Franka Zupančič v Collinwoodu, O. Pozdrav tudi Antonu in Mary Jerak, John in Agnes Rosel ter njih družinam. J® Želim vsem obilo sreče in napred-pnznanje ka. sebi pa "srečno pot. — Louis Ve reek iz Bake. # . # „ i, -X , Predno odpotujem v staro domovino n parnik«»m "President Wilson**, pozdravljam vse rojake v okolici Johnstown, Pa., poseb-no galtiita, kateri sq mi pomagali se v obilnem številu vddeže onit njene veselu c. Vdeležila se bo tu-j no otrpraoot, padavic« di Slovenska delavska godba ter j ter w*"®. Jetrne, ledi- tne ali pljučne bole* zni, bolečine v ie lodrn, bolečine v prsih, mete ©H, noge, roke ali križ, utekljaje, rrvnvatizem, kožne boH/ni, izpuščaje, oprte, oslabelost, možice in ienske bolezni, slab« kri, brez operacije v najkrajšem ban po najnižji ceni. Poskušajo in se prepričajte. DOCTOR JTN FTrlY MOT 308 Grant Street Pittsburgh, Pm. Uradne ure: ob detavnUi. od 9. dopoldne Ob nedeljah in praznikih: od 9. doool-do C. dne do 1. nopoldne- Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ,državah "GLAS NARODA (Glasilo J. S, K. J.) Novice iz vseh delov^sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov. STANE: Za vse leto - $6.00 za pol leta $3.0G za mesto New York za vse leto $7.00 Najmodernejše vrejena TISKARNA * *J Vabila, okrožnice, plakati,)] koverte, pisemski papir itd. Točno in po najnižjih cenah. Slovenic Publishing Company, IX PRfflNdt Siri«. New York Sit*. : ■ JK rSBlSi G^ir^gM^iaygjP^igio —■ i mam -r" w 13 (Nadaljevanje.) Četrto poglavje. Cast iter a et. a oow. — To je tod i čudno. — je rekel. — Petindvajset *>več, a nobenega sledu o kakem svečniku. Vedno bolj se je temnila soba ;n vedno bolj je tuli zunaj viha ko je Sel oče Brown «b mizi navzdol do mesta, kjer je ležal sveženj | vo4eenih sveč. Pri tem se je sklonil sučajno nad kupom rjavega pr hu in ostro kihanje je prekinilo molk." — Halo — je vzkliknil. — nuhalni tobak. Vzel je eno svečo jo pazno prižgal, se vrnil ter utaknil svečo no grmenju morskih valov, ki se zaletavajo ob skalno obal. — Prečitati hočem inventar, — je rekel Craven resno ter pri, roke neke listine. — To je seznam ttvari, katere smo raztresene in jenih in da je v njih stanoval neki človek, ki ni identičen s služabnikom (low. Seznam se glasi naslednje: (Dalje prihodnjič.) KRETANJE PARKIKOV lAJ PREBL1ŽNO ODeLMUO I« Velikanska sleparstva v tržaškem žitnem zavodu. zagrešil ves nered! Med tržaškim Aforizmi. "Lavaratore" objavlja dolg članek z naslovom: "Tatovi v imenih rokavicah. Osleparjeni konsumenti. Zločinska kamora. U-radniška potrata. Hudodelsko ve- rizništvo. Primanjkljaj petih mili- o ti krasni, veliki, po velikih, jonov. V blagajni primanjkljaja p ,etih proslavljam pono«! Ena (100,000 lir!" List pripoveduje,'beseda in dvoje, troje, deseterol kako so se že dalje časa čule ve- src bi zaplalo brezmejne sreče in Viharen dan se ie nagibal proti svojemu koncu, ko je korakal oče Brown proti komu aive škotske doline ter zapazil čudoviti grad Olengrle. Zapiral je dolino in izgledalo je kot da je tam konec sveta S svojimi strmimi strehami in stolpiči, pokritimi z zelenim škri-ljem