Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. :-m m m Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov GLAS NARODA XE0 List slovenskih delavcev 7 Ameriki. The only Slovenian daily in the United States ■ ■ m Issued every day except Sundays and Holidays:- Konvencija Jugoslovanske Katoliške fednote. ^ PRIZOR PRED CITY HALL| V NEW YORKU, KJER JE BILO RAZSTAVLJENO TELO ŽUP ANA GAYNOR-JA. ŠESTNAJSTA SEJA dne 10. septembra 1913. (Dalje.) (i. Prošnjo Mirka Tepesa, dr. *'Zvon"*, št. 70. s«- vzame v naznanja, da se plača kakor določajo pravila. 7. Prošnja dolina Bezeka, dr. Vitezi sv. Jurija se odkloni. H. Prošnja dolina Jenskovicha, ravno istega društva, st- odkloni. M. Pavlu Župančiči|, dr. sv. Mihaela, št. 4t>.. m* naznani, da naj društvo stopi v dogovor s čla-110:11. 10. Prošjo .los. Deržaja. dr. sv. » irila in .Metoda s«' odkloni. 11 Prošnja Josephn Kompare, «lr. sv. durija št. 22. se vzame v na/nanje, ter se plača prosilcu po pravilih. 12. Franku Podboju, dr. sv. i irila in Metoda, št. Ifc. se naznani. da naj društvo uredi stvar in naj poroča v glavni urad. Društvo naj si izvoli tri ntoie. ki naj SEDEMNAJSTA SEJA 11. septembra 1913. Predsednik dolin Germ otvori osemnajsto sejo !>. gl. zborovanja točno oh s uri zjutraj z običajno molitvijo. < itajo st* imena uradnikov in delegatov. Navzoči so vsi razun delegata Kasieh-a. ki je bil oproščen. < ita se zapisnik prejšnje seje in se sprejme. Dovoli se. da s«' izplača za iz-vanredno delo gl. tajnika pri lived hi novega sistema $300.00. lir. gl. tajnik se zahvali za priznanje svote ter jo izroči Slovenskemu Zavetišču. Pravilnemu odboru se izplača za izvanredno tlelo $35. Dovoli s»* v izplačilo Rev. Merte-lu $10.00 za daritev sv. maše. za žive in mrtve člane J. S. K. d. K. S. Domu se da $100.00 kot nagrado za prostore. Na dnevni red pride razprava o Slovenskem Zavetišču. Sklene se, da vstanovi posebni sklad za stare in onemo- i/javijo., da je zahteval odprav- gle člane, in sicer 25 centov od "iiio. člana na leto. ,\ko se ideja Slo- 13. Prošnja Feliksa Volčeka, I[venskega Zavetišča uresniči, se dr sv. ('irila in Metoda, s.' od-j ta sklad obrne za Slov. Zavetišče, kloni. Sivjme lahko odprav-M ti. tajnik razpiše asesment za ta uino. 14 Johnu Zunich. dr. sv. Cirila in Metoda, št. ft. se izplača še neizplačana bolna podpora. 1~>. Mihaelu Kuzmi. dr. sv. Cirila in Metoda, št. 1J>. se izplača I o pravilih, ko pošlje zdravniške listine v glavni urad. 16. Prošnja Mat. Sclnveiger, dr. sv. Cirila in Metoda, št. se odkloni. 17. Prošnja Rudolfa Paselja, dr. St. 40.t se odkloni, ker ni priloženega zdravniškega spričevala. IX. Prošnja dolina Kra us mi na, Pittsburgh, Pa., s«* odkloni. Predsednik zaključi sejo ob 11. liri zvečer. Zapisnikarji: Joseph Puhlar, Frank Gouže, J. B. Smrekar sklad vsako leto v mesecu juliju. Na dnevni red prid«1 imenovanje mest za prihodnjo zborovali je. Sklene se, da se imenuje šest mest za kraj prihodnjega zborovanja. izmed teh šestih se izvoli-ja 3 mesta. Imenovana so bila sledeča mesta : Glasovi oddani za : Chisholm. Minn.. 50. Lorain, Ohio, 52 Indianapolis. Intl., 19. Joliet, Hi.. HO Sheboygan. Wis.. 43. San Francisco. Cal., 21 Za prihodnje zborovanje so no-minirana sledeča mesta: Chisholm. Minn., Lorain, Ohio in Jo-liet. III. Predsednik o pomikal sprevod. Na spodnjem Broad-\vayu je bil za par ur ustavljen ves promet, dočim je na tisoče ljudstva polnilo ceste. Iz City Halla so prevedli truplo v Tri-nitv-cerkev. kjer so se vršili cerkveni obt *edi. Odtaiu se j«* pomikal sprevod po Broadwayu do Park Row. čez brooklvnski most in odtam po ulicah Brooklyn« na < Jreemvood-pokopališče. V sprevodu se je nahajalo 1.60roklamiral za čas« ustaje proti Mandžu-dinastiji za U>, cesarja 3Iing-dinastije. Hwang Liang je pustil zasaditi v provinci mak za izdelovanje opija, nakar so se pritožili misionarji pri vladi. Ko so se makovi nasadi pokončali, so zadobili Liangovi pristaši kon-i trolo nad deželo in pomorili veliko kristjanov. Misionarji so se morali umakniti v Fuchov, ker je Hwang Liang napadel vas Hinghwa. Kitajska vlada je ponudila 1 Ilwaug Liangu več služb, pa on niče pod nobenim pogojem oditi iz Fokien. Ameriško poslaništvo je parkrat naprosilo kitajsko vlado. da naj ka.i stori za varstvo ameriških državljanov, toda dosed« j se še ni ničesar zgodilo. Še vedno upa, da ni njegov sin umoril Ano Aumuellerjevo. Oče dveh otrok. Boj alkoholu! V Milanu, Italija, je začel zborovati štirinajsti mednarodni kongres. Delegat je. I Milan, Italija, 11. sept — Pod j predsedstvom dr. Angela Filip-I petti-a je začel tukaj zborovati 14. internacionalni kongres proti alkoholizmu. N« kongresu je za-i stopanih 30 mednarodnih drn-! štev, med temi tudi tri ameriška. Pri otvoritvi so bili navzoči delegati 40 narodov. —o— V imenu vlade je pozdravil za- Ashaffcnburg, Nemčija, 12. stopnike namestnik notranjega Sept. Oče morilca Hans« Schmid : ministra, Alfredo Fakioni. ta s<- bo v najkrajšem času podal Profesor Ettore Marehiaiava. v Ameriko, ker j.- skoraj pre-j papežev telesni zdravnik, j«- pre- KOMU GRE SLAVA9 Našla se je priča, ki je videla mo-■ rilca, ko je nesel precejšen zavoj iz hiše. Dovolj dokazov. 1 ričan. da morilce ni njegov sin. Dognalo s«' je. da ima Hans v M ona ko vein dva otroka. Za časa i njegovih študij v Mouakovem s-e je mnogo pečal s ženskami. Detektiv Willi;n.! I. Charlock iz Hudson County. N. V., se j«' izrazil, «1« s< inšpektor Fan rot in drugi njemu podrejeni šopirijo j V Bukarešti divja kolera. Bukarešta, Rumunska. 22. sept. Tu se je pričela širiti kolera s Sprevod je otvorila policij«. strahovito nagiico. Dosedaj je u-Za policijsko eskorto je prišel j lm.lo na tgrr«m«nt Dopisi bres podpisa in osobnoeti se ne } priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — \ Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejinje bivaliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljstvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA** «2 Cortland t St., New York City, t ■!■ ——- Telefon 46*7 Cortiandt, Dopisi. New York, N. Y. — Vabilo na veliki koncert, katerega priredi slovensko pevsko in dramatično društvo "Domovina" v Dvoje izb je bilo v hiši. V eni je sedel gluhi Martin ter -žvečil tobak, v drugi je bila dvoje starih, nadložnih žensk, ki sta molili in vzdihovali. Blagoslova božjega ni bilo na tisti hiši, tam ni vewjbilo ne Božiča, ne Velike noči; kakor z visokim plotom je bila deljo dne 28. septembra 1913 veliki dvorani "Arlington Hall". Yorku v proslavo petletnice v ne- . . v ! ograjena in krseanski ljudje so 'jo zaničevali bolj nego sodnijo in Revščina princesioj. Kna polovica sveta ne ve, kako Živi druga. Resničnost tega reka potrjuje j/jiova samomor prineesinje Zofi-j.- SadistuVVeiniarške. V narodu prevladuj«1 mnenje, da morajo biti prinei in priueesinje najsrečnejši ljudje na svetu. Nobene odgovornosti nimajo, nobenih skrbi in nikakega dela ter žive ttiko srečno in zadovoljno kot vrabec v prosu. To s** mogoče dogaja v nekaterih bogatih knežjih družinah. Kako pa je s potomci mlajših otrok, posebno na majhnih dvorih? Pri teh vlada navadno jsijajna berač i ja. Nastopati morajo stanu primerno, a kje vzeti, če s.- ne krade ali goljufa? Določene apaua/e navadno ne zadoščajo niti za pošteno življenje. Ta beračija je tudi vzrok samomora priueesinje Zofije in ne kot s«* domneva romantični motiv. Ne raditega. ker ni mogla poročiti ljubljenega, temveč raditega. ker ni hotela iti ob strani kakega lačnega princa skozi življe-]i.je. m j»* vzela Zofija življenje. Vzeta, ji je bila nada na sijajno eks >teneo ob strani bogatega be-roliuskega bankirja in raditega je šla prostovoljno v smrt. 1'rinei in priueesinje so tudi ljudje. Panameriški spominski dan. Konečno se vendar slovi Kolumba ! Za odkritje novega sveta je dobil ta pogumni mornar le malo priznanja in časti za časa svojega življenja. Na Španskem, kjer niso mogli razumeti obsežnosti in veličine njegovega odkritja, so ga ironično imenovali admirala dežele moskitov, ga ukovali v veri-g» in ko je umrl vsled srčnega ja-da, se ni nihče zmenil zanj. Kje leže njegove kosti, se ne more u-gotoviti. V resnici žalostna usoda ! Polagoma pa je pričel svet razumevati, kaj vse je tičalo v tem drznem možu. Pričeli so mu postavljati spomenike iz kamena in brona.. V nekaterih državah Unije in v različnih republikah Južne Amerike se je proglasilo dan 12. oktobra, — na kojega je, kakor znano, stopil Kolumb na ameriško zemljo — narodnim praznikom. Iz Bostona prihaja sedaj poročilo, da se je pričelo propagirati idejo uvedbe pan ameriškega spominskega dneva v proslavo Kolomba. Tako si konečno vendar pribori žen i j svoje stališče! 23 St. Mark's Place (iztočna 8. ulica), New York. Pričetek točno ob pol 8. uri. Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. Vapored: 1. "Našim rojakom", koračnica, svira godba. 2. "Vrbiea", mešan zbor. P. H. Sattner. 3. ~ ' ljubezen", valček, svira godba. 4. Igra "Nemški ne znajo", burka v enem dejanju. 5. "Venček slovenskih pesmi", svira godba. 6. Prvi nastop Slov. dekl. tainbu-raškega zbora iz New Yorka. 7. "Popotna pesem", moški zbor. Josip Kocijančič. 8. "Bleškemu jezeru", mešan zbor. Ig. Hladnik. 9. "Donavski valovi", valček, svira godba. 10. "O plavooki de-vi", moški zbor. * * * 13. "Rožmarin", ženski zbor. Fr. Fef-jaučič. 12. "Za slovanskim praporom", koračnica, svira godba. 13. Igra "Mutasti muzikant", burka v enem dejanju. Po vspo-redu sle'di prosta zabava, ples ter žrebanje velike slike "Domovina". Igri bosta vsled nastopa najboljših igralcev gotovo zadovoljili cenj. občinstvo ali goste. Med proizvajanjem koncertnih točk, tako tudi med igrami bode svirala domača slovenska godba. Svoje sodelovanje so prijavile tudi članice novega tamlmraškega kluba. Vstopnina: Sedeži prve vrste $1.00, druge vrste 75č, tretje vrste 50e, četrte vrste 35c. Garderoba prosta. Za mnogobroj-no udeležbo se priporoča najvljudneje Slov. pevsko in dramatično društvo "Domovina". O-pomba: Vsled obširnega vspore da so cenjeni gostje naprošeni, da pridejo v dvorano točno med 7. in pol 8. uro zvečer. Neosha, Mo. — Čeravno sem že sedem let Vaš naročnik, nisem dosedaj nič sporočil iz naše naselbine. Tukaj sva samo dva Slovenca farmerja; drugi so Augle-ži oz. Nemci. Pečamo se s sadje-rejo, ker se najbolj izplača. Po leti je bila zelo velika suša. toda letina ni pri vsem tem veliko trpela. Za jagode, nasajene na enem akru, smo dobili od .