CEUE, 5. JUNIJA 1975 — ŠTEVILKA 22 — LETO XXIX — CENA 2 DINARJA GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Naš odnos, dragi bralci, se v prihodnje ne bo spremenil, razen tako, da še bolj sodelujBno. Kakorkoli že, prek pisem, nasvetov, z odkrito kritiko in ne nazadnje z več prispevki iz življenja in dela v vašem kraju, v vaši deloimi sredini in pri vašem mteresnem delovanju. Saj gre za naš skupni časnik. Boljši bo, če ga bomo skupno urejali^ se pravi, da ga bo urejalo življenje. Časnik bi naj bil bran v vsakem kotičku našega območja, saj naše bralce s Koz- janskega prav tako zanima kaj se dogaja v Savinjski dolini, Velenjčane in Celjane kaj je novega na Kozjanskem. Kako ljudje tam živijo in delajo, kako rodijo sadovi TUiših skupnih naporov za skladnejši družbenoekonomski razvoj. Ob sprejemu dolžnosti glavnega in odgovornega urednika NT in RC sem že prvi dan prejel ne le čestitke, temveč tvdi sporočila vn želje za dobro sodelovanje. To je najbolj razveseljivo, ker je veliko upanja, da bo naš odnos dober. V tej številki smo, razumljivo, največ prostora namenili Mladinskemu pevskemu festivalu. Pa tudi na drugih straneh ne manjka problemov in zanimivosti. VAŠ UREDNIK V POZDRAV KOROŠKIM PARTIZANOM SVETLOBA IZ TEME Je kaj bolj naravnega kot to, da si brata sežeta v roko, da spregovorita o vprašanjih, ki ju vezeta? In, če je to snidenje po 30. letih, bo seveda toliko bolj prisrčno^ toplo, rekli bi družinsko. Tako nekako so prejšnji teden ugotavljali delegati krajevne konference SZDL Vojnik na svoji konstitutivni seji. Krajani Vojnika in z njimi vsi Celjani ta teden slavijo več pomembnih dogodkov. Osrednja sta vseka- kor pridobitev novih prostorov osnovne šole in pobra. tenje z Zvezo koroških partizanov iz Celovca. V soboto in nedeljo bodo to kronali z otvoritvijo prizidka k šoli, ki so ga ljudje družno, solidarno zgradili s podpisom listine, ki potrjuje in v nadalje zavezuje k utrjevanju in poglabljanju vezi, sodelovanja med borci za svo- bodo, med Slovenci, ki bi radi bili most povezovanja, steber miru in streha sožitja. Je to pogrešna misel in akcija? če kdo misli dru- gače, ali se ne bo osmešil — samo osmešil — pred zgodovino? Kajti, zgodovina že sedaj, ko si ureja vire in zbira dejstva^ ne bo šla mimo dejanj in obdobij. In ko bo pisala'o pošastnih obdobjih — zatiralskih in preganjalskih, krvavih in krematorijskih, pa tudi histe- ričnih, bo kot sij svetlobe omenjala tudi koroške par. tizane. KAJTI, TI SO BILI TISTI, KI SO V NOVEJŠI AVSTRIJSKI ZGODOVINI IZPISALI SVETLO STRAN. TUDI ZDAJ, PRED ZGODOVINO, ČISTIJO USEDLINE STAREGA Mar moramo zdaj, 30 let po zmagi nad fašizmom, na to posebej opozoriti. Zdi se, da moramo. Ne zato, ker bi želeli veličati njih zasluge v ravnanju neke države l>čeraj in danes, temveč zato, ker nam je zgo- dovina določila prostor na zemeljski obli. Prostor, ki smo ga ogradili z ekonomskimi, tržnimi, državnimi mejami. Kulturnih, jezikovnih, nacionalnih mej ne moremo potegniti, ne da bi prizadeli te interese. In reči moramo, da so interesi slovenske in hrvaške naciorudne skupnosti še vedno prizadeti. To vnomč javno in odkrito pravimo. Ne glede na to da temu ali onemu odkrita beseda ne ustreza v njegovi tK)lilni taktiki in rutini. Izhoda ne iščemo v premaknitvi držav, nih mej, terjamo pa — odločno in neizprosno — med- narodno dognano pravico. Pravico, ki smo jo pisali skozi našo zgodovino, potrdili v najbolj dramatičnih dneh človeštva — in poimenovali: člen 7. Koroške partizane, ki prihajajo k nam, da bi skupaj podpisali listino, ki nas bo še bolj zavezovala k sode. lomnju, prisrčno pozdravljamo! Pozdravljamo vse tisto, kar prinašajo v .sebi in s seboj, kar je neizbrisno, trajno. Neizbrisno v njih je tisto od včeraj in pred' včerajšnjim^ trajno je dq,nes, ki ostane trajno jutri prav zato, ker je nadaljevanje predvčerajšnjega. Ko pozdravljamo ustvarjalce teh vrednot onkraj meje, dajemo priznanje tudi vsem tistim organizator- jem in oblikam sodelovanja s slovensko skupnostjo na Avstrijskem in drugimi naprednimi silami v soseščini, ki pri nas in med nami spodbujajo, da je naša pove- zanost z naprednimi množicami v svetu zdaj čvrstejša. In teh oblik ni več malo. Povsod jih najdete: v šol skem izletu, v aktivnosti slovenskih študentov na Du- naju, v gostovanjih pevskih zborov, v dejavnosti odbo- rov ZB in SZDL v Krajevnih skupnostih, v tekmovanjih športnih organizacij, v nastopih gasilcev, v zasebnih izletih v obiskih sorodnikov, znancev in še drugje. Te oblike človekove aktivnosti niso vznikle same po sebi, vzklile so iz našega načelnega odnosa do urejanja političnih vprašanj v svetu, med sosedi še posebej. To naše ravnanje je ustvarjalno, saj smo šli daleč naproti, zagotovo dlje kot smo bili dolžni in odgovorni pred svetovno javnostjo. Pozdrav koroškim partizanom velja torej njim in prek njih vsem tistim silam onkraj meje, ki si danes prizadevajo ne le v imenu demokracije, temveč prav v poustvarjanju te demokracije, rešiti človeštvo novega zla, ga popeljati na pot sožitja med narodi, da bi uresničili tisto Prešerruyvo misel: ». . .le sosed bo mejak!« BOJAN VOLK GEUE JE SPET ŽIVELO SVOJE FESTIVALSKO 2IVLJENJE. Škoda, da samo nekaj dni, kajti mladinski pevski festival mu je prinesel vse radosti petja in srečanja mladih ljudi. Prišli so z vseh koncev in krajev, iz različnih držav in vendar jih je pesem povezala v celoto, enoto. Tako je tudi ta celjska med- narodna prireditev mladinskega petja pokazala, da pesem povezuje ljudi in da gradi trden most pri- jateljstva in sporazumevanja med narodi. — Na posnetku: skupina mladih pevcev v nedeljski povorki po celjskih ulicah. — Foto: MILAN BOŽIČ USKLAJENOST BO TUDI USPEH v Ljubnem se je v to- rek sestalo predsedstvo medobčinskega sveta SZDL Celje. Seji predsedstva sta prisostvovala med drugi- mi povabljenimi tudi PO- GLAJEN FRANC, predsed nik koordinacijskega od- bora za SLO pri RK SZDL in JEREB SILVA, članica izvršnega odbora RK SZDL. Dogovarjanje na se- ji je pravzaprav pomenilo organiziranje medobčin- skega sveta SZDL za novo vlogo tega organa v uskla- jevanju stališč in usmer- janju akcij širšega pome- na. Predsedstvo, ki sklepe sprejema soglasno, je spre- jelo okvirno delovno za- snovo in programsko us- meritev za prihodnje ob- dobje in se dogovorilo, da bo delovni načrt svojega delovanja sprejelo jeseni, ko bodo že sprejeti pro- grami občinskih konferenc SZDL. Na predsedstvu so se dogovorili da bodo po konstituiranju občinskih konferenc proučili kadrov- sko sestavo krajevnih in občinskih konferenc, da bi na tej osnovi lahko pripravili program politič- nega usposabljanja več- jega števila kadrov. Že ta mesec so se dogovorili za organizacijske in vsebin- ske priprave za pokrajin- ski posvet o obrambnih pripravah na SLO, ki bo v Dobrni, sklicujejo pa ga v dogovoru s predsed- stvom SR Slovenije. Ko so razmejevali naloge med- občinskega sveta in občin- skih konferenc so sklenili, da bodo na svet prenesli del skupnih nalog, zlasti tiste, ki so zaradi svojega značaja ali obsega skupne vsem občinam tega pod- ročja. Pri tem, ko so go- vorili o novi vlogi SZDL, so opozorili, kot je nekdo dejal v prispodobi, da »SZDL ni poštni nabiral- nik, v katerega bi vsi me- tali«, temveč fronta socia- lističnih sil, v kateri ima vsaka organizacija svoje naloge, vsi skupaj pa skup- ne. Na tej seji so sprejeli tudi osnutek sklepa o usta- novitvi in oblikovanju med- občinskega sveta SZDL Ce- lje, za podpredsednika sve- ta izvolili VEBER JOŽE- TA iz Velenja ter za glav- nega in odgovornega ured- nika Novega tednika in Ra- dia Celje imenovali BOJA- NA VOLKA. Hkrati so pod- prli kandidaturo FRANCA KNAFELJCA iz Celja za direktorja Službe družbe- nega knjigovodstva v Ce- lju, ker dosedanji direktor Slavko Verdel ob reelekci- ji odhaja v pokoj. Na seji so še ocenili priprave za zlet Svobod, ki bo v Celju in ugotovili, da v občinah priprave zadovoljivo pote- kajo. ■—nk t. stran — NOVI TEDNIK St. 22 — 5. junij 197; JOŽE J AH LAHKO SMO PONOSNI V žalski občini pravkar za- ključujejo sedemletno obdob- je izgradnje novih šol. O de- lu v tem sedemletnem ob- dobju smo se pogovarjali z Jožetom Janom, predsedni- kom izvršnega sveta Skup- ščine občine Žalec. NT: Morda najprej nekaj besed o začetkih referendu- mov za izgradnjo šolskih stavb v občini. J, Jan: »Do leta 1%7 srno imeli v našem šolstvu zelo slabe razmere. Predvsem mi- slim na same šolske objekte, ki že davnaj niso mogli več služiti kolikor toliko sodob- nemu pouku. Prav zato smo se v letih 1965 do 1967 lotili temeljitih priprav za izvedbo referenduma na celotnem ob- močju občine. Te priprave so zajele predvsem pripravo programa obnove in izgrad- nje novih šol, kakor tudi predlog za financiranje tega programa. V prvem progra- mu smo predvideli zelo ob- sežne inve&ticije, ki so bile v času razprave v marsika- terem delu okrnjene, pred- vsem zaradi pripomb v javni razpravi, da so tako obsežna vlaganja glede na stanje v gospodarstvu preobsežna. De- cembra leta 1967 smo izvedli referendum, na katerem smo glasovali za vlaganja v petih letih v skupnem znesku mi- lijardo dvesto petdeset mili- jonov starih dinarjev. Po- membno je dejstvo, da smo takrat bili ena izmed prvih občin v Sloveniji, ki smo referendum izvajali za pod- ročje celotne občine in smo tako na tak način reševanja problemov skrčili pot inve- sticijskih vlaganj tudi marsi- kateri drugi občini. Takrat smo v naši občini v praksi uresničevali določilo nove ustave, ki govori tudi to, da mora imeti združeno delo vedno večji vpliv na odloča- nje o posameznih razvojnih programih družbenih dejav- nosti kakor tudi glede odlo- čanja o virih financiranja teh dejavnosti.« NT: Kakšen je bil vpliv In- flacije na sprejet program leta 1967? J, Jan: »Prvotni program je predvideval, kot sem že ome- nil, za izvršitev vseh nalog obnove in izgradnje milijar- do in pol dinarjev. Ko pa danes delamo nekakšen ob- račtm, vidimo, da je celotni program veljal kar štiri in pol milijarde. To pomeni, da smo s podaljšanjem referen- duma za dve leti leta 1972 v bistvu vložili mnogo večja sredstva, kot smo prvotno nameravali. Za ilustracijo naj povem, da bo samo nova šo- la v Braslovčah veljala več kot milijardo. Danes nam ni žal, ker ne vem, kako bi v primeru, da ne bi šli v ta referendum, izvrševali pro- jekt celodnevne šole. Pomem- bno pa je tudi to, da smo še pravi čas ujeli inflacijo. Ko \smo gradili šolo v Grižah, je kvadratni meter veljal pov- prečno 80.000 dinarjev, ko pa smo urejevali šolo na Vran- skem, je kvadratni meter ve- ljal že 500.000 dinarjev.« NT: Ali je bilo v teh letih zgrajeno prav toliko, kot je predvideval program? J. Jan: »Povsod smo nare- dili tisto, kar smo predvide- vali, lahko pa rečem, da smo naredili še več, kot je pred- videval program. Vzporedno z gradnjo šol in njihovo ob- novo smo urejevali okolico šol, pa tudi na novo opremo nismo pcjzabili. Več je bilo narejeno zaradi tega, ker smo imeli izredno dobro urejeno sodelovanje s krajevnimi fak- torji, ki so na najrazličnejše načine, preko režijskih odbo- rov, zbirali dodatna sredstva. Ves čas smo težili tudi za tem, da v vseh šolah zagoto- vimo približno enake pogoje dela in pa seveda eno in pol izmenski pouk.« NT: Kako je bilo v razvi- janjem otroškega varstva? J. Jan: »Vzporedno z raz- vijanjem osnovnošolskih po- treb smo razvijali tudi pod- ročje otroškega varstva. Isto- časno z izgradnjo nove šole smo zgradih prostore za otro- ško varstvo v Grižah, Vran- skem in Vinski gori.« NT: Kako je bilo potem s starimi šolskimi poslopji? J. Jan: »V večini primerov jih nismo prodajali, ampak jih sedaj uporabljamo za or- ganizacije in društva v kra- ju, tako da smo marsikje zagotovili z ukinitvijo^ stare šole, prostore tistim dejavni- kom v kraju, ki so bili prej brez njih. Na koncu pa bi rad pou- daril še to, da brez solidar- nosti naših občanov ne bi šlo. Povsod so se ljudje za- vzeli za objekt v svojem kra- ju in še enkrat dokazali, da jim ni žal denarja za stvari, ki so potrebne nam vsem.« JANEZ VEDENIK POMENEK V HIŠI V ponedeljek je vzel v našem uredništvu v roke taktirko novi urednik Bojan Volk. Pričakan je bil s prošnjo, da odgovori na nekaj vprašanj. Naj- brž bo v prihodnje bolj malo možnosti za inter- vjuje, saj bo odslej on tisti, ki bo postavljal vpra- šanja. No, in tako je pogovor potekal kar v domači hiši, med sodelavci, kolegi: VPRAŠANJE: Kako se po- čutiš, kolega Bojan, ko pri- hajaš med nas in na čelo uredništva dveh pokrajinskih medi.iev? Je zate to velika sprememba, če vzamemo v obzir, da si kot dolgoletni poklicni i>olitik zajadral med novinarje — torej spet v po- lifiko? ODGOVOR: Težko je reči v takem primeru, ko človek prihaja na področje delova- nja, ki je prav tako politika, da bi bila to sprememba, ki pretrese. Kolektiv, v katere- ga sem prišel, sem Uidi po službeni dolžnosti spremljal in lahko rečeaii, da ga do- dobra poznam, saj sem z vami tudi doslej sodeloval, kolikor sem mogel in koli- kor ste me za to. angažirali. Vendar pa prihajam v sredi- no in na področje dela, ki nii je glede mnogih podrob- nosti neznano, zat-o, kar bo terjalo od mene več naporov, da bi lahko uspešno deloval. No, bistvenih razločkov v os- namih komponentah ne bi smelo biti, kajti tako v po- litičnih organizacijah, kot v javnih občilih je temelj vse- ga delo z ljudmi in za ljudi. VPRAŠANJE: Imaš kot nov človek, recimo kar: nova me- tla, tudi kakšen nov kon- cept za oba medija, ki ju boš vodil in za delo v uredništvu? ODGOVOR: Ne, nimam no- vega koncepta in zakaj tudi, saj je uo-edniški koncept, ki smo ga skupaj izoblikovali na ravni celjske regije, tak, da je in lahko ostane še dol- go časa temelj in vodilo na- šega dela. Seveda bodo spre- membe — le-te pa bo nareko- val družbeni razvoj, nareko- vali ga bodo interesi bralcev tednika in radijski poslušalci. Moja želja je, da bi za- stavljeni uredniški koncept čim dosledneje uresničevali. Predvsem si želim bolj po- globljenega sodelovanja z bralci in poslušalci, če naj z enim stavkom povem, si želim, da pri našem no- vinairskem delu, pri obvešča- nju ne pristopamo k senza- cionističnemu načinu pisanja, kar pa naj ne pomeni, da bi imeli obliž na ustih, časopis in radio naj bosta naše skup- no, družbeno ogledalo življe- nja, kakršno je. Življenje je bogato, pa vendar mnogokrat tu in tam kulturno in huma- no še vseeno revno. Življenje je uspešno, pa vendar tu in tam do koga krivično. Vse to bi tudi radi postavili pred to naše ogledalo, ne zato, da bi koga hote in izrecno gra- jali, marveč spodbudiM druž- bene organizme in posamez- nike k nadaljevanju in po- glabljanju dobrega delovanja, sem in tja pa koga odvrnili od naklepa, da bi deloval mi- mo družbe za svoje osebne, aU ožje grupne interese. /, VPRAŠANJE: Iz teh tvojih odgovorov sledi, da si za nas, za oba medija človek kontinuitete in ne človek ra- dikalnih preturbacij in spre- memb. Vendar pa bi te, dor kler si še izkustveno in ču- stveno odmaknjen od tega, še nekaj vprašal. Kako gle- daš na novinarski poklic, naš družbeni status, na to kaj smo in kaj bi naj bili? ODGOVOR: Novinar je dru- žbenopoMtični delavec. Bese- da pove vse. Kakšen je njih status je odvisno tako od noviinarjev samih kot od šir- še družbe, če bomo novinar- ski poiklic, ki ga najbrž ni lahko opravljati, dojeli v vsej njegovi odgovornosti, se bo družbeni status novinarja nuj- no spremenil še na bolje. Po- temtakem novinar, ki .živi med ljudmi, piše za njih in o njih — to pa najbrž bralci in poslušalci tudi pričakuje- jo. Poklica pa ne more op- ravljati dobro tako dolgo, do- kler ni zadostnega sodelova- nja z vsemi, ki so zainteresi- rani za obveščanje, al: ki bi sami' radi sporočili okolju o svojem in skupnem delu. To vez pa je mogoče doseči le, če je ustvar.ieno čvrsto so- delovanje med vsemi temi de- javniki in novinarjem tudi tako, da novinarja obveščalo o dogodkih, ga vabijo na se- je in na druge načine sezna- njajo. Brez tega tudi ni do- brega obveščan^ja in hitrega seznanjanja. Glavni urednik Bojan Volk je na koncu pristal na to, da se bomo o zadnjem in še kak.šnem vprašanju ponov- no pogovarjali čez leto dni, morda tudi nrej. . JURE KRASO\'EC 3. JUNIJ DAN GRADBINCEV Plenum republiškega odbora sindikata f;radbenih delavcev Slovenije je 1947. leta odločil, da se i. junij proglasi kot dan gradbincev Slovenije. Ta dan 1936. leta je bil velik štrajk gradbenih delavcev, ki je po svoji moči in organiziranosti presegel vse dotedanje in tako pokazal veliko enotnost in moč gfradbenih de- lavcev. Zato je to tudi dan, ko .se spomnimo revolu- cionarne preteklosti, obenem pa ocenimo trenutne pro- bleme in pot v prihodnost. Letošnji dan gradbincev pa ima še posebno obelež- je, saj ga praznujemo v letu tridesete obletnice osvo- boditve. Trideset let je minilo, odkar so gradbeni delavci tako rekoč z golimi rokami pričeli z obnavljanjem porušene domovine. Rezultati tega dela so vidni vse- ^ povsod. Od največjih objektov naše prve petletke do poslednje stanovanjske hišice. Vse je delo gradbenih delavcev, tehnikov, inženirjev in drugih strokovnjakov v gradbeništvu. Medtem ko so lani prvič samo povabljeni pred- stavnilu gradbenih kolektivov Slovenije v ljubljanski festivalni dvorani počastili tretji junij, je letošnje pra- znovanje zamišljeno kot velika manifestacija vsega slovenskega gradbeništva. Osrednja proslava bo v soboto, 7. junija na Gospo- darskem razstavišču v Ljubljani. Dan pred tem, torej jutri, pa bodo odprli še razstavo likovnih del gradbe- nih delavcev — amaterjev. V proslavljanje 3. junija se je vključil tudi občin- ski odbor sindikata gradbenih delavcev v Celju. Ta- ko je bila v torek, na sam praznik, v dvorani Ingrada slavnostna proslava, na kateri so se zbrali delavci iz vseh celjskih gradbenih kolektivov. JOŽE PERCICi V invalidskem vozičku Fanika Hleb iz Zavodenj pri Šoštanju SOHČHI VLAK v prijetni svežini majskega jutra so se na železni- ških postajah v Velenju, Pesju, Šoštanju, Paski vasi in šmartnem ob Paki zbirali invaUdd, &x so čakali na »sončni vlak«, da jih bo odpeljal na izlet v neznano. Pripravilo ga je društvo invalidov občine Velenje, ki združuje že 950 invalidnih oseb. Za jK>t se je "prijavilo 325 invalidov in nekaj .sprem- ljevalcev. 2e v vlaku se je predsednik društva Edvard Centrih s poverjeniki p>ozanimal, če so vsi dobro na- meščeni. Za posebno razpoloženje je skrbelo kar pet harmonikarjev, med katerimi sta se posebej izkazala 20-letna Darinka Oder in njen .15-letni brat Vinko s klarinetom. Že ko so prevozili predor v Penku, so poverjeniki začeli deliti slastne rogljiče, ki jih je podanla velenj- ska pekama Fidelinka. Potem Savinjska d^^/lina in že jih je pot skozi Celje vodila proti Rogaški Slatini, kjer so jih sprejeli predstavniki zdravilišča m jim pokazali razne znamenitosti. Okrog poldn^a so se odpravili v Atomske Toplice, kjer so se nekateri tudi kopali. Za- tem pa se je začelo zabavno popoldne s srečelovom. Skoro vsaka srečka je zadela dobitek in tako so ude- leženci vlaka ponesli poleg prijetnih vtisov domov tudi majhno darilo. Izlet v neznano je uspel, in kot je poudaril Edvard Centrih je dosegel svoj namen predvsem zaradi tega, ker so se ga letos prvič udeležili tudi težki invalidi na vozičkih. Sicer pa je pohvalil krajevne skupnosti Stara vas, Paka, Bele vode, Družmirje in Velenje center — levi breg, ki so prispevale največ finančnih sredstev. Obrtnik Stane Skomšek iz Velenja pa je pla- čal izlet desetim socialno šibkim invalidom. \ V. KOJC §t. 22 — 5. junij 1975 NOVI TEDNIK — stran 3 KOLIKO ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI V CELJU šE ENKRAT v TOZD Prvo zasedanje skupščine podpisnikov samoupravnega sporazuma o načinu združe- vanja in uporabi sredstev, ki ga v s-kladu s slovensko usta- vo delavci temeljnih organi- zacij združenega dela name- njajo za zadovoljevanje skup- nih potreb v krajevnih skup- nostih daje dovolj pobud za nekatera razmišljanja. Ne to- liko zaradi tega, ker so dele- gati z javnim glasovanjem • odklonili predlog posebne de- lovne skupine o razdelitvi sredstev za potrebe ki-ajevnih skupnosti v celjski občini, marveč veliko bolj zaradi dru- gih ugotovitev. Kot prvo se kaže vprašati, zakaj prevelika odsotnost delegatov na zase- danju skupščine? Kako je sploh mogoče, da je bila na izredno pomembni seji navzo- ča komaj pičla polovica de- legatov in še ta po zaslugi te- lefonskih pozivov. Ali je mo- goče v našem delegatskem si- stemu sploh govoriti o od- sotnosti in še to neopraviče- ni? In dalje. Glasovanje in tudi poznejša razprava je pokaza- la, da so nekateri delegati pri. šli na zasedanje brez stališč svojih delegacij, nekateri sa- mo z mnenji, ki so jih obli- kovali v slučajnih razgovorih s sodelavci in podobno. Zato ni naključje, da so pri odloča nju zastopali svoja osebna sta- li.šča, ne pa mnenja delegacij, kaj šele širšega kroga tistih, ki nai v respici Odločajo O delitvi ustvarjenih sredstev. Tucji ta primer, ki pa ni osamljen, saj je prišel do ve- ljave že na nekaterih drugih zasedanjih, kaže, da si delo delegacij v nekaterih sredinah zasluži temeljitejšo obravna- vo. Na zasedanju skupščine za- enkrat niso sprejeli predloga posebne delovne skupine o razdelitev sredstev, ki jih te- meljne organizacije združe- nega dela namenjajo za po- trebe krajevnih skupnosti. Šlo je za 220 starih milijonov dinarjev in za predlog, da naj bi 70 odstotkov teh sred- stev razdelili med krajevne skupnosti glede na število vo- livcev, 30 odstotkov pa samo nekaterim za pridobitev ozi- roma za izgradnjo nujno po- trebnih poslovnih prostorov. Po podatkih, ki so jih sporo- čile temeljne organizacije združenega dela je v njiho. vih enotah na območju celj- ske občine zaposlenih 22.000 delavcev, ki tudi v tej občini stalno prebivajo. Glede na to, da so se TOZD obvezale, da bodo prispevale za kra- jevne skupnosti v letošnjem letu po 100 din na zaposlene- ga delavca, bi po vsem tem zbrali v celjski občini skupaj 220 starih milijonov dinarjev. Da bi z zadevo vendarle ne odlašali predolgo, so na skup- ščini sprejeli sklep, da naj vse odsotne delegacije pa tu- di tiste, katerih delegati so glasovali proti temu predlo- gu o razdelitvi sredstev oziro- ma so se glasovanja' vzdr- žali, še enkrat proučijo vpra. sanje in v desetih dneh pis- meno sporočijo svoja stališča. Ko pa so delegati odločali o konstituiranju skupščine, so predsedniško mesto zaupali inž. Edvardu Stepinšku iz Merxa, namesthiško pa Hu- bertu Kolšku, predsedniku sveta krajevne skupnosti v Vojniku. Poleg tega so imeno- vali tudi komisijo za pripra- vo predloga o razdelitvi sred- stev, ki jih TOZD namenjajo za potrebe krajevnih skupno- sti. Za predsednika komisije so izbrali Pranja • Kočarja, predsednika krajevne skupno- sti Otok in Karel Destovnik- Kajuh, za njegovega namest- nika pa Steva Pratnekarja iz EMO. MB VPRAŠANJE JAVNEIHU DELAVCU TOVARIŠ MITJA PIPAN, član IS celjske občinske skupščine Ko se obračam na vas s prošnjo, da odgovorite na vprašanje, se istočasno zavedam, da bi ga moral zastaviti vsaki samouprav- ni skupnosti posebej. To- da, ker to praktično sko- raj ni mogoče, se obra- čam na vas, ker vem, da problematiko najbolje poznate, saj ste se v pre- teklih mesecih nič koli- kokrat srečevali z reše- vanjem in usklajevanjem prispevnih stopenj za sa- moupravne interesne skup- nosti in sploh s skupno porabo. In zdaj vprašanje. Če- prav smo že v šestem mesecu letošnjega leta, torej, skoraj na polovici leta, zasebni obrtniki in bržčas tudi drugi zaseb- ni izvajalci samostojnih poklicev doslej še niso plačali niti dinarja za so- financiranje delovnih načr- tov nekaterih samouprav- nih interesnih skupnosti. Res je, da so dobih odloč- be in v njih natančno napisano, kolikšne so pri- spevne stopnje Za vsako samoupravno interesjio skupnost, žal pa v teh od- ločbah ni bilo navedeno, kam naj ta sredstva na- kazujejo. Mnogi se seveda vpra- šujejo, 2iakaj tako, še zla- sti, ker je veliko lažje pla- čevati obve2aie prispevke sproti kot pa za nekaj ali več mesecev skupaj in za nazaj. Zato vprašanje — kdaj bo rešen ta problem in komu bodo vsi ti pla- čevaU prisi>evke za neka- tere samoupravne interes- ne skupnosti in zakaj to vprašanje ni bilo rešeno takoj, da bi pri plačeva- nju ne nastajale zamude. Za odgovor že v na;prej iskrena hvala! MILAN BOŽIČ, novinar GOSPODARSTVO VELENJSKE OBČINE PREPOČASNA RAST! Na zadnji seji občinske kon- ference ZKS v Velenju so raz. pravi j ali tudi o gibanju go- spodarstva in izvajanju sta- bilizacijskih programov v lanskem letu in v prvem tro- mesečju letošnjega leta. Kaj lako povemo predvsem o le- tošnjih rezultatih na tem po- membnem področju? Pred- vsem to, da ne gre vse tako, kot je bilo zastavljeno in kot bi moralo biti. Za takšno sta- nje, ki ni preveč ugodno, so objektivni in subjektirai vzro- ki. Pod objektivnimi mislimo na razmere, ki trenutno vlada- jo v svetu; pod subjektivnimi pa to, da marsikdo ne stori tistega, kar smo se zmenili, in kar je bilo sprejeto z vse. mi dokumenti v zadnjem ča- su z edino željo za izboljšanje razmer. Poglejmo nekaj podatkov o go.spodarjenju v prvem četrt- letju letošnjega leta za velenj- sk • občino: 9 Delovne organizacije, ki imajo sedež v občini Vele- nje, so v prvih treh mesecih letošnjega leta dosegle milijon 783 tisoč dinarjev celotnega dohodka, kar predstavlja po. večanje v primerjavi z enakim obdobjem lani za 36,5 odstot- ka. Pri tem je razveseljiva ugotovitev, da so porasla po- rabljena sredstva, obračunana v doseženem celotnem dohod- ku le za 30,7 odstotka. Takš- no gibanje je izredno ugodno in bi morali biti vsi napori usmerjeni v to, da se tako gospodarjenje nadaljuje. V kciikor bodo cene naraščale podobno kot lani, potem mo. ram reči, da je gospodarska rast, kar zadeva celotni do- hodek, zabeležen v prvem tromesečju letošnjega leta, prepočasna. 