Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja-. Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 40 V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Poaamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo {in ekspedlelja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ullee št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. TO. V Ljubljani, v sredo 27. marca 1895. Letnik XXIII. Škandalozna volitev. Včeraj se je vršila v ogrski zbornici poslancev razprava glede dogodkov, ki so se vršili povodom zadnje volitve v Nitri. Poslanec Pasmandy je prvi razkrival razne škandalozne krivičnosti Tarnoczjja, predsednika volilne komisije. Ker so zastopniki ljudske stranke vedeli, da hoče predsednik tri grofe Zichy-je razglasiti kot kandidate, da bi s tem cepili glasove, oskrbeli so si po notarju legalizovane izjave omenjenih grofov Zich-jev, da ne kandidujeta. Predsednik teh izjav ni sprejel. Ker je dejal, da ni gotovo, ali so to res istiniti podpisi kandidatov ali ne. Vladna stranka je dala natisniti pismo kandidata ljudske stranke, v katerem izjavlja, da se odpove kandidaturi. Pismo je bilo seveda ponarejeno. Posebno hudo se je opozicij^nalnim volilcem godilo pred volilno komisijo. Zaradi posameznih črk v imenu, zaradi pomanjkljivosti naštetve stanu in poklica je bilo zavrnjenih muogo volilcev. Stolni kanoniki so na volišču prosili, da bi zaradi dežja smeli počakati v komitatni hiši, aa pridejo na »rsto pri volitvi, toda prošnji se ni ugodilo, pač pa so jim zagrozili, da jih bodo dali po žaudarmih odpeljati. — Drugi poslanec Kund poroča, da je 671etnega kanonika Simka vprašal volilni predsednik, ali piše svoje ime z „m" ali z »n". Volilec je moral črkati svoje ime in ker je rekel, da piše svoje ime z »m", dejal mu je predsednik: »Obžalujem, da Vas ne morem priznati kot volilca, ker ste v zapisniku zapisani z „n", to je Sinko, kar seveda niste Vi. Nekega župnika so zavrnili, ker so mu dejali, da je v zapisniku vpisan kot kapelan. Škofijski tajnik in vodja duhovnega sodišča ni smel voliti, ker je bil v zapisniku zaznamovan samo škofijski tajnik in ne tudi ob jednem vodja duhovnega sodišča. Ko je govornik zaradi tega kot zaupnik narodne stranke pri volilni komisiji odstopil in prosil, naj ga spusti skozi volišče na prosto, mu tega niso dovolili, marveč dali so mu policaja seboj, vrgli ga v voz in ga tako pognali v stanovanje. Večina volilcev ljudske stranke pa se niti pokazala ni na volišče, marveč je bila od vojakov pol ure od volišča oddaljena varovana, da se ji ni nič hudega prigo-dilo, vzlasti to, da bi bili mogli oddati svoje glasove. O vplivanju na volilce z obljubami, z grožnjami, s pijačo, s podkupovanjem glasov, o tem seveda ni vredno govoriti, ker ob tem se itak na Ogerskem nikdo ne spodtikuje. Takih škandaloznih sleparij in nasilstev tudi liberalni baron Banffy ni mogel zagovarjati in zato se je Seveda državni tajnik Lat-koezj odpovedal tem potom prisleparjenemu mandatu. Vršila se bo preiskava zaradi te volitve, a bo že vlada poskrbela, da :ne pride nič hudega na dan. Tako se dela za korupcijo in za anarhizem. Ismail-paša. Ob divnem Bosporu blizu turške prestolnice v palači Emyrghak je dne 2. marca t. 1. umrl skoraj pozabljen in nepoznan bivši khedive v Egiptu, Ismail-paša. Burna je bila njepova preteklost, neslaven njegov konec življenja, kajti umiral in prominol je, kakor umirajo odstavljeni in zaprti turški sultani. Kakor »veliki" Francoz Ferdinand de Lesseps, živel je tudi Ismail mnogo let v slavi in bogastvu, občudovan svoj čas od mnogih, a večer njegovega življenja je bil teman in solzdn. Ismail je padel v brezdno pozabljivosti kot »velik" zapravljivec, Lesseps kot »velik" bahač. Ismail-paša se je rodil dne 31. decembra 1830 v prestolnici ob Nilu Ibrahim-paši, sinu silovitega krotitelja mamelukov, Mehemeda Alija. Imel je malo upanja, da pride na prestol, ko je po kratkem vladanju njegovega očeta zasedel prestol Mehemed-Ali-jev vnuk, Abbas-paša. A tega grozoviteža so zadavili in leta 1854 pride na prestol četrti Mehemed-Alijev sin, Said-paša, ki je vladal do leta 1863. Said-paša je v Egiptu uvel Evropi prijazno politiko, katero je pospeševal v Parizu vzgojeni, od francoske omike in olike oblizani Ismail, Said paša mu je vse zaupal ter ga z raznimi diplomatskimi naročili pošiljal v evropske prestolnice. Ismail je bil častihlepen ter je kazal precej diplomatske in vojaške sposobnosti. Star 33 let je bil Ismail že podkralj v Egiptu. Dosegel je svoj namen, živel v sijaju in, da je dobival sredstev za vsakovrstno potratnost, podpiral in pospeševal je blagostanje dežele. Že njegov stari oče, Mehemed-Ali, je zgradil več tovarn. Toda ne-dostajalo mu je izvežbanih delavcev, cene izdelkom so bile višje, nego evropskega blaga. Danes leže mnoge tovarne v razvalinah. Ismail-paša ga je posnemal brez pravega načrta, zazidal je milijone, toda tudi v njegovih tovarnah vlada danes praznota. Tako je blizu Kajire zgradil velikansko livarno za topove, v kateri pa ni bil vlit niti jeden top. Vspešnejša so bila njegova trgovska in gospodarska podjetja. Nadaljeval je že od Mehemed-Alija pričete pristaniške zgradbe v Aleksandriji, gradil železnice ter napravil več kanalov, ki so pospeševali promet in namakanje zemljišč. A pri vsem tem je Ismail mislil le na svoj dobiček in slavo ter pokupil najrodovitnejša polja. Že njegov prednik je leta 1862 dobil v Evropi večje državno posojilo, a Ismail je čez mero nagro-madil dolgove za razne svoje visoke načrte. V prvi vrsti je hotel dovršiti Sueški prekop, akoravno bi bil moral uvideti, da Egipt ne bode imel od tega nobene koristi. Izvršil je svoj načrt na škodo svoji deželi ter zakopal sebe in ljudstvo v neizmerne dolgove. Že Said-paša je bil pričel to podjetje proti volji Turčije in Angležev, ker ga je bil leta 1854 prijatelj Lesseps omamil s sanjami lepe prihodnjosti. Ko je Ismail prevzel vlado, je bil prekop že izvršen od Port Saida do jezera Timzah, kakor tudi vodovod od Nila do Sueca. Turčija je še le leta 1866 potrdila to velikansko podjetje, o katerem je trdil znani inženir Stephenson, da je nemogoče. Ker je L S S T E K Na prvi straži. Češki napisal B. Brodsky, prevel P. B. (Dalje.) IV. Komaj smo zavili v vas, iznenadil nas je nenavaden prizor. Okrog pokritega voza, napolnenega z raznoličnimi stvarmi, zbiralo se je več vaščanov, ki so pozorno nekaj ogledovali. Kakor hitro nas zagledajo, odstopijo in začno nas opazovati. Tu sem lahko opazil na tleh na pernico položenega moža, ki je glasno stokal; nad njim je bil sklonjen človek, ki je nekaj delal. Pokličem najbližjega vaščana, ki se mi bojazljivo približa, in ga vprašam, kaj se je zgodilo. »Ponižno prosim, neki kmet iz Cehtic je bežal pred Prusi. Pa je padel in si zlomil nogo. Rano-celnik iz Cehtic mu jo naravnava. V tem hipu se spomnim našega ujetnika. Naročim desetniku, da ga dene raz konja in pokličem ranocelnika. Ravno je dokončal in približavši se me vljudno popraša, česa želim. Rečem mu, da pregleda raujenca in mu obveže rano. Bil je precej voljiin, pripravi potrebno mazilo ter začne lečiti. Mi pa smo mej tem napravili ogenj na sredi vas' ter privezali konje k lipam, ki so stale raztreseno sem ter tja. Razpostavim skrbno straže, zažgem si pipo in zagledam se v ogenj. Dragonci so posnemali mene, deli so si pod glave kanistre