$200 do $300. Breskve so izvrstno obrodile. jabolk, koruze in krompirja je bilo nekoliko manj. Pozdrav vsem z željo, da bi se slovenski farmer-ji večkrat oglasili s svojimi dopisi. — John Walter. Huntington, Ark. — Po dolgo trajajoči vročini je vendar s septembrom nastopilo bolj deževno vreme in se je tudi ozračje malo ohladilo. Delamo še dosti dobro, a delo se težko dobi. V društvenem oziru smo zadostno preskrbljeni. ker imamo tri društva, spadajoča k različnim jednotam in zvezam, tako da se lahko zavaruje vsak rojak za slučaj nesreče. Obenem tudi naznanim vsem so-bratom društva sv. Barbare štev. 15, da smo imeli volitev novega odbora. Izvoljeni so sledeči urad-niki: Ivan Renko, predsednik; Josip Frizrel, blagajnik; Mihael Pajk. tajnik. Box 104, Huntington. Ark., na katerega se lahko vsak član pismeno obrne. Pozdrav! — Mihael Pajk. Coalgate, Okla. — Naznanjam, da je umrl tukaj naš rojak Fran Majcen v 53. letu svoje starosti. Spadal ni k nobenemu podpornemu društvu. Pokopali smo ga 15. septembra na tukajšnjem pokopališču in on je prvi rojak, ki tam počiva. Lahka mu bodi tuja zemlja! — Z delom gre po navadi. Delamo vsak dan. V treh rovih so ostavili vsi premogarji delo, ker tukajšnja Coal Company ni hotela ugoditi delavskim zahtevam. Kedaj se začne delati, se še ne ve. Pozdrav vsem Slovencem ! — Mihael Pikel. dac. "Kaj kričiš v molitvi, negod-nik?" "Greh se je oglasil v njem!" Jure ni več zadremal; molil je češčenamarijo, svojih besed pa ni slišal; ne s solzami ni jokal, ne z ustnicami, telo pa se je stresalo od mraza; daleč so bile njegove misli, kakor v težkih in hudih sanjah. Dolgo je romal, pa nikjer ni okusil veselega počitka; mnogo Pisar je nesel fanta najprej k Martinu; Martin pa je pljunil j ljudi je videl, pa se nobeden o-črno slino ter je porinil obadva braz ni prijazno nagnil k njemu preko praga in je zaklenil. duri; (iu nobene oči ga niso smehljaje zakaj Martin ni maral gostov, pozdravile. Zvečer je vprašal: ' Zvesta šeIe nepoklicanih. Nato je ne-j kam jutri? Zjutraj je vprašal: sel pisar fanta k ženskama in ga kam zvečer? In od strahu ni več je posadil na klop. I jokal in ne več prosil. Ugledal je "Od občine je poslan, od žu- človeka, pa je sklonil glavo in pana!" j stisnil ustnice ter strmel z veliki- "Kako poslan?" sta vprašali,mi, prestrašenimi očmi: glej so- in sta se čudili. "Pestema nisem, da bi ga prenašal po vasi!" je rekel pisar in je šel. Jure je sedel tam, držal je skorjo v roki in je molčal. Strah ga je bilo. Zakaj obed ve ženski sta gledali čemerno in neprijazno, sedeli sta tam pod visokim omreženim oknom sključeni in zgrbljeni, kakor dvoje zlovoljnih sodnikov. Mračno je bilo v izbi, dišalo je po trohnobi in smrti. Nizek je bil1 sto, tuja lica, tuji kraji, visoke strop, tiščal je k tlom glavo in j hiše. Kakor vrečo so ga naklada-srce; stene so bile vlažne, kakor 1 i in odkladali, rezali so mu kruh vražnika! Hud in močan je, ne reci besede, ne jokaj, ne gani se z roko. ne žali ga! In zato Jure nikoli ni govoril in nikoli prosil, zato so bile njegove oči suhe, ko je trepetal. Tako je romal: od ceste na cesto, iz hiše v hišo, z voza na voz. Od tistega trenotka je romal, ko ga je prijela tuja žena za roko in je šla z njim iz izbe, kjer je ležala njegova mati. Ne kam ni vedel in ne kod ; brezkočno je bilo me- J ore. Benetke brez gondol. V Benetkah so ustanovili družbo, ki naj uvede in vzdržuje mijhrte motorske parnike za vožnjo |h» kanalih benečanskih. <'e pride do tega, tedaj bodo izginile gondole iz benečanskih kanalov, vsled česar bo mesto na lagunah izgubilo mnogo svoje krasote. Spisal Ivan Cankar. (Dalje.) II. Ubožna hiša je bila nekoč županov hlev. Ampak ker je bil vlažen-in okužen in je bila nevarnost za živino, je postavil nov hlev, starega pa so z debelim zidom predelili na dvoje: na eni strani je bila keha, na drugi u-božna hiša. V ubožno hišo je nesel občinski pisar Jureta nebog-Ijenca. razglodane od kuge in greha, tla pa so bila blatna kakor razmočena cesta. In obedve starki sta bili v lica sivi in sta gledali mrko, kakor obsojeni v ječo in na smrt. "Odkod pa ti?" je rekla Meta. "Čegav si?" je vprašala Bara. Obedve sta govorili enako in obema se je tresel glas. Jure je molčal. "Otrok je iz greha!" je rekla Meta. "Greh je v njem!" je rekla Bara. In sta molčali in tudi Jure je molčal. "Kje bi spal?" "Na tla mu pogrni plahto!" Že je bila zunaj noč, ženski sta prižgali svečo. In še bolj žalostna je bila izba, ko je rumena luč, tiha in nemirna, obžarila mokro, prazno steno. "Poklekni!" je rekla Meta. Jure je pokleknil na pogrnjeno plahto in se je naslonil s komolci na klop. Dolgo sta molili z zategnjenim, žalostnim, romarskim glasom, ves rožni venec od začetka do konca. Tudi Jure je molil češčenamarijo in tudi njegov glas je bil kmalu ves žalosten in romarski; dremalo se mu je, glava se je nagibala na sklonjene roke, život je klonil v kolenih. "Ali ne boš razločno molil?" je rekla Meta. "Na svojo mater misli, pa moli!" je ukazala Bara. In Jure je mislil na mater, ko je dremal in molil. V daljnem mestu, v tujem kraju je videl njen obraz; pred davnim časom ga je videl, veliko bridkosti in veliko solza je bilo vmes; ampak ostal je v njegovem srcu tako čist in živ, kakor da bi ga gledal pred seboj na sivi steni in da bi se pogovarjal z njim. Se so bile solze na licih, pa so se oči zasmejale, in vzdignila je Jureta v naročje in ga je zazibala visoko. In Jure se je smejal, ker je bila izba nenadoma vsa pisana pred njegovimi očmi in se je majala in vrtela. Ampak Jure je bil že velik in težak in mati ga je položila na posteljo in je bila vsa zasopljena. Pritisnila je robec na usta, za-kašliala je mukoma, ozrla se je na Jureta in je zajokala; tudi Jure je zajokal, sam ni vedel, zakaj ... "Moli!" je rekla Meta in ga pogledala s hudim očesom. "Moli za mater, grešnico!" je ukazala Bara. In Jure je molil in dremal in je mislil na mater, grešnico. Na postelji je ležala, ni se ozrla več nanj, ni ga klicala po imenu. ''Mati spi!" je mislil Jure in je hodil tiho, da bi je ne vzdramil. Mračilo se je, Jure je bil lačen in strah ga je bilo. Stopil je k postelji, pobožal je mater po roki, po licu. 4cMati!" Na njenih ustnicah pa je bila kri; in Jure je vztrepetal in je zajokal. Stresal jo je za roko;, mati pa se ni ozrla, ni se nasmehnila in ni iz-pregovorila. "Mati, lačen sem!" Ni odprla oči, tudi ni zajokala. Takrat pa je spreletelo Jureta kakor spoznanje od onkraj sveta. Planil je, odprl je duri, kričal je po veži, po stopnjieah; ne jok ni bil, ne beseda i^ujula; kričal je in iskal, kam bi pobegnil, zakaj ugledal je bil smrt... V molitvi, v potepanju je bil vzkriknil, vzdramil se je od krika in od groze. silno veliko, celo plemenitaši iz okolice so bili pri pogrebu. Truplo so prepeljali v rojstno faro k Sv. Benediktu v Prekmurju. A-pcstol ogrskih Slovencev, počivaj v miru! Uspeh policijskih psov. V Oseči blizu Pribrami na Češkem so neke noči vlomili tatje pri rudokopu Josipu Lukešu ter mu odnesli posteljno odejo, obleko in razne druge reči, vsega vkup v vrednosti 500 K. Žandar-meriji v Pisku, ki ima dva policijska psa na razpolago, se je naslednjega dne navsezgodaj o tatvini sporočilo. Prišla sta takoj dva orožnika s policijskima psoma, ki sta kmalu zasledila pot, po kateri so jo odkurili v nočmi trni-ni tatovi. In šli so — psa naprej, žandarja pa za njima--naprej j in naprej, noter do Krasne Gore, kamor so po lOurni hoji čez drn in strn dospeli šele pod noč. Tukaj* na takozvani "Samoti" stoji konjederčevo poslopje, v katerem prebiva konjederec Bogumil Turek. Psa sta šla naravnost proti tej hiši. Žandarja Sta obstopila poslopje, a stanovalci, zapazivši nevarnost, so skušali, uiti roki pravice. Tedaj pa psa v skok za njimi. Bili so kmalu skupaj. Enega lopova je zgrabil pes za zadnjo plat telesa.. Tat Fran Hart-mann. zet konjederca Bogumila Turka, se ni mogel odkrižati hudega psa, zakaj držal ga je vrlo dobro za. zadnjo plat. Drugih ta- Slovensko ® katoliško ® 2edln)one države Severne Amerike. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. •DMORNIKTl . _ MhUIk: MAltTIN QERCMAM, Boa <». V ar Ml CttPi EBfc Podpredsednik: JOSEF PETERNEL, Boa II Wlllort, KB. L tajnik: IVAN TELBAN, Boa 707, Forest City, F*. ' I' EL talnlk: JOHN OSOLJN, Boa Ol, Fcreat City, Hh • 2 iiW Blagajnik: MARTIN MU HI C, Boa 117, Forest CU£. ] NADZORNIKI! Predsednik nadzornega odbora: KAROL 1AIA1, Boa 147, Fereel City, I L nadsornlk: IGNAC PODVASNIK, 4714 Hatfield »t-, Plttskai*. Peli. nadzornik: FRANE SUNK. »0 Mill St., Lasem«, Pa. HL nadsornlk: ALOJS VAVCAJt, Ml Cor. N. — b< II, Besk ■»rtac3. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: PAUL OBREGAR, Bon 4*1, RTO WL I. porotnik: MARTIN OBER2AN, Boa SI, Mineral, Kans. £L per o talk: ANDRBJ SLAK,, 7711 Issler se.. davsUa*. X>v. I. VRHOVNI ZDRAVNIKI m. OKUS KAR, 1117 Bt. Clair Ave.. C.