„.k dan raxen »obot, aaáeli g®daj« ^ B4>lktaffc Saturday», PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE__ Urednlikl ta «prarniiki prostori: MST South Lawiidala Aea. Off Ico of Publication« 1067 South Lawndale Ato. T« la phono. Rook well 4904 Matter JuMiy II, lilt. M «*• it »m— Ü,. Act of CoaaNM of Sorok I. XII«. CHICAGO. ILL., PONDEUEK, 20. MARCA (MARCH 20), 1939 Sobacrtptioa |0.00 Yearly 8TEV,—NUMBER 55 Acolase» far filing at apodal rate of poitage prortdod for ha 1108. Act of Det I, 1017. authorised on Jg^litJtlL Anerita okodila belgradskavla - ........... wsaa&fc ida bo dala kon- ivražnike nacijskega režima| ^jl |cesije hrvatom Utlerjeva policija lovi Več tisoč oseb je bilo aretiranih samo v Pra-Ji odkar so nemške čete zasedle Cesko in Moravijo. Načelnik nacijske tajne policije odredil lov tudi na reporterje zunanjih li-Vec sto Cehov in Židov izvršilo samo-Hitler raztegnil "zaščito" nad Slova- itov. mor. kijo ni i\ 19. marca J¡ ¡!uvn.il prote-t Velik« —Diktator J Madžarsko armada SÄ»pÄS HwBs Menijo lul. ajmaiiií. Jmm republike, in odpokli-planika Herberta von Dirk-ihUndona. Nemški odgo-r je, da protest nima nobene ftttne, legalne in moralne pod- Rumuni ja zaprla meje beguncem Chust, Rutenija, 1«. marca.— * M I Madžarske čete tß «eraj nasko- ka, 18. marca. — wac čiie Chust, glavno mesto Rute-I Nemčija vedno močneje su- (podksrpstske" Rusije), in I Češko in Moravijo v syojiti kratki bitki z Rutenci in ^h i masnimi aretacijsmi ^^ Rutenija je 8 tem »v. Napori dobrodelnih or- & ^^ ^^ aiucij, ki »o skušale pomaga- Mftd4arsko vojaštvo je inva-politicnim beguncem in tidon, dirak> Rutenijo kmaiu potem, ko se izjalovili, ko je nsc'jska pr€mi€r Paul Teleki nazna-litija aretirala najmanj 4/ ^ y parlamentUt da 8e je nje-dteljev teh organizacij- L^g viada odločila za okupacijo, [o število Židov in Cehov je iz- Rutenijft mora „^ti dei 0gr-ft samomor, med temi hv- deino avtonomna pokra- en Zucker, bivši bančni direk-r; Rudolf Wahle, sodnik v po-|J1,£; iu, in Paul Donner, bivši di ;tor težkega radijskega siste Prej so ogrske čete zasedle kos ozemlja, presekale Rutenijo na dvoje in se utaborile ob polj- « • .1 i k -XX „ vUfnviri meji. Chust je zdaj pod ogr Vojaško taborišče v Mikovici kontrolo> ukrajinske napa- Wo «Preno v ^ .n nekaj čeiUih voja. ^koUbonšde Vse ječe so ki so se odločili za boj na-¡trpane z jetnik» katere je na- > RumUnijo, so bi- j,h tajna policija aretirala. * *, . |to a parlamentarni sistem ten jg^ obhsi me- m «acna zaanj preoran,« obeh atrflneh. publike, kot načelni kabine- ^¿^ lg< marca. __ Cla-«unaml odpravo stare ^L^SS** so zavrnili a- Avgusta Vološina, bivfcga no .h volitev , protektorat nad Rutenijo. Kabi- fcrl.n, 18. marca. - Po- IgJ JJ avoji m|| oiaeM tud «v jen zmagovalec Hitler, po- zatvoritev meje juncem iz Ru- t Jen naSuPleTen,tl^Ja tenije, zlasti Židom. Begunci, k Tiko je vzklikal* množica na ¿' ^ dospeli v Rumunijo, maju, kamor je Hitler dospel £ Med ^^ ki ft0 «raj popoldne s posebnim via- Bukarešto, je tudi Jan t ? tnu^,n/ p0J Bat'a, znani čeSki čevljarski ma- *J cest*h 8 gnat, ki ima velike tovarne v 1™ J™* t Moravlja. Bafa je znan Imperial. Parkrat se je od- ^ „^ Ford L T CC' ki 'V6 Varšava, Poljaka. 18. marca. i rr°te 0m^8f ^U pSC; V zVezi z ustanovit-1 Dozdrav°nU " ^ PoU»kgrske me- ibri n 1« V »I,, jo, ki je prišla z madžarsko oku- ■Ti;18, rrca- x it"1 pačijo Rutenije, so se razvile v fc ^b ar^ ^h J1Z l Nemčijo!" in "Proč z Židi!" iTLni h iTh Demonstranta so namerava- W ♦ t t' ♦ li naskočiti urad nemškora po- ikuUfL^ * g danes Mslana v Berlin.—Novo ogorčenje med burbonskimi senatorji in Icon grešniki protft Roosevel tovi "vojni politiki" izbruhnilo Washington u. BERLIN. — Hitlerjev trium falni povratek v Berlin je bil za mračen s protestom Anglije in Francije, ki sta se končno zga nili.—Nemški naciji se bahajo, da so jim Cehi prispevali 2000 bojnih letal in drugo silno bo gastvo. CHICAGO.—Dr. Edyard Be neA, bivši predsednik čehosio-vaAke republike, se je včeraj prvič oglasil z izjavo, v kateri pledira pr^d najvišjim sodiščem svetovnega javnega mnenja, kolikor ie ni korumpirano po to-talitarcih, za pravice češkega naroda. MOSKVA. — Sovjetska vlada jo aneksi je PARIZ«. — Francoski parla ment je dSl Daladierju izjemno diktatorsko oblast za obramlio francoske republike. MADRID. — liOjalistiČni voditelji apelirajo na Franka za "časten mir." BELGRAD. — Knez Pavle, regent, je včeraj odšel v Brod na SSvi, kjer se je sešel z dr. V lad kom Mačkom, voditeljem Hrvatov, glede rešitve hrvatske ga vprašanja. Mačkovo glasilo Hrvatski Dnevnik v Zagrebu piše, kako javljajo v inozemstvo, da se je Maček obrnil do Hitler a za zaščito Hrvatov. Ust da e piše, da zdaj "je prišel čas. o so mora rešiti hrvaški problem, ampak dr. Maček ne bo lemal zakona v svoje roke . . . WASHINGTON, D. C., 19. marca.—Federalni fcukladni de I part ment je naložil dodatno ca rino 25 odstotkov na uvoz nem Iškega blaga v Ameriko, da kaz nuje Nemčijo, ker je zasedla Ce-Ako in Moravijo g oboroženo silo. Dodatna carina stopi v veljavo 125. aprila. Washington, D. C., 18. marca. Ameriška vlada je "včeraj ožigosala podjarmljenje ¿eške republike po nacijski Nemčiji. Obsodbo je izrekel Summer Welles, državni podtajnik, v imenu pred sednika Roosevelta. Welles je dejal v svoji deklaraciji, "da Amerika ostro obso ja akcijo, ki je rezultirala v za časnem uničenju svobodščin ne odvisnega in svobodnega ljudstva. Ona je že več^trak ožigosa la politiko militaristične agresi je in nepostavne čine oborožene pesti, ki ograža svetovni mir in strukturo moderne civilizacije." Wellesove besede so bile naj l bolj žgoča kritika tuje države I kar jih je bilo izrečenih v zadnjih letih v imenu ameriške via de. igjavila, da ne bo priznala ikslie Češke po Nemčiji. Berlin, 18. marcal— Nacijski uradniki in Časopisje niso komentirali ameriške ^obsodbe pod ¡jarmljenja češke republike. U radna časopisna agentura DNB ie objavila le kratko vest iz Wa-Ishinitona, "da An^erika obsoja dogodke v centralni Evropi, ki s« rezultirali v razglasu nemškega | protektorat a nad Cfško in Moravijo." Pogajanja med rudarji in operatorji ustavljena New York, 18. marca.