109. Številka.
v sredo B. maja UM.
H. leto.
»Slovenski Narod* velfa pp poaU:
za Avttro-Ogrsko: w Nemčijo:
četo leto skupoj naprej K 40- —
S>1 leta      „        J . 20-—
trt leta  „     . . io-
m mcacc   »      „ , 3*50
celo leto naprej .... K 45-za Ameriko In vse druge dežele: _    celo leto naprej .... K 50'-
Vprasanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka, fjpravntttro (spodaj, dvorišče levo). Enallora ulica at. 5, telefon it 85.
Uhaja mak dan ivečer limail neael|e im praiaUe.
Inserati se računajo po porabljenem prostoru in iicer  1 mm visok, ter
54 mm širok prostor:enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin,, trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin.,  parte in zahvale (enak  prostor)   20 vin.
Pri večjih insereiiah po dogovoru.
Nori naročniki naj pošljejo naročnin > vedno   ^* po nakaznici. ~3M Na samo plsocas naročbe brez poslatve denarja se oe moreno nikakor ozirati. „Narodna tiskarna1' telefon it 89.
celo eto isprej pol leta „
.Slovenski Narod" velja v L]nbl|ani dostavljen na dom ali če se hodi ponj :
K 36-— I četrt leta   „ ...
18-
= 1
na mesec
. 9.-, 3-
Posameina ftevilka velja 20 vinarjev
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it 5 (v L nadstr. levo), telefon it 94
Jugoslovanskemu in
narodu!
JT ' "~ cdlocitve Sei feve vlade poslanska zbornica proti volji njene večine odgođena In ko se pripravljajo dalekosežne ustavne izpremembe preko glav in proti volji udeleženih narodov, sta se zbrala Jugoslovanski klub in Češki Svaz na skupno sejo, da v imenu obeh narodov solidarno podasta to - le izjavo:
Poslanci naroda S. H. S. in Čehov z največjim ogorčenjem Ugovarjajo proti vsem poskusom vlade., da brez sodelovanja naših narodov in proti njim z naredbami izpremeni davno preživelo in od narodov nepriznano ustavo; posebno ugovarjajo, da se sedaj osnujejo od nemških šovinistov izsiljena okrožna glavarstva na Češkem.
Obenem pa protestirajo proti napovedi državnopravnega odeepljenja slovenskih dežel od celokupnega naroda S. H. S. Namen te odcepitve je germanizacija in nemška invazija na Jadransko morje.
Poslanci izražajo svoje ogorčenje nad tem, da se vlada upa to ukreniti v najusodepolnejšem trenotku svetovne vojne in da nam na naše zahteve po samoodločbi, po politični samostojnosti, ki so obenem zahteva vsega civiliziranega in demokratičnega sveta, odgovarja z absolutistično samovoljnostjo, ki ne prinese ne miru, ne možnosti prijateljskega sodelovanja narodov, kakor si ga vsi želimo, temveč bo začetek bojev, kakršnih tu še ni bilo in ki merejo biti dalje segajoči, nego slutijo njih povzročitelji sami.
Zato težko obžalujemo, da se ob času, ko ni kruha m ko ne vemo, kaj bo •Jutri, temu brezprimernemu socijalnemu in gospodarskemu trpljenju dodaja še nova politična, narodnostna in državnopravna krivica in se s tem dviga splošna napetost do višine, da danes posledic niti pregledati ni mogoče.
Obenem dvigamo svoj glas proti temu, da vlada sedaj, ko načela demokratične državljanske enakosti in ljudske samouprave povsod zmagujejo, proti nam postopa s poskusi, ki ne ppmenjaio v resnici ničesar dru<rega, kakor novo utrditev absolutizma in razmnožitev birokratičnega aparata. Na drugi strani pa se vedoma prezirajo vse zahteve naših narodov s tem, da se nam ne da popolna demokratizacija naše uprave.
Z enakim poudarkom protestiramo proti temu, da je v dobi, ko parlamenti vseh resnično demokratičnih držav nepretrgoma odločujejo o usodi svojih narodov, vlada odgodila avstrijski parlament brez pravega vzroka in potrebe na škodo vseh javnih in zlasti prehranjevalnih razmer in da bodo poslanci iznova izgubili parlamentarno tribuno, ki so jo pod pritiskom vojaške diktature pogrešali cela tri leta.