«Talaa«t DBb Dopisi naj se poHljaJe L tajnika IVAN VBUAK, K. B> my, Pa. SmCtTin plašile f« VOlAl MAlOPPi France......... Kais. Aug. Vie. Bremen ...... okt. Cedric........dept Fr. d Grosse.. tov orožnika nista zasledovala, ker j §t." LoUis so na nju streljali. Pri hišni pre-j Oceanic....... iskavi so našli pravo tatinsko JQkj^go....... skrivališče. Poleg drugih, v Oseči Kprinz Wilh... ukradenih reei so dobili tu: mnogo manufakturnega blaga, oblek, srebrne nože in vilice, puške, revolverje, vse polno različnih, iz-vestno le nakradenih reči. Orožnika sta naložila plen na velik voz, posadila nanj prijetega tatu Ha rt manna, pa so se odpeljali proti Pribramu k okrajnemu so- J dišču. Zanimiv je bil pogled na psa, ki sta sedela poleg orožnikov na vozu, pa bistro in veselo gle- dala zdaj na orožnika, zdaj na tatu, kakor bi se sama svojega uspeha. nejevoljno, kakor nadležnemu beraču, gledali so nanj, da je bral v njih očeh: "Poberi se, nadloga. ne prikaži se več!" In naposled so ga naložili na voz, med zaboje in vreče in so ga vozili po samotni eesti. kakor je še nikoli prej ni videl: na obeh straneh prostrana ravan, visoka trava, ki se je zibala in priklanjala v vetru. bele cerkve na holmih, ob eesti nizke, siromašne hiše z maho-vitimi strehami. Gledal ^e iu se je čudil in pri sreu mu je bilo tako samotno in hudo, kakor nikoli poprej. Dolgo ni jokal, od tiste ure, ko je kričal na stopnjicali; a pogledal je preko samotne ravni, na daljne holme z belimi cerkvami, in nenadoma so bila mokra njegova lica. .. Njegovo srce je zorelo v bridkosti tako hitro, kakor pod prevročim selncem; in jc venelo v spoznanje. Gledal je iu je mislil. "Kani T" Ysi ljudje so doma, tudi on je bil doma nekoč. Pa so ga prijeli in so ga peljali vse križem; kam? Oče, pravijo drugi, in mati in brat in sestra! Kje njemu oče, brat, sestra! Tuji obrazi, neprijazni, tuje besede, hud pogled! Ne očeta ni med njimi, ne sestre, ne brata... Vsi so drugačni od njega, čisto sam je med njimi, še v obraz ni podoben nikomur. .. Prestrašil se je, zakaj nenadoma je bilo tiho v izbi, molitev je bila pri kraju. "Kaj si zadremal?" "Spal je; boji se molitve!" Jure je bil tako truden in tako žalosten, da je naslonil glavo na sklenjene roke; ni se ozrl in nitje treba vprašati zdravnika odgovoril, slišal je kakor od daleč. tuje besede, tujim ljudem. "Ne zmeni se!" "Zakrnjen je, njegova kri okužena!" "Bog nas varuj!" "Poškropimo ga!" Vstali sta obedve in sta ga poškropili z blagoslovljeno vodo, kakor da bi škropili na mrtvaški oder. "Sleci se, tam je tvoja postelja!" Jure se je slekel in je legel na plahto in se je zavil vanjo. Njegov angel pa je bil usmiljen, takoj mu je zatisnil oči in mu je dodelil spanje brez hudih sanj. (Dalje prihodnjič.) KRETANJE PARNIK6V KEDAJ ODPLUJEJO IZ NEW Y8RXA Pabmik '2o Liverpool 25 Bremen. 'Mi Southampton Southampton Antwerpen Havre Bremen HaYre Hamburg Bremen Glede eeme za parobrodme liitk* iB vsa druga pojaudla obrmite «• sat Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York City. veselila Kadilci in pivci — na solnce! Neki nemški zdravnik priporoča kot najboljše sredstvo proti strupenim učinkom tobaka in alkohola — solnčne žarke. Kadilci in pivci naj namesto grgljanja izpostavijo vsako jutro svoje grlo solnčnim žarkom na ta način, da par minut z močno odprtimi usti stoje obrnjeni proti solncu. Med tem časom je treba imeti oči odprte. Če ni solnca, se lahko uporabi tudi električna svetloba, ki bi zvedel za naslov svojega prijatelja ALOJZIJA KOB-LAK. Prvd petimi leti se je nahajal v Port Washington, Wis. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, da mi ga javi, ali naj se pa sam oglasi. Jernej Gasser, Port Washington, Wis. (23-26—9) DELO DOBI 35 do 40 mož za delati drva. Plača je od klaftre $1.70. Pišite Frank Mačesnik-u (Boarding Boss). Joe Trobec in Tony Hervatin. Hallton, Pa. HISA NA PRODAJ. Lepa dvonadstropna hiša s 7 sobami, hlev za 4 živine, šupa, ko-ruznik, kokošniak, kadilnica, šapa za vozove, .10 akrov zemlje, 3")0 sadnih dreves, pol akra vinske trte. pol akra črnih malin, pol akra rdečih malin in vse potrebno orodje je na prodaj za $1500. Polovico takoj in za ostalo se počaka. To posestvo jo 5 minut od malega mesteca, v katerem je šola, cerkev in par tovarn in postaja večjega mesta je 7 milj oddaljena. Kedor izmed rojakov ima veselje, naj se oglasi za pojasnila pri: Frank ('peli, H. 2, Box r>2. Grand Haven, Micli. (3x !>,16,23—9) Koledar za leto 1914 se že marljivo tiska in bode letos obširnejši nego je bil dosedaj. Obsezal bode razne zanimive kratke povesti, obilo slik in drugih zanimivosti. Cena mu bode kakor dosedaj 30 centov p pošto vred. TJpravništvo Gla« Naroda. je To in ono. Prekmurski slovenski rodoljub umrl. V petek dne 29. avgusta je u-mrl v Tišini na Prekmurskem častni kanonik in dekan dr. Fran Ivanoezy. V lepi moški starosti 56 let je, od kapi zadet, zatisnil oči. Pokojnik je bil vzgleden duhovnik in zaveden Slovenec; delal je mnogo, kolikor se da pri ogrskih razmerah, za probujo in izobrazbo ljudstva in zato skrbel za dobro slovensko čtivo. Med štajerskimi slovenskimi duhovniki na meji je imel mnogo prijateljev. Pogreb je bil v ponedeljek dne 1. septembra. Udeležilo se ga je 37 duhovnikov s škofom grofom Janezom Mikeš, kateri je tudi vodil sprevod. Med duhovniki jih je bilo 5 iz Štajerske. Vernega prekmurskega slovenskega ljudstva, ki je izgubilo z dr. Iva-noczyjem svojega očeta, je bilo NAZNANILO. Društvo sv. Barbare postaja št. 135 v Ralpliton, Pa., je pri zadnji pa seveda ne učinkuje tako moc-;8^4 izvolilo sledeče člane v odbor no kakor solnčni žarki. Sploh so ™ ^to 1914: predsednik Jurij j solnčne kopeli najboljše zdravilo Kristel, podpredsednik Ivan Poza ljudi, ki trpe vsled zastruplje- jlanc- f- tajnik Martin Koroshetz, j nja z nikotinom in alkoholom, pa;11- tajnik Josip Sotinšek, blagaj-mnogokrat zmotno mislijo, da so^ik Mihael Centrih; pregledoval-! bolni na živcih. Seveda so pa^1 knJi?: L Fran Widmajer, II.; solnčne kopeli tudi nevarne, zato i ^tefan Widmajer, III. Fran Sak-~ " " jšek; straža Anton Medvešek, bol-i niški nadzornik Fran Widmajer. j Obenem opominjani vse člane, j ki se nahajajo izvan društvenega da si preskrbe potni: ROJAKOM v Ohio. NA ZNANJE. Rojakom v Ohio naznanjamo, da jih obišče naš novi potnik Hvalevredno. Na Švedskem so vse gostilne ob sobotah zaprte, ker je ob sobo-, delokroga, tali plačilni dan; pač pa so odprte ondi hraniiniee in banke zvečer do 12. ure. S to odredbo se delavci odvračajo od pijančevanja, pač pa navajajo k varčnosti. Denarje v staro domovino poiUjamo t ali prestopni list, ker ako so čez tri mesece brez istih, v slučaju j bolezni niso deležni bolniške | podpore. Vse denarne pošiljatve naslovile na naslov blagajnika in vse druge pa meni. Iskrena zahvala staremu odboru. ki je vedno deloval v korist članstva organizacije društva sv. i Barbare v Forest City, Pa. jgj. lEq ŠTRUKELJ, Z bratskim pozdravom ki je zastopnik Slovenic Publish-_Martin Koroshetz. I. tajnik. _ ing Company in pooblaščen pobi- IŠČE SE PREMOGARJE rati naročnino za list "Glas Naroda", kakor tudi druga naročila. samce 111 ozenjene v okolici Pittsburgha. Nobenih zaprek. United Coal Company, Room 105—424, Fourth Ave., (18-24—9)_Pittsburgh, Pa. Trgovec z zlatnino M. POGORELO, K. $ K » 5---- 1.10 130____ 2G.& 10.... 2.16 140.... 28.61 16.... 3.15 160____ 30.71 20________4.20 160 ____ 32.71 26.... 6.20 170.... 84,81 3C____ 6.25 180____ 36.81 35.... 7.26 190.... 38.» 40---- 8.30 200____ 40.94 45.... 9 30 250.... 61.11 60.... 10.30 x 300 ____ 61.31 6 5________11.35 S60 ... 71.& 60.... 12.36 400.... 81.8C 6 6________13.40 450____ 92.0( 70________14.40 600____102.21 75________16.46 600____122.7( 80.... 16,46 700.... 143.11 86________17.45 800____163.G( 90________18.46 900____184,0( »00.... 20.46 1000.... 204.Ot 10________22.60 2000____407.OC 120.... 24.55 i000....1017.(X Poštarina je všteta pri teh sto tah. Doma ie nakazane avote po polnoma izplačajo brez vinarje odbitka. Naše denarne pošiljatve razpu šil j a na zadnje pošte e. k. postn< hranilnični urad ma Dunaju ▼ aaj krajšem čaiu. Denarje nam podati je maj pri ličneje do $50.00 t gotovim v pri poročenem ali registriranem pia mu, večje zneake pa po Poeta' Money Order ali pa po New" York Bank Draft. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. V «104 St. Clair Avenue. N, B Cleveland. O. Sedaj se nahaja v Clevelandu, Ohio, in okolici. Vedno in povsodi so sli naši rojaki na roko našemu potniku in ga lepo sprejeli, zato smo uver-jeni, da bode tudi novemu potni-29 E. Madison St. — Room 1112, | ku na prvem potovanju tako. Ro-Chicago, 111. 'jaka našega novega potnika kar Opomba: Pazite na oglas v sonajtopleje priporočamo, botnih številkah.__( Slovenic I*ublishinjr Co. ! Krasni In brasl parnik (Avstro-American proge) Kaiser Franz Josef I. odpluje v soboto dne 11. oktobra vožnja do Trsta samo 13 dni. do Trata ali Reke - - $37.00 Cena voznih listkov: do Ljubljane - - - $38.18 do Zagreba - - - - $38.08 fcabine (oddelek med II. in in. rairedem) stane voinj« *4-00 T*® " odranle, » otroke polovica. T* oddelek posebno d rezinam priporočamo. Voinje »stke je dobiti pri F«. 8AKSEK, 82 Cortlandt 6t., New York. "- " 1 " 1 ' i ■ »• ■!> m ■ ........i u igi ^ , ^ , m n —JI Tedenska pisma. Piše Mike Cegare. Na Kičvotu, 22. sept. 1913. Kdor čaka. — Že zopet ena! Gorje nam moškim! — Harry Thaw in ameriška justica. — Jesen se bliža! Dne t. m. so imeli v Kansas < ity veliko ** vofeeto kateri se j. | ovsodi pisalo. 78-letni farmer U. S Hali je namreč ta dan obljubil večno zvestobo svoji 68-letni izvolj. nki .Mrs. Carrevi. Čakal je nanjo pol stoletja, ali celih let. Resnično resnično Vam pov. m : kdor čaka, — — ta pričaka! Oba >ta s»- že poznala izza mladih let. Farmer ju je bilo zelo težko pri srcu, k»r mu je nekdo s/ eljal /lato golobico že pred 45 i- i •»'dej, ko j«- postala ta vdova. >i j«- p a izbrala zopet svojega prvejra ithartarja. Za stara Ši-Jiet<- iti družice je imela srečna nevota več svojih prapra-vjiiikov in prapravnukinj. Hog a;i «laj vživati sedaj medene te.iiif v { ravem veselju in rado- sti! Tu v Naj Jorku se je priče-t«-k<• osoojto ob ne v, -t.jati v takim lovom, ker -V' n, da i.i celo divjega bika od blizu ne zadel. Kot že zadnjič o-in.nj.no, — lovim raje pobegle m nezv >te golobičice naših ro-j«tko\ iz \ve>ta. Saj ste vendar čila i oni trden novico, da jo je zo-pi-l podurhala, .Ješikarjeva, ozj-roma liabičeva Rezka in IVble, Koloraba. / (»oljatom. Frank Križnianoiii. Čeravno ni nič na-grade razpisane za ta parček, ga iščem vs«*eno tu okoli. Nezvesto Kezko bom lahko spoznal, če se prikaže tu na našem Broadwayu, ker ima rudee nos, pa bradavico pod b-vim očesom. Kdo si ve, — k j. je študirala kakor strgan doktor ? Tekoči teden sem vstavil že par >epavil: posa žirjev na Grin-več Štrit i. ter sem jim z ravnilom zm. ril noge. Eden je imel cel pa-!ee krajšo, drugi zopet samo četrt pa lea; torej še nismo s Kri-žmanovim Frankom skupaj, ker ima ta eno za pol palca krajšo. Kakor sem Rezko B. po sliki razsodil. mora biti to res huda ženska : gleda vas srpo kot kača, ro-ke pa drži ob boku, kakor kak ] rofos če inuštra vojaške restan-te na ekseleirplaeu. Morda jo pa pri strani ščiplje in trga? vsled grimenge za ]>rvim možem? Če jo dobim, bom takoj telegrafiral na polic Štejšn v Peblo, da jo bodo z muziko na dipo pričakovali. Sedaj delam že več dni maso za li-maniee, da bom vjel ta dva tič-ka ; za premijo mi bo gotovo po-s!a! mož dezerterke eno cigar bakso zlatega prahu, ali pa dva koloradska gorska medveda! — — Huda je bila turška, rusko-ja i on ska in zadnja turška vojaka: v s.