—Pog* janja med repfezentanti rudarske unije UMWA in premogov nimi magnati glede Hklenitve no ve pogodbe, ki nuj bi nadorm? stila sedanjo, katere veljavnost poteče 31. marca, so bila sinoči prekinjena. Pogajalci so prav tako daleč narazen kakor so bili ob otvoritvi razgovorov. Unija zahteva zvišanje mezde in skraj ianja delovnega tedna, kar pa operatorji pobijajo. Pogajanja se bodo obnovila prihodnji teden. \Odmevi uničenja češke republike v Jugoslaviji MOŽNOST HITLERJEVE INTERVENCIJE Belgrad, 18. marca. — Vladni krogi so včeraj naznanili, da bodo kmalu predložili konkretne načrte, da potolažijo Hrvate, ki zahtevajo avtonomijo in daleko-sežne ustavne reforme. Hrvaške zahteve glede razdelitve Jugoslavije so potisnile na površje manjšinske probleme, ki delajo preglavice belgradski vladi, istočasno pa vlada trdi, da je razbitje češkoslovaške republike jasno demonstriralo, da male narodnostne grupe ne morejo eksl-stirati kot neodvisne enote v komplicirani evropski situaciji. Vladimir Maček, vodja hrvaških avtonomistov, je včeraj izjavil v Zagrebu, da govorice, da je on apeliral na nemškega diktatorja za pomoč, nimajo nobene podlage. Rim. 18. marca. — Hrvatje zahtevajo neodvisnost od Jugoslavije, se glasijo poročila italijanskim listom iz Belgrada. Poročila so pričela prihajati jh» Hitlerjevi okupaciji Češke in Mora v i je. "Hrvati tudi zahtevajo neodvisnost," je naslov vesti iz Belgrada, katero je objavil list II Popola di Rima. Poročilo pravi, da so dogodki v CeRkoslovglkl povzročili globok vtis med Hrvati, ki zdaj zahtevajo separatno armado, s ftatero si nameravajo zagotoviti svobodo. Hrvatje se že dolgo borijo, da izvojujejo neodvisnost. Domače vesti Milwauške vesti Milwaukee. — Pri primarnih volitvah zadnji torek sta v ß. ward i propadla oba slovenska kandidata (Markeij in Schneider) kakor tudi srbski kandidat (Savič), ampak v W. Allisu je prodrl Nik Lukas, menda Hrvat, ki je dobil največ glasov, dočim je rojak Glojek dobil najmunj. — Zadnje dni sta v bolnišnici u-mrla Fr. Sinur, star-60 let in doma od nekod na Dolenjskem ter Mary PucelJ, stara 51 let in rojena pri Novem mestu. Prv premier dala-dier dobil diktatorsko oblast Pospeiiev produkcije letal in bojnega materiala FRANCOSKA DIPLO-MACIJA V ZAGATI je bil vdovec in zapušča sjna in I PARIZ, 10. marca.—Premier hčer, druga pa zapušča moža, si- Kdouard Dalad it r j« dobil od parna in hčer. — V bolnišnici se še lameata diktatorsko oblast, da nahaja žena Martina Upeja, ka- poapešl oborožitev Francije In se tera trpi na pljučnici. Lavaruje proti nacijski Nemčiji Nov grob v New Yorku jt okupirala Calfko In Brooklyn, N. Y. - Tu je umrl Moravijo. TOmu je sledilo na- Matija Zidar, star 59 let in do- • **k? J ' 'na deset ur v vojnih industrijah In odpoklic poslanika Roberta Coulondra is Berlina. Pada, 18. mmna.—Podjarm-.Ijenje Češke republike pomeni. Clevelandske In splošne ohijske (iu Nemčija dobila nove šalo- ma s Kočevske reke pri Kočev ju. Tu je živel »5* let in v sta rem kraju zapušča iMMetno ma ter. brata in sestro. veatl go bojnega materiala. Ta med Cleveland. — Dne 14. t. m. je drugim uključuje 1500 bojnih le-avto povozil 65-letno vdovo Ma-1 tal, veliko število tankov in teš- I ry Zidover, katera je dve url ka-Inieje podlegla v bolnišnici. Po kih topov, ogromne Skodove tovarne orožja v Pilznu in muni- narodnostl je bila Hrvatica in tu eljake tovarne v Brnu. Več tisoč zapušča tri hčere. — V Kalrpor- ftiklh izurjenih delavcev bo tu, O., je John Kovač 15. t. m. »daj Hitler upregel v svojo voj- irelčil s svojim avtom oh neki no mašino ln s tem odpravil po« avtotruk s Ukšno silo, da je bil na mestu ubit in prav tako je bila ubita njegova 20-letna lena, delim je bila njuna 14-mesečna manjkanje isurjenlh delavcev, ki je oviralo izvajanje nemškega oborožitvenega programa. Najbolj grenka pilula, ki Jo hftrka odpeljana v bolnišnico v je morala Francija potreti, Je Painesvillu. Drugih podrobnosti dejstvo, da je uma pomagala le ni. — Dne 15. marca Je umrl olmrožltl Cehe t moderno opre-Ffllp Kordeš, star 54 let ln ro- mo s posojilom v vsoti 700 mlll-jen v Ložu. Tu je bival 16 let ln Jonov frankov pred sedmimi le- «apušča brata, v starem kraju pa ženo, hčer ln tri sestre. Bil I je član društva 142 BNPJ. — V VVnrrenu, O., se je EllzaboU Por-šin, članica društva m HNPJ, ti. To bojno opremo — tanke, la* tala, topove Itd. — Je «daj po-grablf Hitler. Daladier bo kmalu odpotoval v London, kjer l>o konferiral 8 i iusija mora prekositi Ameriko Moskva, 18. marca. — Ve-koslav Molotov, načelnik sve ta ljudskih komisarjev, je na «ongresu vseruske komunisti čne stranke dejal, "da je namen tretje petletke, spremeniti socialno družbo v komunistično druibo. Cas je prišel, ko mora Sovjetska unija prekositi A-meriko in druge kapitalistične države v ekonomskem področju n to v najkrajšem času." j Aretacije unionistov v Indiani Evansville, Ind., 18. marca.— Art Meloan, Robert Ugsdon ln William Sentner, organizatorji unije United Electrlcal, Radio & Machine Shop Workers, so bili aretirani v zvezi s stavko, ki jo je oklicala unija proti Servel Co. Prej je neka neznana oseba streljala na stavkarja I^eonarda Johnsona; krogla Je zadela John-sona v-nogo. Stavka je bila okli-|rana. ker je kompanija odklonila zahtevo glede priznanja uni Belgrad. 18. marca. — Smrtni udarec, katerega je zadal Hitler češki republiki, Je dobil odmeve tudi v Jugoslaviji. V Zu-grebu, glavnem mestu HrvaŠke, je panika. Nekater,! krogi v Bel-gradu so alarmirani in začeli so razmišljati, ali nI jugoslovanska vlada naredila usodno napako z oviranjem rešitve hrvaškega problema. Kontroverza je postal* dilema za belgrajsko vlado. Mnenje Je, da si bo Belgrad nakopal Jezo nemškega diktatorja Hitlerja, če bo skušala vlada zdaj pospešiti rešitev hrvaškega problema. Hitlerjeva intervencija, sllčna o-ni v Siovakiji, v Jugoslaviji nI izključena. Na drugI strani, če ne Ik> Belgrad podvzel nobene akcije, se bo nepokoj med Hrvati povečal ln Hitler ga bo skušal izkoristiti v svoj prilog. V momentu trenutnega defe-tizma so se pričele širiti govorice v Belgradu o potrebi odre-zanja bivšega avstrijskega dela Jugoslavije od Srbije In umiku za mejo slednje, kjer ni rasnih oroblemov In nemške manjšine morala podvreči operaciji na Iangleškimi državniki o razvoju vratu» Nahaja se v St. Joseph evropske krize. Dogodki zadnjih Hospitalu ln člani so naprošenl, dni so povzročili Franciji hud da jo obiščejo. — Na boiniški glavobol in je silno alarmirana, listi sta tudi Anton Zug in Nel- Skoro gotovo je, da bo Italijan-lie Medic h, katerima Članstvo sU diktator Mussolini izkoristil ¿eli skorajšnjega okrevanja. Se ena operacija priliko in začel pritiskati na I Francijo, da mu mora dati kon- Midway, Pa.i — Jos. Jsns-H* v HVoJ,h ko,(m,Jllh v Afrl' ■____>L shek, blagajnik društva 80 HNPJ, se bo moral .podvreči nujut operaciji in nahaja se v boln šnl ki. Hitlerjev puč Je presenetil francoske diplomate, slasti pa mini- . U , rmi-h,,™!».. tlruiro I Daladlerja in zunanjega Ä «ub» t" l2 CUn'I.'