Odgovornost za posledice pada v prvi vrsti na vlado, katera je s tem svojim korakom iznova pokazala pred vsem svetom, da Avstrija ne more nositi imena pravne in ustavne države in da se maloštevilna ter nikomur odgovorna oligarhija in birokracija pod pritiskom in s sodelovanjem enega dela nemško - naći-jonalnih poslancev upa ubiti glas parlamenta, izvoljenega na podlagi splošne volilne pravice.
Vlada so boji, da bi parlament odkrito izjavil pravo voljo v njem zastopanih narodov.
Poslanci S. H. S. in Čehov zato proglašajo:
Naša naroda ne priznavata nikdar in v nobenem slučaju nobenega oktroia, nobene kakršnekoli enostranske upravne odredbe, temveč jih odklanjata z največjim ogorčenjem; odklanjata pa tudi vsako odgovornost za nadaljni razvoj in solidarno vztrajata v boju proti absolutizmu in nadvladi ter v borbi za demokratizacijo, svobodo, za pravico samoodločbe in za svojo politično r?mo-stojnost.
Ne bojimo se nobenega nasilja.
Po
Na Dunaju, dne 7. maja 1918. Frautišek Stanek.
Dr. Anton Kor^'cc.
eldlerjevi vojni napovedi.
Dunaj. 6. maja.
Politični krogi z največjo napetostjo pričakujejo odgovora Čehov in Jugoslovanov na vojno napoved ministrskega predsednika Seidlerja. Jutri dopoldne se sestane Jugoslovanski klub, da se posvetuje o položaju, popoldne pa se vrši skupna seja naših in čeških poslancev, ki bodo najbrž sklenili p o-seben  manifest na češki in jugoslovanski    narod. Razpoloženje med Čehi je skrajno radikalno in danes na Dunaju navzoči češki politiki mi pripovedujejo, da je sprejela češka javnost Seidlerjeve izjave kot nov dokaz nelojalnosti sedanje  dunajske    politike, s katero je vsako razpravljanje o ureditvi narodnostnega vprašanja izguba časa. V Jugoslovanskem klubu je že danes navzočih precej poslancev, ki hladno in mirno razpravljajo o možnostih na daljnega   razvoja   dogodkov. Naši poslanci   so se bali le ene posledice Seidlerjevega govora:   da bi namreč vojna napoved načelnika vlade pri nas mogla vzbuditi   strah in malodušnost. Že prvi odgovori našega časopisja ra so pokazali, da je bila ta bojazen neupravičena in krasno uspeli tabor v Postojni, o katerem so prispela prva poročila v parlament že danes dopoldne, je povrh prepričal vsakogar, da grožnje vlade nikogar več ne plašijo, narobe, da le večajo odpor in krepe trdno voljo našega ljudstva, vztrajati v boju do zmagovitega konca.  Da  bi mogla Seidlerieva ponudba Hrvatom kogarkoli še speljati na led — to misel odklanjajo baš hrvatski   poslanci z največjo odločnostjo. »Ali meni vlada, da smo otroci?« mi je odgovoril hrvatski poslanec na moje tozadevno vprašanje. »Če je bilo treba še kakega dokaza, kako neizmerne važnosti   je za Jugoslavijo baš slovensko ozemlje, Nemci in Seidler   so ga nam   podali s svojo zahtevo, da slovenske dežele jugoslovanski državi ne smejo pripadati. Dobro vedo, da bi bila Velika Hrvatska, kakršno nnm ponujajo,  brez slovenskega ozemlja že v naprej na milost in nemilost izročena   njim in Madžarom. Hrvati in Srbi odgovarjamo Seidlerju nič manj ogorčeno in nič manj odločno nego Slovenci: Nikdar!«
O p e r s e k u c i j a h, ki jih zahtevajo Nemci proti pristašem jugoslovanskega ujedinjenja, sodijo naši politični krogi povsem hladno. O osebnih preganjanjih ne more biti govora. Vlada sama priznava, da je največja mora-lična škoda, ki je zadela monarhijo v vojni, izvirala iz preganjanja in trpinčenja jugoslovanskih ljudi in ve, da bi obnovitev persekucij zadela v prvi in najobčutnejši vrsti državo samo, in njen moraličen ugled,   njeno raz-
merje napram narodom, njene mirovne izglede. Našega naroda bi nove perse-kucije nikakor ne postrašile, temveč bi le še povečale njegovo odporno silo — tudi o tem si je vlada na jasnem, saj ve\ da so baš zatiranja in preganjanja v prvi vrsti pospešila mogočni razmah jugoslovanske misli. Vlada pa si tudi v splošnem političnem oziru ne bo upala preveč napeti strun. Morda bo cenzura nekoliko ostrejša, pozornost na shodih strožja — toda že postojnski shod je pokazal, da si vlada ne upa zatreti našega zakonitega gibanja — že zato ne, ker ve, da se bo z Jugoslovani in Čehi vendar-Ie morala pogajati o obnovitvi parlamentarnega dela.