- hujša bo pa še vojska, ki se nam bliža tekočo jesen tu v Ameriki. Na Angleškem so su-fragetke vgnale v kozji rog že skoro vse ministre in poiitikarje zaradi ženskih pravic; sedaj se bo pa to fajtanje preneslo semkaj v Junajtc Štec. Sredi meseca oktobra dospe v Naj Jork z " Laprovenca sama general že-fran žetka Mrs. Pankhurstova s celim svojim štabom in vojnimi načrti. Najprvo se prične žensko-možka vojska tu na istu, zatem jo pa odrine generalka Parkle-hriiHt proti vestu. Vbogi moški, v bogi mladeniči in fpečlarji, ki bodo nasprotovali tem bojevitim ženskam! Sežgale bodo vsakega na mestu živega ali ga pa dele iz koze. Najlndje bo torej, da jo potegnemo s sufragetkami, če hoče- GLtAS NARODA, 23. SEPTEMBRA. 1913. mo dokončati še sv. Miklavža. Mre. Parklehrusta bo prinesla seboj cele zaboje dejnomita, hudi-čevega olja, sekir, bakel i. d. za vojne operacije. Na Kosti gartnu so pa žal komisarja Williamsa odslovili; ta bi ji že pokazal, po čim so ameriška jabelka na Elles Ajlandu. Jaz jo boni najbrže dne 4. okt. iz strahu odrinil proti Braziliji z eks prezedentom Rozevel-tom, kamor gre spet na lov. Fu-tral in gleštal bom njegove lovske pse, če že ne bo druzega polila pr item! — V mestu Concord, .N. H. imajo zašitega znanega milijonarja Thawa, ki jim je odnesel srečno pete iz norišnice v Mate ven. V Kanadi je bilo že premraz, radi tega so ga poslali nazaj čez mejo v Zdr. države. Sedaj si belijo glave vsi ameriški žoči, in lojarji,! jeli Thaw pameten ali prismojen? Po moji pameti je ta begun bolj | prebrisan kot vsi jezični doftarji Amerike, ker vleče sodnijo že toliko časa za nos. Nazadnje bo pa popolnoma oproščen, če bo sodnike in zdravnike zadostno "po-grefta." Če je bil Sanford Whita kak Italijan vstrelil, bi ga bili že 99 krat posadili na električni stolček v Sing Singu. Čuje se, da obiskuje Thawa v ječi sam župan mesta Concord, da mu punce vedno pošiljajo rože v ječo, in da mu igra v zabavo pred -'želom" vsak dan mestna godba! No. če bi bil pa zaprt radi tega odi kak revež, — bi ga še pes ne povohal! Vidite! To je ameriška justica! — Mesec september nam jo je zopet v deželo prikimal. Blagor se onim, ki so kaj sejali; — sedaj bodo lahko želi! Pri nas tu na Ričvotu kaže letina zelo slabo, ker so nam vse kuhinjske vrte gosenice oglodale in požrle! Edina naša tolažba je še korenje in kisla repa, če ne bo preveč deževja ! Ce pojde vse po sreči, bomo okoli sv. Martina zopet ribali zelje in prešali grozdje, ko se povrnem nazaj iz Brazilije. Človek se veseli tudi jeseni, ker mu ni potreba toliko "švicati" kot po leti v vročini. Kaj si mislite! Sam naš bivši prezedent sedanji prof. Ta ft je izgubil letos že celih 60 funtov! Revež jih ima samo še 240. ali za 69 funtov več kot jaz; radi tega bom sedaj po 3 krat lia dan lunčal, 4 krat kosil ter po 5 k rji t večerjal če bo šlo? S pozdravom. Vaš vdani M. C. Martinek je pravil. Milan Pugelj. "Oho!" je rekel. "Dober večer. Na! Ančka je prišla!" Snel je z nosa očala, odložil čevelj, ki ga je ravnokar še obdeloval s kladivom, in prenehal žvižgati. "Naša gospoda je šla na veselico, zato sem lahko prišla k vam na podstrešje, Martinek!" "Saj se mi zdi nekaj tiho, ja! Pa ne, da hi si bila za ta predpust mene izbrala, hentana Ančka!" "Nak! Preveč jih imate na grbi, baba ! Kakih dobrih šestdeset jih bo, ali ne?" Le j jo, dobro si mi jih namerila ! Pa te čevlje si mi prinesla, da jim zamašim podplate. Si jih s soldati prebrusila, kaj ? No, le čakaj, le daj daj sem ! In kaj sem že hotel reči ?! Ne šestdeset, petdeset let imam na grbi. Če te kaj skrbi, kako sem si nakopal zadnjo starost, ti povem, kakor sem onidan obljubil! Kar sedi, če se ti prehudo ne mudi k tvojemu ktiprolu. Jaz bom te luknje zadela val, ti boš pa poslušala." Ančka je sedla na skrinjo za vrati in zazdehala. "Kaj pa že naprej zijaš? Misliš, da vedo samo soldatje kaj povedati, mi pa nie? Kaj pa še! Ce ne bo moja zgodba nič prida, potem pa zdehaj! Mislim, pa, da bo!" In švrknil jo je s sivim pogledom izpod očal, pa zategnil usta globoko v staro in vegasto lice. " Vstani malo, da napravim primero !* * "Saj jo tako tudi lahko!" "Med teboj in med mojo nekdanjo! Veš. prsi je imela več kakor ti, hehe. Ali ona je bila že poročena, ti pa še nisi; pravijo pa da da sveti zakon ženski, ki je za kaj, vsega tistega, kar ji pomaga do prave mere. No, malo bolj prsata je bila, v obraz pa nič bolj mlada, kakor si ti, oči je imela pa že tako satanske, kakor pripovedujejo o tisti kači, ki ža- bo kar s pogledom umori. O strela, kar zmešan sem bil. ko sem gledal med govorom vanje! "Dacar sem bil takrat. Tedaj še ni bilo vse v cesarskih rokah in tudi uradnik ni bil vsak človek, kakor je dandanes. Kdor je imel glavo na pravem koncu, pa je laglje kakor naše dni nagro-madil kupček srebra in zlata, da ga je v iniru božjem na stara leta glodal. Dac je imel takrat za tisto mesto, kjer sem prebival, in še za daleč naokrog v zakupu neki majhen in čokat meščan, ki se je pisal Mežnarček, ime mu je bilo pa Silvester. Mene je imel v službi pri sebi še dva druga fanta. Mi mlajši smo hodili bolj po okolici, stari je pa meril in peča-tII sode po mestnih gostilnah. Kake štiri ure od mesta so se pričeli hribje, in cesta je peljala preko njih, ki se je vlekla kakor večnost. Zdaj na levo, zdaj na desno, samo naravnost nikoli, ker je bilo za živino prestrmo. Na vrhu rid je stala bela in bogata hiša in tista je bila zadnja hiša, kjer smo imeli pri sodih besedo še mi, mestni daearji. Ker sem se zdel gospodarju čvrst in pogumen, pa je pošiljal po mene tja. E, veš, tiste bele hiše na sa-moči nisi nikoli nič prida in nikdar jim nisem prav zaupal. Pošten človek pojde ljudem in pritisne svoj dom k njihovim stenam, takle pa ki je ves pasji in nima vesti, se ti pa razšopiri kje na samem, da plete tam brez prič svoje hudobije. Kadarkoli sem šel na pot, nisem šel prazen. Dve pištoli seni vzel vselej s seboj; vsaka je imela dve cevi in obe sem natresel s smodnikom in s prijelo ivje! Le čakaj! Kam sem vtaknil pa klešče! No, rad sem hodil v hribe vino merit. Doma se mi je ponoči sanjalo o njej. Kožo je imela kakor papir. Bleščečo in belo in mehko! Take iz-kušnjave so me obdajale, kakor svetega Antona, o katerem govore negodni ljudje, tla je v hudih napadih večkrat kar v mravljišče sedel. Včasih sem bil naravnost neumen. Nisem ne videl, ne slišal, samo po ušesih mi je zvonilo, kakor bi nosil zvonce v lobanji. Enkrat sem se ji zdel bled in vprašala me je, če sem bolan. Seveda seru bil bolan, na srcu bolan, pa še kako. a molčal sem kakor grob. No. pa ti jo vidim nekega dne v kuhinji vso obvezano in črno pod očmi. V moškimi sem govoril v hiši, nje pa ni bilo blizu. Izmuznil sem se skozi kuhinjo in tam sem j« vprašal. Križ božji, kakšna je bila! Zatečena, marogasta, vsa obiinkana. Rekla je: "Padla sem." V kuhinji se spoteknila v temi ob škaf,-ki ga je dekla nerodno postavila, pa je padla med drva ob ognjišču. Kaj pa še, sem si mislil! Dedec te je oklestil. ta zverina peklenska ! Bolehal je. pa ga je menda jezilo, da je ona zdrava. To sem mu privoščil bolezen! Ko sem videl, kako mu lezejo oči nazaj v glavo, bi se bil najrajši smejal. Gledal je grdo in stekleno, v prsih mu je pela žaga. pa se le ni hotel vleči. Nazadnje ga je le izvilo. Ona — žena — pa je bila vedno progasta in -polna rogov. To pot je imela bunko sredi čela, drugič pod očesom, pozneje spet je nosila za ušesi s krvjo podplu-to liso. "Ko je umrl, sem se oddahnil, kakor bi se bil skopal iz blata. Nekako legak sem bil in nepretrgoma sem žvižgal in pel. Vse mi je bilo všeč na svetu, vse prijetno in pravo. Na polju, na cesti, v hiši in povsod. Počakal sem, da J je pokopavanje dobro minilo, pa sem jo mahnil nekega popoldneva v hribe. Kar povedal ji bom, kaj mislim, sem sklepal spotoma. Na mesec prislužim toliko in toliko, vmes pa še kaj kane. Za tisto pa, kar ima ona, ne vprašam. Kakor hoče, tako pa naj s svojim dela in ukrepa. In še nekaj mi je prasknilo v glavi, da me je kar pot oblil. Kaj pa če je ona v drugem stanu ? Pa sem se tudi sam s seboj pobotal! Le naj bo, če je. Je že moralo tako priti. Otrok je pa nedolžen, kakšen pa! "In v takih poineiikili s svojo lastno modrostjo sem jo brisal navkreber. Spomlad je bila in ko-bilar je žvižgal po smrekovih vrhovih. Divji zajci so mi letali preko pota in mislil sem. da ne bo nič prida. Tudi res ni bilo Bog ve kaj, ali smo že taki. do s človekom, ki ga imamo res radi, težko govorimo o tern, kar nas veže nanj. Z drugo žensko bi bi čvekal in čvekal, tik nje sem pa sedel kakor pivec na sliki. Cigaro sem držal v levici, z desnico sem vrtil na mizi kozarec, besede so mi skakale iz ust. kakor bi streljal kak tak, ki ni imel še nikoli puške v rokah: po navadi se mu še ne sproži ne, kadar se pa mu. zadene tja, kamor še mislil ni. Ce sem se ganil, je bila pa takoj nerodnost na vrsti. Z roko sem mislil pokazati predse, da bi dal besedi veljavo, jatelja! Enega dobrega tovariša} sem imel, ta je bil pa sam tak, daj mu lastne matere ne bi zaupal. "Me nimate kam vtakniti, kaj ne?" je povzela. Jaz pa sem zmi-šljal hitro sem in tja, pa nisem nič uganil. Ptico sem ujel, kletke pa še nisem bil pripravil. "Nocoj še ostanite, jutri pa že k."ko napraviva." "On je kakor ris. Kar zobe kaže in oči se mu krešejo." "Bom pa ostal okoli hiše. Če bo kaj, bom že slišal!" "Kaj mi pa to pomaga?" "Saj ne bom samo posluša. Orožje imam pri sebi, nič se ne boj. Ga bom že zamotil, da ne bo mislil na to, kako bi butal v vrata.