Slev. 3i.
Posamezna številka stane 1 Din.
V Unïiaii, v pele'! ar 9 lelrarn 1923.
Leio Ll.
bs Naročnina_
za državo SHSi
do preklica: a) ro po ti теввбио Din K k dostavljen na dom
mesečni...... 12
za inozemstvo:
me-ton» ....... 01 2Ï
ss Sobotna izdala:
t JngjBlaviJt.....d o 20
v inoremsun ..... „ 40
NesËBiiriiiïfcttffil
S43T Uredništvo ,e v Kopitarjevi alici 4:er. 0/UL ko. opisi »e ne vračajo; ne'r.n liana pismr ee bi »prejemalo. Uredi. itleL ei». SO, oprava, âtv. 326.
ss Cono inseratomzoK
Knostolpn* leidaa vna mali oglasi po Dla.1'— <o Din. 1*50, veliki oglasi nad 4S mm vW liao po Dia. i —, poslana tdL po D b. i —.
Pri voč|em aarofttle p on sat
Izhaja vsak dan imemit nonedei)ka In dneva po pr«** ntkn ob 5. nri zlatraj.
Oprava jo v £»pllar|eri ul.3. — Raćoa poitae bran. l|akl|aa«ke it. 690 iu niročaiao m it 34S ва oglase, »greb39.0lt si rajev Л>83, ргаПе1в douai- 24.797
Kooec barantanja.
»Jutranje Novosti« 8. t. m. prinašajo tole izjavo; »Z ozirom na tcndencijozne in izmišljene vesti, ki jih objavljajo razni demokratski listi, predvsem ljubljansko »Jutro«, o nekakem paktu med N. R. S. in Nemci, izjavlja glavni odbor Narodne radikalne stranke v Belgradu, da so vse tozadevne vesti premišljena volivna agitacija nasprotnikov Narodne radikalne stranke, ki hočejo na ta način ovirati krasni razvoj in napredek Narodne Radikalne stranke v Sloveniji.<r
Pustimo na stran »krasni razvoj in napredek« radikalne stranke v Sloveniji in si oglejmo rajši »Deutsches Volksblatt« od taistega 8. februarja, kjer v uvodnem članku beremo, da je nemška stranka v Jugoslaviji postavila samostojno listo. Če ta članek potem pazljivo prečitamo do konca, najdemo v njem več ali menj izrecno sledeče povedano: da so Nemci imeli v Jugoslaviji tri poti na razpolago: 1) ali /sak zase glasovati za katerokoli izmed jugoslovanskih strank, 2) ali vse svoje glasove združiti na eno samo jugoslovansko stranko ali pa 3) postaviti samostojno nemško listo. O prvi poti pravi nemško glasilo, da bi ne bila prinesla koristi ne enim ne drugim, ker bi si Nemci na ta način ne mogli izvojevati nobenih koncesij niti bi si bile jugoslovanske stranke veliko pomagale z nemškimi glasovi, ki bi se bili nekako sorazmerno enako porazdelili med vse. O drugi poti »Deutsches Volksblatt« molči, kar je jako važno. Govori le o tretji, ki da je za Nemce najugodnejša, ker bodo spravili v parlament svoio delegacijo, napram kateri bodo morale jugoslovanske stranke zavzeti svoje stališče.
Iz tega se čisto jasno razvidi, da se druga pot, o kateri nemški list jako modro molči, ni posrečila, to je, da se Nemci in radikali niso mogli zediniti jjlede pogojev, ki bi sc bili morali izpolniti, da Nemci kompaktno oddajo svoje glasove za radikalno stranko. Iz tega torej se je rodila izjava radikalne stranke, kakor jo beremo v »Jutranjh Novostih.«
Kolikor je nam znano, se je med Nemci samimi, ki kaj dajo na svojo čast, dvignil hud odpor proti paktiranju s tako koruptno in centralistično stranko, kakor je srbska radikalna stranka. Nemci imajo iz gospodarskih razlogov ravnotako malo povoda podpirati centraliste kakor Slovenci, tem-manj, ker bi se v Sloveniji s takim paktom osovražili pri ogromnem delu slovenskega ljudstva, med katerimi živijo in ki jih smatra danes za enakopravne državljane ni živi ž njimi v popolnem miru in složnosti, brez vsake sovražne osti. To je tudi v gospodarskem interesu Nemcev.
Nemci v naši državi so dovolj trezen element, da znajo presoditi, da bi jim pak-tiranje s centralisti konečno ravnotako škodovalo, kakor kakšno pangermansko gibanje, zlasti če bi z vsenemško tendenco združevalo s pomočjo kake vladne stranke tudi agresivne namene proti drugim narodnostim. Zato se je med njimi samimi dvignil odpor proti pogodbi z radikali kakor prej proti vabam demokratov. Ako bi bili voditelji Nemcev tak pakt sklenili, bi bili ostali njihovi voditelji precej osamljeni, obrtni in trgovski krogi bi se bili od njih oddvojili.
Ni brez zanimivosti, da so iskale zveze z Nemci ravno tiste stranke, ki po svojih načelih ne poznajo in ne priznavajo nobene enakopravnosti in vodijo politiko z nasiljem. Zato bi bila pogodba Nemcev s kako tako stranko samo enodnevnega pomena. Pogodba bi se kvečjemu držala, dokler bi kazalo to strankarski konjunkturi dotične stranke, najbrž pa sploh ne. Gotovo je, da hi radikalna stranka ne bila držala pakta, kakršnega je sklepala. Ne demokratov ne radikalov ne vodijo pri takem paktiranju načela, ampak samo trenutni strankarski interesi, za katere so voljni prodati vsa načela, ki jih proglašajo kot sveta.
Kai smešno je Izgledalo razburjenje demokratov nad paktiranjem radikalov z Ncmci, ker so ravno demokrati že davno pred radikali poizkušali isto, oa brez'tsppš-no. Sedaj, ko je demokratska stranka v
Sloveniji v agoniji, so hoteli izrabiti meše-tarenje radikalov v svoje strankarske namene, so poslali »Orjuno« na ulico, da bi raznalila nacionalne strasti in ustvarila razpoloženje za umirajočo demokratsko stranko pri volitvah. Zato ne dvomimo, da je demokratsko časopisje dsjnnsko pakti-ranje radikalov z Nemci predstavljalo svo-
jim čitateljem namenoma v drugi luči in ! tudi z izmišljenimi pogoji.
Eni in drugi, rad'kali in demokrati, so enakovredni bratci, brez načel, zgolj ko-njunkluristi, in naloga vsakega poštenega človeka ''e. pomagati da eni kot drugi čimprej izginejo s političnega nozo-išča, v blagor ljudstva in vseh državljanov.
Sofija, 8. febr. (Izv.) Predsednik parlamentarne ankete za obsodbo bivših ministrov Kosta Ilev ie izjavil, da je komisija končala svoj posel in bo med 10. in 15. februarjem izročila ves material sobranju.
Vrhovno kasaciisko sodišče je objavilo izid ljudskega glasovanja za ali proti obsodbi ministrov. Izid glasovanja je sledeči: Ivan G e š o v : za obsodbo je gla-
sevalo 681.970, proti obsodbi 251.175: T o-d o r o v : za obsodbo 682.007, proti pa 251.350; Da ne v: za obsodbo 682.038. proti 251.121; general V a s o v : za obsodbo 681.680, proti 251.715; M al in o v: za obsodbo 682.513, proti 251.523; Danilov: za obsodbo 681.519, proti pa 251.703. — Sobranje bo izreklo končno obsodbo.
Zveza med radikali in »Narin^vci«.
Belgrad, 8. febr. (Izv.) Pokrajinski namestnik Ivan Hribar je obiskal več članov glavnega odbora radikalne stranke. Po njegovem poročilu bi bili pristaši Narod-no-napredne stranke pripravljeni glasovati za radikalce, ako bi kandidiral on sam
(Hribar). To pa da je nemogoče radi njegovega dostojanstva. Zato je predlagal, naj se najde za kandidata primerna oseba, za katero bi bili pripravljeni glasovati tudi ; pristaši Narodno-napredne stranke (t. j. I skupina okoli «Slov. Naroda«),
Hribar Išče zaščite pred Orjimo
Belgrad, 8. febr. (Izv.) Pokrajinski namestnik Ivan Hribar, ki je včeraj dospel v Belgrad, je bil danes sprejet od notranjega ministra, kateremu je poročal o zadnjih dogodkih v Celju in o akciji orjuncev proti njegovi osebi. Notranji minister je pristal na to, da se že sedaj — pred razpustom nacionalistične organizacije — naj-odločnejše postopa proti krivcem in končno, da se takoj uvede stroga preiskava proti dvojici, ki je prišla k Hribarju in mu prebrala znano grozilno izjavo.
Belgrad, 8. febr. (Izv.) Danes so se po Belgradu razširile vesti, da je italijanski parlament odklonil ratifikacijo rapallske pogodbe. Te vesti so povzročile silno razburjenost. Poudariti je treba, da te vesli nikakor še niso potrjene. Značilno pa ie, da zunanji minister dr. Ninčič danes ni nikogar sprejel in je bilo javljeno, da je — obolel.
Francija za pogajanje z Nemčijo
London, 8. febr. (Izv.) Poroča se, da je Francija pripravljena izprazniti ruhrsko ozemlje in dovoliti Nemčiji dveletni moratorij pod pogojem, če Nemčija najame posojilo v znesku 6 in pol milijarde zlr.tih mark in od tega takoj plača na račun reparacij 2 milijardi zlatih mark.
FRANCZI PREVZEMAJO UPRAVO ŽELEZNIC.
Diisscldorf, 8. febr. (Izv.) Vse železniško omrežje v Pfalzi je prevzela francosko oblast v svojo upravo.
