Poštnina plačana v gotovini.
Priloga Novin.
Cena številki 1 Din.
Marijin tisi
Šiev. 6. 29.1einik S. junij 1933
Marijin lisi
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin pedesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja 1. 1904., decembra 8., gda je te list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. — Vrejlije i izdava ga z dovolenjom cerkvene oblasti: kt.f.kt. JOŽEF, vp. plebanoš v Crensovcih, Slovenska Krajina, Jugoslavija. (Pred oblastjo odgovoren Godina Jožef CM Groblje.) Tiska Misijonska tiskarna, Groblje-Domžale. (Za tiskarno Janko Strnad.) Cena za sktipen naslov letno 12 Din — na posameznoga 15 Din — v inozemstvo 40 Din, — z Novinami 100 Din. — K Marijinomi listi dobijo naročniki brezplačno Kalendar Srca Jezušovoga i knižico »Priprava na srečno smrt«, v inozemstvo pa dobijo še brezplačno »Marikin ograček«. Za naročnike se slUži letno več jezero svetih meš.
Vredništvo i uprava M. Lista: Črensovci, Slovenska Krajina. Jugoslavija.
Dari
Na Dom sv. Frančiška v Crensovcih sol darivali v Dinaraj:
Najdeno 10, renda od njive za f Plej Jožefa dbvico za 1. 1932 400, Kotnjek Marko, V. Polana, v zahvalo, ka stvar ostala, 10, N., da bi se ležej navčila francoščine. Beltinci, 5, Farkaš Franc, Hotiza, prosi za zdravje, 10, Plej Kata i žižek Kata dobile na senji v Crensovcih 110.25, Božidar Sever, upraviteo bolnice v Kovini, 300, Curič Treza, Trnje, v zahvalo, ka stvar ostala, 5, Matjašec Matjaš, Lipa hš. 95, v zahvalo, ka stvar ostala, 10, N. Črensovci, 10.— Oča sirot, povrni vsem obilno! Odbor.
Pošta.
Lorenčak Marija, Mestinje. Z lanskimi pesami je i letošnji M. List plačani. Cebular Janez, Žagaj. Lani vam je ostalo 5 Din od naročnine letos in letošnjo ste v celoti plačali. Kam naj obrnemo višek?
Po Mencigar Franci iz D. Slaveč smo sprejeli 25 Din i že tiidi objavili za Dom sv. Frančiška. Te dar je poslala Mencigar Neža v zahvalo, ka je dobila zdravje od vseh betegov.
ZahvaJa vsem, ki so nam poslali pozdrave k Jožefovomi, za viizem ali za Marijin list voščili kakšo reč, da ga priporočijo, se toplo zahvalimo. Marija naj vam bo za vso liibezen plačnica.
VSEM! Tiskarna potrebuje za delavce i papir peneze. Do konca juna mora vsaki plačati polovico naročnine, do konca jula pa celo. Ki ne more s penezi, naj da obvezo širiteli, ka plača z zrnjom po dnevnoj ceni. Papir se mora naprej plačati, poštnina i tiskarna pa proti. Mariji, njenoj časti je te dug, ne odlašajte ž njim.
CERKVENI GLASI
Kap med predgov. Med postnimi predgami je bilo v cerkvaj v ta-ljanskom varaši Neapoli dosta liidi posebno pa v cerkvi sv. Marije Milostne. Plivanoš Salvatore Magro je stopo na predganico i začao gučati. Pa že pri prvih rečaj je mrtev vkiip spadno. — Ne vemo vore i dneva!
Najvekše orgole. V Vatikani (v Rimi) delajo najvekše orgole na sveti. Postavlene bodo v dvorani Gregora VII. Blagoslovitvi bodo prisotni (navzoči) vsi kardinali i zastopniki držav pri papi. Papa pa bodo poslušali koncert na radijo.
Sveto leto. Nikdar se v 600 letaj, kaka je ustanova svetoga leta, ne zgodilo, do bi eden papa odpro dveri, štere je sam zazidao pri prejšnjem svetom leti. To se je pa letos zgodilo. Sv. oča Pij XI. so naimre že 1925. leta otvorili sv. leto i odprli svetoletne dveri, letos so pa to znova napravili v spomin 1900 letnice Kristušove smrti. Tak so dozdaj edini papa, ki bi odsliižavali dvakrat sveto leto. — Sv. leto 1925. nam je šče v spomini. Tudi od nas so bili romarje v Rimi (iz naše krajine 26). Tisto leto je bila v Rimi velika misijonska razstava. Sv. Oča so proglasili več novih svecov, tak sv. Petra Kanizija i Terezijo Deteta Jezuša. — Ce ne mremo iti v Rim, pa na drugi način obsltižavlimo sv. leto. Najbolše bo tak, da bomo spoznali Kristušovo trpljenje in ga ne bomo z grehom žalili!
1100 letnica krščanstva na Slovaškom. Svetiva brata Ciril i Metod sta apoštola Slovaške; tii sta širila sv. vero. Letos bodo meli v Nitri, starom pušpekijskom varaši, velke slavnosti, ka je bila tam pred 1100 leti postavlena prva cerkev.
Novi svetniki. V tom sv. leti bo več proglašenj za svetnike. Med njimi bo tiidi ustanoviteo salezijanske družbe blaženi Janez Don Bosko i med blažene bo spisana Labure Kata, šteroj je BI. D. Marija izročila svetinjico nevtepenoga poprijetja.
Dobra kniga: Dnesden, gda vera med katoličani tak peša, se puš-pekijsko vodstvo posebno dosta briga, kak bi se poživilo versko živlenje i čutenje med verniki. Skoro iz vseh cerkev je preminolo nad vse lepo skupno spevanje, s šterim so vsi: moški i ženske, dečki i dekle i ešče celo deca — častili Boga. Srca vsej so se v pesmi zdriižila v samo edno gorečo prošnjo, ki je prikipila iz srca i bila namenjena našemi Stvoriteli.
—	Pesem je zdriižila vse vernike, kak so bratje zdriiženi po svojem oči.
—	Tak je bilo med prvimi krščeniki. če pa mi sebe pogledamo, vidimo, da je skupno čutenje med nami katoličani — vmrlo. Zato nega tiidi skupne pesmi! Jako daleč smo od Kristušovoga navuka, ki pravi, da si moremo biti bratje po diihi, po mišlenji i po krščanskom živlenji — z ednov rečjov vsi moramo biti edno. Celo tak velko sovraštvo i odiirja-vanje je med nami, da nas niti Kristuš v molitvi nemre zdriižiti, ar smo iz src vrgli liibezen do bližnjega.