in zvite plašče ter počivali po celodnevnih težavah. Nekateri so tiho govorili, drugi pa so jeli, kar jim je ostalo ali pa so v prodajalnici kaj kupili. Ljudje so stali v gručah pred hišami ter nas radovedno ogledovali. Z zamišljenosti me je prebudil desetnik, ki je pripeljal ujetnika z ranocelnikom vred. Ognjena svetloba je padala na njegovo obličje, ki je kazalo smrtno barvo. Dosti je trpel, a ni zastokal. Dal sem mu poleg sebe razprostreti plašč na zemlji in spremljevalca sta mu pomagala sesti. Zagledal se je strmeče v ogenj s svojimi temnimi velikimi očmi. Podam mu kos mesa, ki sem ga kupil in steklenico vode. Vzel je oboje in zahvalil me prav vljudno. S svojim vedenjem je spominal prej na izobraženega moža, kakor na navadnega vojaka. Ko se nekoliko nai^ in napije, oživi se njegovo obličje. Otožen nasmeh se mu je pokazal okrog ustnic in z zdravo roko si je pogladil svoje svitle brke. Naglo se obrne k meni. Beseda njegova, nemški izražena, ni mogla zakriti poljskega naglasa. »Mislili ste gotovo, gospod poročnik, da je bila tista kroglja vam nameniena?" »Gotovo da. To je pač naravno, da niste smeli pozabiti svojega lastnega poveljnika, ne pa sovražnika." »Pa bodite prepričani, da je bila moja roka popolnoma mirna in da je dosegla cilj, ki sem si ga izbral. Ustrelil pa bi bil lahko vaju oba, seveda ko bi bil hotel." Moje začudenje je raslo. Govoril je tako pri-prosto in vendar prepričevalno, da sem mu verjel proti svoji volji. Obraz njegov se je stresel prejšnje potrtosti, bil je zdaj živ, simpatičen in v njegovih očeh je bilo videti globoko in ob jednem goreče srce. „ Veste, kaj sem pričakoval?" vpraša za nekaj časa popolnoma hladno, ko sem ustrelil ? Da mi poženete krogljo v glavo. Niste storili tega. Ne čudim se, mudilo se vam je, pozabili ste. To mi je vse jedno, verujte mi, a upanja nimam, da bi še živel. Z dogodkom, kateremu ste bila priča, dovršil sem svojo nalogo in odslej nimam niti želje niti namena, za kateri bi si želel še živeti. Pokazali ste Anglija, boječ se tekmecev v Aziji, na razue načine ovirala delo, moral je Ismail iskati vedno novih posojil. Koliko je stalo to podjetje, tega itak nihče ni vedel natančno. Kar razsipal pa je Ismail denar povodom otvor-jenja dne 16. novembra 1869. Pri tej priliki se je hotel pokazati vpričo evropskih vladarjev in princev kot mogočnega potentata. Sanjal je o slavi starih Egipčanov, toda sanje so bile kratke! Že drugo leto je moral vsled angleškega pritiska izročiti Turčiji svoje oklopnice. Vendar mu solnce sreče ni še bilo zašlo. Leta 1873 mu je Turčija priznala pravico prvorojenstva, dočim je doslej starejši khedivov brat imel pravico do prestola. Leta 1874 si je osvojil Darlur v Sudanu — a v tem ga je zadeval udarec za udarcem. V Abesiniji je bil tepen, dolžniki so se začeli oglašati. Od leta 1863 do 1873 je bil najel devet posojil, skupaj okoli 700 milijonov po 7 odstotkov. Davki v deželi so bili neznosni in vendar niso zadoščali v pokritje rednih troškov. Vsili je Ismail leta 1875 prodal svojih 177.000 sueških delnic angleški vladi, ki je skušala dobiti sedaj v roke prekop. Egiptska vlada je svoje delnice prodala francoskim špekulantom, toda skupilo se je zgubilo v brezdno dolgov. Dežela je krvavela in stradala 7.a vrtoglavo podjetje, a v zahvalo je imela le dolgove. Ker so bili ti dolgovi evropske terjatve in ker je vlada tudi Ismailove zasebne dolgove pomešala med državne, bilo je naravno, da so evropske države zahtevale nadzorstvo egiptskih financ. L. 1876 so Anglija, Francija, Italija in Avstrija poslale po jednega nadzornika, da nadzorujejo zastavljene dohodke in davčne preosnove. Poleg teh nadzornikov sta pregledovala račune še francoski in angleški glavni kontrolor. A vse to ni pomagalo, dasi so upniki popustili jeden del svojih terjatev. Ismail-paša se ni zmenil za evropsko kontrolo, razsipal je denar za svoje načrte in muhe. Mednarodna komisija se je pritoževala, toda Ismailova vlada se ni ozirala ne na pritožbe, ne na obtožbe. Velevlasti so nato zahtevale, da mora Ismail zastaviti vsa svoja zemljišča, katera si je bil tekom let prilastil. Ismail se je 1. 1S78 moral udati, dasi nerad; še bolj pa ga je grizlo, da je moral dva tujca sprejeti v novo vlado. Anglež Wilson je bil finančni minister in Francoz Bliguiere minister za javna dela. Predsednik novemu ministerstvu je bil znani, Angležem prijazni Nubar-paša. Kedive je bil slamnat mož poleg tega mini-sterstva, vsa svoja posestva je moral zastaviti za novo posojilo. Ismail ni mogel prenašati tega evropskega „je-robstva", skušal je otresti se jarma, sam in po svojih privržencih je hujskal domačine proti tujcem. Že 1. 1878 je vpeljal nekak parlament iz samih domačinov, 1. 1879 je vprizoril vstajo proti tujim konzulom, Nubar-paša je odletel in Ismailov sin, Tev-fik, je bil novi ministerski predsednik. Ismail je vladal po vzgledu rimskih krvoločnih imperatorjev, prisvajal si zemljišča zavratno umorjenih bogatinov, izbral si nove ministre, parlament je po njegovem navodilu skrčil dolgove, ne oziraje se na angleškega in francoskega zastopnika. S tem je bila mera Ismailove samovoljnosti polna; sultan Ismaila odstavi dne 26. junija 1879 se mi dobrotljivega, ker ste me ohranili pri življenji. Iz mojega lastnega, notranjega stališča pa ta dobrota zime nima nikake vrednosti. Pač pa, ko bi bil ta še pri življenju, bilo bi to nekaj čisto drugega. Oprostite, ali nimate smodek?" Podam mu smodko. Zažge si jo in zopet nekaj časa molči. nGlejte, va.š sem bolj kot nestvor kakor kot človek. A bil je čas, da sem bil kristijan v pravem pomenu besede. Poljak sem in žlahtec, gospod poročnik, iz stare, dobre žlahtne rodovine. Imeli smo v Poznanjskem posestvo, ne veliko, a dosti obsežno, da bi v njem našli veselje in raj na zemlji. Bilo nas je pet, moj oče, mati, sestra, brat in jaz. Ah, kaki časi so bili to I A ostal sem samo jaz, jaz jedini. Iz mene je postal pruski huzar, iz mene, katerega prednikov ni ostalo mej kraljevimi zastavami. A vsega tega je kriv on , ta pes — ej , škoda spomina." In spet obmolči. Obraz njegov je spet obledel in oko njegovo se je bliskalo. Bil je ves spremenjen in zdelo se je, da izkoprni. Nisem si upal pretrgati njegovega molka. Nekaj me je zadržavalo. Nisem imel zanj nasprotovanja, ampak sočutje in radovednost. (Dalje slčdi) in kediva imenuje njegovega sina Tevfika. Ismail je bil ob jednem prognan; iskal je pomoči v Evropi, zbiral armado proti Turčiji, toda nikjer ni našel zaveznikov. Udal se je nu6odi", sprejel sultanovo milost: palačo ob Bosporu in letnih 500.000 gld. Skoraj gotovo je Ismail 1. 