po načinu starih francosko-akotskih gradov, je vzbudil ▼ Angležu s|»omin na čarovnice, noseče koničaste klobuke. Temni gozdovi pa so izgledali kot trope črnih ga vranov. Ta znak sanjavega, zaspanega in relo pekb nskega pa ni b\l le posledica narave te pokra jin?. Nad celim prostorom je visel eden onih oblakov ponosa, blaznosti iu skrivnostnega trpljenja, ki težje tlačijo plemenitaške gra dove Škotske kot pa ostale človeške otroke. Škotska ima namreč dvojno mero onega .»trupa, katerega imenujemo dedSČino. Duhovnik se je ra en tla" oprostil svojega dela v Glasgowu, da se sestane s svojim prijateljem Flainbeau-jem, prejšnjim roparjem, ki pa je sedaj igral ulogo tajnega policista in ki se jc nahajal z ne H (Nadaljevanje.) ktm drugim bolj uradnim tovarišem v gradu (ilengvle, da izvede preiskavo glede življenj i in smrti zamrlega grofa iz Glengyle. Ta skrivnostna oseba je bila zadnji zastopnik plemena, kojega hrabrost «»,,,.. ... . „ , .. . . , i .• , plovbe in je vodil parnik obrežne i.asilna lokavost je u.nla /a posledieo da so se tega rodu bali celo" J r najbolj udltčni pU-mcnitaii tega naVoda. Nikdo ni imel večjega de leža pri onem labirinlit častihlepnosti iu laži, katerega se je spletlo krog škotske kralju-, Marije Stuar». Pregovor, ki se je ohranil med narodom, označuje dobro namen teh uiahinacij: Kar je zeleni sok z*, drevje, v To ie rdeče zlato za Ogilvies. Več kot sto let .:i bilo nobenega časti vrednega gospoda na Glengyle, a zadnji je zadostil svojim plemenskim tradicijam s tem, d.« j» storil edino, k.»,- je še preostajalo, — da je namreč izginil. S tem ne smislim, da je šel v inozemstvo. Govorilo se je, da mora biti \ gradu, če je bil spliih ie kje. Čeprav je stalo njegovo ime zapisano \ eerkveni knjigi ter v debelem, rdeiem dvornem almauahu, ni vendar mkdo \ idel nosilca tega imena. Če ga je sploh kdo dobil pred oči, je bil to neki samotarski kmet, srednja st\ar med služabnikom iu vrtnarjem. Bil je tako gluh. da ga je navadni narod smaral za nemega, dočim so ga boTj bistro-11 mm proglasili za lema. Bil je to suh, rdečelas delavec z močno spodnjo čeljustjo ler brezizraznimi modrimi očmi. Slišal je na ime Izrael Gow ter je bi ledini in molčeči služabnik n tem samotnem posestvu. I ^trajnost, s katero je kopal krompi/ in rednost, s katero je bil zaposlen \ kuhinji, pa »ta vzbudila v i:arodu utis, da pripravlja obede /a »ebe in /a gospo-la in da mora biti čudaški grof še vedno v gradu. Ce je bilo trel»a kakega nadatjnega dokaza, je bil ta, da je hlužabmk stalno zagotavljal, da ni gospoda doma. Nekega jutra sta bila poklicana župan in presbiterijanski duhovnik v grad. Našla sta tam, da je vrtnar, služabnik in kuhar do-e jim je zdelo povsem primerno obleči se v črno t spri.