Pariz, 8. febr. (Izv.) Francoski minister za promet je po nadzorovanju železniške službe v zasedenem ozemlju izrekel francoskemu železniškemu osobju svoje priznanje. Francoska vlada bo ukrenila vse potrebne varnostne in gospodarske odredbe v zasedenem ozemlju.
FRANCOSKA VLADA NAMERAVA PREPOVEDATI NEMŠKIM MINISTROM POTOVANJA PO P0RUHRJU.
Pariz, 8. febr. (Izv.) Doslej potovanje v zasedeno ozemlje za nemške državne ministre ni bilo prepovedano. Vsled držanja ministrstva Cuno-jevega pa bo francoska vlada svoje držanje v ton oziru spremenila.
OSTRE ODREDBE FRANCOSKIH OBLASTI.
DSaseldorf, 8. febr. (Izv.) Vojaštvo, ki straži Železnice, je dobilo povelje, da na vsako osebo takoj strelja, ki se pojavi na železniških tirih, ne da bi javila spoznalni znak.
Turki so pripravljeni za separatni mir.
London, 8. februarja. (Izv.) Reuterje» urad javlja, da je turška delegacija v Lau-sanni dala sporočili lordu Curzonu, da je pripravljena pretresati angleške predloge za sklep separatnega miru med Anglijo in Turčijo.
Pariz, 8. februarja. (Izv.) lzmel-paša je izjavil tajniku konference v Lausanni, da konference še ne smatra za prekinjene. On da ie še vedno pripravljen na povratek.
RAKIC V BELGRADU.
Belgrad, 8. febr. (Izv.) Včeraj je došel semkaj šef naše delegacijo v Lozanni g. Ra-kić. Obiskal je snoči zunanjega ministra dr. Nincića in mu poročal o položaju, ki je nastal vsled prekinjenja lozannske konference.
Kazenske določbe za atentatorje.
Praga 8. febr. (Izv.) Zakon o zaščiti republike določa sledeče k; zni: Za telesno poškodovanje predsednika ali knkega ministra ječa od 1 do 10 let, za dejanski napad na predsednika ali člana vlade smrtna kazen, za poizkus napada pa dosmrtna ječa; za nasilne pokkiise za izpre-membo ustave, veleizdaja 10 do 20 let, za zaroto proti rep,;b!iki 5 do 10 let.
NOV MA2ARSXI POSLANIK V PRAGI.
Praga, 8. febr. (Izv.) — Novi mažarski poslanik Villany bo te dni izročil predsedniku Masaryku svoje poverilnice, potem ko je češkoslovaška vlada pristala na njegovo imenovanje.
DR. P.ASIN ZASLIŠAN.
Praga, 8. febr. (Izv.) Sodna komisija je danes prvič zaslišala finančnega ministra dr. Rašina. Po izgotovljenem zapisniku se je minister delj časa razgovarjal s komisijo.
ČEŠKA LJUDSKA STRANKA.
Praga, 8. febr. (Izv.) V Taboru je začelo izhajati novo glasilo ljudske stranke pod imenom »Taborsko«!
FRANCOSKO-čESKA TRGOVSKA POGAJANJA.
Praga, 8. febr. (Izv.) Pogajanja za spremembo trgovinske pogodbe med Češkoslovaško in Francijo se bodo pričela prihodnji mesec.
DOLOČBA ZA INOZEMSKE DRUŽBE.
Praga, 8. febr. (Izv.) Najvišje sodišče je odločilo, da se smejo inozemske akcijske družbe ustanavljati na Češkoslovaškem brez dovoljenja mnMrstva le kot družbe z omejenim jamstvom.
kmetijska družba in Gustav Pire.
Kar je bilo že dolgo javna tajnost, to je izbruhnilo na zadnji seji Kmetijske družbe v sredo. Izzvan vsled Pirčevih šikan, je vrgel glavni uradnik Kmetijske družbe na tej seji predsedniku družbe Gustavu Pircu v obraz očitek, da se jc Gustav Pire pod imenom Kmetijske družbe s prodajo salirp okoristil za c« milijon kron. Zasledovali smo stvar in ugotovili sledeča dejstva:
Iz knjig Kmetijske družbe je razvidno, da je Kmetijska družba pod svojim imenom za g. Pirca nakupovala od julija do decembra angleške funte in je vsota teh z voznino za galico in obrestmi narastla do zaključka leta na 083.584.78 Din. Od te vsote je pa g. Gustav Pire kril Je manjši del tako, da je ob koncu leta znašal njegov debet saldo 658.529.88 Din. Ta saldo se je pokril šele 12. januarja t. 1. Kmetijska družba je kupila majnika p. 1. 50 vagonov galice, od katerih si je družbeni predsednik Gustav Pire reserviral zase deset vagonov. Kakor je razvidno iz gornjega računa, je izrabil g. Pire družbeni kredit, da je mogel izvesti to špekulacijo. Vsa kupčija se je izvršila pod imenom Kmetijske družbe. Na ime družbe so bile kupljene devize, družba je izposlo-vala carine prost uvoz in vsa ta galica se je uvozila na družbino ime. Zase reserviranih 10 vagonov je g. Pire večinoma že prodal. Pri teh 10 vagonih bo zaslužil najmanj en milijon kron. Enako je že leta 1921 kupil od liandelsgesellsehaft, Graz, tudi deset vagonov galice, ki so se ravno tako uvozili na družbino ime. S to kupčijo se je okoristil za nekaj manj, kakor en milijon kron. Priobčujemo ta dejstva javnosti in ji pripuščamo sodbo, kako je zlorabljal ime Kmetijske družbe njen, od pristašev SKS izvoljeni predsednik, soustanovitelj in zaupnik SKS. Druge zanimivosti iz pašalika g. Gustava Pirca sledijo.
BwMr шеса Pašićem m Protićsm.
Izvrševalni odbor Protičeve skupine radikalov je pred dvema dnevoma redigi-ral oklic na narod, ki ga je podpisal Stojan M. Protič. Iz oklica posnemamo sledeče glavne točke:
1.	V vprašanju ustave je prišlo med Pašićevo in Protićevo skupino do d e f i -n i t i v n e g a razkola. Protič izjavlja, da on tega ni hotel, pač pa je hotel tako šef radikalne stranke g. Pašić, ki je izjavil v svojem volivnem oklicu, da ne mara ni-kakega kompromisa v ustavnem vprašanju in da hoče ostati na stališču neizpremenlji vosti vidovdanske ustave.
2.	Protič izjavlja, da je hotel doseči s svojo akcijo samo to, da si obdrži radikalna stranka v ustavnem vprašanju popolno svobodo. To je zahteval interes države In interes radikalne stranke. Toda tudi tega ni hotel g. Pašič.
3.	Kriza v radikalni stranki je torej načelna, nekoliko seveda tudi osebnega značaja.
4.	Zalo bo neodvisna radikalna stranko povsod postavila ali svoje kandidahie liste, kjer smatra to za potrebno, ali pa sporazumno z drugimi strankami, kjer ne bo nv>-goč sporazum z oficielnlnii radikali. Mi ne smemo dovoliti, da pridejo v parlament samo tisti radikali, ki se klanjajo Pašičevi diktaturi.
Oklic se končuje:
^Pred 40 leti je Narodna Radikalna Stranica po Nikop Pnšiču in po njegovih so-trudnikih in vrstnikih oznanjala, da je za osvoboditev In za ujedinjenje našega naroda neobhodno potrebno, da mora biti kraljevina Srbija demokratična in samoupravna država, da tako postane privlačna sila za ves naš narod. Po 40 letih pa izjavlja ta stranka in njen voditelj, da je narodna samouprava nevarnost za narodno in državno edinstvo ter da zahteva interes kraljevine SHS. da se vrnemo v reakcijo, namesto da izpopolnimo srbsko ustavo svobodo in samouprave. Leta 1809. so liberalni reakcio-narci dokazovali, da je za ohranitev dina-
Plebiscit za шШШш np^H^alriih ministrov v
Političen Ust za slovenski narai
stije Obrenovićev potrebna reakcija in njen pripomoček: batine! Leta 1921 in leta 1922 pa dokazuje radikalna reakcija vsem Srbom, da je za ohranitev narodnega in državnega edinstva potrebna vidovdanska ustava z njenimi elementi: z batinami, s puškinimi kopiti in bikovkami po ječah, z razbijanjem uredništev in s pretepavanjem onih, ki mislijo drugače kot reakcionarni demokratje in radikali. Na mesto starolibe-ralnih batinašev so stopili novi radikalski in demokratski batinaši. Zato je za ohranitev dinastije in države danes potrebna reakcionarna ustava in banda batinašev. Proti temu pa se morajo dvigniti vsi pravi radikali in resnični demokratje. — (Podpis: Stojun M. Protlč)
POPARJENOST V RADIKAL. STRANKI
Belgrad, 8. febr. (Izv.) Danes ob 4. uri popoldne je bila nujno sklicana seja akcijskega odbora radikalne stranke. Razpravljali so o odločitvi Stojana Protiča m o korakih, ki naj se uvedejo proti njemu Protićev sklep, da povsodi postavi svoje kandidate, je radikalne kroge silno vznemiril, ker tega nikakor niso pričakovali. Nekateri člani akcijskega odbora so bili za to, naj se najde podlaga, na kateri bi se sklenil s Protičem sporazum, večina pa je sklenila, da se proti Stojanu Protiću nadaljuje dosedanja taktika.
DIJETE ZA PREDSEDNIKE VOLIVNIH KOMISIJ.