1881 podpiral novo vstajo, katero je vodil Arabi-paša, hoteč maščevati se za svoje ponižanje. Živel je zadnja leta pozabljen od sveta, premišljujoč minljivost svetne slave ob obrežju, na katero je mrklo zrlo njegovo temno oko. —k. Politični pregled. V Ljubljani, 27. marca. Državni »bor je v včerajšnji seji dognal predlogo o pridobitkovini ter pričel razpravo o po-državljenju dunajskih telefonskih naprav. Kakor kaže, bode nerešene točke davčne preosnove prišle na vrsto še le po Veliki noči in jih bode državni zbor moral rešiti pred proračunom. Zato je vlada predložila poročilo o začasnem proračunu za daljne tri mesece. To priliko bode opozicija gotovo porabila proti koaliciji, osobito pa proti odseku za volilno reformo, ki še sedaj ni prišel s svojim načrtom na dan. V ogerski zbornici magnatov je bil načrt o recepciji Židov odklonjen s 117 preti 111 glasovom. Pomenljivo je, da sta tudi ministra Fejer-vary in Josika glasovala zu premembo v načrtu. To je hud udarec za mažarske liberalce, katerim so židje glavna denarna in duševna podpora. Banffy baje hoče odložiti do jeseni nadaljni cerkvenopoli-tični boj, a vprašanje je, če bode on dočakal jeseni na ministerskem stolu. Nemčija. Po vseh nemško-nacijonalnih in s pruskim duhom navdahnenih list h je grozen krik, ker je v soboto nemški jdržavni zbor zavrgel svojega predsednika predlog, naj državni [zbor čestita knezu Bismarcku povodom osemdesetletnice. Predlog je bil s 168 glasovi proti 146 odklonjen. Proti predlogu so glasovali: centrum, Poljaki, socijalni demokrati in prostomišljaki. V imenu centruma je grof Hompesch utemeljil nasprotno glasovanje, rekoč: čestitka knezu Bimarcku velja njemu kot politiku, centrum pa nikakor ne more odobravati načel, po katerih je Bismarck vodil nemško in prusko politiko in hoče še na-njo vplivati. Centrum mora tudi ugovarjati čestitki, kajti Bismarcka treba soditi kot celoto, in centrum ne more pogoditi njegovih prejšnjih dejanj, najmanj sedaj, ko ni več v službi. — Gotovo bi se Bismarck sam smejal, ko bi se centrum pridružil njegovim čestilcem, oni centrum, o katerem je Bismarck še 31. julija 1892 v Jeni govoril, da je najnevarnejša stranka državi, ki se upira germanizaciji poljskega naroda. Cesar Viljem je brzojavno Bismarcku izrazil svojo „veliko nevoljo", da je državni zbor zavrgel predlog glede čestitke. Iz tega sklepajo listi, da bodo nastala huda nasprotja med vladarjem in zbornico. Nam bi se čudno zdelo, ko bi razpustili zbornico zaradi moža, katerega je vladar sam odslovil. Glasovanje centruma je naravno in umevno. Bismarck je sicer državnopravno zje-dinil Nemčijo, toda v notranjem življenju jo je s silo raztrgal; preganjal je kruto katolike, v gospodarskem oziru je Nemčiji mnoge škodil ter militarizem povzdignil do vrhunca. Zato ne zasluži takega izrednega odlikovanja, najmanj pa sedaj kot zasebnik. Španija. Kjer dobč generali in sploh višji častniki preveč vpliva v politiki, tam so vstaje, nemiri in notranje premembe na dnevnem redu. To vidimo v ameriških republikah in tudi v Španiji, kjer so doma vojaški „pronuncijamenti". Z mnogimi težavami je Canovas sestavil novo ministerstvo, a še večje ga čakajo, dasi so mu generali in polkovniki madridske posadke zagotovili brezpogojno udanost kraljici in vladi. Neki vojaški list že zahteva od vlade, da morajo vsi častniki po dosluže-nem 40 letu imenovani biti polkovniki. Taka zahteva je pač le v Španiji mogoča. Kitaj in Japan. Japonski narod smeli bi primerjati z malim Davidom, ki se je spravil nad kitajskega Golijata. Imel je doslej tudi pogum in srečo, toda zgubil je veliko bitko — vsled fanatičnega napada na kitajskega mirovnega posredovalca. Sicer narod ne more biti odgovoren za hudodelstvo posameznega sorojaka, vendar javno mnenje v sodbi meče na tehtnico kot obtežilo. Japonski cesar, cesarica in vlada so ranjenemu Li-Hung-Cangu izrazili svoje sočutje in obžalovanje. Isto bode storil parlament. Cerkveni letopis. Okrožnica svetega očeta Leona XIII. Škofom v Zveznih državah severne Amerike. Tri mesece bode skoro poteklo, kar so razposlali sveti Oče to okrožnico škofom v Zveznih državah severne Amerike. Namenjena je sicer v prvi vrsti Američanom, vender poučna je tudi za nas. Cerkev in država I Koliko razpora je že bilo o tem ! Koliko boja, zlasti sedaj na Ogerskem! In vender govori sveti Oče tako jasno. Ko navdušujejo, kako naj se združujejo katoličani, koristilo bode tudi nam, ako poslušamo opominjevalni glas. Za katoliško universo v Washingtonu vnemajo — ali ni tudi pri nas potrebno navdušenje za avstrijsko katoliško univerzo? Delavci se pri nas združujejo, tudi tem podajajo sv. oče dobra navodila v tej okrožnici, kaj bodi prvi namen njih združevanja. Časnikarji naj bi si še posebno vzeli k srcu papeževe opomine do ameriških časnikarjev. Tudi pri nas se greši. Besede Kristusovega namestnika imajo velik uspeh med Američani, da bi tudi pri nas poslušali glas očetov. Kar je pa v okrožnici odmenjenega jedino Američanom z ozirom na njih položaj, izpustili smo v našem prevodu. Pismo se glusi: V duhu se prestavimo preko širokega oceana; dasi smo Vam že ob drugih prilikah pismeno besedo pošiljali, zlasti kolikokrat smo skupna pisma uradno razposlali škofom katoliškega sveta, sklenili smo vender, da se sedaj obrnemo posebej na Vas; namen imamo, da storimo nekoliko, ako Bog hoče v prid katoličanstva pri Vas. In sicer s tem večjo gorečnostjo smo se tega lotili, ker mladeniško čilo ameriško ljudstvo i čislamo i ljubimo in pri njem ne gledamo le napredka v državnih ozirih, marveč tudi v krščanstvu. Ko je pred nedavnim časom, kakor je prav, obhajal hvaležno in z raznimi slovesnostmi Vaš narod spomin, da je minilo že četrto stoletje, odkar je bila Amerika odkrita, udeležili smo se mi z Vami praznovanja tega spomina vrednega dogodka ; veselje in jednake misli so nab pri tem navdajale in ni nam bilo tedaj zadosti, da Vam od daleč čestitamo k Vaši blaginji in velikosti, marveč želeli smo, pri Vašem praznovanju tako rekoč v Vaši sredi biti, in zato smo radi poslali Svojega zastopnika. ^ Amerika in katoliška cerkev. Kar smo storili pri tem praznovanju, storili smo po pravici; komaj je namreč ameriški rod — taio rekoč še v zibeli — stopil na dan, vsprejela ga je Cerkev v svoje materno naročje. Zakaj kakor smo pokazali ob drugi priliki, nameraval je Kolumb s svojimi vožnjami in napori pred vsem krščanstvu odpreti pot v nove dežele in prek novih morji; te misli se je vstrajno držal iu ni poznal imenitnejše dolžnosti, kakor da je povsod, kjer je stopil na suho, zasadil podobo svetega Križa. Nosile so torej Kolumbove ladije čez ocean prekmorskim bregovom kali mogočuih držav in prvence katoliškega rodu, kakor je nosila Noetova ladija po visoko vzburkanih valovih z ostanki človeškega rodu seme Izraelcev. Ni tu na mestu, da bi posamezno naštevali poznejše dogodke. Izvestno je, da je po Genovčanu odkritim, še divjim rodovom zgodaj svetila luč evangelija. Zakaj dobro je znano, koliko misijonarjev iz reda frančiškanov, ter dominikancev in jezuitov se je prepeljavalo celi dve stoletji tja, da bi oskrbovali dušno pastirstvo med evropskimi naselniki, zlasti pa in pred vsem, da bi domačine izpreobračali iz pra-znoverstva h krščanstvu; svoje napore so pri tem več ko enkrat spričali in posvetili s krvjo. Celo mnoga nova imena, Vašim mestom, rekam, goram in jezerom dana, uče in očitno pričajo, kako v tesni zvezi so Vaši početki s katoliško Cerkvijo. Cerkev in država. Tudi to se ni zgodilo brez sklepa božje previdnosti, kar v naslednjem omenjamo: Ko so ameriške naselbine s pomočjo katoličanov dosegle svobodo in samostalnost ter se združile v samovlastno državo, prav tedaj je bila tudi cerkvena hijerarhija pristojno urejena, in ob istem času, ko je volitev ljudstva poklicala velikega Washingtona na državno krmilo, postavila je apostolska oblast ameriški cerkvi prvega škofa na čelo. Prijateljstvo in zaupnost pa, ki je kraljevala, kakor je znano, med tema možema, menda spričuje, da mora vezati Zedinjene države in katoliško Cerkev edinost in prijateljstvo. In sicer