-« uradne preUUave. Poznal je tudi njih varčnost, vsled katere ^-vod, oziroma Boceuzzi je bil v m> jim ni zdelo primerno izgubljati "as ter zamuditi vspričo preiska-\ps kopanje krompirji«. Celo jezen pogled, katerega je vrgel mož na duhovnika, ko je šel slednji mimo, se mu je zdel povsem naraven, kajti pričal je o pozornosti iu ljubosumnosti tega tipa ljudi. Velika vrata je Flambeau sam odprl. Poleg njega je stal suh, t si vel človek, ki jc diial v roki neke listine. Bil je inšpektor Craven s Scotland Varda. Velika dvorana v pritličju je bila pdaztia in gola it* le par bledih, porogljivih obrazov je zrlo s sten. Ko je sledil Bro* n obema v neko notranjo sobo, je zapazil, da bta oba preje sedela pri dolgi hrastovi mizi. koje konec je bil obložen s popisanimi papirji, smodkami ter s steklenicami z žganjem. Ostali del mize pa je bil pokrit s predmeti, ki so bili postavljeni v gotovih presledkih, predmeti, katerih ni bilo mogoče pojasniti. Na enem kop-čku je ležalo kot razbilo, blesteče se steklo. Poleg tega jejstal neko-l.ko %isjt k o | h - e k rjavega prahu. Tretji predmet je izgledal kot navadna palica iz lesa. — Videti je, da >mate tukaj neke M-ste geologičn imuzej, — Je rekel oče Brown, ko je s«*del ter pokazat z roko na predmete. — Ni kak geologični muzej. — j*» odvrnil Flambeau, — recimo, j da je tq dušcslovni ali psihološki mtt/ej. — Za božjo voljo — je vzkliknil policijski uradnik, — nikar-tuo pričeti a tako dolgimi besedami. — Ali ne veste, kaj je psihologija* — je vprašal Flambeau veselo presenčen. — Prihologija pomenja biti prenapet. — Ne razumem prav, — je odvrnil polieijski uradnik. — No, — je odvrnil Flambeau, — mislim, da smo glede lorda Glengyle našli le eno dejstvo. Bil je blazen. Temna postava Gow-a z visokim cilindrom in lopato je prišla tedaj mimo okna ter se odbijala od večernega neba. Oče Brown se je brezbrižno ozrl vanjo ter pričel: — To razumem in nekaj ni moglo biti popolnoma prav pri tem možu, kajti drug&če bi se ne pokopal živega ter bi se mu tudi ne mudilo tako dati ae pokopati, ko je bil enkrat mrtev. Kaj pa vas dovaja k domnevanju, da je bi! blazen t — No, — je rekel Flambeau, — čujte seznam stvari, katere je n^šel Mr. Craven v hiši. — Imeti moramo svečo. — je pripomnil Mr. Craven nenadno. — Bliža ae nevihta in pretemno bo za čitanje. — Ali ste med svojimi posebnostmi našli tudi sveče T Flambeau je resno pogledal ter uprl svoje temne oC! v prija- debelo pobudilo velikansko pozor rost in vse pričakuje z največje nestrpnostjo, kaj porečejo oblast na ta "Lavoratorjeva'" razkritja NSW VORKA. LA LORMINK 17. eept — Havre BELVEDERE i IS eeot. — Tret ST. PAUL IS saPL — Cherbourg CARON1A 18 eept. — Cherbourg RYNOAM a. eeot — Boulogne ROCHAMBEAU 23 eept. — Havre LAFAVETTK 24 aept. — Havre COLUMBIA aa eeot — Tret MAURETANIA 30 •ept. — Cherbourg LA SAVO 1C 1 okt. — Havre PHILADELPHIA 2 okt. — Cherbourg REGINA 6 okt. — Genoa FRANCE • Okt. — Havre ARGENTINA r okt. — Tret NEW YORK » okt. — Cherbourg aquitania 12 okt. — Cherbourg LA TOURAINE 12 okt. — Havre LA LORRAINE 15 Okt. — Havre LAFAYETTE 23 Okt. — Havre ROOMAMBEAU 28 okt. — Havre MAURETANIA 28 okt. Cherbourg LA SAVOIE 30 okt. — Havre RE. tfMTALIA 30 Okt. — Genoa AQUITANIA 2 nov. — Cherbourg PRES. WILSON S novo mbre — Trot PESARO 8 nov. — Genoa IMPERATOR 11 nov. — Cherbourg REGINA 4 dec. — .Genoa Qletfe eon za eoa no neefce m vee grune ooiaenlla. obrnite ae na tvrdkt Zastopniki "Glas Naroda' kateri