9 Ponovno so najbolj po- rasle zakonske obveznosti in sicer za 112 odstotkov letos v primerjavi s prvim trome- sečiem lansko leto. # Poseben problem pred- stavljajo zaloge, ki se kopiči, jo. že za lansko leto so ugo- tovili, da je bil porast zalog prevelik, za prvo tromesečje letošnjega leta pa ugotavljajo, da zaloge še naprej narašča- jo, -kar ima za. posledico vse tiste negativne pojave, ki so jih že omenili pri analizi lan- skega gospodarjenja. # V okviru stabilizacijskih ukrepov se vse bolj omenja tudi povečanje izvoza. Tri- mesečni rezultati velenjskega gospodarstva kažejo, da se je izvoz povečal za 57 od- stotkov (od tega odpade 92,6 odstotka na TGO Gorenje, os- talih 7,4 pa na REK Velenje), žal so težave tudi z GIP Ve- grad, ki v obliki gradbenih storitev sodeluje v inpzem- stvu. Ker je prišlo do zaplet- Ijajev v Zahodni Evropi (tam je nastopal Vegrad), se posku- ša zdaj vključevati še naprej v mednarodno delitev dela tako, da raziskuje možnosti povezovanja z vzhodnim in arabskim svetom. Nedvomno pa so ta tržišča zanimiva tudi za nekatere druge delovne or- ganizacije v velenjski občini. V letošnjem letu je prenehalo z izvozom podjetje, Galip iz Šoštanja, nobenih podatkov ni o iz^/ozu Tovarne usnja Šo- štanj (vse se vodi preko Vrh- •nike, s katerimi so povezani), prihodnje leto pa bo verjetno prenehal z izvozom premoga tudi REK Velenje. # Problem je tudi preveli- ko zaposlovanje novih delav- cev, kar se je v letošnjem letu napram istemu obdobju lani povečalo za 17,2 odstot- ka ali 2336 delavcev. Posledi- ca takega načina zaposlova. nja je očitna, saj doseženi rezultati v proizvodnji in sto- rilnosti niso enakovredni. Do- kaz temu so osebni dohodki na zaposlenega, ki so se v obravnavanem obdobju dvi- gnili za 30 odstotkov, produk- tivnost pa je porasla le za 24,3 odstotka. še bi lahko naštevali, ven- dar naj bo zaenkrat dovolj. Situacija je jasna: čimprej je treba resnično in aktivno pri- stopiti k izvajanju stabilizacij- skih programov, kajti v ob- ratnem primeru bo rast. vse- ga še počasnejša. Program stabilizacijskih ukrepov je pripravljen in napisan. Vsi so seznanjeni z njim. Zdaj pa gre za zavest vseh, da te programe izpeljejo in tako omogočijo, da bodo številke ugodno rasle, ne pa padale še globje, kot so zdaj. VELIKO SLA VJE Medtem ko so se prve prireditve v počastitev tri- desete obletnice ustanovitve strelske družine »Bratje Dobrotinšek« v Vojniku začele že včeraj, bo danes po- poldne na domači osnovni šoli kvtz na temo >xzgodo- vina NOB v Vojniku«. Jutri, v petek se bodo člani do- mače dramske skupine predstavili z Borovimi »Raztr- ganci«. Zaključne prireditve pa bodo v soboto, 7. in v nedeljo, 8. junija. Tako so soboto rezervirali za otvoritev prizidka šole in spominske plošče. Slavnost bo ob enajstih do- poldne. Zvečer i>a bo na vojniškem hribu kresovanje z ognjemetom, sicer pa bo tudi koncert godbe na pihala. V nedeljo bo najprej budnica godbe na pihala, ob osmih zjutraj se bo pričelo strelsko tekmovanje občin- skih reprezentanc Slovenije. Tekmovanje bo pri šoli. Deset minut pred enajsto bo ix>vorka in polaganje ven- cev pri spomeniku NOB, ob enajstih pa bo pobratenje krajevne organizacije ZB NOV Vojnik z Zvezo koro- ških partizanov iz Celovca. Svečanost bo pri šoli. Ta- koj zatem se bo pričela še slavnostna seja strelske družine »Bratje Dobrotinšek«. Popoldanske ure pa so določili za prijetno tovariško srečanje, ki ga bo prire- dilo vojniško gasilsko društvo. LAŠKO: UZAKONITEV ZDRA VEGA OKOLJA Skupščina občine Laško je na seji zbora združenega de- la in na seji zbora krajevnih skupnostih sprejela osnutek odloka o komunahii ureditvi in zunanjem izgledu naselij v občini, Laško je turistična občina, zato je vsekakor potrebno naselja komunalno in estetsko urediti tako, da bodo obi- skovalcem privlačna. Osnutek odloka nalaga občanom vse tiste dolžnosti, ki jih je navajal že doslej veljavni odlok ter nekatere dodatne obveznosti. Naloga občanov in orga- nizacij bo torej skrbeti za zdravo okolje. Odstraniti bodo morali individualna smetišča z izpostavljenih kra.jev, na- domestiti zanemarjene ograje z novimi, obnoviti pročelja hiš, bolj redno bodo morali čistiti pločnike itd. Pristojnim inšpekcijskim organom in delavcem milice bo dovoljeno izterjati denarno kazen od tistih občanov, ki bodo kršili odločbo. Mogoče se bodo komu zdeli ti ukrepi preveč drastični. Tak posameznik naj samo pomisli, s ka- ko malo denarja in dela je moč narediti okolico prijetnejšo in zdravju neškodljivo. Vse, kar bodo občani vložili v urejanje naselij, se jim bo bogato obrestovalo. Turist, ki mu bo Laško nudilo ra- zen zdravljenja še možnost počitka v lepo urejeni okolici, se bo verjetno še vračal, s sabo pa bo pripeljal še druge. Njihov denar pa bo razvoju občine vse prej kot škodoval. ŠPENDL VIDA 40 LET ZLETA SVOBOD PROGRAM PRIREDITEV Pred drugo letošnjo osrednjo slovensko proslavo, bo v Celju tudi vrsta drugih, »spremljajočih« priredi- tev, katerih program je pripravil Občinski svet ZKPOS Celje, Sobota, 7. junija ob 20. uri — Matej Bor: RAZTRGANCI — v kulturnem domu v Vojniku; Sobota, 7. junija ob 20. uri: — KONCERT moškega, mešanega zbora in folklor- ne skupine KUD »KAJUH« Dobrna v Zdraviliški dvo- rani na Dobrni. Ponedeljek, 9. junija ob 18. uri: — Koncert zborov Društva upokojencev Celje v Narodnem domu v Celju; Torek, 10. junija ob 19.uri: — KONCERT moškega pevskega zbora DPD »Svo- boda« v šmartnem v Rožni dolini; Torek, 10. junija ob 19. uri: — KONCERT Tamburaškega ■ orkestra DPD »Svobo- da« Celje in moškega pevskega zbora PD »BEZEN- ŠEK« — v Frankolovem v dvorani gostišča »TURIST«; Četrtek, 12. junija bb 18. uri: — Nastop sekcij ŽPD »France Prešeren« Pihalni or- kester. Mešani pevski zbor, tamburaši, folklorna sku- pina. Pred Muzejem revolucije na trgu V. kongresa v Celju. Četrtek, 12. junija ob 18. uri: — OTVORITEV RAZSTAVE 40 LET ZLETA SVO- BOD V Celju — Muzej revolucije — nastopa Mešani pevski zbor ŽPD »France Prešeren« Celje. Petek, 13. junija ob 18. uri: • — Nastop sekcij DPD »Svoboda«: Moški pevski zbor, tamburaši, pihalni orkester tovarne EMO in me- šani pevski zbor KUD »KAJUH« Dobrna s folklorno skupino — pred Muzejem revolucije na Trgu V. kon- gresa v Celju. -Petek, 13. junija ob 19. uri: — PROMENADNI KONCERT — Pihalni orkester železarne štore pred železniško postajo v Celju. Petek, 13. junija ob 19. uri: — Koncert godbe na piliala PD »France Prešeren« Vojnik v Vojniku; Petek, 13. junija ob 20. uri: , — KONCERT KOMORNEGA MOŠKEGA ZBORA iz Celja v kulturnem domu v Vojniku; Petek, 13. junija ob 19. uri: — Koncert PIHALNEGA ORKESTRA PD »France Prešeren« na Otoku v Celju. 4. stran Si- NOVI TEDNIK St. 22 — 5. Junij 1975 NAČELOMA ZELENA LUČ ŽVEPLENI KISLINI Četudi bodo 2sadnjo bese- do imeli delegati vseh treh ž*>Qrov celjsike občinske skup- ščine, je izvršni svet nače- loma že prižgal zeleno luč za graditev nove tovajrne za proizsvodnjo žveplene kisline pni cinkarni. Odločitev za lo graidnjio ni bila vprašljiva, Čeitudii je prvo sporočilo cin- karne, da se pripravlja na to naložbo, sprožilo nekaj aktualnih vprašanj, predvsem 3 področja varstva okolja, lil ko so na to vprašanje od- govorile zlasti strokovne služ- be, dinštituti in drugi, je bi- la odločitev lažja in prav je, da jD sprejmejo tudi prebi- \«alci celjskega mesta, zlasti na tistih predelih, ki so bolj pogosto in močneje pod vpli- «Mn cinkamiškega dima. Cinikarna se je odločila za aovo tovarno za proizvodnjo /iveplene kisline v okviru . .mojega razvojnega progra- ma pa tudi v skladu z raz- ^jojnim programom sloven- ske kemične industrije. Raz- -x>yni program cdnkame pa temelji v veliki meri na raz- siilritvi proizvodnje žveplene IcisUne pa tudi titanovega dioksida. V tem krogu pred- stavlja nova tovarna žveple- ne kisline z zmogljivostjo 165.000 ton letno ključni pro- blem. S postavitvijo novega obrata bod'o v cinkarna uki- nild proizvodnjo na starih napravah. Zato bodo tudi zavoljo tega izboljšali eko- loški položaj. Po mnenjoi kemijske^ in- šiituta »Boris Kidrič« nova proizvodnja ne bo poslabša- la sedanjega stanja glede onesnaževanja okolja pod po- gojem, da se izvedejo vsi predvideni varstveni ukrepi. To pa je ustavitev obrato- vanja obstoječih obratov stolpne in kontaktne kisline v starem obratu in ustavi- tev pražilne peči na pirit, zatem zmanjšanje količine žveplbvega dioksida v odpad- nih plinih, uveljavitev po- stopka za 'zapdranje krogo- toka hladilne vodle z njenin) vračanjem v proces iid. Gre torej za ukrepe, ki jih nakazuje tudi cinkarna in ki zagotavljajo, tudi sicer, manjše onesnaževanje oko- lja. To tudi zavoljo tega, ker v novi proizvodnji *ne bo odpadnih voda, razen tega temeljJ na žveplu in ne na piritu. Prav tako v novi pro- izvodnji ni mogoče, da bi zaradi morebitne okvare ulia- jali v zrak škodljivi plini. Skratka, dovolj argumentov, ki govorijo v prid nove na-' ložbe. Po sklepu izvršnega sveta bodo o tej investiciji odlo- čali delegati vseh treh zbo- rov celjiske občinske skup- ščine. Zanje bo tudi kolek- tiv cinkarne pripravil po- sebno pismeno poročilo, medtem ko bo na seji ob- činske skupščine s svojim mnenjem nastopil tudi izvrš- ni svet. V kolikor bo občinska skupščina rekla svoj da, po- tem lahko priča.kujemo, da se bo gradnja nove tovarne pričela spomladi prihodnje leto. Do tedaj bo cinkarna uredila vse načrte in druge pogoje za začetek gradnje. Po dosedanji razpravi lah- ko sklepamo, da je načelni pristanek za graditev nove tovarne za proizvodnjo žve- plene kisline tu. Navzlic te- mu in navzlic dokazilom, da tehnološki postopek za- gotavlja manjše onesnaževa- nje okolja, bi bilo vendarle prav, da v tej smeri tudi kolektiv cinkarne izreče svo- je jamstvo, da bo novo to- varno gradil tako, da prožne- je ne bo izgovorov. Takšno previdnost narekuje tudi pra- ksa in izkušnje titanovega dioksida. In ljudem ne sme- mo zameriti, če so na te probleme ' občutljivi*, in če hočejo živeti in delati v či- stejšem okolju. To pa seveda velja tudi za člane kolektiva cinkarne. Tudi njim ni in ne more biti 'vseeno, v kak- šnih pogojih bodlo delali in živeli. To so torej tisti po- misleki, ki se bodo bržčas pojavili tudi ob tej nameri. Sprejmimo jo z razumeva- njem in tako tudi ukrepaj- mo, zlasti pa kolektiv cin- karne, da bo s podporo in zaupanjem šel v novo inve- sticijo. Izvršni svet skupščine ob- čine Celje pa je zavzel ne- koliko drugačno stališče do predvidene gradnje druge to- varne za proizvodnjio titano- vega dioksida. Za to nalož- bo velja vsaj zaenkrat ' še rdeča luč, in to vse dotlej, dokler cinkarna ne bo re- šila problemov, ki se v zvezi z onesnaževanjem okolja po- javljajo pri sedanji proiz- vodnji. M. B. KARL PRIVŠEK DOL S STROŠKI! Kari Privšek je pomočnik upravnika v Petrolovi poslovni enoti v Celju, ki sicer organizacijsko spada v TOZD Blagovni promet. O dejavnosti po- slovne enote, o politiki cen, težavah, ki jih imajo v poslovni enoti pri zapo- slovanju novih delavcev ter o težnji po znižanju materialnih stroškov enote je povedal takole: Katera je osno\'na dejav- | nost vaše poslovne enote? K. Privšek: V osnovni de- javnosti poslovne enote prev- laduje drobna prodaja, to je prodaja preko benzinskih servisov. Poleg te pa se uk- varjamo tudi s prodajo na debelo preko skladišč v Ce- lju in Dravogradu ter s tran- zitno prodajo kupcem. Pred leti je bilo razmerje med debelo in drobno prodajo pre- cej drugačno, hitrim pora- stom števila novih benzin- skih servisov pa se je raz- merje spremenilo v korist prodaje na drobno. Kako .je z oblikovanjem cen vaših artiklov? K. Privšek: Dejal sem že, da pre*iaduje pri nas proda- ja na drobno, vendar moram ob tem povedati, da je ta ivrsta prodaje pri Petrolu finančno najmanj ugodna. Obremenjujejo jo veliki stro- ški in nizka marža, predvsem pri gorivih. Znano je, da so cene- goriv doživele v zad- njih letih precejšen porast, medtem ko je ostala marža vse do lanskega leta nespre- menjena. Ugodnejša slika je pri prodaji motornih olj in avtomateriala, ki pa v skvip- ni prodaji pomeni le maj- hen del. Kako pri vas načrtujete nove naložbe? K. Privšek: Vsako leto se- stavimo v okviru Poslovne enote samostojen investicij- ski program. Ta program pregledajo vse organizacijske enote in podajo nanj tudi svoje priiK>mbe. Svet Poslov- ne enote, kot najvišji samo- j upravni organ, pa program dokončno potrdi in sprejme. Pri investicijski politiki na- stajajo predvsem v zadnjem času velike težave, saj se cene storitev in gradbenega materiala vrtoglavo dvigajo. Tako običajno nastajajo ve- like razlike med predračun- sko vrednostjo in dokončno vrednostjo novega objekta. Letos bomo v okviru Poslov- ne enote zgradili tri nove benzinske servise in sicer v šenturpertu, Slovenj Gradcu in Podčetrtku. Intenzivno pa delamo tudi pri doslej naj- večji investiciji Poslovne eno- te, to je pri prestavitvi skla- dišča na novo lokacijo v Tmovljah. Boste letos zaposlili veliko novih delavcev? K. Privšek: Izgradnja novih objektov bo zahtevala kar precejšnje število novih de- lavcev. Vendar se bojimo, da bomo imeli tudi letos pri zaposlovanju novih delav- cev precejšnje težave. Drob- na prodaja preko benzinskih servisov zahteva namreč do- kaj strokoven in usposob- ljen kader. Na večkratne raz- pise pa se običajno javljajo kandidati z ustrezno izo- brazbo in le redkokdaj trgov- ci. Za določena področja pa prijav sploh ni ali pa jih je zelo malo. Vrzel skušamo izpolniti z internim izobra- ževanjem, kar pa je pK)veza- no tudi s precejšnjimi stro- ški. In kako boste letos gospo- darili, da boste čimbolj zni- žali materialne stroške? K. Privšek: Stroškovna pro- blematika je še posebej v zadnjem času zelo aktualna, saj pomenijo stroški tisto postavko v poslovanju, na katero lahko zaposleni bist- veno vplivajo. Prav zato po- gosto govorimo tudi o pre- cejšnjih notranjih rezervah. V naši Poslovni enoti pri- pravijo strokovne službe za vsako organizacijsko enoto podrobno analizo stroškov, če pogledamo podatke za preteklo leto lahko vidimo, da smo napram letu 1973 stroške zmanjšali, to pa je precejšen uspeh za nas. Ven- dar je nesporno, da bomo morali na tem področju tudi v bodoče storiti še precej, kajti le tako bomo dosegli, da se bo težak položaj na- šega gospodarstva bistveno iziboljšal. DAMJANA STAMEJCIC STRUP ZA PODGANE članica dmštva za var- stvo živali je prinesla v pisarno našega društva dve pasti strupa za misi in podgane, ki ga je na- grabila pod okni bloka na Kersnikovi ulici 32a. Tak strup uporabljajo pri deratizaciji, toda s pred- hodnim obvestilom, da ga stanovalci nastavljajo sa- mo v zaprte prostore ka- mor nima dostopa doma- ča žival še manj pa se- veda otroci. Ko je omenjena članica' zagledala strup, je pokli- cala priče in z njimi po- sumila storilca. Ta človek spričo tako neodgovorne- ga dejanja ni pomislil, da se okrog hiše igrajo otro- ci, ki šarijo z rokami po tleh in tako prenesejo ta strup v usta. Poskrbimo, da ' se golo- bi, mačke in psi ne bodo nekontrolirano razmnože- vali, zato pridite v pisar- no Društva za zaščito ži- vali. Gledališka 2, vsak četrtek od 16. do 18. ure in boste dobili navodila za preprečevanje oplodi- tve teh živali, ki jih je že res preveč. DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI, Gledališka 2, Celje KONTEJNERJI UGODNO Proizvodnja kontejnerjev v novi temeljni organiza- ciji združenega dela v okviru EMO še prinaja posto- poma v svoje predvidene okvire, četudi S9 je kolek- tiv dlje časa ubadal z osvojitvijo tehnološkega procesa in čeprav ima še zdaj določene probleme pri lakira nju in podobno, dosega iz dneva v dan v-se večje uspe- he in kot vse kaže bo do konca leta že dosegel pred- videno količinsko proizvodnjo. Razveseljiva je ugotovitev, da je izvoz celjskih kon- tejnerjev v Zvezno republiko Nemčijo naletel na ugo- den odmev še predvsem zaradi kvalitete izdelkov. Na vidiku pa je tudi izvoz v Sovjetsko zvezo. O vsem tem je na zadnji seji razpravljal tudi iz- vršni svet celjske občinske skupščine. MB TIM IN TOLO Zadnjič smo na kratko poročali o razpravah o gi- banju gospodarstva v laški občini v lanskem letu in o pokazateljih v prvih mesecih letošnjega ieta. Spo- ročili smo, da je ocena takšna, da terja določeno po- litično in seveda tudi gospodarsko akcijo. Ena takih akcij, ki naj pripomorejo k doseganju večjih gospodarskih rezultatov je predvidena proizvod- na kooperacija med dvema, po panogah precej raz- aolikima delovnima organizacijama. Obe organizaciji, o katerih je govora, sta v dolo- čenih težavah. Ena, to je Tovarna lesne galanterije v Rimskih toplicah je deležna težav obrobne delovne organizacije v okviru lesarskega giganta, ki mu tržne razmere niso naklonjene in ima vedno večje zaloge. Druga organizacija je Tovarna izolacijskega materiala, ki mu manjka predvsem obratnih sredstev za proiz- vodnjo, katere vrednost gre v milijarde dinarjev, če se bodo namreč za problem zavzeli tudi drugi, sklad skupnih gospodarskih rezerv, banka in morda še kdo, ponujata ta dva kolektiva dobro, perspektivno in predvsem donosno rešitev. ' Stiropor je izolacijski material, ki ga v svetu veže- jo z mnogimi drugimi snovmi in materiali, od hera- klita za oblaganje sten za omet, preko mavčnih, do lesenih oblog. No ni tu riaj bi se v proizvodni koope- raciji ujeli Lesna galanterija v Rimskih toplicah in TIM v Laškem. Prednost zlepljanja stiropornlh plošč z lesnimi oblogami je strokovnjakom v gradbeništvu povsem jasna, zlasti danes, ko je montažni način grad- nje vse bolj razširjen, cenejši in hitrejši. J. K, OD NA HRANILNE KNJIŽICE 162 KOLEKTIVOV Ni naključje, da zavzema nakazovanje osebnih dohod- kov na hranilne knjižice če- dalje večji obseg in da si celjska podiTižnica Ljubljan- ske banke prizadeva vključi- ti v ta krog vse več kolek- tivov in delovnih ljudi. »Potreba p>o dodatnih de- narnih sredstvih za gospodar- stvo je iz dneva v dan več- ja. Sicer pa tudi sodoben način življenja terja sodob- nega človeka, ki naj ima tu- di višjo finančno kulturo. Prav gotovo pa je ta ban- čna . dejavnost v sedanjem trenutku velikega pomena v protiinflacijskih prizadeva- njih, saj se tako usmerjajo in aktivirajo sredstva, ki so cesto odtegnjena rednemu toku denarja. Vse razvite družbe usmerjajo denarna sredstva vseh virov preko bank, zato morajo tudi pri nas banke postati servis sle- hernemu delovnemu človeku v njegovih finančnih zade- vah,« je na vprašanje, zakaj sd celjska podružnica Ljub- ljanske banke v tolikšni me- ri prizadeva razširiti nakazo- vanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice, odgovoril šef odseka za pospeševanje denarnega varčevanja in pro- pagandre Marjan Turičnik. Po zadnjih podatkih ima Ljubljanska banka, podruž- nica Celje, vključenih v na- kazovanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice 162 de- lovnih organizacij z 51.000 de- lavci. To je 70 % vseh zapo- slenih na območju devetih občin širše celjske regije ozi- roma 14 milijard starih di- narjev zbranih sredstev. To je torej tisti dodatni vir sredstev za gospodarstvo. Več ali manj značilna je ugotovitev, da so v nakazo- vanju osebnih dohodkov na hranilne knjižice vključene predvsem gospodarske delov- ne organizacije .in še to v pretežni meri Industrija in trgovina. Manj je delovnih kolektivov iz negospodarske- ga področja. Prav zato je iz- vršilni odbor celjske podruž- nice Ljubljanske banke spre- jel nekatera priporočila in delovne napotke za razširitev nakazovanja osebnih dohod- kov na hranilne knjižice tu- di na kolektive iz negospo- darskega področja. In koristi za delovne org* nizacije in za delovne ljudi? Delovne organizacije, ki so vključene v nakazovanje osebnih dohodkov na hra- nilne knjižice, lahko kori stijo dodatna posojila za ob- ratna sredstva v višini SO" o zbranih sredstev, sicer tudi v višini 100 ".o zbranil". sredstev od nakazovanja osebnih dohodkov na hranil- ne knjižice, če gre za pre mostitvene kredite za izpla' čilo osebnih dohodkov. Delovni ljudje, ki so vkljti- čeni v nakazovanje osebnili dohodkov na hranilne knji žice, so seveda takoj poslov- ni partnerji celjske podrui' niče Ljubljansike banke i" zato imajo možnost pri na^ jemanju potrošniških posojil' razen tega jim je že od ii plačilnega dneva dalje tečejc 7.5 "/b obresti od nakazanega zneska, kar je seveda doda'; ni vir osebnega dohodka, ^ bi ga sicer ne bilo. PRAVI NASLOV ZA DENARNE ZADEVE gt. 22 — 5. junij 1975 NOVI TEDNIK — stran 5 ŽALEC: IDEJNO POLITIČNE RAZMERE V OBČINI Jutri bo v dvorani Kmetijskega kombinata v Žalcu šesta seja občinske konference Zveze komunistov Slove- nije. Na njej bodo podali poročilo o idejno-političnih raz- nicrah v občini, v zvezi s tem pa bodo izoblikovali tudi nekatere naloge, ki jih čakajo na tem področju. Ob kon- cu jutrišnje seje pa bodo izvolili tudi delegacije »bčin- ske konference Zveze komunistov v občinsko konferenco SZDL Žalec. Jutrišnje seje občinske konference Zveze komunistov Žalec se bo udeležil tudi FRANC ŠETINC, sekretar Iz- vršnega komiteja predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. JANEZ VEDENIK POSNEMAJTE! Dosti pritožb slišimo na račun materiala, ki ga v da- našnjem delegatskem sistemu različne delegacije ne dobe pravočasno v roke. Zgodi se celo, da ga dobe tik pred sejami, zato ga delegati ne morejo niti preštudirati. Večkrat smo že govorili o tem, da bi samoupravne interesne skupnosti hitreje pripravljale material in tudi o tem, da bi ga hitreje dostavljale posameznim delega- tom. Lep primer takega ravnanja je laška občinska skup- ščina, ki je poslala vsem delegacijam in zborom v laški občini material takoj, ko je bil pripravljen, čeprav da- tum skupščine še ni točno določen. Dvoje materialov je to: družbeni dogovor o uresničevanju družbene samoza- ščite v laški občini in družbeni dogovor o osnovah in merilih osebnih dohodkov delegatov ter voljenih in ime- novanih funkcionarjev v celjski regiji. Družbeni dogovor o. samozaščiti je sestavni del sa- moupravne dejavnosti in ima tradicijo in zasnovo v NOB. Akt o samozaščiti je zelo obširen in govori o samozaščiti v krajevnih skupnostih, v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in družbeno );oli- tičnih organizacijah. Družbeni dogovor o osebnih dohodkih delegatov in voljenih ali imenovanih funkcionarjev"v celjski regiji, ki je bil delegatom laške občine posredovan kot predlf^g, govori o najvišjih in najnižjih dohodkih, ki naj bi jiti imeli funkcionarji v celjski regiji. Materiala sta bila pravočasno posredovana delegaci- jam, ker pa sta po vsebini pomembna, se Dodo CiClegati lahko pripravili na diskusijo in to zato, ker so dobili gra- divo pravočasno v roke. Lahko še zapišemo, da bi bili taki vzgledi vredni posnemanja. • Ž. S. KUPITE CIGANKO 7 štipendij za Ekonomsko srednjo šolo 2 štipendiji za Ekonomsko fakulteto ali III. letnik Visoke ekonomske komercialne šole Kandidati naj do 30.6.1975 osebno dostavijo LB, podr. Celje, Vodnikova 2, Službi poslovne koordi- nacije naslednje: — prošnjo za štipendijo na obrazcu DZS 1,65 vključno s podatki o osebnih dohodkih staršev (prejemki pokojnin — zadnji odrezek) — zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo o oprav- ljenih izpitih — potrdilo o premoženjskem stanju Pri dodelitvi štipendij in o višini štipendij se bodo upoštevali kriteriji, ki so določeni z družbenim dogo- vorom in samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študentov. TURIZEM ORGANIZACIJA TURIZMA Turistična društva v Sloveniji in tako tudi na širšem celjskem območju čaka letos še precej odgovornega de- la. Pri tem mislimo zlasti na sprejem novih pravil, s katerimi se tudi te družbene organizacije vključujejo v nove tokove. Za lažjo rešitev naloge je Turistična zve- za Slovenije sicer pripravila vzorčni predlog pravil,, ki bo osnovnim turističnim organizacijam služil kot osnova za razpravo in za sprejem lastnih pravil. Kajti, tudi v teh dokumentih, mora biti položaj in vloga turističnega društva prilagojena in vsklajena s krajevnimi ali občin- skimi pogoji. Prav zato bo pri razpravi o sprejemu no- vih društvenih pravil sodelovala tudi organizacija SZDL. Turistična društva bodo morala pri tem delu po- hiteti, kajti po rokovniku bi morala vsa društva spreje- ti nova pravila in si tako zastaviti delo v novih pogojih do konca letošnjega novembra. Hkrati s tem bo zlasti med turističnimi gospodar- skimi organizacijami in drugimi, ki so kakor koli veza- ne na turistično dejavnost, tekla razprava o formiranju poslovnih skupnosti za turizem. Skupnosti bodo pove- zovale samo gospodarske delovne organizacije, medtem ko bodo turistična društva ostala izven teh povezovanj. To pa tudi pomeni, da bodo turistična društva v pri- hodnje še bolj skrbela za turistično izobraževanje ljudi, za turistične prireditve, za lepši videz krajev in naselij, za razvoj turizma nasploh in podobno. Tako se je torej v zadnjem obdobju izoblikovalo ne samo stališče okoli organiziranosti in delokroga osnov- nih turističnih družbenih organizacij, marveč tudi okoli ustanavljanja poslovnih skupnosti za turizem, ki bodo lahko delovale v okviru enega samega kraja ali mesta, občine ali drugega turističnega območja. POSTRVI, LIPANI Ribiška družina Šempeter vabi na športni in turi- stični ribolov v SaVinji od Letuša do Petrovč. Družina upravlja z dvema revirjema: št. 21 od letuškega jezu do izliva Boljske v Savinjo pri Šempetru ter št. 22 od iz- liva Boljske do mostu v Petrovčah. Medtem ko se prvi revir ponaša zlasti z lipanom, raznimi postrvmi, sulcem in delno z belo ribo, so v drugem doma sulec, podust, krap,' platnica, ploščic, mrena, klen in druge ribe. Lov na tem območju se je začel že prejšnji mesec, od 1. junija do 30. septembra pa je dovoljen lov na postrvi in lipane. Za lipana velja lovna doba do 30. no- vembra. Ribolov pa je samo na umetno muho. Sicer pa je od 21. maja do 31. maja dovoljen tudi lov na ciprini- de. Turistične ribolovnice izdajajo: ribiška družina Šem- peter v pisarni turističnega biroja vsak torek in petek, Anton Miklavžin ter Marjan Juteršek, oba v Šempetru in še Alojz Agrež v Žalcu. Savinjska četa 2. Cene za turistične ribolovnice pa so:' za člane drugih družin 60 din, za domače turiste 100 din ter za inozem- ske turiste 160 din. VELIK OBISK Po začasnih vstalističnih podatkih sc je število turističnih nočitev v pr\ ih štirih mesccili letos povečalo na celotnem celj- sltein turističnem območju. Zlasti lepe rezultate beležijo zdra- vilišča. Zanimivo je. da so Iv temu povečanju prispevali tako domači kot tuji post], čeprav domači v večji meri. Jožica Zabukovnik, upravnikova žena v domu na gori Oljki PRVI MATURANTI z oddelka za turizem pri Ekonoiiisivejn šolskem centru v Celju bodo letos prišli prvi maturanti, prvi ekonomski tehniki, specializirani za turizem in gostinstvo. V oadelek se je vpisalo :16 dijakov, predvidevajo pa, da Oo maturo opravilo 31 kandidatov, od tega 30 dijakinj. Kot vse kaiže jih bo 17 nadaljevalo študij na višjih in visokih šolah, ostali pa se bodo zaposlili že zdaj. PRIREDITVE V ROGAŠKI SLATINI Po programu, ki ga .je objavilo zdravilišče v Rogaški Slati- ni, bodo imeli v tem kraju letos kar 69 najrazličnejših prire- ditev. To je tudi rekord, saj jih doslej toliko še niso imeli. GORA OLJKA VABI Na Gori Oljki se je v letih, odkar je tam urejena planinska postojanka marsikaj spremenilo. Leta so tek- la in dom je videl precej upravnikov in upravnic. Zdaj je v privatnih rokah. In ko smo upravnikovo ženo, Jo- žico Zabukovnik, vprašali, kako in kaj delajo, je po- vedala: »še kar. Domačinov pa skoraj ni. Prihajajo od dru- god, iz Celja, Maribora, Ljubljane. Naj še povem, da so našo kraško jamo pred kratkim raziskovali jamarji iz Kopra. Midva tu ne bova dolgo. V dolini zidava novo gostilno . ..« Tako mi je povedala nasmejana Jožica. Ko pa smo pogledali malo naokrog, smo skomignili z rameni in dejali: škoda tisočev žuljev za zgraditev doma na vrhu, za zgraditev ceste in za še kaj. Sicer pa Oljka je in ostane med najbolj privlačnimi postojankami ob obrob- ju Spodnje Savinjske doline. —dk OBRAZI VINKO POTEKO Prijazna je vasica Mat- ke, ki lezi v grabnu med Homom in Goljavo. Na desni strani, na majhni vzpetini, ki je nekakšen podaljšek Goljave stoji nova hiša. Pri Potekovih. Tisti, ki domače bolje po- znajo pravijo, da gredo k »Vinkotu«. In res so vra- ta Potekove hiše odprta vsakemu poštenemu člo- veku. Tu se človek mimo- grede sprosti, se zaklepe- ta, in ko' ugotovi, da bi pravzaprav že bil čas za odhod, Vinko začne pripo- vedovati spet novo zani. mivost iz svojega bogate- ga, predvsem pa poštene- ga in doslednega revolu- cionarnega življenja in dela. Med prvimi je bil v Sa- vinjski dolini, ki je od- šel v partizane, štiri dol- ga in huda leta je živel v gozdovih, ki so mu bili prijatelji a sovražnik obe- nem, štiri leta je bil gozd njegov dom, gledal se je s Smrtjo iz oči v oči, bil ranjen, a kOTično le do- čakal svobodno pomlad — pred tridesetimi leti. »Ne- popisno vzdušje je takrat vladalo«, se spominja Vinko Poteko, »ampak ve- del sem, da svoboda še ni prinesla vsega. Vedel sem, da bo za domovino treba še precej storiti. In vsak je delal takrat, če je le mogel. Kljub temu, da je bilo včasih res težko, se mi zdi, da so bilQ to naj- lepša leta v mojem življe- nju.« Za svoje revolucionar- no delo, prepojeno z ne- izmerno in plemenito Iju- beznijo dp domovine, je prejel mnogo priznanj. . Največ pa mu pomeni, kot sam pravi, republiško priznanje Osvobodilne fronte, ki so mu ga pode- lili pred leti. Vsem tem priznanjem pa je pred dnevi dodal še enega. Po- delili so mu zlato značko Zveze komunistov. Kljub temu, da si je Vinko naložil že osmega na pleča, še vedno rad hodi v gozdove. Nesrečne- ga se počuti, če ga kdaj zagrabi revma in mora poln spominov, zanj naj- lepših spominov, pa če- prav iz težkih dni, samo gledati tja gor proti Ho- mu. Mrzlici ali Goljavi. .. Najbolj pomembno pa je to, da ga imajo ljudje radi, in da tudi on ne more brez njih. Še na mnoga in zdrava leta, Vinko! . .... .JMEZ VEDENIK 6. stran — NOVI TEDNIK Št. 22 — 5. funij 197S NOVI TEDNIK MED DELEGATr KRAJEVNA SKUPNOST ŠKOFJA VAS čE UUDJE HOČDO... KJo so delegati celjiske občinske Skupščdne raz- pravljali o tem, kje naij bo letošnja osrednja pri- recbitev v počastitev praz- nika občine, sto se odlo- čili za krajevno skupnost Škof jo vas. Tudi ali pred- vsem zaradi izredne zav- zetosti prebivalcev tega območja pri reševanju krajevnih komunalnih pro- blemov, šlo je torej tudi za zaupanje In priznanje. In kot v čaisu odločitve, so tudi poznejši dogodki pokazali, da je občinska skupščina ravnala prav. Prebivalci krajevne skup- nosti Škofja vas so to zaupanje že zdaj upra- vičili. Sicer pa so tiidi njihovi prihodnji načrti takšni, da moramo pri- znati izredno ■ aktivnost ljudi na tem predtelu celj- ske občine. Naj o tej ugotovitvi go- vorijo tudi. nekatere šte- vilke, ki nam jih je po- sredoval predsednik kra- jevne skupnosti inž. An- ton Sentočnik. »Delež prebivalcev naše krajevne stkupnoisti pri financiranju komunalnih del, predvsem pri moder- nizaciji cest in dirugih del, bo v štiirih letih, ko- likor tudi traja naš po- sebni krajevni samopri- spevek, znašal več kot 250 milijonov starih di- narjev. Če pei bi k vsemu temu dodali še druga de- Anton Sentočnik la, ki jih niti ne upošte- vamo, bi dobili diosti večjo številko. Sicer pa še to — v teh štirih le- tih do 1977., ko bomo končali s posebnim kra- jevnim samoprispevkom, bodo znašale skupne na- ložbe v krajevne komu- nalne objekte več kot mi- lijairdo staiih dinarjev.« V okvira ix>sebnega kra- jevnega samoprispevka so že doslej asfalrirali okoli 4,5 km cest, predvsem Tmovlje—Arclin in Škof- ja vas—Zaidiobrova. Do konca tega programa jih čaka še poldrugi kilome- ter cest. V kolikor bo šlo, bodo vsaj del t^a načrta uresničili že letos, sicer pa na vsak način prihodnje leto. Tu gire še za odsek v škofji vasi ter za odcepa v Zado- brovi. Mimo programa, ki so ga sprejeU s poeebnim krajevnim samoprispev- kom pa tečejo še druga, prav tako zelo pomembna dela in kjer je dielež ob- čanov še do&ti večji. To velja za cesto v Prekorje, zatem za asfaltiranje kra- jevnih cest v škofji vasi in šmarjeti, za vodovod v Lahovni, za asfaltiranje Tumove in Trdinove ceste v Šmarjem, kar so opra- vili že lani in za vrsto ■ manjših komunalnih del. V programu je tudi elek- trifikacija oziroma asfal- tiranje ceste v Lahovni in še marsikaj. Tu je še obnova dvo- rane kulturnega doma, prestavitev spomenika pad- lim borcem, zgraditev no- vega športnega igriišča in še in še. »Mnoga od teh deQ bo- mo končali že letos oei- roma do praznika celjske občine, tako da bomo 20. julij v resnici prosliavuli z velikimi delovnimi zma- gaani. Sicer pa ne gre samo za opravljena dela, gre tudli 2a to, da smo jih izvršili s skupnimi močmi, z velikim razu- mevaa>jem in sodelova- njem. Tu je naša zmaga!« je dejal Anton Sentočnik. »Bo z ureditvijo vsega t^a, kar site povedali, tudi konec komunalnih problemov na območju vaše krajevne skupnosti?« »Ne. Lahko bd rekel, da je to šele prva etapa del, ki jdh moramo opraviti, čaka nas .še druga. To pa Je v prvi vrsti kana- lizacija, zatem otvoritev nekaterih aaaidalnah oko- lišev. Mi se zavzemamo, da bi gradili stanovanjske hiše predvsem na predelu levo od glavne ceste, des- ni, nižinski predel pa naj bi očuvali za zeleni pas in tudi za kmetijsko pro- izvodtnjo. Precej težkega dela nas čaka še na pod- ročju varstva okolja. V tej zvezi pričakujemo pol- no sodelovanje in razu- mevanje obeh kolektivov, ETx>la to tovarne volnenih odej. In Če že govorimo o delu in uspehih, ki smo jih dosegli na našem ob- močju, naj ne izostane ugotovitev, da smo v okvdiru krajevne skupnosti močno utrdili samoupra- vo, da smo v to aktivnost vključili več kot sto ob- čanov. Tu mislim na delo krajevne skupnosti in vseh šestih območij. Ta aktivnost se ka,že tudi v nepw>srednih pripravah na julijske dnii, ko bomo or- ganizatorji osrednje ob- činske proslave v počar stitev dneva ustanovitve Prve oeljiske čete in ko bomo tudi sami pripra- vili vnsto drugih priredli- tev in proslav. Med nji- mi tudi proslavo v počap stitev 70-letnioe domače- ga prostovoljnega gasil- skega društva, ki ga sploh uvrščamo med najbolj aktivne družbene organi- zacije na našem območju. Sicer pa o tem več kdaj prihodnjič.« M. BOŽIČ VELENJE: PRIZNANJA MLADIM Pred kratkim je hiija na osnovni šob »Anton Aškerc« v Velenju svečanost, ki jo je ob sodelovanju vojakov iz celjske vojašnice Jožeta Meniha-Rajka pri- pravila občinska konferenca Zveze socialistične mladine v Velenju. Ob tej priložnosti so sprejeli 563 pionirjev iz vseh osnovnih šol v mladinsko organi- zacijo, ix>leg tega so podelili Kajuhov pokal, priznanja za športne uspehe in priznanja mladim družbenim delavcem: Le-ta so dobili: Franc 'Avberšek ohodu, kd ga je v poča- stitev 27. aprila pripravi- la občinska konferenca ZSM Slovenije v Konji- cah. Mesec maj je mesec mladosti, dela in načrtov. V tem najlepšem mesecu pa praznuje rojstni dan naš dragi tov. Tito. V po- častitev 25. maja je bila v soboto, 24. maja, pa- rada, v kateri so sodelo- vala tudi taborniki, saj je prikazovala področja, v katerih sodelujejo mladi. JOŽICA KOKOT IZ DELA IS PLINOVODNE NA- PRAVE-OBVEZNO? Lsvršni svet celjske občmske skupščine se je na zadnji seji srečal s predlogom odloka o obvezaiem vgrajevanju plinovodnih naprav v nove objekte. Predlagalci so se za ta korak odločili predvsem s stališča, da bi omogočili in zagotovili večjo porabo plina iz mestnega plinskega omrežja. Najpomembnejši vzrok za tako odločitev pa je v dejstvu, da bi z večjo porabo plina preprečevali večje onesnaževanje zraka in da bo C!elje imelo tudi z dograditvijo centralnega slovenskega plinovoda na voljo do- volj in relativno cenejše'surovine. V kolikor bi sprejeli tak odlok, bi se vred- nost investicijskih naložb v nove objekte po večala za en do dva odstotka. Ne glede na to kaže podpreti namero, saj odpira tudi dolo- čeno rešitev v energetski situaciji. Spričo pomembnosti koraka in seveda pred- videnega odloka bo ta namera v javni ra.zpravi. Izvršni svet je razen tega izrekel soglasje za ustanovitev tehniške vrtnarske šole pri kme- tijskem šolskem centru v Celju. Gre za korak, ki naj ublaži izredno pomanjkanje vrtnarskih strokovnjakov. MB konjice: zbiranje oblačil Tako kot vsako leto, je tudi letos Občinski odbor Rdečega križa v Konjicali organiziral akcijo zbira- nja oblačil, obutve, po- steljnine in postelj. Akci- jo so izvedli v Osnovni organizaciji Rdečega kri- ža Slov. Konjice, Zreče in Vitanje. Akcijo Je poma- galo Izvesti 20 starejšili ter 50 mladih članov RK. Skupaj se je zbralo 746 kg raznih oblačil in obut- ve. Občani so pripravili zelo lepa oblačila, katera bo Rdeči križ koristno uporabil za kritje social- nih potreb. Vsem daroval- cem se Rdeči križ Slov. Konjice zahvaljuje za da- rovana oblačila. M. S. ftt. 225. |unl| 1975 NOVI TEDNIK — stran 7 NOVI TEDNIK MED DELEGATI PASKI KOZJAK: NIKOLI POZABILI Med večjimi prireditva- mi v letošnjem letu v po- častitev 30-letnice osvobo- ditve je bila tudi tista, ki so jo pripravili na le- gendarnem Paškem Koz- jaku, kjer je štirinajsta bila težke boje s sovraž- nikom. Letošnjo priredi- tev so skupaj pripravile krajevne skupnosti in družbenopolitične organi- zacije Dobrna, Vitanje, Strmec pri Vojniku, Vin- ske gore, šaleka in Pake pri Velenju. Slavja se je udeležilo več kot tisoč občanov, zlasti mladi pa so bili veseli srečanja z nekdanjimi borci, ki so jim pripovedovali o ta- kratnih hudih časih. Danes je na Paškem Kozjaku drugače, saj je do njega speljana lepa in široka makadamska ce- sta, katere podlaga pa bo vsak čas dobila asfaltno prevleko. Na Paškem Koz- jaku in okoliških hribih je zlasti spomladi izredno lepo, polja pa so polna cvetočih šmamic, tako da je videti, kot da je zapa- del sneg. MILAN REHAR, pred sednik krajevne skupno- sti Dobrna: »Za skupno proslavo na Paškem Koz- jaku smo se dogovorili z vsemi omenjenimi krajev- nimi skupnostmi zato, ker so vse nekako povezane z njim. Moram reči, da je sodelovainje dobro po- tekalo, kar se kaže tudi v današnji proslavi. Tudi sam sem bil v partizanih in priznati moram, da si vojne ne želim nikoli več. Samo poglejte vse te le- pote, ki jih imamo! Ka- ko je v Dobrni? Delamo, imamo okoli 150 gospo- dinjstev, ki so še brez vode in to bodo zdaj do- bili. Radi bi popravili 46 km cest, končno bomo pa že letos začeli asfaltirati odsek iz Dobrne proti Ve- lenju.« JOŽE REBERNIK Iz Dobrne je kmetovalec: »Sam nisem bil v parti- zanih, ker so me 18. ju- nija izgnali v Srbijo. V vasi Tabakovioi sem bil štiri leta. Delali smo pri kmetih. Hudo je bilo ta- krat, sedaj pa nam je strašansko dobro. Vse imamo, najvažnejša pa je svoboda. In te nočemo zapraviti!« MARIJA LIPNIK, upo- kojenka iz Paškega Koz- jaka je nabirala šmarnd- ce: »Veste, to so zelo zdravilne rože in z njimi sem zdravila tudi parti- zane. Med vojno sem bila kurirka pa vodič, obve- ščevalka, zdravila sem partizane, jim prala in kuhala. Za to sodelovanje so mi tudi priznali dvoj- na partizanska leta. Mož mii je že umrl, sama pa imam dvesto »jurjev« po- kojnine* tako da kar gre.« MAKS SPEGU je upo- kojenec iz Strmeča: »V partizanih sem bil v. Tom- šičevi brigadi. V partiza- ne sem šel z golimi roka- ma, puško sem dobil šele v hosti. Svobodo smo si priborili sami in zato jo moramo znati ceniti, tudi tisti, ki so mlajši. Potreb- ne so bile ogromne žrtve, zakaj bi morale biti tudi zdaj, ko nam je tako le- po.« JOŽE MARTINŠEK je upokojenec iz Hrastovca pri Velenju: »V partiza- ne sem jo mahnil leta 1944, sem pa z njimi so- deloval že prej. Vseskozi sem se bojeval na koroš- ki strani od Solčave da- lje. Hudo je bilo. Ni bilo ovire, da je rie bi prema- gali z golimi rokami. Se- daj nam je lepo. Samo poglejte v dolino te kme- tije, ceste, elektriko, vo- dovod, avtomobile. Sko- raj vsak kmet ima že traktor. AU ne govori vse to o velikem razvoju in o tem, da se je takrat splačalo boriti. Zato pa moramo zdaj to tudi bra- niti.« Tako so paberkovali ljudje, ki so se borili za svobodo in so prišli na proslavo, da še enkrat obudijo spomine na hude čase. Njihovo največje da- rilo kasnejšim generaci- jam je svoboda. In kar je darilo, je treba z v$em spoštovanjem hraniti in čuvati, še posebej pa če gre za svobodo. Tekst: TONE VRABL Poto: LOJZE OJSTJRŠEK Milan Rehar Jože Martinšek Jože Rebemlk Maks Spegu Marija Lipnik ŽALEC: O PRAZNIKU v ponedeljek je bila v 2alcu trideseta seja Izvršnega sveta žalske občinske skupščine. Na njej so podali poroči- lo o problematiki kul- turne in telesnokultur- ne dejavnosti, o delu Izvršnega sveta, raz- pravljali in sklepali pa so tudi o osnutku medobčinskega dogo- vora o izvajanju poli- tike cen v letu 1975.; Na ponedeljkovi sejij Izvršnega sveta soj spregovorili tudi o le- tošnjem .praznovanju občinskega praznika, ki bo v Andražu. Praznovanje bo pote- kalo v Andražu v pri- bližno enakem obsegu, kot v nekaterih kra- jevnih skupnostih do- slej. Pomembno obe- ležje in poudarek pa dajejo letošnjemu i>ra- znovanju 30-letnica os- voboditve, 40-letnica re- volucionarnega delav- skega gibanja in 40- letnica zleta Svobod ter 25-letnica delavske- ga samoupravljanja. Prireditve bodo po- tekale v Andražu od 28. jimija do 6. julija, nekaj prireditev pa bo tudi v drugih krajih občine. Osrednja pri- reditev bo v Andražu, šestega juUja, kot obi- čajno z budnieo vseh treh godb na pihala iz žalske občine. Ob de- veti url bo svečana se- ja občinske skupščine v dvorani zadružnega doma, ob deseti uri pa se bo pričel polurni kulturni program z na- stopom združenih zbo- rov in recitalom mla- dincev iz Andraža in Polzele. JANEZ VEDENIK PREJELI SMO RUDI JAKHEL, ZA NOVO KAKOVOST V KARATEJU ^ že omenjeni člani in še drugi, tako Toni špiljak, Darko Denzič, Stanko Canžek, Janko Kramer, Marjan Kolar, Taja Vovk itd. osvajajo prva mesta na raz ličnih regionalnih, republiških in medrepubliških tek- movanjih. Celjska reprezentanca osvaja najboljša me- sta v Budokai ligi in je nekajkrat zapored republiški prvak, Celje postane v tem času tudi tekmovalno sredi- šče Slovenije. Večina omenjenih tekmovanj je v Ce- lju. Vrh svoje organizacijskfe sposobnosti je dosegel celjski klub verjetno v tekmovalni sezoni 1970/71, ko je prirejal tekmovanja v razmaku šest tednov (v tem času še ni dobival nikake podpore). Vsekakor šte jemo za največji dosedanji uspeh celjskega kluba pri- reditev »Odprto posamično prvenstveno karate-klubov Jugoslavije 71«, ki je bila aprila 71 v Narodnem do- mu, kjer so se zbrali tekmovalci vseh obstoječih »sti- lov«. Vsega skupaj 101 tekmovalec iz vseh republik. Na istem prvenstvu osvaja Vinko Gobec naslov držav- nega prvaka v poltežki kategoriji, avtor sam pa v absolutni konkurenci 2. mesto in se tako kot vice- prvak Jugoslavije za leto 71 kvalificira za državno reprezentanco, ki na evropskem prvenstvu v Parizu osvaja 3. mesto. število članstva Karate kluba Celje neprestano na- rašča. Po nepopolnih podatkih je šlo skozi ta klub v šestih letih njegovega delovanja že preko 700 mladink in mladincev. Vseh seveda danes ne moremo šteti za redne člane. Kot člani štejejo le tisti, ki za tekoči me- sec plačajo članarino. Do sedaj je iz celjskega kluba izšlo 11 mojstrov karateja (špiljak, Canžek, Biderman, Pižmoht, Jakhel, Gobec, Maruša, Aškerc, Deržek, Pa- radižnik, Vizjak), od tega so štirje 2. stopnje (Bi- derman, Maruša, CJobec in Paradižnik) in en mojster 3. stopnje. Peterica od teh jih dela danes v drugih slovenskih klubih. II. ded Prelom s tradicijo Na lanskoletnem tradicionalnem poletnem seminar- ju v Medulinu pri Puli se je zgodilo, kar se je mora- jo zgoditi. Na iniciativo celjskega kluba se je večina slovenskih Budokai klubov oddvojila od Budokai cent- ra. Zakaj? Zadnja leta smo vedno jasneje opažali, da naše tehnično napredovanje v Budokaiju stagnira ter da postaja ta organizacija pod diktatorskim vodstvom Emina Topida vedno bolj izrazito podjetje, za katere- ga je važen komercialni, ne pa športno-tehnični uči. nek. Nezadovoljstvo je postalo masovno prav v Me- dulinu, kjer smo se lahko vsakodnevno razgovarjali predstavniki slovenskih, pa tudi mnogih hrvaških klu- bov. Prišli smo do sledečih zaključkov: Budokai je v navidezni borbi proti športnemu in trgovskemu monopolizmu bratov Jorga v ZKJ postal prav taka monopolistična trgovska karate organizaci- ja. Zanjo je tako kot za vse strokovne centre v ka- rateju značilno: — fevdalno-hierarhična organizacijska shema (ki se ev. uspešno skriva za samoupravnimi akti) — totalna avtoriteta vodje centra, ki ima absolut- no moč odločanja — izrazito negativni medčloveški odnosi, ki izvira- jo iz vzpodbujanja konkurenčnosti in rivalstva s stra- ni »genialne« avtoritete. Posledica takega stanja je tehnična stagnacija in osebno demoraliziranje posameznikov fizično (t. zv. »razbijanje« v šp>ortni borbi — celjska publika se bo morda spomnila neštevilnih nepotrebnih poškodb na tekmovanjih, ki niso izvirale iz neznanja borcev) ali skozi psihični pritisk zasmehovanja in zastraševanja oz. t. zv. »napumpavanja«- in »tempiranja«.'"Rivalstvo za čim višje vazalsko mesto kot tudi sovražno raz- položenje posamezniikov in posameznih klubov med se- boj še bolj pa vseh skupaj do konkurenčne »šole« (predvsem do »uradnih« zvez, ki so v bistvu centri za shotokan karate) pogojuje med posamezniki in klu- bi pravo »borbo za obstanek«. Edini, ki od takega sta. nja prof i tira, je Topid sam, ki mu vsi skupaj polni- mo blagajno. Nad iztržki za članarino, za pristojbine za pasove ter za prodane znake, značke, etikete, kimo- na, nunchakuje, ščitnike — kar vse skui>aj tvori ne- izračunljive vsote (v ponazoritev: danes znaša pristoj- bina za barvni pas 300ND — nima nihče pregleda niti vpogleda, kam ves ta denar gre. Kaj šele, da bi mi o njem odločali. Vsak dan nam samooklicana avtori- teta vtepa v glavo, kako ji moramo biti hvaležni, da nas vpeljuje v posvečeno Budokai »sistem in metodo« — ta pa je v resnici individualistična samuraj ska ide- ologija, po kateri je družba le skupek medsebojno borečih se posameznikov, v kateri uspe le fizično naj- spretnejši in moralno najbrezobzirnejši. Taka življenj- ska filozofija je seveda diametralno nasprotna naši družbeni ureditvi. Samo čudimo se vsi kako da vse- ga tega nismo že poprej mogli ugotoviti. Ugotovimo, da v Budokaiju čudovito deluje sistem »deli in vla- daj« — samoupravnost je tu kvečjemu beseda naivne- ža. »Genij« je absoluten vladar telesa in duha svojih vazalov. Na osnovi teh ugotovitev smo razmišljali dalje in prišli tudi slednjič do ugotovitve, da ne potrebujemo ne Budokai centra ne njegovega diktatorja. Imamo vse pogoje, da sami, kolektivno in samoupravno raz- vijamo svojo lastno tehniko — tudi do sedaj smo bili tvorci, »proizvajalci« karate-športa, samo firmo nam je prilepil Topid in zanjo pokaslral. 8. stran — NOVI TEDNIK St. 22 — 5. junij 197s LETO VARSTVA SPOMENIKOV Most na Sotli Da bi na štajersiiem pospešili raz- voj partizanskih enot, izvedli mobili- zacijo ter uničili okupatorjeve promet- ne zveze, je glavni štab NOV in POS poslal z Dolenjskega na štajersko XIV. divizijo s Tomšičevo, šercerjevO in Bračičevo brigado. Divizija je od- šla iz Suhorja v Beli krajini 6. janu- arja 1944. Po enomesečnem pohodu prek Hrvaške je v noči na 7. februar pri Sedlarj.evem prešla Sotlo čez zasil- ni most, ki so ji ga zgradili hrvaški aktivisti, ter se kmalu zatem zapletla z nemškimi enotami v zelo hude boje, ki so trajah tri tedne. V spomin na ta dogodek so v Sed- larjevem postavili spomeniško obelež- je. Obeležje, stari lesen most in ves prostor okoli njega velja za spomenik in je kot tak tudi zavarovan. Pri spo- menikih iz časa NOB se tako kot tu- kaj srečujemo s posebno problematiko spomeniškega varstva, saj gre pri va- rovanju največkrat le za to, da zava- rujemo pristnost okolja, kjer so se odvijali zgodovinsko pomembni dogod- ki. Le redko imamo opraviti s kon- kretnimi spomeniki, kot so partizan- ske bolnišnice, javke, bunkerji, tiskar- ne in podobno. Pa vendar velja, da so tudi prizorišča pomembnih dogodkov vredna naše pozornosti in da smo se v vsakem primeru posebej dolžni od- ločati, kako bi jih na najustreznejši način spomeniško zavarovali in pre- žentirali. L. P. in I. S SLG Celje Slavje, pogovor v torek popoldne sta bila v foyerju celjskega gledaUšča kar dva sprejema. Prvega je pripravila celjska kulturna skupnost v čast gledališkega kolektiva, ki je na letošnjem Sterijinem pozorju prejel vi- soko priznanje za Partijičevo komedijo »ščuke pa ni«. Ob tej priložnosti je vse navzo- če pozdravil predsednik skupščine kuttume skupno- sti Celja Anton Aškerc. Zbrali so se tudi kulturni animator- ji celjskih delovnih kolekti- vov, ki jih je v svojem nago- voru pozdravil umetniški vodja in upravnik celjskega gledališča Igor Lampret. Po sprejemu je bil v gledališki dvorani pogovor s kulturni- mi animatorji o novem okvir- nem repertoarnem načrtu za bodočo gledališko sezono. Umetniški vodja Igor Lam- pret je govoril o funkciji gle- dališča, o repertoarni podo- bi in posameznih kriterijih, ki so jih upoštevali pri se- stavljanju novega repertoar- ja, žal ni bila udeležba kul- turnih animatorjev najboljša. Kakor vemo, imajo celjski delovni kolektivi okoli dve- sto kulturnih animatorjev včeraj pa jih je bilo na spre. j emu in poznejšem razgov(> ru samo nekaj več kot tri deset. Ta podatek je dovoj zgovoren in terja v vseh d( lovih sredinah, kjer anirrii torji so, vso resnost pri j; redno odgovornem delu. Vsi kakor bodo potrebni vs< stranske strokovne pomo< pri svojem delu, vendar I kljub začetkom in neizkuši nosti lahko pokazali več sj moiniciativnosti. Te besed vsekakor veljajo le tistim. 1 jih v gledališču nismo v deli! DRAGO MEDVB V Šmarje v torek zvečer se je dvig- nil iastor odra dvorane nove osnovne šole v • Šmarju pri Jelšah, kjer se je pričelo osemnajsto srečanje gleda- liških skupin Slovenije. Vse navzoče je pozdravil predsed- nik občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organiza- cij šmarske občine Marjan Ungar, srečanje pa je z na- govorom otvoril Janez Karlin, predsednik Združenja gleda- liških skupin Slovenije. Le- tošnje osemnajsto srečanje gledaliških skupin Slovenije je posyečeno tridesetletnici osvoboditve in štiridesetletni- ci zleta svobod. posebnost letošnjega srečanja je tudi v tem, da so vse predsttve v različnih krajih. Tako smo v torek zvečer videli najprej amatersko gledališče DPD Svoboda Medvode, ki so za- igrali Mateja Bora »Zvezde so večne«. Sinoči pa je bila v Bistrici ob Sotli predstava Levstik-Griinove »Kastelke« v izvedbi ljubljanskega Šentja- koba. Nocoj bo predstava spet v osnovni šoli v Šmar- ju pri Jelšah in sicer Brech- tova »Izjema in pravilo« v izvedbi Slovenskega amater- skega gledališča iz Trsta. V petek, torej jutri pa bo že ob 12. uri v kinodvorani v Kozjem predstava^ Vorančeve- ga »Svetnečega Gašperja« v izvedbi gledališke skupine KPD »Prežihov Voranc« Ravne na Koroškem. Isti dan bo ob 20. uri v Rogatcu pred- stava Cankarjevega »Pohujša- nja v dolini šentflorjanski«. Nastopilo bo Prešernovo gle- dališče iz Kranja. Sobota bo najbolj delaven dan. že ob 15. uri bodo nastopili mari- borski lutkarji s »Sinjemod- rim Petrom«, gledališki kro- žek osnovne šole iz Limbuša pa bo predstavil »Hišo tete Barbare,« ki jo je napisala Svetlana Makarovič. Ob dvaj- seti uri istega dne pa bodo nastopili Mežičani z Ustinovo komedijo »Komaj do srednji] vej«. Vse omenjene predstavi sobotnega dne bodo v šent jurskem Kulturnem domu. V petek bo tudi ob 9.30 ul organizacijsko posvetovanji združenja gledaliških skupi Slovenije v gasilski dvorai v Kozjem in istega dne oii 15. uri bo v Rogatcu stro kovno posvetovanje. V sob< to bo V. redna skupščlr« združenja v veliki dvoran Kulturnega doma v šentjui ju. D. MEDVEI Festivalski drobiš Dvorana Narodnega doma je bila na vseh koncertih polna, na tre- nutke celo premajhna. To pot So se Celjani izkazali. O, ko bi bilo vedno tako!? ,4 Edo Gaberšek — šef preskrbe in prenočišči — je položil izpit iz- svoje stroke. Zahtev-j nost nekaterih zborov.; ni poznala meja in mu j je dodala nekaj sivih, las. Verietno mu bo-; do to delo šteli pri] »Izletniku« v dobro, i Postavil pa se je tudi i s svojo češčino. \ Vid Marcer, zboro- \ vodja pevskega zbora\ Pedagoškega šolskega\ centra, je nastopil si temperaturo. Bjl je i izčrpan in pod vpli-; vom zdra-vniškega »do-; pinga« v obliki injek • cij in tablet. Po nasto-; pu je temperaturo iz-i srubil. ,,Svoboda " Gaberje Izredna razgibanost in ak- tivnost društvenih sekcij de- lavsko prosvetnega dmštva Svoboda v Celju ni naključ- na. Nova vlogo in vsebinska usmerjenost delovnega člo- veka, pogojena z ustavnimi načeli, je tudi člane tega društva spodbudila na široki Cronti. Delo v društvu, so zastavili zelo načrtno, posebno po- zornost pa so posvetila mno- žičnosti, saj se zavedajo, da je le množičnost pogoj za kakovost. število članov se je v ne- katerili sekcijah celo pod-vo- jilo. To še predvsem velja za moški pe\'ski zbor in tam- buraško sekcijo. V pevskem Eiboru kljub nekaterim upra- vičenim izostankom vselej na- stopa po 2S pevcea^ tambu- raška sekcija pa vključuje poleg orkestra še na novo tustanovljeni mladinski tam- buraškj zbor. Pri tem ne gre prezreti harmonikarske sek- cije s svojim orkestrom in drugimi skupinami ter solisti. V sekcijo prihajajo mladi iz znane in ugledne harmoni- karske šole. Trenutno je v tej šoli 60 gojencev v priprav- ljalnem ter J!, šestih kvalitet- no različnih razredih. Zelo uspešna sta narodno za.ba\'ni ansambel »Zeme« in jazz or- kester »Kavalirji.« Ob toUkšni razgibanos.ti je postal dom Svobode v Ga- berjih pravcati čebelnjak. Vsalc dan izreden živ-žaiv. Gneča velika. Člani upravne- ga odbora i>a pri tem SF>od- bujajo k vztrajnosti tn dis- cajpLlind. In na&Ii so uspejo pot. S skupnimi prizadevanji so dobro utirili celotno de- ja-vnost in delo teče v pri- pravah na javne nastope in koncerte. Izpolnjevanje letošnjega delovnega načrta teče tako kot So si ga zastavili. V ja- nuarju so pevci, tamburaši in narodno-zabavni ansambel s k\'artetom nastopili v Šent- jurju. V februarju so imeli dva koncerta na Dobrni, kjer so se zvrstile vse sekcije, ra- 2jen Kavalirji, ki so snemali za RTV. Potem je sledila parada harmonikarjev itd. Skratka akti-vnost sekcij in uspehi se kažejo na številnih na.stopih in zlasti še v pri- pravah na proslavo v poča- stitev 40-letnice zleta Svo- bod v Celju. V tem okviru bodo imeli člani vseh sekcij svoj nastop pred muzejem revolucije. »Sicer pa smo pred krat- kim s pevskim ztK)rom tn tamburaši nastopili v PLiber- ku in tamkaj navezali pri- srčne stike, ki jih bomo go- jili tudi v prihodnje z me- njavo nastopov in gostovanj. Pomembno za nas je tudi to, da imamo odslej redne mese čne nastope na Dobrni. Tu so še gostovanja v Lipici, zatem v Št. Vidu pri Stični in drugod. Jeseni nas čakajo tudi gostovanja v Celovcu in zatem nastop celovškega aka- demskega pevskega zbora v Celju,« je še povedal pred- sednik Svobode Fehks Smo- la. To je le kratek prerez ak- tivnega dela celjske Svobode, društva, ki ix>vezuje okoli 120 mladih aktivnih -in prav toliko podpornih članov. Nji- hovo delo je amatersko in za-to so jim javna priznanja za aktivnost pomembna spod- buda za nadaljnje izvrševa- nje, nalog. V Šentjursko petje Ob sklepni prireditvi kul- turnega tedna v šentj irju, ob nastopu pevskih zborov, bi se veljalo ustaviti tn zamis- liti. Podčrtati je treba mno- žičnost pri nekaterih zborih, pa tudi kakovost zborovske- ga petja, kakršne doslej še nismo zabeležili. Saj vemo, da sta v zadnjih letih redno delala le dva zbora: šentjur- ski in ponkovški moški zbor s približno šestdesetimi pev- ci. Pobuda za nastanek novih zborov je vznikla med kra- jevnimi činitelji. Rast novih zborov sta v znatni meri mo- ralno tn materialno podprli kulturna skupnost in ZKPO. Rezultat teh skupnih priza- devanj je lep, saj sta na novo zapela dva mešana zbo- ra in to v Dobju in v Šent- vidu in trije moški zbori: v Planini, Slivnici m Dramljah. Zapisati moramo še to, da so se pevci in zborovodje do- menili, da bodo ob občin- skem prazniku, v avgustu, nastopili v isti postavi. Ver- jetno pa bodo zapeli tudi mladinskim delovnim briga- dam. Menimo, da bi bilo za- radi pevsko propagandnih razlogov zelo umestno, če bi vsi zbori, ki so nastopili v Šentjurju, zapeli še v Dram- ljah, Slivnici, Ponikvi, Dobju, Planini in Šentvidu, in to kar na prostem, pK)d vaško lipo. Upajmo, da novoustanovlje- ni zbori ne bodo le utrinki na nebu, marveč da bo pri njih zaživelo stalno delo. Ob uspelem kulturnem te- dnu je tudi prav, da pregle- damo, v kakšnih razmoral delujejo nekatera prosvetrt društva. Vsestransko zelo ak tivno prosvetno društvo n Dobjem je brez kultumeg* doma. Za izgradnjo dom* vlagajo vse sile, vendar brS izdatnejše družbene pomo^ tej nalogi ne bodo kos. DrU štvo v Šentvidu, ki je delav no vseh trideset let po o* voboditvi, bi si zaslužilo dbi.sk naših tržaških Slovencev, ter prisostvovanje pri njiho- Tema odkritju spomenika v počastitev 30. obletnice izpod fašizma, je bilo zelo pomembno, saj so se obiska udeležili tudj najvidnejši predstavniki občine Žalec. R. V. LAŠKO: DVE ORGANIZACIJ! ZRVS Tudi organizacija rezervnih vojaških starešin v laški oboinj se reorganizira. Minuli teden so jo njeni člani na letni konferenci razdelili na dve organizaciji. Ena zajema del Laškega, ki leži na levem bregu Savinje, drHga pa poleg Laškega, vključuje .še Debro in Refico. Na seji je sekretar SZDL STANE KUŽNIK govoril o oblikah in vsebini sovražne propagande v tujini proti SFR.I in Sloveniji. Po zanimivem predavanju so si številni udeleženci ogledali še dva flhiia. Š. v. CELJE: POHVALJENI KLUBI l'red nedavnim je imela občinska konferenca klubov OZN Ce- l.ie zaključno polletno konferencfl. Na konferenci smo pregledali delo klubov jii lahko rečem, da pohvalo zaslužijo naslednji klubi: na osnovni šoli 1. celjske čete, gimnaziji m Četrti osnovni šoli. Sprejeli smo tudi akcijski program za leto 1975/76, preostali del konference pa smo posvetili razpravi o problemih klubovcev. DARE PRISTOVNIK 40 LET ZLETA SVOBOD VELIKO NAVDUŠENJE Spet dirobec v pripra- vah in v samem zletu Svobod pred štirideseti- mi leti v Celju. Podrob- nost, ki kaže na veliko povezanost Svobode z na- prednimi sindikalnimi or- ganizacijami, tudi z Zvezo privatnih nameščencev Ju- goslavije, ki je tedaj v Celju združevala okoli 240 članov iz vrst trgovskih in bančnih delavcev pa tudi delavcev v zavaro- valnicah. Kot podobne sindikalne organizacije, je bila tudi ta zveza nezaželena, saj se je predvsem borila za pravice in boljše delovne pogoje trgovskih in dru- gih nameščencev. Zato ni naključje, da je imela svoj delež tudi pri zletu Svobod, v pripravah in ■samem mogočnerti sreča- nju delavce\- iz vse Slove- nije. Kot vodilm funkcionar te organizacije, najprej kot tajnik in zatem kot nekajletni predsednik, je bil Rudolf Pibrovec, sedaj 78 letni upokojenec in še vedno aktivni družbeno- politični delavec v Celju, »Spominjam se priprav na zlet. Bile so skrbne'in če se ne motim, so se začele že skoraj na sa- mem začetku 1935. leta. Shajali si^o se v delavski zbornici v tedanji Razla- govi ulici (sedaj čuprij- ska) in sprejemali načrte, delovne obveznosti in vse, kar sodi k takšni prire- ditvi. In še danes, ko obu- jam te spomine, me spre- mlja tista skrb — ali bo šlo vse po sreči? In šlo je. Tudi po zaslugi skrb- ne organizacije in navdu- šenja, ki nas je prevzema lo na vsakem koraku. De lovne naloge smo spreje- mali z veliko odgovornost- jo, zaupanjem in prepri-' čanjem, da se pripravlja- mo na nekaj velikega. Na velik boj delavskega raz- reda za pravice. Slutili pa smo že tudi bližajočo se Rudolf Pibrovec vojno vihro. V času priprav o zletu nismo veliko ali nič govo- rili. Vse je potekalo več ali manj v tajnosti. Pri samem zletu sem imel tri konkretne naloge. Zadolžili so me za uredi- tev plesišča na Glaziji. Ti- sto nedeljo sta bila na igrišču dva prostora za ples. Vrh vsega sem po- skrbel za razsvetljavo pri- reditvenega prostora. Ker je bila napeljava električ- ne energije predraga, smo se odločili za plinske luči. Navzlic temu je bila Gla- zija tisti večer, ko je že šlo za družabni del, do- volj razsvetljena. Na sam zletni dan s^nn bil v tako imenovanem sprejemnem štabu, ki je delal na kolodvoru. Naša naloga je bila, da smo sprejemali tn pozdravljali udeležence zleta, ki so prihajali z vlaki iz drugih krajev. Tu nas je bilo več, med njimi tudi že pokojni Jaka Vodopivec. Naj sklenem to pripove- dovanje in obujanje štiri- deset let starih spominov, čeprav težki, so bih to le- pi časi. povezovalo nas je tovarištvo, medsebojno za- upanje. Med nami so bile trdne niti, iskrene vezi. In veliko navdušenje. To je bila naša moč, ki je v poznejših letih prišla še tjolj do izraza.« M. B02IC prireditev zamejskih slovencev Razstavljalci iz Goriške- ga, F\irlanije in Tržaškega prirejajo v Števerjanu 7. in 8. junija prvo filate- listično razstavo zamejskih Slovencev, ki jo je orga- niziralo filatelistično dru- štvo iz Tržiča. Filatelistič- na razstava sovpada z dnevi petega zamejskega festivala domače zabavne glasbe, eksponati' pa bodo razstavljeni v prostorih Doma, ki obsega nad 100 kvadratnih metrov. S knjižnih polic študijske knjižnice Fcrenc T.. M. Kacin-VVohinz, T. Zom: Slovenci v zamej- stvu. Ljubljana 1974. S. 13265. .Schurz J.: Unser Gehiru. Stuttgart 1975. S. 4a2W. Veliki finansijski priručnik. I. Beograd 1974. S. 43260. Grosse E., C. Wei.ssmantcl; Chemle selbst erlebt. Koln 1975. S. 43255. Pelagič v.: Izabrana djela. I-III. Sarajevo 1971. S. 43253. Dixson R. J.: Essential Idloms in Euglish for the Foreign Bom. New York cop. 1951. S. 5860. Dubin D.: Brza interprctoclja EKO. Beograd 1973. S. H 6872. Grabner K. E.: Narava — neznana znanka. L,fubl.iana 1974. S. II 6877. Degas E.: Degas. Ljubljana & Zagreb 1969. S. »4273/8. Organikum. Praktikum Iz organske hemije, Beograd 1972. S. 43256. Niklsbachcr N.: Krojim m šivam sama. i. izd. Ljubljana mi, s, 4*!fiL, . ^ _ - _____________._________________ to. stran NOVI TEDNIK Št. 22 — 5. junij 197$ pisma ZDAJ ZAORi v NT št. 19 smo čitali članek pod naslovom Zdaj zaori .. . Takšen naslov je imela občinska revija od- raslih pevskih zborov na Vranskem. V takšnem vzdušju so prihajali pev- ski zbori pred poslušalce. Eni veseli, ker bodo lah- ko pokazali, kaj so se na- učili, drugi zaskrbljeni, kot bi prinesli vse težave s pevskih vaj s seboj in v strahu, da se kje ne zatakne. Kolikor zborov ozir. kolikor pevcev, to- liko problemov. Kako vse to, poleg rednega dela na polju ali v tovarni ali za volanom, poleg družinskih dolžnosti pripeljati na oder, da se zasliši ubra- na pesem. Te misli so se mi pletle po glavi, ko sem čital v NT reportažo o pevski reviji. Ne morem namreč razumeti, kako si upa pisec članka RV tr- diti, da so starejše pes- mi nekvalitetne. Kako lah- ko trdi, da je vprašljiva kvaliteta zborov. Res je, da niso vsi zbori enako kvalitetni, saj nimajo niti možjiosti te kvalitete do- seči. Najprej bi se moral kritik seznaniti z razme- rami, v katerih delajo ne- kateri pevski zbori, pa bi kaj kmalu ugotovil, da je za take pogoje dela bila dosežena zavidljiva k\'ali- teta. Drugo, kar je, ne drži, da so sodobne pesmi bolj kvalitetne. To bo pokaza- la prihodnost, ali se bodo še pele čez 20 let, kot se še pojejo pesmi, ki so sta- re več kot 50 let. Kar pa se . tiče partizanskih in borbenih pesmi, katere smo letos peli na reviji, si pa ne pustimo dovoliti kritizirati, da so zastare- le in manj kvalitetne. Te pesmi so vlivale novega duha in povečevale bor- benost naših borcev. Zato jih bomo vedno radi s spoštovanjem prepevali in so nam starejšim pevcem svete. Te pesmi so dose- gle tudi največji aplavz. Občinski svet ZKPO Ža- lec organizira vsako leto revijo pevskih zborov, ne pa tekmovanje, če bi bi- lo tekmovanje, bi se ver- jetno tri četrtine nasto- pajočih zborov taga ne udeležilo. Kajti tega se zbori že sami dobro zave- dajo, kje so in kje lahko nastopajo. Iz članka RV pa je razumeti, da ni no- ben zbor dosegel kvalite- te (kot jo je pričakoval pisec RV). Zato se neka- teri pevci sprašujemo, kaj smo sploh nastopali, ko pa beremo potem v član- ku o »vprašujoči kvalite- ti«. Ni pa poročevalec nič omenil organizatorjev pri- reditve. Vsi smo bili iz- redno zadovoljni z orga- nizacijo revije, saj vemo, koliko skrbi, in dela je s tem, zato vse priznanje Vranšanom, če se že pis- cu ni zdelo pomembno omeniti tudi to. Toliko o tem. V eni izmed prejšnjih številk NT se je prav isti pisec RV pogovarjal z na- šim pevovodjem Vinkom Rizmalom o problematiki d. p. z. Polzela. Ne vem, 6e je potreb- no omenjati.^da nima pev- ski zbor problemov, ker brez problemov ne gre, kadar se pevski zbor pri- pravlja na samostojni koncert, v našem prime- ru' koncert partizanskih pesmi, katerega je tudi uspešno izvedel. V članku je možno ra- zumeti, kot da boljši pev- ci ne hodijo na pevske vaje, ker mislijo, da vse znajo. Tako nekako je na- pisano. Ne verjamemo, da bi naš pevovodja lahko to izrekel, on pač dobro po- zna, kje so pevci doma In kakšno delo opravlja- jo, da ne pridejo na pev- sko vajo spočiti ali pa zato, ker jim je doma dolgčas. Če pa so poleg tega nekateri pevci dobri kmetje, ki imajo v hlevu živino, pa tako vemo, kaj se mora postoriti zvečer, preden lahko pride na pevsko vajo. Moram po- udariti, da so to izredne žrtve. Potem pa če je pev- ska vaja kvalitetna, da imajo pevci vsaj nekaj od vaje, je tudi takšna žrtev pozabljena, če pa vaja ni kvalitetna, da se pevovodja ni na vajo pri- pravil, potem pa je res vprašanje, ali ni ta čas bolj izgubljen. Starejši pevci smo pač taki, da hočemo od pevske vaje nekaj dobiti, pa ne v de- narju, ampak s kvaliteto. NT smo do sedaj ved- no poznali kot časopis za objektivno informiranje, če se bo spuščal v takš- ne polemične razgovore in kritike, bo napravil med našimi amaterji veliko škode. Pa brez zamere. DANI VOŠNJAK AŠKERČEVE BRALNE ZNAČKE Pred petimi leti je na osnovni šoli v Lesičnem prvič steklo tekmovanje za Aškerčevo bralno znač- ko. Prvo leto se je prijavi- ZDRAVNIKI PROTI PRAVNIKOM v torek, 20. 5. in 27. 5. 1975 sla bili v telovadnici osnovne šole v Šentjurju dve zanimivi košarkarski tekmi med tradicionalnima rivaloma — pravniki in zdravniki. Na prvi tekmi so zasluženo zmagali zdravniki 33:30 in tako prekinili z neugodno bilanco, še bolj razburljiva pa je bila povratna tekma, ki se je v regularnem času končala z rezultatom 48:48, v podaljšku petih minut pa so imeli več sreče pravniki iu zmagali z minimalno prednostjo ^7r.:yl. Košarka je bila na primerno visoki sin- dikalistični ravni, medtem ko je bila borbenost in pripadnost klubskim bdr\am prav zavidljiva, izkazali pa so se tudi številni navijači obeh ekip, najprej v tflovad- niči, nato pa v aktivnem besednem spopadu za obložencf mizo. kjer pa so »jezični dohtarji« povsem nadigrale »ta prave«, kakor se stanu primerno tudi spodobi. Za ekipo zdravnikov so nastopili: Drobnič, Mežnar, Lešničar Gorazd, Lešničar Hofimir, Rusek, Cajevec, Tkalec, Erak in šporn, za ekipo pravnikov pa: Planinšek, Petrovič, Kincl, Turk, Germ, Ilc, Blrsa, Plauštajner in Pavčič. A. I. lo za to tekmovanje 56 učencev. Takrat sta nas obiskala pisatelja Branka Jurca in Ivan Bizjak. Na začetku so se prijavljali le najboljši učenci, kma- lu pa so se ojunačili tudi vsi drugi, saj so spozna- li, da mentor ni njihov izpraševalec, ampak sobe- sednik. Mladih bralcev in ljubiteljev lepe knjige je bilo vedno več. Letos jih je bilo že devetdeset. V petih letih pa si je pri- borilo bralne značke 3S1 učencev. Med njimi sem bil vsa- ko leto tudi jaz. Knjige nam prinašajo veliko lepot in spoznanj. O njih razmišljamo in raz- pravljamo s svojimi uči- telji in sošolci. Še posebej slovesno pa je bilo v soboto, 12. apri- la. Najprej smo pripra- vili kulturni program. Re- citirali smo, otroški in mladinski zbor sta zapela nekaj pesmi. Zaigrah »so nam tudi naši mladi har- monikarji. Z našim programom smo hkrati proslavili še tri pomembne jubileje. Pred petnajstimi leti je bila namreč v prelepem Koroškem kotu porojena zamisel o bralni znački, ki se je kmalu razširila po vsej Sloveniji. Tudi med naše zamejske roja- ke. Pred 25 leti pa je od- šel za vedno od nas Pre- žihov Voranc, po katerem nosi ime prva bralna značka. Lepšega in bolj živega priznanja, kot mu ga dajemo mladi z bra- njem slovenskih knjig, bi mu,^ res ne mogli dati. Letos praznujemo še en jubilej: 30-letnico zmage nad fašizmom in zato smo veliko pozornosti po- svetili tudi tematiki NOB. Ta dan nas je obiskala znana pesnica Neža Mau- rer, ki je tudi urednica Prosvetnega delavca. V po- govoru smo izvedeli mar- sikaj zanimivega iz nje- nega otroštva, pa tudi iz njenega sedanjega dela in življenja. PETER KLAKOČER OŠ Lesično VII. razred SPOMIN Poljane — vas ob av- strijski meji so pred kratkim oživele v spomi- nu izpred tridesetih let, ko so se naše čete boje- vale z zadnjimi Hitlerje- vimi četami za tako tež- ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA: 33 PIŠE FRANJO FIJAVŽ Obsežne aretacije ' juUja 1942 Delovanje partizanskih č^t na področju Gornje Savinjske doline, napadi na Nazarje, obsežen nap^ na Ljubno v noči od 18. na 19. maj 1942 in drugi napadi na žandarmerijske in policijske patrulje, upoštevati je treba tudi splošen porast delovanja političnih aktivistov — ak- cijo kropenskih in bočan- skih frontovcev ob iblet- nici kapitulacije biv. .Ju- goslavije, ko So razobesili na desetiine slovenskih za- stavic v svojem kraju in drugod, med drugim tudi v Gornjem gradu, potem nekajkratno raztrošenje propagandnega materiala OF in KPS za štajersko v raznih krajih od Letuša do Solčave — je povzro- čilo strahovito reakcijo okupatorja. Pojačal je svoje policijske in ge- stapovske sile, utrjeval nove vojaške postojanke, pripeljal veliko število vf;r- manov in začel s svojhni posebnimi metodami vdi- rati v organizacijo fron- tovske mreže. 6. julij 1942 je bil črn dan za Gornji grad. Are- tirani so bili aktivisti, ka- terih imena so nam iz opisovanja dogodkov v tem kraju že poznana, ra- zen teh pa še več drugih. V zgodnjih jutranjih urah je bilo tega dne aretira- nih tn prepeljanih v gor- njegrajsko graščino dva- indvajset mož in žena. Okoli šeste ure zjutraj so jih naložili na policijske avtomobile in odi>eljali v Mozirje. Odložili so jih v dvoriščnem delu gostilni- ške zgradbe Majerholdo- vih, pravzaprav v kegljišč- no uto. Semkaj so tiste- ga dne pripeljali še veliko zapornikov iz vseh krajev Gornje Savinjske doline. Od tod so jih prepeljali v celjski Stari pisker, kjer so jih še istega po- pol dneva po dva in dva vklenili, naložiil na ka- mione in odpeljali v ma- riborske zapore. Po ne- . kaj dneh so jih z vlakom odpeljali nazaj v Celje v zapore Starega piskra, kjer so se pričeli straho- viti dnevi zasliševanja in mučenja. Nemci, nemškutarji, žal tudi nekateri Slovenci, so pljuvaFi v vklenjeno kolono. Prepustimo besedo te- daj aretirani Mariji Ber- gant: »Na kolodvoru v Ce- lju nas je gledalo občin- stvo, nas psovalo in oplju- valo. Z a.\i:.omobili so nas po dolgem čakanju odpe- ljali v zapore. Tu .smo naleteli na nam zelo na- klonieni paznici Lipovško- vo in neko Zinko, ki sta nas vzeli v oskrbo. Pri vsakem novem transpor- tu sta jokali in tako tudi tedaj. Seveda, gorja, ki smo ga zaporniki okusiil, nista mogli omiliti.. Pogo- sto so nas hodili ogledo- vat gestapovci in nas za- zasldševati. Obiskovalca ce- he sta bila tudi znana slovenska gestapovca Pir- manšek in Berložnik iz Šoštanja. Celice so bile vse natrpane z mladimi in starimi jetnicami. Hrana je bila še slabša kot v Mariboi-u, obroki zelo majhni in povsod je vladala silna nesnažnost. Deset dni sem bila šele v Celju in sem doživela najhujše trenutke in ure svojega življenja. Posebno strašne so bile dolge noči, nič manj seveda dnevi. Stalen nemir, ropot, kri- čanje, vzdihovanje, kletve, jokanje, kriki in viki, rož- ljanje z verigami, hrešče- če odpiranje in zapiranje vrat, Icputanje in udarci, drdranje avtomobilov — vsi ti glasovi so se me- šali v eno samo dishar- monijo divjega orkestra. Naša celica je bila poleg zdravniške sobe, ki pa ni služila kot vse zdravniške sobe v svetu za lajšanje trpljenja. V tej sobi so gestapovci zasliševali svo- je žrtve. Nismo slišali sa- Marija Bergaiit-Topolovec, sodelavka gornjegra,iske ilegale iz 1941 leta, je bila aretirana 6. julija 1942. Zaprta .je bila v mariborskih zaporih, v celjskem Starem piskru in na Borlu. 30. avgusta 1942 je bila odpeljana s 116 zaporniki — med njimi 73 žena — v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Interniranka št. 18678 je bUa slikana drugega dne po prihot^u v tabori- šče, kjer je bila vse do 8. julija 1943, ko .je bila s 14 Slovenkami izpuščena, o prihodu domov se je vključila spet v ilegalno gibanje, ki se jev tistem času po večmesečnem presledku v 1942 od spomladi 1943 dalje močno razmahnilo. Po Po osvoboditvi Gornje Savinjske doline v av- gustu 1944 je Marija postala članica odbora OF za Celjsko okrožje, katerega sekretar je bil tedaj Sergej Kraigher. 13. decembra 1944 se je morala umakniti iz Gornjega grada ob nemški ofenzivi. Koi članica okrožnega odbora OF je letovala potem v raznih krajili do konca vojne in tudi kasneje po osvoboditvi v Celju. mo govorjenja, temveč tu- di kričanje in vpitje, vzdi- hovanje in jokanje, za- molkle udarce, ki so pa- dali po telesih. Nepore- doma smo slišale renčanje psov, ki so se zaganjali v svoje žrtve, jih trgah in grizli tako dolgo, dokler rezek glas njihovih gospo- darjev ni zahteval, da zo- pet ležejo k njihovim škornjem. V začetku smo ob taikih zasliševanjih str- mele v praznino in nepre- mično poslušale ali pa se stiskale v nasprotni kot ter si mašile ušesa. Sčaso- mo smo se tega privadile, saj je marsikatera izmed nas isto poizkusila na last- nem telesu ali pa .smo sli- šale o tem iz ust so^ietni- ce, ki so jo nezave.stno prinesli od zasliševanja. Na raztrgani obleki in ko- ži, na podpludbah in ra- nah se je videlo, kakšne načine uporabljajo gesta- povci, da bi aretirancem izsilili čimveč priznanj. POPUAVEK V 32. nadaljevanki je treba pod sliko Ivana Kramarja po- praviti besedilo v toliko, da ,ie bila Antoni,>a Kramar nje- gova sestra in ne žena. Kramar ni bil poročen. Avtor sestavka se za opo- Borilo, v tem primeru tov. Topolovčevl Iz Ve]en.ja, zahva- lju,je in enako za n.jeno sode- lovanje. Ker je obstoječe gra- divo o dogodkih med NOB za področje sedan.je občine .Mo- zirje zelo nepopolno in skrom. no — v c<'loti še ni bilo do- slej nikjer objavl.jeno — ,je pri dosedan.jem opisovanju pri- šlo tu in tam do pomot tako v imenih kot pri časovpi raz- poreditvi dogodkov. Avtor na- daljevanke, ki ,je šele v na- stajanju — o tem smo števil- nim bralcem na pismena vprašanja, kdaj bo izšla knji- ga, že odgovorili — prosi za kakršnokoli opozorilo in na- svet. To bi koristilo postavitvi dogotlkov na pravo mesto in obogatilo opis tedanjih dni. V zavesti mnogih gornjesavinj- čanov so še vedno prisotni nekateri grozljivi dogodki in rane, katerih tudi leta ne mo- rejo zbrisati. št. 22 — 5. junij 1975 NOVI TEDNIK — stran ti M. ALASEVIC Brez besed ko pričakovano svobodo. Danes je tu na Polja- nah lep spomenik, okoli katerega wse je 17. maja zbrala velika množica lju- di. Prišli 50 od bhzu in daleč, med njimi so bili borci, ki so se tod boje- vali pred tridesetimi leti. Zbrali smo se tudi člani Zveze borcev vojaških vojnih invalidov, da bi tako še enkrat počastili spomin na kraj, kjer so tekle velike bitke za svo- bodo. PRAPORŠČAK vojnih invalidov — Velenje O GASILCIH PA NIČ v 21. števUki NT smo čitali članek pod naslo- vom »DELOVNI V GRI- ŽAH«, v katerem so na- štete domala vse organi- zacije v kraju. Zaman smo iskali v članku ga- silsko društvo Griže, ki bi se po oceni moralo omenjati nekje med pr- vimi. Ravno tako gasilsko društvo Zabukovica. Obe Imenovani društvi sta v zadnjem času zgradili no- ve gasilske domove. V Zabukovici so ga otvori- li že v lanskem letu. V Grižah pa se ravno do- končuje in bo 15. junija slovesno odpri. Nemogoče je oceniti ves trud, ki so ga vložili gri- ški gasilci v svoj dom, saj je sleherni član vlo- žil vse sile za izgradnjo tako pomembnega objek- ta. Opravljeno je bilo nad 2 tisoč prostovoljnih de- lovnih ur. Gasilci pa se poleg svoje gasilske dolž- nosti vključujejo tudi v ostalo družbeno življenje. Biid so med najdelavnej- šimi pri organizacija pro- slave 30. obletnice osvo- boditve v Grižah. Vsako leto prirejajo razne pri- reditve, da tako pridejo do finančnih sredistev, kii So nujno potrebna za nabavo in vzdrževanje opreme. še bi' lahko pisaU o delu griških gasilcev, pa drugič več. Kdor ne ver- jame, pa naj pride 15. t. m. pogledat na slav- nostno otvoritev. GRIŠKI GASILCI O GRADU LINDEK Nedaleč od Frankolove- ga proti Stranicam se pri peskolomu odcepi cesva na zaselek Lindek. Cesta je speljana po ozki soteski ob vznožju Male gore in Se podaljša v bolj znano Stemico na drugi sti-ani pa • med Kislico. Vas LindeK ima ime po gradu Lindek. Grad je že povsem načel zob časa, tako da bo čez nekaj let 03.tal le še kup ruševin. Stoji na zelo raz- gledni točki in ga je moč opaziti že od daleč. Toda grad je potreben temeljite obnove, žal pa za to ni denarja. Na >teni gradu je vzidana plošča v spomin na XIV. divizijo, ki se je tu spopadla s so- vražnikom. Ob vročih poletnih dneh prihaja k gradu veliko iz- letnikov, da bi se naužili svežega zraka in odpočili. Marsikdo se je že vprašal, zakaj ni tod kakšne okrep- čevalnice, ki bi jo bili iz- letniki zelo veseli. LOJZKA OPERČKAL, LINDEK PRANKOLOVO ^ i UNIČEN TRUD j Zgornjo Hudinjo so ne- ^ koč imenovali vas. Sredi -. vasi je kapelica, kjer so i se zbirali fantje, nedaleč i vstran pa mala gostilffa, kjer so posedali vaščani ob večerih. Bila je to vas, kot je toliko vasi. * Toda danes je Hudinja lepo naselje z modernimi bloki, stolpnico, novimi hišami, asfaltiranimi ce- . stami. Najbolj pa smo bi- ■ le gospodinje vesele sa- mopostrežne, v kateri do- biš vse, kar potrebuješ. Za moški svet pa je še večjega pomena bufet ob samopostrežni. Preko ce- ste stoji nov otroški vr- tec, nedaleč vstran pa sto- ji lepa šola. V jeseni sem nekega dne gledala učen- ce, kako so pridno delali. No, naslednji dan sem imela kaj videti. Na, tab- li je namreč napis: kon- dicijska steza. Ta zdaj pri- vablja mlado in staro iz Celja in okolice. Toda prišla je pomlad in z njo tudi razočaranje. Vse, kar so učenci pod vodstvom svojih pedago- gov naredili, so objestneži uničili. Iz lepe steze so napravili pravo razvalino. VAŠA BRALKA NAŠA ŠOLA Naša štirirazredna os- novna šola »Bratov Hor- vatinov« Liboje, je malo- kdaj omenjena. Je lepa, skoraj nova. Pogrešamo le telovadnico, ki pa jo bo- mo to ali pa drugo leto dobili. Letos je začela de- lovati pionirska hranilni- ca. Zbirali smo star pa- pir, da bi čimveč privar- čevali. Varčevati moram posebno jaz, ker mi je, ko sem bila stara komaj eno leto, umrl ati. Sestrica pa • se takrat še rodila ni. Za obe skrbi zdaj mamica in rada ji pomagam. Sestrica ,hodi v malo šolo, jaz pa v 1. razred. Pot do šole je asfaltirana, V bližini šole je kamno- lom, zato vozijo po cesti težki kamioni. Vsi si že- limo, da bi to cesto raz- širili, da bi bila pot do šole varnejša. Tovariši se trudijo, da bi nas poleg vsega ostalega čimveč na- učili tudi o prometu. Za to smo jim zelo hvaležni. NATALIJA ŽIKIČ, 1. razred MOJ DOMAČI KRAJ Zadobrova je vas, ki le- ži v krajevni skupnosti škofja vas. Pred leti je bila Zadobrova še izrazi- to kmetijsko področje in koniunalno neurejena. V zadnjem č^u pa so se te razmere bistveno spreme- nile in se še spreminjajo. Kmetje so si prenovili go- spodarska poslopja. Zgra- dili so si moderne hleve. Zemljo obdelujejo z mo- dernimi poljedelskimi stroji. Nove hiše dajejo lep izgled okolici. Letos smo si občani s samopri- spevkom asfaltirali cesto. Za vse nas je cesta veli- kega pomena. Spoznali smo, da se z dobro voljo in z malo truda da pre- magati številne težave. METKA HOJNIK, Zadobrova 43 DR. PROF. FRANC HABE Marsikdo se bo vprašal, kdo se skriva za tem ime- nom. Toda pri nas in na tujem pozna dr. Habeta mnogo ljudi. To je člo- vek, ki je z vsem svbjim srcem predan naravi, še posebno pa podzemskemu svetu. Preprost in dobro- dušen človek je. Za se- boj ima že preko 60 po- mladi, a je kljub svojim letom vitalen in poln ener- gije in ustvarjalnosti. Ljubezen do narave ga pomlaja in krepi njegov duh. SpK)znal sem ga že pred šestimi leti in do njega vseskozi gojim iskreno spoštovanje. Vedno zno- Ya spoznavam v njem člo- veka, ki je lahko vzor nam vsem. Čeprav naju ločijo kilometri se sreča- va večkrat v letu na raz- nih jamarskih zborova- njih, simpozijih, občnih zborih in sestankih ter na raznih predavanjih. S fotografsko kamero zna na svojih diapozitivih pri- kazati naravo preprosto in naravno. Iz jamarja amaterja je postal priznani speleolog. Svoje delo pa opravlja na Inštitutu za raziskovanje Krasa v Postojni. Bil je večletni predsednik »Dru- štva za raziskovanje jam Slovenije«, po šestem spe- leološkem kongresu Jugo- slavije v Lipici pa je li- stal predsednik Speleolo- ške zveze Jugoslavije. S svojim nesebičnim de- lom doprinaša naši samo- upravni socialistični druž- bi velike koristi in se pri- družuje ostalim strokov- njakom za jamarstvo. DARKO NARAGLAV, Dolenja vas, Prebold ANTON NOVAČAN SPOMjmMMSDOST 11 — — Kako so Vas pa prijeli? — — Ja, sem ghh domu s cerkve prišu. iva pragi se zadjerem v kuhno- Bo kej kmalu kuhan, te stara? Je rjekla: Bo kmal! Tjedej jo pa primaha žandar. Pa je reku gezec, kr po nemšk je reku. Puol me je pa uklenu pa srna šla.. . Muoja te stara je prosla nu joukala, pa misVte, de je kej pomagal? Neč, gnan me je kr na cug, pa še v . ■ . me je parkret Pjehnou . . . strejla . . . In starec se -je hudovao na zandarja in na tako pravico Nazadnje je uzdihnuo: --Ku b'le kej za jest b'lo! Tak s n lačn! ^ Spomnio sem se svojih dveh temelj in večerjala ■ sva vsak eno. Dolgo in mnogo sva še govorila. Tudi \ jaz sem mu povedao svojo povest- Nazadnje me je | prašao tiho in zaupno: | — — A mejslite, da nas hojo ustrelili?... — — Kaj pa še, v dveh, treh dneh boste doma, sem odgovorio odločno. Pomirio se je docela in se odmaknuo od mene, da bi spao. Toda, zdaj je začeo moliti. Molio je rožni-venec, žalostni del, počasi in zaleglo, pobožno šepetaje: -. . . Oče naš . . . češčena si Marija ... Ki je za nas krvavi pot potio . . . Oče naš . . . ki je za nas težek križ nosio . . . oče naš . . . In ko je odmolio, je še dostavljao: — še en očenaš za duše v vicah . . . oče naš ... Se en očenaš za tiste, ki nas preganjajo. . . oče naš . .. Njegova šepetana molitev mi je bila najslajša mu- tika. On moli za tiste, ki ga preganjajo . . . Kako čudni so naši ljudje! A bilo mi je prijetno in pozabio sem na vse bolečine. Saj je tu blizu on, starec . . . on moli za tiste, ki nas preganjajo. In kakor dete, ki ga umiri u oknu drhteča zvezda, zasledovao sem neko posebno misao o naših ljudeh in sem zaspao. Drugo jutro so nam prinesli vojaški kuharji — na- hajali smo se u vojaškem garnisonskem zaporu Pnulus- toru — črno kavo in kmalu za tem so nas zgnali invalidi iz prenočevalnice. čez noč se je nabralo večje število novih jetnikov in naš mežnar je bio u nepriliki, ker me med mnogimi ni več poznao. Ogledovao se je, se je ozirao in nazadnje glasno prašao: --Kje pa je tisti človek, ki je meni sinoč zemljo dao? Pa ni bilo več časa, da bi si bila še kaj povedala; še rok si nisva podala. Dali so me med prve in šli smo po mračnih dolgih hodnikih v pisarno jetniške uprave. Tam smo se morali sleči, drug za drugim, do nagega in preiskovali so nas temeljito, še u ušesa so nam pogledali, stikajoč za »Hochverratom«, in še dru- gam so nam kukali, kar pa ni dostojno, da bi povedao, še manj, da bi napisao . .. Bilo je mučno in sramotno. Posebno me je žalostio prizor z nekim Čehom, ki se je upirao in ni dao, da bi ga preiskali. Slekli so ga šilom, on pa se je metao po tleh in je grozno kričao, ko ga je obdelovao vojak s podkovano peto. Tekla je kri.. . Pa, šlo je vse hitro in kmalu sem se našao u prostorni mračni sobi, z dvema oknoma na dvorišče, in vrata so po običaju zarožljala za mano. Oči, obraz, glasovi. Od vseh strani sem slišao svoje ime in stiskao roke znancem iz Celja in drugim znan- cem. Med njimi je bio tudi moj Mikuž. Izgledao je grozno. Bled, oči globoko udrte, brada zarasla; bio je na prvi pogled ves bolan. Glavo je imao povezano z belim robcem, kakor mrlič, od čeljusti do temena. Star rjav havelok in nekak čudno pokvečen klobuk na glavi je delao vso njegovo postavo še bolj žalostno. Glas se mu je tresao, ko je govorio: --Hvala Boogu, da se še enkrat vidiva ... So že govorili, da so te v Celju obesili. Jaz pa sem bolan, dragi... Vsak čas me odpeljejo v bolnico. Glej, ča- kam ... In res, imao je zopet povezan svoj »punkeljček« in ko so ga malo zatem poklicali u bolnico, je otišao počasnih drsajočih korakov, ~he da bi se bio med vratmi ozro . .. Znance sem pozč^ravio, neznanim pa so me pred- stavili, veselo' in burno, da me je minila vsaka bojazen. To je bila čisto slovenska soba. -Intelligenzzimmer - kakor so jo imenovali Nemci. Vse je bilo čisto, postelje na kavalecah, trdo nabiti slamjeki, čiste tople odeje, na sredi sobe pa dolga miza, klopi. . . Moji novi tovariši so bili sami imenitniki - notabelni - s Spodnjega Stajera, duhovniki, študenti, doktorji in druga taka meščanska drobnjava. Jih naj imenujem, jih naj opišem? Eh, dobro je in prav bo, da ostane nekaj spomina na tiste dni, njim u zabavo, meni pa kot stilistična vaja. Pred vsem je soditi človeka po njegovi telesni viši- ni.. . To je bio poslanec Roškar, poznejši jugoslovanski minister, mož vse prej nego domišljav in vse prej nego komu nevaren in ki se je neprestano čudom čudio, da so ga kot poslanca zaprli. Navadno je poležkao, dolg, kakor se je ljubilo Gospodu Bogu ustvariti ga, na kratki postelji in noge so mu visele čez rob. Gledao je grdo, ostro, bridko, trpeo kakor Job, časih je jo- kao. . . In vendar, njegova usta niso izgovorila proti ljubi Austriji besede Žale... Dalo se je ž njim govoriti o mnogih pametnih rečeh, tudi o politiki in o armadah u Galiciji... Hm, on je bio dober mož, mnogo resnejši nego tisti veseli Gerjovič, ki je govorio brez prenehanja, pripovedovao, zbijao šale, mešetario okrog vsakega, krepek hrvatski bonvivant, ljubitelj žensk in veseljak, rejen in okrogao, pravi Falstaf. Poštar Fabiani se je rad sprehajao po sobi in vidno težko nosio jetniško breme. Tu je bio tudi mojster Holy iz Brežic, vrli Čeh, lepa levja glava, veseljak s če- škim akcentom- vedno zabaven in iznajdljiv. Naredio nam je šahovske figure, s katerimi se je dalo prav dobro igrati. Tudi me je rešio moje brade, strigao je vse in skrbeo sploh, da smo bili čedni in dostojnega videza. Seveda je časih tudi zatelovadio, zakaj - co Čeh - to sokol! Nekaj srbskih študentov, medicincev, katere so internirali zbog sovražnega državljanstva, je oživljalo našo skupino z bujnim temperamentom. Kdo bo kedaj pozabio tistega nemirnega Kostiča? Droben, blede, lasat kakor Esav, vedno živ in šaljiv je bio Ko- stič ljubljenec vseh, dočim je resni Arsenjevič tvorio njegovo živo nasprotje. Brata Moravac pa sta tiho zdela, starejši je bio že doktor zdravilstva in nam je pripovedovao mnogo zanimivega o balkanski vojni, ka- tere se je bio udeležio. Bio je pravo, dobro Srpče, s katerim sva sklenila trdno prijateljstvo, toda žao — ugrabila ga je med vojno smrt nekje u Albaniji. Najbolj zanimivi pa so bili ruiši čestiti duhovniki. Držali so se vedno skupaj, molili Uho svoj brevir, jutranje in večerne molitve pa na glas, pred vsemi, in lajiki smo jih dostojno stoje poslušali. il>tOKR0NIKA MESTINJE: ŠE EN SPOMIN Da, v resnici, še en lep spomin na otvoritev osnovne šole so- lidarnosti v Mestinju. Za darilo celjske občine so se z recitacijo in petjem zahvalili tudi najmlajši, cicibani in pionirji iz Mestinja. Njihova zahvala jc bifei prisrčna, neposredna in zato iskrena. Foto: MB -ŽALEC: PRIPRAVE V ANDRAŽU Letošnji občinski pravnik občine Zalec bo v Andražu nad Ped- zelo. Krajani tega kraja bodo dobili kar 7 km asfaltirane ceste. Na sliki: skupuia delavcev opravlja zadnja dela pred asfaltiranjem ceste proti Dobriču. Foto: T. TAVČAR LAŠKA SISNICA Občani tej prenovljeni stavbi pravijo kar na kratko »sisnica«. V tej nekdanji sirotišnici in povojnem vrtcu v Laškem so zdaj našli svoj prostor: strokovne službe samoupravnih interesnih skup- nosti (SIS), Delavska univerza, občinska vodstva telesnovzgojnih in kultumo-prosveinih organizacij. Poleg pisarn je v pritličju tudi večja sejna soba, kjer je prostora za seje izvršilnih odl)orov In skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. FOTO: J. KHASOVEC GRIŽE: AVTOTEST Preizkušanje šoferskih sposobnosti po novi asfaltni cesti v leino gledališče Svoboda Griže . . . Foto: ZORAN PREMIK op RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RIN MAS KRAJ • KRVODAJALSKA AKCIJA V LOČAH 19. maja 1975 je bila v Ločah redna krvodajalska akcija, ki je zajela še kraje 2iče, Draža vas, Jernej in Spita- lič in Sicer za transfuzijsko postajo Celje. Kri je darovalo 86 krvodajalcev, med katerimi je bilo precej novih, predvsem mladih ljudi. Akcija je bila zelo dobro pripravljena, posebno če upoštevamo, da je to večina nezaposlen del prebivatetva. Vsem darovalcem zahvala za daro- vano kri ob vabilu, da se še naprej v tako lepem številu udeležujejo krvoda- jalskih akcij. M. S. • RADEČE NA KOLESIH TRIM akcija »VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO« na Dan mladosti v Radečah je odlično uspela. To akcijo je v počastitev Dneva mladosti organi- zirala mladinska organizacija Radeče s pomočjo družbeno-političnih organiza- cij in športnega društva v Radečah. Ob osmi uri se je pisana kolona 210 kolesarjev, od katerih je marsikdo imel svojega konjička okrašenega z zastavo, napotilo . jia 30 km dolgo pot do Sevnice in nazaj. V Sevnici je bila kontrolna po.staja, kjer so kolesarjem potrdili njihove kartončke in se osve- žili z oranžado. Nazaj v Radeče so prišli vsi prijav- ljeni, kjer jih je zopet čakalo okrep- čilo in seveda priznanje in značke. Organizator pa seveda ni p>ozabil na najstarejše in najmlajše udeležence ak- cije, kateri so dobiU skromna darila. Poleg" tega pa so razdelili še dvajset nagrad katere pa je bilo treba izžre- bati. Cilka Selevšek stara 74 let in Alojz Pinoza star 62 let, takole mislita o ak- (dji? Oba sta dejala, da bi bilo potreb- no še več tako množičnih akcij, da je bila ta dobro organizirana, da pa bi bila pot lahko še nekaj kilometrov daljša. Najmlajši udeleženec je bil Robi Pavlin star 6 let, ki je s svojim otroškim kolesom sam prevozil celih 30 kilometrov. Seveda ne smemo po- zabiti vseh ostalih, ki so bili prav tako zadovoljni z uspešno akcijo in že sedaj sprašujejo kdaj se bobo spet lahko zbrali v takšnem ali še večjem številu. Najbrž ne bodo razočarani, saj za 4. julij že pripravljajo novo .še bolj množično akcijo. JURIJ MUSAR ® ŠTORE: GOSTOVANJE RAVENSKIH GLEDALIŠČNIKOV V petek, 6. julija bo ob 20. uri Kuitiimo-prosvetno društvo Prežihov Voranc iz Raven na Koroškem upri- zorilo v Kulturnem domu v štorah Lawrenceovo »Snaho«. Snaha je igra, kjer se ne zgodi nič velikega: zanimiva zgodba iz ru- darskega življenja, ki pa vendar pri- naša veliko naravnega in pristnega v odnosih. Po majski premieri »Poroke ženitovanjskega goljufa« v izvedbi AG 2elezar Celje-štore je torej v štorah po krajšem predahu spet zanimiva gledališka predstava, na katero >Tse ljubitelje Talije še posebej vabijo. SPENDL VIOA • VELENJSKI USTANOVNI ZBOR Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije prireja jutal v Velenju eno- dnevni strokoma seminar, ki je zdru- žen z ustanovnim zborom velenjske podružnice druišitva zobozdravstvenih deJavcev. • CELJE: DAN KRVODAJALCEV Ctočdnska organizacija Rdečega kri- ža Celje je pripravila včeraj sprejem za krvodajalce — odljkovaince. Zbrali so se v prostorih samopostrežne re- stavracije Gaberje, da bd počai^iU Dan krvodajalcev. • LAŠKO: ZK BO DALA OCENO Danes bo v Laiškem seja občinske konference ZKS Laško. Osnovno gra- divo, ki ga bodo na seji obravnavali, bo vsebina 4. seje C3K ZKS. Ugotovili bodo tudi, v koliki men so bih izvr- šeni sklepi VI. seje, dne 20. decem- bra 1974. V zvezi z uresničevanjem ustave in gospodarske stabilizacije je občinska konferenca ZK Laško takrat sklenila, da morajo vse osnovne orga- nizacije ZK v TOZD m sveti ZK na osnovi gradiva VI. seje zasnovati svo- jo nadaljnjo politično aktivnost. Osnov- ne organizacije ZK v TOZD so dolžne uskladiti in dopolniti stabilizacijske programe ter sproti anahzirati reali- zacijo postavljenih nalog Komunisti v IS skupščine občine m v vodstvu občinske skupščine so dolžni zagoto- viti potrebno usklajenost in pospešeno akcijo. Komisije za družbenoekonom- ska vprašanja in samoupravljanje pri občinski konferenci ZK Laško je dolž- na sproti zasledovati, kako se sprejeta stališča in sklepi v posame?aiih TOZD in drugih sredinah uresničujejo. Seji konference bo prisostvoval tu- di sekretar izvršnega komiteja pred- sectetva CK ZKS tovariš Franc Šetinc. • ŽALEC: ZK O CELO- DNEVNI ŠOLI v torek je bila v Klubu družbenih organizacij v Žalcu dvanajsta seja ko- miteja občinske konference Zveze ko- munistov. Na njej so spregovorili o org-anizacijskem in političnem pristo- pu in nalogah pri uveljavljanju celo- dnevne šole. Posebna točka dnevnega reda je veljala pripravam na sklic še- ste seje občinske konference Zveze komunistov v občini Žalec, v zvezi s tem pa so določili delovne skupine za pripravo izhodiščnih gradiv. Ob koncu seje so obravnavali in potrdili še predlog regijskega družbe- nega dogovora o osnovah in merilih za določevanje osebnih dohodkov de- legatov, voljenih in imenovanih funk- cdonarjev. JAiNEZ VEiDEflSTIK » CELJE: ŽABE ZA GOLOVEC Člani 25nanega pdesnega orkestra »Žabe« v Celju so na svojem zadnjem sestanku sklenili prispevati za posipe- šeno gradnjo prireditvene hale v okvi- ru družbenega centra pod Golovcem tisoč dinarjev. Naj bo sklep članov plesnega or- kestra »žabe«, ki si zasluži javno pri- zaianje, da s svojimi skromnimi sred- stvi sodelujejo v veliki družbeni in solidarnostni akciji Olja, spodbuda tudi drugim takšnim in podobnim an- samblom, društvom in posameznikom, da prav tako prispevajo za čimprejš- njo zgraditev pomembnega objekta v mestu ob Savinji. • SLOVENSKE KONJICE: TEKMO- VANJE EKIP PRVE POMOČI V počastitev jubilejnega leta Rdeče- ga križa je občinski odbor RK Slo- venske Konjice pripravil skupaj z od- delkom za ljudsko obrambo prvo ob- činsko tekmovanje ekip prve pomoči. Nastopilo je štirinajst ekip. Tekmo- valci so se najprej pomerili v triaži, zatem v teoretičnem delu, nato pa še po trojkah pri praktičnem delu. Zmagala je ekipa krajevne skup- nosti Slovenske Konjice I. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno, ekipe pa so pokazale, da so usposobljene nuditi prvo pomoč v vseh morebitnih ne- srečah, ki lahko zadenejo človeka v miru m vojni. MS vahno čez cesto OBISK VSI Steklar v Celjfr se uv^ med manjše delovne org zacije, vendar je zaradi | cifičnosti dela izredno iski podjetje. Trenutno je v i klarju zaposlenih 75 del cev, ki predvsem opravlj terensko delo. Zaradi tega tudi otežkočeno drugo d kot razne dejavnosti in dobno. Kljub temu so 1« uspeli zelo razgibati reki cijo svojih članov In so dosegli tudi prve rezulta MILAN KOROŠEC skrb: rekreacijsko področje v klarju: »Imamo redno i cijo za nogomet in vsako ,^ del j o dopoldne keglja Slednjega se redno udel je 15 delavcev. Imamo i strelsko sekcijo ter letos vič organizirano nastopi v TRIM športnih igrah Za vse panoge nismo m prijaviti ekip, ker nas je To so člani nogometne s Ciper, Milan Korošec, Iv Cepin, Edvard Anderluh VELENJE PROI V soboto, 24. maja je I v Velenju izvedeno IIIJ publiško prvenstvo sremjaki aU mentorji, ki se tvarjajo z vzgojo v prome- ' iz vseh krajev Slovenije, ftljetno popestritev tekmo- nju so predstavljali milič- b — kadeti, ki so s svojim stopom dojKJlnili program, iscipiinirano in vešče so torabljali svoja motoma ^esa ter vzbuJdili občudo- tlje gledalcev. lQjub dežju je bila izve- še spretnostna vožnja ' poligonu, kjer so tekmo- ^Ici pokazali, da znajo veš- I ravnati s svojimi motor- *Jii konjički. Z ocenjevalno •žnjo po mestnih ulicah je ^0 tekmovanje zaključeno, Uglasitev rezultatov pa je po kosilu v restavraciji Sina. ^ajve« točk (8305), prvo ^to in pokal je osvojila ipa iz Krškega, drugo me- ^ s 3791 točkami in pokal ^Pa iz škofje Loke in tret- ' mesto s pokalom za 3786 *anih točk ekipa z Jesenic. ^ ostala mesta so se uvr- stile ekipe kot sledi: Nova Gorica, Kranj, Velenje I., Ve- lenje II., Ajdovščina, Loub- Ijana III., Ljubljana L, Ljub- ljana IV., Kamnik, Ljublja- na II. in Celje. Med posa- mezniki so bili najboljši Voj- ko Cebular iz Krškega, Jože Triplat z Jesenic in " Peter Rant iz škofje Loke. Vsi tek- movalci so prejeli kot darila sleme. JOŽE MIKLAVO GORENJE NAD ZREČAMI šoLSKraeiiME v Gorenju so 1943. zažgali šolo. Pogorela je tudi vsa dokiimentacija in šolska kronika, ki je bila ver- jetno vsa leta vestno pisana. To pravim zaradi tega, ker so se po vojni domačini potrudih in po pričeva- njih starih ljudi obnovili nekatere zanimive dogodke iz zgodovine svojega kraja. Kroniko, ki je zdaj pisana, je pričela pisati Korber Nančka (Ravnjakova), 1948. le- ta, takratna učiteljica pripravnica in upraviteljica. Takrat se je Gorenje še imenovalo Kunigunda na Po- horju. Kroniko je pozneje dopolnil Ludvik Pevec, šol. uprav. 1949/50 v Gorenju, tedanji Kunigundi. Prvi sledovi šolskega pouka segajo v leto 1850, ko so v kaplani j i poučevali kaplani otroke enkrat teden- sko. Pozneje je nekaj let poučeval Vinko Uršič (zani- mivo je to, da so že. takrat v vsej kroniki pisali vsa imena pred priimkom. Op. D. M.) kot učitelj in orga- nist za plačo enega goldinarja za vsakega otroka. Od 1869. leta je bil pouk v kmečki hiši pri Jureku, tam je bil prvi učitelj Miha Ramšak z letno plačo 400 gol- dinarjev. Še v istem letu je bil njegov naslednik Jožef Močnik. Na njegovo pobudo tn zaradi pomanjkanja prostorov je bilo sezidano prvo šolsko poslopje in ustanovljena ©norazrednica. Leta 1902 so odprli novo zidano enonadstropno šolo z dvema učnima sobama. Šolo je obiskoval tudi domačin Janez Koprivnik, ki je bil izredno nadarjen učenec. Od začetka na šoh ni pokazal svoje nadarjenosti, pa mu je tedanji učitelj rekel: »Ti se ne boš naučil nikoli brati in pisati!« No, v Mariboru je Janez Koprivnik postal profesor tn napisal prve knjige pohorskim kmetom, predvsem prirodoslovne narave. Tako je teklo življenje naprej, kakor pač teče v vsakem takem kraju. Uradovanje v šoli je bilo slo- vensko ali nemško, kakor so pač bih posamezni upra- vitelji zavedni, čas je mineval in tudi v (korenje je prišel Nemec s svojimi osvajahiimi načrti, že prvo leto okupacije so izselili Martinčke in Petre, bivajoče visoko na Planini. Martinek je bdi tedaj star 70 let. Poleg Martinekov so bili izseljeni (v Srbijo) tudi drugi vaščani. Kot talci pa so bili ustreljeni Anton Mernik, Jurij Mernik, Franc Mernik in Jožef Kropej. Takoj po okupaciji je bila šola zaprta. Slovenski učitelji so ostaU brez službe. Nemški učitelji so v glavnem učili telovadbo in petje. Učitelji so nekaj časa stanovali v šoli, pozneje pa so iz strahu pred partizani odhajali spat v Zreče. 1943. so partizani za- žgali šolo, ker so se v njej nameravali namestiti nem- ški vojaki. Maja 1944 je prišla na Kunigundo Tomši- čeva brigada, meseca Junija pa Sercerjeva. Zreški mesar jih je naznanil in prišlo je do manjše bitke. Partizanske javke so bUe pri Podveškem, Obrulu, škrjancu (Kotnik), pri Karlu Hohlerju (Lajherju) in Vranjeku. Glavna »stanica« je bila pri Ostruhu. KNOO je bil pozneje pri Crešnarju v Koroški vasi. Tam so imeli dva bunkerja, v njih pa pisarne. (3ddaljene jav- ke so bile blizu Peska, javka št. 13 in v Kotu javka št. 10. Najbližja partizanska bolnica je bUa »Košuta« na Planini. Njen komandant je bil Jožef Grom. (Pre- pisano iz kronike). Znane so tudi partizanske tehnike na Pohorju. (Tehnika »Svoboda«). Ko je prišla težko pričakovana svoboda, so kresovi osvetljevali Pohorje. Po vojni je hodilo v šolo 73 otrok. Zanimivo je to, da je leta 1946 in 47 poučeval verouk v vseh oddelkih župnik Ferdinand Žgank. Združili so šolsko in javno knjižnico. Tako so Imeh skupaj na voljo 60 knjig. Kulturno prosvetno delo v kraju je bilo od nekdaj bolj slabo. 8. maja 1954. leta je bil na Kunigundi zbor volivcev, ki je sklenil, da se v bodoče imenuje kraj Gorenje. Elektrifikacija je počasi napredovala, ker je prišlo do sporov med lastnikom gozda, gozdarjem in tedanjim DES-om. 1^4. leta je bilo tudi prvo fluo- rografiranje prebivalcev. 1959. je kulturno prosvetno društvo »Janez Kopri-vndk« spet zaživelo. Dramatska skupina je pripravila dve igri. Se bi lahko naštevali dogodke iz kronike. Toda prostora je premalo, a dogodkov veliko, res zanimivih. V posebni rubriki bomo skušali "^osvetliti čase od leta 1800 dalje, ker bi bilo škoda, da bi ne vedeli zanje. Posebno domačini, pa tudi drugi, ki bi radi zvedeli kaj več o življenju ljudi s tega koščka naše ožje domovine. DRAGO MEDVED ^ALA AHKETA CELJSKI IKARI Dvajseto državno in trinajsto republiško prvenstvo v jadralnem letenju je za nami. V soboto so vsi jadral- ci zadnjič žalostni zrli v nebo in pričakovali lepo vreme, da bi še enkrat, zadnjič, poleteli za točke. Za točke, ki prinašajo vizo za svetovno prvenstvo in me- sto v državni reprezentanci, ki bo konec meseca na- stopila v čakovcu na Balkanskem prvenstvu. Med nji- mi je bilo tudi pet odličnih celjskih jadralcev. Dosegli so lep uspeh in prodor med najboljše. Kaj menijo o svojem uspehu tn tekmovanju? FRANC PEPERKO, tret- ji na DP in drugi na RP, nosilec zlate C značke s tremi diamanti: »Letim že od leta 1960. škoda, da nam je nagajalo vre- me, kajti drugače bi naši jadralci dosegli mnogo boljši rezultat. Celjani smo uspeh, kajti v repre- zentanci za Finsko smo kar trije. Pol^ mene je tu še trener Maks Arbaj- ter in »tehniko« Črtomir Rojnik.« MARKO KLINAR, sed mi na DP in peti na RP, nosilec zjate C značke s tremi diamanti in član ju- goslovanske reprezentance za Balkansko prvenstvo: »Z uspehom sem zadovo- ljen, čera-vno si ne mo- rem odpustiti napake, ki sem. jo napravil v četrti etapi, ko sem napačno ocenil vremenske pogoje in pristal v Mariboru. To me je stalo vsaj dve me- sti. Se bo priložnost.« ROJNIK ČRTOMIR, os- mi na DP in šesti na RP, nosilec zlate C značke s tremi diamanti, potnik na Finsko: »Za boljši uspeh nam je primanjkovalo vsaj še nekaj nastopov. Posebno nad Gorenjsko nismo nič jadrali. Za -še boljši rezultat pa je po- trebno na državnem pr- venst\Ta imeti dovolj pred- hodnih tekmovanj. Rutine nam primanjkuje. Tu bo potrebno« v prihodnje na- praviti korak naprej.« PETER KLINAR, dvaj- seti na DP in 16. na RP, nosilec zlate C značke z enim diamantom: »Dovolj je bilo, da si v eni etapi slabo štartal in že nisi mogel več popraviti spo- drsljaja, škoda, da nam je ponagajalo vreme. Enotni pa smo si, da po- trebujemo vsi več tekmo- vanj. Vseeno kakšnih, sa- mo da smo v borbi za točke v zraku. Takšna tekmovanja dajejo rutino in mlajši jadralci smo to najbolj izkusih.« VOJKO STAROVIC, de- veti na DP in osmi na RP, nosilec ziate C znač- ke z enim diamantom, zmagovalec brzinsk^a preleta Celje — Ptuj — Celje: »V Sloveniji ima- mo z državnim prven- stvom vedno smolo. Vre- me je nestabilno. Taitoo je bik) tudi tokrat. Vrst- ni red je realen. Med naj- boljšimi so tjenutno tisti, ki največ vedo. Mladi mo- ramo še dobiti rutino.« (Deljani so uspeli. Trije pK>tujejo na Finsko, Marko Klinar in Vojko Starovič (rezerva) i>a bosta sodelo- vala na Balkanskem prvenstvu. Vse to je nov znak za pravilno delo v celjskem aero klubu. In kaj nas še posebno veseli; Celjani so bili najbolj športni tekmo- valci, ki so v prvem redu gledali na s\'oje jedrihce in zato niti trenutek niso na račun rezultatcvv tvegali z dvomljivimi poleti. Tekst: Jože KUZMA Foto: TONE TAVČAR 14. stran — NOVI TEDNIK St. 22—5. junij 1975 kmet0stvo SBSTA VNI DELI OCEN Zahteve, riaj bi cene živi- ne in mleka rasle tako kot druge cene, se dolgo niso uresničile. Zvišanje teh cen ni tako preprosta stvar, kot se nekaterim zdi. Ne le za- radi zaščite življenjske ravni delavcev — zanj niso dolžni skrbeti le kmetovalci, kot so nekateri radi poudarjali — ampak tudi zaradi zaščite ži- vinoreje in živinorejcev. Sliši se čudno, pa je le res. V obrazložitvi osnutka zveznega zakona o premijah za mleko in živino ter kom- penzacijah — nadomestilih dela cene — za sveže meso je bilo rečeno, da bi ob upo- števanju stroškov za prirejo mleka morala biti letošnja najnižja odkupna cena 90 par za tolščobno enoto. Stara ce- na, 65 par, bi se torej zveča, la za 25 paf ali za 28 odst. Pri takih cenah mleka in mlečnih izdelkov bi se pora- ba gotovo zmanjšala, kar bi vplivalo tudi na manjšanje prireje mleka- in odkupa. Ob težavah, ki sq nastale pri pi- tanju in prodaji juncev in junic, bi se razmere v gove- doreji še poslabšale. Zato se odkupna cena tolščobne eno- te zviša le za 13 par, 12 par pa bo dodano s premijo.. Predlagatelji zakona so po- dobno ocenili zvišanje cen ži- vine in mesa. Pri izvozu je še veliko negotovosti in ce- ne so nizke. Osnovno čredo živine je treba ohraniti in ži- vinorejo še razvijati. Za to je treba skrbeti z družbenimi sredstvi. Izplačevanje pre- mij, ki so veljale do 31. mar- ca—S din za kg žive teže iz družbene in organizirane reje — bo podaljšano. Zviša- jo se tudi zajaničene odkup- ne cene juncev in junic na 17,60 din, prašičev na 15,40 din in piščancev na 16,90. din. Pri takih odkupnih cenah bi se cene mesa zvečale po- prečno za 23,5 odst. Pred- lagatelji zakona menijo, da bi take cene mesa bile pre- visoke in bi neugodno vpli- vale na porabo. Ta je bila že doslej sorazmerno nizka. Ob otežkočenem izvozu hi zmanj- šana poraba doma še zvečala težave živinorejcev. Zato, se bodo prodajne cene mesa, izračunane po navedenih od- kupnih cenah, znižale za na- domestilo, ki ga bo dajala družba, in sicer za 1 kg sve- žega govejega mesa 3,15 din, svinjskega 3,95 din, piščančje- ga 2,40 din in ovčjega 3,20 din. Sredstva za nadomestilo v ceni mesa se bodo zbirala iz zvišanega prometnega davka na industrijsko blago, ki je bil že uveden. Določanje novih cen živine, mesa in mleka torej ni pre- prosta stvar. Povezano je s premijami za živino in nado- mestili za meso. Cene živine in mleka bi sicer lahko zvi- šali tudi brez tega. Visoke odkupne cene pa bi živino- rejcem prinesle več težav kot koristi. Poraba hi se prav gotovo zmanjšala. Odkupoval- cev bi bilo še manj kot lani in v preteklih mesecih. Kdo hi torej prodajal po visokih cenah? Nekateri živinorejci bi go tovo opustili živinorejo in si poiskali drugo zaposlitev. Tak izhod hi bil le za posa- meznike, ne za živinorejo. Trenutne težave nas ne sme- jo zmesti. Na svetu bo vedno več ljudi, ki bodo potrebovali hrano. Na to se moramo pri- pravljati in reje živine ne opuščati. Tako ocenjuje druž- ba, ki zagotavlja premije in nadomestila. Živinorejci pa bodo morali varčevati pri stroških reje. JOŽE PETEK Ne gre za posebne tehnične probleme, kako spraviti les. Te so kmetje že rešili. Izkušnje so jih naučile, kako je treba ravnati v posameznih primerih, traktor je olajšal težaško garanje, motorna žaga skrajšala podiranje za polovico. Ko govo- rimo o posebnih problemih v zvezi s sečnjo lesa, imamo v mislih dajatve, ki so zvezane s prodajo lesa. Kmet, ki poseka les, ima. do družbe tele obveznosti. Od izkupička, ki ga do- bi za les mora dati en del za obnovo goz- da. Za tako imenovano biološko amortiza- cijo. Gozd je splošna družbena dobrina, ki je celotni družbi zelo potrebna. Gozd je proizvajalec zraka, ki ga dihamo in zbiralec vode, brez katere ni življenja. Nujno je torej, da ohranimo vsaj te goz- dove, ki jih imamo sedaj, če ga na enem mestu posekamo, je treba pogozditi kak- šno drugo, ustrezno površino. Pogozdova- nje zahteva nekaj denarja, ki se nalašč v ta namen zbira v skladu biološke amor- tizacije. Gozd, ki nima cest, je družbeno mnogo manj koristen, ker lesa ne moremo uporab- ljati. Ceste so nujno'potrebne za sraotrno gospodarjenje v gozdovih. Ceste so drage. Denar zanje se' zbira v posebnem skladu, ki se napaja tako, da plačujejo kmetje in družbene gozdarske organizacije vanj de- lež od prodanega, lesa. Poleg teh dveh dajatev moramo, ob prodaji lesa plačati še republiški in ob- činski davek. Republiški davek služi za kritje potreb, ki jih ima republika, ob- činski pa za potrebe določene občine. Ka- dar sekajo kmetje les, ki ga odkažejo go- zdarji, se ne pritožujejo, da je treba pri prodaji odšteti znaten del za skupne po- trebe. Drugače j>a je, če gre za prisilno sečnjo. Zgodi se, da je treba posekati več hek- ^ tarjev gozdnih površin za električne vode ■ visoke napetosti. Za potrebe celotne druž- \ be je kmet prisiljen sekati gozd v pasu, ki \ je širok šestdeset metrov. V tej širini tudi \ v prihodnjih letih ne bo več gozda, ker " bi se vrhovi drevja lahko dotikali žic in \ povzročali s tem škodo tn nesreče. Lah- ] ko posadi kmet pod daljnovodom drugo ' kulturo, na primer maline, lahko takšno ' površino tudi zatravi in jo spremeni v. travnik, če je gospodarno in, če dopušča; razgiban teren tako rešitev. ; Pri prisilni sečnji v družbeno koristne ; namene nastopa več gospodarskih posle-. dic, ki so za kmeta neugodne. Gozdno po- \ vršino je moral zmanjšati. Pogosto je les,; ki ga je moral posekati mlad in nedozo-! red, torej ima les nižjo ceno, kmet pa večje ^ stroške spravila, kot z zrelim lesom. Zato ' ni čudno, da se vpraša, zakaj bi moral pri-' tem plačati še davek. ; Občinskim skupščinam delegati pogo-j sto zastavljajo vprašanja v zvezi s takimi,' družbeno koristnimi' sečnjami, ki so za i kmeta močna obremenitev. Kmetje želijo; vedeti, ali bi se lahko ognili plačila občin-'; skih dajatev, žal to ni mogoče. Davek, ki- ga dobi občina, je le del davka, ki ga' predpisuje zakon. j Prav bi bilo, da bi se glede takih pro-^ blemov oglasili kmetje iz izrazito gozdnih' področij in povedali, kakšnega mnenja so.] Če čuti veliko gozdnih posestnikov kri- ^ vičnost sedanjega zakona, bi kazalo mor-.i da spremeniti. Vsaj tedaj, kadar gre za: družbeno koristne, kmetu pa škodljive seč-.| nje nezrelega lesa z nizko težno vrednost-' jo. IDA TEPEJ \ VINOGRADNIŠTVO VIRŠTANJSKE \ TEŽAVE IN SKRBI Območje Kozjanskega z Ob- soteljem že od nekdaj slovi po pridelavi zelo dobrih vin, ki pa vendarle ostajajo več ali manj v mejah občine in le nekaj pridelka gre izven meja. Vzrokov za to je sicer več, vendar jih ne bi našteva- li, kar je naš namen druga- čen. Na kratko bi radi osvet- lil: vinogradniške razmere predvsem v- Virštajnu Za vinogradniško območje Virštajna je značilna pred- vsem izredno ugodna klima Pogoji zanj so v Obrobju, to je na rogaškem območju, pa tud: drugod, preoj slabši. Če smo v letih nazaj ugo- tavljali, da se vinogradniške površine manjšajo, lahko ta podatek nekoliko spremeni- mo. Površine ne le da ostaja- jo iste, pač pa zaznavamo ce- lo nove nasade, torej to po- meni, da gre virštajnsko vino- rradništvo v novo smer. še vedno pa je ta napredek v podpovprečju z napredkom na drugih znanih vinogradniških okoliših v Sloveniji. Ni treba Dosebej ugotavljati, da je takšno nazadovanje v minulih 't-vfih -nomenilo za Kozifinsko tudi drugo, precej slabši. Kje lahko iščemo vzroke za takšno stanje med virštajnski- mi vinogradi? Vzroki za opu- šč;;nje vinogradniških površin 30 predvsem v ostarelosti pre- biv^i-^va. izseljevanju, nara- ščajoči neagrarni zaposlitvi iz ver regije, pomanjkanju kapi. tala za obnovo in sodobnej- šo obdelavo, neugodnih trž-- \ nih razmerah in podobrio. Najbistvenejši vzrok je vse- kakor pomanjkanje delovne sile. Ni ga namreč kmeta v Virštajnu, ki ne bi tožil.zara- di pomanjkanja ljudi, ki bi mu p>omagali pri obdelovanju , vinograda. Demografska stati- j stika za obdobje 1961—1971 za naselje Virštajn kaže -precej- šen upad prebivalstva; od 219 . na 191 tn pa zelo neugodno starostno strukturo, še vedno, kljub razliki štirih let, je ta struktura več ali manj ne- spremenjena, le z razliko, da \ je ostalo doma nekoliko več \ mladih, ki ne iščejo več za., poslitve izven meja naše do- m.ovine. Temu so seveda ve- liko pripomogli domači dis- locirani obrati Močno neugodna je tudi izo- brazbena struktura, še v letu 1971 je bilo od 163 ljudi kar 16 brez šolske izobrazbe, 59 pa jih je končalo le štiri raz- rede osnovne šole. Vmes je bilo tudi nekaj nepismenih. Precejšnja značilnost vir- štajnskega vinogradniškega okoliša je razdrobljenost po- sesti. Pretežna večina posesti je sicer v lasti domačinov, vendar je še kar velik od.sto- tek zemljišč v lasti ljudi iz oddaljenih krajev. Povprečna velikost gospodarstva znaša 3,8 ha, vinogradniške posesti domačinov 40 a in nedomači- nov 22 arov. Vinogradniška parcela meri v povprečju 24 arov. Pogojev za strojno ob- delavo, četudi se izboljšujejo, še vedno ni in' prav zaradi tega razdrobljenost posesti še naprej ohranjuje tradicional- no ročno obdelavo. V zelo slabem stanju so tudi zgrad- ' be ponekod še vedno brez elektrike in vode, izjemni 30 televizorji, kopalnice in po- -Klobno Močno prisotno je pomanj- kanje oskrbe. Skromna trgo- vina ne more zadostiti /sem potrebam, še zlasti ne v času največjih del v vinogradih, da C trgatvi sploh ne govorimo. Po sleherno zahtevnejše bla- go je treba iti v Celje, nekoli- hližii ie Podčetrtek oa Lesično in končno še Šmarje pri Jelšah Posebno vprašanje virštajn- -kega vinogradništva je seve- ofrn/liivi Damoklejev meč, cesta skozi naselje, ki je hkra- ti povezava Virštajna z asfal- tom. Večina delavcev, ki so 3e odločili opustiti kmetova- nie doma. je kot vzrok na- vedlo neugodno cestno pove- zavo Kot smo že ugotovili, je v zadnjem času viden sicer na. predek, ki pa za napredek v celoti pomeni bolj malo. Nuj- no potrebna je čimprejšnja ureditev poti (močan interes kažejo že kmetje sami z iz- redno intenzivnim urejanjem lokalnih cestišč in z lastnimi sredstvi), vodovodov in elek- trične napeljave, ugotoviti pa bi bilo treba sleherno mož- nost zložitve parcel,, ki bi omogočila sodobnejši proiz- vodni proces. Oblikovanje specializiranih kmetij na sa- mem območju Virštajna bi bil prav takšen porok za na- daljnjo modernizacijo tega vinogradniškega območja. Vse- kakor pa bo treba še pred tem urediti tržišče, ki Vir- štajnu še največkrat ni na. klonjeno in pOvSkrbeti za čim- prejšnje združevanje kmetov v povezavi z družbenim kme- tijstvom. MILENKO STRAŠEK I NA OBISKU PRI KMETU OD MESA K MLEKU Že pred približno letom čini smo pisali o kmetu Ivanu Pavlicu iz Gorenja, Pisali smej o njegovi želji, (da bi se preusmeril na proizvodnjo mleka, ki se, po njegovem, pohorskim kmetom veliko bolj splača kot reja živine. Tokrat nam je povedal, kako se ta njegova želja počasi le uresničuje. v Gorenju smo ga srečali, Ivana Pavlica, Kjnet je, živi- norejec, 16 glav živine ima v hlevu, pa je povedal, da jo je imel včasih še več, ven- dar so prišli slabi časi za ži- vinorejce — cena mesa je pad- la, cena krmnemu žitu pa je porasla. Zaslužek je bil slab, saj živine ni mogel pitati sa- mo s krmo, za krmno žito pa ni bilo denarja. Tako je mo- ral Ivan Pavlic zmanjšati šte- vilo govedi, pa tudi način krmljenja živine je nekolikanj spremenil, da je nekaj malega zaslužil, živino je pital z manj krmnega žita in z več krme, toda ta sprememba je podaljšala čas pitanja, ki je sicer potreben za vzrejo ž' vine. »Slabi časi 30 bili to z 1 kmeta,« je tarnal Ivan Pavli„, »pa upam, da bo sedaj bolje. Rad bi zopet povečal število glav živine v mojem hlevu m upam, da bo tako tudi z za. služkom bolje.« V Gorenju so se nekateri živinorejci že pogovarjali, da bi se preusmerili na prodajo mleka. Tudi Ivan Pavlic je bil med njimi, toda težave so nastale zato, ker konjiška kmetijska zadruga odvaža mleko samo iz tistih vasi, ki pridelajo dnevno vsaj 200 h- trov mleka. Mednje pa pod pohorska vasica Ck>renje ne spada. Vendar pa Ivan Pavlic meni, da bi se j^ridelovanje mleka p>ohor3kim kmetom bolj splačalo kot prodaja živi ne, saj je krma sladka in, bi bila zato kakovost mleka bolj- ša. »Naslednjeleto bomo kmet- je sami vozili mleko v doli- no, pa bomo videli, če se nam splača ali ne. Morda pa se bo še več kmetov pre- usmerilo na pridelovanje mle- ka.« Glavni vir dohodka pohor skih kmetov, tako tudi Ivana Pavlica, pa je še vedno les. Vendar pa so tudi na prodajo lesa Gozdnemu gospodarstvu vezane določene težave, (jozd- no gospodarstvo namreč ne odkupuje rezanega lesa, am- pak samo hlodovino. To pa pohorske kmete zelo prizade- ne, saj bi z rezanim lesom iz- tržili skoraj za 50 odstotkov več, kot za hlodovino. To po- meni veliko izgubo za kmete, saj bi si s tem denarjem lah- ko pomagali pri preusmeritvi kmetij, »Pred leti, ko smo Gozdne- mu gospodarst\ai še prodaja- li rezan les, smo si kmetje ve- liko pomagali,« je dejal Ivan Pavlic, »Kupili smo si stroje in ustano-vili strojno skup- nost. Kmetje smo se radi združili, saj smo tako lažje kmetovali.« Ivan Pavlic sa je tudi sam kupil nekaj sti-ojev. Puhalnik ima, pa traktor, samonakla dalko in obračalnik. Pravi, da bi si rad kupil še molzni stroj, sicer pa da ima vse stroje, ki jih potrebuje. Naj- bolj pa ga skrbi to, ali 00 katera od treh hčera ostala na posestvu, Pavličev ata jih bi rad najprej poslal v šolo, kajti pravi, da je danes nujna izobrazba tudi za kmete. Ta- ko .se lažje prilagodijo različ- nim, tudi težkim situacijam Sicer pa — zadnjo besedo bodo izrekla dekleta sama DAMJANA STAMEJCIC št. 22 — 5. junij 1975 NOVI TEDNIK — stran 15 FESTIVALSKI ZAPIS UGLAŠENA MLADA EVROPA Od 29. maja do 1^ junija je^bil v Celju XI. Mladinski festival. Na odlično organizirani prireditvi [e sodelovalo na zveznem tekmovanju ka£ 24 zborov^ razdeljeni^h v tri skupine, v mednarodnem delu pa še zbori iz Nizozemske. TtaJije, Poljske, Litvanske ŠSR, ČŠSR, Madžarske in Bolgarije. V skupini »A« sta bila najbolje ocenjena zbor Osnovne šole »Dositej Obradovič« iz Niša in Mladinski pevski zbor Maribor, v skupini »B« je bil najkakovostnejši IVlešani mladinski pevski zbor celjske Gimnazije, v skupini »C« — Dekliški zbori je dosegel srebrno plaketo dekliški pevski zbor Pedagoškega šolskega centra iz Celja^ Izjemno zahtevna konkurenca je bila v mednarodnem tekmovanju, kjej^ nas je ponovno razveselil Mladinski pevski zbor iz Maribora,- (skupina »A«). V nedeljo je bHa pocestnih ulicah povorka, ki se je zliTa^na drsališče v Mestnem parku, kjer je bil množični koncert združenjh pevskih zborov osnovnih šol celjske regije. Več kot tisočglavemu zboru je dirigiral Pavle Bukovac, slavnostni govornik je bil predsednik Glasbene mladine Slovenije Miloš Poljanšek, Z mednarodnim koncer- tom v nedeljo zvečer in podelitvijo festivalskih odličij, nagrad in di- plom je bil zaključen XI. Mladinski pevski festival._ Mladinski pevski festi- val je povzročil pravo glasbeno gibanje na Slo- venskem in tudi v Jugo- slaviji. O tem nam zgo- vorno pričajo rezultati ankete, v kateri je sode- lovalo kar 282 šol. V pri pravah za festival je so- delovalo kar 284 enoglas- nih otroških zborov z 11.293 pevci, 104 dvoglas- ni zbori s 4.639 pevci in 220 mladinskih pevskih zborov s 13.825 pevci. Na šolah, ki niso vrnile iz- polnjenih anketnih listov je delalo vsaj še 60 zbo- rov, v srednjih šolah pa okoli 30 pomutacijskih zborov z okoli 8.000 pev- ci. Skupno je prepevalo 700 zborov s preko 37.000 pevci. Posebno razveseljiv je razrast eno in dvoglasnih otroških zborov, ki nam obeta ob skrbni zborov- ski vzgoji, ko bodo pre- hajali pevci eno in dvo- glasnih zborov v triglasne mladinske zbore, tudi ve- lik kakovostni dvig mla- dinskega zborovskega pet- ja. Tako organizirano zbo- rovsko petje je prava pevska šola, ki bo vzga- jala resnične ljubitelje vokalno glasbene umetno- sti. Zahvaljujoč izvajanjem večine zborov je festival obnovil raven, ki jo je imel; petje, ki smo ga slišali, je dejal predsed- nik zvezne žirije dirigent Marko Munih iz Ljublja- ne, potrjuje, da smo na pravi poti in torej kaže, da se bo kvaliteta mla- dinskega zborovskega pet- ja še naprej dvigala. Po- sebej je omenil kakovost Mladinskega mešanega zbora celjske Gimnazije — zbor je izredno napre- doval, na kakovostni le- stvici za cel korak više. Resnično laskavo prizna- nje! CELJE POJE IN LJUBI PETJE Uvodni slavnostni kon- cert so pripravili štirje domači zbori: Otroški pevski zbor I. Osnovne šole pod vodstvom Jožice Soko, Mladinski pevski zbor Osnovne šole I. Celj- ske čete pod taktirko Dragice 2varove, Dekliški pevski zbor Pedagoškega šolskega centra z zboro- vodjem Vidom Marcenom in Mladinski mešani pev- ski zbor Gimnazije Celje pod vodstvom Cirila Ver tačnika. Razpoloženje v svečano okrašeni dvorani celjske- ga narodnega doma je bi- lo resnično veličastno (skupščina Občine Celje se je resnično potrudila z okrasitvijo dvorane in pročelja!). Nabito polna d\'orana je bila vsa v pri- čakovanju. Nekaj minut po pol osmi je stopila pred mi- krofon napovedovalka Ivi- ca Burnikova, ki podobno kot čakajoči pevci ni mogla skriti rahlega raz- burjenja. Na govorniški oder je povabila predsed- nika IS Skupščine občine Celje Marjana Ašiča, ki je poleg drugega izrekel vsem gostom prisrčno do- brodošlico, nastopajočim pa zaželel čim lepši uspeh, že ta večer nam je dal slutiti, da se nam obeta lep kulturni dogo- dek, žal smo morali pr- vi večer poslušati, poleg lepega petja še četrtkov večer domačih viž in na- pevov (mikrofon je po- tegnil valove lokalne ra- dijske postaje). Pevci in zborovodje se niso zmed- li, dostojno so odpeh ves program do konca, občut- ljiva ušesa izbranega ob- činstva pa so se venomer obračala proti nevšečne- mu zvočniku. Ta dogodek nam daje ponovno v pre- nrislek dejstvo, da Celje potrebuje dobro ozvoče nj^ Ob deseti uri naslednje- ga dne se je začelo zvez- no tekmovanje mladin- skih pevskih zborov v skupini »A«. Vse zbore je ocenjevala zvezna glasbe- na žirija v sestavi: Mar- ko Munih, dirigent, Ljub- ljana; Boris Crnogubov, profesor in dirigent, Pan- čevo; Miran Hasl, profe- sor in ravnatelj centra za glasbeno vzgojo iz Kopra; Draga Šupljevskl, profe- sor in dirigent iz Skopja ter Marijan Zuber, profe- sor tn dirigent iz Varaž- dina. Vseh 24 zborov si je zaslužilo udeležbo na tem renomiranem pregle- du pevskih dosežkov. Naj- višje število točk so v skupini »A« zbrali pevci iz Niša in Maribora (95 točk od 100 možnih!), v skupini »B« je nastopilo 8 zborov (tu je bil »zlat« naš gimnazijski zbor z 91 točkami), v skupini »C« pa sta nastopila samo dva dekliška pevska zbora: Pedagoškega šolskega cen- tra iz Celja (85 točk in srebrna plaketa!) in De- kliški pevski zbor Gimna- zije Velenje (82 točk in bronasta plaketa). V celj- sko zbirko plaket je pri- speval STO j delež tudi Mladinski pevski zbor I. Osnovne šole pod vod- stvom Jožice Soko (83 točk in bronasta meda- lja!). PESEM IZ VSE EVROPE Sobota je minila v zna- menju inozemskih zbo- rov. Vokalno muziciranje prav gotovo najboljših zborov iz Evrope nam je prikazalo sam vrh dosež- kov. Edini zbor, ki je ne- koliko razočara,l je bil tr- žaški »I piccoli cantori della cita di Trieste«; vsi dmgi so se med sabo le malo razlikovali —- tudi jK) številu doseženih točk. Uvrstitev izh^a iz ocen, ki jih je zborom priso- dila mednarodna glasbena žirija: Egon Kunej, peda- goški svetnik — Celje; Peter Eben, skladatelj in dirigent — CSSR; Gy6rgy dr. Mihalka, dirigent, Madžarska, Edwin Villi- ger, profesor — Švica; Bo- rivoje Popovič, profesor — Beograd. % MPZ Maribor — 98 točk, zlata medalja. To lahko zapišemo z veliki- mi črkami, kajti Branko Rajšter je bil resnično , nenadkriljiv, čeprav se je točkovni dosežek od dru- gouvrščenega zbora razli- koval samo za 0,44 točke.' i Nedelja je bila doživet- je za vse pevce, za Celja- i ne, ki so prišli na ulice j ali v park in za vse glas- bene pedagoge. Z množič- nim nastopom (več kot 1000 pevcev iz osnovnih šol celjske regije!) pod dirigentskim vodstvom •Pavla Bukovca so skupno proslavili 30. obletnico osvoboditve in efektno za- ključili mesec mladosti. Ob tem velja zapisati tu- di to. da se je srečanje v parku prelevilo v spon- tano rajanje, ki sicer ni bilo v načrtu in »režij- skem konceptu«. To raja- nje ob spremljavi pihal- nega orkestra železarne štore je postavilo trdi- tev, da pesem ne pozna meja, piko na i. Prisotni so s solzami v očeh gle- dali mladež, ki se ni zme- nila za jezikovne razlike, za dosežene rezultate v konkurenci in vse drugo, temveč je dala duška svo- ji mladosti. Resnično: mlada Evropa je zaplesa- la in zapela pod isto me- lodijo. Popoldanski in večerni del sta minila v zname- nju koncertiranja inozem- skih zborov — zvečer pa so razdelil: odličja in na- grade. Festivala je bUo formalno konec, rajanje •— petje je odmevalo še E>ozno v noč in drugi dan, ko so se poslavljali zad- nji zbori. V jeku dogodkov ne moremo dati končne oce- ne o festivalu — to bo prinesel čas. Zapišemo pa lahko, da je prireditev opravičila zaupanje Za- jednice jugoslovenskih umjetničkih festivala, ki ga je uvrstila med osred- nje naše festivale. Zmed-- narodno udeležbo pa je ponesel sloves po vsej Ev- ropi. To so potrdili vsi prisotni dirigenti. ŠTEFAN ŽVIŽEJ FESTIVALSKI PEL - MEL Celjani niso sledili svojih dlatu! Pokazali so se kot izredni po- znavalci kakovosti. Naj- bolj so jih ogreli mla- di Bolgari. Že po tek- movalnem delu nasto- F>a so morali dodati nekaj pesmi. Dirigent- ka Lilijana Bončeva- Bočeva — je bila pre- srečna in se je dosto- janstveno zahvaljevala z vnetim dodajanjem novih pesmi. Najbolj simpatična je bila zaslužna ume^ niča Litvanske SSR Lu- cija Palinauskaite. Bi- la je v središču pozor- nosti tudi med pred- stavniki sedme sile. Kljub temu je bila skromna in nadvse srečna in ni mogla prehvaliti C^lja, njego- vega občinstva ter or- ganizatorjev, ki so ji pomagali na vsakem koraku. Prof Egon Kunej — vrhovni direktor štaba — je dokazal, da ima zelo dobre živce. Bil je ves čas nasmejan — roka se mu je le ne- koliko tresla ob čita- nju rezultatov, pa še to je bil občutek odgo- vornosti. Tudi celjski prevajal- c'i so imeli veliko de- la. Med njimi je bil za poljski jezik dolo- čen tudi prof. Anton Aškerc. Imenoval jih je kar moji Poljaki. Le za trenutek jih je spustil izpred oči, pa je bil ves v skrbeh — morda mu bodo to za- merili. Jurče Vreze, kot se za očeta festivala spo- dobi, ni vzdržal v Ra- dencih. Moral je »po- begniti« in si ogledati svoje dolgoletne ljub- ljence. Bil je tako na- vdušen, da je pozabil na svoj srčni infarkt. 16. stran — NOVI TEDNIK Št. 22 — 5. junij 1975 MLADI IN FILM. POMENKI V VLAKU Na prvi osnovni šoli v Celju že več let deluje lilmski krožek, ki ga uspešno vodi tovarisica Majda Umnikova. Pred kratkim so obiskali tudi Ljubijano, kjer so si ogledali Vibine studie, potem pa so se odpeljali tja proti Primorski, kjer snema režiser Milan Ljubic nov slovenski film »Med strahom in dolžnostjo«. S sabo so povabili tudi nas, in tako je nastal tale zapis o pogovorih Zgodaj zjutraj smo se do- bili na celjski železniški po- staji- V Ljubljano je »raj- žalo« devet mladih in nav- dušenih ljubiteljev filma, z njimi pa je bila tudi priza- devna tovarisica Majda Um- nikova. Naš pogovor o nji- hovem delu pa se je odvijal v glavnem na vlaku. »Osnovni namen delovanja našega krožka je ta, da mla- dega človeka skušamo nav- dušiti za filmsko umetnost. Se pravi, da bo znal izbi- rati med dobrimi filmi in tako irnenovano filmsko pla- žo. Seveda pa tu in tam posnamemo tudi kakšen krat- ki film. Mladi se tako sez- nanijo tudi s filmsko teh- niko.« pripoveduje Majda ■ Umnikova. — Kako je s filmsko vzgo- jo na naših šolah? Vemo, da je ta vključena v učni načrt pri slovenskem jeziku? "»To je res. Vendar je ta učni načrt zaenkrat še neko liko neprimeren, lahko bi rekla neokreten. V učnem načrtu točno piše, kdaj je treba obravnavati določen film. Tu pa nastanejo teža- ve, kje dobiti nekaj let star film istočasno na vse šole v Sloveniji. Mislim, da bo treba učni načrt za filmsko vzgojo temeljito spremeniti.« — Kdo vse obiskuje vaš krožek na šoli? »Prejšnja leta sem delala v glavnem z učenci iz viš- jih razredov. Ker pa učenci, na- primer iz osmega razreda, po enem letu zapustijo šolo, sem se letos odločila, da začnem s petimi razredi. Mislim, da sem naredila prav, saj bodo lahko, dokler ne zapustijo šole, marsikaj pri- dobili. Moram pa priznati, da ima ravnatelj za naše de- lo izredno veliko razumeva- nja in nam pomaga kjerkoli lahko. To naše- delo olajšuje, pa tudi otroci krožek bolj z veseljem obiskujejo, ko vidijo, da znajo njihovo delo Roman šumak oeniti tudi odrasli. Rada pa bi povedala tudi to, da ima- jo za naše delo precej ray.u- mevanja pri Foto-kinu dru- štvu Ljudske tehnike EMO Celje.« Seveda pa smo se na na- išem potovanju pogovarjali tudi z mladimi filmarji. Prvi sogovornik je bil uče nec osmega razreda ZDENKO OROŽIM, ki nam je pripo- vedoval o tem, kako je bilo, • ko so jih meseca marca, v okviru Tedna ' domačega fil- ma, obi.skali filmski delavci. »Najbolj nas .je takrat za- nimalo, kako se snemajo filmi, kakšni so načini sne- manj. Nekatera vprašanja so se navezovala tudi na vse- bino filmov, o tem. kako filme prirejajo preko roma- nov, spraševali pa smo seve- da še nešteto drugih stvari. Jaz na primer sem filmske delavce vpa*ašal, če smo Slo- venci res tako mrtev narod, da ne moremo napraviti filma, ki bi bil zares dobra komedija. Ne gre mi nam- reč v glavo, zakaj lahko naši bratje delajo filme, ob ka- terih se lahko sprostiš, mi pa vse zavijamo v neke psi- hološke tančice, tako da se pojavlja vprašanje, kaj ima- jo gledalci od vsega tega.« Zdenetova sošolka Bar- bara NOVAK pa je pripo- vedovala o tem, da po njenem mnenju slovenski filmi že nekaj let nimajo pravega uspeha in se ji zdi, da slo- venski filmarji sploh sami pri sebi ne vedo, ali naj sne- majo, dobre ali pa komerci- alne filme. — AH komercialni film ne more biti dober film. Bar- bara? »Ne, to ni nujno, mislim pa, da je oboje težko uskla- diti. Zame je komercialni film na primer »Pomladni veter«, ker ima lahko vsebi- no, ob kateri se človek spro- sti, dober film pa je vsaj za- me, tak, ki je težji za ra- zumevanje, ki ima poleg vse- bine, še neko globlje sporo- čilo, o katerem naj bi ljud- je razmišljali. Mislim, da gledalci, ki se namenijo gle- dat filmsko predstavo, ne bi smeli biti zadovoljni samo z zgodbo, ki se dogaja v nekem filmu.« Mladi filmarji pa so za- upali tudi /to, da so letos dolg film z naslovon »Pust« in ga poslali na tekmovanje v Novo Gorico, ki bo de- setega junija. Že to, da so ta njihov barvni film" uvrsti- li v tekmovalni del festivala, se jim zdi velik uspeh. Pri snemanju in kasnejši obde- lavi filma so sodelovali v glavnem učenci iz petega raz- reda. Seveda smo se z njimi pogovarjali o tem, kako je potekalo njihovo delo. • NATAŠA CREPINŠEK: »Jaz sem za ta naš film na- pisala scenarij. Ideja se mi je porodila v pustnem času. Zdenko Grozim Najprej sem si izmislila ok- virno zgodbo, potem pa sem se lotila pisanja scenarija. Priznam, da sem ga morala večkrat spreminjati in da je na koncu bil kar precej dru- gačen, kot na začetku, šele sedaj sem spoznala, koliko dela in truda je potrebno za to, da posnamejo filmski de- lavci nek film. Spoštujem njihovo delo.« • ROMAN ŠLMAK: »Obi skujem peti razred, pri na- šem filmu pa sem delal kot filmski monter. Moje delo je, da lepim filme, jih režem, pa spet sestavljam. Delo je zelo naporno in zahteva og- romno potrpljenja, časa in- natančnosti. Sedaj pa, ko smo dobili novo montažno mizico, je delo malo lažje. Nad svojim delom sem nav- dušen, rad opravljam to de- lo in mislim, da bi si to lah- ko izbral tudi za poklic« • TOMAŽ ŠULGER: »Pri Vataša Crepinšek filmu sem delal skoraj vse. Bil sem kinooperater, sne- malec pa tudi igralec. Ne vem, kaj od tega sem najra- je delal. Ne morem se odlo- čiti. Rad pa bi povedal še to, da k filmskemu krožku zelo rad hodim tudi zaradi tovarišice, s katero se dob- ro razumemo in jo imamo radi.« • MATJAŽ LOKOVŠEK: »Jaz sem bil filmski sne- malec. Kljub temu, da je bi- lo delo naporno, pa smo bi- li ob koncu, ko je bil film izgotovljen vsi veseli, da je tako dobro izpadel. Film go- vori o tem,,kako si v pust- nem času dva prijatelja og- ledujeta izložbe z maskami, ker pa so te predrage, odi- deta na podstrešje in išče- ta, kaj bi bilo uporabno. Ne moreta in ne moreta se odločiti, vse dokler pustni dan ne mine, takrat pa je že prepozno.« Ko smo prispeli v Ljub- ljano, smo si najprej ogleda- li Vibine studie in vsi mladi filmski ljubitelji so bili nad tem, kar so videli nadvse navdušeni. Kdo ve, kaj vse se jim je ob ogledovanju mo- talo po njihovih glavah? Po- Fomaž Šugler tem smo se z avtobusom od- peljali, da bi videli, kako po teka snemanje velike film- ske ekipe na terenu, ker pa je bilo slabo vreme, avtobus ni mogel pripeljati mladih radovednežev do kraja sne- manja. Njihovo razočaranje so potem potolažili v Ljub- ljani, ko so jim prikazali nov slovenski film »Čudoviti prah«. Bili so navdušeni in vsi po vrsti so zatrjevali, da si bodo film ogledali še takrat, ko bo v Celju. JANEZ VEDENIK Hatjaž Lokovšek PRIZADEVNI V MATKAH V prijasni vasici Matke, ki jo na vzhodiu omejuje Hom, na jugu Mrzlica in na zahodu Boljava, živi kakih dvesto ljudi, ki se v glavnem ukvarjajo s kmetijstvom. Mnogi se vozijo na delo v Prebold, Šempeter in Žalec. V Mat- kab živijo tudd prizadev- ni gasilci, ki se ne ukvar- jajiU kot bi kdo mislil, samo z gasiilsko dejavno- stjo. So tudi glavni no- silci kulture v kraju. Ta- kod Reško planino! JANEZ VEDENIK prebold: v nabiralno akcijo Pred dnevi je bila v Preboldu volilna konferenca Kra- jevne organizacije Socialistične zveze delovnih ljudi. Za novega predsednika Krajevne konference je bil izvoljen Franc Vidmar, sekretar pa bo odslej Avgust Dobriha. Ob koncu so delegate krajevne konference v Prebol- du seznanili še s podatkom, da sredstva za novo šolo, ki so trenutno na razpolago, ne bodo zadostovala, zato bo potrebno zbrati še dodatnih petdeset milijonov starih dinarjev. Sredstva naj bi prispevali krajani in pa delovne organizacije na področju Prebolda. Ker so se krajani še vedno izkazali, kadar je šlo za raasvoj njihovega kraja, smo lahko prepričani, da bodo tudi tokrat radi priskočili na pomoč. JANEZ VEDENIK št. 22 — 5. junij 1975 NOVI TEDNIK stran 17 iTiKi PROBLEM kje in kdaj sejem obrti? Problem je aktualen. Na vsak način pa tak, da mora dobiti svoj odgovor že v kratkem. Gre za sejem obrti, ki se je znašel v nič kaj zavidljivem položaju zlasti ob novici, da so -dela pri gradnji prireditvene iiale v okviru družbenega centra pod Golovcem v takšni zamudi, da ni moč računati, da bi bil osmi sejem obrti od 26. sep- tembra do 5. oktobra letos pod to streho. »S pripravami na letošnji sejem obrti smo tudi sicer v zamudi, ker tudi ob načrtili, da bo sejem v hali pod Golovcem, še ni bilo rešenih nekaj vprašanj,« je pove- dala direktorica poslovnega združenja Formator, Majda Trogar, m nadaljevala: »Takoj, ko smo zvedeli za zamudo pri gradnji hale pod Golovcem, smo se obrnili na atletsko društvo Kla- divar in se pozanimali, kako je z možnostjo, da bi bila tudi letošnja obrtna sejemska prireditev na atletskem, stadionu. Lahko, so nam rekli, samo ne v vašem pred- videnem času, kajti prav ob zaključku sejma bo v Ce- lju ekipno prvenstvo Jugoslavije v atletiki, torej prire- ditev, katere se je Kladivar vsa ieta nazaj odpovedoval edinole zaradi sejma, čeprav to bržčas ni končna odlo- čitev, moramo nanjo vendarle računati. Kako bomo rešili vprašuje, trenutno ne morem reči. Na vsak način se bosta že te dni sestala izvršilni in or- ganizacijski odbor ter proučila položaj. Na tapeti bodo najbrž tudi nekatere variante, da bi bil sejem nekoliko prej, samo v drugi polovici septembra. To pa je tudi čas zagrebškega jesenskega velesejma in kot mi je zna- no tudi sejma v Kranju. Seveda bo treba v tej zvezi pogledati, če je možno pripraviti letošnji sejem kje drugje v Celju in podobno. Na vsak način je neizpodbit- no, da se bomo v juniju, torej v času, ko smo imeii prejšnja leta že v glavnem zaključene prijave za sejem, šele ukvarjah z \T)rašanjem, kje in kdaj bo. Ne glede na ta nič kaj prijeten položaj, sem prepričana, da bo- mo vprašanje ugodno rešili.« MB DOBRO VLJE LEPO BREZNO Pred kratkim so se pre- boldski jamarji podali na Dobrovlje. Odšli so na dvo- dnevno raziskovanje tamkaj- šnjega brezna. Že lansko jesen so odkrili vhod, ki ni obetal nič paseb- nega. Toda, zdaj so bili že po prvem spustu neverjetno presenečeni. Komaj pet met- rov vhodno brezno se je namreč nadaljevalo in kazalo je, da bo precej globoko, številnim jamskim objek- tom se je pridružil nov, ne- oskrunjen in zato toliko bolj skrivnosten, želja po raz- iskavi skrivnostnega podzem- lja se je seveda stopnjevala. Brezno tehnično ni preveč zahtevno, saj se ga je dalo premagovati skoraj brez teh- ničnih pripomočkov kot .so vrvi, lestvice, klini, sponke in drugi. Sicer pa je bilo prodiranje zaradi številnih pasaž, zavitih kaminov in manjših vertikalnih odsekov težavno. šestnaj&tčlanska skupina, razdeljena v tri ekipe, je v določenefn. časovnem presled- ku zapustila površje" in za- čela z raziskovanjem. Raz- iskovanje številnih stranskih rovov, višje ležečih etaž, merjenje in risanje skic je vzelo veliko časa. Akcija je bila sicer zelo dobro pri- pravljena in je vključevala tudi bivakiranje. Nepotešlji- va raziskovalna žilica pa ja- marjem ni dala miru. Gnala jih je naprej v globino. Vsak meter nadaljne poti je po- menil novo zadovoljstvo. Ob nenehni zaposJlitvi so ure hitro minevale. In končno- po izrednih naporih — poči- tek. Po nekaj urah spanja so nadaljevali z raziskovalnim delom. Prodirali so skozi oz- ke pasaže, ki so-dajale videz, da se bo brezno vsak hip končalo. Toda nova prese- nečenja in novi veliki prosto- ri. Upanje po velikih globi- nah je ponovno zaživelo. Po ločitvi merilske in raziskoval- ne ekipe so hoteli dognati, kakcj se brezno še nadaljuje. Po vrnitvi raziskovalne ekipe pa je bilo na dlani, da tudi s to akcijo ne bo moč brez- na raziskovati do konca. Vso opremo, ki so jo imeli na voljo, so že porabili. In v trenutku, ko so bili morda pred koncem, so zastali. Pot jim je prestreglo okrog 20 m globoko brezno. Kljub temu je merilska ekipa opravila svoje tn izmerila brezno do mesta, kjer se je obrnila raz- iskovalna ekipa. Vrnitev je bdlo dolga. Po 22 urah raziskovalnega dela v večni temi so vsi udele- ženci odprave stopili iz ob- jema podzemlja. Preboldski jamarji so tu- di to delo uspešno opravili, saj so z globino 250 m do- segU drugi največji klubski uspeh, hkrati pa plasirali brezno na slovenski globin- ski lestvici na soUdno mesto. Zavedajo se, da bodo z na- daljnjo raziskavo dosegli več ji uspeh, saj kraške Evobrov- Ije skrivajo v nederjih pod- zemlja še veliko neznanega. DARKO NARAGLAV REKLI SO VIAKS ARBAJTER še zadnjič je skupaj s komisijo v soboto s skr- bjo zrl v nebo. Lepega vremena ni bilo. Preko trideset jedrilic se je zvr- stilo po zelenem letališču Leveč, čakali so na zad- nji polet za točke držav- nega prvenstva. Toda nad Slovenijo ni bilo moč jadrati. Vremenska poro- čila so bila negativna. In prišla je odločitev. Le- tošnjega državnega prven- stva je konec. Vodeči tek- movalci so bih zadovoljni, slabše uvrščeni so iskali še priložnost za .popravek. Toda priložnosti ni bilo več! Vodja tekmovanja, član komisije in zvezni trener naših najboljših jadralcev, ki potujejo v soboto na Finsko, Maks Arbajter, stara grč^a našega jadra- nja, nam je dejal: »Imamo izredno smolo z vremenom. Ne vem kaj bi dal, da b'i lahko mlade fante spustil v smer Go- renjske. Tam morajo vsi tekmovalci pokazati pravo vrednost. Toda stalni za- padnl veter nam tega ni omogočil. To je edini »spodrsljaj« letošnjega pr- venstva. Sicer pa smo lahko zadovoljni. Celjani imamo kar četver'ico med najboljšimi desetimi. Več mladi niso mogli doseči. Zadovoljen sem z njimi, kakor tudi z vsemi osta- limi, kot so Peter Karner, Franc Gajšek in ostali jadralci, ki so pomagali vse te dni. Hvala .jim, pridali so .svoj delež k u.spešnejšemu zaključku prvenstva.« J. KUZMA BOČNA: 70 let petja V soboto, sedmega jimija ob 20. uri bo v prosvetnem domu v Bočni slavnostni kon- cert ob počastitvi 70-letnice zborovskega petja. Na svečani prireditvi bosta nastopila mo- ški in ženski pevski zbor, ki tudi sicer že več let uspešno nastopata na vseh večjih pri- reditvah in revijah v Mozir- ski občini in izven nje. Ob tej priliki bodo podelili priznanja in pohvale najsta- rejšim in najzaslužnejšim čla- nom pevikih zborov. Program slovesnosti bo ob- segal slavnostni koncert pev- skih zborov, slavnostni govor, kroniko in podelitev priznanj. Tako bosta oba pevska zbo- ra, ki delujeta v okviru pro- svetnega društva prispevala k spodobnemu obeležju častne obletnice in h krepitvi pristne slovenske pesmi in kulture, ki >e v Bočni kljub težkim po- gojem še dobro drži. Omeni, mo lahko, da sta oba zbora na gostovanjih in v domači občini prejela veliko priznanj, leta 1972 celo občinsko priz- nanje OF s srpbmo značko JOŽE MIKLAVC vesela dekleta »Vesela defdeta izpod Polvorja« so doma iz Gorenja nad Zrečanti. Veliko nastopajo, dekleta so bila že v Gradcu na Bledu, v Slovenski Bistrici, nastopala so tudi na poletnih prireditvah v Ločah — samo v Gorenju, kjer so sicer doma' jih vaščani še niso slišali. In ko smo biii na letečem uredništvu v tej mali vasici pod Roglo so dekleta obljubila, da bodo v kratkem pripravile koncert tudi doma. Bodo obljube izpolnile? Foto: D. MEDVED PET MINUT Z DUŠANOM AGREŽEM JE ^^E^^ JC^J^^ J t ^KE^C Je dijak četrtega »h« raz- reda celjske gimnazije. Pri- meren učenec je najboljši celjski mladinski šahovski predstavnik. Tudi letos je os- vojil prvo mesto pred Ed- vardom Planincem. Kako lah- ko usklajuje svoje učenje m šah, ter kdaj in kako dolgo že vadi in igra? »Prvič sem sedel za šahov- nico ko mi je bilo sedem let. Se dobro vem, da sem ta- krat hodil v prvi razred. In M takrat pa vse do danes mi je šah stalni spremljeva- lec. V začetku mi je bil le igra. Igra med soigralci in prijatelji. Ko sem ^ IZ le- ti osvojil naslov pionirskega prvaka med učenci osnovnih šol sem se mu predal a več- jo vnemo in voljo. Sledili so prvi uspehi. Leta 1973 si de- limo naslov prvaka Celja Planine, Naglav, Koštomaj in jaz. Naslednje leto smo ponovno trije. Bilo je to lan- sko leto. Z enakim številom točk kot sta jih zbrala Pla- nine In Špiljar sem prvi. Le- tos pa sem uspel sam osvo- jiti prvo mesto. To je lep uspeh.« Kaj pa republiško prven- stvo? »Republiško prvenstvo je letos 29. junija. In ravno v tistem času bom polagal zre- lostni izpit na gimnaziji. Sle- di maturantski Izlet in zad- nji skupni sestanek s sošolci. To me sedaj razdvaja. Vse kaže, da zato ne bom sode- loval na republiškem prven- stvu, pa čeravno g tem iz- gubljam možnost, da bi se ob dobri uvrstitvi uvrstil v republiško reprezentanco in sodeloval na mednarodnem turnir.ju v Milanu. Škoda!« »Prihodnje leto greš v Ljub- ljano na študij. Si si že iz- bral bodoči poklic in ali bo to prelomnica pri tvojem ša- hovskem delu? »Vpisati se nameravam na elektrotehniko. Šaha ne bom pustil. Kajti za mene šah ni več hobi, temveč sestavni del mojega življenja. Igra na 64 poljih me sprošča in dopol- njuje. Kajti moj hobi sta fotografija in planinstvo. 18. stran — NOVI TEDNIK St. 22 — 5. lunij 1975 VESELI „DRENOVCI" To je nov domači zabavni ansambel iz Rečice ob Savi- nji, Id pa zadnje čase ved- no bolj stopa iz anonimnosti, še posebno zaradi velike plo- šče, ki jo je pred kratkim posnel. Priljubljenost, pred- vsem v Zgornji Savinjski do- Imi, ni naključna, saj so to domači fantje, ki prepevajo o Radubi, Ojstrici, o Logarski dolini, skratka o lepih stva- reh, ki jih tam ni malo. Vodja ansambla in tudi pi- sec vseh skladb je Darko Atelšek, ki igra diatonično harmoniko. Njegov brat Fer- dlnand igra klarinet, Franc Senica trobento, Ivan Venek kitaro, bas pa Jože Zupane, ki je drugače glasbenik na RTV Ljubljana in je veliko pripomogel, da je ansambel uspel. Pevci so: Alojz Potog- nik, Jože Potočnik in Franc Podlesnik. Tistim ljubiteljem domače zabavne glasbe, ki Veselih Drenovcev še niso slišali, spo- ročamo, da jih bodo kaj kmalu lahko poslušali v svo- jem kr^ju, saj pripravljajo vsak teden koncertne turneje. Začeli so po krajih v Zgornji Savinjski dolini, namen pa imajo prepKJtovati vso Slove- nijo. V načrtu imajo tudi snemanje nove velike plošče, pri čemer upajo, da jim bo tudi tokrat veliko pomagal producent RTV Beograd, Bo- ris Kovačič. V kratkem pa bodo v prodaji tudi kasete, posnete z melodijami Veselih Drenovcev. R.V. Trgovsko podjetje na debelo in drobno TKANINA CELJE TOZD Maloprodaja objavlja naslednja delovna mesta: VODJE KALKULACIJ POGOJ: srednja ekonomska šola več prostih delovnih mest PRODAJALCEV mešane stroke SKLADIŠČNEGA DELAVCA Vloge pošljite na gornji naslov ali jih osebno od- dajte v splošnem sektorju Tkanine Celje, Prešer- nova ul. 10/IV., v 15 dneh od dneva objave. ZAHVALA Ob boleči izgubi nadvse ljubljenega moža in očeta FRANCA COCEJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremiU na njegovi zadnji poti, z nama sočustvovali in po- magali v najtežjih trenutkih, še posebna hvala vsem, ki so nama izrazili sožaJje ter darovali vence in cvetje. Lepa hvala za nesebično pomoč dr. Pejčiču in vsemu osebju intenzivnega oddelka bolnice Celje, ki so mu lajšaU zadnje dneve življenja. Zahvaljuje- mo se tudi duhovniku, pevskemu zboru Društva upokojencev Celje tn godbi tovarne EMO. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Ana, sin Stanko In drugo sorodstvo Celje, 27. maja 1975 i salon uvoz iz Avstrije - moške in ženske kopalke SPEEDO s^lon h€i grofa blagaja 10 RADO MURNIK »o, da bi bila že vendar enkrat velika in da bi znala tako peti kakor ti, mamica!« je rekla Alijana tiho. Materina roka je nežno pogladila hčerko po temenu. Alijana ji je ujela roko in goreče poljubila. In zaigralo je grofici srce neizmerni blaženosti. Po poobedku so prinesli sluge gostom darila grofov Antona in Ladislava: plemkinjam zlate prstane z vkova- nimi biseri in dragulji, zlate zapestnice in uhane, drago- cene pahalice in pajčolane, slonokoščene glavnike, svilenino in kožuhovino; plemenitašem pa raznoliko orožje in bojno opravo. Ljudmila je šla od mize do mize in izročala darila. Obdarovani gospodje so ji poljubljali roko, dame so se ji klanjale v zahvalo. Nato se je dvignila vsa gospoda, da odide na dvorišče k turnirju. »Alijana^ Mare pojde s teboj na vrt,« je rekla grof in ja Mila v veži, kjer je čakala Alijano varuhinja. »Milostljiva gospa grofinja, ali ne bi smela iti z Alijano gledat kolaše pred gradom? Lepo prosim . . .« »Iz gradu nikamor ne!« je zapovedala Ljudmila. »Zakaj pa ne?« je dejal grof Ladislav. »Saj vendar ni prav nobene nevarnosti! Naši kmetje vendar ne store nikomur nič zalega. Mare vzemite psa Tigra s seboj in spremlja naj vaju Matkovičev Jure!« Alijana jc poljubila očetu roko. »Pazi na otroka, Mare!« ji je zabičevala grofinja in poljubila hčerko. Najraje bi šla sama z njo gledat kolaše, ali grajska gospa je morala prisostvovati turnirju, viteški bojni igri. Prijela je malo konteso z obema rokama za obrazek in jo poljubila še enkrat .. . Nejasna bojazen ji je težila in tesnila srce... Se nikdar se ni tako težko ločila od Alijane . . . »Mare. pazi na Alijano! Vrnita se kmalu! Zbogom, dragica!« »Zbogom, mamica, zbogom!« »Alt vam je slabo, gospodična Frauensteiaerjeva?« je vprašal vitez Ahac Saldo na dvorišču. Stala je vsa bleda ob zidu in trepetala po vsem životu. Videla je^ da odhaja hči grofa Blagaja... Slutila je, da se bliža usodna ura in prevzela jo je silna razburjenost. »Vročina, gospod vitez,« je odgovorila tiho in gledala mimo njega kakor v neizmerno daljavo. »Nevihta bo.« »Nevihta bo!« je povzel hitro vitez Ahac. »Ali nisem trdil že zjutraj, da bo danes še treskalo in grmelo? Po nebu se pode grde oblačine kakor izgubljene duše.« Alijana in Mare sta odšli iz gradu z Matkovičevim Jure. tom in velikim psom^ Tigrom, ki mu je varoval vrat močan ogrnjak z ostrimi bodljikami. Vroč veter je vznašal pesek in prah in gnal to zmes proti Kolpi. Sonce se je skrilo za sivotnimi kepami debelih oblaliov. Alijani je venomer zvenela materina pesem v ušesih ... Že od daleč so slišali živahno vpitje veselih seljakov. Pot je vodila skozi gozdiček, ki ga je ločil pokošen travnik od velike goščave. Južno od tega travnika in gozdičJcn se je širila ledina, polna ljudstva v slikoviti noši. Na dol- njem koncu trate so goreli veliki ognji. Tam so pekli in vrteli na ražnjih celega vola in več janjcev iz grajskega hleva. Pod košatim hrastom so imeli v sodih in mehovih vino, domače pivo in medico iz grajskih kleti. Rdečelična dekleta v širokih snežnobelih »rokavih« in rdeče opisanih robačah so se smejala, šepetala in gledala proti fantom^ ki so ostali še sami zase v dokolenskih robačah in ohlapnih bregašah, prepasani z rdeče usnja- tirni čemert, s črnimi kriljaki na glavah. Starci s košče- nimi, lokavimi obrazi so modrovali med seboj in se pogo- varjali z materami, ki so pestovale svoje male otroke. Nekateri razposajeni paglavci so letali in se podili po trati, drugi pa so radovedno gledali lepo oblečeno hčerko grofa Blagaja. nJure! Jure!« je klicala Ane, Juretova mlajša sestra in mu tekla naproti. Bila je zala, polnoudna mladenka s sa- njavimi očmi in izredno dolgimi oglenočrnimi kitami. Kakor drugi deklici, je nosila tudi ona na glavi šapelj, venec^ ki so od njega vihtrali zeleni, rdeči, višnjevi in rumeni trakom. Vrat ji je objemal trojen niz debelih raznobarvnih korald. Nad robačo si je bila privezala pisan predpasnik. Ko ji je segel brat Jure v roko, se mu je razvedril trdi, od osepnic razjeden obraz. Z velikim veseljem je poslušal sestrino naglo govorico. »Jure, pojdi pit!« so ga vabili radostni glasovi. »Janjci so že pečeni. Hočeš jesti? Boš igral tudi ti?« Jure, v svesti si svojega dostojanstva, se je držal po. nosno, vendar je milostljivo počastil vsakega vabilca s prijaznim odgovorom, čutil se je med kmeti takega gos- poda, kakor grof med hlapci. Nedaleč od'hrasta se je jelo zbirati kolo v vrsto. Mladi glasovi so zapeli veselo na glas: Zbiraj se, zbiraj lepi zbor useh mladih divojak... Zbiraj se, zbiraj se, lepi zbor^ useh mladih junakov! Lahkonoga dekleta, mlade snahe z belimi pečami in visoko vzrastli fantje so se držali za zavozlane robce in jeli vsi obenem stopati dva koraka naprej in enega nazaj. Izmed vseh se je slišal najbolj glas Juretove sestre, črno- oke vojarinke Ane, ki je vodila kolo in pela z drugimi vred: Hajdi, hajdi, draga moja, hajdi, brzo, milena. Kolo igrat, duša draga, lepa ti devojčica! Sprva so kotah počasi, potem pa hitreje in vedno hitreje. Naposled so jeli skakati, in umolknila je pesem. Fantje so ukali, dekleta so vriskala in v vetru so vihrala njih bela krila, njih pisani trakovi, kite in rokavi. Zdaj pa zdaj je vzel deček deklica iz kola in zaplesal z njo pred drugimi kolaši. Razčetrtili so pečenega vola in seJcali pečenko na deskah. Vse se je veselilo^ jedlo in j^lo in hvalilo obeh grofov radodarnost. »Jure, treba se bo vrniti,« ga je opomnila Mare. »Bliža se huda ura.« »Ostani še malo Jure!« je prosila Ane. »Nevihte še ne bo tako kmalu. Glej, tak veselo je danes! Ostani!« Jure se je obotavljal, naposled pa se je vdal. 8t. 22 — 5. hinll 197S NOVI TFDNIK — stran 19 Stasa Gorenšek Črte in spet Črte če bo vaša letošnja poletna obleka nova v kroju, naj bo nova tudi v materialu in seveda vzorcu, če boste upoštevale novo modno linijo, nabrane kroje, široka in bogata krila, potem izberite za takšno obleko tudi aktualen poplin v zelo modernem vzorcu najrazličnejših črt. če- boste imele srečo, če boste dovolj vztrajne, boste morda kaj primernega i našle celo v naših trgovinah. Potem je pa tako: letošnji modni materiali^ so sicer ceneni in manj kvalitetni, zato pa je treba plačati aktualnost' in modni hit sezone. j Toda danes govorimo predvsem o vzorcih oz. najrazličnejših črtah, \ progah in linijah, ki bodo letošnje poletje najbolj priljubljen tisk. črtaste bodo obleke in krila, bodo blu^e in bluzoni pa majice in kopalke; črtasta bo skratka lahko vsa poletna garderoba. Seveda bomo taka vzorčasta oblačila najlepše dopolnili z enobarvnimi, le zelo domi- selne bodo iz različnih črt sestavile tudi lepo modno kombinacijo. ZDRAVNIK ODGOVARJA - SVETUji PRVA POMOČ IN REŠEVANJE UTOPLJENCA V primerjavi s prometnimi nesreča- mi, je število utopitev v Sloveniji nez- nato, vendair je pomoč kljub temu po- trebna. Vzrokov za utopitev je več, glavni pa je v neznanju plavanja. Zato je treba čimveč mladine že v šoH naučiti plava- ti, dobri plavalci pa naj bi se v tečajih naučili reševanja iz vode. Prvo pomoč moramo utopljencu nuditi čimprej, če ne diha. spontano pričnemo z umetnim dihanjem. Pones- rečencu očistimo ustno in nosno votli- no grobih delcev, nepotrebno in celo škodljivo pa je poskušati spraviti vo- do iz pljuč. Poškodovanca slečemo, ga položimo na hrbet z glavo vznak, ker bi mu sicer jezik zaprl dihalna pota. Takoj pričnemo z umetnim dihanjem — po metodi usta na nos, pri otrocih pa lahko tudi usta na nos in usta — prvih deset vdihljajev. zelo hitro za- poredoma, nato pa 12-krat vsako mi- nuto po enkrat. Ce ni perifernega pul za, je treba začeti z zunanjo masažo srca, in sicer tako, da ritmično pritis- kamo z dlanmi sklenjenih rok na sPod- njo tretjino prsnice, vsako sekundo en- krat, med pritiskanjem pa se mora prsni koš vdati za okoli 3 do 4 cm. Modre utopljence, ki sO pod vodo 3 do 6 minut, še lahko rešimo, blede pa, če so pod vodo do pol ure. Oživljanje mora trajati najmanj dve uri, seveda če prej niso vidni zanesljivi znaki smr- ti. Poškodovanca je treba ogrevati, po uspešnem oživljanju pa ga prepeljati v bolnico, kjer nadaljujejo dihanje s čistim zrakom in mu nudijo potrebno zdravljenje. Preventivni ukrepi poroti utopitvam bi morali biti poklicni reševalci v vseh kopališčih in na plažah, dobre plaval- ce bi morali losposobiti za nudenje pr- ve pomoči, z organiziranim učenjem plavanja že v šolah pa naj bi naučili vse plavati. Dr. MILAN BEKCIC Društvo inženirjev in tehnikov DIT CELJE vabi za urejanje društvenega dela MLAJŠEGA UPOKOJENCA z dnevno zaposlitvijo dve do tri ure POGOJI: ♦ — uix>kojenec, ki ima srednješol- sko izobrazbo tn je vajen društve- n^a dela — mesečni prejemek po dogovoru in približno 800.