Da se pravo krščansko živlenje poživi i da verniki postanejo bole dovzetni za bratsko liibezen, nam slovenskiva pUšpeka priporočata skupno cerkveno spevanje. Vsa cerkev naj spevle! Zato sta mariborski i ljubljanski ordinarijat dala tiskati knigo: »Cerkvena ljudska pesmarica«, v šteroj so same poznane pesmi: mešne, za večernice, Marijine itd. Kniga ma 104 pesmi. Košta pa samo 3 Din,- Dobi se v tiskarni sv. Cirila v Ma-ribori. Što je šče meti, naj se obrne na Uredništvo Mar. lista. — Vsem priporočamo!
Sveta Terezija Deteta Jezuša
Vseli me tolaži miseo, ali ne bo dober Bog, ki zgiiblenomi sini z nevmornim smilenjom odpušča, pravičen tiidi do mene, ki sem ostala vsikdar pri njem? — Priti s praznimi rokami pred sodbo božo, je edino sredstvo, ki nam sodbo prihrani.
Pri diišah, ki se popunoma izročijo smilenoj liibezni i se trudijo, da bi njenim navdihom sledile, je Jezuš takrekoč slepi i ne zna računati. Bole rečeno, računa s tem, da jih očisti v ognji liibezni. Zaviipanje mora rasti sorazmerno v našov slabost jov.«
Najliibši svetniki so njej bili oni, ki so si nebesa takrekoč vkradli. N. pr.: nedužna deca i desni razbojnik. Veliki svetniki so si jih s svojimi deli zaslužili. Terezika pa je štela nasledii-vati tate i si nebesa prisvojiti z jalnostjov liibezni .
Svoje detinsko zaviipanje vtemeliije: »Ne zato, ar sem bila obvarvana smrtnoga greha, sem se na krilih zaviipanja i liibezni zdignola k Bogi. Prav tak bi zaviipala, če bi mela na vesti vse hudobije sveta. S skesanim srcom bi se paščila Jezusi v naroče. Vem, kak srčno liibi zgublenoga sina. Poznam reči, ki jih je govorio Samarijanki. — Niedna stvar me ne more oplašiti, ar znam, kak naj presojam božo liibezen i smilenje. Nebroj grehov bi trenutno zginolo kak kaphca, strošena v plamen.
Nikdar nejsmo preveč zaviiplivi do liibega Boga, ki je tak mogočen i tako smilen. Tohko prejmemo, koliko zaviipamo.«
Na viški liibezni.
Leta 1895. je Terezika prejela veliko milost spoznanja, kak jako je Jezuš žejen naše liibezni. Nekega dne je občiidiivala velikodušnost svetnikov, ki so se božoj pravičnosti ponudili v žrtev i prosili Gospoda, naj njim naloži kazni, ki jih zaslužijo grešniki. Občiidiivala jih je, a nikak ne čutila nagnenja, da'bi je naslediivala. Te je vzkliknola: »O dober vučiteo! Ah naj samo tvojoj božoj pravičnosti ponudimo žrtev? Ah jih tvoja vsmilena liibezen ne potrebuje še vnogo bole? — O moj Bog! — Ah naj tvoja zavržena liibezen ostane skrita? — Zdi se mi, da bi s plamenom svojega srca hitro povžio duše, ki bi se tvojoj liibezni ponudile v žrtev. O Jezuš! Naj bom jaz tvoja srečna žrtev! Povžij me v ognji svoje liibezni!«-
9. junija 1895 se je z dovolenjom predstojnikov s sledečov molitevjov zroeila smilenoj Liibezni:
»O moj Bog — presveto Trojstvo! Iskreno želem, da bi te liibila i bi tiidi drugim to liibezen razodela; da bi deliivala za povišanje sv. Cerkve z reševanjem duš na zemlji i trpečih duš v očiščilišči. Rada bi tvojo volo spunjavala na najpopunejši način pa dosegnola ono poveličanje, ki si mi ga pripravo v nebesa j.
MURljm UST
XXIX. letnik	Štev. 6.	Junij 1933.
To prečtile I dajte vsem vašim znancom prečteti!!
Tistim, ki liibijo Blaženo Devico Marijo, svojo nebeško mater!
Najvekši kinč Slovenske Krajine je njena liibezen do Jezusove Matere i te liibezen do nje. Obojo liibezen, Marijino do nas i našo do Marije glasi njeni i naš list »Marijin List«, šte-roga nam je ona, mati sprosila, nam svojo j dečici, ki smo vroče želeli te dar.
Leta 1930. okt. 26. smo z genlivov pobožnostjov zakliičili 25 letnico Marijinoga daru, Marijinoga Lista, pri šteroj je bilo šestjezero svetih prečiščavanj, desetjezero liidi je pa v najslabšem vremeni pokazalo i trdno posvedočilo svojo živo vero do Boga i gorečo liibezen do Marije, gda se zbralo na zahvalno procesijo. Na konci procesije je podeljen blagoslov z Najsvetejšim desetjezero vernikom na trgi cerkvenom v Crensovcih. Pred Najsvetejšim je pokleknolo v vodo i blato tih desetjezero i glasno molilo sledečo posvetilno molitev: »Marija, dobra nebeška mati, prosi za nas, ka smo popunoma tvoji za tvojega Jezusa pod podobov kriiha tu skritoga. V te namen nam obdrži Marijin List!« Tak se je glasila posvetilna molitev, k šteroj se je pridružila pesem »O Marija, ne zapiisti nas!« Po n3e3 Je P®1 dober Jezuš blagoslovo izpod podobe kriiha svoje Matere dečico, ki jo je k njemi pripela, blagoslovo i posliihno, naj rod za rodom v Slov. Krajini bo Marijin i po njej njegov, Jezušov.
Draga Marijina dečica! Bog nam je dao to miloščo, ka smo lejko vsi Marijini i po njej njegovi. Dao nam je to miloščo po Marijinom Listi. Te je Marijina roka. To roko Marijino, Marijin List je blagoslovo v te namen, di bi nas pelao k Mariji, ona pa potem k njemi, k Bogi. Velika miloščo! Velika dobrota! Vehka liibezen! Veliko smilenje! Ne zavržimo toga daru! Ne odbijmo Marijine vtegnjene roke: Marijinoga Lista! Vsaka katoličanska družina i samostojna oseba Slovenske Krajine si ga mora naročiti iz zahvalnosti za stalno! Do smrti!
Marija si zasliiži to za svojo dobroto, mi pa smo dužni njej za njo s tem biti zahvalni.
