KRALJEVINA
J U G O S LAV I J A
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
55.
kos.
LJUBLJANA, dne 16. septembra 1931.
Letnik
II
VSEBINA
.152. Zakon o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino.
353.	Odlok o postavitvi komisij in komisarjev za pregled in raz-redbo sadja.
Zakoni in kraljevske uredbe.
352.
MI
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za notranje posle, predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino.*
Obče odredbe.
§ 1.
Volitve poslancev za narodno skupščino, ki se sestane v Beogradu na redno zasedanje dne 20. oktobra vsakega leta, se vrše za štiriletno dobo po odredbah tega zakona.	*
Samo ob času vojne ali če nastopi druga nemožnost, sme skupščina zborovati zunaj Beograda.
Narodna skupščina se sklicuje na redno in izredno zasedanje s kraljevim ukazom na predlog ministra za notranje posle.
Ce se narodna skupščina razpusti pred potekom štiriletne dobe, mora ukaz o njenem razpustu obsezati na-redbo, da je izvršiti nove volitve najkesneje v roku treh mesecev, in naredbo, da je sklicati narodno skupščino najkesneje v štirih mesecih. Tako je postopati tudi, & poteče štiriletna doba.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 12. septembra 1931., št. 210,
354. Odločba o šolskih okoliših za srednje šole.
355. Razne objave iz »Službenih novin«.
§ 2.
Volitve narodnih poslancev, ki se morajo izvršiti enega in istega dne v vsej državi, in sicer v nedeljo, se odrede z ukazom na predlog ministra za notranje posle in po zaslišanju ininistrskega sveta. Ukaz se mora objaviti v »Službenih novinah«.
§ 3-
V času od petnajstega dne pred volitvami pa do tretjega dne po volitvah ne sme nobeno oblastvo rozivati volilcev kakorkoli skupaj, na primer na skupno delo ali raboto (kuluk), v vojaške namene ali na vaje, razen ob nujni potrebi; istotako ne sme pozivati posamnih volilcev, razen ob neodložni potrebi ali ob izsledovanju zločinov in prestopkov kakršnekoli vrste.
V občinah, v katerih bi volitve ne bile izvršene na oni dan, ki je določen z ukazom, pa se določijo druge volitve, velja to tudi za te volitve.
Če so bili volilci prej kamorkoli poklicani ali zbrani, se morajo razpustiti najpozneje šestnajst dni pred volitvami.
§ 4.
Število mandatov narodnih poslancev znaša:
Za mesto Beograd, Zemun in Pančevo kot eno področje se volijo 3 poslanci.
Za poedine banovine se voli sorazmerno s številom njih prebivalcev, in sicer: za Dravsko banovino 25, za Savsko 58, za Vrbasko 22, za Primorsko 20, za Urinsko 37, za Zetsko 20, za Dunavsko 51, za Moravsko 32 in za Vardarsko 37.
Razen tega se voli še toliko poslancev, kolikor je nosilcev državnih list, ki so dobile nad 50.000 g'asov.
To število mandatov po banovinah se porazdeli na upravne sreze, razen teh pa tudi na sedeže banovin, ki imajo nad 50.000 prebivalcev, in sicer, na več od 50.000 do 100.000 prebivalcev po eden, na več od 100.000 prebivalcev po dva.
§5.
Najvišji volilni organ je državni odbor.
Ta državni odbor sestavljajo: predsednik in podpredsedniki senata, predsednik in podpredsedniki narodne
skupščine, predsednik in podpredsednik državnega sveta, predsednik kasacijskega sodišča v Beogradu, stola sed-morice v Zagrebu, vrhovnega sodišča v Sarajevu, predsednik velikega sodišča v Podgorici ali namestniki vseh teh predsednikov, odnosno podpredsednikov, če so le-ti zadržani.
Namestnike predsednikom in podpredsednikom senata in narodne skupščine določita vnaprej senat in narodna skupščina sama.
§ 6.
Najkesneje četrti dan od dne ukaza, s katerim so se odredile volitve poslancev, se sestane ta državni odbor na poziv predsednika senata in določi, koliko bodi v kateri občini volišč, odnosno koliko občin naj se sestavi v eno volišče (§ 34.), katere osebe naj poslujejo kot predsedniki volilnih odborov. To delo mora državni odbor opraviti in v »Službenih novinah« objaviti najkesneje 15 dni pred volitvami.
Predsednik senata ali njegov namestnik odreja, otvarja, vodi in zaključuje seje državnega odbora in skrbi za to, da opravi državni odbor svoje delo pravilno in ob času. Predsednika senata nadomešča v predsedovanju državnemu odboru eden izmed podpredsednikov senata.
Državna in občinska oblastva morajo dati državnemu odboru takoj na razpolago podatke, njemu potrebne, in dajati mu zahtevana pojasnila, v roku, ki ga jim za to določi državni odbor. Če zahtevam državnega odbora ne ustreže, se kaznuje dotični organ po § 71. tega zakona. Državni odbor sme pozvati zaradi pojasnila na svoje seje ministra za notranje posle in ministre, ki so mu za poslovanje potrebni,
II.
Edo ima pravico voliti.
§ 7.
Pravico, voliti poslance za narodno skupščino ima vsak moški, ki je dovršil 21. leto starosti in je državljan kraljevine Jugoslavije.
§8.
Aktivni častniki, kakor tudi podčastniki in vojaki pod zastavo ne smejo izvrševati volilne pravice. Ta odredba ne velja za civilne uradnike in uslužbence vojaške stroke.
§ 9.
Volilne pravice nimajo:
1. oni, ki so obsojeni na robijo (temnico), dokler se ne vrnejo v pravice;
2. oni, ki so obsojeni na izgubo častnih pravic, za čas, dokler traja ta kazen;
3. oni, ki so v stečaju (konkurzu);
4. oni, ki so pod skrbstvom;
5. oni, ki so obsojeni na izgubo volilne pravice zasadi volilnih kaznivih dejani.
III.
Kdo sme biti poslanec.
§ 10.
Za poslanca v narodno skupščino sine biti voljen samo oni, ki ima volilno pravico, neglede na to, ali je vpisan v volilni imenik.
§ 11.
Od vsakega poslanca se zahtevajo ti-le pogoji:
1. da je po rojstvu ali po prirojstvu (naturalizaciji) državljan kraljevine Jugoslavije;
2. da je dovršil 30. leto; in
3. da govori, čita in piše službeni jezik.
Narodni poslanci ne smejo biti obenem državni dobavitelji ali državni podjetniki.
§ 12.
Aktivni državni uradniki ne smejo kandidirati za narodne poslance.
Policijski (politični), finančni in šumarski uradniki, kakor tudi uradniki agrarne reforme ne smejo kandidirati, razen če so to prestali biti leto dni pred razpisom volitev.
Predstojniki občin smejo kandidirati. Če so izvoljeni za narodne poslance, se morajo takoj po verifikaciji mandata v narodni skupščini izjaviti, ali obdrže mandat ali pa ostanejo predstojniki občin.
Ministri, aktivni in na razpoloženju, smejo kandidirati.
Nihče ne sme kandidirati v več nego enem srezu, odnosno kraju, ki voli po tem zakonu enega ali več narodnih poslancev.
§ 13.
Mandat izgube poslanci:
1. ki izgube volilno pravico;
2. ki sprejmejo, ko traja njih poslanski mandat, državno službo;
3. ki opravljajo, dokler traja njih poslanski mandat, z državo dobaviteljske ali podjetniške posle;
4. ki prestanejo biti člani one skupine, ki ji pripada nosilec državne liste, s katerim je bila vezana kandidatna lista,tega poslanca.
Odredba pod 2. se ne nanaša na ministre.
Ǥ 14.
Če nastopi tak primer ali vobče, če gre za izgubo ali popolnitev poslanskega mesta, mora verifikacijski odbor najkesneje v mesecu dni od nastopivšega primera narodni skupščini o tem podati poročilo. Če odbor v tem roku ne predloži poročila, priobči predsedništvo skupščine v prvi prihodnji seji, da je poslansko mesto izpraznjeno, o čemer odloča skupščina v isti seji.
S 15.
Glasovanje pri volitvah narodnih poslancev je javno in ustno po občinah, odnosno po voliščih in po stalnih volilnih imenikih,
IV-.
Volilni imeniki,
§ 16.
Stalni volilni imeniki se sestavljajo, potrjajo, objavljajo in popravljajo po predpisih zakona o volilnih imenikih.*
V.
Kandidatne liste nosilcev državnih list in sreskih kandidatov.
§ 17.
Najkesneje 25 dni pred dnem volitev se morajo predložiti kandidatne liste nosilcev državnih list kasacijskemu sodišču v Beogradu v potrditev.
§ 18.
Kandidatna lista nosilcev državnih list se sestavlja tako-le:
Na čelu se zapiše dan volitev. Potem se označi nosilec liste, njega poklic in prebivališče.
Pod imenom nosilca liste se napišejo ločeno imena dveh predstavnikov te liste za glavni volilni odbor in dveh njiju namestnikov.
Tej listi je priložiti podpise po 60 predlagateljev iz vsakega upravnega sreza, kakor tudi z vsakega sedeža banovine, za katere se voli poslanec, in iz upravnega področja mesta Beograda.
Nepismene podpiše z njih pristankom kdo drugi, ki pa se mora tudi podpisati.
S kandidatno listo nosilca vred morajo predložiti predlagatelji sodišču tudi pismen pristanek nosilca državne liste.
Brez vprašanja in privolitve se ne sme nihče označiti za nosilca državne liste in napisati na listo.
Ce kdo zve, da je na katerikoli listi vpisan za predstavnika ali namestnika brez svoje vednosti in privolitve, ima pravico, izjaviti pri kasacijskem sodišču v Beogradu, da tega ne sprejme, in sodišče ga mora izbrisati ter o tem obvestiti enega izmed predlagateljev državne kandidatne liste.
§ 19.
Za predstavnike liste v glavnem volilnem odboru smejo biti označene osebe, ki so vpisane v stalne volilne imenike katerekoli občine v državi.
§ 20.
Kandidatno listo nosilca državne liste imajo pravico podpisati kot predlagatelji samo oni, ki so vpisani v stalne volilne imenike. Za vse predlagatelje se mora istočasno predložiti potrdilo njih pristojnega sreskega, odnosno prvostopnega sodišča, da so pravilno vpisani v stalne volilne imenike. Taka potrdila izdajajo sreska, odnosno prvostopna sodišča v treh dneh.
Podpis sme izpodbijati samo oni, čigar ime je podpisano.
* »Službeni JisU št, 347{jjrl k k. i^l,
Sodišče mora vsakomur na vprašanje povedati, ali je podpisan ali ne. Odgovor sodišča je lahko usten ali pismen po zahtevi onega, ki vpraša. Kadar izjavi kdo izmed predlagateljev, ki niso vešči pisanja, pred sodiščem ustno ali sodišču pismeno, da je kot predlagatelj podpisan brez svoje privolitve, ga mora sodišče izbrisati in o tem obvestiti enega izmed predlagateljev kandidatne liste; ti morajo namesto njega najti drugega najpozneje v petih dneh. Drugače sodišče sklene in razglasi v časopisih, da ta lista ni veljavna, če na njej ne ostane predpisano število predlagateljev.