ne brez vzroka. Zakaj država mora obstati le, ako vlada nravstve- nost; to je prav dobro spoznaval oni Vaš prvi državljan, katerega smo prav kar omenili in katerega je dičila tako velika bistroumnost in državniška modrost, ter je to resnico tudi naravnost izrekel. Nravstvenost pa v prvi vrsti in najboljše hrani v sebi vera, ki že po svojem bistvu čuva in brani vse one vire, iz katerih izvajamo dolžnosti, ter ukazuje krep)stno življenje, predočujoč najmogočnejše nagibe ravnanja, greh pa prepoveduje. Kaj pa je Cerkev druzega, kakor po volji in povelju Jezusa Kristusa ustauovljena družba, ki ima namen, da ohrani svetost nravstvenosti in varuje vero? Zato ima sicer Cerkev, kakor smo s Svojega vzvišenega stališča kot poglavar velikrat izkušali dokazati, najprej sama po Bvoji naravi zveličanje duš in nebeško srečo pred očmi; vendar pa prinaša tudi v časnih stvareh tako velike in raznovrstne koristi, da bi tudi tedaj ne mogla več in večjega žrtvovati, ako bi bila ustanovljena pred vsem iz tega namena, da bi pospeševala in boljšala tukajšnje zemeljsko delovanje. Nadalje hvalijo sv. Oče zasluge duhovščine, višje in nižje v Ameriki, ki so si jih pridobili za katoliško cerkev, zlasti s sinodami. Pa tudi ustava v Zedinjenih državah katoličanom ni nasprotna. Vsaj preganjanja se jim ni bati, ker se lahko vsaka cerkev prosto razvija. Vendar pa bi se motil, kdor bi mislil, da je ona državna ustava najboljša, v kateri sta cerkev in država ločeni ter se ne podpirata med sebojno. »Zakaj, da vkljub tej ustavi katoličanstvo v Ameriki cvete, pripisovati je edino moči, ki jo je cerkev prejela od Boga. Ta se razvija sama po sebi, ako In ni nasprotnikov in zaprek; a cerkev bi prinašala še obilnejše sadove, ako bi se ne zanašala le na svojo svobodo, marveč bi jej bili tudi zakoni naklonjeni in bi jo varovala javna oblast." (Dalje sledi.) Glasba. »Društvena". Zložil »Katoliškemu društvu za delavke" v Ljubljani dr. Jan. Evang. Krek. Uglasbil P. Angelik 'Hribar O. S. Fr. 1895 Samozaložba. — Tisek »Katoliške Tiskarne". Cena 5 kr. Dubiva se pri društvenem podpredsedniku, stol. vikarju Matiju Mraku v Ljubljani. Dnevne novice. V Ljubljani, 27. marca. (Milostivl gospod knezoškof lavantinski dr. Mihael Napotnik) bolehajo že pet tednov vsled unetja zgiba v kolenu. Kakor se poroča iz Maribora, se je bolezen zadnje dni shujšala. Mili Bog daj, da se jim kmalu obrne na bolje! (Premembe pri politični upravi.) Okrajni glavar Ferdinand marki G o z a n i je premeščen iz Po-stojine v Ljubljano, kjer prevzame vcdstvo okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico. Vodstvo okr. glavarstva v Postojini prevzame vladni tajnik vitez Laseh a n. Vladni tajnik baron Schonberger je imenovan okrajnim glavarjem v Krškem. (Imenovanje.) Kot redni člani deželnega zdravstvenega sveta za Kranjsko so od vlade imenovani gg.: Dr. E i s 1, dr. pl. V a 1 e n t a , dr. B o c k in dr. Š1 a j m e r, od deželnega odbora pa dr. B1 e i w e i s in Kopriva. Graška »Tagespost" z veseljem poudarja, da imajo v deželnem zdravstvenem svetu kranjskem večino — Nemci! (Iz deželnega šolskega sveta.) Profesorju Simonu B u t & r j u se podeli tretja petletna doklada. — Imenovani so gg.: Jožef M e d i č za nadučitelja na Jesenicah, Ivan P etri č za učitelja v Rudniku, Jožef Gorečan za učitelja v Radečah pri Kranjski gori, Alojzij Sežun za učitelja na Velike Poljane, Jožef Petkovšek za učitelja v Velesovem, Matilda Božič, dosedaj na zasebni šoli »Sloge" v Gorici, za učiteljico v Metliki in Antonija M i ko ta za učiteljico na dvo-razrednici v Cirkljah ; Maks I v a n e t i č je vsled lastne prošnje začasno vpokojen. (Dnevni red) seji občinskega sveta ljubljanskega, t sredo, 27. dan marca 1895. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1.) Oznanila predsedstva. 2.) Pravnega in personalnega odseka poročilo o letošnjih dopolnitvenih volitvah za občinski svet. 3.) Stavbin-skega odseka poročilo a) o Ant. Dečmana prošnji za gradnjo in otvoritev dveh cest na njegovem par-celovanem posestvu na Poljanah ; b) o oddaji mizarskega in ključavničarskega dela pri šolskem poslopju na barju; c) o zgradbi navpične ceste k domobranski vojašnici; č) o donudbi Josipa Prosenca glede odkupa nekdaj Jalenove hiše ua voglu Resljeve ceste in Poljskih ulic; d) o nakupu zemljišč za gradnjo ceste z Ilovice k Šoli na barju ; e) o gradnji cest in kanalov v Erjavčevih, nunskih in Levstikovih ulicah ; f) o prodaji stavišča pare. štev. 203/1 in 144/5 katast. občine kapucinsko predmestje ob Tržaški cesti; o napravi hodnika na sv. Petra cesti od usnjarskih ulic do mitnice; h) o oddaji dimnikarskega dela pri mestnih hišah. 4.) Šolskega odseka poročilo a) o računih mestnih ljudsko šolskih vodstev glede porabe dotacij v šolskem letu 1893/4; b) o realčnega ravnateljstva računu o porabi dotacije za 1894. leto; c) o realčnega ravnateljstva računu o porabi dotacije za modelirsko šolo 1894.1. č) o računu vodstva I. mestne deške ljudske šole o porabi dotacije 50 gld. za razstavo učil 1894. leta; d) o računu vodstva I. mestne deške ljudske šole o porabi dotacije 60 gld. za vzdrževanje šolskega vrta 1894. leta. 5.) Šolskega odseka predlog glede volitve predsednika in 6 členov kuratorija za višjo dekliško šolo. 6.) Finančnega odseka poročilo 8) o skontrovanji mestne blagajnice in ž njo združenih fondov dne 10. decembra 1894 ; b) o vrnitvi nekaterih službiuskih kavcijonov; c) o prošnji vodstva botaničnega vrta za podporo; Č) o Glasbene Matice prošnji za dobitek. (Goriški deželni zbor) se snide, kakor poroča »Ecco de Littorale" med velikonočnimi počitnicami državnega zbora, da reši deželni proračun. (Odlikovanje.) Presvetli cesar je dovolil, da bode konceptni praktikant pri graškem namestništvu, g. Ivan Ž o lg ar, promoviran doktorjem prava »sub auspiciis imperatoris". (Povodenj na ljubljanskem močvirju.) Včeraj zjutraj je nenadoma voda silno narasla na ljubljanskem močvirju, tako da so bile najnižje ležeče vasi Lipe in Hauptmanca precej preplavljene z vodo, tako da so se že včeraj ljudje selili z živino. Cez dan je včeraj voda tako narasla, da je bila preplavljena tudi Črna vas, in tako je danes pod vodo vse ljubljansko barje. Vsaka zveza po suhem je sedaj z močvirjem pretrgana. Vozniki, ki so se včeraj pripeljaji z barja v Ljubljano, morajo tukaj čakati odtoka vode. Toda že včeraj je bilo zelo nevarno voziti, ker je stala voda čez cesto in vzlasti se je ob tej priliki pokazalo, kako potrebna so bila ob potu nasajena jagnjetna drevesa, ki so jih nekdaj nasadili. Zato je včeraj tudi voznik Malnarček zašel v obcestni jarek, ko se je ognil ižanski pošti, ter mu je baje konj utonil. Iz mesta so poslali čolnov na močvirje, da posredujejo zvezo, ter pazijo, da se kje ne pripeti kaka nesreča pri ljudeh, živini ali poslopjih. Ta dogodek pa zopet glasno kliče : Gospodje na Dunaju in v Ljubljani, kaj čakate z osuševanjem močvirja! (V okrajni zastop v Ptuju) so bili voljeni dne 16. in 20. t. m. ti le gg. kandidatje narodne stranke: 1. Iz veleposestva: Brenčič Miha, tovarnar v Zab-jaku, Ceh Alojzij v Ločiči, Kovačec Anton v Spodnjem Velovlaku, Miki Tomaž, trgovec pri Sv. Marjeti, Ožgan Simon, c. kr. notar v Ptuju, dr. Ploj Jakob, odvetnik v Ptuju, Rodošek Martin, veleposestnik v Ptuju, Strah Jurij, veleposestnik v Hvale-tincih, in Franc Urbas, veleposestnik pri Sv. Lovrencu. 