Po prvem navdušenju, ki je navdalo Nemce, ko so zaslišali Seidlerjeve obljube, je nastopila v nemških krogih nekaka reakcija. Oglašajo se treznejši glasovi, ki stavljajo nemškim politikom jako neprijetna vprašanja. Predvsem pravijo treznejši nemški politiki, da so slišali od Seidlerja zaenkrat le b e -s e d e in da dejanj še ni. Sedaj je tudi znano, da je Seidler govoril le na lastno pest in da je nemška večina ministrskega sveta njegove nazore sicer odobrila, vendar pa da konkretnih sklepov še ^n i storila, ne glede okrožij na češkem, ne glede navtične šole v Trstu. V samem ministrskem svetu so se pojavila v tem pogledu ostra nasprotstva in ko je minister Žoiger v znak protesta v petkovi seji izjavil, da se take politike ne more udeleževati, je bilo jasno, da stvar ne bo šla naprej, dokler o njej ne odloči cesar. Z nervozno napetostjo pričakujejo Nemci rešitve Žolgerjeve demisije, ki bo v mnogem oziru pomenila tudi odločitev krone, v češkem vprašanju. Vprašanje ustanovitve nemške navtične šole v Trstu pa je, kakor se zdi, sploh stopilo nekoliko v ozadje. Kje tiči vzrok, še ni prav jasno.
Vlada sama od dne do dne bolj spoznava, na kako nesrečno in pogu-bonosno pot so jo spravili Nemci. Vitez Seidler je sam dejal, da postaja položaj vedno kritičnejši, videl pa ni, da je njegov nastop proti parlamentu nevarnosti te krize podesetoril. Brez parlamenta, ki tvori v tako silno resnih časih edini ventil za vse one pojave, ki se odigravajo med ljudstvom, se izla-ga država največjim nevarnostim, na katere ministri niti misliti ne upajo, ne da bi se jim ježili lasje na glavi. Seidler pravi sedaj, da se bo s strankami pogajal za obnovitev parlamentarnega dela — potem, ko je v petek razdrl zadnie mostove k Čehom In Jugoslovanom! Odmev, ki ga je vzbudila odgo-ditev parlamenta v nemških delavskih krogih, kaže vladi, da je demokratični del nemškega ljudstva tudi že do grla sit vsenemške politike in da si ne da razstreliti parlamenta ne od nemških radikalnih strank, ne od gospodov ministrov. Nemški delavci obljubljajo, da bodo vladi prav temeljito posvetili. V teh okoliščinah je pač gotovo, da go-
spod Seidler svojega petkovega govora ne bo dolgo preživel . . .
Položaj je torej zaenkrat povsem nejasen. Naši poslanci z zanimanjem opazujejo, kako se igrajo ministri in nemški politiki z največjimi interesi države. Pomagati ne morejo, kajti vlada je vse storila, da jih nauči misliti edinole na interese lastnega naroda. Zastopniki našega ljudstva odklanjajo vsako odgovornost za posledice dogodkov preteklega tedna.
Dve zgodovinski seji.
Dunaj, 7. maja.
Jugoslovanski klub je imel danes, dne 7. maja plenarno sejo, da se posvetuje o političnem položaju, ki je nastal vsled Seidlerjeve izjave in od-goditve parlamenta ter da skupno s Češkim svazom pove narodu In državnim faktorjem, kako sodijo Jugoslovani in Čehi o politiki, kateri se je zapisala Seidlerjeva vlada.
V Jugoslovanskem klubu je bilo že danes dopoldne zelo živahno. Na poziv načelnika kluba dr. Korošca so se odzvali poslanci v velikem številu. Prišli so z doma s trdno in odločno voljo in vsak je vedel povedati, da narod noče. da bi poslanci odnehali v svojem pravičnem boju le za las.