Ki liibi, ne pozna zadržkov! Ki liibi svojo nebeško mater, premaga vse poteškoče: siromaštvo, nesrečo, protigučanje, sovraštvo i dragevole daruje letno 12 Din njej, materi nebeskoj za širjenje njene časti. Na mesec zmore vsaka sirota en dinar; če ga nema, si ga sprosi. Ki toga nešče dati Mariji, ne spuni žele Kristušovoga namestnika, sv. Oče, da bi si naročili i širili dobre liste. Za teh 12 dinarov dobi vsaka duša mesečno Marijin Ust i na konci leta Kalendar Srca Jezušovoga. Pa tiidi driigo čtenje z njima brezplačno, gda prilike dovolijo, letos že »Glasnik Najsv. Srca.« Zato vas drage katoličanske. diiše Slovenske Krajine s trdnim zaviiponjom prosim, spunite, ne mojo, nego Marijino želo: podpišite i dajte i od driigih podpisati listek, šteri je priložen k tomi Marijinomi Listi pa ga pošlite potom širitelov ah gospodov diihovnikov k podpisanomi. Ki ne bio letos naročnik M. L. dobi od 1. jula naprej vse številke iplača 6 Din za njega. Poštnine od Kalendara pa plača 2 Din, to je skupno 8 Din. Mariji naj vas vodi po toj sveti poti! Vsi bodite glasniki njene slave, vsi širitelje njeni, vse širitelice njene, ki jo liibite.
V vsaki Marijin List denemo dva listeka, ednoga za naročnika, driigoga za novoga naročnika, šteroga naj stari naročnik spravi. Z podpisom postanemo stalni naročniki do smrti i deležni več jezerih svetih meš. V dokaz naročitve vsaki dobi ešče letos edno podobico. Hodimo vsi k Mariji, da nas vse pripela po Marijinom Listi k Jezuši! Črensovci, 24. maja, 1. 1933., na god Marije Pomočnice.
Klekl Jožef
vp. pleb., vrednik M. Lista
Naročim si Marijin Lisi.
Naročim si Marijin List ..., Do smrti bom ga čteo ...; Po njem ostanem v diiši čist, Postanem pun koš včeo: Obletao bodem rožice Marijin'ga srca, Naj nosijo perotice Medu najslajšega.
V	jesen pa pride Mamika,
V	jesen: gda pride smrt, Mi vzeme med za Jezuša. — Kak sladko bo mi vmret!
Srčen.
Kak se glasi dosmrtna naročilev Marijinoga Lista, ki jo naročniki podpišejo i pošlejo na vrednišlvo v Črensovce:
Marija, moja dobra nebeška mati!
Podpisano dete tvoje, ki se bori na grešnoj zemli z velikimi duševnimi i telovnimi poteškočami, te zove v njih na pomoč. Pomagaj mi! Pomagaj vso j svojoj trpečoj i blodnoj deci! Trpimo grozno po čelom sveti! Malogda je trpela tvoja deca teliko, kak zdaj trpi, ar je hudobija do nebe zrasla; zato je tak bridka boža šiba. Pomagaj nam! Viipam se, ka nam boš pomagala, ar nas liibiš za Bogom najbole. Vekša je tvoja lubezen kak naša nevola i hudobija, vekša kak neba i zemla. Tvoja prošnja je vsegamogoča pred Bogom. Viipam se, ka nam boš pomagala vu vseh duševnih i telovnih potrebčinaj! Viipam se, ka nas boš čuvala greha i drugih nesreč! Viipam se, ka nas boš vodila po poti liibezni i k Jezusi pripelala vu večno domovino. Viipam se v rešitvi iz težkih nevol po tebi, Mati smilenosti, ar zahvalnoga srca nikdar ne odbiješ. Jaz pa ščem biti i sam tvoje zahvalno dete. Za tvoj veliki dar, za Marijin List, šteroga si nam dala v krepko duševno pomoč ob 50 letnici verske istine od tvojega nevtepenoga poprijetja i ga občuvala skoz 25 let, pa nam pošilala po njem mnogo gorečih duhovnikov i redovnikov, se ti s tem zahvalim, ka z denešnjim dnevom postanem njegov stalen, dosmrtni naročnik, plačnik i priporočnilt. Mamika moja, viipam se, ka te gene ta moja zahvalnost i nam boš pomagala, ar si ti zahvalnoga deteta prošnje ešče nikdar ne zavrgla.
Na god Marije Pomočnice, 24. maja 1. 1933.
Občina......................... Ime ..........................
.................... hš....................................
dosmrtni naročnik Mar. Lista.
Spomin na dvajsetpetletnico Marijinoga Lista.
Pontifikalna sveta meša.
Leta 1930 okt. 26., gda se je završavala slovesnost 25 letnice nam dragoga M. Lista, se je ob prvim sliižila v čresovskoj cerkvi odtistimao kak stoji, pontifikalna sv. meša. Mogoče je ta meša sploj prva v celoj Slovenskoj Krajini. Ka je to pontifikalna sveta meša? Pontifex je latinska reč i pomeni višeš-njega duhovnika. Pontifikalna sveta meša je zato tista, štero služi višešnji duhovnik. Takši je pa piišpek ali opat, ki ma pušpekovo čast. Te pravili, ve smo pa že večkrat bili pri pil-
špekovoj meši, gda je ferma pri nas. Istina, bili ste pri piišpe-kovoj meši, ali ta je vseli bila tiha, ne pa slovesna. Samo slovesna sveta meša višešnjega duhovnika se zove za pontifikalno sveto mešo. Pri toj sv. meši je poseben sedež postavleni v cerkvi pod nebov za višešnjega duhovnika i njegove dvorjenike, šterih je 11: en voditeo (ceremonar), dva pomočnika (dijakon i subdijakon), dva dvorjenika pri pranji rok (lotora), dva za kadilo i kadilnico (thurifera), eden, ki knigo drži mešniki (libri-fer), eden ki ma piišpekovo palico (pastoralefer) i eden, ki plašček prestira na naroče pri sedenji (gremifer) i eden ki mitro ali kapo devle gor i jemle doli (mitrofer). Z mešnikom vred jih je 12. Takša sv. meša je bila v Črensovcih gori ime-niivani den. Slovesno smo stopili k altari i se zahvalili Mariji, ar nam je poklonila v Marijinom Listi neprecenlivo veliki dar. Služili so pa to slovesno pontifikalno sveto mešo mil. g. opat trapistov iz Rajhenburgag Epalle Placid. Pobožen francoski redovnik so z toplim srcom prišli k nam v Slovensko Krajino i podignoli z pontifikalnov svetov mešov sijaj naše lepe zahvalne Marijine slovesnosti i to kronali z pobožnov procesijov, štero so vodih i v šteroj so nosili Najsvetejše. S tem so nas tiidi nazadnje blagoslovi. Redovni sin sv. Bernarda so z velikov radostjov prišla k nam, ar se njim je nudila prilika povišati čast nebeške matere, — čast BI. D. Marije. Gda se g. opati na
Veliki oltar v Čresovskoj cerkvi ob priliki 25 letnice Marijinoga Lista, pri šterom se je služila pontifikalna sv. meša.
tom mesti tiidi toplo zahvalimo za izkazano dobroto, jih lepo prosimo, naj v svojoj tihoj blaženosti dovršijo svojo liibezen do nas s tem, ka sprosijo našemi Marijinomi Listi milost, ka de vsikdar pravi i vsikdar močnejši glasnik Marijine dike, ka de nas vse pelao k njej, mamiki, po njoj pa k Jezuši. I gda s popolnim zaviipanjom na poslušanje zročimo to svojo skromno prošnjo velikomi sini sv. Bernarda, njemi obečamo, da bomo ostali verni Marijinomi Listi i njegovim navukom. Znamo, da vekše zahvale njemi neje mogoče dati, ar vekše žele nema. Marija vam povrni, g. opat, sladki trud!