Belgrad, 8. febr. (Izv.) Notranji minister je podpisal naredbo, po kateri bodo dobili predsedniki volivnih komisij po 120 dinarjev na dan, povrnjene vožne stroške po železnicah in ladjah in pa kilometrino , po 5 Din od kilometra. Predsedniki lahko že pred odhodom dobe predujem.
ANGLEŠKO-AMERIŠKI DOGOVOR.
Washington, 8. febr. (Izv.) Harding je danes predložil komisiji za državne dolgove angleško-ameriški načrt za plačevanje angleških dolgov Ameriki. Harding je predlagal odobritev tega projekta.
TOVARNE V WôLLERSDORFU NAPRODAJ.
Dunaj, 8. febr. (Izv.) Semkaj je prisîa francoska gospodarska komisija, ki proučuje tovarnev Wôllersdorfu. Komisija bi bila pripravljena kupiti te tovarne.
ŽELEZNIŠKA NESREČA V PORUHRJU.
Berlin, 8. febr. (Izv.) Na progi Diissel-dorf—Kittwig sta trčila dva francoska vojaška vlaka. 28 oseb je te co ranjenih.
PnlitSčns ve*tf.
-fRazkritja glede »Slovenca«. Včcrai-Anji »S'ov. Narod« piše. Pred vojn j smo z ozirom na to, da so klerikalni listi z vso vnemo zagovarjali in brandi poiitiko avstrijske vlade napram Jugoslovanom, ope-tovano očitali »Slovencu«, da stoji v službi dunajske vlade, da dobiva iz dispozicij-skega fonda te vlade milijonsko materialno podporo. »Slovenec« |e naše očitanje dosledno z ogorčenjem zavračal in se rotil in pridušal, da ni nikdar dob'! niti beliča podpore od dunajske vlade Včerajšnji »Ljudski dnevnik« pa, očividno izpod peresa dr. Šusteršiča samega, konstatira, da je klerikalni »Slovenec« dobival s-bsidije od dunajske vlade, da je U re) bd plačan v svrho, da je delal protijugos'ovansko politiko. Prav hvaležni ni bili dr. Šusteršiču, ako bi javnosti ^oveuai, za kakšne svole je bil »Slovenec« v »žl<ihti< z dunajsko vlado.« — »Narod« pra'i Ja bi bil prav hvaležen za tozadevna ra/kritja. Mi tudi! K«r na dan ž njimi, gospodine doktore Suster-
šiću, ako veste Vi kaj o tej zadevi, o kateri živ človek v KTD nič ne ve. Ali ste morda tudi že tedaj —■ na račun »Slovenca« — opravljali na Dunaju iste posle kakor jih sedaj v Belgradu?
«Slovenec« kupljen od avstrijske vlade. Pod tem naslovom ponavlja tudi «Jutro« očitke dr. Sušteršiča na naslov «Slovenca«, «da je bil «Slovenec« svoje-časno v «žlahti« z dunajskim dispozicij-skim fondom.« Potem pa «Jutro« pristavlja: Bog vé, za kakšne račune pišejo klerikalni listi danes, ko ni več nemškega dunajskega fonda za reptile?« — Odgovarjamo: «Slovenec« se vzdržuje a) z naročnino, b) z inserati, c) z deficitom, ki ga krije KTD s poštenim delom svoje poštene pridobljene tiskarne. Včasih nam pa pomaga iz zadrege tudi «Slovenska banka« kakor «Jutru«. Sedaj pa prosimo še «Jutro«, da pove še ono svoje račune!
-f O dr. Korošcu in dr. Sušteršiču poroča belgrajska «Pravda«, da «Koroščevi listi nič več ne pišejo ne o samostojnih kmetih, ne o demokratih, ne o radikalih itd., odkar je začel izhajati «Ljudski dnevnik«, Vsak dan da posvečajo Koroščevi listi uvodni članek pokretu dr. Šušteršiča. Posebno nervozo da je izzvalo dejstvo, da se Šušteršičeva stranka energično upira zlorabi agitacije v cerkvah.« — Dokler bodo združeni nasprotniki SLS take vesti poročali v Belgrad, je za nas še vedno dobro. Kar se pa tiče kmetijcev, radikalov in demokratov, imamo še časa dovolj, da bomo zapisali še par vrstic več na njihov naslov. Ima vremena do 18. marca,
-f «Službeno, oslobodjeno poštarine.* Pod takimi naslovi se razpošiljajo v Sloveniji agitacijski plakati za radikalno stranko. V priloženih dopisih na županstva pa stoji zapisano, da morajo župani take stvari smatrati kot «uradne« in da je plakatiranje teh pošiljk «obvezno«. — Tako
Boročajo belgrajski listi. Ali g. namestnik [ribar kaj vé o teh stvareh?
Iz zunanje politike.
* Viharna seja izrednega ministrskega sveta na Danaju. Na seji izrednega ministrskega sveta na Dunaju dne 6. t. m. je došlo vsled nesporazuma o poslovnem redu do burnih nastopov med socialisti in ve-lenemci. Predsednik Seitz je zgrabil pod-kanclerja dr. Franka za prsi in ga stresal, socialist Zelenka je pa zagnal proti dr. Schonbauerjit in dr. Schtirffu zažigalni kamen.
VqIHW иЧмиИе.
POPOLNA DESORGANIZACIJA MED DEMOKRATI.
Belgrad, 8. febr. (Izv.) Glavni odbor demokratske stranke je imel danes svojo sejo, na kateri so se prebrala poročila iz raznih volivnih okrožij. Ugotovilo se je, da se sklepi glavnega odbora nikjer ne vpo-števajo, marveč, da se po vseh volivnih okrožjih vrši obupna borba za mandate. Na seji so razpravljali, kako bi izgladiti nastale spore.
v Kandidatno listo za Ljubljano je vložila včeraj SLS kot prva. Kandidat za mesto Ljubljano je dr. Andrej Gosar, njegov namestnik pa Jože Pire, posestnik in računski revident, SLS bo imela tedaj tako v Ljubljani kakor tudi po deželi (volivno okrožje Ljubljana—Novomesto) prvo skrinjico.
v Volivno gibanje v Dalmaciji. Minole dni so se vršili dobro obiskani shodi Hrv. ljudske stranke na otokih Pagu in Braču. Povsodi ,>e je ljudstvo izjavilo za ljudsko stranko. Ravno tako uspeli shodi so se
vršili po Imotski krajini, ki slej ko prej trdno stoji za ljudsko stranko. V ospredju stoji te dni loj med dr. Trumbičem in dr. Smodlako. Poizkus, da bi sc med njima dosegel sporazum, se je izjalovil. V Splitu je med širokimi sloji več simpatij za Trum-bića nego za Smodlako. — Tudi Radićevi I agitatorji poizkušajo med Dalmatinci svojo i srečo, a brez uspeha, ljudje jih nočejo niti j poslušati.
v 130 razbitih glav je rezultat poboja med radikali v Šemnicu v moravskem okrožju. To dejstvo omenja Stojan M. Protić v svojem volivnem oklicu.
v Trije »nmgarci« na Radićevem shodu. Dne 28. jan, je imel shod Stipica Radič v Zagrebu. Kot delegata sta prišla tudi Slovenca: Hrovat in Špehar, katerih imena se naj iščejo na Vinici ozir. Špeharjih. Izvrstno sta se držala. — Ko pa padejo besede: Kranjci so magarci (osli), sta jo še z enim tretjim rojakom odkurila »z dolgimi nšesi«. Zgodovina pa ne nove, po kateri železnici: Ako ne po Pucljevi, gotovo tudi ne po Županićevi.
SlužMajalcem - volivcem
v »Pokojninski zavori«!
Volitve delegatov v «Pokojninski zavod za nameščence« v Ljubljani so prinesle naravnost sijajno zmago nepolitičnim listam «Združenih službodajalcev« proti «mladinskim« lietaml 2005 glasov oroti 530 glasom jasno priča, da ste sledili načelu: naše socijalne ustanove morajo ostati nedotaknjene od slepomišenj eksponentov političnih klik, starostna preskrba skoro 8.000 Vaših nameščencev-za-varovancev ne sme postati predmet špekulacije posameznih bank! Zavedali ste se velikega socijalnega pomena volitev in vrgli svoje glasove na tehtnico vzlic silni agitaciji takozvanih demokratskih vodij in njih pristašev, ki hočejo sedaj vsled svojega poraza zatajiti celo «mladinski« značaj svojih list! Podpisani centralni akcijski odbor «Združenih službodajalcev« smatra za svojo dolžnost, da se akcijskim odborom ! «Združenih službodajalcev« v celi Slove-j niji in Dalrppciii zahvaljuje za njihovo oo-žrtvvoalno delo, vsakemu volilcu-službo-dajalcu pa za njegovo zavednost in razsodnost, s katero je oddal svoj glas nestrankarskim gospodarskim listam «Združenih službodajalcev«.
Ljubljana, dne 8. februarja 1923.
CENTRALNI AKCIJSKI ODEOR «ZDRUŽENIH SLUŽBODAJALCEV«.

—	Zaupnike SLS naprošamo, da nam takoj odgovore na zadnjo okrožnico glede statističnih podatkov. Mnoge občine so nam okrožnice že vrnile, od nekaterih pa še nismo dobili odgovora. Smatrajte za važno in n jno in takoj odgovorite. — Tajništvo SLS.
—	Makedonske razmere ▼ Sloveniji. Dne 5. februarja 1923 se je gospod Z. P. peljal z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 15. uri 10 minut, proti Kranju. V Medvodah sta prišla v naš oddelek dva Srba. ki sta se mu takoj zdela carinika. Med
1 postajama Bitnje in Kranj pride v naš oddelek prodajat bivši strojevodja Zorga «Delavske Novice«. Eden izmed teh dveh Srbov pogleda eno številko, konfiscira vse izvode in Žorga aretira. Vprašal sem začudeno gospoda I. P., kateri je sedel meni nasproti: «Ali ima carinik sploh pravico do tega« Nato se mi dotičnik legitimira kot komisar železniške policije in
Prvi zemlJani na mescu.