^ Nekaj časa sva molčala oba, nato je prišlo pa vse kar samo od sebe. Nenkrat sva se drug drugega tiščala, in najlepši večer je bil, kar sem jih na svetu doživel. E, veš s srečo je slabo porazdeljeno p in Muniging cesti. Imamo za isae-kati veliko lepega drevja. Dela je za celo leto. Možje, ki hočejo delati zs nas n*i pifejo na Tony Znidarfič. Romelr, Michigan ali John Knaui, Eben Jct., Michigan. The Cleveland Cliffs Iron Co. Lumbering Departement MARQUETTE, MICH. ROJAKI NABOČAJTB SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Stoletnica bitke pri Kulmu icdeljo dne 31. avgusta .1« v Toplicah in Kulmu na Če- 1 til jko. Vsa prašna je l»ila še in 1 blatna, da jo je morala brisati s ' predpasnikom in s težavo je vle-i k.a potem zamašek. ki se je držal vratu, kakor da je vanj prirasel, i Medtem je nezaupno pogledova-i la gosta, kakor bi se bala, da ji { odneseta plačilo. Luigi je takoj uganil te pogle-: de in zato jo je hitel zagotavljati: "Gledaš naju, kakor bi nama j ne zaupala. Pri vragu, ali sva ti i ostala še kdaj kaj dolžna? Hm! — Pa da ne boš v strahu, vražja baba, plačam pri tej priči. Povej račun!" Nepremično je stala Giulietta, vsa prebledela, poloplašena od trdih gostovih besed in njegovih oči, polzačudena vsled njegove bistrosti. ki je tako točno razkrinkala njeno zaupanje. Skoro jecljaj" je povedala račun. Luigi je jezno vrgel po mizi, kolikor je zahtevala in potem je osorno velel: "Zdaj izgini in zapri vrata!" Ko sta bila sama, je izvlekel Luigi iz žepa denarnico, ki je bila Giovanniju dotlej neznana, položi! jo je na mizo, pa je pričel skivnostno pripovedati: "Vidiš, bratec, to je vse, kar sem prinesel iz manevra." Popoldne sem stal na kolodvoru v Porta Nuova. Štirje tujci so se pojavili od nekod. Po j"ziku Sem jih sodil za Francoze; vrag znaj, če so res bili. priveril se ne bom, ampak recimo, da so bili Francozi. Čudne prikazni! Bili so brez suknjičev, rokave privihane prav do ramen, razgaljene prsi, hlače dokolenke in polne, težke nahrbtnike so nosili. Saj pravim, nekaj čisto posebnega! Eden je bil posebno debel, z zlatim ščipalnikom. Jaz sem ga sodil najmanj za bankirja in res. ko je v bifeju plačeval, je imel v roki — tale mošnjiček. Vtaknil ga je potem zadaj v hlačni žep ter odšel k tovarišem na peron. Veselo so s" razgovarjali, zakaj vlaka ni bilo še od nikoder. No in tega debelega Francoza sem si vzel na muho, to se pravi, njegov nabasani mošnjiček. Vlak pridrdra in se ustavi za par minut. Ljudje so se vsuli v vozove in nastala j«j na stopnicah strašna gnjeea, zlasti, ker so sprevodniki nestrpno opominjali na skorajšnji odhod vlaka. Debeli Francoz se je skušal skobacati v voz. Bil seni tik njega. ko je stal z eno nogo na stop- špranja. a bila je — šestiea. S čmernim obrazom jo je pobral. "Eviva!" je napil Luigi. Ves skremžen se je držal, kakor da je ugriznil tepko. ! mulirali, da vzbujajo tem večje 'Eviva, pobratim!" sočutje. Ko je iznova liapolnil Giovanni kozarca, zdelo se mu je potrebno, da je izpregovoril, gledajoč v razmetane novce, ki so jih malomarno otipavali Luigije.i koščeni prsti: '"Ej, valpolieella je zaslužena in to j? poglavitno. Bcraeija res ta plen ampak tolaži se Luigi; ra teden naju gotovo bogato blagoslovi Herines, naš zaščitnik, saj veš — v areni. Pravijo, da prde-jo poslušat Aido cele trume t.ij-cev, Ila. ha!" "Tam pa, tam!" se je nasmejal Luigi, zhiVajoč ukradene novce v denarnico. "Tam pa, tam"..., je govori] inaiozavedno, zakaj vse misli so mu bile v štetju, "... torej tri lire, petnajst- centesimo" in ta borni nikelj, kaj bi štel in računal, valpolieella je plačana!" "Eviva Giovanni!" "Eviva Luigi!" organih. Tudi se ie izkazalo da!„EV£th' Mlnn-: JurlJ Kotze AloJ«! Export, Pa. in okolica: Jotm Prostor. t , . , , , ,. BauaeiI- Forest City, Pa.: Karl Zalar. SO ljudje, ki so kot pohabljenci! Gilbert. Minn. In okolica: Lo-Jla VtMl beračili, zdravi, močni in dela- /.možni m da SO pohabljeilje le si- 8*. Lou's. Mo.: Mike Grabrlan. Aldrldge. Mont.: Gregor Zobec Brooklyn, N. Y.; Alojzij CeSarek. . Little Falls, N. Y-: Frank Gregor**. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J, Us rinčič in Chas. Kurlincer. okolico: Frank Bridgeport, Ohio in V nedeljo dne 31. avgusta se j Bartoeton, O. In okolico: Alois nalant Collinwood, Ohio. Math. Slapnik. w. . . . i Lorain, O. In okolico: Andrej Bnmhi« SKCin slovesno obhajal spomin na i Lorain, o. in okolico: John Kumše, ono krvavo bitko pred 100 leti.i Anton Kike,,. ki se je vršila pri Kulmu in To-; plicah v seveinem Češkem. Tedaj I (1. 1813) so združene avstrijsko-rusko-nemške armade prvokrat premagale cesarja Napoleona. Ob Irwin, Pa. In okolico: Frank UemUr. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja. Meadow Lands. Pa.: Geo. Schultz. Moon Run, Pa. In okolico: Fr. Maček. Pittsburg, Pa.: Ignacij Podvasnik, l'rh Jakobi« h in Ignatz Magister. Pittsburg, pa. in okolico: Frank Iiam-bič. Unity Sta.. Pa.: Joseph SkerlJ. Steelton, Pa.: Jos. A. Plbernlk. Willock, Pa.: Frank Seme. Wlllock. Pa. in okolica: Joseph Peternel. Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph Peternel. Winterquarters, Utah: Louis niasich. Black Diamond, Wash.: Ur. Porenta, Raver-sdale, Wash.; Jakob Rnmž-k j Thomas. W. Va. in okolico: Rus, i ln Fran!: liartol. Josip Tratnik ln Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolico: M. Klari ck Braddock, Pa.: Ivan Germ. , Burdine Pa. In okolico: John Kerii«- Milwaukee, W!s.: niir John v odovnik. | Conemaugh, Pa.: Ivan Fajk. Sheboygan: Frank Beniger, G06 Jeffer- ! Claridge. Pa.: Anton Jerina. , St. . . Canonsburg, Pa.: John Koklich. I West Alils, Wis.: Frank Skck. tej siavnostl se je Otlkril spome- ■ Brougthon. Pa. in okolico: Anton Dem- Rock Springs, Wyo.: A. JusUa ln VaL nik na bojišču. Odkritja se je u-'gfLr- fit*1"'h _ deležil nadvojvoda Kari Franc Jožef kot zastopnik cesarjev. Razne zanimivosti. Sueški prekep je dolg 90 milj. globok 31 čevljev. ima 108 čevljev široko stili- £ go ter je veljal 100 milijonov dolarjev. Zgradili so ga Francozi. Strela ubila štiri neveste. Budimpešta, Ogrsko, 21. sept. Štiri deklice iz vasi Nagvvoirad, kojih poroka bi se morala vršiti J} danes, so šle v gozd, da naberejo £ cvetja in zelenja za okrašen je cerkve, v kateri naj bi se vršila poroka. V gozdu pa jih je presenetila nevihta in vse štiri je ubila strela. Sta riši in ženini, ki so jih šli iskat, so jih našli v gozdu mrtve. ortk oftfts ofas otab osVSb osVb oftb OAAS ocfcb oftb O^S ! 9. Naravna ohijska vina, tajboljše kakovosti, Delaware, Catawba in Concord, prodaja •Josip Svete, 1780-82 E. 28th St., Lorain, O S i ¥ Kcnzorcij beračev na Ogrskem. Debrecinska policija je te dni zasledila posebne vrste sleparije. S trsra. Kibničan prodaja žlice- na trgu. Mimo pride prijatvlj ter ga vpraša : "Oče, kako gre kaj kupčija?" "Kako? Tako kakoifc pri bolniku: '"Vsako uro eno žlico." SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA i Delaware po 90c. galona. Catavba po 70c. galona, Concord po 50c. galona- Vino razpošiljam od 25 galonov naprej. Za vino jamčim, da je popolnoma naravmo. Pri večjih naročilih znaten popust. Cf^o o a. Odkrila je namreč konzorcij be-' prirejena za slovenski narod pof raeev. kateremu je načeloval zelo ^^ slovnicah. S sodelovanjem bogat podjetnik, ki je imel zapo- več strokovnjakov, je izšla te dni; slenih vec tisoč beračev. Pripom- zaj0fila Slovenic Publ. Co. Cena niti je treba, da je na Ogrskem, y piatnu vezani $1 posebno pa v Budimpešti zelo j Ta slovnica je gln.bno delo ter razširjeno beračenje. Skoraj na se delalo na nj- precej časa Nje vseli koncih in krajih v Budim-|obae|f je: Glasovanje. Oblikoslov-pesti stoje berači, ki so postali že;je Vaie Pogovori iz vsakdanjega L^™- ?^ teh b5ra"'eV si življenja. Besede, ki se največ ra- bijo v navadnem govoru. Pri tej slovnici nismo štedili denarja niti časa in to samo zato, da naš narod vendar enkrat dobi dobro poučno knjigo v tej deželi nreDotrebnega jezika. Velika zaloga vina ln žganja, Marija Grill Prodaja belo Vi&a po..............70c. gcllo« Črno vino po.............»Cc. " Droinik 4 galona za....................(11. OB Brinjcvec 12 steklenic za...............«12. 4 gal. (»odček) za .... ..............$16.33 Za obilno naročbo se priporoča MARIJA GRILL, aaos St. Clair Av«.y N. E., Cleveland, O pridobi tekom let precejšnje premoženje. nakar se umakne v privatno življenje, dočini proda svoj prostor svojemu nasledniku. Tako so v: Budimpešti berači, ki "zaslužijo" na dan 20 do 30 K in katerih najboljše klijentinje so stare bogaboječe aristokratič- j ne dame. Pazljiv opazovalce pa lahko vidi te berače, elegantno oblečene, kako se ob nedeljah in - . , - ., , ,r praznikih zabavajo v raznih iz- nieah, z drugo pa se na tleh. V * .. . ... , .. , . , , , -- i letnih krajih okoli Budimpešte, tistem hipu so kakor nalasc na- ,r , . v. , , . . ipu valili od zadaj, tako, da sem lahko prav brt*z skrbi spolznil roko po tolstem bedru do zevajočega žc]»a. En spreten segljaj in denarnica it* l»ila /a' v moji malhi. Pustil sem, da so me odrinili potem potniki in kmalu sem bil zunaj gneče. jduipak ni bil tako neumen tisti Francoz. Toliko, de sem imel št- srečo, pospraviti njegovo denarnico — saj veš, bratec, da imam v tem že izvrstno prakso! — pa ti je vrag že pogrešal svojo "nekdanjo" imovino. Še na stopnicah s.' je obrnil in srdito ošvi-gal vso gnečo. Oni trije, ki so zavzeto poslušali kletvice svoje-ga tovariša, so bili vsi osupli in so tudi iskali v gnječi, no. kakor da se je*zgodila bogve kakšna nesreča ! Vse tisto srdito šviganje pogledov sem opazoval iz čakalnice, skrit za neke babe, ki so vse solzne stikale glave in jih naslanjali ja le na šipe ter mahale z rokami nekomu v slovo. Denarnice dotlej še nisem odprl, ampak po tistili maščevalnih pogledih sodeč, sem živel" v trdnem prepričanju, da sem se najmanj pošeno okoristil. Da si ti videl, Giovani, tiste besne oči. Kar boga sem hvalil, da se mi je stvar posrečila, sicer bi najbrž ne pila nikdar več tt ga dragocenega soka. *4daj sem videl, kaj se pravi: razjarjen Francoz. Hujše so sikaii, kakor modrasi. Da, da, kar nekaj sladkega je šlo po meni, da sem bil na varnem. Zapiska!a je piščal in vlak se je jel pomikati proti Villafranki. "Buon viaggio!" No, da, to sem jim še privoščil, zakaj pa ne?