Najvekši kine katoličanov.
Dominus vobiseum.
Po končano j gloriji kiišne duhovnik oltar. K liistvi se obrne i z odprtimi rokami pravi: Dominus vobiskum (Gospod z vami); nato odgovori dvorjenik v imeni vsega liistva: Et kum špiritu tuo (I s tvojim diihom). Za tem ide mešnik na pravi kraj, razprostre roki, se proti križi obrne pa pravi: Ore-mus (molimo). Nato z zdigngjenimi rokami moh molitev, ki se vsikdar konča z ednim besedilom, na štero dvorjenik odgovori: Amen. To je molitev Cerkve, ki se zove prošnja.
Pobliže si poglednimo, ka nam pomenita reč: Dominus vobiskum — Gospod z vami. Stari, častitlivi i pogosti pozdrav Cerkve je to. Že v staroj zavezi je v rabi. V Rutinoj knigi čtemo: »Boz pride na pole k žnjecom i je pozdravi: Gospod bodi z vami.« Žnjeci so odgovorih: »Naj Te blagoslovi Gospod.« — Kda je nadangeo Gabriel prišeo k Devici Mariji, je pravo: »Bodi pozdravlena, puna milosti, Gospod je s tebom!« — Na prvi pogled nam je jasno, odkod je te pozdrav. Liistvo izvolje-noga naroda se je tak pozdravlalo.
Cerkev je naskori sprijala te pozdrav v sv. mešo i njemi dala globokejši pomen: Gospod z vami — Is tvojim diihom. Reč, Gospod, pomeni največkrat Kristuša. Cerkev žele, da je Kristuš z nami, v nas i da z nami prebiva. Spomnimo se tu na svetopisemsko prorokiivanje proroka Izaija: Ovo, Divica bo poprijela i rodila sina i njegovo ime bo Emanuel, to je Gospod z nami Nikdar smo ešče ne čiili, da bi se Zveličiteo zvao: Emanuel. Zagvišno je to ne bilo ime Gospoda, nego je prorok šteo is tem povedati, da bo Kristuš v nas prebivao po milosti. Mi pa bomo po Kristusi odkiipleni i deca boža postanemo. S tem mešnik šče povedati: Krščeniki, bodite boža deca, v srci nosite Kristuša i postajajte vsikdar bole njegovi.
Odgovor na pozdrav je: Et kum špiritu tuo — i s tvojim duhom. Ka se to pravi: I s tvojim duhom? Duhovniki odgovorimo: Gospod, bodi tiidi s teov, prebivaj tiidi v tvojoj duši. Vendar polaga Cerkev v tevi reči ešče poseben pomen. Ona pod tem odgovorom razmi oblast posvečiivanja, ki je duhovniki od Sv. Diiha podarjena. Zato smeta samo duhovnik i diakon pozdraviti liistvo z : Dominus vobiskum; nižiši klerik ah pa svečki človik to nesmi, ar njemi nemremo odgovoriti: I s tvojim duhom, ki ga je od Sv. Diiha ne prijao po posebnom posve-čenji.
Pazimo tiidi na oponašanje duhovnikovo pri tom pozdravi. Oltar kiišne. Razmimo že, zakaj to včini. Oltar pomeni Kri-stuša. Od Kristuša pride vsa milost odkiiplenja. Duhovnik prime teda po kiiši od Kristuša moč milosti; nato se obrne k liistvi z razprostrtimi rokami i tak pove: Dominus vobiskum. Od Kristuša prijeto milost najmre šče z odprtimi rokami sipati vsem vernikom. Ah povejmo ešče bouše: Duhovnik prime od oltara samoga Kristuša po kiiši i ga potom pozdrava liistvi zroči.
Ce vse to premislimo, spoznamo, zakaj duhovnik izgovarja te reči i lepo z rokami pokaže, kak daroviten je Kristus, da nam z odprtimi rokami milost deli, v kelko je naše srce vredno i sprejemlivo za Kristušovo dobroto.
V sv. meši se »Dominus vobiskum« osemkrat ponovi i vsakikrat šče Cerkev liistvi povedati: Vi krščeniki, pazite zdaj, nekaj važnoga se bo za vas zgodilo: Kristuš vam milošče poniija. Cerkev opomeni, da bi verniki pri meši sodeliivali.
Pot 1\ katoličanskoj Materi Cerkvi.
Jezus živi istinsko v sv. hoštiji.
Baronica Agneza Herman, roj. v Betbergix, je živela v svojo protestantovskoj veri čista zadovolno. »Čiduže bole rada sem mela svojo cerkev«, je pisala. Počutila sem se čisto zadovolno. Bila sem ponosna na to, da živim v veri velkoga Liitera i sem šče niti ne slutila, kak me bode Bog ednok obo-gato.« V tistom časi je v mesti Miinchen-i večkrat zahajala k dobrim katoličanskim družinam i se z njimi pogučavala. Tiidi od vere. Začnola je premišlavati od svoje vere. Večkrat se njoj je vidilo, ka ne de vse tak istina, kak si je ona dozdaj mislila. Pa na spreobrnenje je šče ne mislila. Liibila je svojo vero i se je čista zadovolno počutila v njoj.
A nekši dogodek jo je pripelao v pravo cerkev. Sama je ne znala, zakaj se tak zadovolno počuti v protestantovskoj veri. Vzrok je bio te, da je do,sta toga vervala, ka naša vera vči. Tak je vervala od oltarskoga svestva ravno tak, kak mi. Že od svoje mladosti je z velkov pobožnostjov i liibeznoščov hodila v cerkev i molila Boga i Odkiipitela Jezuša Kristuša. Z veselim srcom i z močnov verov je vervala v navzočnost Jezu-šovo v sv. obhajili. Naednok pa pride nepričakiivana sprememba.