Čudežni doživljaji dveh Angležev. 13 Angleški spisal H. G. Wells. — Poslovenil --e—.
(Dalje).
Končno sva še pripravila prtljago: živila v konzervah za celih šest tednov, vodo, kisik za osveževanje izdihanega zraka v posebnih železnih stožcih ter nek nanovo izumljen stroj, ki je samostojno vršil obnovo zraka, vsrkavajoč škodljivi oglenec in dušik in vračajoč mu kisik. Te priprave so bile življenjske važnosti za naju. Saj sva nameravala potovati po brezzračnem svetovnem prostoru — zemeljski zrak sega le do neke višine — in malenkostna množina kisika, ki sva ga imela v zaprti obli in ki je najpotrebnejši za dihanje, je bila kmalu porabljena. Tudi stroj za proizvajanje elektrike 3va vzela seboj, ki bi nama po potrebi dajal luč in v mali električni pečici toploto, razen tega tople odeje, nekaj zdravil in druge malenkosti, ki so se nama zdele potrebne. Saj teže ni bilo treba jemati v po-stev in prostora v obli je bilo zadosti.
Trdo sva delala in malo časa sva imela гл razmišljanje.
Toda nr /,a dne, ko so se priprave bližale koncu, je prišla slaba volja nad mene. Vse jutro sem neumorno zidal peč — in nazadnje so mi odnehale moči, do smrti sem bil utrujen in zdelan.
>Ampak, poglejte, Kavor,« sem rekel, ■»končno — čemu vse to —?« Nasmehnil se je. >Na pete ,-anj« i 'lsvn'« ;;>Tale mesec —k sem dejal razrr!Hijeno. »Ampak — kaj hočete početi tam gori — ?<:
Skomignil je z rameni. . Kaj hočete tam gori najti »Bomo videli, kaj se bo dalo najti!« »Bomo —?« sem dejal in strmel predse.
»Utrujeni f.te!< mi je rekel. »Najbolje bi bilo za vas, da greste danes popoldan nekoliko na sprehod k
>Ne!« sera odgovoril trmasto. »Ne grem! Dokončal bom rajši tole zidanja.« In dokončal sem ga. Pa tisto noč nisem
spal.
Ne spominjam se, da 1 : bil že kedaj doživel tako noč. Prebil sem več slabih noči — tistikrat ob svojem denarnem polomu. Toda najslabša je bila sladek spanec v primeri s tem bolc"m, brezkončnim bedenjem, in silen strah me je pograbil, strah pred tem, kar sva nameravala.
Ne vem, da bi bii kedaj pred to nočjo mislil na nevarnost najinega podjetja. Tistikrat pa mi je stopili pred oči vsa nenavadnost in nepremišljenost takega potovanja in vse njegove morebitne usodne posledice. Zdelo se mi je kot da sem se prebudil iz prijetnih sanj in našel krog sebe grozoto in strah. Z odprtimi očmi sem ležal
vso noč, bolj in bolj se mi je zdela obla neverjetna, nemogoča, Kavcr neresničen in fantastičen in vsa stvar nespametna in znorela.
Vstal sem in stopil po sobi.
Sedel sem k oknu in strmel v neizmerne zvezdnate prostore. Tema, prazna, brezkončna tema se je razprostirala tam gori —. Skušal sem rati ('robce svojega nepopolnega in površnega znanja o zvezclo-slovju, pa premalo ga je bilo, da. bi si bil mogel napraviti vsaj količkaj jasno sliko o tem, kar naju je utegnilo doieteti v neizmernih zvezdnih dal.^vah.
Legel sem spal in sem nekoliko zadremal. Zdelo se mi јз, da padam, brez pomoči in broz renehanja, v brezdno nebeških prostorov--.
Ko sva se seš'a s Kavorjem pri zaju-trku, sem mu kratko dejal:
»Ne pojdrm z vr.mi!c
Izr.Dnadcn je bil. — Ugovarjal je.
Pa za njrjove ugovcrc sem imel le zlo-vcljiio trmo.
»Јз prcne"mno! T-ar jc znorela —. Ne pojdem, pa ne pojdem —! Je preveč znorn'o!«
Nisem hotel z njim v delavnico.
Nekaj časa sem postopal krog hiše, nato pa sem vzel klobuk in palico in sem odšel, sam nirem vedel kam.
Slučajno je bilo krasno jutro. Temno-modro je srn1-» nebo in to~ol pomladen ve-trič je pihljal. Prvo zelenje je poganjalo in
napove tudi meni arctacijo. Pokazal sem mu svojo legitimacijo s fotografijo in sem se mu opravičil, da nisem vedel, da je komisar železniške policije, ker sem ga smatral za carinika. Brez nadaljnjega mi je odvzel legitimacijo in rekel, da grem z njim na Jesenice. Ta gospod je bil Sveto-I zar Brkanovič, obmejni državni komisar na Jesenicah. Ko pridemo na Jesenice, mene in g. Žorga komisar ni hotel zaslišati, ampak naju je dal takoj brez vsega nadalj-nega skupno odvesti v zapor. V zaporu, ki je podoben hlevu, sva bila od 5. ure po-I poldne do drugega dne do 8. ure zjutraj. (Torej 15 ur!) Drugi dan ob 8. uri zjutraj so naju odvedli iz zapora v pisarno h g. Svetozaru Brkanoviću, ki se je še norčeval iz naju, češ ali sta se zadostno ohladila v mrzlem zaporu. Mene je :zpustil brez zapisnika in ovadbe na sodn:;o naj-brže v svesti si, da me je protizakonito aretiral in držal v mrzlem zaporu celih 15 ur! — Bila bi dolžnost poklicane oblasti, da proti temu Brkanoviću uvede preiskavo radi zlorabe oblasti!
—	Blaževe slavnosti ▼ Dubrovnika. Stari Dubrovnik ima za svojega zaščitnika sv. Vlaha — Blaža. Njegov god obhajajo Dubrovničani na najslovesnejši način. Letos so se slovesnosti začele s tridnevnico dne 30, januarja. 2. februarja se je vse mesto okitilo z zelenjem in zastavami
; Nato so se tri dni vršile slovesne službe božje in veličastni sprevodi med zv^nje-njem zvonov, pokanjem topov in sviranjem godb. V teh dneh so potihnile vse strasti in vsa nasprotja in je bilo vse mesto kakor ena sama družina. Vreme je bilo ves ča» kakor sredi maja.
—	Naši fondi. Pod (em naslovom piše »Ljudski dnevnik«, da dr. šusteršić nima z njegovim financiranjem nič opraviti. Verjamemo, ker dr. šusteršiča, kjer je treba kaj »odriniti«, ni nikjer zraven.
—	Dovolj denarja! šusteršićev »Ljudski dnevnik« poziva, naj se mu sporoči, koliko brezplačnih izvodov lista kdo želi, da jih razdeli med svoje znance. Drugi listi so morali naročnino povišati, šusteršić pa deli svoj list lahko brezplačno, kakor svoj čas ptujski »Štajerc«.
—	«Največ se je prodalo Ljudskega dnevnika« na dan shoda SLS,« piše «Ljudski dnevnik«. — Pa so tudi vsi, ki so ga kupili, sklenili, da je to prva in zadnja številka, ki so jo kupili.
—	Umrl je v Miianu znani italijanski politik senator Rikardo Luzzatto, rojen leta 1842 v Vidmu. Kot nad sedemdeset letni starček se je udeležil svetovne vojne in bil pri Gorici ranjen.
—	Prepo- ed orožja v šolak Italijanski naučni minister Gentile je izdal okrožnico na vsa šolska nadzorstva, v kateri strogo zapoveduje, da bi šolska r^adina prihajala v šolo z orožjem, kar se je doslej splošno dogajalo. Pri komer se v šoli najde orožje, se mora iz šole izključiti.
—	Odlikovanje zdravnikov. Z redom sv. Save III. vrste je odlikovan dr. Vinko Gregorič, pri-marij oddelka za veneriCne bolezni v Ljubljani; z istim redom IV. vrsie pa so odlikovani: dr. Ernest Mayer, zdravstveni nadzornik v Ljubljani; dr. Hugon R o b i б, primarij oddelka za venerične bolezni v Mariboru; dr. Ivan Matko, primarij oddelka za notranje bolezni v Mariboru in dr. Alojzij Zalokar, primarij ženske bolnišnice in profesor na babiški šoli v Ljubljani.
—	Kako se zabavajo rerižniki. Novosadski >D. Volksblatt« poroča: Minolo nedeljo zvečer se je zbrala v enem prvih tukajšnjih hotelov družba vojnih dobičkarjev z ženami, med njimi tudi taki z akedemičnim Sinom. Ko se je družba ob vinu segrela, je postavila na svojo mizo sto) in шшј posadila primasa ciganske godbe, da ji je godel. Družba ga je pa v tem pokrivala s tisočdinarskimi ban-
ptičice so žgolele radostne pesmi. Skromno sem obedoval v majhni krčmi ob cesti blizu Elhama.
Pogovarjala sva se z gostilničarjem.
Seve o vremenu.
Porabil sem priliko in pripomnil:
»Je pač neumen, kdor zapušča tale prelepi svet ob takem krasnem vremenu!«
»Tudi jaz sem tako dejal, ko sem čul o njem,« je odgovoril in zvedel sem polagoma od njega, da se je vsaj eni ubogi duši svet zdel dolgočasen in da si je nekdo vzel življenje.
in z novimi mislimi sem se odpravil na pot.