Ob 10. dopoldne se je pričela plenarna seja Jugoslovanskega kluba ob/' vzvišenem razpoloženju. Saj so že; privatni razgovori pokazali, da so poslanci popolnoma edini ln da je njltf volja enotna. Pokazalo se je, da vlada med zastopstvom našega ljudstva nad vse razveseljivo navdušenje, odločna in globoka vera v nezlomljivo narodno voljo in v zmago naše svete stvari.
Debata o seji je bila silno živahna. Tri važna dejstva moramo predvsem konstatirati.
Prvič, da so hrvatski ln srbski po« slanci takoj začetkom seje z naJodlocV nejšimi besedami zavrnili po* skus, zanesti med Slovence in  ostale  Jugoslovane spor.
Srbski poslanec dr. Vuk o 116 je izjavil, da stoje Srbi zvesto na strani ostalih Jugoslovanov tudi do zadnje kaplje krvi.
Hrvatska poslanca Čin grij a' in Prodan sta konstatirala, d a g a ni nobenega poštenega Jugoslovana, ki bi bil voljan, pustiti Nemcem le košček slovanskega ozemlja.
Drugo važno dejstvo Je to, da so se v debati pojavila silno radi* kalna naziranja glede nadaljnje taktike Jugoslovanskega kluba ln da ni manj* kalo glasov, ki so zahtevali, da narodno zastopstvo in ljudstvo odgovori na provokacije vlade z najostreje Širni represalijami.
Tretje vele važno dejstvo }e, d a* je Jugoslovanski klub izvolil  poseben   odsek,  ki bo
LISTEK.
Češko Narodno gledališče (tivadlo) in Slovenci.
(Dr. fr. Uešlč.) I.
Ko se je pred 50 leti polagal temeljni kamen češkega Narodnega di-vadla, je praški dopisnik »Slovenskega Naroda« (16. aprila 1868) opisal začetke gledališke umetnosti pri Čehih. Kolikor vemo, pravi dopisnik, se je v Pragi igralo prvič češki leta 1740. Toda zmanjkalo je igralcev in iger in publika se je morala zadovoljevati z marijonet-nimi predstavami. Leta 1771 so nemški igralci igrali češki, da bi imeli boljše dohodke. V jezuitskih šolah se je do one dobe igralo tudi Češki in latinski, a jezuitski red je bil takrat ukinjen. Leta 1785. pa je gledališki ravnatelj Ceh Bulla sestavil češko igralsko družbo ter imel lepe uspehe. Na Konjskem trgu (današnjem Vaclavskem namesti) je stalo leseno »patriotsko gledališče« (cesar Jožef sam je dovolil to ime), imenovano Bouda, in tu se je igralo češki in nemški (češki o praznikih in četrtkih), a tudi to gledališče je prenehalo ln
zopet so bili Čehi zdaj pa zdaj le gostje v nemškem gledališču takratnih deželnih »stanov« ali pa so si pomagali z diletanti. Samostalno gledališče za češke igre se je postavilo leta 18-12 v Ružcvi ulici — s tem pa že prihajamo v dobo, ko slovanski preporod dobiva jasnejše in politično lice. Po burji leta 1848. so Čehi, kakor mi drugi Slovani, začeli intenzivno zbirati svoje sile ter so leta 1850. osnovali »Zbor za napravo češkega gledališča«. O Novem letu 1851/52 so poslali tudi na Slovensko poziv za dobrovoljne prispevke v to svr-ho. Slovenci smo takrat v Bleisveisovih »Novicah« imeli edini časnik. Češki poziv je bil na Slovensko poslan preko uredništva »Novic« ter je razglašal, da na Slovenskem živi mnogo Čehov, da pa bodo tudi Slovenci radi prispevali, ker jim more biti le v korist, če uspeva češko gledališče, če se na njem igrajo dobre igre, ki se morejo potem prevesti na slovenski jezik in igrati tudi na Slovenskem. Bleiweis je rad uvaže val to zadnjo točko, češ, tisti dve igri, ki sta v Ljubljani in tudi v Celju do onih dob najbolj ugajali, sta bili prevedni iz če-ščine, namreč: »Dobro jutro« in »Tat v mlinu« ali »Slovenec in Nemec«1). Prispevki naj bi se pošiljali ali naravnost v Prago ali pa nadinženirju J. Snirehu v Sežani ali pa uredništvu »Novic«. Ko-
*) Menda Drevod vesele igre Jana N. Stepanka »Cech a Nern^c* (1816).