Njena hči se je večkrat pogučavala s svojim stričekom. Te je bio tiidi protestantovske vere, pa malo inačiše, kak njena mati. Ednok pride hčerka od stričeka domo i začne pripovida-vati materi: »Znate ka«, je pravila, »striček so pravili, ka je sveto prečiščavanje samo spomin na Jezuša. Tak so se oni v šoli včili. To je prej ne istina, da bi se krtih spremeno v istinsko telo Jezuša Kristuša. Katoličanska cerkev vči krivo vero. Pri posvetitvi se kriih ne spremeni i tiidi vino ne. Či prej pop pri meši ne spije vsega posvečenoga vina s keliha, tisto te spije pobirač (cerkovnik) poudne pri obedi.«
Tak so Agnezovoj hčerki njeni striček pripovedavali. Kda je Agneza to čiila, njoj je tak bilo, kak či bi njoj što srce pre-smekno. Sama je pisala: »Ka, da sv. hoštija iie bi bila pravo telo i sv. krv ne bi bila na križi prelejana Kristušova krv? Te nam je naš pastor lagao? V svetom pismi stoji jasno i razločno napisano in sveto pismo je od samoga Liitera prestav-leno na nemški jezik. (Luter je svojim vernikom latinsko sveto pismo na nemški jezik prestavo). V svetom pismi tak čtem: »To je moje telo, to je moja krv ...«
V tistom časi pride k Agnezi iz Indije mladi protestantski misijonar, šteromi je pri včenjej Agneza z podporami pomagala do pastorskoga stana. Prišeo je na počitnice v Miinchen. Kak je prišeo k Agnezi, je bilo prvo, ka ga je pitala, kak je s sv. obhajilom. On njoj je odgovoro, da je to žmetno razložiti. A zgodi se pa, da posvečeno vino pije tiidi pobirač; pa toga on ne dela. A s strogoga bogoslovnoga stališča nemremo nikaj proti tomi praviti. To pa zavolo toga ne, ar je samo v tistom hipi Jezuš v sv. obhajili navzoči, kda Ga zavživlemo. Tak je pripovidavao mladi misijonar Agnezi.
. »Te je posvetitev vina i kruha nepotrebna; ar če v veri vživlemo Jezušovo telo, te je zadosta, či samo enostavno jemo. Posvetitev je pa nepotrebna.«
»Ah«, njoj je misijonar odgovoro, »brez posvetitve nega Tela Jezušovoga.«
»Te se pa li potom posvetitve spremeni kriih i vino v Jezusovo Telo i krv. Pastor drži sv. Hoštijo v roka j i pravi: To je istinsko Telo našega Gospoda Jezuša Kristusa. Ci je to, ka ostane od prečiščavanja, ne več Telo i Krv Gospoda, liki samo navaden kriih i navadno vino, te mora biti tii eden hip, v šte-rom božanstvo stopi iz posvečenij darov. Kda i gde je tisti hip. Če ga ne najdete, te je i ostane v posvečenoj hoštiji Telo Gospodovo. To nam že' pamet tak pravi.«
»Katohčani tak včijo, ka ostane v posvečenoj hoštiji Telo Gospodovo«, njoj je on odgoyoro.
»Do toga tiidi pamet pride, či čtemo sv. pismo«, pravi Agneza. »V tak važnoj reči si pa človek nesmi svoje lastno mnenje napraviti, tii nesmi biti nejasnost. To se mora razločno včiti. Boži Zveličar je za to v istini preskrbo. Njegova reč je čisto razločna i jasna: To je moje Telo«, ne pravi: v tom ali onom hipi ... liki pravi: »To je moje Telo.« Nieden človek si ne viipa zatrjavati: »v tom hipi, megnenji pa nega več Božanstva v sv. hoštiji.«
Baronica Agneza je šče pastori pravila:
»Od vsega toga bom razmišlala. In če pridem do toga prepričanja, da si mi ti in drugi pastori lagali in ne istine od Oltar-skoga svestva včili, te več ne bom mogla ostati v toj protestant-skoj veri. Morala bom iti ta, gde bom najšla svojega Gospoda, šteri je obečao, da ostane med nami do konca dni.«
Po skrma se je začnola Agnoza včiti od navukov naše vere. Tak, ka je njeni mož ne znao. Med tem časom je jako goreče molila. V kratkom časi je bila pripravlena za prestop. Ne je štela več odlašati s svojim prestopom v našo vero. Pa prišla je težka ovira. Njeni mož njoj je toga ne šteo dovoliti. Zapreto njoj je, da se včasi loči od nje, či prestopi v katohčansko vero. Ne si je znala kaj. Žalostna je bila in dosta je trpela. Zaviipala je, ka njoj Bog spuni njeno tak gorečo želo. I ne se je znje spozabo Bog. Spunila se njoj žela. Leta 1899. je bila sprejeta v našo vero. Njeni mož je ne znao za to. Dokeč je mož živo, njemi je ona z nikšim znakom ne kazala na to, ka je prestopila v našo vero. Moži je v njegovom velkom betegi z velkov liibe-znoščov in požrtvovalnoščov dvorila, dokeč je ne smrt pretrgala zakonske vezi, štere so bile dostakrat jako žmetne.
Zdaj je bila prosta. Veselje i radost njoj je vsela s srce Želela si je, da bi mela jezero jezikov in jezero viist, da bi mogla Bogi se zadosta zahvaliti z vso neizmerno srečo, s šterov jo je obdelo. Molila i prosila je za vse tiste, ki blodijo po tminaj driigij ver: »naj bi spoznah vso lepoto svete Cerkve«, vso srečo
tistoga, šteri v istini z vsem srcom i vsov voljov živi po navukaj edne, prave vere.
Šla je v benediktinski klošter i bila jako goreča redovnica. Vmrla je pred devetnajstimi letami, 22. februara 1914.
Ja, predragi! Jezuš Kristuš v istini živi med nami. On, Gospod nebes i zemle čaka na tebe, ubogoga grešnika, v ma-lom tabernakuli. Čaka na tebe, da bi prišeo k Njemi po dare, štere ma samo on na sveti. Dao bi je rad vsakomi, ki bi k Njemi prišeo i proso za nje. Če maš te Njegove dare, si najsrečnejši človek na sveti! Brez njih pa najnesrečnejši! Če verješ ali ne, a istina je. I nazadnje more vsakši človek to priznati, potrditi. Kakši so pa Njegovi dari? Mir srca, šteroga ti svet nemre dati, to je srečo, zadovolnost i liibezen, pravo liibezen; pa šče več ti davle! Samoga sebe! Bog sebe davle nevolnomi grešniki! Nezaslišana radost!
Pa, ah ti je Jezuš-Bog v istino vse to ? Zamisli se i preišči, ka ti je Boži Brat-Jezuš bio v dozdajšnjom živlenji?! I trdno skleni, da ti bo odzdaj naprej tvoje vse, kak je bio Agnezi, od štere smo zdaj čteli — vse. Bila je srečna in tiidi ti boš! Ali ščeš?
Prošnja mladine dofnovomešnika, ki se je za njega prečistila.
Novomešnik, mili naš rojak, Kristusov si postao zdaj vojak! Vroče prosi te mladina: Tvoja liibav najo bima Naše duše i je vodi Po Mariji k Sini, Bogi.
Novomešnik, mili naš rojak, Kristusov si postao zdaj vojak! Dika si nam, radost fare, Čast vnožine velke zbrane, V prvoj meši vsem nam sprosi: Da mo v žitki, smrti, boži.