Popoldan sem prespal na solncu ob cesti. Okrepčan som nadaljeval svoj izlet
Našel sem udobno, snažno gostilno blizu Canterburyja. Zelen bršljan se je vzpenjal po njenih zidovih in gostilničarka, postarna snažna ženska, mi je na prvi pogled ugajala. Seštel sem svoj denar in izračunal, da bo za silo zadostoval za prenočišče In sklenil sem, da tukaj prenočim.
Gostilničarka je bila gostobesedna in kmalu sva bila v živahnem razgovoru. Med drugimi zanimivostmi sem tudi zvedel, da še nikdar ni bila v Londonu.
>Canterbury jc največ, kar sem videla!.; mi je pravila. »Nisem ena tistih, ki sc vedno k'at'jo okrog!«
»Kaj mislite o poletu na mesec?« sem vprašal
(Dalje.)
kovcL Nalepila mu je ■ tisočaki vso obleko od vrlia ilo tal 1л ши копбпо namašila tisočake v ušeea, nos in usta. Vsega jo tako dobil primas do 40 tisočdi-uarskih tisočakov ali 160.000 kron. Ostali navzoči -,;osti so se glasno škandalizirali nad takim početjem v času, ko ogromna večina prebivalstva nlnia sredstev za najpotrebnejše.
—	Paketni promet med našo kraljevino in Zedinjenimi državami Severne Ameriko. Začenši s 1. t m. se je otvoiril poštni paketni promet mod Jugoslavijo in Zedinjenimi državami v Ameriki s poaiedovanjem ameriških državnih pošt Ha paketih in spremnicah mora biti napisana označba: »Par la poste d'Etat« ali pa »Service officiel«. Dolžina je dovoljena do 105 cm. Dolžina in obseg (po širini pošiljke merjena) ne smeta presegati skupaj 180 cm, pri paketih, kojih dolžina ne meri več ka-lior 75 cm, pa 200 cm. Omot paketa mora biti motion, vendar ne sme ovirati carinskega ali poštnega osebja pri pregledovanju vsebine. — Pošiljke, ki so zaprte s pečati, in zaboji, čijlh pokrovi so pri-varjeni ali z železjem pritrjeni, se ne sprejemajo. S ključavnico zaprte poiiljke se smejo sprejemati, M je nanje privezan ključ. Zaboji, Sijih pokrovi so pribiti s žeblji ali pe pritrjeni s vijaki, ali čijih omot je zašit, m tudi dovoljeni. Pošiljatelj mora spremnici vsakega paketa priložiti račun. Ako vrednost poiiljke presega 500 frankov, mora biti račun overjen o<l ameriškega konzulata. Poštna uprava Zedinjenlh držav ne jamči za te pošiljke.
—	Stanovanjske vprašanje v zagrebškem občinskem svetu. Zagrebški občinski svet se je v «voji seji dne 5. t m. med drugim pečal z interpelacijo o težkih razmerah, ki so nastale za najemnike po novem stanovanjskem zakona. Zu-p« je v svojem odgovoru naglasi!, da občina nima na sestavo stanovanjskih razsodišč nobene ingérence. Pač pa bo skušala revnejšim najemnikom, ki stanujejo v novih stavbah, pomagati na ta na-Čin, da jim popolnoma ali deloma odpiše najemninsko naklado. Sicer se bo pa z vsemi tostvar nimi vprašanji pečal finančni odsek in storil primerne sklepe, da se zavarujejo koristi prebivalstva.
—	Za «teve vrh stolpnega križa. Mm. okolu poldne eo opazili mimoidoči Zagrebčani, kako se neki možki po žici vzpenja na vrh stolpa stolne cerkve, se ondi usede na križ in s čepico pozdravlja nizdoL Čez nekaj časa se je mož odpravil na povratek ln izginil skozi eko M no v stolp Prihitela policija možaka kljub vsema iskanju ni mogla izslediti, pač pa je prijela nekega rjegovega zaveznika, ki je njegovo plezalsko umetnijo nadzorovaL Le-ta je povedal, da gre za stavo v znesku 9000 Din ki Jo je drzni plezalec sklenil z več osebami.
—	Predrzni vlomi v Zagrebu. V stanovanje priletnega profesorja Ignata Mihelića v Zagrebu je te dni prišel ob eni popoldne neki možki, naperil na profesorja revolver in mu velel, naj se ne gane, ako noče biU v hipu mrtev. Nato je lopov starega gospoda zaklenil v stranišče, sam pa preiskal stanovanje ia odnesel, kar se mn je zdelo vrednegs. Profesorja je rešil iz neprijetnega položaja njegov sin, ko se je ob petih vrnil dor^ov. — 8. t m. je bilo med opoldanskim odmorom vlomljeno v trgovino zlatarja Gabrona in odnešenih dragocenosti v vrednosti nad 2 milijona kron.
—	Mestna aprovizacija v Zagreba. Zagrebška mestna aprovizacija Je lani prodala: 60 vagonov nu-lerice, 40 vagonov moke it. 2, 80 vagonov št. 6, 10 vasonov »ladkorja, 10 vagonov fižola, 12.000 sežnjev drv, 260.000 kg mesa, 5 vagonov ma»ti in manjše množine drugih živil, razen tega 70 vagonov krme za živino. Skupni denarni promet jo znašal 800 milijonov kron, sedanje premoženje znaša 500.000 kron; v dobrodelne svrhe je aprovizacija brezplačno razdelila raznega blaga v vrednosti nad 1 milijon kron.
—	Tatvine. 30.000 kron je bilo ukradenih po. cestniku Janezu Intiharju iz IŠke vasi. — Vlomljeno je bilo v Lacknerjevo trgovino v Črnomlju in io vlomilci odnesli blaga v vrednosti več tisoč kron. —
—	Železniška nezgoda v Italiji. Pri postaji Caldiero blizu Vicenze sta 1. t. m. z vso silo trčila skupaj dva tovorna vlaku. Škoda je velika in proga je bila za promet ves d«yi zaprta. Človeških žrtev pa ni bilo, .samo vlakovodja je bil ranjen.
—	Is Višnjcgore se nam poroča: V noči od 2. na 8. L m. (po Svečnici) so doeedaj neznani tatovi •lomili pri nekaterih gospodarjih vasi Hudo in Ktranska vas, občina Draga pri Višnjigori ter pokradli raznega blaga: živila, obleke itd. Pri enem posestniku je bila samo stara mati doma, čula je ropot, pa je mislita, da so prišli sinovi domov, ki ho bili na veselici v bLižnji Ivanči gorici. K «reči Je imel gospodar shranjen denar pri sebi (nad 30.000 K), sicer bi bil tudi ta zginil. Vest o teh vlomih in tatvinah je naše ljudi toliko bolj vznemirila, ker se upravičeno sumi, da so pri tem udeleženi tukajšnji malopridneži, ki jim je toliko težje
priti do živega in jih Izročiti pravici v roko. Dose-daj je bil naš kraj čist takih malopridnežev. Opozarjamo s tem vse gospodarje, da se med seboj združijo ter pazljivo zasledujejo delovanje sumljivih domačinov in obilo beračev, Id po državni cesti in po stranskih vaseh nadlegujejo posamezno ležeča posestva. Zlasti naj se v nočnem času — po zimi — ne odstranjujejo lnhkomišljeno iz domače hiše.
—	Po maškeradi v »mri V Osjeku se je po noči, preživljent na maškeradi, zastrupila Elizabeta Herzog in kmalu nato v bolnišnici umrla. Iz pisem, ki jih jo pustila, izhaja, da jo imela odnošajo z nekim osjr-škim zdravnikom iu da jo je to razmerje gnalo v smrt.
—	Poskušen samoumor 16 letnega dekleta. V Zagrebu se je iz nesrečne ljubezni zastrupila z li-zolom 16 letna uradnica Marija Majnvskova. Bila je vedno vesela, pred par dnevi pa se jo odpeljala v Ljubljano, kjer živi njen ženin Vekoslav D., in ko se je vrnila, je izvršila poizkus samouraora. Dekleta so prepeljali v bolnišnico in je sedaj izven nevarnosti.
—	Drag jelen. France Švegelj in Miha Meglič sta iz lovišča barona Borna ocncsla jelena, katerega je bil ustrelil švegelj, ki je žo prej tudi enega gamsa odnesel. Divja lovca bostn sedela 2 meseca v težki ječi.
—	Iz prisilne delavnice v Zagrcbn sta ušla 16 letna fanta Ljudevit Fuss in Ivan Mokora.
—	Opozarjamo na današnji oglas založne knjigarne Ig. pl. Kleinmayr & Berd. Bamberg.