-seveda lepo natihoma, potem pa sein se umaknil, da bi si ogledal-svoj plen. Kaj pravim, plen ? — Beračijo, to francosko beračijo! To rekši, je zagrabil Luigi u-plenjeno denarnico in jo srdito vrgel po mizi, da so se vsuli nanjo vsi nerodni centesimi in nekaj avstrijskih šestič. En novec je padel na tla in se katalil proti vratom. Giovanni je skočil za njim, misleč, da je lira in boječ se, da bi mu jo pohlastala kaka V Debri-cinn se vrši te dni veliki letni semenj. Pri tej priliki s? zberejo berači iz raznih komita-tov v Debrecinu. da tam izvršujejo svoj obrt. Ti berači, katerih je. več sto, so vendarle nekoliko preveč nadlegovali ljudi. Policija je vsled tega aretirala mnogo be-račev. Pri zasliševanju pa so ti berači izpovedali, da so člani konzorcija, katerega "ravnatelj" je podjetnik Josip Szenassv. Ta je dajal beračem na razpolaganje berglje. vozičke in druge utenzi-lije, ki so jih potrebovali pri izvrševanju svojih "obrti". Berači so tudi izpovedali, da so morali polovico svojih dohodkov dajati Szenassvju. ki jih je kontroliral po svojih nastavljenih kontrolnih N A 6 I ZASTOPNICI, kateri ao pooblaščeni pobirati naročnino aa "Giaa Naroda" ln knjige, kakor tudi xa vsa druoe v našo stroko spadajoča posla. San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John Deberc in A. J. Terbovc. Leadville, Colo.: Jerry Jamnik Pueblo, Colo.: Peter Culig ln J. H. Bolt*. Primero, Colo: Mike Krivec. Salida, Colo. In okolica: Louis CosteUo (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Anton Saftlch Indianapolis, Ind.: Alojzij Rudman. Depue, Hi.: Dan. Badovinac. Chicaao. III.: Frank Jurjovee. La Salle, III.: Mat. Komp. Joliet, III., in okolico: Frank Žagar. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, III.:. Frank Petkovftek In Hath. Ogrin. So. Chicago, III.: Frank C erne. Springfield, ll|.: Matija BarborlC. Frontenac. Kans. in okolico: Frank Kerne. Mulbery, Kans. in okolico: Martin Kos. Vale Summit. Ml: Frank Kocjan. Calumet. Mich In okolico: Pavel S halts In M. F. Kobe. Manlstlqua, Mich. In okolico: B. Kotli nn South Rang«, Mich. In okolico: M. D. Llkovift. Chlsholm, Minn.: K. Zgonc ln Frank Medved. Duluth, Minn.: Joseph Sharabnn. Ely. Minn. In okolico: Ivan Goute, Ja-• Pi-^np In M L. Kapsch. EDINA SLOVENSKA TVRDKA, ZASTAVE, REGALIJE. ZNAKE, KaPE PEČATE LN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE.* Delo prve vrste. Cene nizke. F. KERŽE CO. 2616 S. LAWNDALE AVH., CHICAUO IUL SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ -i 1 Phon« FRANK PETKOVSEK, |avn! notar ~ Notary Pufclls, 718-720 Market Si., WAUKEGAN, II J . PRODAJA fiea vina, mjhofje igsnjt: tc-izvrstne smetke — patentov ana xdra vila PRODAJA voine listke T«ek prekomor skih črt. POŠILJA denar v star kraj sanesljivs in poSteEO UPRAVLJA vac v notarski posel tp^ča* I Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St..New York. iu>* aflr Iiu FRAN . Glavni urad: 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Pošilja enarje v domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. staro SAKSER Podružnica: 6104 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, 0. Prodaja parobrodne listke za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. VI | Društvo sv. Roka štev. 94.J AVaukepan, 111., Vam |>ošilja iskivm* poztirave z najboljšitni j ž»*!jaiiii za složno DosvetovaTiie iit složni napredek za dobrobit cele. organizacije. Živio! — John 13artel, predsednik, Andrew BartelJ t tajnik, Waukegan, 111. Pozdravljeni bodite delegati naj !». glavnem zborovanju v Pittsburgh, Pa. Delajte v korist društev in v korist J. 8. K. J. —| Joseph C'er, Sotit Chicago, 111. • /-Iveli slavni delegratje S. ! K. .J.! Delujte vse za narod in dom, ker le v slogi je moč! — Društvo "Jugoslovan", št. 104., Chicago, III. iSratski pozdrav cenjenim zhoro-valeera J. S. K. -J.! Naj vlada sloga in edniost !iie«l Vami! — Joseph Zalar, g!, tajnik K. S. K. J.. Joliet, 111. • Slava zbranim delegatom! Porabite vse sile za napredek Jed-note! — Michael Sunich, Calumet, Mich. Slavni odlior in delegatje J. S. K. J.! Delujte za prospeh članov. Priporočamo se Vam za prihodnje zborovanje v Chisholm, Minn. — Lamuth CJeržin, Chisholm, Minil. • Pozdravljeni delegatje na deveti redni konvenciji! Častna jej Vaša naloga ter truda polno je Vaše delo. Oči tisočev članov se ozirajo na Vas in Vaše delo pričakujoč hilo uspeha, ki naj rodi stoteri sad. Živeli delegatje! Živila Jednota! — Math. Kramar, predsednik društva sv. Martina, Barherton, O. • Pozdravljeni delegatje 1». konvencije J. S. K. J.! Delujte v slogi za korist naroda in podrejenih društev naše dične Jednote. 10. konvencija naj ho v Pueblo, Colo. — Poo • C lili g, blagajnik, Pueblo, Colo. Delegatje! Majhni smo kot narod. delujino z vsemi močmi! Za eno misel eno srce in en narod! Mnogo uspeha! — Narodni Vest- nik. Duluth, Minil. • (iromoviti živio zbranim delegatom! Mnogo uspeha! — Društvo sv. Petra, Brooklvn, X. V., New Vork, X. V. • Slavno zborovanje oživi u zru-ženja! Bodi zdrav slovenski rod! Vas pozdravlja — Konvencija S. S. P. Zveze, Milwaukee, Wis. • Sprejmite tužno vest, da je preminul Kev. Andrej Smrekar, on, kateri Vam je brzojavno po-slal ča.stitke zadnji teden. Z bratskim pozdravom sodelegat — A. 'irdina, Cleveland, O. * Združeni bratje! V imenu vseh ta rano v in prijateljev se Vam zahvaljujem za dat- Kev. Smrekar-ju. Bog Vam {lati! Pogreb v petek zjutraj. Hvala Vam! — A. (irdina. Cleveland, O. Luigi Veronese. Spisal Vilko M. "Ciulietta, butiljko valpolicel-le!" Tako je naročil Luigi, ko sta stala z Giovanni jem še v vratih nizke krčme poleg starodavne ve-ronske arene. Giovanni se je izadovoljno smehljal že spotoma, ko sta šla mimo Saninichelijevega spomenika in skozi Portoni Bra ter zavila k Municipiju, oh tem nepričakovanem naročilu pa mu je raztegnil nasm-h usta skoro do ušes. polguili zobje zgornje čeljusti in so se visoko vspele zmršene obrvi. Stopila sta v tesno, zakajeno izbo, kjer se je stiskala k oknu *nlina vegasta miza. pogrnjena z barvastim prtom, vsem politim od vina in posvaljkanim od mokrega pepela. "Dober manever, vskakor bri-Ijanen manever", je hlasal Giovanni, "zakaj ne spominjam se, kdaj si poslednjič naročil valpo-licelle?" "No, no, baš tako briljanten ni bil ta "manever", kako si ga predstavljaš. Da boš kaj na jasnem, moram priznati, da je bila prava beračija; skoro bi rekel, da se ni izplačalo riskirati, ampak kar je, je, za to valpoli-eello bova že imela. Zakaj bi si "je pa tako po c-ni ne pri voščila !* * V tem je prinesla Giuiietta bu-j Brzojavf, ki so biti poslani na 9. glavno aborcvanjc J. S. K. J. v Pittsburgh, Pa. Težka je Vaša naloga in velika j*' V ašu odgovornost, toda še Večji j*' i*>guni iti zaupanje pennsvl-van-»kih Slovencev. Delujte v prid, h!agor in napredek slavne orgaiuzacije, k t ere temelj za-inore privesti ameriške Slovence «lo jedinstva in prave bratske sloge! Dobrodošli v Slovenski Dom ! j — Anton Zbašnik, predsednik, I Pittsburgh, p«. m živeli delegati! živelo Vaše delovanje za napredek slovenskega naroda. Težko je delo, huda je j pot, ali vstrajnost premaga vse. — Ignac Podvasnik, elan društva •v. fete fana, št v. 26. • Delavci na narotlnem polju, na! tiHoče oči je uprtih na Vas! Delujte na korist članov in Jednote! Delujte /a centralne blagajne in za združenje ded not in Zvez. — Društvo Jožefa, št v. 83., Aurora, Minn. • Krepki "Na/dar" vsem cenjenim delegatom na devetem glavnem zborovanju J. S. K. J.! Delujte /.a napredek in proevit na-š« slavne organizacije! — Mary PclanŠek, Waukegan, III. llratski pozdrav uradnikom in! delegatom J. S. K. J.! Napredek j in sloga naj bode Vaš cilj! — Frank Speli ra, tajnik društva sv. Jurija, štev. til., Heading, Pa. m Pozdrav uradnikom in delegatom .J. S. K. J.! Društva sv. Petra in Pavla št v. Ob. želi, da bi slo/no delovali v pro*peh slavne J. S. K. d. Društvo želi prihodnjo konvencijo v Jolietu, lil. — F.) Blatnik, predsednik. J. Jermin, tajnik, I. Vardjan, blagajnik, Joliet, III. Delo Vaše zbuja brate naše, budi nam sestre! Slavo Vam bo-[ do pvli potomci naši. delo Vaše naj »lovi! — Anton Dckleva, pretfmediiik jwvskega društva "Pri-šereu", Pittsburgh, Pa. Zltorujte veseli zborovalci in zastopniki slovanski! Podajte si: bratske roke, delujte bratoljub-lio in složno ter stopite tiranom slovaustva in sloge na vrat! To lahko storite le s!ožni. Hog bla-j goslovi Vaše delo! — Paul Sehncller, predsednik K. S. K. J., i Calumet, Mich. vi, ki representiiate . konvencije! Prihodnja konvencija naj bo v Indianapolis. — Anton Mervar, Indianapolis, Ind. • Cenjeni sobratje delegati 1 Spominjajte se svojih poškodovanih sobratov ter ukrenite kaj za Slovensko Zavetišče. Pozdrav vsem delegatom in uradnikom! — Paul Schneiler, Calumet, Mich. • Cenjeni sobratje J. S. K. J.! Delujte složno za združitev Jed-not in Zvez. Pozdravljeni! — Plaveč, Black Diamond, Wash. • Obilo uspeha v korist slovan-skega naroda. Delujte za združitev! Živeli! — Odbor Slov. Del J Podp. Zveze. — Conemaugh, Pa.1 . . I Slavni delegatke! Sprejmite vse napredne in koristne predlo-] ge, delujte v korist naše J. S. K. J. in korist našega naroda.' Živeli delegati 9. konvencije! — Fr. Gabrenja, Johnstown, Pa. EE Jugislovanska a Katol. Jednets a j Inkorporirana dne 24. janu&rja 1901 v državi Minnesota. Sedež ▼ ELY, MINNESOTA. \Mumm RT, IT1H Sill, IW Owrry Way or 9m ro4prw!Mdnlk: IVAN FRIMOZlC. Sveleth, Minn Bo« ML OUtbI ULjiilk: OKO. I*. BROZICH. my. Minn.. Boa 414. PoaoCnl tajnik: lOSTABL MRAVIKEC, Omaha. N«*.. UM M. Blacajnlk: IVAN OOUZM. KI j, Minn-, Boa IN. iHfltt: UOJ« VnLAN*, korala. Ohio, ITN B. Htt Bi VRHOVNI ZDRAVNIKI H. MARTI* K. mO, l«BH OL, MM 2V«. CMAM » NADZORNIKU AVOII KOOVMUG. SaJldo, oolo.. Boa III. MTRARTi KLOBUCHAK, Calumet, Mich, 1X1 — Tih S«. iPBKAB, lfan— City. Kana., 413 Na. Itt Ml POROTNIKI! IVAN KBBSIBN1X. IdCh Pa.. Boa IH. PRANK OOUZM Chlahote. Minn.. Bob Tli. MAPTIN KOCMBVAB, Paohlo, Colo. Ull BBav lit ve «•«*« ■*] M KUMI M ihn*« MOM. m i—m nniii« n m ihTMC« thlitift« Jrfaoto. DieHi—1 alaallo: "OBOJI KABODA**. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. nesli proti Benetkam, kjer ga je gori omenjena laška torpedovka našla. Laški torpedovki je poveljeval korventni kapitan Valli, kateremu je izrekel pristaniški admiralat svojo zahvalo. V Pulju se ze najstarejši ljudje ne spomi-najo več, da bi bila katerikrat« kakšna laška vojna laoja v naši vojni luki, in se je občinstvu jako čudno zdelo, da se jo je pustilo pripluti ravno v vojno luko. Morda gre res naša zanesljivost v tem oziru malo predaleč. Slabo bi bilo v resnici častništvo inozemskih vojnih ladij, ako bi take trenutke ne porabilo za opazovanja, katera znajo enkrat njihovim državam veliko koristiti. Nesreča pri goriški nemški slavnosti. Pri zažiganju umetnega ognja povodom slavnosti nemških železničarjev v Gorici dne 7. sept. je eksplodirala raketa in je težko ranila dve osebi. Oba ranjenca so odpeljali v bolnišnico. Iz Kringe v Istri poročajo: Zraven snše imamo neznosno vročino. Muli tudi ne manjka. Na Poreščini so zopet nedavno porezali trte z grozdjem vred na treh krajih. Azijatski barbarizem! Najden utopljenec. Dne 8. septembra so potegnili pri Rubiji iz Soče truplo utopljenca. Kdor je utopljenec, še niso dognali._ Strašna nemoralnost. V Trstu sta bila obsojena vsak na pol leta ječe nad 50 let stari krošnjar G. Gisehitz iz Kiseka na Ogrskem in 25 let stara Avguština Bonsingl iz Gradca, ki sta živela v divjem zakonu in imela tako že pet o-trok. Strahota razmerja je v tem. da je ona njegova nezakonska hči, kar sta priznala 011 in ona pred sodiščem. Izjavila sta, da bo-deta potem na Ogrskem, kamor bodeta morala iti, zopet tako živela. Bogata je bila, pa ni vedela. Dne 3. sept. zjutraj se je pojavila pri italijanski banki za Primorje na Reki kmetica Deskovič iz Mo-šeenie, da bi realizirala čep za sto dolarjev, ki ga jej je poslal njen mož iz Amerike. Spremljala jo je njena Mletna hčerka in ženski sta res dobili denar. Pri tem pa je Deskovičeva še malomarno pokazala staro ogrsko srečko, ki je ležala prej dolgo časa v pTahu. Rekla je, da so jo sosedi pregovorili, odjemalce od prejšnjega! dne na cigane. Ko so šli orožniki po gozdu okoli Velikega Mraševa iskat ciganov, jih ni bilo nik jer — v/.ela jih je noč. Na-i šli p.i so v bližini prodajalne nekaj pokradenih pipcev in glavnikov, en ciganski klobuk in cigan-j s ko rut <». Poizvedovanja so imela j /a posle«lieo, da so zaprli pri No-j vem niestti znanega tatu cigana Itrajdiča, ki je bil ob času tatvine; v krški okolici. Nekaj ciganov b«> pa še izgubilo prostost. Tvrdka Fran Iglic v kenkurzu. Trgovec s papirjem na Mestnem tigu št. 11 v Ljubljani Fran Igluje že oiJ IS. avgusta odsoten. Ril je v denarnih zadregah in se je najbrže odpravil v Ameriko, ker si je preskrbel potni list. Nad pi.mo/.njem tvrdke Fran Iglič n. je sedaj razglasil konkurz; za konkurznega upravitelja se je določil odvetnik dr. Fran Novak. Z ozirom na ravnokar otvarjajo-čo se sezijo za papirno stroko se bo Igličeva papirna trgovina zaenkrat dalje vodila. Vcjni minister Krobatin se je pripeljal dne 2. septembra z avli mobilom v Idrijo, kjer se jt1 mudil nekaj ur in se j«* potem čez Vipavo peljal k vojaškim vajam na Notranjsko, Prcfescr Zechner, o katerem so poročali, da se je na Triglavu ponesrečil, se nahaja zdrav doma v t »pavi v Šleziji. Okrcžni zdravnik v Tržiču dr. Avgust Mavr je na lastno prošnjo premeščen v Cerklje pri Kra-njn. kjer je služboval že poprej. Pasjo zaprtijo za občini Stara Loka iti Škofja Loka je okrajno glavarstvo v Kranju razveljavilo. fiTAJEBSKO. Umrl je v Gradcu najstarejši meščan posestnik Pavel Dimbock v starosti 101. leta. Umrl je v Mariboru vpokojeni major Fran Iirener, 86 let star. Rcpars ci napad na poštnega sela. Iz Gornjega grada nek opazovalec poroča: Slučajno sera se mudil dne 3. septembra v Gornjem gradu ter zapazil na koncu peš pota, vodečega iz Gornjega grada proti Novi Štifti, dva možakarja. Eden je bil čisto črno o-blečen kakor kak duhovnik in eden bolj prosto, a bil je precej debeluhast. Pričakovala sta nekoga, to se je poznalo. Kmalu zagledam stvar, na kati-ro sta najbrže prežala. Bil je poštni sel iz Nove Štifte in onadva sta morda mUJila. vozi na svojem kolesu bogve kcliko tisočakov. In res, ustavila st« ga in bogve kaj bi se mu bilo zgodilo, ako bi na svojem —...............—.................. urnem kolesu hitro ne odnesel kosti svojega telesa ter jima pokazal pete. Imenovan je okrajni sodnik Avgust Modrinjak v Mariboru za svetnika deželnega sodišča. Imenovan je "glasoviti" na-inestuiški tajnik Ferdinand Zof-fal /a vodjo okrajnega glavarstva v Lonšu. Povišan je čuvajski inšpektor v mariborski kaznilnici, Ivan Krušie, v 10. plačilni razred. PRIMOBSKO. Nezgoda vojaškega aeroplana. Dne 1. Sept. je padel v Pulju bli-.n kopališča za pomorščake na lla vojaški aeroplan VIII. Pri tem se je aparat nekoliko pobil, jilot nadporočnik Ockermuller in njegov potnik pa sta ostala nepoškodovana. Zopet eksplozija v puljskem nernaričnem arsenalu. Komaj se j c poleglo razburjenje, katero je povzročila zadnja strašna eksplo-'ija. ki je zahtevala štiri človečke žrtve avstrijske vojne mornarice, je že zopet le manjkalo, da ni zaznamovati novih žrtev poklica. Dne o. sept. dopoldne ob 12. uri je v torpednem oddelku uoi naričnega arsenala ob strašni letonaeiji eksplodiral zračni re-:ervar, iz katerega se polnijo torpedi z rakom. Ranjeni so bili pri Leni štirje delavci, trije lahko in •den težje, toda ne smrtnonevar-io. Na poslopjih, katera stojijo v bližini oddelka, v katerem se je pripetila eksplozija, so bila vsa i)kna pobita, deloma od zračnega pritiska, deloma od kosov raztrganega rezervarja. Eksplozija je bila tako močna, da je odneslo mnogo železnih kosov rezervarja eez visok zid mornaričnega arze-nala v mesto. Tako je padel en tak kos v bližnjo ulico Minervo, eden pa celo pred glavno pošto. Kaj je bil vzrok eksplozije, se še ne ve. Delavci trdijo, da je rezer-var razneslo že pri zračnem pritisku 30 atmosfer, kar pa ni verjetno, ker so rezervarji preizkušeni na 200 atmosfer zračnega pritiska in se pod navadnimi razmerami polnijo na 150 atmosfer. Za v dotičnem oddelku zaposlene delavce je pač velika sreča, da so odšli le z velikim strahom, kajti lahko bi bilo huje. Zadušnica za puljske žrtve v Skadru. Za žrtve, ki jih je zahteval ponesrečeni strel iz topa v Pulju — med njimi je tudi pokojni vieeadmiral grof Lanjus — se je vršila žalna daritev tudi v Skadru. Kakor znano, je sedaj v Skadru bataljon slovenskih fantov 87. pehotnega polka, ki stražijo Albanijo in Albance. In 87. polk garnizira v Polju. ' Zadušnice so so udeležili vsi evropski admirali, ki so sedaj v Skadru in pa oddelki njihovih čet. Cesar je daroval 3000 kron, ki se imajo razdeliti med sorodnike treh pri katastrofi na puljskem poskušnem strelišču ubitih mornarjev in med pri' katastrofi ranjene. Prevelika prijaznost avstrijskih oblasti nasproti italijanski vcjni ladji Dne 3. sept. zjutraj okoli osme ure je priplula v pulj-sko vojno luko italijanska torpedovka. Privlekla je seboj avstrijski torpedo, katerega je pred nekaj dnevi pri vajah izstrelila avstrijska podmorska ladja štev. 6. Izstreljeni torpedo takrat vzlic vsemu iskanju niso mogli najti. Medtem so ga morski valovi za- * ■ - ■ >{ " v* GLAS NARODA, 23. SEPTEMBRA. 1013. f b ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ | Skrivnosti Pariza. Slika iz nižin življenja. ? - flpisil Eugene Sue. — Za "Gla§ Xaxcxla ' priredil J. T. ^ Cf^ C^ cpp, Cppj C^ Cffij C) (Nadaljevanje.) je odvrnil Rn- i i i i — Le nikar s; ne poruj las. moj Ijiibi Mu H doli* iu mu stisnil roko. Madama j«* topila z deklico v sobo. kjer je že pričakoval abe Lapor t. Rudolf je šel za njima. Murf j«' pa pogledal po konjih. Madama Georges, Marija. Rudolf in duhovnik so ostali sami. Soba v pritličju je bila priprosta in prijazna, ravnotaka kot jo je opisal Rudolf Plesalki. Tla je pokrivala debela preproga, v kaminu je plapolal ogenj, na mizi sta stala dva velika šopka rož. Skozi napol ✓ h prte šaluzije se jo lahko videlo na travnik, reko in kostanjev gozdi«1. Abhe Laporte, ki je sedel pri kaminu, je bil star že preko osemdeset let. Nikdo si ne aiore predstavljati nič bolj, nežnoinpozantnejšega, kot je bila njegova stara, z belimi lasmi obdana glava. Njegova su-i>a. nekoliko sklonjena postava je bila zavita v črn ponosen plašč. Stari a h he je bil tako star, da so se mu vedno tresle roke. Ko je vzdignil roko. s»- je zdelo, kot da bi hotel vodno blagoslavljati. Rudolf ie opazoval Marijo. ( o bi jo man) poznal, bi se mogoče čudil, ko je stopila z neko posebno vose! ost jo k abheju. — Gospod abhe — je spregovoril Rudolf — madama Georges >e bo zavzela za tega ubogega dekleta, zato bi p« tudi Vas prosil, da bi jo ljubili. Božja milost je neizčrpana, moj ljubi otrok. Jaz vem vso — je rekel abbe svečano in jo prijel za roko. — Plemeniti mož. ki Vas j«* rešil, je i / pol n! 1 besedo sv. Pisma: "Gospod usliši one, kateri ga prosijo; on -diši njihov