Novomešnik, mili naš rojak, Kristušov si postao zdaj vojak! Mi vrstniki i vrstnice Z tvoje fare i vesnice, Smo sprejeli dnes za tebe, Da si sveti, kriih iz nebe.
Z doma.
Že od negda so morali naši liidje delati drugim, sami pa so sirmaško živeli. Bouši i vekši deo zemle našega kraja je bila grofovska, gospocka. Na njiiva imanja so hodili naši stari dedeki delat, da so si telko zaslužili, ka so živeli. Grofovje so po sveti lehkomiselno in brezskrbno zapravlali s težkimi kmečkimi žuli zaslužene peneze. Čast izjemam, ki neso tak delali, nego našemi narodi tiidi pomagali. Slabo so živeli naši očanci in zato so šli po sveti za kruhom.
Pa ali je kakši kraj na zemli, kama ne bi šli naši liidje delat? Inda sveta so hodih v Avstrijo, Nemčijo, na Vogrsko, v Slavonijo, prek morja v »novi kraj«: Severno in Južno Ameriko, tiidi v Avstralijo. V letaj po bojni (1918) so jako šli v Argentinijo in Brazilijo, a najbole v Nemčijo in Francijo. Naš človek vsigdar — tiijinski rob. Svoje mlade sile in moči je potrošo za druge po sveti, najbole po fabrikaj. Na stare dni pa se je vračao domo, da se malo spočije. Kelko ji je pa takši bilo, ki so se nikdar ne vrnili. Njiiva deca so pozabila na naš jezik, pozabila, odked so prišli njiivi starši, dedeki. Zdaj so Amerikanci, Nemci, Francozi.
Ali bi mogeo što zračunati, kelko našij liidi je odišlo po sveti? Nevem. A dosta, jako dosta bi jih bilo. Tej so bih nekda vsi naši, a zdaj? Žalostno. Ali smo se kda zmislili na nje? Ali smo kaj za to skrbeli, da so občuvali svojo slovensko čiitenje, šče več, da so občuvali svojo vero, svoje najdrakše, ka njim je njiiva mati vcepila v srce. Kelkokrat se je že zgodilo i se šče godi, da je naš mladi veren človek v tujini ne več hodo v cerkev, ne je več molo in — ka je najbole žalostno — začno razviizdano živeti. Ka njemi je pomagalo, či si je spravo ni-kelko zemelskoga bogastva, a svoje najvekše — nebeško — bogastvo pa je zapravo. Če je vera ne trdna i globoka, jako hitro v tujini med nevernimi i slabimi liidmi ovejne. Vera je tak kak lepa roža. Trbej jo polevati, rositi i njoj davati hrano. Brez hrane je šče nišče ne živo. Tiidi' diiša nemre brez nje živeti. Hrana za dušo — kak vsi znamo je nebeška — Bog sam v presv. obhajili. Diišna hrana je molitev, sveta meša, dobra dela. Ah naši liidje skrbijo v tujini za svoje duše? Kak rado se godi, da ne dosta ali pa nikaj. Ka praviš na to, dragi čtevec teh vrstic? Ka si misliš pri tom, draga čtevka? Ah si se ti v istini brigao za to, da je tvoje dete šlo z trdnov verov v svet? Ah tiidi zdaj skrbiš za dušo tvojega deteta, ki je že mogoče začnolo hoditi po slabij potaj? Ali se pa veseliš samo toga, da ti pa pošle si ali hči dolare, franke, marke, dinare, a za drugo se pa ne brigaš?
Resno premisli vsa ta pitanja i odgovori na nje. Samo zmisli si na to, kak žmeten odgovor boš davao, davala Bogi, če se je po tvojoj krivdi tvoje lastno dete pogiibilo. Tvoja sveta dužnost je, ka se brigaš tiidi za dušno živlenje onoga, ki je v tujini
Tujina je mačeha. Čeravno je njeni kriih bole obilen kak naš, a je bridki, jako bridki. Ve me razmite. Domači kraj je li domači, lepi. Zato se tiidi tak težko ločijo naši liidje od doma, od starišov, bratov i sestre v tiijino. Ali si že vido i gledao tiste zadnje hipe na postaji, kda je segno sin, hči mogoče zadnjokrat v roko svojemi oči, materi, bratom i sestram? Skuze si vido v njiivij očaj i med jokom so naročale matere svojim najdragšim na zemli svoje zadnje tanače i žele. Žalostno je slovo i kda človek vse to gleda, se more sam jokati. A šče vekša žalost stisne srce, kda se zmisliš na to, kakše de življenje vsej tej mladij liidi. Kakše de njiivo diišno življenje
Mil. g. opat trapistov Epalle Plaeid iz Rajhenburga, ki 30 ob 25 letnici Marijin. Lista služili 1. 1930. okt. 26. pontifikalno sv. mešo v črensovcih.
za par mesecov. Mogoče že žalostno, jako žalostno. Če bi človek pogledno globoko v njiiva srca, bi se šče bole jokao ...
Kelko našij liidi je že tujina pokvarila. Spravili so si mogoče dosta, lepo zidino in dobro zemlo. Pa kelko ji je takšij? V njiivij diišaj pa je podrtija. Ja če bi občuvali i globoko v srce zapisali to, ka so našim v tujino odhajajočim matere priporočale, kda so si zadnjokrat v roke segnoli: »Boga se boj!« »Moli rad!« »Boga se ne spozabi!« »Te se tiidi tebe ne bo!« »Vrli boj, pa piši, piši.« Če bi se na te reči vsakši den samo ednok zmislili! Z dosta vekšim veseljem bi prihajali domo k svojim dragim. Kelko ji pride domo tak nedužnij, čistij, kak so šli zdomi?
Vsi tej, ki odhajajo, so naši so naše krvi. Zato je velki greh, pozabiti na nje.
Jako lepa je ta navada, da ništerni naši liidi ide k spovedi i k sv. obhajili prle kak odidejo v mrzlo tujino. Na to ne bi smeo nišče pozabiti. Šče lepše pa je, če domači ne pozabijo i porinejo svojemi sini, svojo hčeri v »kufer« molitveno knigo i sv.' čislo. To dvoje bi naj bilo vsakomi sveto vezalje in spomin na domači kraj. Kda bi šteti molo v nedelo pri sv. meši iz molitvene knige ali čisla, naj bi se vsikdar zmislo na to: ah bi bih moj oča i mati začlovolni z menov, či bi znal vse to: ali bi ka sam te tjeden včino, po kakšij potaj sam hodo. Na molitev ne pozabiti, ne domači pa ne tisti, ki je v tujini. Li moliti eden za driigoga. Ve je za dobroga stariša to najvekše veselje, či se njemi dete nepokvarjeno vrne s tujine. Molitev bo močna vez med vsemi našimi liidmi.