— Čevlje kupujte od domačih tovaren fvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1.	3322
Cil
k Zahrbtni nočni napad na dva Slovenca ter knro-ka Justin». Da nemški bratci niso tako nedolžni, kakor jih skušajo nekateri listi po dogodkih v Celju slikati, kaže zopet zahrbtni napad, ki ga je izvršila krajevna organizacija »Heimatschutz-Ver-bandat v Dobrli vasi v Podjuni na dva Slovenca, slušatelja univerze, Josipa Vedenlka ter domačina Ivana Topliča. Pozno zvečer vdere med divjim zmerjanjem tolpa s samokresi oboroženih mladeni-čev v gostilno pri Maletu, kjer sta imenovana sedela, ter ju zgrabi. Posreči se jima iztrgaU se ter pobegniti pred premočjo na cesto, kjer je pa postavljena druga tolpa, ki strelja za njima iz samokresov. Nato maršira cela banda, broječa 10—12 mladeničev, na dom g. Vedenika, se skrije v zasedo ter ga pričakuje. Ko r,e jim imenovani približa, skočijo tz zasede, ga obkolijo, eden ga zgrabi od zadaj, drugi skočijo v njega ter ga začno obdelavati s pestmi in palicami po glavi in hrbtu ter suvati z nogami. Napadenemu fo iznova posreči iztrgati se jim, nato odda dva strela iz sveje pištole v zrak, nakar Jo figovci popihajo. — Dne 29. januarja t 1. se je vršila v Dobrli vasi sodna obravnava radi popisanega narnda. Čujte, kako rnajo soditi nemški koroški sodniki: Pred V—enskim sodnikom stoji pet obtožencev zaradi zavratnega nočnega napada ter lahke telesno polkodbe — zdravn'k .ie konstati-ral ^številne lise podplute krvi« na glavi in hrbtu. Obravnava se vrši namesto v razpravni dvorani v majhni sobici, običajni sodnikovi pisarni. Napade-nec opozarja na težko Mtolščine, pod katerimi je zadobil telesno poškodbe, nakar bo 'itk izjavi prostodušno, da njega ne brigijo "'ioliščine prav nič, on da se ima ozirati edinole na od zdravnika kon-statirnno dejstvo lahke tslesDO poškodbe, vse drugo mu ni nič mar. Tudi moment, da je bil napad aranžiran od enega fanta, kar je potrdila tudi neka priča, sodnika nič zanimal, rn?>nreč s' je izjavil, da je to brez pomena. r"-fo/enci so bili obsojeni po § 411 kaz. zakona eden na tri dn! zapora ali 100.000 K, dva druga s' : .bila po 2 «" ! vsi drugi so bili oproščeni. Taka smešna odmera kazni za pričujoči slučaj pač ne zasluži nič drugega kot so<l-nijeki poziv na nove napade na Slovence. 2olo-tna usoda koroških Slovencev, za katere ne velja niti najsvetejše načelo sodobne kulture, načelo enakopravnosti pri sodišču!
Itmflfg.
3 Smrtna kos*. Umrl je v Stolovniku pri Raj-henburgu posestnik in mnogoletul župan Anton K u n e j.
š Žalostna smrt. 26 letna Marija Rumpf rojena Trošt, viničarka in žena železniškega delavca ter mati treh etrok, jo bila v sredo, dne 7. t. m. s svojim možem ua svatbi. Po svatbi pa se je vrgla pri Leitersbergu pod brzovlak, ki jo je raztrgal na dvoje. Rumpfova jo večkrat tožila, da ima njen mož znanje z drugimi ženskami in da ji ne da skoro nič denarja zu življenje.
š Roparski napad. Včeraj so našli Antona Kaca, posestnika v Lušincah pri ltačah, skoro popolnoma zmrznjenega ležati v vodi. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer so ga spravili k zavesti. Ugotovilo sc je, da so neznani zločinci Kaeu ukradli 10.000 K iu ga vrgli v vodo.
5	Perutnina jim diši. Brata Ivan in Franc Fili-pič iz Goric pri Ljutomeru sta bila obtožena, da sta v noči od 12. na 18. decembra 1922 v Banovcih ukradla 7 gosi, 10 kokoši, 2 raci in 1 purana v vrednosti nad 1000 K. Pri razpravi, ki se je vršila 7. t m. pri okrožnem sodišču v Mariboru ...a tajila, da bi kradla in Ivau jo celo trdil, da je ravno tisti dan kupil perutnine za \ ečjo svoto, katero je potem prodal v Avstrijo za 498.000 Ka. Ker se je pu orožnikom v nemški Radgoni zdelo to sumljivo, so mu vzeli perutnino in jo prodali po 6000 Ka kg in so obenem prijaviti jugoslovanskemu orožništvu, katero jo celo stvar ovadilo državnemu pravdništvu. Z e prej enkrat sta brata FUipič ukradla v Avstriji prašiča in sta bila takrnt obsojena vsak na 10 mesecev težke ječe. Ivan Fiiipič je pa leta 1919 ukradel na Ogrskem enega konja, radi česar je bil obsojen ua 1 leto težke ječe. Sodišče z-to nI verjelo njunemu zagovoru in je razpravo oreložilo, da se zaslišijo še druge priče. — Brnta Alojz in Janez Farkaš iz Bistrice pri Ljutomeru .ta ukradla Andreju Novaku 4 kokoši ter sta jih na travniku osku-bila in spelda. Pri razpravi, ki se je vršila 7. t. m. pri okrožnem sodišču v Mariboru, je bil Alojz Farkaš obsojen na 3 tedne ječe, njegov brat pa jo bil oproščen zato, ker je bil žo poprej enkrat radi tega kaznovan.
6	Svojo mrfer je tepci Alojzij Novak v Ružah
pri Ormožu, katerega občina označuje kot pravega suroveža, je 6. decembra 1922 pretepel svojo mnter, radi česar je ovadila pri orožnikih. Alojz Novak ni prišel k razpravi, ki se Je vršila v sredo pri nem sodtscu v Mariboru osebno, dal pa je svojo izjavo pismeno rekoč, di se je mati, ki je večkrat piiann, prizadela sama telesne poškodbe. Mati je pričala proU sinu in je sodišče obsodilo sina na tri meso-o norstrere ieče.
š Samoumor. V št Jurju ob j. ž. se je obesila uslužbenka v podjetju P. Majdiča Frančiška Godec. Pustila pismo, v katerem Izjavlja, da vzroka njenega samoumora ne bodo nikdar zvedeli.
š Sprememba presti v "'nrlborn. Gostilno >Crni orek v Mariboru je kupil od dr. Franza dosedanji najemnik Franc Žemljic.
GwMfiwïtW.
g Žitni trg. Na novosadski produktnl borzi notirajo žitu sledečo cene: pšenica 437.50 Din, ječmen 31250 Din, koruza 220—265 Din, pšenična moka (št. 0) 662.50, št. 2 637.50 Din, št 7 450 Din, mekinje 160 Din.
g Dohodki monopoltke lakte na eiigeJiee. — Naše največje tovarne vžigalic »Drava« d. d. v Osjeku je plačala meseca januarja t 1. 8.351.600 dinarjev iz naslova monopolske pristojbine.
g Pomanjkanje gotovine v Zagrebu in Narodna banka. Zadnje dni je pomanjkanje gotovine, ki so v Sloveniji še tako hudo ne občuti, doseglo v Zagrebu svoj višek. Kakor poroča Jugoslovenski Lloyd, namerava savez novčanih zavoda in Udru-ženje benaka napraviti tozadevne korake pri Narodni banki, da Narodna banka podaljša rok za odplačilo sezonskega kredita za on mesec.
g Celjska posojilnica se je preosnovala v delniško družbo. Delniška glavnica se izda v višini 10 milijonov kron. Vse imetje posojilnice preide na delniško družbo, ki Jamči za varnost hranilnih vlog.
Udelefcniki vinskega sejma v Metliki so bili razočarani. Našli niso tega, kar so pričakovali, niti trgovci, niti vinogradniki. Pravo kupčije ni bilo, pač pa se je izpilo — 3 hektolitre vina.
g Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 22. jan. smo imeli za 5.012,756.020 Din papirnatega denarja v prometu.
g O Stinnesovih spletkah v Jugoslaviji piše «Borsc i: Konec lanskega leta se je Stinr.es osebna pogajal z jugoslovansko vlado v Belgradu glede najema železnic v Ljubiji, ker pa je bilo tik pred irancosko akcijo v Porurju, ni pristala vlada na niegove ponudbe, dasi jc trdno odločena dati drž. podjetja v najem. Ker ni dovolj domačega kapitala, silijo v Srbijo Ncmci. Ali dandanes Nemci nimajo več nekdanjih uspehov in ugleda, zato prihajajo na njih mesto Angleži, Angleško-srbska trgovinska družba, čije prvosednik je bil sedanji lirančni minister Stojndinovič, jc ustanovila sedaj v vseh večjih mestih podružnic«. A tudi delež francoskega kapitala se je že začel čutiti.
g btanje papirnatega denarja v Nemčiji. Po Izkazu nemške državne banke z dne 81. januarja je bilo v Nemčiji za 1.984,496.869 mark papirnatega denarja v prometu.
8 Žitni tr? na Poljskem. Na varšavski produkt-ni borzi notirnjo žitu sledeče cene: ječmen 102.000 do Ј09ЛОО p. m., oves 89.000 p. m., ržena moka 100.000 p. m., boli *lïol 94.000 poljskih mark.
g Zunanja trgovina Združenih držav. Leta 1922 ?o izvozile Združeno države blaga v vrednosti dolarjev 8.881,516.785, to je za 653,514.621 dolarjev manj kot leta 1921.
/	BORZA.
Zagreb, 8. febr. (izv.) Pešta 4.10—4.20, Herlin 0.3050—0.32, Italija 5.12-5.15, London 502.50-505, Newyork 106.50-107.75, Pariz б.вО-в.70, Prag» 3.15-8.1860, Dunaj 0.1510—0.1515, Curih 20,40 do 20.50. — Valuta: Ure 5.08—5.06, dolar 104—105, K6 3.08-8Л2.
Curih, 8. febr (Izv.) Pešta 0.2023, Berlin 0.015, Italija 25.70, London 24.95, Newyork 538.75, Pariz 33.85, Praga 15.80, Dunaj 0.00747:, u. a. K 0.007525, liukarešt 2.50, Sofija 3.10, Belgrad 4.00, Varšava
0.0150.