liko se je na Slovenskem nabraIo, ne vem; še istega leta meseca septembra poročajo »Novice«, da je za češko narodno gledališče podpisanih 91.500 ti. Slovenski pisatelj Cegnar, ki je za »Novice« pisal slovansko bibliografijo, je v njej beležil češko »Gledališko Biblioteko«, poročal o Klicperi in Tylu ter o predstavah čeških igralcev na Dunaju. Dve leti pozneje (1854) čitamo v »Novicah«, da je odbor za stavbo češkega narodnega gledališča podaljšal rok za vlaganje njegovih »obrisov«. Gledališče se je postavilo šele leta 1862. kot »Začasno gledališče« na Frančevem bregu ter se je otvorilo 18. novembra s Halko-vo igro »Kralj Vukašin«. Igralo se je izza leta 1863. v njem vsak dan, ob nedeljah in praznikih pa dvakrat. Eno leto prej (junija 1861) se je v Pragi prvič čula javno in slovesno slovenska beseda. Umrl je veliki Šafarik in slovenski poslanec L. Toman ter Val. Zamik sta se pridružila Cehom Palackemn. Rie-gerju in drugim ter se z Dunaja peljala v Prago na njegov pogreb. Čehi so slavili Tomana in on je z nekega balkona javno izpregovoril Pragi. Bila sta s Palackim in Riegerjem tudi v gledališču (pri operi »Trovatore«). »Ko le vstopil Toman v ložo, se je vse dvljrnilo in Slava! mu je donela nasproti«, pravijo »Novice«. .
Toda gledališče, postavljeno 1862, je bilo premajhno; obsegalo je le 130C oseb, kar je bilo za Prago »prtpohlev-
no«. Nemško gledališče je zato vabilo tudi Čehe k sebi. V nemško gledališče so hodili »vsi židje, uradniki, plemstvo«, pa tudi drugi. Bilo je treba nove zgradbe, ki bi kazala zmago Češkega naroda nad nemškim življem. Izza leta 1565. je zbiral češki narod pod geslom »Narod sebi«, da bi se postavil tak viden simbol svoje moči. In leta 1868. se mu je mogel položiti temeljni kamen.
Z zgodovinski posvečenih čeških krajev so se dovažali začetkom maia 1S68 temeljni kameni za novo stavbo. Prvi je prišel z Moravske, od svete gore Radhošta( v severovzhodni Moravski, na meji Slezije in slovaške zemlje na Ogrskem); drugi izpod gore Ripa severozapadno od Prage, kjer se je po pripovedki ustavil praotec naroda, Čeh, ko je prišel v deželo, in obenem z njim balvan z vrhov Žižkova — bil je 60 centov težak in iz tako trde skale, da ga ni bilo mogoče obtesati, simbol Češke sile in nezlomnosti. in vzet na mestu, kjer so bili Husiti najhujše, zmagovite boje —; četrti Je bil kamen iz bajne gore Blanika (sredi vzhodne Češke, vzhodno od Tabora in Benešova), kjer spijo matjaževski junaki, ki bodo v težkih časih osvobodili narod. Bili so pa kameni pripeljani tudi iz Husove ožje domovine itd.
• In za dan 16. maja se je uprav valilo češkega naroda v zlato matičko Prago — cenilo se je ljudi na 250.000 •*» da bodo deležni svečanobti, ko se bo
temelj poiagal »pravemu narodnemu domu, narodni šoli in trdnjavi ter ognjišču narodnih svetinj.« Prišli so pa tudi zastopniki ostalih slovanskih narodov, več Rusov, lužiški Srbi in Jugoslovani: iz Belgrada srbski literat J. Kujundžič, iz Novega Sada srbski publicist Emil Čakra, pesnik dr. Jovan Subotić ter Kostić ln GerŠic* za Matico Srbsko, iz Zagreba politik Mrazović in Slovenec dr. Kopač, a Slovence je zastopal dr. Josip Vošnjak. Zbranih pa je bik) v Pragi baje tudi sedem regimentov in dva eskadrona huzarjev.