Pa to je ne zadosta. Tiidi naša reč more priti med naše izseljence. Kakše veselje je, či dobi šteri zdomi kakše pismo. Na to nesmimo pozabiti. S pismami stariš dosta dobroga napravi za svojega sina, hčer. A sveta dužnost starišov je, da skrbijo tiidi za dušno živlenje tistoga, ki je ne doma? Kak naj stariš to svojo dužnost spuni ? S tem, da njemi poskrbi za dobro čtenje. Človek je takši navadno, kakši je njegov pajdaš. Zato pa poskrbimo našim dragim v tujini dobre pajdaše — dobro čtenje, v našoj reči natiskano. Starišje, naročite svojoj deci v tujini Marijin list in Novine. Tiidi za nje se to dvoje tiska, pa še posebno. S kakšim veseljom čtejo naši liidje tam prek meje posebno Marijin list. Te njim davle močno podporo v njiivom diiišnom živlenji. Si že kda mislo na to?
Najlepša molitev sveto Čislo.
»Ki je svetoga Duha poslao.«
Predragi naš Gospod Jezuš! Ne si nas šteo same nijati po svojem vnebohodi. Poslao si nam Tolažnika, Svetoga Duha. Potolažo si apoštole, viižgao njihova ,srca, da so zagorela s takšim ognjom, da so vse segrevali s toplotov svojega srca, kama so prišli. Ta toplina je bila liibezen. Z njov so razširjavali i sejali bože istine pa navuke. liibeznijov so je' škropili, da so zrasle dišeče rože krščanskij čednostij i rodile sladki sad požrtvovalnih dejanj liibezni do bližnjega.
Bog-Tolažnik, ti ei potolažo mantrnike in svetnike, njim položo v viista reči, šterim se čudi svet. Sveti Duh je vodo našo Cerkev skoz vso dozdajšnjo njeno pot srečno i občuvao jo jo telko in telkokrat. I vodo de jo šče naprej do konca sveta.
Ti, ki razsvetliiješ srca, pridi i razsvetli tiidi naša, da do se vsigdar odločila za to, ka je tebi najdrakše, najlubše. Vči nas prave liibezni do Boga, do bližnjega i do nas samij. Razsvetli nam pamet, da bomo vsigdar spoznali pravo; naj naša vola spozna vsigdar to, ka je dobro za naše duše. Najbole pa Te prosimo, daj nam liibezen, tisto božo liibezen med nami, po šteroj do nas mogli spoznati vsi, ki tvojij navukov ne marajo, da smo mi deca, srečna deca Boga samoga i da je Jezuš Kristuš naš mogočni Brat.
Daj nam trdno vero, močno zaviipanje i gorečo liibezen. Amen.
Oča naš!
Vsakši dober katoličan moli večkrat na den ah bar ednok Gospodovo mohtev: Oča naš. Liki pri velkoj raztresenosti i v skrblivosti za svetne stvari, malokda zmisli, da bi premišlavao globoke mish, ki se v Oča naši zapopadnjene. Stavimo se zato za par minut pri rečaj: Sveti se Ime tvoje!«
Ar smo deca boža, se spodobi i je naša dužnost, da najprvle mislimo na to, kak bi počastili nebeskoga Očo. Njemi najmre ide najvekša liibezen. Sam v sebi je tak popolen, da je vreden vse liibezni. Vse, ka mamo mi, mamo od Njega. Zato ga moramo v prvoj vrsti počastiti, nato se zahvahti na prejeti daraj i potom toga Ga prositi, da nam nadale pomaga.
Reč »Ime tvoje« znameniije telko kak Boga samoga. V tom pomeni se piše bože ime vnogokrat v sveti knigaj. Prvle kak je Kristuš šo v trplenje i smrt, je etak molo: »Razodeo .sam tvoje ime liidem, štere si mi dao od sveta ... I razodeo
sem tvoje ime i njim ga bom ešče razodevao, da de lubezen, s šterov se mene liibo, v njij, i jes v njij (Jan 17, 6—26).
Že v vsakdenešnjoj šoli smo se včili iz katekizmuša, zakaj volo smo na sveti? Zato smo na sveti, da Boga spoznamo, Ga častimo, liibimo, spunjavamo Njegovo sveto volo i se tak večno zveličamo. Naš cio je najprvle čest boža i potom pa naše večno blaženstvo. Iskati moramo najprvle božo čast. Dostakrat pa se zgodi, da iščemo vse drugo kak pa to. Vnogokrat nam je Bog, kak bi povedao deveta briga. Za vse drugo se hitrej brigamo, kak pa za Boga. Tak so nam vsakdenešnje potrebščine več kak Bog. Takše ravnanje je pogibelno. Či bomo tak naprej delali, nigdar ne dosegnemo svojega pravoga namena —-večno srečo. Zato se potrudimo i vse tak delajmo, da bo Bogi prijetno. Pravim, služimo najprvle Bogi i za tem se brigajmo za druge potrebne reči. Mi skažiijemo Bogi čest z molitvijov. Ešče vekšo čest pa skažemo Bogi, če iščemo božo slavo z našim živlenjom. Vsako jutro, gda se zbudimo, sklenimo, da mo zvr-šavali vsa naša dela po božoj voli. PosvečUjmo ime bože z lepim vzglednim živlenjom. Naše živlenje naj bo čisto i sveto. Vse moramo delati z najvekšov liibeznijov. Bole kak reč, je Bogi prijetna lubezen, ki se kaže v naši djanjaj.
Kak poveličujejo svetniki v nebesaj našega Očo, tak moremo tiidi mi vsi, ki smo na zemli, z ednim glasom prepevati Bogi na čast. Celi svet bi Ga naj spoznao i vsi bi naj z lepim živlenjom hvalili i poveličavali Gospodovo ime. Tiidi prosimo, da bi nam Bog dao dosta misijonarov, da bi oznaniivali reč božo med pogani, šteri živejo v tmici i ne poznajo Boga. Molimo, da bi tiidi njim zasvetila svetlost sv. Evangelija i da bi boža reč genola njiiva srca. Nadale molimo za spreobrnenje grešnikov, štere je nebeški Oča vzeo za svojo deco, pa so se obrnoli vkraj od Njega, gda so Ga razžalili s smrtnim grehom. Prosimo, da se spokorijo. Za sv. Mater Cerkev, šteroj je Kri-stuš zročo svoj navuk i joj naročo, da ga naj oznanUje vsem liidem i da jim naj deli miloščo, štero je Kristuš sam zasliižo s smrtjov na križi. Molimo za rimskoga papo, za piišpeke i za vse druge duhovnike, da bodo z rečmi, lepimi zgledi i dobrimi djanji vodili svoje ovce, to je vernike, i jih včili, kak trbej posvečiivati bože ime.
