fßma^eina štew!B&a 1 Bim. Poštnina pavšallrana. Ste». 211. V LJubllani, v torek 9. oktobra 1923. Leto t. F2 ISSfÄfTl Izhaja vsak dan zjutraj, ezvzemši pondeijke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20*— Uredništvo: Wolfova ulica št 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „NovostNLjubljana“. UPravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238. načelo enakopravnosti. •»Samouprava«, z dne 6. t. m. je oJ>-Javiila na uvodnem mestu pod za®Iav-'iem »Dve potezi«« (V pomislek Hrvatom in Slovencem.) principijelni članek, ki zasluži vsestransko pozornost. Misli, ki jih razvija avtor dotičnega članka, so sledeče: ; V sporu med Srbi na eni in Hrvati fer Slovenci na drugi strani glede vprašanja ureditve nove države, sta se pojavili dve tezi: srbska in hrvatsko-slovenska teza. Prva stoji na principu popolne enakopravnosti državljanov vseh Plemen in ver; druga stoji na principu enakopravnosti plemen kot organiziranih edinic. Po prvi tezi je sestavljena naša vidovdanska ustava, pri katere izgradbi blokaški Hrvati in Slovenci po lastni volji niso marali sodelovati. Ta njihova abstinenca jim je bila le formalni razlog, s katerim bi mogli dokazovati spornost pravne vrednosti nove ustave. Graditelji ustave so unesli vanjo vse, kar je bilo po njihovem mnenju v interesu naroda in države. Pri tem jih je vodila misel, da je vse ono, kar je dobro za srbsko pleme, eo ipso dobro in mora biti dobro tudi za ostala plemena, zlasti ker se tiče splošnih pravic in dolžnosti državljanov, ki so se imele kot specijelne odredbe o potrebah posameznih krajev jemati v obzir o priliki Izdelovanja specijalnih zakonov. Po drugi tezi zahtevajo blokaški Hrvati in Slovenci revizijo ustave v smislu njihovih posebnih, plemenskih (pri nekaterih Slovencih tudi verskih) zahtev. IV tem je danes zapopadena vsebina spora* ki se vodi med Srbi na eni in Hrvati, ter Slovenci na drugi strani. Srbska teza priznava samo enakopravnost državljanov vseh ver in plemen. Ta enakopravnost je izraz popolnoma modernega pojmovanja o državi. Po katerem pleme in vera kot priznano im osebno pravo posameznika ne moreta priti v nikako diskuzijo, najmanj Pa v zdravi, modemi državi Popolna svoboda v tem pravcu predstavlja ono svobodo vesti, ki je zrcalo kulturne družbe. Po vidovdanski ustavi je ta svoboda naporna stvarnost. Po naši ustavi imajo vsi državljani brez razlike Plemena in vere enako pravico, bdeti nad splošnimi in državnimi posli ter se udeleževati državne uprave. Politične stranke, ki jih narod formira po lastni Volfi, naj bi bile pravi izraz sodobnih teženj in potreb naroda in države. V hjih naj ne bo niti plemenskega, niti Verskega elementa. Omenjena momenta naj bi ne imela nobenega vpliva na politično življenje, ki se ravna po socijalnih, gospodarskih, prosvetnih im gospodarskih razmerah svoje dobe. Plemenski in verski interesi, priznani in zajamčeni v vidovdanski ustavi, se potemtakem eliminirajo sami iz politične vorbe. Naša ustava vsebuje vse, česar si le m^re kulturno in politično zreli narod Y^eleti. Dvigniti bi se dal le en ugo- tiane^u se oziira u,stava na držav- predsS.1* d;žavo- Ker f - T^bajo državljani, in ker je dr- T ^ njih, odpade tudi ta očitek. '. : ^ se trdi z blokaške strani da ije ustava zakrivila »kruti in težki srbski k škoduje pravu in svobod! državi^ že več; >ta ustava Jttnogoča navia. Beograd, 8. oktobra. (Z) Na predvčerajšnji seji med makedonstwt-juščimi in oficirsko ligo se je sklenilo; da se izvrši atentat na Dimitrova ib Kolarova, ki bivata v Nišu. V to svrho je bilo odposlanih pet ljudi v našo država Naša vlada je ukrenila vse odredbe, da se onemogoči ta namera. Nočna lekarniška služba ▼ LJubllani: Tekoči teden: lekarna Trnkocxy n« Mestnem trgu in Ramor pri glavnem kol» dvoru K potrebnemu pojasnilu. SrezH odlxjr radikalne stranice Kočevje, Kpievie, dne 7. okt. 1923. Gospod dr. Miroslav Lukan, veliki župan LjuHljama. VdespoStovani gospod veldd župani, ljubljanska »Orjuna« prinaSa v St. 45 neko pismo baje gospoda Umila Stefanoviča' na gospode ministra notranjih ded in predsednika Narodne skupščine, v katerem se trdi, da ga podaja »u sporazumu sa mesnim odborima občina*. Ker mi predstavljamo devet mestnih odborov, ter cedo vrsto zaupnikov^ s katerimi smo pri zadnjih volitvah dah 4/5 kroglic naše partije v ljubljanskem volilnem okrožju, naj nam bo dovoljeno, gospod veliki župan, tem potom po-vdariti, da smo mi za to pismo doznali Me danes iz -»Orjune* in afco ga je gopod Stefanovič re pisal, da ga je pisal brez naše vednosti In privoljenja in je torej glede nas gornja trditev v pismu neresnična. V interesu ugleda naše stranke nujno zahtevamo, da se stvar kratkim potom po Akcijskem odboru nemudo-iua razčisti. Ako se pokaže, da je strankin uslužbenec Emi Stefanovič to pismo v resnici pisal, naprošamo Akcij-iki odbor, da to zlorabo zatipanega mesta stante pode eksemplarično kaznuje in nemudoma vse potrebno ukrene^ dia se vsaka nadaljna zloraba takoj onemogoči, pri čemur smatramo le en ukrep za umesten. Ako pa se pokaže, da je pismo v »Orjuni« le demokratska Intriga, potem naj gospod Emil Stefanovič in eventualni njegovi drugovi z ostro osebno Izjavo v časopisju intrigo razkrijejo ter položaj brezdvomno razčistijo. Glede imMenta ing, Kranjca z Vami v »Zvezdi« pa si usojamo priobčiti tu vladajoče mnenje, da je bii isti insceniran z vednostjo in morda tudi po inicijativi ljudi, ki smatrajo v svojem bolestnem štrebarstvu Vas, gospod veliki župan, za nevarnega svojega osebnega konkurenta. Ti ljudje mislijo, da naj jim intriga in surova sila pomogne odstraniti Vašo osebo s poti, kolo s svojimi duševnimi zmožnostmi ne morejo. Obžalujemo, da so take razmere sploh mogoče in da se z energično roko ne napravi red, ki ga zahteva položaj pravne države. Usojamo si, gospod veliki župan, izreči Vam tem potom neomejeno svoje zaupanje, ter Vas pooblaščamo, da porabite, ako se Vam zdi umestno in potrebno, to pismo tudi v javnosti. Izročajoč Vam pozdrave neomejene solidarnosti, bilježimo z odličnim spoštovanjem Dr. Ivan Sajovic, 1. r. Slede ostali podpisi. Izjava. Uredništvo »Jutranjih Novosti« Llubljana. Prosim Vas vljudno, da blagovolite priobčiti sledeče pojasnilo, ki se nanaša na zaupno pismo g. Emila Stefanoviča, glavnega tajnika NRS, priobčeno v št. 45, lista »Orjuna«, dne 7. t m. in na uvodni članek v isti številki tega lista. Izjavljam z vso odločnostjo, da jaz nisem nikdar velikemu županu dr. Lukanu ponudil mesta upravnega svetnika pri Trboveljski premogokopni družbi, ne v svojem imenu, kakor tudi ne po kakem naročilu; radi tega je brez vsake podlage domneva o kaki gratiil-kacijl, o kateri govori uvodni članek. Zahvaljujem se Vam za priobčenje tega pojasnila ter beležim z velespoštovani em Dr. Ivo Benkovič. Llubljana, 7. oktobra 1923. Francoski listi o Strese-mannov! vladi. Francosko časopisje se bavi intenzivno z novim kurzom v Nemčiji. Možnost evolucije g. Stresemanna v desno smer diktatoričnega. direktorija se lazmotriva z različnih vidikov. Liberalno In konservativno časopisje ugotavlja, da so se nemški voditelji vendarle pokazali v pravi luči ter da je nečuvena kEitiuflaža« končnoveljav-no končana. »Echo de Paris« s» mnenja, da po-menja to dejstvo venkansko prednost. Sele v trenutku namreč, so se bc tudi ta militaristična in nacijonahstična vlada zrušila na pritisk Francije, bo nemško ljudstvo uvidelo, da Je vsak odpor zaman. To zmerno in konservativno časopisje pa vendar priznava, da pomenja preokret na desno znatno nevarnost, kateri je treba hladnokrvno gledati v oči. Medtem pa pravi g. Bamvilie v rojalističnem glasilu »A c t i o n Franca is e« zelo cinično, da je nemška situacija prijetili igrokaz. Veseli ga, da mora ugotoviti de-montacilo nekdaj tako brezhibno delujoče nemške mašine. Pertunax svari pred pomislekom, da gleda svet oživljenje separatizma In starega partikularizma. Pred tem ni nikdo varen. Enotnost Nemčije ni ustvaril samo železni kancelar. Nemški patrijo-tiziem od danes je zelo podoben francoskemu. Radi tega — pravi uvodničar lista »Echo de Paris« — obstoj'ta za Francijo samo dve rešitvi: gospodarska zasedba Poruhrja In vojaška zasedba Porenja. Levičarske liste objema pesimizem. — »Ono ti die n« očita g. Poincarčju njegovo katastrofalno politiko. Storil je pogreške, kakor Clemenceau, ki se ni hotel pogaja« s Kurtom Elsnerjem, in lih je ponovil. Njegova teza, češ, da je hladnokrvna Francija gospodarica položaja, je napačna: Francija danes ne obvladuje dogodkov onstran Rena, temveč dogodki obvladujejo Francijo in nikdo ne ve, kam bo vse to privedlo. »Ere Nouvelle« kliče g.Po-incarčiu: »Prepozno!