Na zadnji strani kandidatne liste se mora pustiti prazen prostor za sodno potrditev.
§ 21.
Vsaka državna kandidatna lista mora imeti najmanj po enega sreskega kandidata v vsakem upravnem srezu, kakor tudi po enega kandidata za vsak sedež banovine, za katerega se voli poslanec, po dva pa, kjer se volita po dva poslanca, in po tri kandidate za upravno področje mesta Beograda; vsak teh kandidatov mora imeti svojega namestnika. V istem upravnem srezu, odnosno na sedežih banovin in v področju mesta Beograda sme imeti državna kandidatna lista tudi več sreskih kandidatov, odnosno kjer se volita dva ali se voli več kandidatov, več takih list.
Kandidatne liste sreskih kandidatov morajo biti potrjene po pristojnem sreskem, odnosno prvostopnem sodišču.
Sodišče potrdi samo ono kandidatno listo, ki obseza: dan volitev, ime in priimek nosilca državne kandidatne liste, na katerega se veže;
ime in priimek kandidata in namestnika, njiju poklic in prebivališče;
pismeno privolitev kandidata in namestnika, da kandidira za upravni srez ta in ta   odnosno za kraj ta
in ta   na listi, na kateri je nosilec državne kandidatne liste ta in ta;
pismeno in overovljeno privolitev dotičnega nosilca državne kandidatne liste, da se sme vezati označeni kandidat z njegovo nosilsko kandidatno listo;
podpis najmanj 2<X) predlagateljev, volilnih upravičencev tega upravnega sreza, odnosno kraja;
predstavnike liste in po enega predstavnika in njegovega namestnika za vsako volišče.
Ni obvezno za predlagatelje in pravilnost^liste, da naznačijo na kandidatni listi, ki jo predlože, predstavnika in njegovega namestnika za ona volišča, kjer jih nimajo.
Predstavniki sreske kandidatne liste in njih namestniki morajo biti iz občine, v kateri se vrši glasovanje, in vpisani v njene stalne volilne imenike
§ 2?.
Beograd s svojim upravnim področjem in ona mesta, ki volijo kot sedeži banovin po dva poslanca, predlože sodišču v potrditev listo s po dvema, odnosno tremi kandidati in po dvema, odnosno tremi namestniki.
§ 23.
Vsa mesta tvorijo s srezi, na katerih ozemlju leže, eno volilno enoto, izvzemši mesta, za katere se kot sedeže banovin volijo poslanec, odnosno volita poslanca
VI.
Potrditev kandidatne liste.
§ 24.
Nosilec državne kandidatne liste, s čigar kandidatno listo se je vezal najmanj po en kandidat za vsak upravni srez, kakor tudi za vsak sedež banovine, za katerega se voli poslanec, in za upravno področje mesta Beograda, predlož.i, ko pristojna sodišča potrde vse te kandidatne liste, svojo kandidatno listo kasacijskemu sodišču v potrditev, in sicer najkesneje deset dni pred dnem volitev. Kasacijsko sodišče potrdi to listo, ko se uveri: da je kandidatna lista nosilčeva redno potrjena po §§ 20. in 21., da se je z njegovo kandidatno listo vezal vsaj po en sreski kandidat iz vsakega sreza in iz vsakega kraja (§ 21.) in da so vse te sreske kandidatne liste redno potrjene po pristojnem sodišču.
§ 25.
Dva izvoda tako sestavljene državne kandidatne liste mora prinesti najmanj pet podpisnikov v potrditev kasacijskemu sodišču v Beogradu ter ju predati predsedniku ali njegovemu namestniku, ki jim mora o prejemu izdati takoj potrdilo.
Sodišče se mora nato najprej uveriti iz predloženih potrdil pristojnih sreskih, odnosno prvostopnih sodišč, ali so predlagatelji resnično vpisani v stalni volilni imenik, ali jih je toliko, kolikor jih je treba za vsak upravni srez in kraje (§ 21.) in ali je predložena pismena privolitev nosilca; ko se uveri o tem, mora listo potrditi. En potrjeni fcvod vrne predlagateljem proti potrdilu najpozneje v 24 urah po prejemu, drugega pa shrani pod svojim pečatom na varnem kraju. Prepis tega izvoda mora takoj poslati upravništvu državne tiskarne, da se objavi v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije? in v službenih listih kraljevskih banskih uprav pod rubriko: »Kandidati za narodne poslance«.
§ 26.
Z izvirnimi državnimi kandidatnimi listami morajo predložiti predlagatelji še toliko natisnjenih izvodov, kolikor je v srezu, odnosno kraju volišč, in po dva izvoda za sodišče. Na natisnjenih izvodih je označiti samo nosilca liste, kandidata in namestnika za dotični srez, odnosno kraj (§ 21.) in predstavnika z njegovim namestnikom.
Na vsakem takem izvodu državne kandidatne liste mora biti na vrhu natisnjeno: »Za volišče v Beogradu,
Zagrebu, Ljubljani............«	Na izvodih, namenjenih za
ona volišča, kjer se glasuje v več oddelkih ali četrtih, mora biti na vrhu natisnjeno: »Za volišče «.
Sodišče sft mora uveriti, ali se imena predlaganih oseb na vseh natisnjenih izvodih strinjajo z izvirno kandidatno listo, ter jih vse potrditi s svojim podpisom in sodnim pečatom. Od vseh natisnjenih izvodov je treba v treh dneh pristojnemu sreskemu, odnosno prvostopnemu sodišču poslati za vse občine, odnosno za vsa volišča njih področja namenjene izvode, in sicer proti potrdilu o prejemu.
Volilni odbor mora te izvode na dan pred volitvami prilepiti v glasovalni sobi na vidno mesto.
§ 27.
Vsako kandidatno listo kakor tudi vsako kandidaturo, čim je izročena javnosti, sme vsakdo prepisati ali ponatisniti.
§ 28.
Kandidatna lisla sreskih in krajevnih kandidatov, kakor tudi državna kandidatna lista, ki je že izročena sodišču, tudi ako še ni potrjena, se ne sme več preklicati in tudi ne izpreminjati. Samo če kateri izmed predlaganih kandidatov umrje ali če izgubi pravico, da bi bil izvoljen, se sme namesto njega predlagati drug kandidat. Za tak predlog mora biti toliko predlagateljev, kolikor jih je bilo treba za kandidatno listo kandidata, ki je odpadel.
Take izpremembe v kandidatni listi so dovoljene samo najdalj do pet dni pred volitvami.
Te izpremembe, se potrjujejo prav lako, kakor se potrjujejo celotne kandidatne liste.
§ 29.
Če je po sodišču potrjena samo ena kandidatna lista, se glasuje samo za to listo.
VII.
Volilni material.
§ 20.
Minister za notranje posle mora odrediti vse, kar je potrebno, da se v državni tiskarni pripravi in pravočasno razpošlje vsem občinam v državi potrebno število obrazcev za volilne zapisnike in poročila volilnih odborov.
§ 31.
Obrazce za zapisnike in poročila volilnih odborov predpiše minister za notranje posle.
§ 32.
Občine se založe s tem materialom v breme proračuna ministrstva za notranje posle.
VITI.
Volišča, volilni odbor na voliščih, glasovanje.
§ 33.
Volilci smejo glasovati vsak samo po enkrat, samo osebno, samo na volišču svoje občine in samo za potrjene državne kandidatne liste.
8 34.
Volišče mora biti v poslopju občinskega urada; če pa je to poslopje neprikladno ali če se vrši glasovanje na več krajih, se morajo volitve vršiti v šolskem ali drugem poslopju, ki ga občinski urad določi za to. Nikakor pa se glasovanje ne sme vršiti v prostorih, ki so narae-njgtii bogoslužju.
V občinah, ki imajo nad 800 volilcev, se mora glasovanje vršiti na več krajih po oddelkih, kakor pač volilci prebivajo, toda vsak oddelek tvori eno volišče.
Ce pa so hiše v kaki občini zelo daleč od poslopja, kjer bi se moralo vršili glasovanje, tako da bi bilo volil-cem težko priti na volišče, sme državni odbor tudi manjše občine razdeliti na oddelke.
Volišče in poslopje, kjer se bo glasovalo, mora občinski urad objaviti najmanj deset dni gred volitvami.
Kjer so občine majhne, sme državni odbor, če je to potrebno, odrediti za dve občini samo eno volišče; toda tedaj ne sme biti več nego 800 volilcev združenih v eno volišče.
Istočasno, ko občinski uradi pristojnemu sodišču predlože stalne volilne imenike v odobritev, morajo tudi kraljevski banski upravi predložiti poročilo, koliko volilcev je v vsej občini vpisanih v volilni imenik in koliko bi bilo potemtakem treba v tej občini določiti volišč. Banske uprave morajo ta poročila takoj vročiti ministrstvu za notranje posle, ki predlaga po njih državnemu odboru število volišč v dotični občini. Če bi državni odbor določil več ali manj volišč, nego je bilo v dotični občini sestavljenih in pristojnemu sodišču v potrditev predloženih stalnih volilnih imenikov za dotično občino, mora dotični občinski urad v treh dneh po prejetem poročilu o tem prvopredložene volilne imenike preurediti po sklepu državnega odbora ter jih predložiti pristojnemu sodišču v potrditev.
§ 35.
Vsako poslopje, v katerem se vrši glasovanje, mora imeti, ako samo ni dovolj prostorno, ograjeno dvorišče, ki se lahko zapre.
§ 36.
Na vsakem kraju, kjer se vrši glasovanje, mora bifl volilni odbor, sestavljen iz enega občinskega odbornika, ki ga določi sreski načelnik; potem iz po enega predstavnika onih kandidatnih list, ki imajo svoje predstavnike, in iz predsednika volilnega odbora, ki ga določi državni odbor. Če voli le, i iz več občin volijo na enem volišču (§ 34.), pride v volilni odbor po en občinski odbornik iz vsake občine.
3Predsedniki volilnih odborov imajo pravico glasovati v občini, kjer opravljajo na dan volitev predsedniško dolžnost, ako predlože potrdilo, da so vpisani v stalni volilni imenik svoje občine. To potrdilo se mora priključiti zapisniku volilnega odbora.
§ 37.
Najdalj 15 dni pred dnem volitev določi državni odbor za vsako volišče predsednika volilnemu odboru. Če bi kateri izmed postavljenih predsednikov imel posebno važen vzrok, da ne sprejme le dolžnosti, se mora v treh dneh od dne, ko je razpored državnega odbora objavljen, obrniti s prošnjo na državni odbor ter navesti vzroke, iz katerih ne more sprejeti te dolžnosti. Ako prizna državni odbor navedene vzroke za utemeljene, odveže prosilca dolžnosti ter določi namesto njega drugega; ako pa državni odbor navedenih vzrokov ne spozna za utemeljene, obvesti prosilca po političnem oblastvu prve stopnje, da prošnji ne more ugoditi.
Prošnja, ki se predloži po navedenem roku, se nikakor ne upošteva.
Samo v tem izrednem in nepričakovanem primeru, da bi določeni predsednik volilnega odbora, iz nepremagljivega vzroka ne mogel priti, ga nadomešča občinski predstojnik ali njegov namestnik v občinah, kjer se vrši glasovanje samo na enem kraju.