Uiib'tarake rwvice.
lj Knjigooodtki letaj Pro»vele franSiikanskt iupnije. Priglašenci se pozivajo, da so zbero danes ob 7. zvečer na državni dvorazredni trgovski šoli, I. nadstropje. Pri tej priliki se bodo spreje. male nadaljnje prijave.
lj Zadruga gostilničarjev v Ljubljani vabi vse svoje člane, posebno pa gospode odbornike, da se udeležijo današnjega pogreba tovariša Petra Križa kol'kor mogoče številno.
lj Društvo »Soča« priredi v soboto, 10. t m. v salonu pri »Levu« za člane in prijatelje-neplesale« družaben prijateljski sestanek s petjem, recitacijami in drugim primernim sporedom. Začetek ob K uri zvečer. Vstop prost.
lj Podporno društvo železniških uslužbencev t Ljubljani sklicuje v nedeljo, dne 18. februarja t. I. ob osmih zjutraj v prostorih društva »Slavec« v Narodnem domu v Ljubljani občni zbor z običajnim dnevnim redom.
lj Ceskoslovenske Obee v Ljubljani oznanuj* svèmu členstvu, že odbor kùzelkàrsky zîskal nové »kegljišče« ne >Zvezdë< na Kongresnim trgu. Poči-naje 11. ùnorem kouU se každon nedèli od 8. ho<l večernL
lj Staršem ie uiel 13letni Vinko Poljšak,
lj Policijska kroniko. 15 letni kleparski vajenec Franco '1'oni je pobegnil neznano kam. — Na Aleksandrovi cesti je bilo vlomljeno in odnešeno na škodo gledališke upravo 24 kg sladkorja — Aretiran je bil berač Miha Koreučič, ki je osumljen, da je kradel čevlje. — Angelo Bivic je ogoljufal njen hlapec, o katerem ne ve, kako se je pisal, za 1200 K. Goljuf je majhne postave in suhega obraza, star 35 let, oblečou v črno, ponošeno obleko. — Ernestu Banovcu je bila v gostilni pri Kajfežu ukradena denarnica, vkateri je imel 600 K denarja. — Vlomljeno je bilo v Akademskem domu v Kolodvorski ulici. Vlomilec je odnesel juristoma Ant. Umeku in Oktaviju Čeku obleke v vrednosti 13.500 kron. — V Narodnem domu je bila o priliki lovskega plesa ob dveh zjutraj ukradena Stanislava Legatu iz Velenja iz notranjega žepa suknjiča denarnica, v kateri je imel 800 K denarja, sokolska in železrttško legitimacijo.
lj Obsojeni tatovi. Ivan Kovač, Anton Barlič, Anton Zavbi in Anton Povše so bili obsojeni vsaki na en mesec težke ječe, ker so inženirju Kasalu ukradli 80 desk.
Cerkveni vestnik.
t Praznik prlkoisnjo lurSke Marije v Mladinskem domu no Kodeljevem. V nedeljo, U. t m.: ob 7. zjutraj prélat dr. Lesar; ob 9. kanonik dr. Cekal; ob pol 4. popoldne kan. Sušnik Danes 9. L m. zvečer ob tričetrt na 8. shod sotrudstva. Iskreno vabimo vrle žene in dekleta, zlasti iz Udmata, Sela in Most.
Raroî^n
OPERA.
Petek, 9. februarja: Zaprto. Sobota, 10. februarja: MEFIRTOFELES. -Ked D.
Nedelja, 11. februarja: NIŽAVA, ob treh popoldne. Izven.
DRAMA
Petek, 9. februarja: UGRABLJENE SA-
BINKE. Ked E. Sobota, 10. februarja: IDUOT. Izven. Začetek ob pol osmib.
Nedelja, 11 februarja: UGRABLJENE SABINKE. — Začetek ob osmih — Izv«n.
Sprememba opernega repertoarja. Zaradi obolelosti gospe Pavle Lovšetove, ki po zdravniški iz-jnvi tudi v nedeljo, dne 11. t. m. ne bo mogla peti, se spremeni operni repertoar tako-le: V nedeljo, dne 11. t. m. ob treh popoldne opera »Nižava«, izven abonmanov. Vstopnice, naročene z dežele za nedeljsko popoldansko predstavo ostanejo v veljavi, če jih naročniki do sobote, dne 10. t. m. pismeno ali ustmeno ne odpovedo.
Poizvedovanja.
Zgubil se io 81. m. m. zvečer majhen rjav psiček s pohabljeno zadnjo levo nogo brez ovratnika In znamke. Sliši na ime Jaka. Kdor gn izsledi ali nazaj pripelje, dobi dobro nagrado Sodna ulica 2, I. nndstr., desno.
JBV PRODA SE skoro popolnoma nov
stroj za rezlfanje
(LAUBSAGEMASCHINE).
VeC se izve v upravnišlvu «Slovenca*,
Sprejmem PLETILK0
proti dobremu plačilu. — Naslov v upra-vi SLOVENCA pod itev. 691.
Graščina t LOKI pri Zidanem mostu
potrebuje izvežbanega, neoženjonega
VRTNARJA
ki dobi hrano in stanovanje ter plačo po dogovoru. Oglasiti se je treba do 16. svečana letos.	720
StavbeniTlšar™
RAČUNOVODJA, izveiban In zaneslliv, ŽELI NASTOPITI SLUŽBO. Ors tudi r drugi kraj. — Ponudb* na upravo listo pod «IZVEŽBAN«.
llllharinn izurjeno, «amost., iJčem SXUlidi ll»U u takoj, zo malo. boljšo družino, poleg sobarice. Mesto stalno, dobra oskrba. Plača me». 1000 K. Alma tonić, odv. iopr., Nova Gradiika, Slav.
POZOR! čas za preoblikovanje,
POZOR1
Sedaj je belenje in barvanje
Dospeli so vzorci. S« vljudno priporoča
J. Sternberger, Dunajska ceslr 9.
PIANINO
črn, prav dobro ohranjen, je NAPRODAJ. — Naslov pri upravi «Slovenca« pod številko 761,
POZOR!
Kupujsm stare OBLEKE, čevlje in pohištvo.
Grem tudi na dom, — Merlin Drami,
Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje šlev. 29.
Velika izbira otroških vozilkov, dvokoles In Šivalnih strojev po ceni.
F. L at e!, ljut»3!ana stari trg 28
Sprelemalo st » po no popravo re emaltiranin t oq-nlero io ponlkiionje diiokolesa, ttroikl »oiKM, šivalni in razni stroJL „THIBU14A"
Tovarna dvokoles ln otroSkii voittkov,
Mnb Iona, Kfir'ov»Ka c. 4. Zvonarolia rllôa I
Udobno stanovanje |ŽQL h pRQS0
v okotici mesta Ljubljana dobi 'družina S. L S., ki bi oskrbovala ob nedeljah in pra-nikih «lužbo ORGANIS1A. — Kj«, pove upravništvo «Slovence« pod it. 753.
kupuje po najvišjih cenah tvrdka I. & J. ROJC, SELO p. Ljubljani.
Popolnoma nov način naUganja denarje!
15 odstotno in vetje obrestovale gotovega denarja.
TemsS em posebne osnove spre:memo v naša podiet a solidne delničarje z vlogami po?en3i od D 50.000'- in viJ;e.
Manje vlogo so ne sprejemajo. —• Vloge so soudeležene na podjetjih in se jim znjamčuje v obliki posebne dividende
naimanje 151 letnera obrestovania.
Vloge in dividende so zagotovljene s popolnim jamstvom podobno vsaki bančni garanciji.
Vlogo se morejo tudi odjjoverlati. Diekrecija je vlagalcem in interesentom popolnoma zajamčena.
Ustmeno in pismene Informacije dajo vsak dan BRAĆA JANEKOV1Ć losnn trgovina ln parna žaga d. d. ZAGREB. Kukovićeva ulica 3.
Prvovrstne reference iz tuzemstva in inozeraetva so gp interesentom na razpolago.
Mesto hišnika
iSče zakonski par. Moi jc iivežban kle par in instalater. — Naslov pove uprava ^Slovenca« pod številko 758.
Služba organista
S RAZPISANA. Plača po dogovoru. — aslov pove upravnHtvo «SLOVENCA« pod Številko 754.
Zanesljiv hlapec
ftienjen, SPREJME SLUŽBO tam, kjer bi imel stanovanje - Naslov pove uprava SLOVENCA pod štev. 783.
Izučenep Žagarja
pridnega in poštenega, ia sicer za žago ua dve rezili, IŠČEM. Stanovanje in drva zastonj. Prednost imajo neoženjeni. — Ponudite sprejema Janez PAPLER, lesni trgovec in posestnik žage, ZGORNJA BESNICA 47 pri Kranju.
Izvežban trgovski
uradnik
Kmožen slovenščine, nemščine in italijanščine, samostojen knjigovodja in ko-respondent, vešč vseh trgovskih poslov, ieli premeoiti službo. — Ponudbe pod: »VESTEN- na upravo »Slovenca«. 760
NAPRODAJ JE
kozolec (dvojnik)
t Šestimi okni, dobro ohranjen. — Več povedo ne GLINCAH »t 12 pri Viča.
—Planino prodam
dobro ohranjen. Naslov pri upravi «Slovenca« pod številko 768.
Izjava.
Podpisani bridko obžalujem, kar aern krivično navedel v včerajšnji izjavi o svoji ženi Leopoldini roj. Novotuy, Du-najska cesta 25. Povod temu mi jc df.la nagla jeza. Pripominjam k temu, da je moja žena vse časti vredna in mi do aedpj Se ni napravila nikakih dolgov.
Ivan Lakner.
Razno periio
»a gospode, dame in deoo priporoča tvrdkn
1.8 Б. Sfiabernć »Л «
kraste, li$a;e odbran uje pri Človeku in živalih Naftolmasilcc, ki jc brez duha ш n« muže perila. 1 lonček za t osebo po poŠti 7 D.n. pri TAMXOCI, lekarn» Ljubi! .ana, Slovenija.