« zahteval je popolno kapitulacijo Nemčije, ali Nemčija se je dvignila iz protislovja. Dasiravno je odgovornost Poincarčja ogromna, pa le ni mogoče prikriti, da je g. Stresemann popolnoma razočaral. Pričakovali smo državnika: v bistvu pa je le paradoksni, drzni oportunist. Vedno še vladajo Stinnes, Ludendorff in ves sindikat milijarderjev. Monarhistične restavracije se sicer ni treba bati, saj se oklepajo industrijalci mnogo raje konservativne republike, ki jim jamči silo in gotovost profita. Na Franciji je ležeče, da svojo poruhrske politiko čimprej in jasno formulira. Sociialistični »P o p u 1 a i r e« brani nemško socijalno demokracijo in pravi, da je njih umik Iz vlade enak z brezupnostjo Francije na nemške reparacije. Komunistična »Human itt č« poziva delavstvo Francije v boj proti nemški beli reakciji, s katero se mora boriti nemški proletarijat. Iz b^iJŠ£¥§ik8 Rys9|@. INŽENERJI V RUSIJI. Zveza ruskih inženerjev javlja, da je v Sovjetski Rusiji 2200 inženerjev brez posla, dasi sovjetska vlada naglaša, da potrebuje 4245 inženerjev za industrijo in transport. Zanimivo je, da je med tovarniškimi ravnatelji nad tisoč oseb, ki so popolnoma neizobražene ali pa imajo le osnovno šolo, ki pa so seveda dobri komunisti ŽITNA TRGOVINA. V prvih devetih mesecih t. 1. je bilo prodano potom trgovskega poverjenika sovjetske vlade v Berlinu 900 mil. pudov (15 milijard kg) žita. Od tega ]e kupila tri četrtine Nemčija. »Socijalstični Vestnik« dolži boljševike, da prodajajo kruh, ki so ga vzeli gladujočlm boljševikom.__ Sokolski Tabor! Iz prosuetnega življenja. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBLJANL Drama: forek 9. oktobra. Zaprto. Sreda 10. oktobra. Judit. Gostovanje gospe Marije Vere. Red B. Četrtek 11. oktobra. Azazel. Red D. Petek 12. oktobra. Kar hočete. Red E. Sobota 13. oktobra. Judit. Gostovanje Marije Vere. Red A. Nedelja 14. oktobra. Smrt majke Jugovičev. Izven. Opera: Torek 9. oktobra. Seviljski brivec. Gostovanje gospe Wesel Polla iz Zagreba. Red D. Sreda 10. oktobra. Aida, Red E. Četrtek 11. oktobra. Seviljski brivec. Gostovanje gospe Wesel Polla* Red A* Petek 12. oktobra Evgenij Onjegin. Red F. vf . . Qi Sobota 13. oktobra. Novela od Stanca; Zapečatencl Red C. , Nedelja 14. oktobra. Aida. Izven. Pondeljek 15. oktobra. Zaprto. — Danes, t torek zvečer točno ob pol 8. nri poj« se v opernem gledališču komična opera »Brivec Seviljski« in sicer za red D, Uiogo Rozine poje koloraturna članica zagrebške opere, gospa Tinka Wesel Polla. Upravi se je namreč posrečilo Že začetkom sezone pridobiti gospo Tinko Wesel Polio kot stalnega gosta za našo opero v sezoni 1923-24. Oospa Wesel Polla )e tekom meseca septembra že gostovala v ulogi Rozine v operi »Seviljski brivec« ter dosegla v tej ulogi največji uspeh. Poleg nje nastopijo še gg. Betetto, Levar, Kovač, Zupan, Pugelj, Banovec in ga Smo-lenska. Opero dirigira Neffat, režira pa Sevaš tjanov. — Umetniška šola »Probuda «na tetan. srednji šoli v Ljubljani. Pouk na umetniški šefi m uriSac dne 2& oktobra vsak dan po* poldne in zvečer. — Par dni poprej se pa otvori šolska razstava, vsebujoča dela slušateljev prejšnjega šolskega leta. Med razstavo In takoj od 20. oktobra dalje bo vpisovanje in, sprejemanje dam in gospodov s primerno šolsko izobrazbo na lehn, srednji šoli-(prejšnja obrtna), pritličje, desno. Slušateljem je treba plačati primerno ukovlno (honorar) mesečno naprej in za vpisnino, katere višina se bo pravočasno določila in bo razvidna na šolski deski in pri vodstvu šole. Znižanje honorarja ali pa celo brezplačno je izključeno toliko časa, dokler prosilec ne pokaže sposobnost in pridnost na šoli, obenem pa tudi dokaz, da je nezmožen plačevanja, — Šola bo obsegala vse predpogoje akademične Izobrazbe, ter za-beležuje letos že 4. leto svojega obstoja. — Učteljski zbor sestoji iz najboljših strokovnjakov, umetnikov in znanstvenikov. Poučevalo se bo: risanje in slikanje portreta, akte, draperija in kompozicije, dalje narodna ornamentika in grafika. Predavanja: anatomija, perspektiva, arhitektonsko oblikoslovje, umetna zgodovina, razvoj naše ljudske umetnosti barvna kemija in. bar-voznanstvo. Pozneje se bodo otvorili še posebni tečaji za fresko in več drugih in umetniških panog, prepotrebnih za nadaljni kulturni razvoj Slovencev. — Voditelj šole in šef šolskega odseka: Franjo Sterle, akad. slikar. — Uspeh »Prodane neveste« na Japonskem in v Indiji. Operna družba »Movdy Manner-Opera-Company« se je napotila že l 1908 s češko »Prodano nevesto«, angleš-ki imenovano Barterred-Bride« na Anglc-ško, Škotsko in Irsko, in glasovala po vseh ondotnih večjih mestih. »Prodana nevesta« se ]e občinstvu vsepovsod silno prikupila. L. 1912. je sklenila omenjena družba z in-dljsko-angleškim managerjem (ravnateljem) Viliamom Statüeyjem oogodbo ter s« odpravila na pot v vzhodno Indijo in na Japonsko. Kakor poročajo »Musikal Times«, je dosegla češka opera »Prodana nevesta« velik uspeh in Je bila občinstvu poleg Puccinijeve opere »Madame Butterfly« izmed **e*a repertoarja najbolj Usoda koroikih Slovencev. K trdtfl otfteintd koroškem jftebisdta. Skrajni scveco - zapadni mejniki ozemlja, ki so ga posedli predniki kai-rantansldh Slovencev v II. polovici šestega stoletja, stoje ob izviru Drave na Tirolskem), na sedanjem Solnograškem in na Gornj c-Avstrijskem. V 16. stoletju, ko je smodnik začel pogasati moč nemških gradov, so ti mejniki že stali na popolnoma nemškem ozemlju, in na Koroškem je Mo nemško ozemlje že večje od slovenskega. Leta 1848 je med dijaki in učenci vseh šol v Celovcu bla približno polovica slovenska in devet let pozneje so našteli v tem mestu 6000 Slovencev in le 3000 Nemcev. V isti dobi so na ljudski šoli v Borovljah, pa tudi po Ziljski dolini in drugod na Koroškem poučevali na ljudski šoli otroke pisati cirilico in so izdajali koncem šolskih let slovenska letna poročila. Leta 1863 je v Blatogradlu med Osojskim in Vrbskim jezerom slovenski, koroški književnik in duhovnik Jarnik pridlgoval v slovenskem jeziku svojim vernikom, ki nemški sploh niso razumeli. Leta 1866 začasni vodja glavne šole v Celovcu ni mogel postati stalen, dokler ni napravil izpita iz slovenščine. In danes? Pri Gospi sveti, nekdanjem kulturnem in političnem središču karantanskih Slovencev, ne slišiš več niti slovenske pridige, dasi prihaja sem še dokaj sJovenskih-fcoroških romarjev, niti slovenske govorice med domačimi. Celovec je docela ponemčen, v Borovljah, v Ziljski dolini in sploh na vseh šolah v slovenskem delu Koroške dežele je učni jezik nemški in slavni Bla-tograd, nekdal prestolica takozvane »Hrvatske pokrajine« v Karantaniji, leži danes na popolnoma nemškem ozemlju. V dobii od 1. 1850 do 1. 1900 se je živa narodna meja pomaknila proti jugu tako, da teče, če ne govorimo o Kanalski in Ziljski dolini, severovzhodno od Beljakai, M je tudi že popolnoma ponemčen, povprečno 10 do 15 km severno od Drave. Toliko ozemlja, dasi v marsikaterem predelu prvotno le slabo obljudenega, so ponemčili Nemci, polastivši se koncem 8. stoletja politične, kulturne in gospodarske nadoblasti nad karantanskimi Slovenci. Južno od omenjene narodnostne meje živi danes nekaj nad 100.000 koroških Slovencev, ki govorijo svojo, zgodovinsko, pod nemškim vplivom nastalo slovenščina Toda dobra polovica teh je že popolnoma nemškega mišljenja in deloma naravnost fanatično sovražna slovanstvu iln slovenščini, ki je pa — na svojo žalost — ne more Čez noč opustiti, bodisi iz prirojene konservativnosti, bodisi radi dosedanjegai neob-vladovanja nemškega jezika, To so — sicer žalostna — dejstva, katerih tudi največji idealist, ki pozna dejanske razmere, ne more in ne sme utajiti, s katerimi pa mora računati vsak, kdor resno premišljuje o usodi koroških Slovencev. če govorimo o sedanjih koroško avstrijskih Slovencih, se nehote spominjamo tudi Nemcev, ki bivajo v naši državi, osobito v Sloveniji. Pri tem pa je treba kar v naprej povedati, da so koroški Slovendl relativno avtohtono prebivalstvo, ki biva kompaktno na svojem ozemljut ki je sestavni del celokupnega jugoslovensfcega ozemlja in nikar kršen otok. Koroški Slovenci nimajo samo svojega lastnoročnega jezika in narečja, ampak tudi svoje posebne šege im.navade, svojo nošo, svoje narodne pesmi, Id slovijo po celi Jugoslaviji in preko njenih mej. Oni, in samo oni so dali na edem Koroškem rekam, potokom, jezerom, mestom, trgom, vasem; goram, hribom, dolinam itd- svoja pri-stno-slovanska imena, ki so se ohranila kot žive zgodovinske priče do danes tudi tam, kjer je danes slovenska govorica že izumrla. Nemci v Sloveniji, na Kranjskem tako kot na Štajerskem, so potomci kolonistov, ki so jih v srednjem veku poklicali v deželo nemški mogotci, posvetni in cerkveni. Oni nikjer ne bivajo kompaktno tako, da bi se stikali nepretrgoma s pristno nemškim ozemljeni ali narodom. Na Koroškem