V občinah pa, kjer se vrši glasovanje na več krajih, določa v tem primeru namestnike predsednikom volilnih odborov sreski načelnik najprej iz občinskih svetovalcev in odbornikov dotično občine, tor jim o tem izda listino proti potrdilu.
Državni odbor mora vsakomur, ki ga je določil v volilni odbor, izdati proti potrdilu listino o imenovanju, podpisano po predsedniku ali članih državnega odbora, ki jih odredi sam. Osebam, ki stanujejo v prestolnici, se ta listina izroči neposredno, drugim osebam pa po pristojnih upravnih oblastvih, ki morajo vročilnico o predaji postavitvenega odloka takoj vrniti- državnemu odboru.
§ 38.
Islotako mora najpozneje pet dni pred volitvami sreski načelnik določiti enega občinskega odbornika za člana volilnega odbora in enega za namestnika.
§ 39.
Na dan pred volitvami ob treh popoldne se morajo vsi člani volilnega odbora ali njih namestniki sestati v poslopju, kjer se bo vršilo glasovanje, in tu sprejeti proti potrdilu od občinskega urada stalni volilni imenik, knjigo za vpisovanje glasovalcev, knjigo za pisanje zapisnika, kandidatne liste, občinski pečat in drugo, kar je potrebno.
V sobi, kjer se vrši glasovanje, se morajo prilepiti vse kandidatne liste na vidnem mestu.
§ 40.
Ko volilni odbor vse to izvrši, izbere potrebno število zapisnikarjev in drugih pomočnikov tor sploh pripravi vse, kar mu bo potrebno drugi dan za sprejemanje glasov, mora o vsem tem napraviti zapisnik o tem svojem prvem sestanku in v njem posebno navesti vse prejete kandidatne liste. Ta zapisnik morajo podpisali vsi člani volilnega odbora. Naposled duloči volilni odbor dražo, ki mora neprestano stražiti poslopje, kjer se bo glasovalo.
§ 41.
Na dan volitev se mora volilni odbor ob sedmih zjutraj sestati v poslopju za volitve in odrediT, naj se volitve prično.
§ 42.
Da se ob glasovanju vzdržuje red, za to skrbi predsednik volilnega odbora. Če je treba, sme zaideva'i pomoč od občinskega ali državnega oblastva, in to se mora odzvati njegovemu pozivu. Člani odbor;, ki mislijo, da to ni potrebno, imajo pravico, da svoje mnenje zabeležijo v zapisniku.
§ 48.
Ves čas glasovanja morata za glasovalno mizo sedeti vsaj dva člana volilnega odbora. Eden izmed njiju mora biti vedno predsednik volilnega odbora ali občinski odbornik, ki je član volilnega odbora, ali njegov namestnik.
§ 44.
Ako kdo izmed predstavnikov kandidatnih list odide z volišča, ne da bi pustil namestnika, se volitve nadaljujejo tudi brez njega; v zapisniku pa se mora to zabeležiti.
§ 45.
Nihče ne sme stopiti na volišče z orožjem ali pa z orodjem, porabnim za boj, razen v primeru, določenem v § 42. tega zakona, kadar predsednik volilnega odbora pozove oboroženo pomoč, da vzdržuje rod na volišču.
1138
55. koa
Niti državni niti samoupravni uslužbenci, ki nosijo po službenih predpisih orožje, ne smejo priti na volišče z orožjem, da izvrše svojo volilno pravico.
§ 46.
V sobo, kjer se glasuje, je volilce spuščati po vrsti, po enega ali več. nikakor pa ne več nego po pet na-•uk rat.
§ 47.
Vsak volilec mora, ko stopi v glasovalno sobo, preden glasuje, povedati glasno, da ga slišijo vsi člani volilnega odbora, ime, priimek in poklic, v mestih, kjer je več volišč, pa tudi svoje stanovanje. — Ako volilca nihče v volilnem odboru ne pozna, ga predsednik odbora, ko se je uveril, da je volilec vpisan v volilni imenik, vpraša, ali je res oni, pod čigar imenom se je javil h glasovanju, ter ga opozori na zakonite posledice, če bi glasoval na tuje ime. Če volilec potrdi, da je on tisti, pod čigar imenom se je javil h glasovanju, se mora o tem neznanem volilcu sestaviti zapisnik, v katerega se zabeleži njegov osebni popis, kakor tudi ulica in številka stanovanja. Predsednik ima pravico, odrediti, da se tak neznan volilec tudi takoj fotografira, odnosno daktilosko-pira. Ako tak neznan volilec na zahtevo odbora o svoji identiteti ne predloži dokazil, ki bi bila po presoji odbora zadostna, ga odbor ne sme pripustiti h glasovanju. Ako se v volilnem odboru glede volilca pojavi dvom o njegovi identiteti, mora odbor odločiti z večino glasov, ali se tak volilec pripusti h glasovanju ali ne.
Predsednik volilnega odbora mora vsakemu volilcu pokazati vse kandidatne liste in ga vprašati, za katero listo glasuje. Ako volilec ni vešč čitanju, mu mora na njegovo zahtevo predsednik ali član odbora prečitati vsa imena nosilcev in sreskih kandidatov za ta srez, odnosno za ta kraj na vseh kandidatnih listah. Ako se vse to ne zgodi, ima vsak član odbora pravico, da temu ugovarja in da, ko se glasovanje izvrši, zabeleži v zapisnik protest zoper nepravilno postopanje odbora.
Volilec glasuje za listo javno s tem, da imenuje njenega nosilca in sreskega, odnosno krajevnega kandidata. To se mora vpisati v poseben seznamek, ki se mora voditi za vsakega sreskega kandidata posebej.
§ 48.
Ko je volilec oddal glas, mora oditi z volišča. Za volišče se smatra poslopje, kjer se glasuje, in njegovo dvorišče.
§ 49.
Volilni odbor ne sme zabraniti nikomur, ki je vpisan v stalni volilni imenik, da ne bi glasoval. Če pa ima odbor ali poedini član odbora kaj pripomniti, mora odbor ali oni član, ki ima kaj pripomniti, to postaviti v zapisnik. Ako se volilec prijavi h glasovanju, pa je na njegovo ime že glasoval kdo drugi, mora predsednik volilnega odbora potem, ko je postopal po prvem odstavku § 47 in se nedvomno uveril, da je volilec identičen z onim, ki je vpisan v stalni volilni imenik, odrediti, da se njega ime, priimek in poklic vpiše v poseben seznamek, ki se vodi kot seznamek za take osebe; ne sme ga pa pripustiti h glasovanju. Ta seznamek priloži volilni odbor volilnim spisom, v volilnem zapisniku pa je tak primer zabeležiti in navesti število takih oseb Pri verifikaciji volitev s takimi primeri upošteva skupščina tudi število teh oseb, ako to vpliva na izid volitvu
§ 50.
Glasovanje traja neprestano ves dan do šestih popoldne. Samo če nastane nered, se sme glasovanje prekiniti, dokler se ne povrne red. Povod nereda in čas, za katerega se je moralo glasovanje prekiniti, se morata zabeležiti v zapisnik. Ob šestih se zapre dvorišče ali poslopje, ako dvorišča ni, in se ne sme nihče več pustiti vanj; nadaljevati pa se mora sprejemanje glasov onih volilcev, ki so že bili na dvorišču ali v poslopju, dokler ne glasujejo vsi, neglede na to, do kdaj to traja. Ako se je moralo zaradi nereda glasovanje prekiniti za dalj kot eno uro, se za toliko časa po šesti uri nehajo puščati volilci na volišče.
§ 51.
Ves čas glasovanja se mora voditi zapisnik o vsem, kar bi se dogodilo, in kar smatra katerikoli član volilnega odbora za vredno, da se zabeleži. Vsi člani volilnega odbora morajo zapisnik podpisati. Ako pa bi ga predstavniki kandidatnih list ne podpisali, velja zapisnik tudi brez njih podpisov.
Vsak član odbora sme oddajati svoje posebno mnenje in svoje pripombe.
§ 52.
Na dan volitev, na dan pred volitvami in na dan po volitvah je prepovedano točiti ali kakorkoli dajati alkoholne pijače. To prepoved mora občinski urad razglasiti.
IX.
Sklep glasovanja in nrejanje volilnega posla na voliščih.
§ 53.
Ko se glasovanje konča, se mora takoj prešteti po seznamku glasovalcev, koliko volilcev je glasovalo. To število se mora zapisati z besedami na koncu seznamka; nod tem se morajo podpisati vsi člani volilnega odbora.
§ 54.
Ko se je to zgodilo, se mora zabeležiti v zapisnik: ob katerem času je bilo glasovanje zaključeno, koliko volilcev je glasovalo po seznamku glasovalcev, in vse drugo, kar se nanaša na potek volitev, pa ni bilo zabeleženo že prej. Vsi člani volilnega odbora se morajo podpisati; vsak od njih ima pravico, da poda ločeno mnenje in pripombe.
§ 55.
Po vsem tem se prično šteti glasovi, oddani za po-edine sreske, odnosno krajevne kandidate. V vsakem seznamku, v katerega se vpisuje, za katero kandidatno listo za vso državo in za katerega sreskega, odnosno krajevnega kandidata je volilec glasoval, se mora zabeležiti, koliko glasovalcev je glasovalo za poedine sreske, odnosno krajevne kandidate in koliko skupaj za vsako državno kandidatno listo. To število se mora zapisati z besedami na koncu vsakega seznamka; pod tem se morajo podpisati vsi člani volilnega odbora.
Nato je treba zapisnik, seznamek glasovalcev, stalni volilni imenik in seznamke, v katere so se vpisovali glasovi in glasovalci za vsako kandidatno listo, dejati v zavitek in pod občinskim pečatom nasloviti na pristojno sresko. odnosno prvostopno sodišče za glavni volilni odbor v Beogradu.
§ 60.
Glavni volilni odbor mora pregledati vse volilne spise, ki so mu izročeni, sklepati o ločenih mnenjih in pripombah, vpisanih v zapisnike ter podati svoje pripombe glede poteka volitev na raznih voliščih, če se mu vidi to potrebno.
Ko glavni volilni odbor sklepa, sinejo predstavniki avnih kandidatnih list glasovati samo v primerih, ki nanašajo na njih državno kandidatno listo.
Ko se je vse to zgodilo, odide volilni odbor iz glasovalne sobe, postavi stražo, da neprestano čuva sobo, v kateri so ostali volilni spisi; ključ od sobe pa shrani predsednik pri sebi.
Straža ne sme to noč nikogar z nobenim izgovorom pustiti v to sobo.
§ 56.
Dan po izvršenem glasovanju se vsi člani volilne, odbora sestanejo ob sedmih zjutraj pred vrati glasovaln sobe, jo odpro ter vstopijo. Ko so se uverili, da je vse v redu in tako, kakor je bilo puščeno, morajo ves volilni material vrniti občinskemu odboru ter od njega vzeti potrdilo nazaj. Ako opazijo, da ni vse v redu, morajo o tem sestaviti poseben zapisnik, ki se z drugimi volilnimi spisi vred izroči sreskemu, odnosno prvostopnemu sodišču za glavni volilni odbor. Nato vzame predsednik zavitek, pripravljen za glavni volilni odbor, in se odpravi na pot, da ga izroči sreskemu, odnosno prvostopnemu sedišču.
X.
Glavni volilni odbor, končno urejanje volilnega posla in proglašanje narodnih poslancev.
§ 57.
Glavni volilni odbor sestavljajo: predsednik m podpredsednik državnega sveta, predsednik kasacijskega so-dišja v Beogradu, predsednik stola sedmorioe v Zagrebu, vrhovnega sodišča v Sarajevu, velikega sodišča v Podgorici ali njih namestniki, ki jih oni sami določijo z istega sodišča, in po dva predstavnika vsake kandidatne liste.
Glavnemu volilnemu odboru predseduje predsednik državnega sveta ali po činu najstarejši član tega odbora.
Glavni volilni odbor se sestane in prične poslovati drugi dan po izvršenih volitvah ob devetih dopoldne. Posluje polnoveljavno, če so poleg predsednika ali njegovega namestnika navzočni vsaj še trije člani; to se mora v zapisniku ugotoviti.
§ 58.
Predsedniki volilnih odborov predajo volilne spise osebno starešini sreskega, odnosno prvostopnega 9odišča proti potrdilu; starešina sreskega, odnosno prvostopnega sodišča pa pošlje, ko prejme volilne spise za ves srez, spise v istih nedotaknjenih zavitkih po sodniku svojega sodišča, ki ga določi on, glavnemu volilnemu odboru v Beograd. Določeni sodnik, ki nosi volilne spise glavnemu volilnemu odboru, izroči temu zapečatene zavitke z volilnimi spisi in naknadnimi zapisniki (§ 56.), če je teh kaj.
O predaji volilnih spisov se mora sestaviti kratek zapisnik, ki ga podpišeta predsednik glavnega volilnega odbora ali njegov namestnik in odrejeni sodnik, ki je volilne spise prinesel.
§ 59.
Ce bi se na dan volitev zaradi nereda ali iz kakršnegakoli drugega vzroka na enem ali na več voliščih ne bile izvršile volitve, mora glavni volilni odbor takoj odrediti, da se na vseh teh krajih izvrše volitve prihodnjo nedeljo. Občinski predstojnik mora to, da se bo volilo naknadno, v dotični občini razglasiti isti dan, ko mu to javi glavni volilni odbor.
Ce se tudi sedaj v nekaterih krajih ne izvrši volitev, mora glavni volilni odbor izvršiti svoj posel neglede na te nedzvršene volitve,
§ 61.
Po izidu volitev ugotovi glavni volilni odbor predhodno, katera državna kandidatna lista je dobila največje število glasov (relativno večino); pri tem sešteva vse glasove, ki so jih dobili vsi kandidati, vezani s to listo, v vsej državi.
Nato potrdi glavni volilni odbor za poslance vse one nosilce državnih kandidatnih list, ki imajo v vsej državi nad 50.000 glasov.
Potem proglasi za Beograd in njegovo upravno področje za poslance vse tri kandidate z one beograjske kandidatne liste, ki se je vezala z najmočnejšo državno kandidatno listo; če se je z najmočnejšo državno kandidatno listo vezalo več beograjskih list, proglasi za poslance vse tri kandidate z one liste, ki ima med njimi relativno večino.
Državni kandidatni listi, ki je dobila največje število glasov v vsej državi, se dodelita dve tretjini skupnega števila narodnih poslancev od onega števila, ki pripada vsaki banovini. Ulomki se pri izračunu teh dveh tretjin ne upoštevajo.
Dve tretjini mandatov, ki pripadajo državni kandidatni listi z največjim številom glasov, se porazdelita na banovine sorazmerno s številom, ki jim pripada: banovini Dravski 16, Savski 39, Vrbaski 14, Primorski 13, Drinski 25, Zetski 13, Dunavski 35, Moravski 21 in Var-darski 24 mandatov.
Ti mandati v banovinah se porazdele po vrsti srezom, najmočnejšim po seštevku glasov, ki so bili oddani za vse kandidate v srezu, odnosno na sedežu banovine, vezane z najmočnejšo državno kandidatno listo, ki je dobila dve tretjini mandatov. Potem proglasi glavni volilni odbor za narodne poslance one sreske kandidate iz teh srezov, ki so med vsemi ostalimi kandidati tega sreza, vezanimi s to listo, dobili relativno večino.
Pri tej porazdelitvi mandatov se smatrajo mesta, z* katere se volijo kot za sedeže banovin poslanci, za isto, za kar se smatrajo ostali upravni srezi. V mestih, za katera se volita po dva poslanca, se proglasita oba kandidata za izvoljena, če je to mesto po višini seštevka glasov, ki so se oddali za vse kandidatne liste tega mesta, vezane z državno kandidatno listo, stopilo v vrsto najmočnejših upravnih srezov banovine, ki jim gredo mandati iz števila dveh tretjin. Ce je več list s po dvema kandidatoma, vezanima z najmočnejšo državno kandidatno listo, je treba proglasiti za poslanca oba kandidata tega mesta z one liste, ki je dobila relativno večino rrrt?6 listami, vezanimi s to najmočnejšo državno kandidatno listo.
število mandatov, ki preostane, če se od skupnega števila mandatov, pripadajočih vsaki banovini, odbijejo mandati, ki so pripadli iz omenjenih dveh tretjin najmočnejši državni kandidatni listi, porazdeli glavni volilni odbor tako-le:
1.	Ce je seštevek glasov z vseh ostalih državnih kandidatnih list manjši od števila glasov državne kandidatne liste, ki je dobila večino, se deli ta ostanek med vse državne kandidatne liste v državi, upoštevaje tu tudi listo, ki je dobila največje število glasov v državi.
Razpored tega števila mandatov se vrši tako, da se porazdeli vse to število mandatov na banovine v onem številu, kolikor jih tem še pripada: banovini Dravski 9, Savski 19, Vrbaski 8, Primorski 7, Drinski 12, Zetski 7, Dunavski 16, Moravski 11 in Vardarski 18 mandatov.
To število mandatov, ki še pripadajo vsaki banovini posebej, se porazdeli med vse državne kandidatne liste sorazmerno s številom glasov, ki so se v tej banovini oddali za vse sreske kandidate, vezane s poedinimi državnimi kandidatnimi listami, in sicer tako-le: Število glasov, ki jih je vsaka državna kandidatna lista dobila v poedini banovini, se deli z 1, 2, 3 itd. in končno s številko, ki ustreza onemu številu mandatov, ki banovini še pripadajo. Od števil, dobljenih s tako delitvijo, je vzeti toliko največjih, kolikor pripada še mandatov tej banovini in po teh številih se dodeli vsaki listi število mandatov. Kolikor se je vzelo teh številk iz vrste onih količnikov, dobljenih, ko se je število glasov ene liste delilo z 1, 2, 3 itd., toliko mandatov pripade tej listi.
Sorazmerno število mandatov, ki pripade vsaki državni kandidatni listi, se dodeli v teh banovinah srezu ali srezom, odnosno kraju po velikosti seštevka glasov vseh kandidatov, vezanih z dotično listo, toda samo onemu srezu ali onim srezom, odnosno onemu kraju, ki ob porazdelitvi dveh tretjin mandatov še niso dobili poslanca.
Glavni volilni odbor proglasi za narodne poslance one sreske kandidate teh srezov, odnosno krajev s te liste, ki so med ostalimi kandidati, vezanimi s to listo, dobili v tem srezu največje število glasov.
2. Če je seštevek glasov z vseh ostalih državnih kandidatnih list večji od števila glasov državne kandidatne liste, ki je dobila relativno večino ali enako število s to, se državna kandidatna lista z največjim številom glasov ob razdelitvi tega ostanka mandatov ne upošteva. Porazdelitev mandatov, kakor tudi dodelitev mandatov poedinim sreskim kandidatom se vrši kakor pod 1., le da pri delitvi ni udeležena najmočnejša državna kandidatna lista.
3. Če kandidatna lista v vsej državi ni dobila niti onega števila glasov, kolikor je treba predlagateljev, se ta lista ne udeležuje porazdelitve mandatov pod 1. in
2.,	niti se vobče ne upošteva število njenih glasov ob izračunu in delitvi pod 1. in 2.
če bi se pripetilo, da bi dobili dve najmočnejši državni kandidatni listi enako število glasov, se ponovč volitve drugo prihodnjo nedeljo, ko ugotovi glavni volilni odbor izid prvih volitev.
potrdilu, da ga ta vroči naslovniku najpozneje v dese* tih dneh.
Obrazec pooblastila predpiše minister za notranje
zadeve.
Pečat za pooblastila je pečat 'državnega sveta.
§ 63.
Glavni volilni odbor mora o vsem tem delu voditi točen zapisnik, iz katerega je razvidno, kako se je po vrsti pojavilo in rešilo vse to, kar je zgoraj določeno, da se prouči in reši. Zlasti mora biti v zapisniku navedeno, koliko je bilo vseh državnih kandidatnih list, katere osebe so bile predlagane na posameznih listah, katere sreske, odnosno krajevne kandidatne liste so vezane s to listo, koliko je vsaka lista dobila glasov in katere osebe iz posameznih list so proglašene za poslance in dobile pooblastila. Zapisnik morajo podpisati vsi člani glavnega volilnega odbora, vsak pa ima pravico, podati ločeno mnenje in svoje pripombe.
§ 64.
Tako napravljeni in podpisani zapisnik se mora drugi dan z vsemi prilogami in vsemi volilnimi spisi vred, ki jih je glavni volilni odbor dobil z raznih volišč, po državnem odboru poslati narodni skupščini.
Istočasno mora glavni volilni odbor poslati »Službe-nim novinanK kraljevine Jugoslavije in banovinskim kratko poročilo o izidu volitev. V tem poročilu se mora navesti: 1. koliko je bilo vseh volilcev po stalnem volilnem imeniku; 2. koliko jih je glasovalo; 3. koliko so dobile posamezne liste glasov in 4. kateri izvoljenci so proglašeni za narodne poslance.
Na podstavi poročil glavnega volilnega odbora, ki so natisnjena v »Službenih novinah«, mora državni odbor napraviti seznamek vseh izvoljenih narodnih poslancev ter ga poslati narodni skupščini z vsemi volilnimi spisi vred.
8 65.
Vse pritožbe zoper volitve se pošiljajo narodni skupščini neposredno ali pa po ministru za notranje posle. Pritožbo sme vložiti vsak volilec in minister za notranje posle.
§ 66.
Če ostane po kakršnemkoli slučaju poslansko mesto nosilca držpvne kandidatne liste prazno, ostane to poslansko mesto nepopolnjeno, dokler traja vsa doba.
Če se po kakršnemkoli slučaju izprazni mesto sres-kega poslanca, se pozove v skupščino njegov namestnik; če se izprazni mesto namestnika, tedaj oni sreski kandidat istega sreza med kandidati, vezanimi z istim nosilcem državne kandidatne liste, ki ima največje število glasov za sreskim poslancem, ki je mandat izgubil. Če ni bilo več sreskih kandidatov vezanih z istim nosilcem državne kandidatne liste, pripade mandat srezu iste banovine, kjer je seštevek glasov vseh sreskih kandidatov, vezanih z istim nosilcem, največji za srezom, v katerem se je poslansko mesto izpraznilo, in sicer onemu kandidatu, ki ima med kandidati istega sreza, vezanimi z istim nosilcem, največje število glasov. Istotako je postopati tudi, če se še nadaljnja mesta izpraznijo. Ta mesta popolni narodna skupščina sama v petih dneh, ko se mesto izprazni, in odredi, da se o tem, kdor treba, obvesti,
§ 62.
Ko odbor dovrši delo, mora takoj objaviti izid in se morajo izdati izvoljenim poslancem pooblastila, ki jih morajo podpisati predsednik in vsi člani volilnega odbora, in jih t^koj izročiti izvoljenemu poslancu.
Če izvoljenega poslanca ni v kraju in mu glavni volilni odbor ne more takoj osebno izročiti poslanskega pooblastila, mora glavni volilni odbor poslansko pooblastilo v zapečatenem zavitku, na katerem se napiše: »Glavni volilni odbor, poslansko pooblastilo za I. I. V,.j,..«, izročiti pristojnemu upravnemu oblastvu proti
§ 67.
Narodni poslanci morajo biti s svojimi pooblastili v kraju, kamor je s kraljevim ukazom sklicana narodna skupščina, že pred dnem, na katerega je sklicana, da lahko na dan sklica izroče pooblastila.
§ 66.
Narodni poslanci, ki ne stanujejo v kraju, kjer zboruje narodna skupščina, dobivajo iz državne blagajne potne stroške za prihod in vrnitev, kakor jih določi skupščina. Vsi narodni poslanci dobivajo za ves čas svojega delovanja v narodni skupščini dnevnico, ki jo določi skupščina.
§ 69.
Člani državnega odbora, člani glavnih volilnih odborov in člani vseh krajevnih volilnih odborov dobivajo iz državne blagajne tolikšno dnevnico in povračilo potnih stroškov, kolikršno določi minister za notranje posle. Toda predstojniki in člani občinskega odbora, ako so člani volilnega odbora v svoji občini, predstavniki kandidatnih list ali njih namestniki, kadar prinašajo s predsednikom volilnega odbora volilne spise glavnemu volilnemu odboru, vse osebe, ki dobivajo plače iz državne blagajne, ako so člani volilnega odbora v svoji občini, in vsi predstavniki kandidatnih list ne dobivajo dnevnice iz državne blagajne.
Občinski predstojnik ali njegov namestnik dobiva, če je v primeru § 37. tega zakona predsednik volilnega odbora, za to, da prinese volilne spise glavnemu volilnemu odboru, dnevnico in povračilo potnih stroškov iz državne blagajne po prvem odstavku tega paragrafa.
§ 70.
Ko narodna skupščina pregleda poslanska pooblastila in reši vse pritožbe in pojavljena vprašanja, vrne ministru za notranje posle vse stalne volilne imenike, da jih le-td' pošlje občinam, katerim pripadajo. Drugi volilni spisi se shranijo z drugimi skupščinskimi spisi vred.
XI.
Kazniva dejanja in kazensko postopanje.
§ 71.
Vsak organ občinskega oblastva, ki opusti ali noče pravočasno izvršiti dolžnosti, ki so mu naložene v tem zakonu, ali pa zapreči, da kdo uporabi pravico, ki mu jo daje zakon, se kaznuje z zaporom od 30 dni do šestih mesecev in v denarju od 300 do 3000 dinarjev, ako nadaljnji paragrafi tega zakona ali pa kazenski zakon ne predpisujejo težje kazni. Sodni ali drugi državni uradnik, ki bi to opustil ali ne hotel izvršiti tega, se kaznuje z zaporom do dveh let.
§ 72.
Oni, ki z nasiljem ali s pretnjami odvrnejo enega ali več državljanov, da ne uporabijo svoje volilne pravice, se kaznujejo z zaporom od enega meseca do dveh let.
§ 73.
Kdor dš ali obeta volilcu darilo ali mu ponudi ali obeta mesto v javni ali zasebni službi, da ga zavede,
da podpiše kandidatno listo ali je ne podpiše, ali da že dani podpis nanjo prekliče, ali da za izvestno kandidatno listo glasuje ali ne glasuje, se kaznuje z zaporom do enega leta in v denarju od 30 do 500 dinarjev.
Prav tako se kaznuje tudi volilec, ki ali sprejme darilo ali pa si ga da obljubiti.
§ 74.
Kot storilci dejanj, naštetih v §§ 72. in 73., se kaznujejo tudi oni, ki so dali sredstva ali pa pomagali, da se izvrši eno izmed gorenjili dejanj
§ 75.
Volilec, ki glasuje več ko enkrat pri istih volitvah, se kaznuje v denarju od 50 do 500 dinarjev in z zaporom od enega do šest mesecev.
§ 76.
Kdor glasuje ali pa se prijavi h glasovanju namesto drugega in pod njegovim imenom, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do enega leta.
§ 77.
Poleg kazni, določene v § 73., se storilci obsodijo tudi na izgubo pravice, voliti poslance, najmanj za dobo enega leta, a največ za dobo šestih let.
Če se glasi obsodba na izgubo pravice, voliti poslanca, in na zapor, se doba, za katero ie storilec obsojen, računi od dne, ko je kazen zapora prestana ali odpuščena.
§ 78
Volilec, ki se pri glasovanju vede nedostojno ali po > glasovanju kljub opominu predsednika volilnega odbora ne odide z volišča, se kaznuje z zaporoiy od enega do šestih mesecev ali v denarju od 300 do 2000 dinarjev.
Takega volilca mora predsednik volilnega odbora odpraviti z volišča na zahtevo kateregakoli člana volilnega odbora ali predstavnika kandidatne liste ali upravičenega volilca; to se mora zapisati v volilni zapisnik.
Prav tako se kaznuje tudi oni, ki pride na volišče, pa ni vpisan v stalni volilni imenik, če ne odide kljub opominu pristojnih oseb.
§ 79.
Kdor razžali volilni odbor ali kateregakoli njegovega člana, se kaznuje z zaporom od tridesetih dni do šestih mesecev.
§ 80.
Kdor dejansko napade volilni odbor ali kateregakoli njegovega člana, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do dveh let, ako ni dejanje tako, da se kaznuje po kazenskem zakonu in z večjo kaznijo.
§ 81,
Kdor pride na volišče z orožjem ali z orodjem, po-rabnim za boj, se kaznuje z zaporom od enega meseca do enega leta. Predsednik volilnega odbora mora vsako tako osebo takoj odpraviti z volišča. To velja tudi za vse one državne ali samoupravne uslužbence, ki po službeni dolžnosti nosijo orožje, ako pridejo na volišče z orožjem, razen če so poklicani za vzdrževanje reda po § 42. in za straženje po § 55.
§ 82.
Kdor na volišču zaradi agitacije raznaša lažnive vesti ali razširja slike, lepake in druga sredstva za agitacijo, se kaznuje z zaporom od dveh do šestih mesecev.
Prav tako se kaznujejo tudi oni, ki bi z vpitjem ali pretnjami ovirali volilni odbor ali poedine volilce pri njih delu.
Vsako tako osebo mora predsednik volilnega odbora odpraviti z volišča uradoma ali na zahtevo kateregakoli člana volilnega odbora ali predstavnika kandidatne liste ali volilca, ko se uveri, da se je dotična oseba pregrešila zoper predpis tega paragrafa; to se mora tudi zapisati v volilni zapisnik.
§ 83.
Če kazniva dejanja, navedena v §§ 81. in 82., stori več oseb skupaj, se vsaka kaznuje z zaporom od treh mesecev do dveh let.
§ 84.
Kdor namenoma pokvari, uniči ali odnese katerokoli listino o volitvah ali katerikoli predmet, ki služi za volitve, ali kdor izpremeni število glasov, oddanih za poedine kandidatne liste, se kaznuje z zaporom od enega do petih let in z izgubo državljanske časti.
Tukaj se kaznuje tudi poizkus.
Prav tako se kaznuje tudi stražnik, ki je določen po § 55., da čuva volilno poslopje, ako dopusti, da kdo iz tega poslopja stori katero izmed prej navedenih dejanj.
§ 85.
Člani volilnega odbora, razen predstavnikov kandidatnih list in njih namestnikov, ali določeni zapisnikarji ali pomočniki, ki jim je priobčeno, da so odrejeni, če ne pridejo ob določenem času na to svojo službo in ne morejo opravičiti svojega izostanka, ali pa po prihodu brez opravičenih razlogov opuste svojo dolžnost ali nočejo podpisati zapisnikov o volitvah ali pooblastil izvoljenim poslancem, se kaznujejo z zaporom od treh mesecev do enega leta in v denarju od 1000 do 3000 dinarjev.
Istotako se kaznujejo tudi oni, ki so po državnem odboru določeni za predsednike volišč, če ne pridejo ob določenem času na določeni kraj ter jih ni državni odbor odvezal, niti se ne morejo sklicevati na nepremagljive vzroke, ki so jih ovirali priti na določeni kraj.
§ 86.
Člani volilnega odbora se kaznujejo z zaporom od enega do šestih mesecev:
1. če vedoma dopuste, da kdo glasuje, ki ni vpisan v stalni imenik, pa ne predloži sodnega sklepa, da bi se bil moral vpisati, ali da glasuje kdo, ki je že glasoval;
2. če brez opravičenega vzroka skrajšajo čas za sprejemanje glasov ali ga podaljšajo;
3. če izpremeno volišče, ki ga je določilo in objavilo pristojno oblastvo.
s 87.
Kdor namenoma nepravilno vodi Imenik glasovalcev ali volilne zapisnike ali v njih kaj popravlja ali vpisuje, ko so že podpisani, razen v primeru § 28., se kaznuje z zaporom od šestili mesecev do dveh let.
§ 88.
Kdor brez poziva predsednika volilnega odbora odredi ali brez odredbe dovede oboroženo silo na volišče, se kaznuje z zaporom od enega do petih let in v denarju od 500 do 2000 dinarjev.
§ 89.
Kdor zoper predpis toči ali kakorkoli daje alkoholne pijače, se kaznuje z zaporom od petnajstih dni do šestih mesecev in v denarju od 100 do 500 dinarjev.
§ 90.
Dejanja, ki so tukaj navedena, a se po kazenskem zakoniku kaznujejo strože, in dejanja, ki niso tukaj navedena, pač pa so navedena v kazenskem zakoniku, se kaznujejo po kazenskem zakoniku.
§ 91.
Dejanja, ki se po tem zakonu ne kaznujejo z več nego šestimi meseci zapora ali v denarju ne več nego s 1000 dinarji, zastarajo v šestih mesecih, vsa druga dejanja, kazniva po tem zakonu, pa v enem letu, ako v tem času ni vložena kazenska ovadba pri državnem tožilstvu; od dne, ko se vloži ovadba, pa se zastaranje za vsa dejanja, kazniva po tem zakonu, računi, po predpisih kazenskega zakonika.
§ 92.
Vsa kazniva dejanja, ki so navedena v tem zakonu, a se store do dne pred volitvami, preiskujejo in sodijo v prvi stopnji okrožna (zborna) sodišča na tožbo državnega tožilstva. Zasebniki smejo vložiti ovadbo pri državnem tožilstvu.
Vsa kazniva dejanja, ki so navedena v tem zakonu, se smatrajo za prestopke in sodišča jih preiskujejo in sodijo kot nujne stvari.
O pristojnosti sodišč v posameznih primerih veljajo splošne zakonske odredbe.
§ 93.
Vsa kazniva dejanja, ki so navedena v tem zakonu, storjena na dan pred volitvami ali na dan volitev, mora volilni odbor popisati v svojem zapisniku in obenem navesti imena'storilcev.
§ 94.
Vojaške osebe, ki store dejanja, katera se kaznujejo po tem zakonu, se sodijo pri rednih civilnih sodiščih.
§ 95.
V vseh primerih veljajo predpisi zakona o taksah.
XII. Prehodne in končno odredbe.
§ 96.
Ob prvih volitvah po tem zakonu vrši dolžnost predsednika državnega odbora predsednik državnega sveta ali njegov član odbora, najstarejši po činu,
§ 07.'
Minister pravde se pooblašča, da avtentično tolmači ta volilni zakon, če bi se pojavile nejasnosti, minister za notranje posle pa, da izda vsa potrebna navodila za izvrševanje tega zakona.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Niški banji, dne 10. septembra 1931.
Aleksander s. r.
Predsednik	Predsednik
ministrskega sveta,	ministrskega sveta,
minister za notranje posle,	minister
častni adjutant Njegovega	za notranje posle,
Veličanstva kralja,	častni adjutant
armijski general	Nj. Vel. kralja,
P. R. Živkovič s. r.	armijski general:
Videl in pritisnil državni pečat
čuvar državnega pečata, _ minister pravde:
Dr. Drag. S. Kojič s. r.
P. R. Živkovič s. r.
Banove uredbe.
'	353.
VIII. No. 4891/17.
Odlok.
Na podstavi čl. 25. pravilnika o kontroli presnega sadja, namenjenega za izvoz, z dne 3. junija 1931., »Službeni list« št. 298/47 cx 1931. (»Službene novine« z dne
12.	junija 1931., št. 130/XL/283), ter čl. 22. pravilnika o trgovini s suhimi slivami in slivovo čežano (pekmezom) z dne 3. junija 1931., »Službeni list« št. 350/54 ex 1931. (»Službene novine« št. 130/XL/284), in po izkazani potrebi ter predlogu zainteresiranih trgovskih in zadružnih organizacij
odrejam,
da se postavijo:
I.	Komisije za pregled in razredbo sadja
po označenih pravilnikih.
a) v Ljubljani:
Komisiji predseduje g. Humek Martin, višji sadjarski nadzornik v pok., član in namestnik predsednika je g. Trampuž Franc, kmetijski svetnik kraljevske banske uprave, in člana g. Kafol Franjo, strokovni tajnik Kmetijske družbe, in g. Besednjak Alfonz, ravnatelj Gospodarske zveze, vsi v Ljubljani;
b)	v Celju:
Komisiji predseduje g. Dolinar Janko, sreski kmetijski referent v Celju, član in namestnik je g. Levstik
Miloš, nadučitelj v pok., na Miklavževem hribu št. 22, obč. Celje-okolica, in član g. Goričan Franc, posestnik v Višnji vasi, pošta Vojnik;
c)	v Mariboru:
Komisiji predseduje g. inž. Ferlič Pavel, sreski kmetijski referent za Maribor 1. br., Član in namestnik g. Rudi Franc, ravnatelj Sadjarske zadruge v Mariboru, člana, g. Frangeš Franc, veleposestnik v Hočah in g. Blaževič Josip, ekonom v pok., v Studencih pri Mariboru;
č) v Ptuju:
KomfslJ! predseduje g. Zupanc Josip, sreski kmetijski referent v Ptuju, član in namestnik g. Pevec Rudolf, predsednik društva sadnih trgovcev v Ormožu, in član g. Sagadin Ludvik, tajnik cestnega odbora v Ptuju;
d) v Ljutomeru:
Komisiji predseduje g. Žnidaršič Jakob, sreski kmetijski referent v Ljutomeru, član in namestnik g. Rajh Jakob, član banskega sveta in veleposestnik v Ljutomeru, in član g. Pučnik Anton, ekonom v Nunski grabi št. 30, občina Presika;
e) v Murski Soboti:
Komisiji predseduje g. inž. Skubic Josip, sreski kmetijski referent v Murski Soboti, član in namestnik gospod inž. Sadar Vinko, ravnatelj kmetijske šole v Rakičanu, član g. Kampi Avgust, veletrgovec v Nuskovi, pošta Roga-ševci, iD
f) v Novem mestu:
Komisiji predseduje g. Malasek Franc, sreski kmetijski referent v Novem mestu, član in namestnik g. Filipič Franc, pomočnik sreskega kmetijskega referenta v Novem mestu, člana g. Brulc Franc, župan v Hrušici, občina Stopiče, in g. Flego Anton, strokovni učitelj na Grmu pri Novem mestu.
II.	Komisarji:
1.	Za srez Ljubljana okolica -
G. inž. Muck Oton, sreski kmetijski reierent v Ljubljani;
2.	za srez Logatec:
G. Pečovnik Konrad, sreski kmetijski referent 'v Logatcu;
3.	za srez Kranj:
G. Suštič Josip, sreski kmetijski referent v Kranju;
4.	za srez Radovljica:
G. inž. Rataj Ivan, sreski kmetijski referent v Radovljici;
5.	za srez Kamnik:
G. Hladnik Jakob, sreski kmetijski referent v Kamniku;
6.	za nakladalne postaje na železniški progi
K res nice — Zagorje:
G. Godec Anton, posestnik na Mali gori št. 5, občina K resnice}
7.	za srez Laško:
G. Zupan Ivan, sreski kmetijski referent v Laškem;
8. za srez Krško in nakladalno postajo Sevnica:
G. Ambrož Gabrijel, sreski kmetijski referent v Krškem;
9.	za nakladalne postaje Petrovče, Žalec,
Št. Peter:
G. Dolinar Janko, sreski kmetijski referent v Celju;
10.	za nakladalne postaje ob železniški progi Polzela — Šoštanj:
G. Plesec Franc, posestnik v Šmartnem ob Paki;
11. za nakladalne postaje ob žel. progi
Pesje —Velenje —Paka:
G. Stopar Vinko, nadučitelj v Velenju;
12. za nakladalne postaje ob žel. progi
Gornji Dolič — Slovenj gradeč:
G. Wernig Franc, sreski kmetijski referent v Slo-venjgradcu;
13.	za srez dravograjski:
G. Zdolšek Alfonz, sreski kmetijski referent v Prevaljah ;
14. za nakladalne postaje ob žel. progi Št. Jurij — Grobeljno in Ponikva:
G. Vardjan Fran, strokovni učitelj na kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. žel.;
15. za nakladalne postaje ob žel. progi
Št. Vid — Mestinje:
G. inž. Oblak Ivan, sreski kmetijski referent v Šmarju pri Jelšah;
16. za nakladalne postaje ob žel. progi
Poljčane — Zreče:
G. Nemec Ivan, sreski kmetijski referent v Konjicah;
17. za nakladalne postaje ob žel. progi Kostrivnica —Rogaška Slatina —Rogatec:
G. Novak Ivan, ekonom banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini;
18. za nakladalne postaje Slov. Bistrica
in Pragersko:
G. Gornjak Vinko, ekonom v Slov. Bistrici;
19. za nakladalne postaje ob žel. progi
Rače — Hoče:
G. Kuret Vladimir, sreski kmetijski referent v Mariboru;
20.	za nakladalne postaje Pesnica —Št. 11 j:
G. inž. Ferlič Pavle, sreski kmetijski referent v Mariboruj
21.	za nakladalne postaje ob žel. progi Limbuš — F a I a:
G. Šumenjak Janko, vodja trsnice v Pekrah, pošta Limbuš;
22. za nakladalne postaje od Sv. Lovrenca do T r b o n j:
G. Mravljak Ivan, ekonom in sadjar v Vuhredu;
23.	za nakladalne postaje od Cirkovc do Ptuja:
G. Zupanc Josip, sreski kmetijski referent v Ptuju;
24. za nakladalne postaje od Moškanjcev do Ormoža:
G. Šega Anton, ravnatelj kmetijske šole v pok. v Ptuju;
25. za nakladalno postajo Središče:
G. Kosi Anton, šolski ravnatelj v pok. v Središču;
26. za nakladalne postaje Križevci pri .
Ljutomeru — Gornja Radgona:
G. Glaser Joško, upravnik banovinske trsnice in dre-* vesnice pri Kapeli šl. 4, pošta Slatina-Radenci;
27. za nakladalne postaje ob žel. progi
Veržej — Dokležovje:
G. Rajh Jakob, član banskega sveta in veleposestnik v Ljutomeru;
28. za n a k 1 a d a 1 n o postajo v Beltincih:
G. inž. Sadar Vinko, ravnatelj kmetijske šole v Ra-kičanu pri Murski Soboti;
29..	za nakladalne postaje ob žel. progi Puconci — Hodoš:
G. inž. Skubic Josip, sreski kmetijski referent vj Murski Soboti;
30. za srez Dolnja Lendava:
i
G. Lipovec Janko, sreski kmetijski referent v Dolnji Lendavi;
31. za srez Brežice:
G. Mohorčič Vladimir, sreski kmetijski roforent v; Brežicah.
V krajih, za katere ni postavljen komisar, izvrši pregled in razredbo sadja komisar iz najbližjega kraja ob izvoznikovih stroških, če bi tega ne bilo, pa sreski kmetijski referent.
Komisije in komisarji vršo svojo posle po določilih
III.	oddelka cit. pravilnikov.
Za svoje delo prejemajo člani komisij in komisarji nagrade v obliki dnevnic v višini 80 Din.
O tem se obveste:
1. Vsa sreska načelstva, mestna načelstva in sreska izpostava v Škofji Loki radi znanja in objave;
2. .Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani;
3. Zveza trgovskih gremijev v Ljubljani;
4. Kmetijska družba v Ljubljani;
5. Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani;
6. Zadružna zveza v Ljubljani;
7. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani;
8. Kmečka zveza v Ljubljani;
0.	Kmečka zveza v Mariboru;
10. Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru;
11. Društvo sadnih trgovcev v Mariboru.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. septembra 1931.
Ban: dr. Marušič, s. r. -------
354.
IV.	No. 12.899/7.
Odločba.
o šolskih okoliših za srednje šole.
V zvezi z odločbo IV. No. 10.895/1 z dne 18. jtilija 1931. določam srez Metliko in srez Črnomelj za šolski okoliš realne gimnazije v Novem mestu, občino Štrigovo in vasi iz Savske banovine, ki so pripadi^ po zakonu o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o nazivu in porazdelitvi kraljevine na upravna področja z dne 28. avgusta 1931. Dravski banovini (»SJužbeni list« št. 339/53 iz 1. 1931.), pa za šolska okoliša realnih gimnazij v Ptuju in v Murski Soboti.
Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani,
dne 11. septembra 1931.
Ban: Dr. Marušič, s. r.
,  —------------------------------------------
355.
Razne objave iz „Službenih novin“.
Številka 127 z dne 9. junija 1931.:
Knjiga, ki jo je prepovedano uvažati in razširjati. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 4. junija
1931., I. štev. 16666, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati list >Die Stunde«, ki izhaja v nemškem jeziku na Dunaju in piše zoper interese naše države.