2. Iz skupine kmečkih občin : Anton Gre-gorič, veleposestnik v Ptuju, Jože Zelenik pri Svetem Urbanu, Fric Davorin v Staršah, Grahar Jan. na Hajdinju, Sagadin Anton v Sesteržah, Ilešič Fr. v Vitomarcih, Anton Potočnik v Kozmincih, Janez Vidovič v Prvencih, Anton Korenjak pri Sv. Barbari v Halozah in Franc Košar, c. kr. poštar v Jur-šencih. Skupina veletržcev ima deset zastopnikov, med temi narodnjak gospod Andrej Jurca, drugi so Nemci. Iz skupine mest in trgov je voljenih devet nemških zastopnikov za mesto Ptuj in narodni kandidat gospod Martin Kranjc za trg Črna gora. V novem okrajnem zastopu je tedaj 22 slovenskih, 17 nemških zastopnikov iu jeden (Adalbert Ružička) neutralen zastopnik. Nemci so napeli vse moči, da bi zmagali v velikem posestvu, ali niso mogli več glasov naberačiti kakor 50, a naših bilo je 178. Štirideset volilcev ne bi skoraj moglo priti čez veliko Pesnico, a narodna zavest in disciplina premagala je tudi višjo moč — prijezdili so čez vodo ! Lepo je bilo videti orjaške može na bistrih konjih. Živeli slovenski vitezi! (»Pomladnih glasov"), 5. zvezek, uredil in založil Frančišek Finžgar, je uprav kar izšel. Knjižica je že po zunanji obliki tako prikupljiva, da se je le čuditi, kako jo je mogoče za tako ceno prodajati. Navdušeni pisatelji gotovo upajo, da bodo ustregli mladinoljubom ž njo, in da bodo razprodali vso zalogo. Sicer mora biti gmotna izguba pri ta- kem podjetju. Upamo tudi mi, da se ne bodo varali in da bo vsak z veseljem segel po knjižici, ki ima prav tako lepo jedro, kakor lupino. — Ali o vsem nam bo prilika, da kasneje govorimo obširnejše. (Duhovne vajo) za ude Vincencijeve družbe vršile se bodo letos v slovenskem jeziku v Marija-nišču. Začetek tiho nedeljo (31. sušca) zvečer ob sedmih. V nemškem jeziku pa v cerkvi sv. Florijana začenši s cvetno nedeljo. Vdeleževati se smejo obeh tudi neudi. (Umrl) je dne 24. t. m. na Dunaju dr. Moric Gauster, ki je kot zdravnik več let služboval v Kamniku in Ljubljani. (Iz Šinarije pri Ljubljani) se nam piše 23ega marca: Pri nas imamo žalostne poštne razmere. Dokler ni bilo poštne železnice, imeli smo v fari samo eno pošto v Brvcah (vasi), ki se je glasila na ime »Smarije". Odkar je pa stekla železnica, dobili smo dve novi pošti, ki ste na konceh fare: ena na Grosupljem, druga v Škofljici, v Smariji smo jo pa zgubili. Pri g. Ivan Babšku, trgovcu v Smariji, je nabiralnik za navadna pisma ; če pa hoče kedo kam poslati kako reč po pošti, nesti jo mora na Grosuplje, ki je oddaljeno celo uro od Smarije. Kaka neprilika! Recimo, mati ima sina pri vojakih na Koroškem ali v Pulju, rada bi mu poslala za pirhe goldinar; ne more ga oddati v Smariji, nesti ga mora celo uro daleč na grosupeljsko pošto. — Slavno poštno vodstvo se je neki milostno ozrlo na naše žalostne poštne razmere in neki obljubilo novo pošto na Sapu, ki je oddaljen od Smarije samo pet minut. Slavnemu poštnemu vodstvu smo hvaležni za to. Res da, ljubša bi nam bila pošla v šmarijski vasi, kje blizu crkve, na primer, pri g. Ivanu Babšku; toda tudi s tem nam bo veliko pomagano, da nam ne bo treba za vsako majhno stvar hoditi na Grosuplje po celo uro daleč, v mrazu in vročini, v blatu in snegu. (Napredek forezverske omike.) V Oseku je skočila v Dravo 18. t. m. 11-letna deklica Pongrass. K sreči so rešili nesrečnega otroka. Deklica je bila že sita življenja in je iskala smrt v vodi. (Nesreča pri pogrebu.) Ko so spuščali v mestu Feltre rakev v grob, se je podrl del obzidja tamoš-njega pokopališča in zasul vtč žalujočih. Duhovnika so potegnili mrtvega iz razvaline, dve drugi osebi sta kmalu potem umrli vsled ran. Trije žalujoči so nevarno ranjeni, 15 lahko. (Lovska statistika.) Preteklo leto je bilo pokončano v mestnem okrožji ljubljanskem nasleduje število divjačine in sicer: 60 zajcev, 55 poljskih jerebic, 200 prepelic, 30 kljunačev, 20 močvirskih klju-nsčev, 1 divja gos, 50 divjih rac, 3 lisice, 10 dihurjev, 2 vidri in 7 jastrebov. (Umor) Na Dunaju je umoril na ulici ključavničarski pomočnik Jožef Griin svojega prijatelja Kristijana Vesel a. Uzrok umoru je bila ljubosumnost radi neke dekline. (Ustrelil) se je v ponedeljek dopoldne v Gradcu z revolverjem črkostavec Ant. Gorišek, rodom Ljubljančan. Bil je često nervozen, iu vzrok samomoru — duševno razburjenost označil je Gorišek v listu svoji soprogi, katera je bila v tem trenotji odsotna. Zasebne in gmotne razmere njegove so redo-vite; nesrečnež je bil 46 let star in se je izučil v Blaznikovi tiskarni. Društva. (»Katoliško društvo rokoeljskih pomočnikov v Skofji Loki.") Koncem preteklega leta osnovalo se je tu imenovano društvo, ki pod vodstvom preč. gosp. mestnega kapelana F. Erkerja vrlo napreduje. Število udov je naraslo na 60. Na dan sv. Jožefa, društvenega zavetnika praznovalo je društvo svoj prvi društveni praznik na kaj slovesen način. Ziutraj so se zbrali društveniki v svojih prostorih na trgu in se na to z društvenimi znamenji na prsih med potrkavanjem zvonov podali korporativno k sv. obhajilu. SIsvnost je pove-ličal govor preč. g. dr. Krek a, ki je v prepričevalnih in ganljivih besedah pojasnjeval važnost in nalogo katoliških, posebno rokodelskih društev. Marsikatero oko je solzilo videč toliko število vrlih mojstrov in krepkih mladeničev, združenih pri mizi Gospodovi, za Loko kaj nenavadnega! Zvečer je priredilo mlado društvo svoj prvi zabavni večer in nanj povabilo tudi svoje prijatelje. Društveni prostori so se do zadnjega kotička napolnili, znamenje zanimanja za potrebno društvo, ki ima biti vsaj mali kamenček v zidovju katoliške organizacije in ima nalogo rokodelske pomočnike varovati pred mnogimi nevarnostmi. Vspored se je izvršil povsem prav dobro. Petje, katero je preskrbel društveni pevski zbor, vrstilo se je z govori. Gosp. predsednik je prebral tudi prisrčno pismo prevzvišenega gospoda knezoškt f;*, v katerem blagoslavljajo društvenega predsednika, vse ude in društvene podpornike. Na to je preč. gosp. mestni župnik Tomažič v krepkih besedah izrazil svoje veselje nad prospevajočim društvom in navduševal društveuike k stanovitnosti. Prosta zabava, ki je sledila na to, naklonila je društvu tudi nekoliko gmotne podpore. Začetek je, kakor te vidi, dober. Bog daj društvu tudi dober prospeh m pa obilo podpornikov, kajti potrebujemo obojega ! Pri tej priliki se obrnem do gospodov rojakov Ločanov, ali katere veže kak prijeten spomin ali nekdanje službovanje na »pisano" Loko, da naklonilo kako podporo vrlemu društvu ali da mu pristopijo kot podporniki. Manjka nam še marsikaj in prej ali slej treba bo tudi za rokodelske vajence preskrbeti, kar je gotovo potreba in kar so prevzvi-šeni knezoškof že pri raznih prilikah toplo priporočali. Tako si pa tudi obstoječe društ\o poskrbi veden naraščaj. Ti mali bratec med katoliškimi društvi pa rasti in se razvijaj po dubu in številu v blagor loškega mesta. —o— (Učiteljsko društvoradovljiškega okraja) zboruje dud 4. aprila t. 1. ob 11. uri v Ljubnem. Na dnevnem redu je poročilo gosp. Ka-rola Simona »Kdor seje, ta žanje" ter posvetovanje: Kako bi se vršila slavnost v spomin f'nadučitelja Marka Kovšce. K obilni udeležbi vabi odbor. (Katoliško delavsko društvo za Prevalje iu okolico) ima na »črno nedeljo", dne 31. marca mesečni društveni shod pri Stoklu v Farski v«si po popoludanski službi božji. — Kakor je bilo