glas in jih reši." .laz Vam bom vedno na fctrani. — Jaz bom pa molila za one. ki so dobri z menoj, oče. Skoraj nehot" je padla pred njim na kolona iu zajokala. — Le vstanite, veliki grehi, ki ste jih storili po vplivu drugih, Vam bodo k malo odpuščeni. Zdrav si vujte, Marija — je pristavil Rudolf in ji dal zlat križec na črnem /ametnotn traku. — Vzemite križec za spomin od mene. Vanj sem dal utisniti današnji dan, dan Vaše prostosti in odrešenja. Marija je poljubila križce; v tistem trenutku je odprl Murf vrata, rekoč: — Gospod Rudolf, konji so pripravljeni. — Zdravstvujte, oče, zdravo, moja dobra madama Georges — otroka Vam priporočam še enkrat, zdravst vujte, Marija. Madama je peljala častitljivega duhovnika pred hišo. Zadnji žarki zahajajočega solnea so obsevali zanimivo skupino. Starega svečenika, simbol milostijivosti. odpuščanja in večnega upanja. Zono preiskušerio v vsem trplenju. ki more doleteti mater. Mlado deklico, ki je vsled revščino in slabih razmer padla v hrezdno sramote. Rudolf je stopil v voz in so vsedel poleg Murfa. Konji so v ka'opti odtlirjali. M Sestanek. Drugi dan po tem dogodku je bil Rudolf še vedno oblečen v delavsko obleko. To.no ob dvanajstih jo stal pred gostilno "Pri cvetlični košari" nedaleč od harjere Iterev. Prejšnji večer se je bil sestal s Zhadačem na določenem mestu. Kaj sta se domenila, bo zvedel bralec v naslednjem poglavju. Milo je toraj opoldan: dež je curkoma lil. Seina jo bila nara->to in prestopila bregove. Rudolf je nestrpno gledal proti barijeri. Slednjič je zapazil v daljavi pod velikim dežnikom možkega in žensko. Mila sta Sova in Učitelj. Oha sta so popolnoma spremenila. Ropar jo bil oblečen v precej dobro obleko, dolgo suknjo, na glavi jo imel okrogel klobuk; i;.logova srajca je bila sneženo bela. Co hi ne imel tako strašnega o-oraza, bi ga vsak smatral za poštenega meščana. Dostojno oblečena Sova je imela v roki košarico za pletenje. Ko jo dež nekoliko pojenjal, jima je šol Rudolf nasproti. fčitelj g;i jo pozdravil z globokim poklonom. «la Vas poznam, »cim svoje prijateljstvo, ker sto ine predvčeraj-. ila sem se zvrnil kot klada za mizo. Toda ne go-Včeraj zvečer sem prišel v krčmi skupaj s Zha->ovahil za danes zjutraj tukaj sem. češ. da s«* bo- ime — Najponi/nejši sluga, gospod. Vesel sem. oziroma, da obi Uljem tako Minili, vorimo o tem. — dačem, ki me je j nt o nekaj pogovorili. — Toraj pristajate * — ( e Vi, gospod — \ as« — Rudolf. Go*pod Rudolf, ali gremo k "Cvetlični košari?" Jaz in madama tukaj še nis\H zajtrkovala. Pri loj priliki se pomenimo. — Dobro, dobro. 1 Tudi m« d; Mttoma so lahko kaj j »ogovorimo. Vi. cziroma Zba- mi dolguje najmanj dva tisoč frankov — Sova so jo namreč do-"£ovorii.i z nekim \elikiin možem, da so bosta m-stala pri Saint-Quenn-Ponujal je naina d vat isoč frankov, če bi mu šla v neki stvari na ro-4flli — Toda. Kin-ta. stopi v krčmo in naroči «lol>er za jut rek: telo-lino, aalato in dve steklenici vina. Midva prideva takoj. Sova, ki ni izpustila Rudolfa niti za hip iz očesa, je skrivnostno namignila fčitelju »a odprla vrala. pt — Zbadač mi j«- /e malo razložil, kaj hoče eni dolgin od Vas. —.- I >ol»ro — No, nt «U>'»ro, mladi £o*»]»od Zbadač jo prišel k Sovi v Saint Oueen in «»♦• ni gr.ml o»l nje. Sove«la se ni upal dolgin v bližino. On iui j«* obljubil dvafisoč frankov, če mu dam nazaj njegovo hst- — Ali so listia«* v njej! — I>a listin«*. tod« pisane so v angleškem jeziku. Rudolf j« Inl čisto zadovoljen, ko jo slišal, da ima ropar še do-knmetite Zhadač je izpolnil svojo nalogo s tem, da jo o«tal v Sovini bližini. * „ — Listino bom olulržal za vsak slučaj. Ker imam njegov Bailor, ga boni še lahko videl. _ (> napravimo dobro kupčijo. Vam odkupim to stvari. Meni bi mogoče vet* kortstile kot pa Vam. — V*ar to w lahko naredi. _ Zbadaču nekaj izvrstnega predlaga). Od začetka se je rviemal za stvar, potem je pa opustil. — On ima vodno kake pouobne misli — — Pri tem je omenil Vas. — Alt mkid vprašati, zakaj sta se včeraj zjutraj sestala s Zbada čem?.Zakaj je hodil liki senca za Sovo. Ko sem ga to vprašal, mi ni mogel dati jasnega odgovora. Rudolf se je nehote ugriznil v ustnice in zganil z rameni. — Seveda, k- r mu nisem popolnoma razložil načrta. Saj razumete — najprej moramp biti edini. — Boljše je bilo tako. — Jaz imam <1 vojni dobiček. — Ah! — Gotovo! — Precej soli imate v glavi. Vi ste toraj Zbadaču — Rudolf je malo pomisli! in rekel: — Stvar je taka. Načrt, ki ga imam, je zelo dober, ker ni gospodarja neke gotove hiše doma. Tam služi moja sestrična — saj razumete ? — K a kopa. Toraj? — Sestrična mi je povedala, da se bo gospod šele pojutranjem vrnil v Pariz. — Pojutranjem? — Da. - — Dobro. Zopet Vas moram vprašati, zakaj ste -se sestali včeraj pri Saint-Queen s Zhadačem ? — Ali š«' niste uganili ? Saj se nisva tam sestala, ampak čisto jlučajno sva prišla tja. (Dalje prihodnjič.) HARMONIKE bodisi kakorSnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zane. aljivo vsakdo pošlje, ker um že nad 16 let tukaj vtem poalu in sedaj v svojem lastnem d->mu. V popravek vzamem kranjske kakor vb« druge harmonike ter računam po delu kakoršno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St.. Cleveland, O. Hamburg-American Line. Za smeh in kratek čas. Prijateljici. RED STAR LINE. fWovitba mediNew Yorkom i« Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov i brzopamiki na dva viiafoi. 2EELAND 11,904 toa fTEfLAED U.7C0 toa ROOITLAJTE 11,780 toa iv4f « adbelajcii 11,017 toa LAPLAND 18,694 torn. Dvoumno. Zagovornik: "Gospodje porotniki! Včasih S4- primeri, da priče pred obravnavo na korajžo pijejo."Že meni se je to pripetilo!" Prepozno. — Ti. najin prijatelj Peter se je v svojo ženo na prvi pogled zaljubil. . . —Da, zdaj bi se pa najraje o-b-sil od jeze, dn ni vrgel nanjo še drugega pogleda. Sreča. Edina direktna proga mtd NEW YORKOM in HAMBURGOM, PHILADELPHIO in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM oskrbljena e parniki na dva vijaka: Kaiseria Aafaate Victoria, Amerik*, Presides! Gnat, President Liecele, CleTelead, Cmciee.ti — Ali se je lahko naučiti jahati ? Veliko lažje Uot pa moža dohiti. Vesel i e. — Ta-le oča ("mokač jo pa čuden človek, Z eno nogo je že v grobu, š" par tednov ima živeti, pa se ti ves dan smeje . . . — Veseli ga. da so v gostilni, kamor je pettiest t let zahaja', ravno zdaj cene povišali, ko je njemu zdravnik vsako pijačo prepovedal. Ne mara. — Gospa oficijalka ima menda nekam pisano preteklost . . . — Pa še kakšno! O. jaz bi vam . Kar lahko 1 po reči povedala !asje bi se vam ježili . ne maram jezika opeči . nje sem bila namreč že obsojena. Čuden vzrok. ., pa si . Zaradi dvakrat Ribolov je res nekaj posebnega, zadnjič sem vjel pet rib in šo nevesto po vrhu. Slab izgovor. Logar: "Ti kujon. aii sem te vendar enkrat zasačil! Kaj delaš ln zakaj se ona dva ne po s puško v gozdu?"' Lovski tat: "Ah. gospod logar, meni se tako hudo godi. in sedaj sem so hotel ravno ustreliti." roeita ? — Iz medsebojnega nja. spoštova. IZ MODE RNE DOBE. — To zimo smo imeli zelo le po r,ožijo. Dvanajst čajnih večerov, dve niaškaradi, tri plese — in moja governanta je bila tri tedne bolna. Preterit, Patricia, Peaasylveaie, Graf VeUertee, Prmz Oakar is Priaz Adalbert, katerim Bledi v kratkem nov parnik na itifi vijake in turbino IMPERATOR »19 Čevljev dolg, 50.000 ton, najvefiji parnik na evetu. Izvrstno poslovanje. — Nizke cene. _ Dobra postrežba. Za vee podrobnosti obrnite ee na: Hamburg-American Line, 4145 Broadway, New York City ali lokalne agente. wmr VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA I V«ak potnik, kteri potuje skozi Vew York bodisi v stari kraj ali oa ii starega kraja naj obišče pEVI ELO VEN8K0-HEVATSJH HOTEL AUGUST BACH, 146 Washington St., Now York, Corner Cedar St. Na razpolago ao ved»# ilci« iobe in dobra domač« hrama po nizkih cemah. Pozor, rojiak!! Oobll mri le Vuhlnftori •■ i h vaj« zdra--ii« eerieloo uvillto. kte-* jiunCi. de a s n r e rile reva In ko-tetna. Po dotam *«« »e ml je 4re£llo le ajti pr»*o - ip«n Unlctn--> tn Pomade <*>! lenede-lr«ktna črtm do HAV^Z, PARIZA, fVICJg, IN0M0STA ln LJUBLJAJTR. Poatnt Bkspre« parniki soi1 PROVENCE" LA SAVOIE" '4-A LORRAINE" "FRANCE' DltflfllBba wCnflkte aa Satiri viieke JAKOB VAH&C e o. Zemllevid balkansUh držav je dobiti po 15c. komad. Slevenlo Publlehlng Company, 8S Cortlamit Btraet, Nsw York Poitnl pnrnlkl aoi "CHICAGO" ' LA TOUftANE" ' R0CHAHBEA0" "NUGAKA" Glavna ageacija: 19 STATE STREET. NEW YORK. comer Pearl St., Cheeebrocifti PoHdtBf. Paniki otžplaieio od sedaj naprej vedao ob četrtkih is pristanišča iter. 57 (Narth Riser in ob sobotih pa iz pristanišča 84 North Risar, N. T. •LA PROVENCE 24. sept. !<>Li *LA SAVOIE dne 15. okt 10i:5. t FRANCE dne ]. okt. 1913.-LA PROVKXCfi 22. okt. 1U1:{. *LA LORRAINE 8. okt. 1913. f FRANCE dne 29. okl. 1913. POSEBNA PLOVITBA V BAVmX: fCHICACO odpT. s poni. štev. ;">7. dne 27. sept. 1913. ob :!. popol. *IiA TO ['RAIN K otipi, s pom. št. 57. dne 4. okt. 1913. ob 3 popol. *NIAfJARA od]d. s poni. štv. Tu. dne 11. okt. 1913. ob 3 popoldne. Paraiki i zvezdo zezaatacvaa! ima]* pejdre vliaki. Peraiki s biita ieijs pe i tiri vijaka. Avstro-Amerikauska črta (preje bratje Cosulich) Najprip ravnejsa in najcenejša parotic dna crla za Slovence jn Hrvate. Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". H9M I Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom gin Reko. Om Tožnih listkov iz Ntw Yoria za^IU."razred*so do: '•1 spodaj aavedeni mori pi brodi mm dva vijaka imej« brezžični brzojav > ALICE, IiADBA, ICAJtTHA WASHINGTON, ARGENTINA. OCEANIA, umi piani j o»m k rmsTA LJUBLJANA ____________ 1BK1 EAGREBA ___ KARLOVCA -v-« f34.fi 35.1 i 84.0» 35.0» 8i.se Xa Martha Waahiaftoa ia Kaiaer Fraaz Josef L etano 13.0« veA TL RAZRED Am VBITA ali REKE ( Maicha Waahiagton in Kaiaer Fraaa Jom« 1 #65.00, drn*i$60 do $8». Phelps Bros & Co^ Gen« Agents, 2 Weah ngton street, new yqrk __ ..... ^ ^ ____-_._ _=