«п.мшпмингп
PALMA
KaučuK potpe toiKe in po tfji ate
шШј||1111!11н!1111Ш11Ш11!тн11Ш1111;!111Ш!1111Ш1»1Ј!т1ИЈ$
Prednostih
k^S __ _
Ceneje i« i znatno trajnije nego od kože!
) Va r s t v o' proti vlagi . I mraza!
tn^ii^inHieeiiiimtmtiii^MiMitMiMHMniiiniMin^mmnrn^itiHHiiiiiHHmTiMtmtiitmmiiif^)
Komptoristinjo
veičo slovenskega in nemikega jezika in obojne stenografije, s p r c j m e
banka LEO IEDERER
SOMBOR.
t Radi naraščajočega prometa in poveča-|nja podjetja IŠČE dobro vpeljan« industrijska tvrdka
oziroma KAPITAL 75 do 100030 Din
pod najboljšimi obrestmi. — Cesiene ponudbe pod: »Najboljše obresti	nn uprrtvništvo SLOVENCA.
Naznanilo.
Vsem svojim cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da je moj družabnik gospod IVAN TURK z današnjim dnem J*4 izslnpfl. Trgovino 7. železnino v Ljubljani. Valvazorjev trg štev. 7, bom odslej pod protokolirano tvrdko
FRANC ERJAVEC, »pri zlati lopati«
neomejeno dalje vodil. Zahvaljujem se za do sedaj izkazano mi zaupanje 1er zagotavljam ločno in solidno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem FRANC ERJAVEC.
Ljubljane, dne 31. januarja 1923.
Zahvala.
Najiskrciiije se zahvaljujemo vsem za obilno tolažbo v teiikib dneh in Številne izraze srčnega sočutja povodom težke izgube naScga nenadomestljivega soproga in pap?ra
Frana Fahinca
profesorja drž. trg. šole.
Najtoplejšo zahvalo izrekamo prcčasiiti duhovščini га spremstvo na zadnji poti, ravnateljstvu in učiteljskemu iboni trg. šole za toliko l)uhezenskih dokazov napram pokojnemu, ravnateljstvu drž. moškega učiteljišča, gg. pevcem za ganljive žalostink«, vacro darovalcem vencev in cvetja kakor tudi mnogoštevilnemu občinstvu za spremstvo k večnemu počitku.
Vsem, vsem Bog obilo poplačnjl
Sv. maša zadusnicn se bo darovala v eoboto,' doc 10. t. m. ob 7. uri v stolni ccrkvi sv. Nikolaja.
Ljubljana, dne 8. februarja 1923.
ANGELA FABINC Z OTROKOMA.
:-: Najbolj Se peči sedanjosti so emajllrane
LUC-ove peči
i
Glavna zaloga, prodaja in sastopstvo 9ca Slovenijo ln Južne kraje pri
F. P. VIDIC & КОМР.
trgovina stavbnega materljala Prešernova ul. LJUBLJANA PreSemova ul.
»MWWWUIIUW'HJ i
1. iogoflovaoska Mrla rosic in Wm m »
Je safiola obrotovatt v StrallEću pri Kranju ter se pripoioCa vsem cenjenim trgovcem za obilna naroČila.
Ivan Prefern, Kranj.
V našem založništvu eo ravnokar izšla naslednja dela: 1>C
Baumbach-Funtek, ZLATOROG. Planinska pravljica. Drttga, predelana
.....Vez.
Roman . . . Broï.
izdaja	.....
Rodenbach Gg.-Gradnik, MRTVO MESTO
Korun dr. V., SPAKE, Satir«, humoreske in drugo. Drugi natisk
~ " ' " -------------------VEG/ ' -----
ihajlovk. Detektivske poveš Meško Fr. K»., OB TIHIH VEČERIH.
*A HUZARJA.
Vez. Vez. Prevel
Vez. Ve;
Din 22— Din IS,— Din 24.— Din 40.—
Din 75.— Din 45,—
Din 30.-
Premog ln
Doyle A. Conan, ZGODBE NAPOLEONOV V. Mihailović. Detektivske povesti ko Fr. K«., OB TIHIH VEČFRIH. 11 povesti in črtic Feigel D., POL LITRA VIPAVCA. Ta knjigo obsega 19 daljfih in kraiših črtic, ki jih vse skupaj preveva dober, pristen humor Vez.
Do srede meseca aprila slede še nastopna dela:
Dostojevski F. M., ZLOČIN IN KAZEN. Roman v šestih delih r. epilogom, ^rc-
ložil Vlad. Levstik. Dva dela. Donsels, PRIGODE CEBELICE MAJE. Poslovenil Vlad. Levstik. Navadni iz-
daja br*z ilustracij. — Izdaja r, ilustracijami, Leblanc Maurice, ARSENE LUPIN. Gentleman — vlomilec. Poslovenil Vlad. Levstik. — 17 vsebinei Aretacija Arsena Lupina. — Arsen Lupin v zaporu. — Arsen Lupin pobegne. — Skrivnostni potnik. — Kraljičino ogrlie. Sherlock Holmes pride prepozno. Itd. Marguerite Burnal-Provins - A. Gradnik, KNJIGA ZA TEBE. Zbirka ljubavnih
pesmi v prostem ritmu. Levstik Vlad., GADJE GNEZDO. Povest iz dni trpljenja in nad'. Drugi natisk Marryat Kapitan, MORSKI RAZBOJNIK. Roman. Poslovenil Vlad. Levstik. Kunaver Pavel, PO GORAH IN DOLINAH. I. del s 40 slikami, I!, del s 36 slikami. Rozman Ivan, NOVA EROTIKA. Disonancc in akord;. Tolstoj - Levstik, HADŽI MURAT. Novele.
Kraigher dr. Alojzij. ŠKOLJKA. Drama v treh dejanjih. Drugi natisk.
—	MATILDA PF.RNUS.
-	MLADA LJUBEZEN.
Rostand E„ CYRANO DE BERGERAC. Vessloigra. Poslovenil O. Župančič. Scott Walter, IVANHOE. Za mladino in odrasle. Poslover.il Vlad. Levstik. SucKy Iv., STAROINDMSKE BASNI. BAJKE IN PRAVLJICE. Z mnogimi slikami Brezovnik Ani., ŠALJIVI SLOVENEC. Zbirka najboljših kratkočnsnlc iz vseh
stanov. Nova, predelana izdaja. Herrmann Igo, KAKO SE JE KULIHOVA NANINKA MOZILA. Poslovenil
dr. Bradač. V dveh delih. Baudelaire, POEZIJE V PROZI. Poslovenil Karlrr.
Dante.
Izdal in uredil dr Alojzij Re<<. Oprema razkošna, okrog 300 strani velike Čeh-tinke in 11 umetniških prilog. — Knjigo, nn katero smerno biti Slovenci ponosni, jc okrasil Tone Kralj.
Naročila sprejemajo vse knjigarne kakor tudi založna knjigarna
IG. PL. KLEINMAYR & FED. BAMBERG
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 16,
«ne
stalno v zalogi pri
H. Petrii, Ljubljana
Dunajska cesta 33, Tel. 366.
Skladišče ..Balkan".
Pletenine
kakor Jopice, zimsko perilo, nogavice, rokavice v veliki izbiri pri
A. Šinkovic nasl. K. Soss
Ljubljana, Mestni trg 19.
Stara тођШја™
poceni naprodaj. — M. SUSN1K, Sv. Florjana ulica 18.
Prodam 3 tonski
tovorni avto Sauter
v najboljšem stanu, po nizki ceni. — Naslov pove uprava lista pod Stev. 744.
" Oddam SOBO
Sa 1 aH 2 gospoda. — Kje, pove uprava lista pod -SOBA 756«.
■ bi m m m m m n ■ n an m
HIŠA naprodaj!
y. dvema sobama, pisarna, kuhinja in velika skladišča » električno razsvetljavo, vodovod ter v hiši trgovina s premogom, drvami, apnom in eementom, leži v bližini Glavnega trga na prometni ulici, se uporabi lahko za majhno tovarno ali za veliko delavnico, prostor jc 890 m!. — Kupec lahko takoj prevzame in se vseli. fVna 225.000 Din. 40000 Din pa ostane lahko vknjiženo. — M. GRGIČ, Koroška cesta št v. 49, MARIBOR.	707
■■■■■■нишв
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Globoko užaloščenega srcanaznaniamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebritko vest, da je naša nad vse ljubljena, nep »zabna predobra mati, stara mati, sestra in teta, gospa
. marila Moder
posestnlca
dne 4. februarja 1923 ob 9 uri dopoldne po daljši in mučni bolezni večkrat pnevidena s sv. zakramenti za umirajoče, blaženo in mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage nam pokojnlce se je vršil v torek dne 6. februarja ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti Selo štev. 8 po zadušni sv. таб! na pokopališče v Šmarje pod Ljubljano.
Nadaljne sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Šmarju. Blago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
Selo pri Šmarju, 7. februarja 1923.
Za iijači usMh
Vsem, ki so sočustvovali ob priliki smrti naše nepozabne in predobre matere, stare matere, sestre ln tete, gospe
mirile Miier
dalje za mnogoštevilne obiske v njeni bolezni in ko je bila na mrtvaškem odru ter za mnogoštevilno spremstvo vsem od blizu in daleč izrekamo svojo največjo zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo prečast. gospodom duhovnikom, posebej še gospodu dekanu in gospodu Josipu Novaku, nadučitelju v Kočevju.
Še enkrat: Vsem najiskrenejša zahvala!
Selo pri Šmarju, 7. februarja 1923.
Ža!uIo£i ostali.
Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani