TOVAIE j Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. g Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je j Ljubljani, na Turjaškem trgu St. 3. Urejuje Viljem Rohrman. štev. 21. V Ljubljani, 15. novembra 1928. Leto XLV. VSEBINA: Udnina za 1. 1929, Kmetijske in gospodinjsko-nadaljevalne šole. — Danske kmetije in naše kmetije. — Kmet, Ogibaj se dolgov! — Ne streljajte mačk! Jubilejna kmetijska razstava. — Vprašanja in odgovori. — Iz delovanja podružnic. -- Kmetijsko-šolski vcstnik. — Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. — Dopisi. - Književnost. — Uradne vesti. — Inserati. Udnina za leto 1929. Udnina za leto 1929. znaša kakor doslej letnih 20 dinarjev. Od te udnine si smejo pridržati za vsakega uda po 5 Din samo tiste podružnice, ki same pobirajo udnino in ki imajo najmanj 20 udov. Vsak dosedanji in nanovo priglašeni ud naj plača pri kmetijski podružnici svojega okoliša označeno udnino najkesneje do IS. decembra 1.1. Nabiralne pole za udnino dobe vse podružnice s pozivom, da nabirajo udnino in jo pošljejo z imenikom skupaj najkesneje do novega leta, da stem ne zadržujejo razpošiljanje 1. štev. »Kmetovalca" v prihodnjem letu. Od udnine, izterjane po glavnem odboru po S II. družb, pravil, kakortudi od udnine, plačane naravnost pri družbi, nimajo podružnice nobene pravice do kakega prispevka, ludi one podružnice, ki nimajo vsaj 20 čianov, morajo družbi nakazati ceio udnino po 20 Din. Kmetijska družba prosi vsa načelništva, da se bodo pravočasno pobrigala za nabiranje in nakazilo udnine. Kmetijska družba za Slovenijo. Kmetijske in gospodinjsko-nadaljevalne šoie. Naša Kmetijska družba, nositeljica in prva učiteljica kmetijske prosvete med 8'ovenci, je že večkrat naglasala potrebo razširitve kmetijskega pouka med vso odraslo kmečko mladino, dajala je pobude, svetovala, klicala naše kmetovalce na plan in reči moramo s priznanjem, da ne brez uspeha. Po njeni zaslugi se je ustanovilo po' vsej Sloveniji že dokaj kmetijsko-nadaljevalnih šol, ki so po načrtih kmetijskega svet. V. Kohrmana lepo delovale. Le z eno veliko težavo so se imele boriti: vzdržavati so se morale same. Vsled tega se niso tako razširile, kakor bi bile zaslužile. Sedaj sta jim oba oblastna odbora segla krepko pod pazduho; izobraziti sta dala veliko število učiteljev in učiteljic ter zastavila vso resno voljo, da se polagoma ustanove kmetijsko-nadaljevalne šole in gospodinjski tečaji v sleherni vasi, kjer obstoji osnovna šola. Kmetijsko-nadaljevalna šola ni strokovna in je tudi ne more nadomestiti. Vzbuditi pa hoče v kmet-ski mladeži ljubezen uo rodne grude, domače hiše, kinetskega dela in vcepiti voljo do gospodarskega napredka. Zabraniti hoče beg z dežele, naučiti ceniti kmetsko delo, vzljubiti našo kmetsko hišo, ohraniti njen narodni značaj, kazati pa ji tudi vire in pota clo kinetskega blagostanja. Naši kmetijski strokovnjaki bodo našli za svoje delo zrahljano, pripravljeno njivo, ki bo željno srkala blagodati kmetske strokovne vede. Pravijo, da smo mi Čehi Jugoslavije, da ji Slovenci prednačimo v izobrazbi in napredku. Posne-majmo pa tudi v tem naše učitelje Cehe, da bomo zasnovali veliko takih šol in stfcm povzdignili naš narod tudi gospodarsko. Naša kmetijska razstava je privabila velike množice našega kinetskega naroda, ki je prišel gledat sebe v svojem zrcalu. Kakšno zadoščenje je bilo to za Kmetijsko družbo in njeno delovanje! Ustvariti pa moramo zarod, ki bo to našo ustanovo povzdignil visoko med prve evropske narode. Dragi kmetovalec, podpiraj te šole, bodi jim prijatelj in sotrudnik, pomagaj jih ustanavljati. Gotovo je tudi na vaši šoli učitelj, ki je dovršil kmetijski tečaj, bouisi sedaj ali kdaj prej in je zmožen voditi tako šolo-. .Kmetijske podružnice pa naj bodo matice, kjer se bo ta misel razplela, našla svoje zagovornike in ustanovnike. Načelniki in vsi delovni člani kmetijskih podružnic, stavite vprašanje ustanovitve kme-tijsko-nadaljevalne šole na dnevni red odborove seje. Na Vas je ležeče, ako se Vas bo narod spominjal s hvaležnostjo ali pa obsojal, da ste zamudili ugodni trenutek. Ne daj Bog, da bi si morali kdaj kaj takega očitati! Jos. Gosak. Danske kmetije in naše kmetije. Danska dežela velja danes kot višek kmetijskega napredka. Radi jo postavljajo za zgled našemu kmetijstvu. [Kakor je resnica, da je v tej deželi kmetijstvo na visoki stopnji, vendar bi bilo zmotno, pričakovati, da bi se dalo naše kmetijstvo sčasoma tudi tako urediti in dvigniti. Naravne in gospodarske, pa tudi družabne in kulturne razmere pri nas in na Danskem so povsem različne. Mnogo se lahko od Dancev učimo, ali bistvenih pogojev ondotnega kmetijstva ne moremo pri nas ustvariti in zato tudi ne tega doseči, s čemer se danes ponašajo Danci. Da bodo cenjeni čitatelji vsaj nekoliko spoznali vzroke ondotne blagostojnosti, hočem v kratkem podati sledečo malo sliko o tej deželi. Danska je obmorska dežela, ki leži od nas visoko proti severu, višje kakor Nemčija, in ki ima navzlic temu bolj milo podnebje kakor je naše. Danska ne pozna tako ostrih zim kakor so naše, pa tudi tako vročega poletja-ne, kakor ga imamo pri nas. Letno vreme je bolj umerjeno, zmerno in vlažno. V poletnem času je toliko rose, da so tla mokra kakor od dežja. Toče in suše sploh ne poznajo. V tem podnebju uspevajo žita in trave in dajejo bogate pridelke. Za živinorejo so ti kraji kakor ustvarjeni. Nizke ravnine in gričaste lege pokrivajo ondotna tla. Kamnitih leg in kraškega sveta ne poznajo na svojih njivah in travnikih. Povsem drugačne so pa tudi posestne razmere. Tam ni toliko in takega maloposestva kakor pri nas, pa tudi ne tako razkosanih kmetij ozir. zemljišč kakor pri nas. Tam imajo skupne (zložene) kmetije s samostoječimi domačijami, pri nas pa narobe, skupne vasi (domačije) in raztrošena zemljišča. Malega posestva do 5 ha je tam komaj! 