pričakovati, ima društvo premagati mnogo irnsprotstva od raznih stranij, ker se dela zoper prepotrebno društvo z raznimi ue baš lepimi sredstvi ! Pa upamo, da dobra stvar konečno vendar le zmaga! (Posojilnica v Marnbergu) imela je leta 1894 prometa 122.425 gld. 86 kr.; pristopilo je 40 zadružnikov, izstopilo pa 6 tako da šteje 421 udov, ki imajo v deležih 3279 gld. Hranilnih vlog se je vložilo 37.140 gld. 55 kr., izplačalo 20.24*2 gld. 59 kr. in je njih koncem 1894. leta s kapitalizovanimi obrestmi vred 94.362 gld. 97 kr. Novih posojil se je v letu 1894 dalo 23.815 gld., vrnilo pa 7987 gld. 40 kr., tako da je stanje danih posojil koncem l^ta 91.740 gld. 65 kr. ; posojila so dana 384 zadružnikom. Čistega dobička je 964 gld. 32 kr., ki se je v zmislu sklepa občnega zbora k rezervnemu fondu za eventuvalne zgube pridjal. Upravnih stroškov je bilo 484 gld. 16 kr.; stanje rezervnega fonda je 3307 gld. 15 kr., zadružnega premoženja 103.081 gld. 07 kr. (Slovenskega planinskega društva) zabavni družbinski večer vršil ee je dne 18. t. m. v hotelu pri »Slonu" jako živahno. Predavanje g. profesorja Borštnerja v Ojstrici lObir), katero je trajalo blizo 1 uro je tudi radi tega poslušilcem posebno ugaj.ilo. ker je g. predavatelj razkazoval razne slike, panorame in karte tičoče se njegovega predavanja. Vdeležeucev bilo je okoli 40. Nil rodno gospodarstvo. O Raiffeisenovih posojilnicah. Kedar se vpeljuje kaka nova stvar , je treba vsestranskega prevdarka in premisliti, da se prav začne. Zatoraj je dobro, ako se oglase posamezniki, razodenejo svoje pomislike in svoje želje. RaifMse-nove posojilnice so za Slovence še precej nova stvar. Ker so te posojilnice jako važnega pomena v na rodnem gospodarstvu, zatoraj hoče tudi podpisani zapisati nekaj stavkov zlasti z ozirom ua čUnek dr. Susteršiča, ki v Slovencu od dne 18. marca trdi, da pri posojilnicah za kmetske kraje ni umestno nadzorstvo. Podpisani pa trdi v nasprotji s tem mnenjem: Raiffrisenove posojilnice morajo imeti nadzorstvo obstoječe iz 6—9 udov in sicer iz sledečih vzrokov a) Baiffeisen sam je vpeljal nadzorstvo, b) posojilnice imajo radi nadzorstva več zaupanja c) načelstvo opravlja iz strahu pred nadzorstvom svoj posel bolj vestno in natančno. I. Raiffeisen sam je vpeljal nadzorstvo. Pred seboj imam pravila, kakor jih je sestavil Raffeisen sam. (Slovenski časopisi naj bi pisali Ruiffeisen, kakor se je mož v resnici podpisoval ali pa Rajfajzen, ne pa Ruiffeisen.) V teh pravilih govori od § 17 do 20. o nadzorstvu, njega sestavi in dolžnostih. Sestavili so nekateri možje n. pr. dr. Fassbender, (jeden glavnih stebrov Ra ffeiseuovih posojilnic na Nemškem) nekoliko od RaiiTeisenovih se razlikuioča pravila, vendar določila o nadzorstvu so povsod skoraj jednaks. V zvezo posojilnic, ki ima svoj sedež v Neuvviedu (jb Renu na Nemškem) ne sprejmejo nobene posojilnice, katera bi ne imela nadzorstva. Do lanskega leta štela ta zveza 1416 posojilnic ne pa 1000, kakor je Liga 62 v Slovencu od 15. marca poročal, ker je imel najbrže kake starejše podatke pred seboj. Ako toraj Ra ffeisen sam zahteva, da mora biti pri posojilnicah nadzorstvo, ne kaže pač ustanavljati posojilnic brez nadzorstva. In če se ustauovijo, se ne smejo imenovati Raiffeisenove. Sploh če se ne drže posojilnice načel, katere je naštel Liga 62 kot značilna za Raiffeisenove posojilnice, se ne smejo po Raifteisenu imenovati. Samo jedno ali drugo načelo vzeti iz Raiffeisenovega sistema, ne more zadostovati. Manj važna določila se pač smejo premeniti, da se pravila le drže zadružnega zakona od 9. apr. 1873. II. Posojilnice imajo radi nadzorstva več zaupanja. Ko sem pri nekem zborovanju razlagal načela Raiffeisenovih posojilnic ter povdarjal zlasti neomejeno zavezo, so nekateri zmajevali z glavami. Bali so se namreč, da bi vtegnila ta neomejena zaveza postati ka-terikrat zadrugarjem osodepolna. Ko sem pa omenil, da pazi nad delovanjem načelstva, nadzorstvo, katero sme kedarkoli hoče pregledati zadružne knjige in blagajnico, katero zamore celo posamezne ude načelstva ali pa tudi celo načelstvo odstaviti in ga tudi tožiti, se je srce vsim olajšalo in spoznali so, da neomejena zaveza na ta način nemore postati nevarna V denarnih zadevah je kmetovalec jako vprežen. In prav je to ! Ako bi lahkomišljeno postopal pri po-sojevauji in nalaganji denarja, bi se lahko zapletel v hude zadruge. Vodstvo posojilnice mora biti toraj tako, da mu bode sleherni lahko popolnoma zaupal. Več mož pa ko je v vodstvu in bolj ko jeden na druzega pazijo, tem večji zaupanje bodo imeli ljudje do posojilnice. Jeden sam računski pregledovalec nikakor ne more tistega doseči, kar lahko doseže nadzorstvo 6 — 9 mož. Tudi nima po zadružnih pravilih tiste moči in tistih pravic, kakor jih ima nadzorstvo pri Raiffeisenovih posojilnicah. Jeden sam računski pregledovalec si tudi ne bode upal, ako ni posebno odločen značaj, toliko ugovarjati in grajati, boječ se da bi si ne nakopal sovraštvo celega načelstva. Ra-zun tega je pa tudi včasih nevarno dajati jednemu samemu človeku pravico preštevati denarje in pregledovati zadružne knjige. Vsako tudi najnavadnejše društvo, ki ima morebiti prometa samo 20 gld., voli dva računska pre-gledovalca, jedino posojilnice naj bi imele samo jednega. G. dr. Šusteršič pravi, da je težko dobiti za nadzorstvo sposobnih mož. V posameznih slučajih mogoče, splošno pa ne. V vsaki občini je po več mož, ki so za to sposobni n. pr. duhovniki, učitelji, trgovci, katerih je že v vsaki večji vasi po več. V načelstvo tako vsi priti ne morejo, naj bodo toraj ostali v nadzorstvu. Pa tudi prav pripros-ti možje, da imajo zdravo pamet, so lahko v nadzorstvu. Presoditi ali je ta ali oni porok zadosti zanesljiv, ali je načelstvo svoj delokrog prestopilo ali ne, to zamore pač tudi navaden zadrugar. Najbolj zmožnega bodo pa volili za predsednika nadzorstvu. G. dr. Šusteršič trdi tudi, da funkcija tacega nadzorstva obstoji v tem, da celo leto spi, koncem leta na občnem zboru pa njega načelnik izreče, da je vse v najlepšem redu. To ne sme in ne more biti. Po pravilih Raiffeisenovih posojilnic mora nadzorstvo vsaj štirikrat na leto v rednih sejah in vsaj v jedni izvanredni seji toraj najmanj petkrat na leto pregledati vse poslovanje zadruge in prešteti denar. Ako bi nadzorstvo tega ne storilo, ga občni zbor odstavi. Da bode pa nadzorstvo svojo dolžnost vestno izvrševalo, zato skrbi določilo, da je ono odgovorno zadrugi za škodo, katera je vsled njegove malomarnosti nastala. III. Ako si je načelstvo svestno, da ga nadzoruje odbor obče spoštovanih mož, kateri ga zamorejo poklicati pred sodbo občnega zbora in celo pred gosposko; bode pač skrbelo, da ne bode brez pomisleka dovoljevalo posojila in celo večja, kakor dovoljuje poslovnik. Tudi zadružne knjige ne bodo površno pisane, ampak natančno in pregledno. Sploh celo poslovanje bode premišljeno. To bode pa le v korist posojilnice, ki ne sme iskati svoje slave v velikem prometu, ampak v zavesti, da je bilo po njej pomagano nekaterim vrednim zadrugarjem. Iz navedenih razlogov je tudi podpisani odločno za nadzorstvo. Ako ima skoraj večina slovenskih posojilnic tako nadzorstvo, zakaj bi ga ravno slovenske Raiffeisenove posojilnice ne imele. Po mnenju podpisanega, duševni oče pravil slovenskih Raiffeisenovih posojilnic ni storil prav, da v