ZADOVOUNI DOMAČINI, KMETJE, RIBIČI - I.
Miren sen vam zagotavlja... Petričev graben
V  času, ko poklicani in nepoklicani ocenjujejo dejavnosl   Podjetja   za   Urejanje   hudournikov Ljubljana, Hajdrihova 28 oziroma Območne vod-ne skupnosti Ljubljanica - Sava, v Polhograj-skem hribovju ter v dolinah Male vode in Božne ter v grabnih, ki so pritoki Gradaščice, je pravza-prav nehvaležno pisali o delu tega slovenskega podjetja.
Srečanje s sogovorniki, z domačini, ki vedo, »KAJ VODA PONOČI DELA!« je hitro ovrglo pomislek o smotrnosti tovrstnega novinarskega početja. Opogumilo me je, da pošteno zapišem, da so zadovoljni z ukrepi, ki jih je v preteklih letih izvedel PUH.
V  beležki imam zapisane naslove sogovorni-kov. A, ker menim, da so pomembnejša dejanja, ne bom navedel njihovih imen.  Samodejno je pogovor povsod nanesel na akcije za zaščito Pol-hovega Gradca in nizvodno ležečih naselij pred katastrofalnimi vodami. Prav gotovo vas zanima, kaj o tem menijo domačini.
Lanije PUH obaovil pregrade v Petričerem grab-nu. S temje pripomogel k umiritvi tega hudourni-ka ter zaščiti travnikov, polj in zgradb pred razdi-ralno močjo tega vodotoka (Foto: S. J.)
PETRIČEV GRABEN: lani je Podjetje za Ure-janje hudournikov obnovilo pet pregrad in uredilo kašte. Te dni zaključujejo kinete, tako, da bo voda spet nadzorovano odtekala v Gradaščico. Kašte odločno ubijajo moč hudournikov in jih ukrotijo. Kamenje, ki ga spodjeda voda pri bočni eroziji, sicer še bobni po strugi, a domačini sedaj vedo, da ne bo več priletelo na njihove travnike, njive, v hiše. Poleg kašt, pregrad, kinet so Puhov-ci uredili tudi dostopno cesto. Domačini tako laže pridejo do obdelovalnih površin, predvsem pa imajo tudi dostop do gozdov v okolici Petričevega grabna. Kljub vsem tem ugodnim rešitvam, pa se zavedajo, da vladajo v Polhograjskem hribovju posebne vremenske in hidrološke razmere. Zato ne pozabljajo na katastrofe iz 1924. in 1926. leta. Pravijo, da ne bi smeli klecniti pred mnenjem nove (doseljene) generacije, ki misli, da se ti dogodki ne morejo ponoviti. »Žal,« tako pravijo ljudje od Petričevem grabnu,« v sedanji generaciji vsak samo nase gleda in hoče prepričati ostale, da je le njegov osebni pogled, družbeno in za vse ljudi koristen.«
Čeprav je prav pri Slovencih veljalo, da je potrebno prenašati izkušnje iz roda v rod in na njih graditi rešitve, je pri nas ta izjemna tradicija z izrednim preseljevanjem ljudi tako močno ohro-mela, da skoraj po pravilu priseljenci več »vedo« o krajevnih značilnostih, kot domačini. Ob vznož-ju Petričevega grabna je še del nekdanje domači-je. Hiša je bila 1926. leta zasuta do vrha oken, prav tako cesta, ki je takrat tekla ob vodi. Če vas zanima še več podrobnosti o takratnem izgledu sorazmeroma neposeljene doline Gradaščice, vam bodo radi povedali domačini, pa tudi doku-mentacijskega materiala je obilo na voljo.
Prav posebno poučni so gotovo prispevki, ki so bili objavljeni v takratnih časopisih Jutro, Sloven-ski narod in Slovenec med 28. septembrom in 7. oktobrom 1926. leta.
STANE JESENOVEC