5%. Na 100 posestnikov pride komaj 5 kmetov s tako malim posestvom. Pri nas je pa tako malih posestnikov 56%, torej več kot desetkrat toliko. Na danskem prevladujejo torej srednji in veliki posestniki s svojimi lepo zaokroženimi kmetijami. Tega dobrostojnega posestva je tam povprečno toliko kakor je pri nas malega posestva, namreč 56%, dočim ga imamo v tem obsegu pri nas komaj polovico ali 28%. Dve tretjini zemlje je cbdelane za žito in ko-renstvo, ena tretjina pa za travnike, pašnike in de-teljišča. Kouze, fižola in strniščnih sadežev ne pridelujejo1. Pridelki z njiv in travnikov so bogati. Povsod je cvetoča živinoreja doma z visoko1 razvitim mlekarstvom. Razen z govedorejo (v glavnem z rejo molznih krav) se bavijo čudi s prašičerejo, rejo ovac, rejo konj in s perutninarstvom. In kar je glavno: vsi ti pridelki se lahko in gladko prodajo. Saj se jim naravnost iz rok trgajo. Ze glede količine in kakovosti je velika razlika med našimi iu danskimi pridelki, kaj šele glede lahke oddaje in ugodnega vnovčevanja. V tem tiči glavni vzrok uspešnega napredka in najvažnejši temelj ondotnega blagostanja, ki ga pri nas še v splošnem pogrešamo. Kako težko se oddajajo zlasti naši manj uspeli pridelki in kako malo se je na to stran storilo po naših krajih! Ni nič čudnega, če smo tako zaostali in če ne moremo danes nikamor prav naprej. Pomisliti moramo, da imajo Danci pred nami poleg naravno ugodnih pogojev tudi jako razvito trgovstvo, ki močno posega v ondotno gospodarstvo, in da imajo vzorno urejeno kmetijsko zadružništvo, in da so vsi tržni odnošaji veliko ugodnejši za odjem in ugodno razpečavanje kmetijskih proizvodov. Vse, kar dežela prideluje, se lahko in gladko proda, deloma doma, deloma v prekomorskih mestih in kolonijah. Kar pa potrebuje, vse to priskrbuje dobro vpeljana trgovina. Cela mreža železnic in prekomorskih zvez skrbi za to, doma pa dobro- urejene in spretno vojene gospodarske zadruge. Taka je v kratkem slika te blagostojne dežele! Mi pa teh naravnih pogojev, ki j'ih imamo, ne moremo izpremeniti in zato tudi ne moremo doseči takih uspehov, kakor so jih dosegli Danci. Ali, kar lahko storimo, je to, da se lotimo zadružnim potom skupnega izboljševanja našega kmetijstva, v prvi vrsti glede na povzdigo lažje oddaje in boljšega vnovčevanja in da skrbimo za boljšo izobrazbo kmetskega stanu, ki je temeljna podlaga za uspešnejši napredek. R. Kmet, ogibaj se dolgovi jKdor res ljubi kmetski1 stan, mora težkim srcem gledati na žalosten pojav po vojni, da se kmetije zopet tako zadolžujejo. Veliko je temu kriva vojna, ker so mnogi videli, kako lahko so se plačevali po vojni dolgovi, narejeni pred vojno. Marsikdo pa ne premisli, da je danes položaj ravno obraten. Prej smo imeli tudi stotake in tudi tisočake dolga, a med vojno — ko je vrednost denarja padla — je bilo te številke lahko plačati in poravnati, danes pa dolg, ki ga narediš, ne znese samo sto ali tisoč, ampak so žal stotisoči v primeri s prejšnjo vrednostjo, ako ne še več. Na kakšen način se bo ta dolg poravnal, malokdo resno premisli; če bi dobro premislil, bi ga najbrže ne napravil. So pa ljudje, ki tudi na to mislijo in ki brez skrajne sile dolga tudi ne delajo. če si na tem, da narediš dolg, premisli dobro, ali ti bo ta dolg res tudi v korist. Ne pozabi, da je tisti dan, ko si posojilo dobil, v tebi nekaj oživelo, kar ne miruje, ko spiš in bediš, ampak te žre in neprestano najeda. Pregovor pravi o dolgu: „Naredi me in delal se bom sam." Ne spusti1 tega pregovora nikdar izpred oči, da ti ne bo mala nepremišljenost kriva pozneje gospodarske propasti. t Poznam ljudi, ki so naredili dolg, da so šli s tem denarjem na gostijo ali veselico. Rad bi vedel, kako mislijo taki ljudje dolg poravnati. Ali ni tak lahkomiseln dolg največja neumnost? Zgodi se n. pr., da je zemlja naprodaj, ti jo potrebuješ in te mika, da bi jo kupil. Računaj najprej, koliko lahko pridelaš in koliko bo stroškov in ali bo vsaj približno toliko donosa, da se bodo lahko plačevale obresti. Potem šele misli na dolg, če si prej vse dobro preračunal in preudaril. Res je, da je dolg včasih upravičen, če te na pr. zadene nesreča, kateri je kmetski stan najbolj izpostavljen. Mnogokrat pa ni kriva nesreča, temveč prevelika ljubezen do samega sebe. Kmetova dlan je trda in tako trd je tudi njegov obstoj in tem slabši je, če je obremenjen z dolgovi. Eno pa nam naše trdo življenje odtehta, in to je samostojnost, ki jo borno na le tedaj uživali v polni meri, če se kolikor mogoče varujemo dolgov. Zato, kmetje, imejmo strah pred dolgovi! Bošnak. Ne streljajte mačk! In sicer zakaj? Na eni strani zaradi poljskih miši, ki jih je vedno več po naših poljih, po drugi strani pa zaradi voluharjev. V mnogih okrajih se je voluhar razpasel v tolikšni meri, da je sadjarstvo tamkaj skoraj onemogočeno. Trdi se lahko, da uničita pri nas voluhar in zajec gotovo preko polovico posajenega sadnega drevja. Kaj vse ne počnejo naši sadjarji, da bi prišli končno tem požrešnim voluharjem v okom? Nastavljajo jim razne pasti najrazličnejših sistemov, zastrupljeno žito (Zelio) ali pa zastrupljeno korenje, uporabljajo posebne samostrelnice, Srgo - patrone, Lofflerjeve bacile itd., ali vse to zatiranje povečini ne izda mnogo. Voluharjev je vkljub temu čim dalje več. Marsikateri sadjar ima sicer uspehe s tem ali onim zatiralnim sredstvom, ali kaj, ko delajo to samo posamezniki. Sosedje ga opazujejo in ogledujejo križem rok, kaj dotičnik počne in kvečjemu, da se mu še smejejo. Da, če bi v tem pogledu složno nastopili vsi sadjarji po gotovem načrtu, bi brezdvomno dosegli vidne uspehe pri pokončevanju tega nevarnega škodljivca. JPri nas pa je težko dobiti ljudi za skupno stvar in za složno delo. Ne preostaja nam torej drugega, kakor zateči se in iskati pomoči pri naravnih zatiralcih miši in voluharjev. To so predvsem dobre mačke, psi, dalje podlasice in sove. Te koristne živali je torej v prvi vrsti gojiti in ščititi, ker nam vedno pomagajo pri tem težavnem boju. Niso vše mačke dobre, pa tudi vsi psi ne. Prepričal sem se, da so bele in šekaste mačke veliko boljše za lovljenje poljskih miši in voluharjev, nego črne in rumene. Opazoval sem to ob prevratu na Grmu v šolski drevesnici. Miši in voluharji so se takrat v drevesnici tako razpasli, da so dobesedno ogrožali njen obstoj. Na nasvet takratnega sadjarja smo si nabavili štiri bele mačke. Po preteku pol leta smo imeli že mir pred temi glo-davci. Naj eden samo opazuje, pa bo videl, kako pridne so te mačke in kako si prizadevajo pri lovljenju, zlasti kadar imajo mlade. Potem jih gotovo ne bo streljal. Pa tudi vsak pes ni dober za to delo. Najbolj vneto lovijo miši in voluharje takozv. foksterrierji in njih križanci. Treba jim je le malo pomagati, ko zasledijo pravi rov. Poznam takega psa. in sicer kmečkega križanca, ki je ujel en dan preko 80 voluharjev. So pa tudi psi, ki rijejo povsod v vsako luknjo, a ne najdejo nič. Sicer velja za bivšo Kranjsko dež. zakon od 19. maja 1. 1889., katerega bo na vsak način treba čimprej modernizirati, da bo odgovarjal današnjim razmeram. Zakon o tem nič ne predpisuje, kako daleč od hiše se sme streljati domače mačke. Vendar se splošno v pravnih krogih smatra, da se ne smejo domače mačke streljati; izjema velja seveda za zanemarjene, podivjane mačke po gozdu. Brez podlage je tudi strah nekaterih ljudi, da bi jim mačke potem vse ptiče požrle. Miši in voluharji ogrožajo naše sadjarstvo, zato ne streljajte mačk, ker so nam tako zelo koristne. F. Kafol. Jubilejna kmetijska razstava. Razstava kmetijskih strojev. Ves paviljon F, ki stoji na levo od češkoslovaškega paviljona, je zavzela razstava kmetijskih strojev. Le majhen del je bil namenjen družbeni razstavi umetnih gnojil, semen, močnih krmil in drugih gospodarskih potrebščin, modre galice, žvepla itd. Slavnosti primerno je bil paviljon okrašen z zelenjem in zastavicami. Sredi je pa blestel napis v zlatih črkah: Kmetijska družba 1767—1927. Glavni del strojev je razstavila Kmetijska družba. Pri vhodu na desno je bilo razstavljenega nekaj starinskega orodja, kakor so ga rabili naši predniki. Omeniti je zlasti star lesen plug in staro-kopitno travniško brano, sestave Althanove z lesenimi pločicami trikotne oblike. Oboje je razstavil Anton Cvenkelj iz Ljubnega. Družba je razstavila raznovrstne stroje za poljedelstvo, travništvo, živinorejo, mlekarstvo, sadjarstvo in vinarstvo, in sicer za ročno, vprežno in motorno delo (pod. 66.). Bili so to plugi, brane, kultiva-torji, osipalniki, sejalni stroji, mlatilnice, trijerji, rob-kalnice za koruzo, sadni in grozdni mlini, stiskalnice, mlekarski stroji itd. Ostali del paviljona je zavzela tvrdka Franc Stupica v Ljubljani, ki je razstavila mlatilnice, čistilnice za žito, trijerje, slamoreznice, brzoparilnike, pluge in razno drugo orodje. Zunaj pred paviljonom so razstavile razne gospodarske stroje, zlasti mlatilnice in motorje in druge stroje sledeče tvrdke: I. Ježek, tvornice strojev v Mariboru, Iv. Kremžar, tvornica za mlatilnice v Št. Vidu pri Ljubljani in Brača Parik v Šiški. Komisija je priznala vsem razstavljalccm zlate kolajne. Razstava sira in masla. Na mlekarsko razstavo je poslalo sir in maslo 36 mlekarskih zadrug in privatnih mlekarskih podjetij. Izmed teh je razstavilo 19 tvrdk domači ernen-dolski sir, 5 tvrdk trapista in 12 tvrdk surovo čajno maslo. Ocenjevalna komisija je sestojala iz gg.: predsednik Alfonz Mencinger, upravitelj Osrednje bohinjske sirarske zadruge v Bohinjski Bistrici, ter člani: inž. Vinko Šabec, ravnatelj oblastne mlekarske šole v Škofji Loki, inž. Podgornik, ravnatelj oblastne kmetijske šole na Grtnu, Andrej Šarabon, veletržec in Anton Verbič, trgovec, oba iz Ljubljane. Sir emendolskega tipa se je ocenjevalo sledeče: hlebi sira so bili označeni z zaporednimi številkami brez označbe tvrdke. Ocenitev se je vršila na ta na- Pod, 66, Razstava čin, da se je od vsake tvrdke navrtalo po dva hleba. Ocenjevalo se je 1. zunanjost z največ 6 točkami, 2. kakovost testa z največ 6 točkami, 3. aroma in okus z največ 10 točkami in 4. luknjičavost z največ 10 točkami. Skupaj največ dosegljivih točk je bilo 32. Komisija je sklenila, da je treba za zlato kolajno doseči 30 točk, za srebrno 24, za bronasto 19 in za priznanje 16 točk. Zlate kolajne za sir ni dosegla nobena tvrdka. Srebrno kolajno je dobila mlekarska in sirarska zadruga v Logatcu, ki si je priborila prvo mesto. Z bronastimi kolajnami so bile odlikovane: Sirarska družba v Čcšnjici v Bohinju, Osrednje mlekarne v Ljubljani, Mlekarna v Škofji Loki, Sirarska družba v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici, Mlekarska zadruga na Vrhniki ter Mlekarska zadruga v Novi vasi pri Rakeku. Priznanje so dosegle: Mlekarska zadruga v Podkorenu. Mlekarska zadruga v Bohinjski Bistrici. Mlekarna v Sodražici, Sirarska zadruga v Hrašah pri Lescah in Mlekarska zadruga v Ribnem pri Bledu. Pri ocenjevanju trapista se je postopalo na enak način. Priznanje zanj je dobila oblastna kmetijska šola na Grmu, oblastno posestvo v Mali Loki in Mlekarna v Ptuju. Ocenjevanje surovega masla se je vršilo na sledeči način: Od vsake tvrdke se je vzelo po 1 kg masla ter ga postavilo v enake kozarce, označene s številkami. Merilo za ocenjevanje surovega masla je bilo: 1. za okus in aroma 12 točk, 2. izdelava 4 točke, 3. mazavost 2 točki in 4. barva ter zunanja oblika 2 točki. Za zlato kolajno je bilo treba 19 točk, za srebrno 16. za bronasto 14 in za priznanje 12 točk. Pri ocenitvi so bile odlikovane z zlato kolajno Osrednje mlekarne v Ljubljani za čajno maslo, 1V2 meseca staro. S srebrno kolajno: Mlekarska zadruga v Novi vasi pri Rakeku. Z bronasto kolajno: Oblastno posestvo v Mali Loki ter Mlekarska zadruga v kmetijskih strojev, Št. Gothardu. Priznanje so dobile: Mlekarska zadruga na Rovih, sirarska družba Ravne v Bohinju, Franc Pončič. Tešanovci, Preknunje. Vsak razstavljalec je dobil ocenjevalno polo, podpisano Od komisije, iz katere je razvidna podrobna ocenitev ter število točk, ki jih je dosegel njegov izdelek. Iz imenovanih pol naj vidijo produ-centi, na kaj morajo polagati večjo pazljivost in katere pomanjkljivosti je odstraniti. V splošnem je izpadla letošnja mlekarska razstava precej pnvoljno. Pri siru je bilo opaziti, da so naše mlekarske zadruge napredovale z ozirom na zunanjo obliko. V okusu in luknjičavosti pa je zabeležiti le neznaten napredek napram lanskemu letu. hi vendar sta ti dve lastnosti važna činitelja v trgovini s sirom. Velika napaka našega sirarstva je pa v tem, da pošilja na trg premlado, še nedozoreno blag;). Slovensko m^skrstvo je v primeri s sirarstvom mnogo bolj naprodovalo. Naše čajno maslo se da primerjati z najboljšimi masli tujih držav. Vendar tudi v tem pogledu manjka enotnosti, ki jo zamore doseči le trdna organizacija. Mlekarstvo nudi slovenskemu kmetu največ dohodkov, če more mleko primerno podelati in vnovčiti. Današnji trg pa zahteva predvsem dobro blago, ki ga tudi primerno drago plačuje. Prvovrstno blago morejo izdelovati pa samo organizacije, zadruge ali družbe, ki zamorejo svoj obrat tehnično izpopolniti. Obenem se pa da tudi samo potom organizacije primerno vnovčiti dobre izdelke. Med najvažnejše naloge za pospeševanje' našega kmetijstva je treba prištevati izpopolnitev naših mlekarskih organizacij. L, Čebelarska razstava. Čebelarska razstava je pokazala, kako se je čebelarska stroka v Sloveniji razvijala in kakšno je njeno sedanje stanje. V pojasnilo prve s vrhe so bili razstavljeni razni stari panji, začenši z najprvotnejšiin „votlim deblom", in potem zaporedoma vsi drugi, ki so jih v pretekli dobi priporočali in nabavljali v večjem števily, ki. so pa dandanes že večinoma opuščeni. Isto naj bi pričale originalne končnice starih „kra-njičev", staro orodje, slike starih čebelnjakov, fotografije o p euašanju in prevažanju v pašo in stara čebelarska književnost od C.oličnikovega „Janše" do 10. letnika ,.Slovenskega čebelarja". Sedi:nje sta-je s j kazala novodobna literatura in moderna čebelna bivališča v prvi vrsti A. Ž. panji, pa trdi drugi panji, ki si pa manj srečno utirajo pot v naše dežele V tem oddelku so bile tudi slike novodobnih čebelnjakov, rprema panjev, ponazoritev, kako in s kakšnim rrrdjem in stroji se sedaj pridelava vosek in pridobiva čist med in razstava medunesnih rastlin. Zanimive so bile reklamne brošure v mnogih evropskih in azijskih jezikih, nadalje zemljevidi in predmeti, ki igrajo važno vlogo pri eksportu kranjske čebele. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba !e svojim udom, ki so podpisani s polnim imenom. Za odgovor je priložiti 3 Din (v znamkah) za stroške. Vprašanje 66. Ali bodo hmeljske stenice sameodsebe prenehale in kdaj? Ali nastopajo periodično kakor hmeljske uši? (i. r,. v c,. p.) Odgovor: Na Vaše vprašanje dobite odgovor v 11. in 13. številki ..Kmetovalca", v kolikor je znano življenje te nevarne škodljivke. Ali in kdaj bodo stenice sameodsebe prenehale, na to ni mogoče odgovoriti. Verjetno pa je, da bo ta golazen nastopala v različni meri, včasih bolj, včasih manj, kakor jo bomo pač zatirali z raznimi sredstvi in kakor ji bo vsakokratna letina bolj ali manj ugajala. Hmeljska stenica, katere je več .vrst, bo še najprej prenehala, ako ji bomo šli splošno do živega in ako jo bomo povsod preganjali. Ta stenica ,ie v nemškem slovstvu znana tudi pod imenom travniška stenica, kar znači. da se redi in razmnožuje tudi po travniških rastlinah in da jo bo že zaraditega težko popolnoma zatreti. R. Preteklo in sedanjo dobo drugo poleg druge so predočevale tabele o številu članov, podružnic opazovalnih postaj Slov. čebelarskega društva, o čebelarskih letinah in drugo. Najvažnejši in največji del prostora pa je zavzela razstava medu in voska in sem spadajoče medeno pecivo in medica. Skoraj ves med je bil čist in zrel in vosek brez napak. Vse blago je ocenila komisija, obstoječa iz gg. .los. Vcrbiča, A. Bukovca in Janko Babnika. Prisodile so se sledeče odlike: 1. Zlato kolajno za med, vosek in čebelarske potrebščine je dobil Jan Strgar iz Bitenj. 2. Srebrno kolajno za med: Henrik Peternel, Bukov žlak; Josip Okorn. Škofja Loka; Fr. Donaf Jug, Brezje; Ivan Šmajdek, Št. Vid nad Ljubljano; Janko Babnik, Rožna dolina; Franc Brinšek, Zamo-stec; Ivan Mrak, Vič. 3. Bronasto kolajno: a) za ined in vosek: Jakob Bratuša. Obreč; Anton Herle, Solčava; b) za med: Ivan Elzner, Ljubljana; Ivan Kočevar, Valpča vas; Franc Ručigaj, Dobeno; Josip Strnad, Cesta, Vi-dem-Dobrepolje. 4. Priznanje: a) za med in vosek: Frane Vrešnik, Mežica; b) za med: KarOl Zaje, Rakitna; Al. Jntihar, Krka; Franc Golob, Mežica; Anton Peterca, Zadvor; Ivan dr. Modie, Ljubljana; Ivana Soršak, Sp. Poljskava; Jos. Vales, Novo mesto; Tomaž Bambič, Račna vas; Janež Meglen, Po-tiskavec: Rudolf Ahac Trbovlje; c) za medene izdelke: M ura Okorn. Škofja Loka; č) za starinsko orodje: Valentin Noč, Škofja Loka: M. Ambrožič, Mojstrana: d) za lepo izdelane panj?: Franc Kancler, Hajdina: e) za slike čebelnjakov: Čebelarski podružnici v Ljubljani in Ljutomeru; f) za načrte čebelnjakov: I. Vilfan. Zabnica. Razstave se je udeležilo 63 čebelarjev. Razstavljeni med in vosek se je razen malega, ostanka, ki je bil v neprimernih posodah prodal. Izkupiček se je brez odbitkov izplačal razstavljalcem. Jos. Verbič. Vprašanje 67. Imam njivo, ki leži kakih 100 m oddaljena od sosedove domačije in le vmes pelje okrajna cesta. Preko te ceste hodijo sosedove kokoši na mojo, kjer mi delajo občutno škodo. Kako naj zabranim, da mi ne bodo delale sosedove kokoši škodo na njivi? Ali jih smem pokončati? (A. K. v S.) Odgovor: Po bivšem deželnem zakonu za obrambo poljščin, ki je še vedno v veljavi, je kaznivo, če prihajajo domače živali na tuj svet delati škodo. Lastnik kokoši odgovarja za škodo, ki jo povzročajo na tujem zemljišču, obenem pa mora plačati tudi globo, ker ne pazi na svoje živali. Nazn&faite županstvu krivca in škodo, da ga bo kaznovalo. Sami pa niste upravičeni pokončati kokoši. Lahko jih pa s primerno silo odganjate. Najbolje je, Če od župana zahtevate, da se preceni škoda, ki so jo napravile živali. K. Vprašanje 68. Tri moje svinje so pred dvema mesecema prebolele rdečico, ki so sedaj krčeve in nimajo pravega teka. Kako je zdraviti po rdečici krčeve svinje, če nimajo teka? (F. H. v R.) Odgovor: Vaši prašiči bolehajo na posledicah oslabelosti srca, kar se pri rdečici večkrat pojavlja, posebno ako niso bili prašiči pri obolenju takoj zdravilno cepljeni. Taki prašiči se navadno zelo težko opomorejo in se tudi zelo slabo rede; tudi zdravljenje je skoraj popolnoma brezuspešno, zato bi bilo najprimerneje, da se taki prašiči čimpreje zakoljejo. — Svetujemo Vam pa, da pustite v bodoče svoje prašič^, pravočasno po živinozdravniku zaščitno cepiti, ko so še zdravi, da se s tem obvarujete pred obolenjem svinjske rdečice. Vet. F. P. Vprašanje 69. Imam travniško parcelo, preko katere imata dva soseda pravico hoje na svoje travnike in gozde. Pred približno 17. leti so v bližini odprli premogovnik in tedaj so pričeli hoditi delavci čez moj travnik, tedaj še očetovo last. Danes hodi čezenj vsak dan več nego 20 delavcev, ki mi posebno ob deževnem vremenu, gredoč trije in štirje vštric, povzročajo veliko škodo na travniku. Ograjo, ki sem jo postavil, so razmetali, opominom se rogajo. Steza ni začrtana v mapi. Ali morem zabraniti delavcem hojo po mojem travniku? (A. B. v T.) Odgovor: Predvsem postavite eno ali dve svarilni tabli z napisom: „Hoja po travniku prepovedana." To prepoved dajte oklicati tudi po županstvu (občini, v 'kateri leži dotična parcela, če pa so delavci iz druge občine, še v njihovi občini) s pristavkom, da boste vsakogar, ki bi te prepovedi ne upošteval, sodnijsko prijeli. Sosedoma, katerima priznavate pravico hoje, morate seveda obenem sporočiti, da se njiju in njune pravice ta prepoved ne tiče. To jima izjavite pred pričami ali si dajte to obvestitev od njiju potrditi pismeno. Ako bi vkljub tej prepovedi drugi de!;iv,ci naprej hodili po travniku, jih morate tožiti, in sicer p osameznega ali po več ali vse skupaj, toda imenoma, najbolje na priznanje, da jim ne pritiče pravica hoje preko Vašega travnika. Seveda si morate zagotoviti preje dokaze t. .i. ipriče, da so te in te dni hodili čez Vaš travnik. Preden vložite tožbo, pa dajte dotične opominjati po svojem zastopniku, da priznajo, da nimajo pravice hoje po Vašem svetu in da se zavežejo, da ne bodo več hodili, seveda slednje pod globo. ....... Dr. Sp. Vprašanje 70. Kaj naj pokladam prašičem za špeh namesto drage koruze? Ali ječmen ali oves in kateri je redilnejši? (J. B. v L.) Odgovor: V tem primeru ikaže pokladati ječmen namesto koruze. Po severnih deželah je sploh ječmen zelo priljubljen za pitanje, ker daje še boljše meso in bolj trd špeh kakor pa koruza. Po svoji sestavi se ječmen ne loči dosti od koruze, ker imata oba enako veliko beljakovine in škroba. Še najbolj se razlikujeta glede tolšč, ki jih vsebuje (koruza 5 do 6%, ječmen pa ipovprečno 0%. Tej sestavi in ostalim lastnostim je tudi največ pripisati, da daje ječmen tako trd in jedernat špeh in tako čvrsto in okusno meso. V primeri z ovsem je ječmen za pitanje prašičev redilnejši in prikladnejši, kakor uče izkušnje, dasi je po svoji sestavi — zlasti glede tolšč — bolj podoben turščici kakor ječmenu. Je pa ta razlika, da ima vsled svojih plev več vlaknine kakor ječmen. R. IZ DELOVANJA PODRUŽNIC. Kmetijska podružnica v Frankolovem je zborovala 2. septembra.-t. 1. Od 71 udov je bilo 15 navzočih. Iz tajnikovega poročila je povzeti, da je podružnica živahino in vsestransko delovala, prirejala predavanja itd. Napravili so se tudi koraki za povzdigo mlekarstva, četudi za sedaj brez uspeha. Računski zaključek izkazuje 103.218 Din dohodkov in 103,176 Din stroškov. V odlbor so bili ponovno izvoljeni: Matevž Esih načelnikom, Jur. Gorenšek namestnikom, Mat. Volavc tajnikom, Blaž Goršek, Jož. Čresnik, Henrik Borovnik, Ignac Venko, Jernej Medved in AL Skoberne odbornikom. Za podružnična delegata sta bila izvoljena Matija Volavc in Jur. Gorenšek. Pri slučajnostih se je sklenilo, poslati dva delegata na jubilejno prireditev v Ljubljano. Kmetijska podružnica v Pilštanju je zborovala 30. septembra t. 1. Od 24 udov je bilo 10 navzočih. Računski zaključek izkazuje 12.990 Din dohodkov in ravno toliko stroškov. V novi odbor so bili izvoljeni: Ant. Zakošek načelnikom, Ivan Regvat namestnikom, Jos. Maček, Fr. Jazbec in Mart. Žlander odbornikom. Za podružničnega zastopnika je bil izvoljen Anton Zakošek, Pri slučajnostih se je izrazila želja, naj bi bila družbena galica cenejša, kakor pri trgovcih. Kmetijska podružnica v Zagorju ob Savi je zborovala 14. oktobra t. 1. Od 63 udov je bilo 21 navzočih. Iz tajniškega poročila je povzeti, da je bilo delovanje zelo živahno in uspešno, da se je ustanovila kmetijska knjižnica, prodalo 20.000 kg umetnih gnojil in 400 sadnih dreves, pomagalo z različnim orodjem itd. Računski zaključek izkazuje 90.477 Din denarnega prometa. Pri nadomestnih volitvah je bil izvoljen Al. Kolenc načelnikom m Ivan Kopriva tajnikom. Za delegata sta bila izvoljena Tomo Koprive in Al. Ašič. Zborovanja sta se udeležila s svojimi poučnimi nagovori tudi družbeni tajnik Kafol in kmetijski referent Jereb. Pri slučajnostih se je sklenilo prirediti kmetijsko tombolo, strokovna predavanja in nabaviti nekaj novih kmetijskih strojev. — Istega dne se je vršila ves dan tudi razstava sadja, katere sta se udeležila s svojo strokovno oceno tajnik Kafol in kmetijski svetnik Trampuž. KMETIJSKO - SOLSKI VESTNIK. Oblastna strokovna kmetijska šola v Št. Jurju ob juž. žel je zaključila enoletni kmetijski tečaj 1927./28., ki se je začel dne 3. oktobra 1927., dne 7. septembra 1928. Sklepu tečaja, ki se je zaključil z malo domačo slavnostjo, je prisostvoval tudi predsednik oblastnega odbora in oblastne skupščine dr. I.eskovar. — Od 50 prosilcev je bilo sprejetih v ta tečaj 33 gojencev, od teh 21 na prosta in 12 na plačujoča mesta. Absol-viralo je pa tečaj 32 gojencev, ker je moral eden med letom zaradi bolezni izstopiti, in sicer 7 s prav dobrim, 20 z dobrim in 5 z zadostnim uspehom. — V tem letu je prešel zavod s .1, aprilom iz državne uprave v last in upravo oblastnega odbora mariborske oblasti. — Izredno lepo je bilo v tekočem letu zanimanje kmetovalcev in kmetske mladine za ogled zavoda, kajti zavod je posetilo tekom' leta večje število kmetijsko-nadaljevalnih šol s člani kmetijskih podružnic, tako iz Zagorja s 75 udeleženci, iz Trbovelj, Laškega, Gorij pri Bledu, Sv. Jurja, Ježice, Brežic in Zg. Šiške, več gospodinjskih tečajev ter ljudskih in meščanskih šol, dalje kmetijski šoli iz Ilidže pri Sarajevu in Grma, več organiziranih zletov kmetijskih podružnic ter številni posamezniki. Skupno je posetilo zavod nad 700 kmetovalcev in kmetske mladine, ki so dobili povečini proti mali odškodnini tudi obed na zavodu. Želeti bi bilo, da bi zlasti kmetijske podružnice in sadjarska društva organizirala poučne zlete na zavod, kjer uprava in nastavniki v interesu stvari rade volje podajo vsa potrebna pojasnila in predavanja. — Poleti so napravili gojenci pod vodstvom uprave tudi daljši poučni zlet z izdatno podporo oblastnega odbora preko Hrvatske in Bosne do Dubrovnika ter nazaj preko Splita, Like in Dolenjske, da so si ogledali važnejše gospodarske naprave in posebnosti na tej poti v svrho razširjenja -duševnega obzorja in kot nagrado za pridnost tega letnika pri praktičnih delih. Zavod se je udeležil tudi Jubilejne kmetijske razstave z učnimi predmeti, svojimi pridelki, perutnino in govejo' živino, za kar ie prejel od ocenjevalnih komisij Kmetijske družbe tudi zelo lepa priznanja. — Od 17. septembra dalje se vrši na zavodu 8 tedenski gospodinjski tečaj za okoliška kmetska dekleta. — Novo šolsko leto 1928./29. se je začelo 8. oktobra. Priglasilo se je 55 prosilcev, od katerih se je sprejelo z odobritvijo oblastnega odbora 18 prosilcev na prosta mesta in 17 na plačujoča. GOSPODARSKE STVARI. Dobava cementa za gnojnične jame. Tekom leta 1929. bo oblastni odbor mariborske oblasti naročil okrog 60 vagonov portland cementa za napravo gnojišč in gnojničnih jam. Cement se bo potreboval v vagonskih pošiljkah na različnih postajah mariborske oblasti. Plačilni pogoji: polovica cene in polovica tovor nine se plača takoj po železniškem povzetju; druga polovica cene in tovornine se nakaže tekem enega meseca. Tvornice, zadruge in trgovci se vabijo, da stavijo oblastnemu odboru svoje skrajne ponudbe franko vagon nakladalne postaje. Vinski sejm v Ivanjkovcih. Tukajšnja vinarska zadruga Jeruzalemčan priredi svoj običajni vinski sejm z razstavo dne 18. decembra t. 1. v tukajšnji dvorani tik. kolodvora. Izvoz sadja iz mariborske oblasti. Letošnja sadna letina v mariborski oblasti je bila po vesteh iz Maribora zelo po-voljna. Računa se, da se je letos izvozilo iz mariborske oblasti nad 500 vagonov sadja, posebno jabolk. Jabolka so se prodajala po 1.50 do 3.50 Din kilogram. Največ jabolk je šlo v Nemčijo, Češkoslovaško, Avstrijo1, Holandsko, nekoliko pa tudi v Beograd in Novi Sad. KMETIJSKE NOVICE. Kletarski tečaji. V zmislu zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva priredi oblastni odbor mariborske oblasti kletarske tečaje za vinogradnike, viničarje in gostilničarje. Kletarski tečaji se bodo vršili v času od 18. do vštevši 21. decembra 1928. na oblastnih viničarskih šolah v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru in v Kapeli, pošta Slatina Radenci. — Delovni program za tečaje je ta-le: čiščenje vinskih posod in kleti; dolivanje sodov; pretakanje vina; o raznih načinih, po katerih se vino umetno čisti; o filtrih in filtriranju vina; o boleznih vina in o načinih, po katerih se bolezni odvračajo in zdravijo; natakanje vina v steklenice; kuhanje in prekuhavanje žganja in konjaka; pokušavanje raznih vrst in tipov zdravih in bolnih vin; merjenje alkohola v vinu z ebullioskopom, kakor-tudi kisline s kislinomerom in drugimi pripravami. — Vsak udeleženec tečaja dobi prosto prenočišče in dnevno 10 Din kot prispevek za prehrano. Razentega dobe ob koncu tečaja odlični tečajniki nagrade, obstoječe v orodju. — Kdor se želi katerega navedenih tečajev udeležiti, se mora čimprej, najpozneje ipa do 10. decembra 1928., ustno ali pismeno prijaviti pri upravniku viničarske šole, kjer želi tečaj obiskovati. Elektromotor v kmetijstvu. Franc Pintar iz Poljanske doline piše: „Kupil sem Conzov elektromotor za 5^ konjskih sil, s katerim sem omlatil ves letošnji pridelek, napravil re-zanco in žagal drva za svojo kmetijo vse poletje. Za tok sem plačal 108 Din, to je manj, kakor bi bil plačal delavcu pri geipelju, kaj šele stroški za oves konjem in za konje same. Pri vsem tem je šlo delo hitro od rok. Z motorjem sem vsestransko zadovoljen." DOPISI. Globoko. V nedeljo, 4. novembra 1928. ob drugi uri popoldan se je vršil tukaj občni zbor kmetijske podružnice, katerega se je udeležilo nad 120 mož, članov in nečlanov. Po izčrpnem dnevnem redu občnega zbora in volitvi odbora ter delegatov, se je vršilo poučno predavanje, na katerem je v 1 Vi urnem poljubnem razlaganju gospod dr. Dernovšek, odvetnik v Brežicah, tolmačil glavne, vsakodnevne, za kmetovalca potrebne in važne določbe zakona. Vsi navzoči so s posebno pazljivostjo sledili izvajanjem predavatelja, za kar so mu ob koncu izrazili toplo zahvalo in ga naprosili, da se še potrudi med nje. Za navadno, raztreseno podeželsko vas, dokazuje število udeležbe, kako priljubljene so take prireditve in tudi vrlo koristne za zimske nedeljske popoldneve. —e— Podružnica Preska pii Medvodah. Predavanje. V nedeljo, 28. oktobra t. 1. po jutranji maši je v ,.Društvenem domu" v Preski zborovala