številka 128 z dne 10. junija 1931.:
Minister za promet je z odlokom z dne 23. maja
1931., P. t. štev. 48.873, postavil pri 10. terenski t. t. sekciji v Mariboru za tehnika IX. položajne skupine Turka Ludvika, p. t. uradnika iste skupine in iste sekcije po potrebi službe.
Številka 129 z dne 11. junija 1931.:
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 28. inaja 1931., O. štev. 9954, je bil postavljen za sekundarnega zdravnika obče državna bolnice v Ljubljani x .VIII. položajni skupini s plačo Diu 730—
mesečno in položajno doklado Din 400-— mesečno dr. Bassin Rainer, sekundarni zdravnik banovinske splošne bolnice v Ljubljani z istimi službenimi prejemki.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 28. maja 1931., O. štev. 9966, je bil postavljen za arhivsekga uradnika obče državne bolnice v Ljubljani v X. položajni skupini s plačo Din 475-— mesečno in položajno doklado Din 200-— mesečno Burja Josip, arhivski uradnik banovinske splošne bolnice v Ljubljani v 3. skupini III. kategorije, z osnovno plačo 4. stopnje.
Odpust iz državljanstva.
Z odlokom ministra za notranje posle z dne 31. julija 1928., U. štev. 26.968, je odpuščen Božič Karel, šofer iz Dunaja, rodom iz Salzburga v Avstriji, državljan kraljevine Jugoslavije, z domovinsko pravico v občini Brezje, srez Maribor, desni breg, Dravska banovina, iz državljanstva kraljevine Jugoslavije, skupno z ženo Josi-pino in maloletnim sinom Karlom, ker je dobil avstrijsko državljanstvo.
III. štev. 13.145. — Ministrstvo za notranje posle, dne 30. maja 1931. v Beogradu.
Z odlokom ministra za notranje posle z dne 31. julija 1928., U. št. 26.970, je odpuščena iz državljanstva kraljevine Jugoslavije Sipek Antonija, kuharica na Dunaju, rojena v Andrencih, srez Maribor, levi breg, Dravska banovina, in domovinsko pristojna v občino And renči, srez Maribor, levi breg, zbog sprejema v avstrijsko državljanstvo.
III.	štev. 13.143. — Ministrstvo za notranje posle z dne 30. maja 1931. v Beogradu.	%
Številka 130 z dne 12. junija 1931.
Z odlokom ministra za šume in rude z dne 26. maja
1931.,	št. 15.274, je bil po potrebi službe premeščen za podšumarja prvega razreda v VIII. uradniški skupini pri sreskem načelstvu v Ptuju Gerlevec Franc, pod-šumar I. razreda v isti uradniški skupini pri gozdni upravi v Kostanjevici.
Številka 132 z dne 15. junija 1931.:
Z odlokom ministrstva pravde z dne 2. junija 1931., »t. 59034, je na lastno prošnjo premeščen kanclist X. skupine Šešek Ferdinand od okrajnega sodišča v Kranjski gori k okrajnemu sodišču v Gornji Radgoni.
Številka 134 z dne 17. junija 1931.
Z odlokom predsednika ministrskega sveta, ministra za notranje posle z dne 8. junija 1931., III. št. 34.071, je bil postavljen za pisarja IX. skupine železniškega in obmejnega komisariata v Mariboru Suša Karlo, pisar-pripravnik istega komisariata.
številka 136 z dne 19. junija 1931.
Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 8. junija 1931., St 68.823, je bil postavljen za starešino okrajnega sodišča v Rogatcu Ivanc Karol, sodnik okrajnega sodišča v Murski Soboti v V. položajni skupini.
Z odlokom pomočnika ministra za finance z dne 8. junija 1931., št. 40.033, so bili postavljeni: za davkarja v VIII. položajni skupini davčne uprave v Murski Soboti Lotrič Rudolf, davkar iste položajne skupine davčne uprave za mesto Beograd po potrebi službe; za pomožnega davkarja IX. položajne skupine davčne uprave v. Ptuju B a š k o v. e c A n t o Hj pomožni davkar ist" po-
/
ložajne skupine davčne uprave za mesto Beograd, po potrebi službe
• Knjigi, ki ju je prepovedano uvažati in razširjati.
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 10. junija 1931., 1. št. 17.807, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati list »Magazin ftir Alle«, ki izhaja v Berlinu in je komunističen.
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 12. junij 1931., I. čt. 17.807, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo »Durch Lug und Trug, durch Gevvalt, durck Morde zur Unterjochung Tčroatiens und zum neuerliohen Weltkrieg«, ki jo je izdal na Dunaju Perčec Gustav.
številka 137 z dne 20. junija 1931.:
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 19. junija 1931. so bili postavljeni: za ministra za trgovino in industrijo dr. Kumanudi Kost a, minister za gradbe; za ministra za šume in rudnike dr. Šibenik Stanko, minister za poljedelstvo; za ministra za gradbe inženir Sernec Dušan, minister za šume in rudnike; za ministra brez portfelja dr. Šverljuga Stanko, minister za finance; za ministra brez portfelja dr. Preka Nikola, minister za socialno politiko in narodno zdravje; za ministra za poljedelstvo Najdorfer Mirko, minister brez portfelja; za ministra za finance dr. D j u r i č D j o r d j e, izredni poslanik in opolnomoceni minister v Londonu in za ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Kostrenčič Marko, univerzitetni profesor iz Zagreba.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 19. junija 1931. je bila sprejeta ostavka, katero je podal minister za trgovino in industrijo Demetrovič Jurij.
Z odlokom pomočnika ministra za finance z dne 8. junija 1931., štev. 4022, je bil na prošnjo postavljen za pomožnega davkarja v IX. položajni skupini pri davčni upravi v Slovenjgradcu Humar Miroslav, pomožni davkar iste položajne skupine, pri davčni upravi v Veliki Kikindi.
Številka 138 z dne 22. junija 1931.:
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 19. junija 1931. je bil odlikovan z redom Karadjordjeve zvezde
III.	razreda Demetrovič Jurij, minister na razpoloženju.
Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne
27. maja 1931., I. štev. 17821/0, je bil postavljen pri državni tehniški srednji šoli v Ljubljani za profesorja VIII. položajne skupine z ustreznimi službenimi prejemki Jaklič Boris, uradniški pripravnik pri tej šoli.
Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne
28. maja 1931., I. štev. 17820/0, je bil postavljen pri državni dvorazredni trgovski šoli v Celju za profesorja VIII, položajne skupine z ustreznimi službenimi prejemki Ažman Josip, uradniški pripravnik.
Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne
27.	maja 1931., I. štev. 17815/0, je bila postavljena za predmetno učiteljico IX. položajne skupine pri državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Gbtzl Martina, uradniški pripravnik tega zavoda.
Številka 139 z dne 23. junija 1931.:
Z odlokom pomočnika ministra za finance z dne 8. junija 1931.: sta bila postavljena po potrebi službe: za davkarja VIII. položajne skupine pri davčni upravi S
Murski Soboti Kapun Matej, davkar iste položajne skupine pri davčni upravi v Ljubljani-mesto, in za davkarja
VIII.	položajne skupine pri davčni upravi v Radovljici Rozman Janko, davkar iste položajne skupine davčne uprave Šmarje pri Jelšah.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 13. junija 1931., I. štev. 18095, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo: »Kriegs- und Industrie-Spionage« od Maksa Ronge v izdaji Amalthea Verlag, Ziirich—Leipzig—Wien.
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 13. junija 1931., I. štev. 18096, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati Bulletin des Bundes »Freier Balkan«, ki izhaja v Berlinu.
Številka 140 z dne 24. junija 1931.:
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 11. junija 1931., O. štev. 10812, je bil postavljen za sekundarnega zdravnika državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani z mesečno plačo Din 1800— dr. Pehani Pavel, sekundarni zdravnik banovinske bolnice za ženske bolezni v Ljubljani v 8. skupini L kategorije z osnovno plačo 2. stopnje-
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. junija 1931. je bil odlikovan z redom Belega orla drugega razreda dr. Šverljuga Stanko, minister brez portfelja.
Številka 141 z dne 25. junija 1931.:
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. junija 1931., O. štev. 11117, je bila postavljena na prošnjo za višjega pristava zdravstvenega doma v Mariboru v
VI.	položajni skupini s plačo Din 1150— mesečno in položajno doklado Din 650-— mesečno dr. Šimenc Amalija, višji pristav šole za sestre v Zagrebu, z istimi službenimi prejemki.
Številka 142 z dne 26. junija 1931.:
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
24.	maja 1931. štev. 6HJ26, so bili postavljeni po potrebi službe: za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru v dosedanji skupini dr. Kotnik Franc, starešina okrajnega sodišča v Kranjski gori v IV. skupini prve stopnje; na prošnjo: za sodnika okrožnega sodišča pri deželnem sodišču v Ljubljani v dosedanji skupini dr. Zelezinger Vladimir, tajnik kasacijskega sodišča pri stolu sedmerice, oddelku B v Zagrebu, v IV. skupini, prve stopnje; za sodnika okrožnega sodišča pri deželnem sodišču v Ljubljani v dosedanji skupini Baričevič Josip, sodnik okrajnega ^odišča v Cerknici v V. skupini, za tajnika kasacijskega sodišča pri stolu sedmorice, oddelku B v Zagrebu, v dosedanji skupini dr. Grobelnik Aleksander, sodnik okrajnega sodišča v Metliki v VI. skupini; za sodnika okrajnega sodišča v Metliki v VIL skupini dr. Bajič Stojan, sodniški pripravnik VIII. skupine pri deželnem sodišču v Ljubljani, za sodnika okrajnega sodišča v Cerknici VII. skupne Šporn Anton, sodniški pripravnik VIII. skupine pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
Z odlokom predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje posle z dne 15. junija 1931., III. štev. 35.697, je bila sprejeta ostavka, katero je podal na državno službo dr. M a s o v i č Zorislav, pristav sre-skega načelstva sreza kočevskega.
Minister za promet je z odlokom z dne 10. junija
1931.,	p. T. štev. 48.038, sprejel ostavko, katero je iz zdravstvenih razlogov podala na državno službo D u 1 * B
Mara, p. t. uradnica VIII. skupine pri pošti in telegrafu v Kranju.
številka 143 z dne 27. junija 1931.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. junija 1931., O. štev. 11.555, je bil na prošnjo postavljen za zdravstvenega svetnika pri načelniku sreza laškega v
V.	položajni skupini s plačo Din 1450-— mesečno in položajno doklado Din 800-— mesečno dr. J e n k o L j u d e v i t, zdravstveni svetnik pri načelniku sreza lesko-vaškega z istimi službenimi prejemki.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. junija 1931., O. štev. 11.554, je bil postavljen za primarnega zdravnika državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani v VI. položajni skupini s plačo Din 1150'— mesečno in položajno doklado Din 650-— mesečno dr. Z a 1 o k a r Alojzij, šef oddelka banovinske bolnice za ženske bolezni v Ljubljani.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
25.	maja 1931., I. štev. 17.813/0, je bil postavljen pri oddelku kontrole mer in dragocenih kovin pri sreskem načelstvu v Ljubljani za kontrolorja mer VIL položajne skupine Zlata rič Josip, kontrolor mer iste skupine pri oddelku kontrole mer in dragocenih kovin pri sreskem načelstvu v Velikem Bečkereku.