ao pooblaščeni pobirati naročnino aa dnevnik "Glas Naroda". Vaak zastopnik izda potrdilo sa eeoto, krtero je prejel ln jih rojakom prlpo roCamo. Naročnina sa "Olaz Naroda" Js: Za celo leto $6.00; za pol leta $3.00; Stlri mesece $2 00; m Četrt leta fUO. GaLt Jacob LotBil Duhu, Cela.: Frank Skrabec. cafes Peter Cullg. John Germ, Janesh tak A. Kochevar. Cele.: Luata Coetello. FRANK 8 A K * C R at Cortland« SC New Vera sti o nerednostih v tržaškem žitnem zavodu, kateremu je načelo-val neki kapitan Boeeuzzi Ta Boeeuzzi. znan iredent v avstrijskih časih, je bil kapitau kratke ! plovbe *'San Marco", ki je bil last ' l-trsko-tržaške paroplovne druž-! i»r- Ob izbruhu vojne z Italijo je s parnikom vred pobegnil v Benet-jke. kjer so ga sprejeli z vsemi častmi. Napredoval je hitro in poslal je pravi kapitan. Po okupa-«-"ji pa je prišel v Trst. kjer so mu izročili vodstvo žitnega zavodu. ki je imel zalagati vse zasedeno ozemlje z živili, a tudi oskrbo-i . ..." \ati izvoz živil v Avstrijo in Ce- ho-Slovaško. Možakar ni bil nikakor sposoben za to vele važno mesto, a bil je dobro priporočen in to je zadostovalo. Kmalu pa so se Zf.čele raznašati govorice o nered-rostih v zavodu, ali vlada ni storila nič. Sele tedaj, ko se je že govorilo popolnoma javno "o velikanskih nepravilnostih, je prišla iz Kima vladna preiskovalna komisija. ki pa je našla "vse v redu". Ali govorice ko bile vedno točnej-šc in končno je prišla popolnoma stvarna in z dokazi podprta ovadba na drž. pravdništvo. Kapitan Buccuzzi ima očeta, ki je lastnik tvornice testenin. Tudi žitni zavod je imel v zalogi testenine. Morda je bilo kakih 10,000 kg popolnoma nepokvarjenih, vse skupaj pa je kupil njegov oče kot pokvarjeno blago za slepo ceno in je potem prodal za drag denar in z o-gromnim dobičkom v Avstrijo. V par mesecih se je tako zaslužilo nad pol miljona lir. Kaj vse se je š^ izvažalo in prodalo z velikanskimi dobički, se niti ne ve. Žitni stalni zvezi z verižniškimi izvoz-l.iki, katerim se je prodajalo blago iz žitnega zavoda, namesto da bi se oddalo raznim krajevnim aprovizacijam. Zlasti veliki dobički so se delali z amerikansko svinjino. Če so jo zahtevale aprovi-zaeije, je ni bilo, verižniki pa so delali najmastnejše dobičke žnjo. V te kupčije so bili zapleteni poleg Boccuzzija tudi še razni drugi i.radniki žitnega zavoda, ki so pa menda izginili Se pravočasno. Red v žitnem zavodu je tak, da se ne ve nič, koliko blaga prihaja v zavod in koliko ga grez iz njega. Sedaj se je dognalo, da manjka za približno 5 milijonov lir blaga, dočim pa znaša primanjkljaj v blagajni 600 tisoč lir, in ne znajo nejti opraviččbe ne za enega ne za drugega. Tržaška kvestura (pO-licija) je imela že večkrat opravi k v žitnem zavodu, toda ve ,se, kako končajo take preiskave. Je pač kaj padlo v roke temu ali onemu. in stvari je bilo konec. Boeeuzzi je pred kratkim začel čutiti, da mu postajajo tla prevroča ;n je odsfopil od vodstva žitnega zavoda. Dobil pa je nalog, da naj solnee, žarko krasno solnce bi posijalo izza oblakov v ta bedna! zmrzuječa. bolj in bolj ledeneča srca!... Toda ne! Oni ne