tvorijo jezikovni otok, na Štejerskem pa žive raztreseno, v kolikor sploh niso le ponemčeni Slovenci. Razen Kočevarjev nimajo Nemci v Sloveniji pristno svojega narečja, nimajo svojih posebnih šeg in navad, niti svojih noš — klobuk z zde-nim trakom je gornje-štajerski. Ozemlju, kjer bivajo raztreseni, niso. oni, ampak Slovenci dali krajevna imena, iz-vzemši maloštevilna naselbinska poimenovanja, ki izvirajo iz srednjeveških nemških uradov, a ne iz ljudstva. Ako so že morali koroški Slovenci pripasti k nemški država; dasi se je dala meja potegniti brez vsakih zemljepisnih in gospodarskih težkoč tako, da bi tudi oni postali sestaven del države, h kateri spadajo etnografsko, bi že iz opisanega dejanskega položaja sledilo, da imajo več naravnih pravic do obstanka in zaščite, nego Nemci v Sloveniji. Slednjih se sploh ni moglo priklopiti k Nemški Avstri ji iz enostavnega razloga ne, kjer se ozemlje, kjer bivajo kot jezikovni otok ali kot raztreseni udje nemškega naroda, ne stika nikjer z nespornim popolnoma nemškim ozemljem, na katero bi se naslanjalo. Mirovna pogodba ne dela v tem oziru nobene razlike, naj še tvori narodna manjšina kompaktno prebivalstvo, ali pa naj tvorijo to manjšino samo razkropljeni deli enega in istega naroda. Koroški Slovenci so torej pravno pod isto zaščito kot Nemci v Sloveniji. Določbe, ki govore o zaščiti narodnostnih manjšin; vsebuje V. oddelek senžermenske pogodbe v členu 62. do vključno 69. V stari Avstrij so živeli koroški Slovenci skupno z ostalimi Slovenci v državi, katere prebivalstvo je bilo številoma po večini slovansko. Danes — po plebiscitu — pa živijo kot neznatna narodnostna manjšina v nacijonalno enotni nemški republiki. De iure se pač lahko sklicujejo na pravila, ki jih dajejo tozadevna določila senžermenske pogodbe o zaščiti narodnostnih manjšin in so v vsakem oziru enakopravni s svojimi nemškimi sodržavljani, de facto pa so na milost in nemilost izročeni svojim dednim sovražnikom, koroškim Nemcem. Kdor bere nemške časopise na Koroškem, kadar pišejo o usodi Nemcev v Jugoslaviji in osobito v Sloveniji; pa ne pozna osebno dejanskih razmer, mora priti do prepričanja, da so ti Nemd brezpravni sužnji, in to vkljub temu, da Nemci na Koroškem — tako zatrjujejo vedno isti listi — baje dajejo vse pravice svojim slovenskim rojakom. Na drugi strani so skoro vsi slovenski listi v Sloveniji od plebiscita naprej poročali o brezpravnosti, da celo o nasilnem preganjanju zavednega, slovenskega življa na Koroškem. V zadnjem času se ponovno zopet čuje marsikaj neprijetnega preko koroške meje, zato bo umestno, da si ogledamo natančneje sedanjo usodo koroških Slovencev, zlasti v zvezi z usodo jugoslovanskih Nemcev, in jo predočimo naši javnosti tako, kakršna je v resnici Kakšna usoda v bodočnosti čaka koroške Slovence, to predvidevati na podlagi sedanjega stanja in dosedanjega krčenja slovenskega ozemlja na Koroškem pač ne bo težko uganiti (Dalje prihodnjič.) Kongres Glavnega zadružnega saveza. Posebno poročilo »Jutranjim Novosti m«. 5., 6. in 7. oktobra se je vršil kongres, ki se razlikuje od vseh drugih kongresov. Petič so se zbrali zadrugari! cele države, da si dajo novih smernic za svoje delo. Kaj ie zadružništvo? Boj proti velekapitalu, ki kakor vampir zavija narode s svojim požrešnim jezikom. V tem znamenju se je otvori! kongres, ki je bil zdruzen s proslavo 40-letnice celjske Zadružne zveze. O poteku kongresa smo na kratko poročali. Vendar je dobro, da kongres pogledamo s kritičnim očesom. Marsikaj se nam odpre, marsikaj vidimo, česar bi sicer ne videli In to je ravno, kar moramo vedeti, da je narod res osvobojen. Dr. Basaj iz Ljubljane Je govoril o tipih zadružništva. Jedrnato nam Je orisal zadružni pokret za Slovenijo. Pokazal nam je moč, ki Je potrebna, da postane narod, to je preprosto ljudstvo samostojno. Kmet rabi posojila; zadruga, kmet, delavec, obrtnik producira; konsum; vse potom zadruge. In drastično se nam pokaže vrednost zadruge, ko je predavatelj povedal, da imamo Slovenci ravno v zadrugah preko 1 miljardo prihrankov. Navzoči so predavanju strme sledili. Oče srbskega zadružništva, Mihajlo Avramovlč je predlagal, da se ta referat razširi med narod. Miloš Štlbler Je govoril nato o zadružnem zakonu. — Predvsem J« poklicana tudi država, da podpira to plodonosno zadružno delo. Modern zadružni zakon pa ie največil dar ideji zadružništva. Ml- lofi Št&kr* ki ü x«l& strokovnimi* X W stroki, Je izdelal že osnutek, o katerem sedaj diskutirajo. Pri takem važnem zakonu morajo sodelovati ravno zadrugarji. Dr. Cicak je v lepem referatu predstavil kongresarjem zadruge, ki ne ščitijo samo zadrugarjev, ampak tudi narodno premoženje. V naši državi se nahaja mnogo zavarovalnic, ki imajo sicer let>o narodno ime, vendar so v tujih rokah. Naš narod je podpiral tuje, celo nam sovražne narode. V zavarovalnce se steka ogromno denarja. Neka zavarovalnica, ki je v rokah Italijanov, je nabrala preko 300 milijonov lir. Od tega Je ostalo samo 40 milijonov doma, druge pa Je poslala v kraljevino, in dala posojilo italijanskim bankam in strmite — italijanski vladi! Predavatelj je predlagal, da naj se osnuje velika zadružna zavarovalnica. Na ta način ostane narodni kapital doma. Dr. Kojič Je govork o zdravstvenih zadrugah, katerih ml Slovenci še ne poznamo. V Srbiji te zadruge krasno uspevajo in imajo 5000 družin v svoji oskrbi. Dr. Prohaska Je predaval o davčni reformi. Sklenila se je resolucija, v kateri se zahteva tudi reforma davčnega sistema. Enako se Je sprejela resolucija o za-Sčlti male posesti. Kongres se je zaključil v najlepši harmoniji. V Glavnem zadružnem savezu Je včlanjenih 3235 zadrug. Med temi je 1229 » Hrvatskem, 752 v Sloveniji, 594 v Sr-bOk Mg % Bosni ta 313 * Dalmaciji 40-letenica celjske Zadružne zveze. Leta 1S83 je ustanovil Mihael Vošnjak v Celju »Zvezo slovenskih posojilnic«, ki se je pozneje reorganizirala v »Zadružno zvezo«. Od takrat pa do danes je preteklo 40 let dela in truda za gospodarsko in narodno osvobojenje. Koliko viharja so morali prestati, koliko težav so imeli premostiti naši stari narodni borci brata Vošnjak, Krek, Lapajne, dr. Jurtela in drugi, Kot zaključek »zadružnega praznika« je obhajala v nedeljo, 7. t. m. »Zadružna zveza« v Celju svoj zlati jubilej. Ob 10. uri dopoldne le otvoril slavnost njen predsednik dr. Božič v dvorani mestne hranilnice, Kamor so prihiteli vsi zastopniki njenih članic, kongresarji, inozemski gostje in zastopniki oblastev. Dr. Božič se je spomnil umrlih pijonirjev, katerim so navzoči zaklicali zaslužni »Slava«. Mnogo njenih posestrim, pokrajinska uprava, minister g. Miletič, čehoslovaški poslanik v Beogradu g. Seba, so poslali pismene čestitke. — Dr. Korošec je govoril v imenu G. Z. S. — Spominjal se je dela, katerega je slavljenka dovršila in med burnim aplavzom Je pov-daril da bomo napeli vse moči da se priključijo vse zadruge, ki jih je usoda odtrgala od svoje matice v osvobojeni domovini. Enako je govoril Mihajlo Avramovič, kateri je nas Slovence vzel za vzor v delu za narodno kulturo. Dr. Hulka iz Prage je častita! v imenu bratskih čeških zadrug. Starosta in soustanovitelj, celjski župan, dr. Krašovec ni govoril v imenu mesta, ampak spomnil se je v toplih besedah borbe in težave, s katerimi se je boril slovenski živelj pred 40 leti proti svojim tlačite. Ijem. Takrat je bila zveza bojna organizacija, danes pa je gospodarski zdravnik slovenskega naroda. Tudi ostali govorniki sc z lepimi besedami pozivali k delu za na, rod. Krasno je bilo predavanje ravnatelja Lesničarja o zgodovini celjske »Zadružne zveze«. Zveza je izdala spominski spis, v katerem piše 80-letni sivolasi borec Ivan Lapajne: Nekaj spominov; dr. Jurtela: Posojilnica v boju proti oderuštvu; Miloš Štibler: Razmišljevanje ob 40-letnid »Zadružne zveze« v Celju in Janko Lesničar: Crtice iz zgodovine »Zadružne zveze v Celju«. — Belgija In Poruhrje. Belgijski zunanji minister je javil svojim zastopstvom v inozemstvu, naj obvestijo napačno informirano javno mnenje (predvsem v Zedinjenih državah), da je bila Francija potegnila Belgijo za seboj v ruhrsko ozemlje. »Uradno se razglaša, da ima Belgija svojo lastno, popolnoma nezavisno politi-, ko, z istimi občutki prijateljstva za Francijo in za Anglijo, in z iskreno željo ohraniti angleško-franeosko-belgijsko antanto, ki je eden glavnih faktorjev njene politike In za ohranitev katere je bila vedno pripravljena na največje žrtve.