pravila ni vsprejel nadzorstva. Res je, da naš zadružni zakon pri gospodarskih in denarnih zadrugah nadzorstva naravnost ne zahteva, pač pa ga dopušča in celo nekako priporoča, ker §§ 24., 25. jako natančno govorita o njegovih pravicah in dolžnostih. Zatoraj naj bi se povsod uvedlo nadzorstvo! J. Hladnik. Praga, 25. marca. (Brzoj. poroč.) Vzhodno češko društvo sladkornih tvorničarjev je imelo včeraj mnogoštevilen shod. Sklenilo se je to-le: Po obžalovanja vredni nevestnosti se je javno izvedelo, da se misli s popusti pomagati sladkorni krizi. Zbor odklanja trditev, da bi se to bilo zgodilo po željah domačih sladkorničarjev iu hoče: a) Prvi korak, da se popravijo razmere in se omogoči izvoz domačega sladkorja, je plačevanje premij; b) premije naj se čim najpreje uvedo po vzgledu v Nemčiji in glede neugodnih razmer v proizvajanju naj se malim podjetnikom krepko branijo; c) z ozirom na preko-morsko konkurenco naj se doseže mejnarodua pogodba gled£ premij. Dunaj, 26. marca. (brz. por.) Borzna komora je sklenila, priporočati vladi uradno notiranje 3% prioritet pri državnih železnicah. Dunaj, 26. marca (brz. por.) Že 60 let obstoječa tvrdka navadnega blaga Jakob Lichten-8 t e r n in sinovi na Dunaju — je propadla. Dolgovi znašajo 800.000 gld., vrednost 400.000 gld. Telegrami. Dunaj, 27. marca. Minister notranjega je imenoval vladnega tajnika in voditelja okrajnega glavarstva v Krškem za okrajnega glavarja na Kranjskem. Praga, 26. marca. Prag. Abendblatt poroča, da je neosnovana vest praških listov, da bo koncem maja nadvojv. Marija Ima-culata vmeščena kot nova opatinja v c. kr. terez. zavodu na Hradčinu in da ob ti priliki pride cesar v Prago. Beligrad, 26. marca. Kralj Aleksander in Milan sta prišla semkaj dopoldne. Vspre-jem je bil slovesen. Berolin, 26. marca. Drž. zbor se je posvetoval o drž. dolgu. Več poslancev je predlagalo, naj se čim najpreje konvertira s 4 % na 3 °lo. Temu je ugovarjal drž. tajnik Po-sadowsky. Vsprejel se je oddelek -a d S-" i S rt ** a opazovanja zr&komera t mm toplomera po Celzija 26 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. a. zveč. 721-0 7231 724 4 3-6 2 2 0-6 si. vzh si. jzapad si. vzh. dež oblačno jasno 215 dež sneg Srednja temperatura 2-1°, za 3-3° pod normalom. VABILO 187 2-2 občnemu zboru »Posojilnice na Slapu pri Vipavi, registrovane zadruge z neomejeno zavezo" kateri se bode vršil v nedeljo, 7. aprila 1895, popoldne ob 4. uri v šolskem poslopju na Slapu. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika. 2. Prememba in razširjenje pravil. 3. Odobrenje letnega računa za leto 1894. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Privoljenje remuneracije načelstvu. 6. Izvolitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika, oziroma nadzorovalnega odbora. Razni predlogi. 7. Na Slapu, dne 26. marca 1895. Naeelstvo. Franc Punčuli, načelnik. Alojzij Ferjančlč odbornik. Croipodiiiim (sirota), iz poštene in dobre rodbine z najboljšo odgojo, vešča vseh domačih opravil, želi vstopiti v kako večjo hišo v pomoč gospodinji, v kak farovž kot hišinja, ali h kakej etarejšej gospej v postrežbo. Je tudi zmožna pomagati otrokom pri pod-učevanju za ljudske šole. Blagovoljne ponudbe pod I. III. na upravništvo „Slovenca" do 5. aprila 1895. 184 2-2 p Brnsko £ j b9 u ■■ €» £ t? moderno blago in ostanki za gospode in gospe! ^ K4 Zahtevajte ^ izborno sestavo vzorcev najnovejše izdelave sukna, 3 fe- kamgarna ševiota in lodna iz zalogo c. kr. priv. tovarne 4 t Moriza Schwarza, Zwittau iBrnoi. p Tudi najmanjši košček se dopošlje, nevšečno blago pa A nazaj vzame. Vzorci frauko. Pošlje po povzetju. ......... ....... " .......................^ Najcenejši vir za nakupovanje najmodernejšega in ^ ^ najtrpežnejšega pomladnega in zimskega blaga. ^ Wj --- 105(10-8) ^ Priporočen od polikliniške direkolje. Uporablja se proti dušljivemu kašlju, boleznim v grlu, v prsih in proti otročjim boleznim. Konjaka sladni izvleček Neutrpen za prebolele. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52-33 Tovarna konjak-sladnega izvlečka v Leipniku. 36 12-12 Ivan Kregar, izdelovatelj cerkvenega orodja in posode v Ljubljani, Poljanska cesta št. ft poleg Alojzijevišča dovoljuje si opozarjati veleč, duhovščino. cerkvena predstojništva in cerkvene dobrotnike na svojo dobro urejeno pasarsko delalnico zagotavljajoč, da bode vselej postregel le z dobrim trpežnim blagom, natančnim in zanesljivim delom po možno nizki ceni. Naročila izvrševal bode kot doslej po vposlanem uzorcu ali lastnem okusu in načrtu. Priznalna pisan ja so na razpolago. Izvršeno blago pošilja skrbno zavito poštnine prosto. ;KKK*hkkkhkkkkhh: Proti hripl (influenci) izkazali so se Moratha kot najboljše sliz razkrajajoče sredstvo pri kašlju in hrlpavosti (tudi zastarelosti); želodcu so povsem ne-škodljhi pač pa prebavljanje pospešujoči. 13 G-3 Gosp. mag. fam. Teod. Morath-u v Gradcu. Vposlune mi pšenaste kolobarčke uporabljal sem proti kašlju, iiripavosti, kronični afektaciji gol-tanca in sapnika tako pri otrocih kakor odraščenih z najboljšim vspehom. Celo pri pljučni tuberkulozi višje stopinje dosegel sem ž njimi olajšanje. Prosim torej, pošljite mi še tri dvanajstorice škatljic. Velespoštovanjem Trdaiah, 2. febr. 1895. l)r. Viljem Ehrllch. Škatljice po 10 kr. dobivajo se v vseh lekarnah, prodajalnicah droirij in trgovcih ; kjer ni zaloge, vpo-silja jih izdelovatel T. Morath, med droguist v Gradcu. 5 škatljic franko. ako se pošlje krona vnaprej. Zalaga-telje iščem — Paziti je na Moratliov podpis. Glavno zalogo v Ljubljani ima Svobode naslednik, lekarna ,pri zlatem orlu' na Prešernovem trgu. VČ*XKKKXKHKKK KKKH! V .Katol. Tiskarni" je izšla 52 strani v 12° obsegajoča knjižica: Večna luč. Novela. Angleški spisal kardinal Wiseman. Iz nemščine prevel V. Steska. Dobiva se v „Katol. Bukvami" broš. izvod po 10 kr., karton, po 12 kr. Po deset izvodov skupaj razpošilja poštnine prosto za I gld. tudi V. Steska, kapelan v Kočevju. _________195 5-1 Začetka aprila t. I. izidejo nove sestavil jih je V. Steska. zadnja cena R. Miklauc v Ljubljani, Špitalske ulice št. 5 naznaja, da je ravnokar prejel mnogo novega blaga za letna ohladila. Posebno priporoča prav lepo sukno (štof) in oajg za moške obleke itd. 160 10-5 Dobil je tudi posebno lepo in trpežno volnato blago za ženska oblačila. Prav lep oajg gladek in na kitice izdelan, dalje krasne svilnate rute najnovejše baže za velikonočne praznike. zadnja oena Konjski cvet (pomnoženi restitncljski tok) steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepilen, IajSa otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v rest.tueijo (očvr-ščenje) po kakem trudapolnem delu. Mm redil štua za živino, za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d. Rabi se skoro401ct /, najboljšim vspehom večinoma po hlevih, ako žlvinče ne more jesti; zbolj-šuje mleko. Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. priporoča in tazpošilja na vse strani s prvo pošto lekarnar 113 6 Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. Št. 2991. 197 3-1 Razpis. Po sklepu deželnega zbora nastaviti sta na novo na Kranjskem «1 vat žlvinozdraviiiksi jeden v Metliki, drugi v Mokronogu. Z vsako teh služb združena je nagrada 300 gld. na leto. Prosilci za ti službi pošljejo naj svoje prošnje z dokazili o starosti, inanju sloveuskega iu nemškega jezika in o živinozdravniški vsposobljenosli do 15. aprila 1895. 1. podpisanemu deželnemu odboru. 0<1 dež. odbora, kranjskega v Ljubljani, dne 15. marca 1895. Št. 33. Razpis. 196 1-1 V deželni prisilni delalnici v Ljubljani je oddati služba stražnega nadzornika z značajem deželnega uradnika najnižjega plačilnega razreda. Prosilci za to službo morajo dokazati, da so vešči slovenskega, nemškega in lašsega jezika in naj svoje prošnje pošljejo do 20. aprila 1895 podpisanemu deželnemu odboru. Prednost imajo oni prosilci, ki so že služili v kaKem enakem zavodu. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, du4 22. marca 1895. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera nr.r^r* Wien, I. Bezirk, PRIPOROČILNA NAZNANILA domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj. naši naročniki in čitatelji »Slovenca" blagovolijo uvaževati. Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta 16 priporoča se čast. duhovščini in si. občinstvu za Izdelovanje vsakovrstne) obleke V zalogi ima tudi narejene obleke za gospode in dečke. — Obleke od 7 gld. 50 kr. do 24 gld., površnike od 6 gld. 50 kr. do 22 gld , nepremočljive haveloke od 7 gld., 50 kr. do 12 gld., haveloke iz veljblodove dlake (Kameelhaar) od 12 gld. do 17 gld., mantile in plašče za gospe itd. Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči. Uradne Ci in trgovske s firmo priporoča KAT. TISKARNA [ v Ljubljani. : :! \ Josip Tomec \ : usnjar in zaloga usnja j v Ljubljani ji Streliške ulice j; l priporoča preč. duhov- S i ščini in slav. občinstvu 5 trpežno doma strojeno ; usnje za vsakovrstno i J porabo, po nizki ceni. * oooooooooooooooooooooooooooooo taneni flrnež najboljše kakovosti, dobiva se pri tovarna za flrnež ^ v HJubljani, Sv. Petra, cesta. Ilustrovanl ceniki potrebščin za obrtnijstvo, šolo in za dom zastonj in franko. Prodaja na debelo ln drobna. oooooooooooooooooooo Karol Dostal t a p e t n i k v Ljubljani, Sv. Petra cesta 31 se priporoča v najkulantnejše izvrševanje vBeh v svojo stroko spadajočih del, kakor | modrocev na peresih, žimnic, garnitur itd. __ Ceno nizk e. Valentin Accetto » zidarski mojster v Ljubljani, Opekarska cesta št. 55 priporoča se preč. duhovščini in slavnemu občinstvu, podjetnikom in društvom v vsa = v zidarsko stroko spadajoča dela = bodisi novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij, kakor tudi vsakovrstna popravljanja, vzidavanja in postavljanja lončenih štedilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega tudi cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni. Janez Dogan mizarski obrt in zaloga pohištva v Ljubljani Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, žimnic, omar, stolov, postelj itd. Ceniiniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. % Matija Horvat ^ 5S čevljarski mojsterv Ljubljani, sv. Petra oesta 32 ® priporoča so prečast. duhovščini in slav. občinstvu j v naročanja raznovrstnega SC obuvala katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivega blaga od najpreprostejše do najfinejše oblike. Valentin Šubie podobar ln pozlatar v Poljanah nad Škofje Loko priporoča se preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v izvrševanje vsakovrstnih podobarsklh del z zagotovilom poštenega in solidnega dola po možno nizki ceni. C JOSIP ŠUBIC 2 kipar v Gorenji vasi nad Škofjo Loko J priporoča so prečast. duhovščini in slav. 5 S občinstvu za izdelovanje * % kipov iz lesa in kamena, novih % J oltarjev iz lesa in marmor-cementa * Sv vsakoji»kem slogu; dalje v prenavljanje ^ starih oltarjev in drugih predmetov zago- __ % tavljajoč kar najnatačnejšo izvršitev in % % nizko, delu primerno ceno. £ _ K. «> f«, d' 9 svečar v Oorlol, Vožčarna Prodajalnica Solkanska oesta e, Oospodska nlloa priporoča veleč, duhovščini, cerkv. oskrb-ništvom ter si. občinstvu garantirane, pristne čebelno-voščene sveče klg. po gld. 2 45 Sveče slabejših vrst za pogrebe in drugo uporabo prav po nizki ceni. V veliki izberi so tudi voščeni zvitki, okrašeni in preprosti po najnižji ceni. Aloj zij Zorman trgovina z moko v Ljubljani, Florijanske ulice št. 7 priporoča vsakovrstno moko po različni j ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. Prodaja na drobno in debelo ter zago-1 tavlja uljudno postrežbo. Razprodaja goveje živine. 183 2-2 Ker se bode pri graščini Turjaku govedoreja popolnoma opustila, zato se bode v soboto dne 30. marca ob 10. uri dopoldan na turjaškem marofu razprodala vsa goveda prave melske pasme (eehte Mollthaler Rasse), iu sicer: 9 krav, ki molzejo, 2 mladi kravi s teleti, 1 telica, 3 junčki, 2 bika, 2 vola za vprego, kakor tudi drugi voli križanci in 2 para oslov. Prodajalo se bode licitandnim potom. — Kupovalci morajo kupljeno živino takoj plačati in odpeljati. P. n. kupovalci pridejo na kraj razprodaje najložje, če se odpeljejo z vlakom dolenjske železnice do postaje Vel. Lašiče. od tam pa z vozom v Turjak. Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice- vdove ^ iia u b a j s It a, b o r ss sl. PŽSa! Dne 27. maroa. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 15 kr. Skupni državni dolg v srebru.....101 , 15 „ Avstrijska zlata renta 4%......124 „ 25 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ 10 „ Ogerska zlata renta 4%.......123 „ 95 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 , 10 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1083 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld............408 „ 60 „ London vista...........122 „ 55 „ NemSki drž. bankovci za 100 m.nem.drž. velj. 59 „ 92'/», 20 mark........................11 „ 93 , 20 frankov (napoleondor)............9 „ 70',',, Italijanski bankovci........46 „ 25 „ C. kr. cekini........... 5 „ 76 „ Dne 26. maroa. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... ■ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . „ dolenjskih železnic 4% 151 gld. 50 1H4 75 196 75 99 50 152 50 133 75 108 25 111 25 99 25 99 90 224 50 178 60 134 50 98 n 50 kr. Kreditne srečke, 100 gld................200 gld. — kr. 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 150 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......24 Salmove srečke, 40 gld................71 St. Gen6is srečke, 40 gld.......72 Waldsteinove srečke, 20 gld......64 Ljubljanske srečke.........24 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 174 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3520 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 552 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 113 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 84 Montanska družba avstr. plan.....88 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 168 Papirnih rubijev 100........130 75 75 60 25 50 50 50 50 76 &JT Nakup ln prodaja 7tXi vsakovrstnih državnih papirjev, are6k, denarjev itd. Xavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju K a 1 a n t n a •^mmBssmm najmanjšega dob i tU izvršitev naročil na borzi. Menjamična delniška družba E H C U IS" UVollzeile it. 10 DnnaJ, Mariahilferstrassa 74 B. iSJT Pojasnila ta v vseh gospodarskih in linančnihjstvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni »viti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, Izdajatelj : Dr. Ivan Janeiič. Odgovorni rrednik : Andrej Kalan. Tisk .Katoliške Tiskarne'4 v Ljubljani.