izgovore te besede, oni zakoljejo raje I celo svojo srečo maliku Ponosu1 na žrtvenik in potem strmijo ža-j lost no, brezupno, s sklenjenimi rokami v njeno počasi na trdil tlak curljajočo rdečo kri in vene-jo iu mrejo... O ti krasni, veli-1 ki, po velikih poetih proslavljam ponos! Dr. I. Šorli. * * * Carinski stražnik: — Kaj Pač srcu le domači glas mehko se in sladko prilega, on srcu pravi ve izraz in spet mogočno k srcu sega — domači glas le nosi spas! Simon Gregorčič. • # * Pa kaj je sreča? Tista mirna samozadovoljnost ? Korak sam zastane in srce zatrepeta, ko se je spomnimo; in če imamo ljubljeno in ljubeče bitje, ki hodi ob naši strani, nas mika, da bi posnemali življenje samotnih pastirjev v Ar kadiji... Pa kako dolgo? Valov današnjega življenja burkajo tudi ob goska zatišja in mirne paš ilike in srce nam postaja tam še nemirnejše. Dr. J. Tominšek. * e * Pa kaj je smrt? Kdor pije solnčni dan, vrojena iskra njemu nove vzbuja, nikdar mu ogenj misli ni ugnan. O smrti tudi misel ni mu tuja, iz sebe ona vase vre, kako jo naj zatare časa struja. Anton Medved. * a * Pameten človek stoji z eno nogo vedno zunaj svojih principov; iantast pa in ideolog, ki je dosleden, mora priti z dejanskih živ Ijenjem navzkriž, ker smatra igrače nemirne domišljije za svetovne zakone. Dr. F. Detela. * ^ * French Line CAMPAMIE KIEMIE TMUBATUITftlUt V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE ... 14. aeptembra ... 17. KpUmbra ... 23. septembra ... 25. septembra rOURAINE ....... LORRAINE ....... TOCHAMBEAU ........ LEOPOLDI NA .......... Hitri parnik 1 • ttlrlml In *oeebnl zastopnik juacelovonofce vlada ba TlCakal potnika ob prihodu naAlh par Ukov v Havru tor JIH točno odpremll. umor ao namenjeni. »arnlki Franceeke Črta ao traiiapui Bi el» čekom vojne na tlooče Cehoelevaiklh veta kov brez vaa nesrfllka. Za ilfkarte In cene vpralaMe 0RU2BINI PISARNI, 19 Stati St,, N.Y. C aH po pri lokalnih Pod solneem ni ga brez napak nobenega bilo zemljana; posebnost kako ima vsak, -ki Čednostim je neka rana; voljan je duli; meso je slabo, ne da ti razprostreti habo. Mat. Valjavec. o Kaj je v tej mali imate tukaj T baksi T Stranka: — Naša obleka. Stražnik: — In v veliki? Stranika: — Naš papirnati denar. Varna stava. Prvi prijatelj : — Pravijo, da se govori o kakem človeku, če so njegova ušesa rdeča. Drugi prijatelj: — Da, Se bolj pa lahko reče, da govori neko o nujem, če je njegov nos rdeč. ~ Vzrok in učinek. Farmer": — Zelo žal mi je da jc \aš sinko bolan. Bil je tako vesel, ko sem mu dal velik kos melone. Mati: — Sedaj pa ni več vesel, prej spravi stvar v red, on, ki je ampak melon-količen. OD $35.50 —< $850.00 — VELIKA ZALOGA — PLOW V COLUMBIA GRAMOFONE VRlim MVMSEK, 331 tam St, C0WWIGH, WL Cosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik . Suho Grozdje 22 centov funt. Boksa 60 funtov $11.00 BALKAN IMPOBTDVO GO »158 0harry Btrwl Htw T«t V. Y. narnJtilnm ivtaliib* M v Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Pen At®. Pittsbvfh, Pa. Dr. Kolar le na] atarejtl akrrenak adravnlk. tpecie-ast v Plttaberghu. ki Ima SS-letno orakoe v