« Tem oficijelnim izjavam je dodano pai izvlečkov iz brošure Emila Camaertsa: »Belgija ni mogla dolgo ostati na svetu izolirana, in ker se je videlo, da britanska vlada v tem trenutku ni pripravljena skleniti zveze za medsebojno podporo, je bila septembra meseca 1920 Belgija prisiljena, skleniti tak dogovor s Francijo sama. Belgijci ne delijo slepega zaupanja gotovih angleških krogov napram bodoči Nemčiji, še manj pa nervoznost, ki jo občutijo isti krogi napram današnji Franciji. To belgijsko stališče je zelo zanimivo, če si pokličemo v spomin, da je Belgija v prej-šnih časih mnogo trpela od svojih sosedov na jugu. Armade Ludovika XIV. so ponovno opustošile Nizozemsko in zgodovina belgijskih provinc za časa konvencije je bila približno ista kot v letih groze, ko so živele pod nemško okupacijo. Nimamo pa opraviti s Francijo Ludovika XIV., niti s Francijo prve republike. Pogajamo se s Francijo tretje republike in med tem, ko koraki nemških vojakov še danes odmevajo v ušesih belgijskega naroda, se spominja, da je bila v času več kot dveh rodov Francija zanj ravno tako zvest in nesebičen prijatelj kot Anglija,« —žn— Organizacija NRS. — Maribor. Organizacija stranke vidno napreduje v vseh mestnih okrajih. Dne 2. oktobra je M občni zbor stranke v drugem okraju in sicer v gostilni Pum-tigam v Mlinski ulici1. Dvorano je dal na razpolago naš vrh pristaš gostilničar Janko Vidmar in je Mia udeležba jako lepa. Po eno uro trajajočem vsestransko podučnem govoru oblastnega podpredsednika g. dr. Miillerja se je izvolil definitivni odbor in sicer: gg. dr. Ravnik, I. Kenda, Mirko Ptrec, Ante Kutin, Janko Vidmar, Jernej Remec in Fran Planinšek, Prepričani smo, da je ta odbor najboljša garancija za še večji napredek stranke v tem kraja — Ljutomer. Naše lepo mesto, prestolica Prlekije; se dosedaj še ni posebno živahno udejstvovalo v novem političnem razvoju Slovenije. Vendar je tudi pri nas radikalna stranka zbudiiai velik interes in zato je več meščanov sklenilo, da ustanovi tudi v Ljutomeru najprej krajevno in pozneje tudi snesfco organizacijo. Na naše vabilo se je udeležil tozadevnega prvega sestanka, kS se je vršil dne 5. oktobra, g. dr. Müller, odvetnik v Mariboru, M je prav temeljito pojasnil dosedanji potek strankarskih bojev v Sloveniji in v nadaljnem referatu točno odgovoril na naše vprašanje; h kateri stranki naj se priključijo Slovenci, dla se Srn najbolj uspešno udejstvujejo v naši državi s trditvijo »samo v najmočnejši, to j« radikalni stranki, ker le na ta način morejo srbske politillee in srbsko javno mnenje kakor tudi vlado primemo prepričati o potrebah naših privrednih krogov in končno tudi kalj doseči. Govor g. dr. Müllerja je bil jako simpatično pozdravljen in se je takoj ustanovil pripravljalni odbor, v katerem so gospodje Viktor Kukovec, dr, Grossmana, dr. Haring, dr. Stojan, zobozdravnik Ban, živinozdravnik škof, načelnik Perne, učitelj Caherl itd. V delu je napredek Ja v dedu je moč Diasim® Mrosti» ■— Krst prestqlonasfednfiiß. Kričenje preitolonaslediiika ie kcaiinoTelJaVno določeno na 21. t. m. m ne na 20., kakor }e Mio določeno prvotno, to pa zato, ker se mora dne 20. t m. sestati narodna skupščina na rednem zasedanju in bi torej predsedništvo skupščine ne moglo prisostvovati krstu. Poroka princa Pavla se vrši istega dne. Slovesno cerkveno opravilo bo izvršil V saborni cerkvi patrijarh Dimitrije ob asistenci dvorskega župnika. Kumoval bo drugi sin angleškega kralja vojvoda od . Yorlca. Krstu bosta prisostvovala Nj. Vel. kralj In kraljica, Nj. Vel. romunski kralj in kraljica, romunski prestolonaslednik s soprogo, princezinja Ileana in princ Nikola. Dalje bo prisostvoval diplomatski zbor, vlada, predsedstvo narodne skupščine in narodni poslanci. Krst se bo vršil ob 12. uri In ob 1. uri popoldne bo prirejen na dvoru svečan obed, kjer bodo prisotni naša in romunska kraljevska družina, šefi diplomatskih misij, vlada, predstavniki narodne Skupščine in Se!’’ posameznih klubov. Zvečer ob pol desetih bo velik koncert, kamor bo povabljenih več všjih osebnosti. Ob priliki krsta bo izdan zopet daljši amnestijski ukaz. Drugi dan se bo vršila poroka princa Pavla z grško princeztajo Olgo, ki se bo vršila v ožjem krogu kraljevske družine. O priliki krsta našega prestolonaslednika dospe v Beograd romunska podonavska flo-taja. — Tretja obletnica Koroškega plebiscita. Jutri v sredo, dne 10. oktobra ob 8. uri zvečer rte vrši v veliki dvorani hotela »Union«' v Ljubljani predavanje o Koroški s skiopti enimi slikami. Da se omogoči tudi državnim uslužbencem in revnim slojem sploh prisostvovati slavju, Je »OosposvetsM Zvon« sklenil, da se predavanje vrši brez vsake vstopnine, pač pa se bodo pobirali prostovoljni prispevki sa Koroško. Zato je pričakovati, da se bo vsak, ki čuti ljubezen do naše podjarmljene drage Koroške, odzval našemu vabilu. Edina žrtev, ki jo zahteva »Gosposvetski Zvon« ob priliki tretje obletnice nesrečnega plebiscita od rodoljubnega ljubljanskega prebivalstva je ta, dia pride k predavanju in s tem omogoči čim večjo udeležbo, da ne bodo mogli Nemci javljati v svet, da smo pozabili na Koroško in da se ne interesiramo več za njeno usodo in da zlasti premožnejši pri tej priliki gmotno podprejo naše nacijonalno delo na Koroškem. Jutri r.c bo torej pokazalo, kdo je ljubitelj Koroške ne samo z bese-dami, ampak tudi z dejanji. — Za pomočnika ministra narodnega zdravja je na predlog ministra za narodno zdravje g. Miletiča imenovan g. dr. Popovič, načelnik zdravstvenega oddelenja pri ministrstvu. — Imenovanje v profesorski službi. Za profesorja na subotiški gimnaziji je imenovan g. Franc Poljanec, — Ukaz o policijskih komisarjih. V ministrstvu notranjih del se pripravlja nov ukaz o nameščenim napredovanju in preme-ščenju večjega števila policijskih komisarjev. — Poljsko akad. pevsko društvo v Beogradu. V soboto ob 6. uri zjutraj so dospeli v Beograd poljski akademiki iz Krakova. Na kolodvoru so pozdravih’ goste zastopniki beograjskega Ferijalnega Saveza in beograjsko pevsko društvo Obilič. Po sprejemu so gostje odšli na svoja stanovanja. Opoldan je bil Poljakom na čast prirejen svečan obed v hotelu »Pariz«. V nedeljo ob 9. uri dopoldne je pevski zbor priredil prvi koncert v dvorani na univerzi. V Beogradu bodo ostali par dni, nato pa bodo obiskali še nekaj mest v naši državi v svrtoo upoznavanja razmer v naši kralevini. — Povratek dijaških delegatov iz Oks-iorda. V soboto sta se povrnila iz Oksforda naša delegata v Beograd. Eden od naših delgatov je bil izvoljen za tajnika vseštu-dentovskega kongresa v Oksfordu. V kratkem bo beograjsko akademsko društvo »Pobratimstvo« izdalo obširno poročilo 0 kongresu. — Otvoritev I. razreda češkoslovaške manjšinske šole v Ljubljani V nedeljo, dne 7. t. m. ob 10. uri dopoldan se je vršila v dekliškem liceju »Mladika« otvoritev prvega razreda, ki ga bodo obiskovali otroci med nami bivajočih Cehov in Slovakov. Intimno, a tem pomembnejšo slavnost so počastili s svojo navzočnostjo g. dr. Z a h o r s k y kot zastopnik odsotnega generalnega konzula CSR, nadalje g. Chvatal kot predsed-afle »Ceske obče«, lektor češkega jezika na ljubljanski univerzi g. dr. Buri an, zastopnik višješolskega sveta g. nadzornik Gaberšček, referent prosvetnega od-aeiica pri pokr. upravi g. dr. Bezjak, na-“j"?® *• Prof. dr. Ivan Lah In večje število “e j, starišev In dam iz ljubljanske druž-, a uroglasa razred za otvorjen. Predsednik »Leske obče« g. Chvatal Je v lepo zasnovanem govoru polagal navzoča mladini na srce, kako naj se na_ vdušuje za Ideale naroda m njega preizkušenih voditeljev, kako na! se uči, ker }e šoia priprava za življenje. Gospa učiteljica Vlasta Volmanova-Horakova 3« .spregovorila deci hi starišem, obenem Pf le prosila za Podporo, ki jo potrebuje pri težavnem delovanju. Nato je učenka deklamovala Ijub-ko, kakor nalašč v okvir te slavnosti spadajočo pesnitev. Žela je lepo priznanje. Ci. dr. Lah je podčrtal velik pomen dogodka za politično in kulturno zbližanje obeh narodov, gospe učiteljici pa je kot dobrodošli članici učiteljskega odnosno profesorskega zbora na liceju zagotovi! vsestransko podporo, v istem smislu je govoril še g. dr. Bezjak, nato pa Je g. Chvatal zaključil lepo slavnost. Dosedaj le vpisanih v ta razred 30 otrok. Kakor doznavamo, bodo otvorili tak razred tudi v Mariboru, kjer bo poučevala omenjena učiteljica. — Subotiška pravna fakulteta v Sarajevo. Slušatelji pravne fakultete v Subotici so na svojem zborovanju sklenili resolucijo, v kateri zahtevajo, da se pravna fakluteta iz Subotice premesti v Sarajevo hi 'sicer iz taaterijekdk saakaam1 — Monopolska uprava Je odločila, da s 1. januarjem 1924 ustanovi po vseh trgovskih in industrijskih centrih svoja skladišča, v katerih se bo prodajalo monopolu podvrženo blago kakor tobak, sol, petrolej, cigaretni papir, vrednotnice i. dr. — Romunska izdala »Prager Presse«. Okoli 15. povembra t. 1. izda administracija znanega praškega dnevnika »Prager Presse« posebno številko, posvečeno izključno Romunski. Ta izdaja bo gotovo vzbudila veliko zanimanje