Odobrena psaksa.
Z odlokom ministra za gradbe z dne 20. junija 1931., štev. 22.992, se je odobrilo A h tiku Ivanu, inže-njerju iz Ljubljane, izvrševanje javne prakse v območju vse kraljevine, specialno iz elektrotehniške stroke.
Številka 145 z dne 30. junija 1931.
Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne
10.	junija 1931., I. štev. 19.289/0, je bil postavljen pri državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani za profesorja VIII. položajne skupine Krajnc Molislav, pripravnik te šole.
Številka 146 z dne 1. julija 1931
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 14. junija 1931., štev. 70.345/11, se je na podlagi razsodbe državnega sveta razveljavil ukaz z dne 27. septembra 1929., D. R. štev. 164.127, kolikor se nanaša na napredovanje za revizorje v 2. skupino II. kategorije Urana Andreja, Markiča Viktorja in Lazarja Stan-k a, knjigovodij 3. skupine II. kategorije pri finančni direkciji v Ljubljani.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 14. junija 1931., štev. 70.346/11, se je na podstavi razsodbe državnega sveta razveljavil ukaz z dne 6. julija 1929., D. R. štev. 114.474, kolikor se nanaša na napredovanje za knjigovodje v 2. skupini II. kategorije Kolbe z na Josipa, Sporna Ivana, Širce Franca, Žitnika Franca in Osane Mirka, knjigovodij pri finančni direkciji v Ljubljani.
številka 147 z dne 2. julija 1931.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. junija 1931. sta bila na podstavi razsodbe državnega sveta razveljavljena ukaz z dne 15. septembra 1926., s katerim je napredoval Pirjevec Avgust za bibliotekarja Licejske knjižnice v Ljubljani v 6. skupino I. kategorije, in ukaz z dne 5. avgusta 1929., kolikor se nanaša na napredovanje izrednega profesorja tehniške fakultete v Ljubljani, uradnika 4. skupine I. kategorije dr. Gosarja Andreja, za izrednega profesorja iste fakultete s pravicami uradnika 3, skupine I, kategorije,
Številka 148 z dne 3. julija 1931.:
Z odlokom predsednika ministrskega sveta in mini-stra za notranje posle z dne 24. junija 1931., III. št. 37.711, sta postavljena za pisarja osme skupine pri predstoj-ništvu mestne policije v Mariboru Bremec Ciril, pisar devete skupine pri istem predstojništvu in za nadzornika policijskih agentov osme skupine pri upravi policije v Ljubljani Goršič Janko, nadzornik policijskih agentov devete skupine iste uprave.
Številka 149 z dne 4. julija 1931.:
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 25. junija 1931., I. štev. 19.496, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo »Gama«, ki jo je izdal v madjarskem jeziku v New Yorku Balit Imre.
Z odlokom ministra za notranje posle z dne 29. junija 1931., 1. ' ev. 20.167, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati tedenski list »Hrvatski donio-bran«, ki izhaja v Buenos Airesu.
Številka 150 z dne 6. julija 1931.:
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 26. junija 1931. sta bila upokojena pri direkciji državnih železnic v Ljubljani Hoffman Emil, uradnik 3. skupine I. kategorije in načelnik gradbenega oddelka, in B e n e -dek Feliks, uradnik 3. skupine I. kategorije in načelnik prometno-komercialnega oddelka.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. maja 1931. je bil upokojen Terček Franc, podšumar
I.	razreda v 7. položajni skupini pri sreskem načelstvu v Konjicah s pravico do pokojnine, ki mu pripada po letih službe.
Številka 151 z dne 7. julija 1931.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 28. junija 1931., III. štev. 38.752, sta bila postavljena za predstojnika mestne policije v Mariboru v 4. skupini 2. stopnje Geržinič Alojzij, predstojnik mestne policije iste skupine v Celju, in za predstojnika mestne policije v Celju v 4. skupini 2. stopnje Puš Gustav, predstojnik mestne policije iste skupine v Mariboru, oba po potrebi službe.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 28. junija 1931., III. štev. 38.750, je bil postavljen po potrebi službe za politično upravnega sekretarja 6. položajne skupine kraljevske banske uprave Moravske banovine v Nišu Počkaj Jakob, politično upravni sekretar iste skupine pri sreskem načelstvu v Dolnji Lendavi.
Številka 152 z dne 8. julija 1931.;
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 24. junija 1931., III. štev. 37.706, je bil po potrebi službe postavljen za sreskega podnačelnika 7. skupine pri sreskem načelstvu sreza metliškega Žnidaršič Franc, višji pristav iste skupine pri sreskem načelstvu sreza čmomeljskega.
Številka 153 z dne 9. julija 1931.:
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 24. junija 1931., III. štev. 37.901, so bili postavljeni: za banske svetnike v 4. skupini 1. stopnje pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani G raselli Leon in dr. Fišer Bronislav, banska svetnika 4. skupine 2. stopnje; za banskega svetnika 4. skupine 2. stopnje dr. Bogataj Lovro, banski svetnik 5. skupine; za politično upravnega sekretarja 5. skupine Mramor
Franc, sekretar 6. skupine; za pomožnega sekretarja 6. skupine Metlika Ivo, pomožni sekretar 7. skupine; za sreskega načelnika v 4. skupini 1. stopnje sreza Maribor - levi breg dr. Ipavic Marko, sreski načelnik v 4. skupini 2. stopnje; za sreskega načelnika 4. skupine 2. stopnje sreza slovenjgraškega Viher Miroslav, sreski načelnik 5. skupine istega sreza; za sreskega načelnika 5. skupine sreza radovljiškega dr. Vidmar Ivan, sreski načelnik 6. skupine istega sreza; za sreskega načelnika 5. skupine sreza krškega dr. šiška Janko, sreski načelnik istega sreza; za sreskega načelnika 5. skupine sreza ljutomerskega dr. Trstenjak Alojzij, sreski načelnik 6. skupine istega sreza; za sreskega načelnika 5. skupine sreza kočevskega Platzer Albert, sreski načelnik 6. skupine istega sreza; za sreskega načelnika 5. skupine sreza gornjegrajskega Kandrič Matko, sreski načelnik 6. skupine istega sreza; za sreskega podnačelnika 5. skupine sreza brežiškega Maršič Franjo, sreski ppdnačel-nik 6. skupine istega sreza; za sreskega podnačelnika 5. skupine sreza ljubljanskega Breziger Mirko, sreski podnačelnik 6. skupine istega sreza; za sreskega podnačelnika 5. skupine sreza kočevskega dr. Čuš Tina, sreski podnačelnik 6. skupine istega sreza; za sreskega podnačelnika 5. skupine sreza dravograjskega M i 1 a č Ivan, sreski podnačelnik 6. skupine istega sreza; za sreskega podnačelnika 5. skupine sreza Maribor - desni breg dr. Vrečer Ivan, sreski podnačelnik 6. skupine istega sreza; za sreskega podnačelnika 5. skupine sreza kranjskega dr. Zobec Ivan, sekretar 6. skupine istega sreza; za politično upravnega sekretarja 5. skupine sreske izpostave v Škofji Loki L e v i č n i k Franc, sekretar 6. skupine iste izpostave, za sreskega podnačelnika 5. skupine sreza Šmarje pri Jelšah Svetina Anton, višji pristav 6. skupine istega sreza; za politično upravnega sekretarja 5. skupine sreza Maribor -levi breg Vovšek Fran, sekretar 6. skupine istega »reza; za politično upravnega sekretarja 5. skupine sreza Maribor - desni breg dr. Potočnik Mirko, višji pristav 6. skupine istega sreza; za sreskega podnačelnika
6.skupine sreza logaškega Baudek Ivan, višji pristav 7. skupine istega sreza; za sreskega podnačelnika 6. skupine sreza krškega d r. T om š i č Josip, višji pristav 7. skupine istega sreza; za sreskega podnačelnika
6.	skupine sreza slovenjgraškega Eiletz Leopold, višji pristav 7. skupine istega sreza; za politično-uprav-nega sekretarja 6. skupine sreza dolnjelendavskega Počkaj Jakob, višji pristav 7. skupine istega sreza; za politično upravnega sekretarja 6. skupine sreza celjskega F o r č e s i n Ivan, višji pristav 7. skupine istega sreza; za policijskega komisarja 6. skupine predstojništva mestne policije v Mariboru Kos Stanko, policijski
komisar 7. skupine istega predstojništva; za policijskega komisarja 7. skupine obmejne in železniške policije v Mariboru Krajnovič Štefan, policijski komisar
8.	skupine iste policije; za višjega nadzornika policijskih agentov 7. skupine pri upravi policije v Ljubljani Pečenko Silvan, višji nadzornik policijskih agentov
8.	skupine iste uprave; za višjega nadzornika policijske straže 7. skupine pri upravi policije v Ljubljani Gril D ragotin, višji nadzornik policijske straže 8. skupine pri isti upravi.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 25. junija 1931., O. št. 11.861, je bil postavljen za arhivskega uradnika obče državne bolnice v Ljubljani v 10. položajni skupini s plačo Din 475'— mesečno in položajno doklado Din 200’— ter draginjsko doklado Din 1000-— mesečno Saje Josip, ekonomski uradnik banovinske splošne bolnice v Ljubljani v 4. skupini II. kategorije z osnovno plačo 4. stopnje.
številka 155 z dne 11. julija 1931.:
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 28. junija 1931., O. št. 12.214, je bil postavljen za primarnega zdravnika obče državne bolnice v Ljubljani v 6. položajni skupini, s plačo Din 1150 mesečno in položajno doklado Din 650 mesečno d r. Kunst Alojzij, šef zavoda za rentgenologijo banovinske splošne bolnice v Ljubljani v 5. skupini I. kategorije z osnovno plačo 5. stopnje.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 25. junija 1931., O. št. 11.852, je bila postavljena za sekundarnega zdravnika obče državne bolnice v Ljubljani v 8. položajni skupini s plačo Din 730'— mesečno in položajno doklado Din 400-— mesečno dr. Ko 1 a r Marija, sekundarni zdravnik banovinske splošne bolnice v Ljubljani v 8. skupini I. kategorije z osnovno plačo 2. stopnje.
Izvoz sladkovodnih rakov. Gospod minister za poljedelstvo je z odlokom z dne 25. junija 1931., štev. 40.367/3, v soglasju s predsednikom ministrskega sveta z dne 1. julija 1931., štev. 2353, odločil, da se odobri izvoz rakov iz naše države.
Izvoz dovoljujejo kraljevske banske uprave, ki vršijo nad izvozom tudi najstrožjo kontrolo.
Kraljevske banske uprave morajo, kolikor odobravajo izvoz rakov, izvršiti v toliko tudi nasajanje račjih vod.
Štev. 40.367/3. — Ministrstvo za poljedelstvo z dne
7.	julija 1931. v Beogradu.
Dovoljeno uvažanje in razširjanje. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 2. julija 1931., I. št. 20.649, je dovoljeno uvažati v našo državo in v njej razširjati list >Die Stunde«, ki izhaja na Dunaju.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska in zalaga: Tiskarna >Merkur< i Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mijidlek x Ljubljani.