Potrudimo se zato, da ne bomo samo z raztresenov molitvijov nego tiidi z milodari, dobrimi djanji, s prijatelskimi opomini, pa z dobrimi listi delali na to, da de ceh svet zvišavao bože ime i njemi davao diko i hvalo. Ne pozabimo podpirati naše katoličanske liste v Slovenskoj Krajini. Vsaka krščanska i poštena hiša bi morala meti naročene Novine i Marijin Ust,
šteriva delata i pišeta za čest božo. Ali žalostno je, da se znajdejo liidje, šteri segajo po brezverskom listi i ga naročajo. Zgovarjajo se, da nemajo v toj krizi penez za Novine, brezbožni list pa kupujejo, v šterom se skriva pod larfov lepih i sladkih reči strup, ki zastrupla srca vnogih. Vsem tistim vela: »Vkraj z brezbožnim Ustom i nazaj k Novinam i Marijinomi listi!« Djanja naj to pokažejo.
Z velkim poštiivanjom i liibeznostjov izgovarjamo i zvišavajmo sveto Ime. Druga boža zapoved se glasi ravno od toga svetoga Imena: »Tvojega Gospodna Boga Imena zaman gor ne vzemi.«
Če smo dosegamao na to ne pazili, pa od zdaj naprej delajmo bouše.	'
Pesem v cerkvi.
Lepo spevanje je molitev. Zato je Cerkev že od prvij časov vpelala pri svojih daritvaj med svoje molitve tiidi spevanje. Posebno lepo je bilo pri sv. meši. Liidje so se ne tiskali po kakšij kotaj, ali stali daleč od oltara vkrej, kak dnesden. Ob delavnij dnevaj (med tjednom) je pri nas pri sv. meši nekam prazno i žalostno. Diihovnik tam naprej pri oltari sam moli svoje mešne molitve, liidje pa gde odzaja pri dveraj ali okoli stebrov molijo tiidi svoje molitvi. Tak se vidi, kak bi bila vez med duhovnikom in ludmi verniki pretrgana.
Inda sveta je bilo pri sv. meši inači. LUdje so stali okoU oltara ali pa pri altari čisto poleg in so preči molili molitvi skU-pno i to tiste, kak moli duhovnik. Pri vsakoj sv. meši so večkrat tUdi spevali. V začetki svete meše, kda je šo duhovnik k oltari, so spevali spokorne psalme, šterij ostanek so tiste molitve, štere moli zdaj duhovnik sam pri stubaj s ministrantom. Te so pa spevaU vsi prle kak je bio evangehj, med darUvanjom i po sv. obhajih. Pri sv. obhajiU so biU vsi tisti, ki so bili navzoči, pri sv. meši. Te je ne bio dugi čas pri sv. meši. Tak so naši prvi kristjani lepo združevali molitev i spevanje pri sv. meši.
Kak je pa zdaj v našij cerkvaj? Vkupe se mohjo zdaj navadno samo moUtve po sv. meši i pri predgi. Popevanje se je po našij krajaj bole občuvalo. TU mislim na skUpno popevanje, pri šterom »cela cerkev« spevle. Po driigij krajaj Slovenije i v drUgij ništernij državaj že niti več toga skUpnoga spe-vanja ne bilo. Samo na okoroši so spevaU, ali kak naši lUdje radi pravijo »cvihli«.
To pa tak vsi znamo, da je dosta lepše tisto spevanje, kda cela cerkev spevle. Do toga spoznanja so prišU tUdi drUgi kraji i so začnoli na vso moč širiti to lUdsko spevanje. Pa kak njim
žmetno to ide. Liidje so ne navajeni. Vidi se pa, da je cerkvi to važna stvar, zato pa ešče nazaj vpelati liidsko popevanje.
Mi smo lejko ponosni na to, ka šče mamo i smo občuvali to liidsko spevanje. I če bi šlo po voli ništernim našim »orga-nistom«, že davno ne bi meli več toga našega lepoga zaklada. Nešternim je ne bilo po voli, da je vsa cerkev spevala. Raj bi bili, da bi samo na okoroši »cvilili«. Zato je tiidi pri nas začnolo to liidsko spevanje v cerkvi propadati i so se naše stare lepe pesmi začnole pozablati. I če je šče ostalo to spevanje, se lejko zahvalimo samo našemi priprostomi, kmečkomi liidstvi, ar se je ne štelo odpovedati svojoj staroj i lepoj navadi. (Tu po-vdarimo, da so bili celo nešterni gospodje iz Preka proti našemi spevanji, ar je tam prek bila druga navada. Zdaj je Cerkev nam dala prov. — Vr.)
Pri nas trbej samo poživiti to liidsko petje, tiste stare i lepe pesmi se nazaj navčiti i te naj vsakši, šteri ma glas, spevle pri sv. meši. Kak je to lepo. A nesmimo preveč vlečti pesem, kak majo včasi nešteri to navado. A jako grdo pa je to, da na okoroši začnejo »na juš« hitrej spevati, či liidje malo bole počasi spevlejo. Te pa nastane takše mešanje pa grožanje, ka človeka viija bolijo. To je ne lepo.
Naj pride nazaj tisto lepo spevanje v cerkev. Pomali se navčimo tiidi mešne molitve na pamet i tak pridejo nazaj tisti stari, lepi časi, da bode vsa cerkev skupno na glas z duhovnikom molila i bodo vsi lepo spevali i de pri meši biti jako lepo.
Priporočamo dobre knige.
O. Herman Vodenik O. C. R.: Mesec presvetega Srca. 4. zvezek ■Glasnikove knjižnice. — Izšla je kniga, štere pomenjkanje se je že dulgo čutilo v našem nabožnom slovstvi. Drugi narodi majo obilno knig, • podobnih našim šmarnicam, za gojitev pobožnosti Srca Jezušovoga v meseci juniji. Pri nas je to prvi poskus, i lehko pravimo, jako posrečen. Kniga bo jako dobrodošla zasebnikom, družinam, zavodom, župnijam, cerkvenim organizacijam itd., ar se bo z njenov pomočjov lehko povsod vpelala ino razširila junijska pobožnost. Razdeljena je kniga na 30 dni. Za vsak den ma čtenje v 2 ali 3 točkaj, na konci pa vsaki den zgled. Navuki so vzeti od častenja presv. Srca od Jezuša v olt. Svestvi (posebno primerna za svetek presv. Rešnjoga Tela (Telovo) i njegovo osmino) pa od liibezni i njenih zahtevaj. Za god presv. Srca Jezusovega je posebno premišlavanje. Posebno pretreslivi so zgledi, ki so večinoma vsi iz najnovejšega časa, iz preganjanja katoličanov v Mehiki, pa tiidi iz naših krajov. Za praktično porabo je na konci še dodana sv. meša, litanije i kratke molitve k presv. Srci Jezušovomi. Knjiga obsega 176 strani i je tiidi na zvilnaj okusno i lično opremlena, ma dvobarven naslov in jo krasi slika Srca Jezušovoga. Stane broširana 15 Din, vezana v celo platno z zlatim napisom 20 Din; po pošti 3 Din več. Naroča se pri: Upravi Glasnika Srca Jezusovega, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9.