in. ima cilj razpravljati o pomenu učvrstitve odnošajev med Romunsko in Češkoslovaško, zlasti na narodno-gospo-darskem polju. Interesenti se opozarjajo na to publikacijo, posebno pa na zelo uspešno inseriranje v njej. — Otvoritev novih lekarn. Ker je z ozirom na število prebivalstva v naši kraljevini število lekarn prav majhno, je ministrstvo za narodno zdravje odločilo, da bo podelilo še veliko število lekarniških koncesij zlasti po južnem delu naše države. V Beogradu bo na novo otvorjenih sedem lekarn, ki bodo vse otvorjene na periferiji mesta. — Čiščenje. Ker govore na ozemlju su-botiške železniške direkcije posamezni uslužbenci še vedno madžarski, je direkcija poslala spisek vseh uradnikov in nameščencev, ki se dosedaj niso naučili jezika in ki se kljub naredbam poslužujejo v službi madžarskega jezika. Vsi ti nameščenci bodo odpuščeni. — Upravni odbor ljubljanske mestne elektrarne, vodovoda in plinarne je sklenil, da bodo ta tri podjetja zaračunavala 16% zamudne obresti po preteku 30 dni od datuma računa. Stranke se opozarjajo, da v iz-ogib škodi točno plačujejo tozadevne račune. Dalje je ta upravni odbor sklenil, da se morajo vse nadaljne prošnje za napeljavo električne razsvetljave a limine odkloniti. Kdor bi si pa samolastno napeljal električno luč, temu se vsa električna razsvetljava brezpogojno odklopi. — Proti draginji. Novosadska policija je podvzela energične mere za pobijanje draginje in so določene velike denarne kazni in zapor proti navijalcem cen zlasti proti mesarskim špekulantom. — Razne nezgode. Koncilja Franc, delavec v tovarni Stare pri Preserju, si }e pri delu zabodel trsko v desno roko. — Rape Josip, delavec pri I. Ileršiču v Ljubljani, se je vžagal v levo roko. — Skrjanc Anton, posestnik v Sp. Slivnici, je padel raz drevo, ko je lovil polhe. Potolkel se je močno po glavi. — Jernejčič Josip, sin posestnika iz Unca pri Rakeku, je bil v prepiru zaboden od Franca Kogoja z nožem v vrat. Vsi poškodovanci se zdravijo v ljubljanski bolnici. — Železniške nesreče. Dne 6. oktoora so se zgodile v naši kraljevini tri železniške nesreče, ki sicer niso zahtevale smrtnih žrtev, vendar pa je več oseb ranjenih in velika je tudi materijalna škoda. V Subotici je skočil iz tira brzovlak, k! prihaja iz Budimpešte. Lokomotiva je šla po tleh še 30 m naprej in vlekla za seboj vozove Med potniki je nastala panika, vendar ni bil nikdo poškodovan. — Fri Novem Sadu je moral ostati vsled nekega defekta na lokomotivi zunaj postaje potniški vlak, ki prihaja od Sv. Ivana. V tem času je pa pripeljal od Subotice Simplon-ekspres s polno hitrostjo in zavozil v osebni vlak. Več potnikov je bilo več ali manj poškodovanih, poškodovano je tudi večje število voz. V bližini Velikega Bečkereka je zavozil osebni vlak, ki je prihajal iz Pančeva, v tovorni vlak, ki je stal na tiru. Ranjenih je osem potnikov in strojevodja osebnega vlaka, nekaj voz je pokvarjenih in vse šipe pri osebnem vlaku so razbite. — Nesreča na železnici. Filip Pogač-nik, trgovec iz Srednje Dobrave pri Radovljici, je skočil na postaji Podnart še iz vo-ze^efa vlnka. Pri tem pa je tako nesrečno padel, da je prišel z desno nogo pod vlak, ^ Je isto odtrgalo. S smrtno nevarno poškodbo so ga oddali v ljubljansko bolnico. — Okopan okostnjak. Ob Miklošičevi cesti m sicer na stavbišču palače okrožnega urada za zavarovanje delavcev so našli v globini 1.80 m okostnjak, čegar kosti so že slooro popolnoma preperele. Pri njem so našli samo železno zaponko na kolenu, o obleki pa ni nobene sledi več. Vidi se, da je bilo truplo prav skrbno položeno v jamo in zasuto in sicer z glavo proti Miklošičevi cesti. Po izjavi zdravnika leži truplo že najmanj 10 let v zemlji, je moškega spola in meri 1.70 m. Na lobanji se poznata dva znaka udarcev, ki kažeta na umor. Delavec France Tomašin je pripovedoval, da je imel 1. 1894 v Kolodvorski ulici gostilno neki Ravnik ki je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora. Takrat so govorili, da so izginile v njegovi gostilni tri osebe na nepo-iasnen način in ni izključeno, da je bil tudi ta mož žrtev zavratnega roparskega umora. Na tem mestu so bile vedno njive, v letih 1914 in 1915 po so gostovali na tem prostoru tudi razni cirkusi. Okostje so prepeli ah v mrtvašnico pri sv. Krištofu. t V,es le ugriznil vojnega invalida h » kil last posestnika Zbila ■ l-oosmreJtl. Zorkova rana je zelo nevarn in je vsled tega moral v bolnico. 0(1 svojega sina Beazab v i>öe’iJ5-et.ni starček doma iz Avl pri Podbrdu. Moz je bil čedno oblečen ii je vzel s sabo tudi nekaj denarja. Starček j. odšel bržkone se enkrat pogledat svoj dom T Paj.!e c1 svojega očeta 131et ni dečko Martin Svenšek iz Rabeljija vas pri Krčevini. — Ukradena slika. Po velesejmu je prodajal nekdo veliko barvasto sliko, ki predstavlja našega kralja. Ce je slika res ukradena, naj se zglasi lastnik pri pol. detektivu Hauptmanu v Kolizeju št. 18. —Cegava ie lestva. V vrtu pred hišo Glasbene Matice v Vegovi ulici so našli 6 in pol metra dolgo lestvo. Popustil jo je tam morda kak Romeo ali pa kak prepoden vlomilec. Lestva se dobi na policiji. — Na Jesenicah je bilo ukradeno posestniku Andreju Cuferju kolo »Kinta« vredno 1300 Din. — V Dolskem je bilo ukrade-1,0 posestnici Ivani Medved 12 kokoši in Petelin vredni 650 Din.____________ KINO TIVOLI II. del 8.. 9., 10. okt — V Toplicah je bilo ukradeno pos, Jožete Bežanu iz kočije kos črnega usnja vreden 450 Din. — Izdaten vtem v Colju. Neznan tat je vlomil v Celju v stanovanje Roze Doktorjeve na Glavnem trgu. Odnesel je 800 Din gotovine, 2 zlati ženski ovratni verižici vredni 1400 Din, 4 zlate prstane z različnimi kamni in srebrn prstan v skupni vrednosti okrog 4000 Din. O vlomilcu nimajo še nobene. sledi. — Velika poneverba v Zagrebu. Neki bančni uradnik je poneveril družbi »Vacu-um Oil Company« v Zagrebu 75.000 Din gotovine in pobegni z litvanskim potnim listom. — Društvo drž. pol. nameščencev je priredilo v nedeljo zvečer v veliki dvorani Uniona veselic», katere čisti dobiček je namenjen v prid društva v svrho raznih podpor. Ples je bil prav dobro obiskan in je nudil številnim posetnikom obilo zabave. Igrala je godba dravske div. oblasti pod osebnim vodstvom g. dr. Čerina. Med plesom in odmori se je vršil srečotov in je pridno delovala šaljiva pošta. Veselica je trajala do 1. ure In je izkazala skupna blagajna precej čeden skupiček. — Celjske novosti. — V mestnem gledališču se vrši danes, v torek ob 20. uri drugo gostovanje članov ljubljanske opere za abonement B. — »Zikov« komorni večer se vrši danes zvečer v mali dvorani »Uniona«, na katerega ljubitelje glasbe ponovno opozarjamo. Smrtni slučaji v mesecu septembru V mestu je umrlo meseca septembra 7 oseb, večina otrok, v bolnici 22, v invalidskem domu 1 oseba, skupaj 30 oseb. — Cene mesu so se v Celju zadnje dni zopet nekoliko spremenile. Zdi se, da bo cenejše meso zopet polagoma zginilo. Govedina stane v mesnici od domače živine I. 25, II. 20, od bosanske živine I. 20, II. 15. Te slednje pa je zadnje dni zopet zmanjkalo. Teletina I. 35, II. 32. Svinjina: prašičje meso T. 35, II. 30, slanina 38.50 do 40, mast domača 42, prekajeno meso I. 45, II. 40. — Hotel »pri Kroni« je, kakor se čuje, od dozdajnega lastnika kupil g. Čanak, posestnik hotela »Royal« v Zagrebu. Namerava mu dozidati še eno nadstropje In ga urediti za udobna prenočišča. — Mariborske novosti. V petek dne 12. t m. ob 7. uri zvečer se vrši seja mariborskega občinskega sveta r. običanlm dnevnim redom. — V okrilju tukajšnjega rešilnega oddelka se v kratkem uvede nov poučni tečaj o rešilnem delu. — Tukajšnji obmejni komisarijat je te dni aretiral Antona Rabiča zaradi velikopotezno zasnovanega tihotapstva s tobakom, pri katerem se je imenovani poslu-žil potvorjenih monopolskih pasic. — V restavraciji poleg Cirilove tiskarne na Koroški cesti, ki je pred kratkim prešla v roke nemškutarja Anderla, je minulo nedeljo vsled nemškega petja med koncertom nastal prepir med slovenskimi in nemšku-tarskimi gosti. Da se prepreči pretep, je bila pozvana policija, ki je pomirila razgrete duhove. — V nedeljo zjutraj sta se dva ca- 1 rinska uradnika sprla z nekim gospodom, ki je slučajno sunil neko damo v njuni družbi. Carinika sta se lotila nerodneža, ki pa je bil jačji in je vrgel carinika Bogumira Jarca s tako silo na tla, da si je ta zlomil desno rolco. Voz rešilnega oddelka ga Je spravil v bolnišnico, — Ptujske novosti. Srezki sestanek NRS v Ptuju se vrši dne 21. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih Društvenega doma. Na sestanku, na katerem se bo izvoli srezki odbor, poročata dr. Ravnik In g. Trošt iz Maribora. — Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Co., je izdatno znižala dosedanje cene v vseh svojih detajlnih trgovinah. P. n. občinstvo naj se v lastnem Interesu posluži te prilike. —Učni tečaj za moško n žensko krojenje se prične dne 1. novembia. Tam se izdelujejo in razpošiljajo po pošti najmodernejši kroji za dame in gospode in risb?, po katerih krojači lahko prihranijo veliko blaga. — I. koncesijonirani izprašani učni zavod za krojenje, Ljubfiana, zidovska ul. št. 5. Novosti iz Primorske. — Slovenski starši pri tržaškem prefektu. V soboto je pozval poslanec dr. Vilfan slovenske starše, da gredo k prefektu prosit za slovensko šolo. Takoj je bila skupaj deputacija broječa 60 ljudi, katere je hotel dr. Vilfan predstaviti. Prefekt je prvotno rekel, da zadostuje če od cele deputacije pride to pet zastopnikov, vendar je na prošnjo dr. Vilfana sprejel 30 Slovencev. V imenu vseh je govoril posl. Vilfan, kako velike pedagoške važnosti je, da se mladina vzgaja v svojem materinem jeziku. Omenil je slovitega Čeha Jana Komenskega, ki je že pred dobrimi 300 leti izrekel to važno načelo. Povdarjal je v svojem govoru odkritosrčnost in povedal, da slovensko ljudstvo in njegovi zastopniki odkrito zahtevajo pouk svoje mladine v materinem jeziku in ravno tako odklanjajo vpeljavo tujega Jezika na slovenskih šolah. Prefekt se je omejil na prav kratko poročilo in odgovoril, da je to odredba vlade, Id je gotovo dobro premislila ta svoj korak. Vendar bo o tej stvari govoril s šolskim oblastvom za Julijsko Benečijo in željo ljudstva sporočil vladi. Prefekt se je nato zanimal za posamezne kraje, odkoder so odposlanci prišli in se poslovil. Izpred sodišča. Šport in turlstika. NOGOMET V LJUBLJANI. Ilirijatjadran 7:1 (1:0). V nedeljo so se pričele v Ljubljani prvenstvene tekme prvega razreda. Takoj v prvem kolu sta se srečala najstarejši in najmlajši prvorazredni klub. SK Jadran, k je doživel v nedeljo ob njegovem prvem oficijelnem nastopu v prvem razredu težak poraz, je sicer mlad toda zelo agilen klub, ki se je letos na zelo efekten način priboril prvenstvo II. razreda ter s tem prešel v prvi razred. Favorit IHriia Je šla v boj svesta si zmage ter si tudi brez večjega napora svojih sil priborila pričakovano zmago. V splošnem je v nedeljo igra Ilirije zadovoljevala. Igrala je kot dobra harmonična celota ter predvedla prav lepo igro. Posebno je ugajala v drugem polčasu napadalna vrsta, ki je mestoma predvedla naravnost vzorne kombinacije ter vedno in ob vsaki priliki ostro streljala na gol. Jadran je bil Iliriji v prvem polčasu popolnoma enakovreden nasprotnik. Tehnično in taktično sicer zaostaja daleč za našim prvakom, vendar je njegova požrtvovalnost in ambicija tolika, da je v igri vpostavljeno ravnovesje in na ta način je nevaren tudi močnemu nasprotniku. Kakor že rečeno, je bil Jadran v prvem polčasu Iliriji ekvivalenten. Obramba s Pečnikom je delala neumorno, istotako je krilska vrsta vztrajno pokrivala nasprotnika ter s tem ni dopustila Iliriji, da se razvije do večjega razmaha. Slabotni in medli, brez one odločne poteze na gol so napadi napadalne vrste. V drugem polčasu pa je moštvo utrujeno vsled ostrega tempa popustilo. Ilirija je to izrabila in gol za golom je stresal mrežo Jadrana. Scortali so za Ilirijo: Oman 3, Vidmajer 2, Učak in Pevalek po enega. Časten gol Jadrana je dosegel Primožič. Sodil je g. Hanuš izbarno. Po dolgem času smo videli v Ljubljani zopet enkrat povsem brezhibno vodenje ene tekme. Kot predtekma se je vršila prvenstvena tekma ob rezervo. Končala se je z visoko zmago ilirijanske rezerve, ki je porazila rezervo Jadrana s 8:1. L. A. S. K.:Svoboda 8:0. Prvenstvena tekma II. razreda. Lask brez večje težkoče doseže 8 golov. Svoboda je v treh odigranih prv. tekmah prejela skupno 33 golov, dosegla pa še ni nobenega. lOGOMET V CELJU Athletik-Sportklub: SK Primorje 2:1 (2:0). Ljubljanski SK Primorje, Id je letos nazadoval v II. razred, je igral v nedeljo v Celju prijateljsko tekmo s tukajšnjimi atletiki. Izgledi na dober uspeh Ljubljančanov niso bili ravno rožnati, kajti predzadnjo nedeljo je doživel ljubljanski prvorazredni Hermes od Celjanov težak poraz s 5:0. Atletiki se nahajajo trenotno v izborni formi ter so poleg tega nastopili ojačeni z 2 dobrima tujima igralcema. Vsekakor duša moštva je znani Diirschmied, ki je igral vse v napadu, v krilski vrsti kakor tudi v obrambi. Primorje je igralo v prvem polčasu raztrgano in slabo. V napadu sta bili dobri edino obe krili, osobito pa levo krilo Ternovec, ki se nahaja v izborni formi ter je trenutno gotovo eden naših najboljših kril. Krilska vrsta je bila slaba. V obrambi dober Birsa, dočim Bregar R. ne spada na to mesto. Vratar Jančigaj nesiguren. Tekma je bila odločena 2e v prvih 10 minutah. Celjani so goste presenetili s vehementnimi napadi in po preteku 10 minut igre je imelo Primorje že 2 gola v mreži. Atletiki so bili cel prvi polčas v rahli premoči. Primorje le sporadično napada ter pri tem zastrelja iz najsigumejših pozicij 3—5 m pred golom. V drugem polčasu pa pride Primorje v napad in premoč. V 18. minuti doseže Baline po lepi kombinaciji gol za Primorje. Nadaljne napade gostov pa skoro redno neupravičeno zaustavlja sodnik. Atletiki se poleg tega mestoma zavlečejo v obrambo, da obdrže dosežen rezultat. Ob premoči Ljubljančanov se konča igra brez vsakega nadaljnega zgoditka. Sodnik g. Ochs je s to tekmo zgubil mnogo na ugledu svoje objektivnosti, kajti s svojim sodenjem je napravil vtis, da favorizira domačine. LAHKOATLETIKA. V pavzi nogometne tekme Ilirija:Jadran se je vršil finale damske štafete 4X60 m med Ilirijo in Primorjem. Zmagala je štafeta Ilirije ter s tem priborila še neoficijelno prvenstvo v damski lahkoatletikL Kakor doznavamo, je Primorje vložilo radi slabega starta protest proti verifikaciji štafete. *SK PRIMORJE PRVAK V MOŠKI LAHKO-ATLETIKI ZA LETO 1923. Ljubljanski lahkoatletski pod savez je na podlagi prvenstvenih tekmovanj prisodil prvenstvo SK Primorje z 90 točkami. Na drugo mesto se je placiral SK Jadran s 51 točkami, tretje SK Ilirija s 39, a zadnje LASK s 8 točkami. §1 društvenega življenja. — Brezplačen srbo-hrvaški tečai »Bratstva« prične tekom tedna v šoli na Grabnu. Prijave sprejema gdč. Viki PauŠičeva, Wolfova ulica 1/11. do srede 10. t m. Opozarjamo še enkrat na ta brezplačen tečaj. — »Bratstvo« priredi v soboto 13. t. m. svojo II. veliko vinsko trgatev v vseh prostorih hotela Lloyd na Sv. Petra cesti. Za to prireditev vlada že sedaj velikansko zanimanje. Zato opozarjamo .vse ljubitelje grozdja in dobrega vina na prireditev in jih vabimo k obilni udeležbi. Podrobneje prihodnjič. Sah« Brzotumir »Lj. šah. kluba«, ki se je vršil v soboto dn? 6. t. m. v klubovem lokalu (Narodna kavarna), je končal z naslednjim rezultatom: 1. Dr. Milan Vidmar 33 H točk 2. Tekavčič 30 točk. 3. Furlani 29 točk. 4. Jos. Vidmar 24 točk. 5. in 6. Ciril Vidmar in Stupan po 23 J? točk. 7. in 8. Mrzlikar in Poljanec po 23 točk. 9. Valentinčič 21J4 točk. 10. Lenar 21 točk. 11. Zadnek 20 točk. 12. Pevalek 1934 točk. Udeležnikov 20. Članstvo »Lj. šah. kluba« in prijatelje šaha obveščamo tem potom, da je g. ka-varnar Carl iz Narodne kavarne odstopil vse kavarniške šahovnice za igralne večere (ob sredah in sobotah zvečer) »Lj. Šah. kluba« slednjemu brezplačno na razpolago. Istotako ie omogočil revnejšemu dija-štvu pristop v šah. lokal Narodne kavarne že svoječasno z vpeljavo brezobveznosti naročevanja. Gospodu kavarnarju Carlu, ki se je tudi že opetovano in na različne načine nesebično požrtvoval za »Lj. šah. klub«, se tem potom ljubljanski šahisti javno in toplo zahvaljujejo. DopšsE. — Prevalje. Od tukaj je premeščen , Ljubljano g. Bogomir Dobnik, carinski uradnik, ki je eden najboljših in najmarljivejših uradnikov. Priljubljen je splošno med urad-ništvom in med Prevaljčani, kar je pokazal poslovilni večer, katerega mu je priredil krajevni odbor NRS dne 6. t m. v gostilni g. Rozmana. Poleg velikega števila članov NRS je prišlo mnogo drugih gospodov, da se poslove od g. Dobnika. Z njim nismo zgubili samo dobrega uradnika, marveč tudi marljvega člana NRS. Uverjenl smo, da bo g. Dobnik svoje započeto narodno delo na svojem novem službenem mestu nadaljeval z isto vnemo, kot ("kaj. Z g. Dobnikom smo zgubili na Prevaljah člana Sokola, Narodne čitalnice. Planinskega društva in NRS. Poslovili smo se od njega teško, vendar pa v trdnem prepričanju, da njegova premestitev ni stalna, marveč nam ga njegova predpostavljena oblast vrne čimpreje v našo sredino. Zato pa kličemo gospodu Dobniku: »Na skorajšnje svidenje v Prevaljah!