tamošnja kmeti;ska podružnica, ki je na to zborovanje povabila dva predavatelja. G. sreski glavar je številnim poslušalcem obravnaval pravne posledice oporoke in kako se ta sestavi. Kmetijska družba pa je poslala svojega ravnatelja inž. R. Laha, da je prisotnim kmetovalcem razložil pomen gnojenja, ravnanje z domačim gnojem ter učinek in uporabo umetnih gnojil. Ob koncu je pojasnil tudi od biro semena za setev in razkuževanje žita proti snetjavosti z modro galico, uspulunom ali porzolom. Prisotni so se zelo zanimali za podane jim nauke ter so po predavanju »tavili marsikatero vprašanje glede načina gnojenja in podrobnosti o umetnih gnojilih. Zborovanja se je udeležilo nad 70 ukaželjnih kmetovalcev in kmečkih fantov, ki so do zadnjega vztrajali pri predavanju. Ob koncu se je izrazila želja, naj bi se spomladi priredilo tudi predavanje o sadjarstvu, ker namerava podružnica zgraditi si lastno sušilnico. —• Ta zgled delovne podružnice v Preski, ki jo vodi tamošnji učitelj g. Kržišnik, naj vzpodbudi tudi druge podružnice, da prirede v zimskem času zborovanja in zaprosijo za predavatelje. Kmetijska družba gre vsaki podružnici na roko ter ji brezplačno pošlje strokovnjaka, ki predava o predmetih po želji podružnice. L. KNJIŽEVNOST. Naša prašičja reja. Kmetijska Matica je izdala za 1. 1928. med drugim tudi knjigo „Naša prašičja reja", ki jo je spisal župnik Anton Oblak. Knjiga obsega 78 strani in je pojasnjena z raznimi slikami. Obdeluje pa sledečo vsebino: Gospodarske razmere. Pitališče v Št. Lovrencu. Svinjak. Pasma. Krma. Paša. Krmljenje. Dobava krmil. Pogled v prihodnost. Sklep. Zidanje svinjakov. Načrti (priloge). Pisatelj nam v lepi besedi opisuje predvsem razmere pitališča v Št. Lovrencu in prehaja potem sploh n. ob pwiu uevetili dopoldne v občinski pisarni; Polenšak, v nedtijo, 2. decembra iy28. ob enajstih dopoldne v osnovni šoli; t-olhov gradeč, na praznik, 8. decembra 19^8. po šesti sv. maši v občinski hiši; Ptuj, v nedeljo, 2. decembra 1928. ob devetih dopoldne v gostilni g. Brenčita; Radomlje, v nedeljo, 2. decembra Iy28. ob treh popoldne pri županu; Kibče-Hotič, v nedeljo, 2. decembra iy28. ob dveh popoldne pri Antonu Cerarju, vernek, 13: Ribnica, v nedeljo, 9. decembra 1928. ob osmin zjutraj v Hranilnici in posojilnici; Ribnica na Pohorju, v nedeljo, 2. decembra 1928. ob devetih dopoldne v gostilni Petrine v Ribnici; Selce, v nedeljo, 2. decembra 19z8. ob sedmih zjutraj v „Društveni dvorani"; Sevnica, v nedeljo, 2. decembra 1928. ob devetih dopoldne'pri načelniku Fr. Valantu; Sodiažica, v nedeljo, 25. novembra ob treh popoldne pri g. Fajdigi; (objavljeno že v -0. štev.; predava g. tajnik Kafolj; Sora, v nedeljo, 2. decembra 1928. po prvi sv. maši v osnovni šoli; Sromlje, v nedeljo, 2. decembra 1928. po prvi sv. maši v šoli; Stara Loka, v nedeljo, 2. decembra 1928. ob treh popoldne pri Antonu Pot eliti, Benkelj. 18; Stari trg pri Rakeku; v nedeljo, 2. decembra 1921S. ob osmih zjutraj v Hranilnici in posojilnici v Starem trgu; Sv. Benedikt v Slov. goricah, v nedeljo, 2. decembra 1928. ob polu osmih zjutraj v šoli; Sv. Lenart pri Vel. Nedelji, v nedeljo, 2. decembra 1928. po rani službi božji v šoli; Sv. Miklavž pri Ormožu, v nedeljo, 2. decembra 1928. po rani sv. maši v ..Društvenem domu"; Sv. Peter na Medvedjem Selu, v nedeljo, 2. decembra 1928. ob dveh popoldne pri Florijanu Verku v Grlicah; Škocjan pri Mokronogu, na praznik, 8. decembra 1928. ob osmih zjutraj v občinski pisarni; Šmartno ob Savi, v nedeljo, 2. decembra 1928. ob treh popoldne pri Ignaciju Dolničarju, Šmartno, 6; Šmartno v Tuhinju, v nedeljo, 2. decembra 1928. ob treh popoldne pri načelniku Hngelmanu; Št. Vid pri Stični, v nedeljo, 16. decembra 1928. ob polu osmih zjutraj v dvorani „Katol. prosvetnega društva" v Št. Vidu; Tržič, na praznik, 8. decembra 1928. ob osmih zjutraj v ljudski šoli; Videm ob Savi, v nedeljo, 2, decembra 1928. ob osmih zjutraj v šoli; Vodice, v nedeljo, 2. decembra 1928. ob devetih dopoldne pri načelniku; Koprivna, v nedeljo, 16. decembra 1928. po sv. maši pri mežtiarju; Pre-valje, v nedeljo, 9. decembra 1928. oh devetih dopoldne v „Dru-štveni dvorani"; Brežice, v nedeljo, 2. decembra 1928, ob šestih zvečer v Posojilnici; Sv. Lovrenc na Dravskem polju, v nedeljo, 2. decembra 1928. po rani sv. maši v Čitalnici. Prepojenfe krav. Bissulin ti i dražljiv, izvrženja pri zdravljfnju brejih živali nisem Opazil. S'adttierz W. H. Praeer Arch. f. tierme ' 1 >26 H.B. „Bissulin" se izdaja le na žizinozdravniško odredb Brošure o bolezni razpošilja brezplačno : Zastopnik: ,.Lykos" Mr. K. Vouk, Zagreb Jiirjevsk« ulica 8. H Troininsdorff Chein. Fabrik Aaohen. Slamoreznice z ustjem 8 col, s sklopko, znamka V8 po Din 1970.—. Slamoreznice z ustjem 10 col, brez sklopke, znamka VS10 po Din 2090.—. Slamorzmce z ustjem 10 col s sklopko, znamka VS10 po Din 2130.—. Slamoreznice z ustjem 12 col, brez sklopke, znamka VFS12 po Din 2350.—. Slamoreznice z ustjem 12 col, s sklopko, znamka VFS12 po Din 2450.—. Slamoreznice z ustieni 12 col. s sklopko in verigo znamka VFS 12 po Din 2900.—. Izmeitjalni cilinder za ječmen in oves (za Heidov trijer št. I!'la) po Din 1700; za III po Din 1950. Žitočistilniki z 8 siti, češki proizvod št. 4b po Din 2050,— za komad. Žitočistilniki z 8 siti po Din 1350.—. Stroj za suho kvašenie žita Ideal do Din 950 komari Bencin-motor Lorenz 3 HP po Din 11.500.—, 4 HP po Din 15.500.—. as«?!! čllshf soliter Najboljše dušičnato gnojilo, kise vsak čas lahko trosi, hitro in gotovo učinkuje in je prikladno za vse vrste zemlje in vse rastline, ju Dušičnata hrana je v njem v obliki soli-terne kisline, ki jo rastline takoj uživajo. Vsa pojasnila in knjižice o uporabi tega in dr.igih umetnih gnojil, o pravilnem obdelovanju zemlje in o oskrbovanju rastlin podaja brezplačno PaddelegiJja proizvajalcev čilskega soiitra Ljubljana, Tavčarjeva ulica št 1. II. Telefon ilev.O, Poi.nl CeU 20.533. Ustanovljen« leta 1889. IHESTNB HRIIIlILHICa UULUUSRA Stanje vlož* , nega denarju nad 800 milijonov dinarjev. (Gradska Stedlonlct LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA Stanje vloženega denp-ja nad 120 mili-onov bron. sprejema vloge na hranilne knjižice knkor tudi na. tekoči račun, in aicer proti najugod^ejsemi.1 obresto vanju. Hranilnic0 plačuje zlasti ia vloge proti dogovorjeni dpovedi v tekočem račun ;iajviš1e mogoSe obresti. Jamstvo za vse vloge in bresti tudi tekočega računa { je kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilni miga iu-c-moženja še mesto Ljubljana ?. vsem premoženjem ter davčiio morjo. Vprav radi tega nalagajo sodišča denar neaoletnili. župnijski uradi cerkveni in "bčine občinski de ar. Naši roiaki Ameriki nalagajo svoje prihranke naj ve?; v naši hrani niči, kerie d nai tu popolnoma varen. Hranilnica daje posoj » po nizki obrestni meri na posestva in menice. Prava pot za zopetno pridobitev zdravih živcev! Bolni, onemogli živci zagrene življenje, povzočajo mnogo trpljenja kot bodeče in trgajoče bolečine, omotico, bojazen, šumenje v ušesih, motenje prebave, nespanje, nedelavnost in druge neprijetne pojave. Od vsega teg« trpljenja Vas reši edino le pristni Kola Lecithin, hranivo, ki vsebuj * največ vitaminov za vse človeštvo, vir dobrote, ki na čudovit način pospešuje teles e funkcije, okrepi hrbtni mozeg in možgane, ojači mišice in ude, daje moč i:i nov pogum do življenja. Pristni Kola Lecithin dela č-sto čudeža, pro-vede prave re iiine snovi Ho skrajnih kotičkov, kier se dela kri, poživlja, drami in ohranjuje mlado in sveže. Prepričajte se sami, da Vam ne obljubljam nič n 'istinega, kajli vpri-hod ih dveh tednih pošljem vsakomur ki mi piše nnnnlnnm3 Tactnn! in franko malo škatjico Kola L»cithin pupuiliuillft lablullj i„ knjigo zdravnika, ki ima dolgoletne skušnje ,ki je sam trpel na slabe 11 živčevju. Pišite mi takoj, da Vam brezplačno pošljem obljubljeno. Ernst Pasternack, Berlin, S. 0. Michaelkirchplatz 13, Abt. 356. ■i Kmetovalci, gnojite Vaša polja s 40 7o kalijevo soljo. Potrebno je letno na oral: Za žita'...............60-120 kg deteljo, travnike in pašnike........ 100—150 kg okopavine, koruzo in trto........ 120—200 kg hmelj................ 180— 200 kg Samo s pomočjo 40c/0 kalijeve soli dosežete največje pridelke. Agrikulturno kemični urad nemškega Kali syndikat-a v Zagrebu Račkoga ulica br. 2/III Vam da vedno brezplačno vsa potrebna pojasnila in brošure vseh vrst umetnih gnojil. — Nabavi naj se 40°/0 Kalijeva sol pri KMETIJSKI DRUŽBI V LJUBLJANI, ali pri njenih podružnicah. uroti predplačilu, do 20 besed stane. Din 20.—, vsaka nadaijna beseda po 1 Din. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi spre-lemanje oglasov za prihodnjo številko. Upravništvo ne prevzame posredovanla. Conz-ov Elektromotor ie edini konkurenčni motor, ki vsestransko ustreza v industriji, gospodarstvu, obrti itd. — Zahtevajte ponudbe! — Glavno zastopstvo: Ing. Guzelj, Ljubljana VIL, Jernejeva cesta štev. 3. Telefon 3252. 258 Sode ijseh velikosti ima vedno na zalogi Fran Repič, so-Jarsko podjetje, Ljubljana-Trnovo. Popravila se izvršujejo točno! Cene konkurenčno nizke I 198 Drevesnica Herberstein v Velenju nudi za jesensko in spomladno sajenje, prvovrstno sadno drevle v vseh priporočljivih sortah, po dnevni ceni. Sadjarske in kmetijske podružnice znaten nopust. 231 Cepljene trte prve vrste različnih vrst na podlagah Rip. & Port., Rupestris št. 9 (Gothe), Sol. Rip. 1616 in Ber. & Rip Teleki 8 B. nudi: I. Trsničarska zadruga v Sloveniji. Sv. Lovrenc v Slov. gor., p. Juršinci pri Ptuju. Zahtevajte cenik! 243 Zoper jalovost krav in felic ter pri srarnničnem vnetju učinkujejo zanesljivo povsod priznane BOSULIN SVEČICE. Ne prodajajte v zgubo krav, ki se ne oteletijo! Škatlja z 12 svečicami , in natančnim živinozdravniškim navodilom 30 Din. Ce se pošlje denar v pismu naprej, poštnine prosto, sicer povzetje! Izdeluje in razpošilja edino: Lekarna pri Angelju Varhu na Vrhniki. 251 „Kmetijski koledar" je za naše kmetovalce najboljši koledar, ki ga je izdala v žepni obliki: Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. Koledar z bogato in pestro kmetijsko gospodarsko vsebino je trdo v platno vezan in bo vsakemu kmečkemu gospodarju vedno in v vsaki priliki dobrodošel. Cena samo Din 10, po pošti Din 11. 249 Bika, montafonske pasme kupi občina Polica od 12 do 18 mesecev starega, ki mora biti dobrega plemena. Ponudbe naj se pošljejo na županstvo Polica, p. Višnja gora. 248 Gozdnega in lovskega čuvaja iščem za takoj! Prednost imajo tisti, kateri so tudi zmožni kmetijskega in poljskega dela. Biti mora brez kazni. Plača po dogovoru. Stanovanje in hrana v hiši. Gašper Šmid, veleposestnik, Komenda pri Kamniku. 247 Sadne divjake 8 do 9000 jabolčnih in hruškovih, ima na prodaj: Okrajni sadjarski odbor v Radovljici. 250 Krava in prašiči! Kravo simodolko, ki bo imela šestega teleta, in d\a inrjaščka, stara po 7 mesecev, gorenjske črno-lisaste pasme, in brejo svinjico, eno leto staro, ima na prodaj: Valentin Rahne, Zalog 7, p. Dev. Mar. v Polju. 246 Gabrove sadike za živo mejo, več tisoč komadov. (Cena po dogovoru) ima na prodaj Ivan Gole, Zasip štev. 44, poita Bled. 257 Bika, simodolske pasme 23 mesecev starega, licencovanega, ima na prodaj Jernej Sterle, Crnavas 15, p. Ljubljana. 256 Plemenskega žrebca 3 leta starega, težke pasme, že štirikrat premo-van (za pleme in za vožnjo), ima na prodaj: Jernej Sterle, Črnavas 15, p. Ljubljana. 255 Štirikolesni voziček nov, močan, za 300 kg teže, z lestvami je na prodaj v Ljubljani, Turjaški trg 3 (hišnik). 253 Fige, češplje in brinje za žganjekuho ima v zalogi: Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska cesta 2. Zahtevajte ponudbo! 252 i. JAI&sim Ljubljana, iasposvetska c. 2 priporoča bogato zalogo. Pisalni atr Adler in šivalni za rodbino in obrt. Vozna kolesa Styria Dlirkoop, Orožno kolo (Waff