« «on,,., rollte n..prot mu žele čim hitrejšega okreva-nja In povrstka v njihovo sredo. Nov grob v starem kraju. niki slednjega na levici in desnici so ga svarili, da ne sme zaupati nemškemu diktatorju, a so naleteli na gluha ušesa. Bonnet je v odgovorih na kritike nagla- Kveleth, Minn. — Mary Jeme,!«*!, da bo pomiril Hitlerja s di članica društva 1»0 SNPJ, Je prejela žalostno veat, da je v I * ta rem kraju umrla njena mati | Marija Serša, stara 75 let In doma od Svete Helene pri Ljubljani. Umrla Je 16. februarja ln tu \ proi:nac::aL€ -ln« ht*r In brala An-\rrotmacijsne plomatičniml pogajanji. Zadnji dogodki so demonstrirali, da ae ie Bonnet zmotil v svojih računih. M. >»r, Mare demonstracije v Bolgariji Sofija, Bolgarija. 18. marca.— Več t i poč študentov je sinoči demonstriralo proti Nemčiji v znak protesta proti nacijski okupaciji ieške republike. V akcijo J« bila pozvana Hlclja, ki Je po kratki bitki razpršila demonatran-te. ¿apušča sina, hčer In brata Antona Erklavca, v starem kraju pa hčer. {Omejitev delavskih aktivnosti v Mich. Governer Fitzgersld umrl , f Nizozemska kupuje Unalng, Mich,. 18 marca. - „ Ameriki MHtjs državna zl>ornka Je spre- it*la zakonski načrt glede omeji- Washington, IJ, C„ 18. marca, ve sUvk. plketlrsnja In drugih ^ Nicoiemska vojaška komlal-lelavskih aktivnosti. Načrt Je ja Je naročita osemnajst bojnih bil poslan v senat, kjer bo tudi letal pri Ihrugla* Co. Komisiji, «prejet. V obeh zbornicah imajo ki jr sklenila kupčijo, načeluje republikanci večino. |podaovduj.- bojkot in omejuje|goven.. r Luni. D Dlckinson. na v Joh _________w J h«(linger .Ii ji i ir SMt^Ise federalne eèrtee UmsMm <¿eorge ^ 7ed^lÍTÍsl MilTlÄ«...... Mich. i. Wende,. Berg, člas kom Ulje. pravico piketiranjs kateri Je okIhana Tovarno, v stavka, bi ki Is» .lar MO If t prihodnji me- PONDEUEK, 20. Glasovi i? naselbin THE ENLIGHTSHIfSNT vl nfti/i m lastnima Iiorimn l rooroBMB jioiioti^ m frmtm i W»«i (to** OMHI » M Mto. MM M ^ teU IIJ« « k Xmm »7-M M «4. Wc. MU « Mftl LertfU«* MMi for »M 0»»U4 »to«« U 50 po številu. Zanimivo je bilo opazovati mlade mamice, ki so prinesle s seboj svoje male. Pet minut pozneje se je U pričela seja. Med tem ¿asom j« prišlo še nekaj članov, tako da jih je bilo nad 60 navzočih. Sejo so vodili zelo lepo in gladko. Vsi so bili Videti, 4a «e zanimajo, kaj se godi pri društvu. Ugibali so, kako bi se izboljšalo to in ono, vpraianja, predlogi, protipredlogi itd. Zdelo se mi je, da se tudi malčki zanimajo za SNPJ, ker so bili vsi tako tiho ves čas seje, ki je bila končana v dobri uri. K društvu so sprejeli pet novih odraslih Članov, trije ali štirje pa so bili predlagani. Kakor se je glasilo poročilo odbornikov, društvo dobro napreduje. I je tako naprej, atrabanski Pionirji! May Fradel, 725. Laurence A. Steinhardt riéki poslanik v Moskvi. PHOSVETA Mie s*. Lmmm4»u A«». CMw» MJtMMsa or tas rsnsBATtf polago in vam postregli, kolikor bo v naši moči. O politiki ne bom pisala, ker nimam toliko pojma, da bi se vmešavala v te stvari. Opazila pa sem, da med našim narodom v Penni večinoma vlada napredni duh. Skoraj v vsaki hiši sem opazila naš list Prosveto in člane SNPJ. Večkrat sem že slišala, da je članstvo v Pennsylva-niji hrbtenica naše jednote in o tem sem se tudi zdaj sama prepričala, Tudi sem ie večkrat čitala, da je Pennsylvanija dežela črnega diamanta, kar tudi v resnici je. Prepotovala sem že več krajev Amerike, toda še nikjer nisem videla tako obširne premogovne industrije kakor zadnjič v Penni. To pomeni, da je človeštvo vložilo ogromnega ln težkega dela, da je razvilo to Industrijo in spravilo iz osrčja zemlje toHko bogastva na površje in ga še vedno spravlja. ' In kaj ima delavstvo od tega ogromnega dela? Vidiš utrujene, upognjene in fizično izčrpane može, ki so delali in ustvarjali to ogromno bogastvo. Vedno le za druge. Danes so ostareli in izgarani in povrhu «še v pomanjkanju. Namesto, da bi na* stara leta imeli vsega dovolj za pošteno življenje in miren počitek, pa imajo premogarji še hujše dneve pred sabo. Upajmo in želimo, da enkrat bo prišel dan rešitve za nas vse skupaj. Da bo človek res človek, da bo užival sad svojega dela in da bomo enkrat vsi deležni tistega bogastva, katerega je ustvarila pridna delavska roka. Na tem obisku v Penni smo se tudi sestali z glavnim predsednikom jednote Vincentom Cainkarjem, ki je bil zelo zaposlen s slikami iz rodne domovine. Prilika je nanesla, da smo tudi ml videli te slike, ki so vredne, da si jih človek ogleda; so razumljive in razločne. Z rojaki smo prišli tudi v pogovor o združenju naših naprednih organizacij. Za to koristno idejo je veliko zanimanje. Torej le naprej 1 V slogi je moč! Še enkrat najiskrenejša hvala vsem za gostoljubnost, katero ste nam Izkazali tekom našega bivanja med vami. Pozdravljeni, Pennsylvančani! Mary Jurca, 121. Hitler nadalju je Druga češkoslovaška republika Statistični urad druge češkoslovaške rcpub ke je objavil začasno statistiko prebivalstvi ozemlja nove države, češkoslovaška ima zd (pred nacijsko okupacijo) 89,912 štirjaškihk in njeno prebivalstvp je padlo od 14 milijon« 702 na 9,807,000 ljudi. Po svoji velikosti danes češkoslovaška republika na dvanajste mestu med evropskimi državami, po prebivi stvu pa na enajstem mestu, takoj za Madii sko. Po sporazumu v Berlinu iti na Dunaju izgubila 4*,596 štir. km. Vzeli so ji 4704 obe ne, ostalo pa jih je 11,002. Razpolovljene bile 108 občine. Na ozemlju, ki je bilo izročei sosednim državam, stoji 794,214 hiš, 1,550,0 hiš pa je ostalo Češkoslovaški. V odvzete ozemlju prebiva 4,922,440 ljudi. Po narodnosti je prebivalstvo razdeljeno t kole: V odvzetem ozemlju prebiva 2,853,81 Nemcev, 591,644 Madžarov, 77,680 Poljaka 60,822 Zidov, 36,880 Ukrajincev in 1,1*1,1 Cehov in Slovakov. V mejah republike je ost lo 8,527,154 Cehov in, Slovakov, 612,289 Uki jincev, 387,880 Nemcev,' 100,379 Madžara 4167 Poljakov in 126,810 21dov. Po poklicih so prebivalci razdeljeni takol v odvzetem ozemlju dela 2 milijona 724 lji v industriji in obrti, 1,411,253 je kmetov, 37 275 je zaposlenih v trgovinah in bankah, 2« 030 pri prometnih ustanovah in 284,000 \ javni upravi. Za ozemlje nove Češke pa veljajo nasledi* številke: pri poljedelstvu 3,49&,361 (37.53* v industriji in obrti 3,187,218 (31.99%); vi govini in v bankah 721,788 (7.36%); pri pi metu 651,438 (5.62%); pri javni upravi | 625,804 (6.38%) prebivalcev. Sonce, mesec in potresi Noben potres ne prihaja sam od sebe. Pj časi, prav počasi se v zemeljskih plasteh zbiij jo napetosti, ki se jim skladi sprva «e upiral To je kakor naboj, ki je pripravljen ta std A sprožitev? To je nekaj, kar povzroči, d* nabrana napetost sprosti. Pri potresih igral to vlogo mesec In sonce, če smemo verjeti a»! riAkemu astronomu dr. Perrincu iz Cordobf Argentini. j j Popolnoma brez podlage njegova nazirsaj ne morejo biti. Vsi vemo, kako povzroča f vJačna sila lune plimo in oseko. Te sik A kujejo tudi na trdno zemeljsko skorjo. Cm je kje v njej nabral* prevelika napetost, tm povzročijo te sile pač sprožitev in tako ns*» potres. / Vsaj v nekaterih primerih utegne biti tak Dr. Perrine pravi tudi to, da se težji potrdi A gajajo najrajši ob času polne ali nove luni torej v času, ko sonce in mesec nista vedno isti smeri, a "vlečeta" vendarle nekako na i* črti. Itudniika nesreča in drugo Jenners, Pa. — Star pregovot pravi, da nesreča nikdar ne počiva. Dne 9. marca je šel na delo Peter Vinovlch, nič slabega sluteč. Delovodja ga je poslal na entro, da položi kretnico kakih 50 čevljev od "fejsa". Ob 10. do-l>oldne je pričelo lomiti opore in strop. Vinovich ima pohabljeno nogo. in tako se je zbal iti ven, fla ga ne ujame na poti. Sel je ilo premoga ob Mfejsu" ali ob koncu entre, misleč, da bo tam na varnem. Pol ure pozneje je zalomilo entro 270 čevljev na dolgo, vse do premoga, kjer je on stal. K sreči je bils na levi strani ena opora ijiri čevlje od premoga, kjer se je siromak stisnil in si tako Obvaroval življenje. Tore^ je ime! štiri kvadratne čevlje prostora, okrog njega pa vse za-lomljeno in nobenega izhoda. Reševalno moštvo je šlo takoj na d#lo, ali prebiti je bilo treba 50 čevljev debelo steno. Delo je bilo naporno, ker ni bilo zraka In ne prostora, kamor bi metali prefeog. Steno smo prebili ravno do njega, toda potem je bilo treba odmetati še kamenje, ker je bi) on v levem kotu. Ven smo ga dobili 5 minut do 3. v soboto zjutraj U. marca nepoškodovanega Siromak je bil ves preplašen in govoril je s težavo, t Deli« m ft. stresu Pred drajiethni leti (Iz Prosvete. 20. marca 1919) Domače v«U. Pevski zbor Save v CJjc»! je povabil vse druge slovenske pevske ibor» naselbini na sestanek c namenom, ds * ^ žijo v en sam zbor. Delavske ve*tl. V Londonu se delavci pr**1' Ijajo na generalni štrajk. . Po svetovni vojni. Ameriški | rovni konferenci v Pariz« se vsi simpat^ raiajo o zahtevah Jugoslovanov gkde Primorskem. Sovjetska Rusija. Boljšefiška * Donu in v Ukrajini se uspešno nadaljuj'- sr.fnek * Washington«, ns katere« je bila podpisane IrgovinAa pocolC VeTAmcriku m llraallijo. Sedeči, ud leve proti de«nl: (Waldo Alenka, brazilski tunaaji minister: («rdeli Hull državni tajnik, in Henry Morgeatks«. federalni ukladaik Stoječi, od leve prod Welle* drla.nl JN*ltajf.»k: W. f. Plemon. direktor K t por t-1 »port banke; Jeflermn» < affery. ame-rttkt po» lan »k t Braziliji, In E. O. Briggs od državnega departaenta. ¥ W^KÊ v 1M1 Ih 31 S p1aH f'v^HMKS^^^r H« ■ ^B ^^^ " iS ■ I m ■ Ri* m ^BrV^ j I B^V Sf Mohandas K. Gandhi (desno), vodja IndiJakih nacionalistov, ki Je nedavno i gladovno stavko isvojeval demokratične reforme v državi Rajkot. TISKARNA S.N.P.J. HPUKJKHA VHA v tukartko obrt spadajoča delt . Tiska vabila za veselica in shods, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku In drugI* VODHTVO TIHKAKNK APELIRA NA CLAN0TVO H.N.P.J., DA TIMKOVINK NAItOČA V HVOJI TIHkAltNI V »s pojatnlla daje vodatvo tlakarne 'ent smsrns, uni Jako dtlo prvs vrsis Pišite po Infor «se i j« na na a le rt S.N.P.J. PRINTERY 2617-19 HO. LAWNDALK AVENUE Telefon Reek well 4*04 CHICAGO, II,L. / Ta» »a dabe ae šsUo teši m uauespe peJssaUe • * ni, materinska in otroška zdravstvena oskrba naj bo na razpolago vsaki občini in naj se zgradijo, razširjajo in modernizirajo bolnišnice, pri čemur naj se posveti posebna pažnja potrebam poljedelskih pokrajin in skupin nizkega zaslužka. Odbor se ni izjavil ne ¿a ne proti ideji zdravstvenega zavarovanja, pa je urno priporočal federalne prispevke državam brez ozira, da li države dobivajo sredstva za svoj zdravstveni program iz zavarovalnih prispevkov. O tem vprašanju so bila mnenja ostro razdeljena. "So-cializirano zdravništvo," kakor že pravijo obveznemu zdravstvenemu zavarovanju, ima odločne nasprotnike med organiziranimi zdravniki. Zastopniki A-meriške zdravniške zveze in razna okrajna zdravniška društva se bojijo, da bi tak sistem imel za posledice nižji standard zdravniške prakse. Priporočajo državnikom,«naj si toliko ne belijo glave z distribucijo zdravniške oskrbe, marveč naj posvetijo svojo pažnjo reševanju gospodarskega položaja, v katerem slučaju bo lahko rešiti probleme zdravniške oskrbe. Ne ugovarjajo pa sistemu prostovoljnega zdiltvstvenega zavarovanja, ki že obstoja v mnogih ameriških mestih. Organizirano delavstvo, far-marske skupine in organizacije za socialno oskrbo pa navdušeno zagovarjajo načrte zdravstvehe-ga zavarovanja. Strinjajo se s trditvijo, da je primerna zdravniška oskrba v velikem obsegu gospodarski problem in da siromašni ljudje potrebujejo hrane, oblačil in zdravih stanovanj, ravno toliko kot medicine in zdravniške oskrbe, ali so mnenja, da bi se zli kolotok prelomil s tem, da država preskrbi bolnike s potrebnim minimumom zdravniške oskrbe. Ugotavljajo, da prostovoljno zdravstveno zavarovanje je povsem neprimerno za dejanske potrebe, zlasti z ozirom na to, da se tako zavarovanje v mnogih slučajih nanaša le na stroške bivanja v bolnišnici, ne pa na zdravniško o-skrbo. Povrh tega ob prostovoljnem zavarovanju mnogi ostanejo nepreskrbljeni, ker ne morejo plačevati potrebnih zavarovalnih plačil. Organizirano delavstvo nujno zahteva sistem zdravstvenega zavarovanja, ki bi uključeval zdravniško oskrbo, hospitalizacijo in bolničarsko pomoč, kakor tudi neko odškodnino za izgubo zaslužka, ako je bolezen nastala vsled dotične vrste dela, Največja težkoča pri poroča -nega programa so veliki stroški, Splošno pa se vsi zavedajo dandanes, da zdravje ljudi Je vprašanje javnosti in da dobro zdravje je v korist vsemu naro-du.-r-FLIS, Beneš apelira na velesile -j*. >' Cetki poslanik •e uprl zahtevi Chicago, 18. marca. — Dr. Edvard Beneš, bivši predsednik češkoslovaške republike, je včeraj apeliral na Ameriko, Veliko Britanijo, Francijo in sovjetsko Rusijo, naj ne priznajo nacijske okupacije Češke in Moravije. "V zadnjem septembru so mi bili predloženi francosko-angleš-ki predlogi in nekaj dni pozneje odlok monakovske konference," prsvi Beneš v svojem apelu. "Predlogi In odlok so vsebovsll garancijo integralnosti in tašči-te češkoslovažkega ozemlja, za-eno ps so zshtevali žrtve od to-publike v interesu evropskegs miru in mojegs ljudstva. Ljudstvo je doprineslo žrtve, tods kljub temu je ena izmed držsv, ki so podpipsle monakovskl dogovor, okupirala Češko in Mors-vijo z oboroženo silo. V imenu človečanstva in pred vsem svetom izjavljsm, da se Cehi In Slovaki ne bodo nikdar odpovedsll svojim pravicam in da bodo vztrajali v borbi za svobodo, iz tegs rszlogs apeliram na vas, ne priznajte tega ropa in zločina." Waefclflgto*. O. IS. marca. — Vladimir Hurban. češki poslanik v Wsshingtonu brez dežele, se je uprl odloku iz Prage, di mor« iproUU tvoj urad repre- 20. MARCA ovice Slovcnij« RAZNE NOVICE Ljubljana, dne 6. marca. I ^„pomladansko vreme smo '^februar. Sonce je po- riJo ves »neg, tudi v odsojnih h «a je topli zrak pobral Travniki so dobi^živo „barvo, popje drevjFse je PLfc po gozdnih robovih se «tirajo modre preproge po-iiskega žafrana, po kate-letajo že čebelice, a jih vča-mrili veter le ohromi, da ob-.i in ne morejo nazaj v panje, (tivolski park so prinesli že vr-klopi, da lahko posedajo tki in mamice z otroki na J Zgodnji sprehajalec pa ,|ihko sliši prepevanje ptičev, ,ge oglaša in z juga se je baje ¿Jo ie nekaj ptic selilk. V jb: pravo pomladansko vre-j! Še štirinajst tako lepih dni, bo tu prava sončna pomlad. [Kmetje pa so si želeli, da bi 110 še nekaj snega z mrazom, # za slovo, vsaj za teden dni, ¡¡i Če požene žito in ga nato eneti slana, napravi lahko o-ano škodo. Ini včeraj se je jilo. Naproti jasnim, sončnim em je včerajšnji dan vstal cen, oblačen, visoka megla je tirala vse nebo, pihal je mrzel 1 in popoldne je začelo iz ob-o\ snežiti. Snega je bilo sicer toliko, da je malo zmočil tla, k vec, a verjetno ga je padlo g v planinah, kajti ta popol-nam je prinesel mraz in če itospet kmalu jasnih, sončnih li, bomo še nekaj časa občutili »ki mraz in meglene dni. To-i pomladansko snovanje v zem-pod lubjem dreves, v živalih žuželkah pa tudi v človeku dalje in bo zmagalo. Saj z lepo drugo polovico zime 111 v dneve meseca marca, ki i vendar zakoniti pričetnik po- Kviemu notranjemu ministru, ij predsedniku senata dr. Ko-u, je mestna občina ljubka podelila častno meščan-o in mu je bila ta diploma in no darilo (stolp z zmajem v *>nu, znak Ljubljane) izroče-pred tednom. Navzoč je bil ntni »vet z županom, ki mu »posebnim nagovorom izročil Plomo. Častno meščanstvo, ki je ista mestna uprava pred m podelila tudi Otonu 2u-je znak posebnega odli-«nja, in župan dr. Adlešič je nojem govoru poudaril, da je • Korošec od vseh odlikovancev f *jbelj vreden tega odliko-■M- V svojem govoru je žu-"i Adlešič dejal, da je edini *ram Slovenije: dr. Korošec. • V brzojavnem izročilu, ki ga «¿»vila "Prosveta" o sprejo beograjske vlade, je ti-"n* agencija navedla, da je fcvi vladi tudi nekaj Hrvatov. J« res, toda pripomniti treba, menda ves čas od diktature » dalje ni bilo nobene vlade, bi v njej; sedel kakšen Hr-â,i pa tudi opolnoma Ignoriral načela, ki Jih je sam o-dobraval In podpiral, On Je sve- čano izjavil, da so sudetski kraji vse, kar zahteva, in da sploh ne mara Cehov in Slovakov v okviru nemške države. Ali se moramo sploh še zanašati na garancije in svečane • obljube, ki prihajajo lz Berlina, ko pa vsa znamenja kažejo, da hoče Hitler dominirati vso Evropo." Chamberlain je dalje Izjavil, da se bo Velika Britanija borila proti vsakemu, ki bi skušal dominirati svet s oboroženo silo, obenem pa je izrazil upanje, da bodo na njeni strani vse druge drŽave, ki cenijo svobodo. Vojna med Japonsko in Rusijo? Parlament dovolil dodatno vsoto sa ojačanje armade Tokio, 18, marca. — Japonski parlament je včeraj dovolil dodatno vsoto «42,584,568 za oja-Čanje oborožene sile. Armada bo dobila 122,930,152, bojna mornarica pa $19,654,416, ftanghaj, 18. marca. — Japonska Je pričela pošiljati vojaške čete na otok Sahalln in v Mandžurijo, ki meji na Sibirijo. Gibanje Japonskega vojaštva je posledica spora med Japonsko In sovjetsko Rusijo glede pravice Japonskega ribolova v ruskih vodah. Zunanji opazovalci Iz tega sklepajo, da se Japonska pripravlja na vojno s Rusijo. Dve japonski diviziji, okrog 40,000 mož, sta dospeli na SaHa» lin. Polovica tega otoka Je pod kontrolo Ja|M>nske in druga polovica pod kontrolo Rusije. Nadaljnji dve japonski diviziji sta bili poslani v Mandžuriio, RaŠin, pristanižčno mesto v Koreji, je zaprto vsem tujim ladjam. To mesto leži v bližini Cangkufenga, kjer se Je zadnje |H)le(Je vršila vroča bitka med Rusi in Japonci, v kateri so bili slednji teiKtni. Promet na železnici, ki spaja Mančuil s Harbi-nom, Mandžurija, Je bil deloma pretrgan zaradi gibanja japonskih čet. PROSVETA Zanj se j« icdaj začel boj za biti ali ne biti, b"j. ki jra je moral neizpodbitno izgubiti! Od vsega začetka ji je povzročal težave. Potuhnjeno je opazoval, kako je nama od sebe začela uvajati v pisarni nov red. V vrste je postavljala razmetane mape papirja, preuredila je marsikaj, kar je že leta trdovratno pričalo o zaprašenem življenju v pisarni. Togoten je stiskal pesti, a toliko poguma ni imel, da bi se uprl njeni, samo po sebi razumljivi in neprisiljeni preprostosti. Naslednje dni je stal na vsaki pisalni mizi šopek cvetlic, ki ga je uredila Klari na roka. Clas-sen, poslovodja, je veselo kimal. "Dobro, dobro ste to napravili, ugaja mi," je mrmral predse. V Klemmu je vrelo, kaj si neki to dekle domišljuje? Cvetlice pisarno! Kaj takšnega še ni doživel. In šef to še trpi! Saj to je očitno, da so vsi proti njemu, hočejo ga zgnesti. In knjigovodja Klemm je sunil s peresnikom v črnilnik tako, da se je pero zlomilo in na sredo knjige je padla velika, debela packa in ga je v svojih obrisih gledala kakor peklenšček, Klemm, kmalu . . . ali ne razumeš? In ko je v odmoru zašumel papir, je Klara vsakemu postavila na pisalno mizo skodelico kave. Sla je celo k poslovodji Classe-nu in ga je vljudno vprašala, če tudi on želi kavo? In ta ni rekel ne, v veliko presenečenje knjigovodje, temveč je zadovoljno odobraval to uredbo. Samo po sebi je razumljivo, da bo kavo plačalo podjetje in gospodični Klari naj da denar gospod Klemm. Klemm se iti dotaknil kave. Skodelica je stala opoldne, popoldne in še zvečer polna na njegovi pisalni mizi. Samo smešna, o-troAka kljubovalnost je . bila vzrok njegovi odklonitvi. Vse v njem je bilo v neredu. Klara je kmalu čutila, da njegova zagrizenost in hladnokrvnost veljata samo njej. Zaman je iskala vzroka, a kmalu je bil zanjo le smešen čudak in je najbolje, da se mu človek ne približa. Tako so minuli tedni. Svet ni padel s tečajev in mlada moč pri Classenu ni ničesar iztrgala iz rok knjigovodje Klemma. Nič manj ni imel dela in pisalni stroj gospodične Klare kljub temu ni bil nikoli tiho. In nekega dne je pogledal odkrito v oči osovraženega dekleta,,ki se je proti njej svoji zagrizenosti še zmerom boril. Takrat f je njegovo dušo pretresel vihar; sram in prebujenje sta rodila spoznanje. Saj vendar ni prišla zato, da bi njega izpodrinila In odgnala. Vsak je imel tukaj svoje delo. Bil je prav tako važen v podjetku, ka kor pred desetimi ali petnajstimi leti in nihče ni bojeval proti njemu skrivnega boja s sovražnimi načrti. To je bila le posle dica njegove domišljije. Trajalo je nekaj dni, ko je o-sramočen ugotovil, da že skoraj deset let nosi isti suknjič in v njem tiči že prav tako dolgo sam, nespremenjen. Cas je kratko in malo pri tolikšni vnemi in dolžnosti obstal. Ni bil Več Klemm. knjigovodja, postal je u ra. In Klemm se je samega sebe prestrašil. V njegovi duši je na lepem vzpamtelo nekaj vročega izgubljenega in odloženega, kar je hotel zdaj poiskati, kar je nekoč zakopal vase. Tako je prišlo, da je knjigovodja Klemm lepega dtfe v veliko presenečenje svojegs tova riša gospodični Klari prinesel velik šopek cvetlic. Ničesar ni rekel, kajti pri tem ga je nekaj stisnilo v grlu. Klara je pa ta koj vedela, da je to prošnja za odpuščanje za vse storjene kri vice. Smehljaje se je zahvalila. Knjigovodji Klemmu je pri tem postalo v resnici toplo pri «rtu. Pozneje je {udi asm prosil za skodelico ksve In je zsčel govoriti in se smejati. Pri tem se je na le|iem čutil posebno svežegs. srečnegs in zado\ oljnega. Samo nekaj časa je še trajalo in knjigovodja je našel pot k sebi. Vrgel je od sebe vse breme svojegs sira. Spoznal je. da ni odveč. In da ima tudi delo vso pravico do lepote. PONDRUEK. VRHNJA PLAST AN sle le narečtM PreaveU aH Mladinski II«! mjraii prijatelje sH oomdnlk« v áe»er1aeT Te je edini dar trajne vrsin—U. ki ga sa »al denar lakko pattjete mj ? 'Prenehaj a preklinjanjem Rooaevelta in poljubi svojo ljubico!' Ljubezensko pismo Napisala Yvea Florennova ki je bilo povrhu še grdo. Takole živeti dvojno življenje.! S tujcem, s sovražnikom je živela! Le kako ga je mno. Videla je vse kakor ■ pajčolan, osramočena, le poi je razločila predmete v sobi, bljsnega moža. Videla je njeffl obraz, a popolnoma brez skrivi sti. Uganka je bila le ona HUMOR Ta pa zna ... V restavraciji sedi gospod pri jedi pije vino. Komaj si toči prvi kozarec, ko opazi vinu plavati muho. Vino zlije i krožnik, pokliče natakarja ini ogorčen pomoli krožnik pod nt Z neštevilnimi opravičili mu pi neso novo steklenico. Vso za< vo opazuje neki gospod pri soi dnji mizi. Stopi h gostu in reče: "Ali bi bili tako prijazni in mi posodili muho za kakAne p ure?" « Nerodno' Nikdar se tako ne razburji te! Morebiti je pa dama z bei do 'slepar* mislila svojega spi mljevalca." "Nikdor ne! Poznam ga, u dostojen človek je." • Prepričan je "Ali ste prepričani, da boi moji hčeri lahko izpolnili herno željo?" vpraša oče snu ca. "Kajpak," odgovori ta, "ur Čno mi je rekla, da hoče san mene in nič drugega na svetu . . . e V muzeju Farmar iz province «i ogledi je s svojo ženo muzej v Ni Yorku. Pred neko Tizianovo i ko obstane in ogorčen meni: "Ničesar nima obleči, a sliki ti se da — takšne lahkomiseln ženske." Najzanesljivejše dnevne lavake vesti so v dnevniku "P* sveti." Ali jih pitate vsak to* Jean ni maral, da je kdo brskal po predalu njegove pisalne mize, tudi takrat ne, če se je predrz-než imenoval Marija. Pa ne, da bi morebiti kaj prikrival, pred svojo ženo pa še celo ne. Kadar je pa Marija iskala svinčnik ali-beležnico, je pustila takšen nered, da se je njen možiček s svojim smislom za red kar zgrozil. To pot je pa kratko in malo potegnila ves predal ven in si ga položila na kolena — v trenutku pa, ko je hotela predal vrniti na prejšnje mesto,"je padlo pred njene noge rumeno pismo. Pobrala ga je in ga pogledala. In ves svet se je zrušil! Marija je onemela. Nastopila je velika praznota, črn oblak. I Nekaj minut poprej je ljubila Jeana in on je ljubil njo. Le kako je mogla verjeti v njegovo ljubezen, ko je dobil to pismo pred tremi meseci, torej le nekaj tednov po njuni poroki? In kak šno pismo! Moj Bog! Ta strastni, ognjeviti ton, a tudi pol zaupanja. vdanosti in nežnosti — skratka, ljubezensko pismo, ki bi ga mu lahko napisala samo Marija. Jokala je. Kmalu nato je pa njen užaljeni ponos krenil drugo smer. Ker je ljubila iz vsega srca, je tudi terjala prav takšno povračilo. Da bi ga va rala? Cemu, saj je sploh ni ljubil! Da bi ga umorila? Ko se bo vrnil in ko mu bo vse zalučala v obraz. A s čim? Kupila bo samokres. Ta strahoviti sklep ji je dal moči. V zmešnjavi tega, kar se je zgodilo, vendar nekaj, česar se je mogla okleniti — kazen, maščevanje. Neka pomirjevalna vročica jo je vso prevzela. Kljub temu — mislila je. da tega ne bo prebolela. Takrat je H pa tudi že zaslišala škrebljanje ključa v ključavnici. Ta skrivnostni ropot ključa, ki ga je snoči še vsa srečna pričakovala, ji je danes prizadejal nezaslišano bolečino. Solze so se ji vlile po licih in na lepem se je čutila popolnoma šrbkp. Vstopil je. jo pogledal. saj je bilo vendar nemogoče. da ne bi uganil? A ne. Veselo je stopil k njej, jo objel, smeje se je sedsl v naslanjač. Tako malo si je storil is nje, je ugotovila, da niti o|>azil ni. kako se do smrti muči. Ta njegova sigurnost jo je nekoliko odbila, da je njena bolečina «kopnela in morala se je premagovati, da mu ni zalučala v obraz svoje sovraštvo in svoj zasmeh. te prvi večer je bil mu«Vn. V bodoče se ji je zdelo tO potvorje-no življenje trpko pomirjenj*. Jeana je pač pričakovala z istim nemirom kakor poprej, a samo is naslade nad hlinjenjem. Ni se spremenil. Zaksj bi se tudi spremenil? Bil je kakor po*ast. Kdo le je bila Zofija? Noliene ženske ni p<»znal s tem imenom, j««»»»»»»».................................... naroČite si dnevnik prosveîo Po sklepa 11. redne k coread Jo se lafcfcs ssreél as Ust ProsvsU la prüteje «dea. dva. tri, fttlH sH pot llsaev Is eae drsliso k «si asrsí-nlnl. List Presveta stsae ss vse snake, se lisas sU ao¿laae N* <• •ao letao naro¿nlno. Ker pa élanl le ptalsje prl sseameats II.* » tednik, se Jim to prllujs k aaroénM. Tere) ssds) al vrseks, rs& « Js llst predr.f ta llaae 8NPJ. List Presveta Je vela lastalsa Is gotovo )e v vsakl drsiinl nekdo. kl M rsd «tal Ust v»k dsa. Ctu 11«tu Proovota je: Za 7,«Iru*. drlav« Is Kanado. $Mt 1 tednik la. .............4.SS 2 tednika In............t.SS 3 tednike ta............ S.4S 4 tednike In............ l.fS & tednikov Is........... nII Ea Cicero In CMeago k 1 tednik la........ I tednika la....... I tednike la....... 4 tednike la....... I tednikov la....... 17* . I* . M* . M» . t» . 1* Zs Evropo Je...i........$f.S# Izpolnite spodnji kupon, pri loti U potrebno vsoto densr|a sli M*" Order v pi»mu in oi naročite Proovoto. Met. kl )e vala lastaias. Polosnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh llanov preaehs biti ¿¡s« SNPJ. ali če m preseli proč od drnlia« in bo sahteval a« «"J lut tednik, bode moral tisti ¿lan Is dotilne drsllno, ki Je tako »kop"« naročena na dnevnik Proaveto, to takoj nasnanitl opravnlitvu li»ts. In obenem doplačati dotično vsote liste Proevota. Ako tegs s« •tori' tedaj mora upravailtvo tn listi datum se to vsoto naročniku. PR08VKTA. 8NPJ, ISST He. La irada lo Ave. Cfcleeg*. lit Pri lojeno pottljam naročnino se Hat PreaveU vsoU $..»••.•••• D »«•....................................Cidre*"*........ N oslov ......................................................... UoterHe tednik in rs pripUite k moji Mračni»! ad sledeh me|e draiino: ( t).......:.................................ČL dre* vs * ....... »>........................v...............Ó. êrwktwB * ....... ................................Ö. érwHwB «........ I)........................................ ČL dre*va * ....... .............................. ........................... Nov asrWnik................ In Gert. Srce se ji je skrčilo. Obšla jo je naravnost telesna bolečina — obup, odpor, tako globok, da so ji malone pohajale moči in da je bila docela ravnodušna za vse. Tisti strašni zadnji dnevi v Kristijaniji ž njim- Naposled se je morala vdati. On pride v Kopenhagen. Morala mu je obljubiti, da se bo naselila kje na Danskem, na deželi,, kjer jo bo lahko obiskoval. Sam bog si ga veti i, ali bo kdaj mogla napraviti konec tej stvari. - Na Vse zadnje ji pač ne bo kazalo drugega, ko da mu prepusti otroka, sama pa odide od njega. Zakaj, vse tisto, kar mu je pripovedovala, kako se veseli in tako dalje, je bila sama laž. V Tegnebyju so jo res pogosto obhajala taka čuvstva, kajti tam je mislila samo na to, da bt/1« njen otrok in ne njegov. Ce pa naj bi bil živa vez med njo in njeno sramoto, potem ga za nobeno ceno ne mara obdržati, fyaj bi ga morala sovražiti — že zdaj ga je mrz^la, če je j »omislila na zadnje dni v mestu. Bolestno jioželenje, da bi se iz dna srca raz-ihtela, jo je minilo. Začutila se je vso mrtvo in trdo, kakor da syoj živ dan ne bo mogla več jokati. Cez teden dni je prišel Gert Gram. Ona pa je bila tako utrujena in ravnodušna, da se je zlahka delala dobre volje. Ce bi ji bil predlagal, naj se preseli v njegov hotel, bi se preselila. Pregovorila ga je, da je šel ž njo v gledališče, da sta zunaj večerjala in da se je nekega dne, ob lepem vremenu, popeljal ž njo v Krendesborg. Videla je, kako dobro mu de, če se je delala čilo In svežo. Ničesar ni premišljala več. Brez napora je lahko zatrla vsako svojo misel. Njeni možgani so bili v resnici docela izčrpani. Kot trajen, svareč spomin ji je bilo samo to, da so ji prsi do bolečine nabreknile in da jo je steznik oviral. Jenny se je nastanila pri neki učiteljski vdovi v vasi na Vestsjaellandu. Gram jo je pospremil tjs, zvečer pa se je odpeljal nazaj v Kopenhagen. Tako je bila končno sama. Stanovanje je najela na slepo srečo. Za časa njenih študij v Kopenhagenu je bila nekaj dni s svojimi tovarišicami v tej vasi; jedle so v krčmi in se kopale ob sipinah. Spominjala se je, da je bilo tam lepo in ko se je na njen oglas ponudila tam neka gospa Rasmussen, da je pripravljena sprejeti mlado damo v blagoslovljenem stanju, je pristala. Prav za prav se je dobro počutila. Res, da je stanovala vdova v neki borni, umazani, silno majceni rumeni hiši, zgrajeni iz opeke, nekoliko izven vasi ob deželni cesti, ki se je vila v«a prašna in brez konca med odprtimi, lepo obdelanimi polji. Jenny pa je imela rada svojo sobico z ftivoftiodro tapeto in z litografijami po Kxnerju na stenah, z belimi kvačkanimi pr-tički vseokrog, na postelji, na ameriškem gu-galniku in na predalniku, kamor je gospa Rasmussen ob njenem prihodu postavila velik šo-pek rož. Zunaj pred obema okencema se je vila mimo hiše deželna cesta. Na vrtičku pred hišo so cvetele vrtnice, gersnije in divji nagelj, ne meneč se za ves prah, s katerim so bili posuti kakor s pudrom. Onkraj ceste se je sredi njiv -dvigal gol grelien holmca. Kameniti naaipi, ki so se jim |m> pobočjih šopirile med robidovjem sršsste jarkobarvne jeaenake cvetlica, so delili grič \ bela strnlšča, plavozelena replšča In rja-voselene travnike, otidane z zobčaatim, razmr-šenim vrbjem. Kadar je iz Jennyne čumnate izginilo večerno solnce, je zažarelo nebo rdeče in zlato vrh holmca in nad redkimi vrbovlm! vejicami. Za njeno izbo je bila otroško majhna kuhinja z rdečimi tlemi, zroč na dvorišče, kjer so kokiMiakale vdovi ne kokoši in grulili golobje. Majhna \eža se je vila skozi vso hišo. Onstran nje je imela gospa Rasmussen svojo izbo s cvetlicami na oknih in s kvačkanimi prti vsepovsod, s svetlotiski in fotografijami po stenah, majhno knjižno omaro z verskimi knjigami. vezanimi v črno lepenko, nekaj letnikov "Frema" in z Gyldendalovo serijo v krasot ni izdaji. Zadaj pa je bila sobics, v kateri je bil srak zmerom čudno zatohel in ves nasičen z nekim nedoločnim duhom, dasi ne je vsa kar k*»ket*ia od snage. Tu je spsla ona sama in m mogla slllsti, če je njena najemnica onstran hodnika prejokala noč za m»čjo. ._ > ' - • ffli Sicer pa gospa Rasmussen ni bila tako napak. Velika in mahedrava je v nekakšnih klo-bučevinastih brezpetnikih tiho smukala naokrog. Njeni dolgi, rumeni konjski obrsz je kazal pod sivo izprepietenimi lasmi, ki si jih je v šega vem majhnem loku česala preko ušes, zmerom enak zaskrbljen izraz. Govorila skoraj ni nič, kvečjemu da je kdaj malo v skrbeh povprašala, ali je gospodična zadovoljna s hrano in sobo. Tudi če je Jenny po kosilu kdaj pa kdaj sedla s svojim ročnim delom h gospe Rasmussen v družinsko sobo, sta obe molčali. Jenny ji je bila zlasti hvaležna za to, ker gospa Rasmussen ni nikoli omenila njenega stanja;' le enkrat, ko je Jenny odšla ven s svojimi slikarskimi pripravami, je boječe vprašala, ali gospodični ne bo škodovalo. Prvi čas je vneto delala, stoječ za kamenitim nasipom s svojim slikarskim stojalom, ki ji ga je ostra sapa hotela malpne odpihniti. Pod nasipom se je razprostiralo orumenelo strnišče v nedogled segajočega repnega polja tja do barja, kjer se je belil suhopernik vzdolž plavih vodnih lukenj in so ležale kopice žametnočrne šote po sočnozelenih travnih tleh. Za močvirjem se je vil valovit svet z zelenimi repišči, travniki in požetimi njivami rži, s pobeljenimi kmečkimi poslopji sredi bujnih temnozelenih gajev—vse tjá do svežega, sinjega fjorda. Obala je v lokih in pomolih z belkastožoltlm peskom ter nizko orumenelo travo segala v morje. Proti severu je padsl holmec ves rjav od rese, z mlinom na veter na vrhu, v strmih, rumenih sipinah na odprtem polju, kakor so pač zapluli oblaki preko praznega, večno nemirnega neba. • Kadar je bila Jenny trudna, je legla ob nasipu, zastrmela v nebo in preko fjorda. Dolgo ni mogla vzdržati pokonci, to pa jo je samo priganjalo, da je še bolj delala. Dve manjši sliki je izgotovila na vrhu okopa in bila sama zadovoljna ž njima. Eno je napravila spodaj v vasi, tam, kjer so stale okrog žametnozelenega vaškega bajarja belo popleskane hiše, vse obdane s plezalkami in georginami. Njih slamnate strehe so se vesile do šip na oknih, rdeča opečna cerkev je dvigala svoj zvonik s stopničastim nad-zidkom visoko preko listnega obilja župnikove-ga vrta. Nervozno pa jo je delalo to, da so prihajali ljudje k nji in jo opazovali pri tfelu; belolasi fantički so v celih gručah postajali o-krog nje, ko je slikala. Ko je bila nato slika končana, se je spet preselila na okop, proti morju. Nato pa je v oktobru pričelo deževati—lilo je teden dni ali dva. Tu pa tam se je malo zjasnilo, kalna, rumena proga luči je zaplula med oblaki preko holmca z otožnim vrbjem; luže na cesti so se zalesketale za nekaj časa. Zatem pa je znova pričelo deževati. Jenny si je izposodila od gospe Rasmussenove knjig in si dala pokazati vzorce vezenih čipk na njenih zastorih. Pa s tem ni bilo bogve kaj, ne s čltanjem ne z veienjem. Ves božji dan je posedala na gugalnlku ob oknu in ni bila niti zmožna, da bi se spodobno oblekla, marveč je kar v svojem izpranem kimonu smukala sem pa tja. Grozno Je trpela pri tem, da se je njena nosečnost čimdalje bolj jasno prikazovala.' i Tedaj Je Gert Gram najavil svoj obisk, le dva dni nato ae je pripeljal zgodaj zjutraj v sil-ni plohi. Ostal je teden dni, stanoval v Kolodvorskem hotelu pol milje odtod, a je bil po ves dan zunaj pri nji. Ko je odhajal, je obljubil, da kmalu spet pride, nemara že čez šest tednov. Jenny je ležala pri prižgani svetilki in bedela. Vedela je samo, da tega ne more več prenašati. Bilo je pregrozno. Neznosno je bilo to, vse skupaj—od njegovega prvega, sočutja polnega, skrbnega pogleda, ko jo je zagledal v njeni novi temnoplavl, Iscela napravljeni obleki, ki jo je sešila šivilja na vasi. "Kako lepa al," je rekel ter menil, da Je podobna madonl. Prekrasna madona. O dal—Njegova obzirna laket okoli njenega života, njegovi dolgi opresni poljubi na čelo—bilo Ji Je, da bi umrla od sramt^-Oli, kako Jo je mučil s svojo ljubečo skrbjo sa njeno zdravje, z opomini, naj skrbi, da se bo dovolj rszgibala. Ko Je nekega dne nastal premor med dvema plohama, jo je tiral s seboj na sprehod in ons se mu Je hočeš nočeš morsla obesiti ns roke in se opirati na njegovo laket.— (Dalje prihodnjič.) Nova moc Krnnl llermann Plrkmt« '/. utrujeno kretnjo je zaprl knjiguv<*lj* Klemm vrata za se-ImiJ. i.aatnik |M»djetje (Massen mu je ft|K>r ne dam, ne. raj ti grrm sam! Iloni Ar našel kje kakšno me^k a. tukaj ne ost nem, ti» ho prišla kakšna mlada stvar!" T Nasproti devetnajst letati, sv li drklici Klari, ki mu je prvega prijazno jomtdila roko v pozdrav. je stal takoj \ začetku poln «ovrsMvs tn neodobrava-nja. Vse na njej je kipelo naravne in neizumetničene svetosti, a Klemm tega ni hotel videti. SIGRID UNDSET: ENN Y ROMAN / oliovfiiii & ffl91 A It) f éch i