odravlje njo vseh moCklk boleaal. Zastrupljanje kr vt adrmvl a sla-sovi tem ki sa je lsumei dr. prof. Krllcfa. Ce Imate moaolle alt flaaaur-tta po telceu v grlu. iapodanje laa. bolečine v kootek. pridite 1o le«sta vem bo« kri. Ko Cakaita. ker ta be Vee kraJCaal moto«. Kakor Mtro da vam preseku je adravje. ae fm bal ta. temvaf pridite In las vam aa bom tekllne. erboMeo. ttrO la ki nista^eJo vtaa v Mike PenciL Kitzmiller, Md.: Frank Vodopivec. Chisholm, Minn.: Frank Govžc. Calumet. Mick.: M. F. Kobe in Pavel Schalta. Eveleth, Minn.: Louis Govio. Gilbert, Minn.: % L. VŽseL Hihtilng, EJinn.: Iran PovAe. Vircinia. Minn.: Frank Hrovatlch. Ely, Minn.: Fmnk Govže in Joseph J. FcsheL SL Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Great Falls, Montana: Math. Urih. Klein. Msptaoa: Gregor Zobec. Gowanda, N. Y.: Karl SternUa. Little Falla. N. I.! Frank Masle. Barberten. Okie: Frank Prje in Alb. Poljanee. Louis Hribar. Pa.: Anton Ipavesi Bnrdlns, fk: John Demiar. Cooeeaaugh, Pa.: Ivan Pajk ln Vld Claridf«. Pa.: Anton Jerlna in alov. Dnnle, Pa.: Anton Oababea. Export. Pa.: Louia SnpanM. Forest City, Pa: a r Mat. Kamla. ^ ' FarralL Pa.: lerry Oki>rn. l—periai. Pa.: i Valentine PeteraeL ^ Grsensburc. Fx: Ji Frank Novak. _ Irwin, Pa.: , / Mike PavSek. Johnstown. Pa.: Frank Gsbrenja in John Polanc. Ijoserne. Pa.: Anton OeolaUL Manor. Pa.: Frank TVaaflar. Moon Run. Pa.: " f" ' ^ Frank MaCek In Frank Toosaii •ek. Pittsburgh. Pa.: U. Jakobich. Z. Jakahe, Ma' Kia rich in L Magister, Raipbton. Pa.: Martin Koroacheta. Reading, Pa.: J. Pezdlre. Steelteu, Pa.: 1 " Anton HrO. Turtle Creek. Pk: Frank Schtfrer. Weat Newton. Pa: Jnaenb Jovea. White Valley. Pa.: Jnrij Previfi. Willeek. Pa.: J. PeternelL Black Diamond. Waal G. J. Porenta. ^ Coketou, W. Va.: ' Frank Kocka. Thomas. W. Va.: , A. Korenchan. Mllwakuee, Wis : Adolf Mantel in Joelp Tratnik. Sheboygan, Wis.: John Stampfcl In H. Svetlin. West AlUs. Wis.: Frank Skok. Rock Springs. Wye.: t/iqla Tnpbor In A. Juatla. * *i i ROJAKI. NAROČAJTE BE HA "QLAfl NARODA". HAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS. mtiVAv Mojim pacientom: Tempotom naznanjam, da sem pripravljen sedaj Jemati paciente v obeh svojih pisarnah in sicer: Ob poodeUkih in petkih na frtv. 242 East 72 Street, New York. Telephone: Rhlnelander 2063. Ure: Od 10. dopoldne do 8. zvefer. Ostale dni na 6tv. 2399 Silver SL. Ridgewood, Brooklyn. N. T. Telephone: Evergreen 1445. Ure: Od 10. dopoldne do 8. sveder. Ob nedeljah po dogovoru. dr. Josef M. Pleše Potrebuje se 100 premogarjev! Največje majne v Upshur County.. 4* 1 Največje plače v državi West Virginia. Nasi možje zaslužijo 3 do 5 sto dolarjev na mesec. Zgradili smo nove hiše in jih nanovo opremili. To nam omogoča zaposliti še sto delavcev. Če ste tujec in če iščete prostor, kjer lahko napravite velik denar, pridite takoj. Nas premogorov je šest čevljev visok in imamo stalno delo. Mi imamo dobre šole in katoliško mašo vsako nedeljo. Priglase naj se samo tujexemcL C. T. GRIMM, Gen. Supt., Buckhannon River Coal Company, Adrian, W. Va. t'.vvii:^ iklbi. . L'!1;.. ■ H'. . ...