« Borzna poročila. Beograd, 8. oktobra. Devize: Dunaj 0.1228—0.1230. Berlin 100,000.000 je 29 —31, Budimpešta 0.47—0.50, Bukarešta 41.25—41.50, Italija 393.50—394.50, London 400-450, New York 87.25—87.75, Pariz 518 —520, Praga 257—258, Sofija 82—0, Solun 115—125, Švica 1570.75—1572.50. Valute: Dolarji 86.50—86.75, bolgarski levi 80—0, francoski franki 516—520. Zagreb, 8. oktobra. Devize: Dunaj U.1220—0.1230, Berlin 100,000.000 je 12—25, Budimpešta 0.43—0.47, Bukarešta 40—42, Italija izplačilo 393—395, Italija ček 390— 0, London 397—399, New York kabel 0— 88.50, New York ček 8625—87, Pariz 515— 520, Praga 258—260, Sofija 0—87, Švica 1557.50—1567.50, Varšava 0.01—0.03. Valute: Dolarji 85—85.75, avstr, krone 0.1225 —0.1235, češkoslov. krone 253—255, angleški funti 390—392, francoski franki 510—515, romunski leji 41—42, italijanske lire 387— 390. Curi h, 8. oktobra. Berlin 0.00000075, New York 559, London 25.43, Pariz 33.60, Milan 25.40, Praga 16.58, Budimpešta 0.03, Bukarešta 2.57, Beograd 6.55, Sofija 5.37, Varšava 0.0007, Dunaj 0.0078625, avstrijske krone 0.0079. Praga, 8. oktobra. Dunaj 4.66, Ber-In 0.025, Rim 156.75, avstr, krone 4.63, ital. lire 155.75, Budimpešta 1720, Pariz 207.75, London 155.75, New York 34.30, Curlb 620.75, Beograd 39.40. Dunaj, 8. oktobra. Devize: Beograd 823—827, Berlin (10.000 mark) 0.815— 0.915, Budimpešta 3.70—3.80, Bukarešta 324 —326, London 322.300—323.300, Milan 3209 —3221, Nev York 70.935—71.185, Pariz 4257 —4273, Praga 2093—2103, Sofija 686—690, Curih 12.685—12.735. Valute: Amerikan-ski dolarji 70260—70.960, bolg. levi 644—552, nemška marka 0.79—0.935, angl. funti 320200 —322.100. franc, franki 4210—4240, ital. lire 3175—3195. iugoslov. dinar 812—818, romunski leji 133—317, švic. franki 12.570— 12.650, češkoslov. krone 2075—2091, madž. krone 2.12—2.32. Berlin, 8. oktobra. Dunaj 11.770. Milan 37,506.000, Praga 24,738.000, Pariz 49.875.000. London 3.590,500.000, New York 835.905.000. Curih 149,625.000. Beograd 9.975.000. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani Od 8.—10. oktobra v „Kino Matica". Vremensko poroiilo. BODITE ULJUDNL Mlad gospodič se je vtihotapil s svojimi tovariši iz kolodvorske restavracije na glavnem kolodvoru na peron, kamor so baje spremili svojega tovariša. Ko so gospodje odhajali, je zahteval od njih vratar Golob peronske karte. Gospodiči pa so nahrulili vratarja, da ga to nič ne briga in eden izmed njih mu je še celo zažugal, da ga bo treščil po »lavi, če ne molči. Vratar tega gospoda ni poznal; poznal pa ga je v bližini stoječi stražnik, ki je imel ž njim že večkrat j posla. Poznanje s stražnikom je bilo v tem slučaju usodno. Stražnik ga je namreč takoj i prijel, sledila je ovadba in mož je bil obso- ! jen zaradi žalitve in pretenja Javnemu orga- i nu v službi na 250 Din globe. To obsodbo j je potrdil tudi prizivni senat z utemeljitvijo, da ie v tem slučaju priziv nedopusten in ne- j .Jutranje Novosti." — Ljubljana, dne 8. oktobra 1923. Kraj Cas Zračni tlak Zračna temper. Veter Oblačno 0—10 Padavine mm Ljubljana 7 765T 8-3 jug obi. 1-0 Ljubljana 14 761-8 12-7 t» deš Ljubljana 21 761-6 11-2 fugovzh. obl Zagreb 7 764-6 11-0 zapad več obl. 160 Beograd 7 Dunaj . ... 4 ... m 7 763-0 10-0 »I oblačno Praga 7 759-5 8-0 jugozapad dež 10 Inomost 7 764-2 6-0 brezv. oblačno 1-0 Barometer: »iiii Tenweretura niži« Gospodarstvo. TRGOVINA. X Naša trgovina s Češkoslovaško. V prvi polovici 1922 je znašal naš izvoz v Češkoslovaško 169,689.065 č. kron. V glavnem se je izvažala v Češkoslovaško goveja živina in drobnica za 44,686.300 č. kron, življenjske potrebščine za 30,539.050 č. K, pšenica, fižol, grah, moka za 16,575.650 č. kron, plodovi za hrano za 15,143.010 č. kron, mast za 14,048.405 5. kron, lan, konoplja za 10,400.480 č. kron, sadje, zelenjava itd. za 7,366.450 č. kron. Uvoz iz Češkoslovaške v našo državo pa je znašal v istem času 427,397.425 č. k. Na prvem mestu je bil bombaž, predivo in podobni izdelki (130,401.588 č. kron), volna in izdelki (77,859.485 č. kron), železo in izdelki (44 milijonov 741.945 č. kron), konfekcija (21 milijonov 266.112 č. kron), sladkor (17,037.020 č. kron), razni stroji in njihovi leseni in železni sestavni deli (16,820.624 č. kron). Po teh podatkih češkoslovaške državne statistike je znašal naš uvoz iz Češkoslovaške v prvi polovici leta 1922 257,708.410 č. K več, kakor pa naš izvoz, kar je vsekakor zelo velika pasivnost X Trgovinska pogodba med Nemčijo in Grško. Od začetka vojne ja obstojalo med Nemčijo in Grško brezpogodbeno stanje glede prometa med obema državama. Sedaj je naročila nemška vlada svojemu odpravniku poslov v Atenah, da naj prične z grško vlado pogajanja o sklepanju začasne trgovinske pogodbe, ki bi urejevala promet med obema državama toliko časa, dokler ne bi bila sklenjena definitivna pogodba. KMETIJSTVO. X Stanje žetve v Madžarski. Po statistiki madžarskega poljedelskega ministrstva bo znašala letošnja žetev na Madžarskem sledeče: pšenica 10,050.000, rž 7,400.000, ječmen 5,240.000, proso 3.580.0oo kvintalov. DENARSTVO. X Francoski kapital v Črni gori. Nekaj predstavnikov velikih francoskih kapitalističnih skupin se nahaja nekaj dni v Črni gori, da najprej odkupijo velike komplekse gozdov, kakor tudi da začno eksploatirati rudo. Bogastvo na rudah se v Črni-gori računa na nekoliko milijard. Te francoske skupine bi napravile velik konzorcij in bi razdelile vojno odškodnino, a financi- jelno stran bi si osigurale pri svojih finan-cijelnih prijateljih v Parizu. CARINE, DAVKI. X Dohodki od državne trošarine so znašali avgusta letos 48,033.038.06 dinarjev, lansko leto avgusta 45,136.619.26 dinarjev. (Letos več 2,896.418.70 dinarjev). X Dohodki monopolne uprave so znašali od 1. avgusta 1922 pa do 1. avgusta 1923 skupno 1.764,358.718.83 dinarjev. V istem razdobju 1921-22 so znašali dohodki monopolne uprave 1.047,182.885.90 dinarjev, torej v času 1922-23 več 717,175.832.93 dinarjev, to je 365,734.744 dinarjev več, kar kor pa je bilo predvideno v proračunu. Največ dohodkov je imela monopolna uprava od tobaka (1.048,594.364.19), nato od soli (249,712.088.08), petroleja (136,871.437.67), vžigalic (87,911.885.58), cigaretnega papirja (68,763.300.02), vrednostnih papirjev (69 milijonov 673.703.54) in končno razni dohodki 2,831.849.75 dinarjev. V največji meri so narastli dohodki pri petroleju, nazadovali pa so edinole pri vrednostnih papirjih. X Davek na premog na Poljskem. Radi velikih težkoč pri plačevanju davka na premog na Poljskem, ki jih povzroča zlasti pomanjkanje gotovine, se je poljska vlada odločila, da bo pobirala davek na premog v naravi, to je s pomočjo dobav premoga. DOBAVE. X Dobava mesa. Dne 11. oktobra t. 1. se bodo sklenile pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani in pri komandi mesta v Ptuju, dne 12. oktobra t. 1. pri komandah vojnega okruga v Mariboru in v Celju, dne 13. oktobra t. 1. pri komandah mesta v Dolnjem Dravogradu in v Slovenski Bistrici direktne pogodbe za dobavo mesa za posamezne garnizije od dneva sklenjene pogodbe do konca decembra 1923. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava moke. Pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 16. oktobra t. 1. tretja ofertalna licitacija glede dobave 200.000 kg krušne pšenične moke (tipa 80% ali trgovskega). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava mesa. Dne 12. oktobra t. 1. se vršijo pri komandah mesta v Čakovcu in pri komandi vojnega okruga v Karlovcu, dne 12. oktobra t. 1. pri komandah mesta v Dolnji Lendavi in na Sušaku ter pri komandi vojnega okruga v Varaždinu, dne 13. oktobra t. 1. pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu in pri komandi 1 mesta v Murski Soboti ofertalne licitacije glede dobave mesa za posamezne garnizije. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. kupite najceneje pri Družbi ILIRI3A, Ljubljana, Kralja Petra trs 8. — Tel. 220. Pisalni strop, poMüne iti Msiianična dzlavnica (popraoljalnlca) mmm Šelenburgova ul. 6||. L. Baraga. ^ V Edmond et Jules de Goncourt: Renče Mauperin. (Roman.) (Nadaljevanje.) Toda ni hotela videti v tem trenutku ničesar temnega na obzorju, ničesar nevarnega za bodočnost. In zasanjala je... o Nočmi, o svojem biatu, o dnevu poroke, o domačem življenju; spomnila se je na otroške glasove, ki so rekah neki teti: tata! — Ali bi mi hoteli, gospodična, izkazati čast, plesati karkoli z menoj? Bil je Denoisel, ki se je priklonil pred njo. — Kaj mi tudi plešemo? Saj se že predobro poznamo. Usedite se sem, a ne zmečkajte mi obleke.. Torej? Kaj me pa tako gledate? Renče je imela obleko iz belega tila, ki ji je imenitno pristojala. — Zelo lepa ste nocoj, Renče. — A, nocoj? — Na mojo vero, odkrito vam moram reči, da ste bili zadnji čas tako sitni, tako žalostni... Veselje vam pristoji mnogo bolje. zelo — Se vam zdi? Vam ugaja valček? — Plešem ga tako, kot sem se ga naučil: slabo. — Jaz ga pa plešem strašno rada... Sicer se nama pa nikamor ne mudi. Nikar ne glejte na uro! Nočem vedeti, koliko je ura! — Kaj, zdi se vam, da sem vesela? Ne, vesela nisem, samo srečna, zelo srečna! Čujte Denoisel, ko se boste sprehajali po pariških ulicah, saj poznate one stare ženice, ki prodajajo vžigalice pred hišnimi vrati... prvim petim, ki jih boste srečah, boste dah vsaki zlatnik... Vrnila vam jih bom, imam prihranke, samo ne smete pozabiti... Kaj, valček še vedno traja? Danes si ne bom izbirala plesalcev, naj bodo še tako grdi, premajhni ali preveliki, vse bom vzela. Taka sem nocoj in potem naj pa rečejo, da nisem usmiljena. Moška glava se je pokazala pri vratih malega salona. — Davarande, plešite z mano valček, je dejala Renče in ko je šla mimo Denoisela, mu je rekla na uho: Vidite, začenjam z rodbino. XXXIII. — Kaj pa je danes zvečer vaši mami? je vprašal Denoisel Renčejo. Bila sta sama. Gospa Maupe-rinova je bila šla pravkar spat. G. Mauperin je šel nadzorovat tovarno, kjer so tisto noč delali. — Zdela se mi je silno slabe volje. Kaj pa se je spet zgodilo? — Kaj? Čujte, spet sem jo polomila z ženitvijo .. s — Že spet? To je pa vaša speciahteta! — O, to je šele štirinajsti... in to je šele srednje število... In vi ste pa tega krivi! — Jaz? Ta je pa lepa! Kako pa to? Renče se je dvignila, vtaknila roke v žep in se sprehajala po sobi od enega konca do drugega. Tu in tam se je naglo ustavila, se zavrtela na petah in zažvižgala. — Vi, da! je dejala in se vrnila k Denoiselu. Če vam povem, da sem odklonila dva milijona? — Gotovo so se vam čudih. — Moram vam reči, da me nista mikala. Nočem se kazati trdnejše, nego sem... posebno ne pred vami Toda to pot so me pa skoraj že ujeli. G. Barousse je vse to pripravil in res dobro. In veste, to pot so me pa obdelovali. Mama in Henri sta me naskakovala. Ves dan so me morili In moram priznati, da sem tudi že malo sanjala... to se pravi, dve noči sem prav slabo spala. Miljoni ne prinašajo spanca! Če pa hočem biti pravična, moram reči, da sem pri vsem tem največ mislila na papana. Ah ne bi bil ponosen, kaj? Ali se ne bi Ivan Zahotnili UUBL1ANA Dunajska cesta it. 4g. Tei 379 mestni tesarski mojster Tei. 379 Vsakovrstno tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. Mi. i ielif ing. Rudoif Pečlin Stroji za vsako industrijo, lesno in kovinsko; poljedelski stroji in orodje; lokomobili in motorji: vseh vrst stiskalnice; veletrgovina železa za stavbene in konstrukcijske svrhe. — Tovarna poljedelelskih strojev, livarna za železo in kovine P. FARIČ izdeluje vse predmete iz litega železa v vsaki množini in velikosti točno po modelih, armature iz medi in kovin za vsako potrebo. Maribor, Trubarieva ulica 4. Telefon Interurban itev. 82. •••••••••••«•••••e*o*0**9**#**#***************#*** Brata Pohlin i. dr tvornica vlasnic, kljukic, rinčic za čevlje, kovlnastih sumbov Itd. Ljubljana I., poštni predal št. 126. Sprejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust. —ebbh mHLI OGLASI: Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadalina beseda 25 para. z davščino vred. BBB delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1. i, in morska trava. Peter Kobal -Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelki! Zahtevajte oferte in cenike 1 ilf e 300.000'— K, koje se intabu-lira na hišo, se išče za dobro Idočo restavracijo. Naslov: A. V. Dolnji Kraljevac, Medjimurje, poštno ležeče. Išče službe inkasatorja, pisarniške moči ali skladiščnika uradnik vešč več jezikov. Ponudbe pod „Zanesljiv“ na Clamor, an. zavod, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4 27 letni, trg. naobražen gosp. poleti z dušo in telom v naročje bogati gospodični ali vdovi, trgovki, gostilničarki. Zunanjost in starost postranska stvar. Neanonimne dopise na upr. 1. pod „Sladkost življnnja“ »S-tlttl 6X z usnjeno taško, te proda, za 550 Din.— Istotam se proda več kanarčkov dobrih pevcev; par 150 Din. Ljubljana. Florjanska ulica 13. L levo: Žural. a. Sija išče dela na dom. Naslov v podružnici „Jutranjih Novosti“ Maribor, Frančiškanska ul. 14 stane en mali oglas? Do 20 besed 5 Din, vsaka nadaljna beseda 25 para, tako si lahko izračunaš sam kaj stane tvoj mali oglas. _______ poučuje klavir mlajše začetnice Naslov v upravi lista. Melis brez matraca na prodaj. Požar, Krekov trg štev. 7 pritličje. Oprava za jedilnico in spalnico se proda vsled pomanjkanja prostora. Naslov v upravi lista. 42 oralov, z zaraščenimi gozdi, njivami in travniki, 1 uro od postaje z vsem živim in mrtvim inventarjem naprodaj za Din 225.000 v Realitetni pisarni, Ljubljana, Poljanska c. 12. z novozidano hišo v prometnem kraju v najlepši legi se proda vsled družinskih razmer za Din 200.000. Pojasnila daje Realitetna pisarna, Ljubljana, Poljanska c. 12.____________ tila ob železnici z dnevnim prometom 15 — 25.000 kron se odda v najem onemu, ki odstopi v centru Ljubljane stanovanje vsaj dveh sob in pritiklin. Ponudbe na Realitetno pisarno, Ljubljana, Poljanska c. 12, konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalihv Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5. Posestno 66 oralov smrekovega gozda z živino in letno 1,200.000-— K — ugodno plačilo. Erajšiino no za tovarno 3,000.000'—K. linctüm z mesarii°- Potem Uuullillu gostilna v Mariboru. Posestna ■Ja,,., venecianka s posestvom, Litiyil bogat lesni kraj. !f!|a enodružinska, takoj Ifllfl prosta 2,000.000-—K Brajščiaa ÄST’ luksus, 5,500.000-— K ter 26 oralov posestva se proda. Kompaniona rs-r1» 500.000-—K dober zaslužek za takoj se išče. Pisarna ZAGORSKI, Maribor, Barvarska ul. kompletna spalnica in obednica popolnoma novo, se po ugodni ceni proda. Naslov v upr. 1. Vil enonadstropna, 1000 m2 vrta, takoj prosto stanovanje, 15 min-od pošte naprodaj za 250.000 Din v Realitetni pisarni, Ljub-ijana, Poljanska c. 12._______ io z vrtom s 4 sobami v dobrem stanju v trgu ob železnici proda za Din 40.000. Realitetna pisarna v Ljubljani, Poljanska cesta 12. Izprememba železniške tarife od 15. septembra 1923, Dodatek k „Voznemu redu za Slovenijo“. Cena 3 - Din. Izdala In založila Zvezna knjigama v Ljubljani, Marijin trg 8. ToplolhP tonama pločevinastih škateij I. Pleiko Ljubljana karlovška cesta štev. 2 Ma zaloga hlsttoo inslamniliovsBiloliippi Franc Cerar veselil mojih sto tisoč frankov rente? Saj se rad malo pobaha z menoj. Ali se spominjate, kako je nekoč jezno dejal: »Zet, ki bi dopuščal da se vozi moja hčerka z omnibusom!«... Bil je naravnost krasen!... Pri tem so mi pa prišle na misel vaše ideje, vaše teorije, razne besede, ki ste mi jih bili rekli. Mislila sem na to, kako zaničujete denar in to zaničevanje me je prevzelo... in, tresk!, neko lepo jutro napravim kratek konec. Zares, dragi moi velik vpliv imate name. — Toda, res, bedak sem. Mislila sem, da sc vas ne bo prijelo. Ne, zares? Jaz? — Da, vi, zelo mnogo... in malo tudi o n. — Tako? — Da, malo tudi g. Lemeunier. Ko sem čutila, da mi gre imetje nekam preveč v glavo, ko se me je malo preveč polastila želja, postati gospa Lemeu-nierovä... sem ga gledala... In čutila sem se žensko, da si kar ne morete predstavljati! Razen tega sem pa videla, kako je dober. Nič ni izdalo, da sem ga dražila in mučila na vse način! Oj, prav nič! Ta možak je bil dober od vseh strani. Pomislite, dejal mi je: »Gospodična, dobro vem, da vam ne ugajam; toda dajte, naj počakam, da pride čas, ko vam bom malo bolj ugajal.« Bil je tako nežna duša, včasih se mi je zahotelo, da bi mu rekla: »Kaj če bi malo skupaj plakala?« K sreči je bil pa še tukaj papa, ki me je silil na smeh. Bil je tako čuden, na pol vesel, na pol žalosten, (Dalje sledi.) Protiv znojnih nosu upotrebite HOFER PUDER br. III. Dobiva s« u »vira apotekama I drogerijama. RA VE d. d., ZAGREB. družba z o. z, tovarna v Stobu, pošta Domžale. Prevzamej'o se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ul. 5 Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ul. St. 4. Za leto 1924. hr i Žepni koledar z notezom (12 X 7 cm) i-------------------1 Mali koledarfek (6X4 cm) Zvezne tiskarne bi knjigarne v llžni in prvovrstni izdelavi se dobi po vseh knjigarnah In trgovinah z papirjem. Direktna naročila sprejema Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. Oglejte si v izložbah oblačilne industrije SMS! fl. KURC, Ljubljana, Gosposka ul. 7 njih najnovejše raglane nedosežen lepi kroj In nizke cene pri Izvrstnem blagu I SPLOŠNA KNJIŽNICA St. 1. I. Albreht: Ranjena gruda, povest, broš. Din 12 vez. Din 17 „ 2. R. Murnik: Na Bledu, povest ...» „16 „ „22 „ 3. 1. Rozman:Testament, ljudska drama „ „ 12 , • n 4. C. Golar: Poletno klasje, izbr. pesmi „ „ 20 „ „26 „ 5. F. Milčinski: Fridolin Žolna, humor. „ „ 8 „ » Cene se razumejo brez pofitnine. Z0E2N9 KN3IB9Rf(il-Ljubljana, Min trg 8 in po oseh knjigarnah- Izdala in tiska »Zvezna tiskarna in kniizarna« v Ljubljani.