— din. Prijave pošljite na Društvo inž. in tehnikov — DIT — Celje, p. p. 100, ali osebno v društvenih prostorih od 9. do II. ure vsak dan. SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU vpisuje V šolsko leto 1975/76 DVA RAZREDA v I. letniku Pogoji za vpis so: 1. Uspešno končana osnovna šola 2. Opravljen zdravniški pregled na šolski F>olLkliniki Celje 3. Test iz splošnega znanja (sloven- skega jezika~1n naravoslovnih pred- metov) 4. Izpisek iz matične knjige. Vpis bo 18. VI. in 19. VI. 1975 od 8. do 12. ure na Srednji zdravstve- ni šoU, Ipavčeva 10 — Celje. Rezultati bodo objavljeni 20. VI. 1975 na oglasni deski v šoli. Celje, dne 28. V. 1975 RAVNATELJSTVO REGIONALNI ZDRAVSTVENI DOM CELJE r a z pi s u j e po sklepu TOZD prosto vodilno delovno mesto UPRAVNIKA TOZD Zdravstveni dom Žalec Poleg splošnih pogojev po zakonu mora kandidat izpolnjevati nasled- nje pogoje: — visoka izobrazba medicinske smeri, najmanj 5 let delovnah io- kušenj; — da je moralno politično neopo- rečen in ima organizacijske in vod- stvene sposobnosti; — da predloži program dela TOZD. Prijave sprejema soc. kadrovska služba RZD — Celje, Gregorčičeva 6, 15 dni po objavi. Zavod za načrtovanje in urejanje stavbnih zemljišč Žalec vabi k sodelovanju za nedoločen čas več strokovnjakov s srednjo, višjo in visoko strokovno izobrazbo: ARHITEKTE GRADBENIKE EKONOMISTE Prosti sta tudi delovni mesti PRAVNIKA TAJNICE z nastopom dela, ki je mogoč ta- koj, pridobite možnost aktivno so- delovati pri kreiranju Spodnje Sa- vinjske doline. • Informacije o pogojih na delovnih mestih lahko dobite pri Zavodu za načrtovanje in urejanje stavbnih zemljišč, Ulica Savinjske čete 5 — Zalec, kamor pošljite tudi ponudbe. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. priporočamo Te dni so na oddelku steklo-porcelan v veleblagovnici T dobili lepo izbiro grške keramike. Takšni sta tudi ti dve poslikani vazi, ki staneta 379,91 din. Iz Kalifornije pa so uvoženi tile dimljeni ali praženi slani lešniki, ki jih lahko kupite v 170-gramskih pločevinkah v samopostrežni trgovini Center za 20,64 din. Tudi za močnejše postave lahko to poletje Izberete primerne kopalke v prodajalni Ve* ronika. Tele dvodelne kopalke Iz lycre so Izdelal! v Lisci, na voljo so vam v veli- kostih od 40 do 48 In s C aH B košarico. Cena: 250,00 din. Če iščete primerne In modne zavese, vara svetujemo nove. Iz Italije uvožene zavese Iz mešanice sintetike In svile In z modnim cvetličnim tiskom, širine 2,50 m. Cena: 212,00 din. Na gospodinjskem oddelku prodajalne Že- leznina prodajajo angleške strojčke za re- zanje krompirja pommes frites, za pire ia svaljke. Cena: 151.75 din. 20. stran — NOVI TEDNIK §t. 22 — 5. junij 1975 ŠPORT NT - ŠPORT NT - ŠPiORT NT - ŠPOlIT NT - ŠPORT NT NISMO USPELI Ponovno so celjski rokomeUši »pokUknili« na *ziulnji stopnički pnU samim vstopom v I. zvez- no rokometno ligo. Letos morda ie prej, kot v soboto v odločil- nem srečanju proti Melianiki v Metkoviču. Bilo je lo prvenstvo polno sprememb, uspehov in pad- cev celjskiti rokometašev. V zad- nji tekmi v gosteh so Celjani navdušili. Poročevalci poročajo, da so skupaj z domačini pokazali izredno igro. Toda domačini so bili tokrat boljši. Pred 3000 gle- dalci so zmagali. Celjanom osta- ne tolažba le v tem, da so jih na koncu številni ljubitelji roko- meta pozdravili in nagradili z aplavzom za njjhova dobro igro. Res da »jalovo« priznanje, ki pa daje le občutek hvaležnosti za trud in voljo. Celjani so izgubili visoko 25:37, toda če upošteva- mo, da so takoj v začetku za- streljali pet kazenskih strelov, smo povedali vse. Zamujeno iz številnih predhod- nih gostovanj se ne da nadokna- diti. Imeli smo pač smolo! Za- radi tega je potrebno že sedaj misliti na novo sezono. V za- hodno drugo ligo se vračajo Slo- van. Zagreb in Bosna. Skupaj s Celjani in Mehaniko bo to nova petorka kandidatov za prihodnji naslov. Toda tako močna liga bo vsekakor nov podvig tekmovanja in v novi sezoni sigurno ne bo- sta dva poraza v gosteh odločala o prvaku. Tu bo odločala vsaka točka in vsak rezultat. To pa morajo celjski rokometaši pri načrtovanju programa in ekipe za priliodnje upoštevati. Če bodo v ekipo s Skalne kleti pridobili Se enega izvrstnega zunanjega igralca in vratarja, ob sedanjem sestavu celjskj ekipi ne bi bilo težko ponovno poseči v borbo za vstop med najboljše. Pač pa bo naloga mnogo, mnogo težja kot letos. in še nekaj! Te dni je v Celju sestanek upravnega odbora Celja in predstavnikov RZS. Zadnji celjskega moštva je povzročil, da je predsednik Nace Krumpak od- stopil. Končno bo potrebno tudi urediti odnose na relaciji Celje — RZS, ki v zadnjem času niso najboljši. In to ne pokrivdi Ce- lja! J. KUZM.A ŠESTI Tekmovanje so zaključili hoke- jisti na travi Gaberja v zahodni zveziii ligi. V derbiju slovenskih ekjp so v zadnjem kolu prema- gali Pomurje 1:0. Strelec edine- ga zadetka je bil jGril, ki je lepo kombinacijo celotnega napada zaključil z lepim strelom. Toda domačini kljub temu niso bili zadovoljni. Eden najboljših igralcev sreča- nja Branko liednik je dejal: »Mladi igralci Pomurja so bili popolnoma enakovredni. Imajo dobro ekipo in kar je najbolj pomembno, mlado ekipo. Ce želi- mo v Celju imeti še dobro vrsto, je potrebno rešUi vprašanje ho- keja na travi. Ob sigurni in na- črtnj podpori lahko pristopimo k pripravi mlade ekipe. Diugače pa ob sedanjem razumevanju ne moremo več zahtevati od igral- cev, da sami sofinancirajo to športno zvrst. Upamo, da bomo do jesen^i le našli skupno pot.« Od leve: Tatjana Johan, Alenka Jager in Tanja Tratnik. aktivni mladi strelci Na občinskem prvenstvu z malokalibrsko puško serijske iz- delave za strelce do 20 let sino ponovno zabeležili zadovoljivo množičnost. Rezultati, ki jih dosegajo najmlajši, pa dajo slu- titi, da ni daleč čas, ko bodo lahko uspešno zamenjali starejšo generacijo. Pri pionirkah je v disciplini 3o strelov leže postala občinska prvakinja Alenka Jager s 186 krogi, na naslednja mesta pa so se uvrstile Tatjana Johan, Marjana Roškarič (na sliki) in ostale. Pri Pionirjih je v isti disciplini zmagal Franc Krašck z 232 krogi. Drugo mesto je osvojil Branko Malce, ki je sicer vel.jal za favorita, nato sledijo Mirko Javnišek, Gorazd Kalčič, Darko Leljak itd. Pri mladincih je po pričakovanju bil najboljši Marjan Trat- nik. Vsi navedeni mladi tekmovalci so izpolnili normo za na- stop na republiškem prvenstvu, ki bo 8. junija v Ljubljani. NOGOMET ljubno ali straža v 19. kolu I. skupine CNP so se srečanja končala z naslednjimi izidi: Brežice — Kovinar 2:1, Boč — Olimp 0:0, Opekar — Papirni- čar 5:1, Pivovar — Senovo 2:2 in Šoštanj — Celulozar G:2, T. Tavčar ŠE TOPER Lep prehodni pokal Občinskega sindilialnega sveta Celja bo ostal v viirini športnikov Aera. Ti so na smučišču na plazu v Logarski dolini v soboto že tretjič osvoji- li prvo mesto in s tem priborili sebi dragoceno trofejo, za katero so se sedaj že pet let borili športniki organizacij združenega dela Libela, Acro in Nivo. Letošnje tekmovanje je bilo od- lično pripravljeno v organizaciji Nivoja. Sodelovali so najboljši smučarji teh treh organizacij in ob koncu sklenili, da bo v pri- hodnje troboj razšir,jen v četve- roboj. Pristopili bodo športniki Tojira. Letošnji zmagovalci so: Moštva: Aero 399,0, Nivo 415,0 fn Libela 462.8. Mlajši člani: Bri- lej (.Vero) 34,2, Kavčič (Nivo) 35,3, Kramer (Novi) 37,0, Štor (.\ero) 37,9; starejši člani: Ro- žič (Nivo) 36,2, Nunčič (Aero) 37,0, Zgoznik (Aero) 38,2, Tanj. šek (Libela) 40,3; članice: Ban- ko (Libela) 26,2, Naraks (Nivo) 28,2, Božnik (Nivo) 32,9, Grabr (Aero) 40.7 jk INVALIDI SO TEKMOVALI Društvo invalidov občine Laš- ko je izvedlo področno tekmova- nje invalidov š(a,jer.ske. Koroške in Prekmurja v streljanju z zrač- no puško. "Vetjalo je tudi kot iz- birno ža republiško prvenstvo in- validov. Udeležilo se ga je 52 tekmovalcev iz dvanajstih dru- štev. Tekmovalci iz širšega celjskega območja so se uveljavili takole: KATEGORIJA A: 2. Slavko Led- nik (Celje) 157 krogov. KATE- GORIJA B: 1. Vlado Šlogar (Ža- lec) 164. KATEGORIJA C: I. Pe- ter TurnSek (Žalec) 175, 2. Peter Jovanovič (Velenje) 155, 3. Bo- ris Trupej (Laško) 150. KATEGO- RI.TA D: 2. Vinko Bule (Cel,ie) 170, 3. Ivan Novak (Žalec) 170 icrogov. - NASTOP ŠOLANIH PSOV Pred časom smo že pi- sali, da so v Žalcu usta- novili Klub za vzrejo športnih in službenih psov. Začeli so že tudi s prvim tečajem, ki izredno dobro poteka. Sploh je ta dejavnost, ki ima vrsto kvalitet in prednosti, vse- stransko dobro zaživela. Zdaj so jim v Ljublja- ni zaupali organizacijo pr- vega medklubskega sreča- n.ta šolanih psov v naši republiki Tako bo v ne- deljo, 8. junija, na sta- dionu v Žalcu izredno za- nimiva prireditev, kjer se bo predstavilo več kot 15 šolanih psov s svojimi vodniki. Začetek srečanja bo ob 8. uri zjutraj, po- krovitelj I. medklubskega srečanja šolanih psov SR Slovenije pa TKS Žalec. POSEDEMNAJSj^H Nikoli nista tekla skupaj na progi, dolgi 110 metrov, kjer je vmes tudi 10 ovir. Pred 17. leti (1958) je odlinči atlet AD Kladivar in eden najboljših atletov v zgodovini jugoslovanske atle- tike Stanko Lorger (danes profesor na ekonomski šoli v Celju) pretekel 110 m ovire v času 13,8. To je bil ta- krat čas, ki ga je uvrščal v »špico« evropske in svetov- ne atletike, ki mu je poleg tega prinesel vrsto priznanj na olimpiadah, evropslcih in balkanskih prvenstvih ter ostalih tekmovanjih. Njegov rekord je bil dosežen na" stezi iz ugaskov in ob ostalih manjših možnostih za sodoben trening, vendar s talentom. V nedeljo, po sedemnajstih letih, ga je ujel Boris Pisič iz beograjske Crvene zvezde in to na tekmovanju v Zagrebu. Tekel je na tartanu in z ostalimi ■sodobnimi sredstvi. Najstarejši Jugoslovanski rekord ni padel, ampak ga je samo nekdo ujel. Stanko Lorger: »Povsem normalno je bilo pričakovati, da bo ■ moj rekord padel, čas gre naprej in ostalo tudi. Priznam pa, da me je vse skupaj malce presenetilo, ker se je zgodilo tako nenadoma . ..« Zakaj ta zapis? Kdor pozna šport in vse okoli njega, lahko ve, kakšna je razlika v sedemnajstih letih. Dolgo je potrebno, da »uloviš« človeka, v katerem je bil iz- reden talent! To pa je bil Stanko Lorger. Nikoli nista tekla skupaj. Zdaj pa! Tekst: TONE VRABL MPINISTiCNl KlltiCElC NAPOTKI PLANINCEM Na Korošioi je .še pri- bližno en do dva metra snega in tudi vzpon na Ojstrico poteka vse do grebena po negu. Pla- nincem nujno priporoča- mo cepin in zimsko ob- leko. Na Korošici je od- prta zimska soba, posto- janka bo redno oskrbo- vana Po 15. juniju. XXX Planincem, ki namera- vajo za julijske praznike na Grossglockner^ sem obljubil napotke za ta vzpon. O turi sami v na- slednji številki, tokrat le o potrebni opremi na- slednje: popolna oprema za zimski vzpon. Poleg tople obleke tn perila (tudi rezervno) še vrv, in sicer 40 m za diva do tri planince, dereze, cepin, sončna očala in seveda dolge gamaše ter čevlje, ki obdržijo v snegu suhe noge vsaj dva dni. Lah- ko, toda kalorično hrano za vzpon, dovolj tekoči- ne. Za občutljivo kožo kremo proti UV žarkom in Labisan (zadostuje čr talo za ustnice). Cepin in palica in naj bo dolg ca. oO cm, dereze uravnane točno na čevlje, vrv brez- hibna — nylon ali perlon 9—11 mm. Grossglockner je vrh, kjer sredi poletja lahko doživite snežni vi- har in temperaturo 15" pod ničlo, zato pri opre- mi nobene šale in malo- marnosti, če je to vaš prvi vzpon in ne vzamete vodnika, sledite vodniški navezi, ki vam brezplačno kaže pot. CIC DRUGI MINI TABOR v soboto, 31. maja, je alpinistični odsek izvedel že drugi letni tabor s te- čajniki letošnje plezalne šole. Kljub slabemu vre- menu se je zbralo na Ko- rošici 15 članov in tečaj- nikov, ki so v megli in hudem vetru preplezali 28 vzponov od II. do VI. težavnostne stopnje. Po- leg južnega raza Ojstrice, ki so ga tako spoznali vsi tečajniki, so člani z njimi v posameznih na- vezah preplezali še Luk- manovo smer v Vršičih III, desno smer v Dedcu V. (Rafko Vodišek in Marjana Šah — tečajni- ca); Franc čanžek in An- cJrej Palir pa sta ponovila spominsko Perčičevo smer v Vežici VI. Vsi plezalci so seveda na teh turah dobiU vsaj en moker po- zdrav v obliki plohe, kar pa po mnenju načelnika spada k osnovni šoli v gorah. Tako mladi ple- zalci dobijo poduk o opremi iz prve roke. Na ravnini pred Korošico, levo v »ozadju stena Dedca. IZ DELA ŠŠD Republiško atletsko prvenstvo ŠSD za osnovne in srednje šole, ki je bilo v Ljubljani, je potrdilo moč mladinske in pionirske atle- tike na celjskem področju. Mladinci ŠSD Kajuh na celjski gimna- ziji so osvojili naslov moštvenega prvaka Slovenije in tako potrdili lanski uspeh. To je vsekakor izreden uspeh za celjski šolski šport! Zato veljajo prav vsein nastopajočim čestitke. Mladinke istega ŠSD so nastopile oslabljene m so v finalu bile pele. Častno so nas za- stopali tudi pionirji in pionirke SšD Ferdo Skok Iz I. Oš Celje v finalu moštvenega prvenstva SRS. Tudi med posamezniki velja po- hvaliti regijsko zastop.stvo iz Cel.ja. Skupno so mladi atleti in atle- tinje osvojili 17 odličij — 5 zlatih, 4 srebrne in 7 bronastih. Repu- bliški prvaki so postali v skoku v višino pri mladincih in mladinkah — Cop in Jagrova iz EŠC, švereeva pri mladinkah iz velen.jske gim- nazije na 800 m (Kranjčeva iz gostinske šole pa .je bila z odličnim časom druga!), Blatnikova iz I. OŠ pri pionirkah na JOO m in na- darjeni pionir Pušar iz Šentjurja v troboju. Nad 150 plavalcev pa je pred dnevi nastopilo v 25 m plavalnem bazenu v Velenju na področnem plavalnem bazenu osnovnih in sred- njih šol Celja. Na.slove prvakov pa so osvojili: OSNOVNE ŠOLE — C kategorija: pionirji — 50 m prsno: Ter- žan (OŠ I. C. č.), 50 m kravi: Zakršnik (B. Riick) iu 50 m krav — pionirke: Alu,jevič (Oš I. c. č.). B kategori,ja: 5o m prsno — pio- nirji: Maitič (I. OŠ Ce), 50 m kravi: Stropnik (A. Aškerc, Ve), 50 m prsno — pionirke: Vrečer (.\. .\., Ve) in 50 m kravi: Razpotnik (.A. A., Ve). A kategorija: .50 m prsno — pionirji: Planinšek (I. OŠ, Ce) in 50 m kravi: Peteriin (I. OŠ, Ce) s 34,0! Še pionirka — 50 m prsno: Sonja Vukovič (Oš I. c. č.) in 50 m kravi: Szabo (B. Ročk). St. pionirji(ke): 50 m prsno — Zelinka (I.c. č.) 42,1, .50 m kravi: Preskar (I. OŠ, C:c) ,32,0, 50 m prsno — pionirke: Eva Vukovič (I. c.č.) 44,8 in .50 m kravi — Ilerleb (MPT, Ve) 36,1. Štafete 4 x 50 m kravi: A kategorija — pionirji I. O.Š Olje, pionirke O.Š B. Ročk. St. pionirji — OS I. celjike čete Celje, pionirke — OŠ I. cel,jske čete Celje. SREDNJE SOLE — mladinke, 50 m prsno — Ževart (gimn. Ve), članice — 50 m prsno: Fridrih (gimn. Ce), .50 m kravi: Leban (gimn. Ve) 34,5, 50 m hrbtno: Boben (gimn. Ce) 37,4 in 4x50 m: gimn. &'lje. Mladinci — 50 m prsno: Kroflič (gimn. C:e) 37,4, 50 m kravi: Jarnovič (gunn. Ve) 32,7, 50 m hrbtno: Skornšek (RSC Ve) 53,0. Člani — 50 m prsno: Turk (gimn. Ce) 37,8, 50 m kravi: Rode (gimn. Ce) 30,7, 50 m hrbtno: Iršič (gimn. Ce) 37,5. Štafeta 4 x 50 m pro- sto — gimn. Ce 2:04,3. K. t. St.22 — 5. junij 1975 NOVI TEDNIK — stran 21 TMC svetuje Tokrat velja obisk Teh- nomercatorjevim trgovi- nam s ploščami. Spet je bil nadvse prijeten in je pogled na njihove police s ploščami resnično raz veseljiv. Tu lahko ljubi- telj kakršnekoli zvrsti glasbe že precej izbira. Seveda pa je največ plošč za mlade ljubitelje doma- če in tuje ročk glasbe. SOUND 74 — THE LES HUMPHRIES SINGERS Ta nadvse popularna angleška skupina, ki no- si naslov po svojem vod- ju, je s snemanji še na- prej precej pridna,, saj se njihove plošče in nove skladbe pojavljajo dokaj redno. No, to je torej nji- hova zadnja velika plošča, ki čaka na vas pri Tehno- mercatorju. Prepričan: smo, da vsakdo, ki pozna glasbo Les Humphriesa, ne bo premišljeval in od- lašal z obiskom v Tehno- mercatorjevih trgovinah s ploščami ter bo obogatil svojo fonoteko s to dobro glasbo. ŠRANGARSK.\ — ANDREJ GRABAR To je spet nekaj iz slo- venske zabavne glasbe. Andrej Grabar je pevec iz Rimskih Toplic, ki pa je pri nas v Sloveniji do danes bolj malo snemal. No, verjetno je ta plošča začetek nje.gove popular- nosti doma. Njegove skladbe, ki jih sam poje, seveda niso in ne spada- jo v ročk glasbo, pač pa k prijetni komercialni za- bavni glasbi. Priporoča- mo vam, da obiščete Teh- nomercatorjevo trgovino s ploščami, kjer* vam bo- do ploščo zavrteli in če vam bo všeč, ne odlašaj- te z nakupom. HAVING A PARTY — THE OS.MONDS Prepričani smo, da o po- pularnosti, kvaliteti, spe- cifičnosti in prijetnosti glasbe te skupine ni tre- ba posebej govoriti. To je mala plošča, ki so jo iz- dali pri RT Beograd, skladbi pa sta presneti z njihove velike plošče, ki je prav tako pred krat- kim zašla v prodajo. To- rej, to je plošča, za ti- ste, ki jim je glasba Os- mondsov všeč, še pred- vsem pa za tiste, ki so njihovi ljubitelji. Obiščite Tehnomercator, kjer ima- jo od te skupine še več prijetnih plošč. LESTVICA Glasovali ste za takšno T lestvico. 1. RAY STEVENS — TURN YOUR RADIO ON 2. SHOWADDYWADDY — ROČK NROLL LADY 3. CARL DOUGLAS — DANC THE KUNG FU 4. GORAN BREGOVIČ — I KAD PRODJE SVE, PJEVAT CU I TAD 5. MICHAEL HOLM — WHEN A CHILD IS BORN Takšno T lestvico boste lahko poslušali v naši na- slednji mladinski oddaji, ki bo na sporedu radia Celje v petek, 12. VI. 1975. Tokratni nagrajenec je Nevenka Briner, Latkova vas 2, Prebold. Pa še to! Pišite nam na naslov: Novi tednik. Ra- dio Celje, Gregorčičeva 5, 63000 Celje. 22. stran — NOVI TEDNfK St. 22 — 5. junij 19?! §t. 22 — 5. junij 1975 NOVI TEDNIK — stran 23 MLADI ZVOKI Veronika šabac kljub temu, da hodi komaj v četr- ti razred osnovne šole, že pridno piha v klarinet in igra v godbi na pihala. Doma je na Ljubečni in igra pri godbi iz Malih dol. KOLIKOKRAT IMATE VAJE? »Dvakrat na teden,« KAKO SE IMENUJE TVOJ INSTRUMENT? »Klarinet c.« KAKO PA SI PRIŠLA V GODBO NA PIHALA? »Oče igra v njej že sedem let in ko jim je manj- kal en klarinetist, je povabU mene. šlo je in zdaj igram. To me pa nič ne moti v šoli, kjer sem, tako pravijo, pridna.« IN KAJ ŠE DELAŠ POLEG OBISKOVANJA ŠOLE TER IGRANJA V GODBI? »Igram se s prijateljicami, delam naloge, rada be- rem partizanske knjige in gledam partizanske filme.« Tisti, ki so jo slišali, kako piha v klarinet, pravi- jo, da je Veronika glasbeni talent. Torej bomo o njej še morda kdaj slišali. Tako je pa tudi prav. Tekst in foto: LOJZE OJSTERŠEK II U m u Napoleon je častni- kom pogosto zastavljal nepričakovana vpraša- nja in zahteval nanje bliskovite odgovore. Ne- koč je nagovoril polkov- nika in ga vprašal: »Koliko mož imate v regimentu?« »Tisoč dvesto,« je od- govoril polkovnik. »In koliko je bol- nih?« »Tisoč tristo.« »Izvrstno,« je dejal Bonaparte, ne da bi bil opazil neskladnost, ker ga je navdušil bliskovi- ti odgovor. « * * Francoska pisateljica Susanne Curchod Nec- ker, je rekla o ljubezni: »Ljubezen je nenehen boj, zato ljubezenski je- zik na veliko uporablja vojaške besede, kot so osvajanje srca, nepre- magljivo čustvo, pod- jarmljeno srce itd.« « * « Bonaparte je pregle- doval del svoje vojske. Videl je vojaka, ki je imel ves život obvezan. »Si bil ranjen v pr- si?« je vprašal. »Ne, v hrbet,« je od- govoril vojak. »Kako, v hrbet? Si morda bežal pred so- vražnikom? »Nikakor! Obrnil sem sovražniku hrbet, da mu pokažem svoj pre- zir,« je ne preveč pre- pričljivo, a bistroumno odgovoril vojak. Italijanski slikar Gio- vanni Fattori je še z nekaterimi slikarji ustanovil šolo Toskan- skih skrivnih grešniko^ Nekoč je neki prilik de- jal Fattoriju, da se vo- jaki na njegovi sliki ne- kako opotekajo. »Nič čudnega,« je odgovoril Fattori. »Slikal sem jih v nedeljo. Takrat imajo prosto in verjetno so se ga nasekali.« « « * Galski filozof Favorin je pogosto razpravljal s cesarjem Hadrijanom o filizofiji in se na kon- cu vedno pridružil nje- govemu mnenju. Ko ga je cesar zaradi tega pokaral, je rekel: »Prenevarno bi bilo ne pritrditi nekomu, ki ima na razpolago tride- set legij, da pobije sle- herni dokaz.« POTEPANJE PO 0RIEN.TU(3) PODOBE IZJISOČ IN ENE NOCI ZDENKA STOPAR Lepote islamske umetnosti zrcalijo predvsem mošeje, zato ni čudno, če štejemo njihovo arhitekturo med svetovne bisere, ko navajamo dosežke človeškega duha. Pri obisku carigrajskih mošej je bil zlasti zanimiv podatek, da gradnjo najlepših pripisu- jejo našim rojakom. Že iz tega razloga se bomo pri našem potepanju po Carigradu dalj časa zadržali pri njih. Prav v središču starega Carigrada, nasproti Hagie Sophie, ob nekdanjem bi- zantinskem hipodromu, se ponosno pno v nebo mi-1 nareti ene najlepših mo- \ &ej, mošeje sultana Ah-1 meta, zmane pod imenom ^ iVIodra džamija. Postavili] so jo na začetku 17. sto- let j a in legenda pripove- duje, da bi bil njen stav- benik kmalu ob glavo, ker se je drznil pozidati en minaret več, kot jih je imela slavna mošeja v svetem mohamedanskem mestu Meki in baje se je rešil samo tako, da si je izprosil mesec dni odloga za svojo smrt, medtem odpotoval v Meko in tam pozidal še en minaret... Pustimo legendo in . se napotimo v mošejo. Ko se odgme pred nami us ajeni zastor, nam zastane dih. Prostornost, mogoč- na višina, skrivnostna modra barva, ki žari iz desettisočerih modrih plo ščic, ki so dale mošeji njeno ime. Samo osrednja kupola meri v razponu več kot 22 m — razpon, katerega še danes lahko zavida marsikateri arhi- ' tekt. Stebri, ki nosijo to mogočno kupolo, merijo v prerezu po pet metrov in jih imenujejo tudi slo nove noge. 260 oken, ki so na južni steni, kjei- stoji molilna hiša »mih- rab,« iz barvastega stekla drugod pa bela, osvetlju- jejo prostor. Zamolkli žar ki se loviijo v žametni mehkobi svilenih tepihov, ki prekrivajo ves tlak do .sadnjega kotička. Zbrana oišina vlada tod, in je ne moti niti mohtev številnih« /emikov, ki prihajajo sem Iz vse države, da bi se poklonili najvišjemu, Ala hu. Ko izstopimo, se aiaj- demo na prostranem dvo- rišču, ki smo ga ob prihodu skoraj prezrli. Dvorišče tvori mogočen pravokoten prostor, v ka- terega drži pet vrat. Pred dvoriščem je nekakšna vhodna veža, s tridesetimi kupolami, ki počivajo na 26 granitnih stebrih. In na sredi dvorišča je ša- dirvan^ šesterokoten vod njak, ob katerem si ver- ni muslimani pred vho- dom v sveti prostor imii- jeJo obraz, roke in noge, da bi pred najvišjega sto pili čisti in umiti. Viri pripovedujejo, da je Modro mošejo pozidal Rumelije. Bil je janičar in se je v kraljevski pa- lači najprej izučil 2a vrt- narja, potem p>a se je po- svetil stavbarski umetno- sti. Vse kaže, da je bil naš rojak, ki je pozneje s svojimi stavbarskimi moj- strovinami zaslovel po vsej otomanski državi. Modra džamija pa je njegovo najlepše delo. Sultan Ah met pa, ki jo je dal po- staviti, je menda vsak pe tek celo sam sodeloval pri njenem zidanju, da bi bila čimprej gotova. In ko je bila pozidana, je IVioura moseja, id velja za vrh islamske stavbne umetnosti dal obesiti vanjo na sto- tine lestencev, posutih z dragulji iz njegove zak- ladnice ... Nič manj slavna od Modre mošeje ni Sulejma- ni j a, mošeja sultana Su- lejmana Veličastnega. Tu- di tu je bil kot stavbenik na delu mož iz naših kra- jev, slavni arhitekt Sinan Za časa Sulejmana je tur- ška umetnost, znanost in literatura doživela svojo zlato dobo. Ne prej ne pozneje za časa turške vladftvine niso v Carigra- du zidali toliko in take lepo. Sulejmanijo so zi dali sedem let (1650 do 1567) in na nas je na- pravila še mogočnejši vtis od Modre džamije. Pre prosta, kristalno čista, mo- numentalna. Oboke preple- tajo čudofvitj abstraktni omamenti. Akustika stav- be je nekaj posebnega če se samo dotaknemo lesenih opor, na katerih počivajo stebri, že začu- timo okrepljen zvok. Skri- vnosti te akustike še do danes niso razvozlali Podrobneje bi lahko na- števali sodoibne detajle. Pomudili bi se na galeri- jah, vprašali, od kod ves porfir in bazalt, ki so ga uporabljali pri zidanju teh stavb. Na koncu pa bi nam bili veiidar vsi ti »tehničnia podatki odveč. Tisto, kar nas je do dna prevzelo, je bila mojstro- vina človeških rok in du- ha, mojstrovina, za katere dojemanje nismo potrebo- van tolmača. NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slovenske Konjice, gentjui. Šmarje pn Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnma in oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk, tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed Milan Semčai Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedenik, r\jne Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga OGP »Delo« LJubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne številke 2 din - Celoletna naročnina 75 din, poUetna 37 din Tekoči račun 50102-601-20012. CGP »DELO« Ljubljana - Te- lef. uredništvo 22-369 in 23-105. mali oglasi in naročnine 22-800.