Slavnostni govor je ob polaganju temeljnega kamena govoril dr. Karel Sladkovskv, mož, ki je bil leta 1848. med prvimi, ki so se udeležili praške bune in bil zato obsojen na osem let ječe, a prvi je za kladivo prijel veliki »oče Češkega naroda«, zgodovinar Paladc^, za njim takratni politični voditelj češki Rieger, župan dr. Klaud^, zastopnik dramatike Josip Kol&r itd. Palack^ je govoril: »V imenu ljudstva Češke in Moravske, ki sta edini in nerazdeljivl, Bog blagoslovi delo tega svetišča, * katerem naj se češkemu narodu prikazuje vsaka nravna istina in krasota.« Pri svečani pogostitvi slovanskih gostov, kjer je na prvem mestu sedel dr. Palacky, na njegovi levi grof Clarrt-Martihic (oče lanskega ministrskega predsednika), na desnici pa grof Harrach, je izpregovoril tudi dr. Vošnjak ter napil »prvemu bojevniku sto«
16
*
Organiziral enoten odpor proti vsem sovražnim nakanam.
Potek seje.
Seja Jugoslovanskega kluba je potekla tako - le:
Najprej je poročal načelnik kluba dr. Korošec o splošnem političnem položaju.
K debati o izjavah ministrskega J?redsednika viteza Seidlerja so se oglasili predvsem vsi dalmatinski poslanci, ki so ogorčeno poudarjali, da skuša vlada slovensko ozemlje odrezati od ostalega jugoslovanskega ozemlja ter žrtvovati nem-p tvu.
Dr. V u k o t i ć je v imenu srbskih poslancev naglašal, da hočejo Srbi stati Slovencem na strani do zadnje Jcaplje krvL
Poslanec dr. Č i n g r i j a je kon-štatiral, da je vitez Seidler proglasil vsenemški program »od Belta do Adri-je« za vladni program ter da je tako nemško vprašanje postavil Celo nad vprašanje te države.
Poslanec Prodan je kar naj-odločnejše odklonil vsako ne nilsko vmešavanje v jadransko .vprašanje ter poudarjal, da se Nemci skušajo polastiti našega ozemlja, da na ta način uresničijo svoje imperij alistične težnje.
Vsi govorniki, zlasti tudi dr. T r e-jB i ć in D u 1 i b i č, so se ostro izrazili proti ustanovitvi nemške navtiČne šole v Trstu, kar jje provokacija vsega Jugo-Slovanstva. Nemci hočejo z nemško navtično šolo vzeti Jugoslovanom zadnjo možnost zaslužka na morju.
O nameravani razdelitvi v okrožja na češkem je poročal poslanec dr. B en kovic, ki je izvajal, da bi morala vlada predvsem uvesti okrožja na južnem Štajerskem, kjer je to mnogo nujnejše, ker so Nemci v nacijonalnem oziru popolnoma saturi-irani. Pristranost vlade v prid enemu samemu narodu pa kaže, da je cela vladna akcija le sovražnost proti Slovanom.
Daljša debata se je razvila nato o persekucijah, katere je napovedal vitez Seidler na jugu monarhije. Tozadevno je bila stavljena cela vrsta predlogov, kako naj se bore Jugoslovani v ozkem združenju s Čehi proti vladni akciji.
Poslanec Gostinčar je predlagal, da naj se izsili od vlade razpust parlamenta in razpis novih volitev.
Poslanec J are je razpravljal o .vprašanju, ali ne bi kazalo, da se opozicija ne udeleži nobene seje parlamenta več, oziroma da odlože poslanci opozicije mandate.
Poslanec dr. Vrstovšek je pre-fcresoval vprašanje pasivne resistence "ter je na podlagi podrobnih poročil konštatiral, da so Nemci pričeli biti provokantni na jugu šele posebno potem, ko sta jih nahujskala grof Czer-nin in vitez Seidler.
Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je izvajal: Čuditi se moramo, da uradniška vlada, za katero nosi odgovornost v zadnji meri vendarle krona, izvršuje akte narodne nasilnosti, za katere bi se ne upala prevzeti odgovornosti niti parlamentarična nemško - nacijonalna vlada.
Nadalje je poudarjal dr. Korošec med živahnim pritrjevanjem, da si je dal Seidler svoje izjave proti Slovencem očividno diktirati od neodgovorne strani. Vitez Seidler je s tem pokazal svoj očitni diletantizem v razumevanju evropskega vprašanja, pod katero spada v prvi vrsti tudi jugoslovansko vprašanje. Žal, odločajo v Avstriji o najvažnejših zadevah vedno le ljudje, ki ne razumejo ničesar.
^Končno je reasumiral uspeh debate ter naglašal:
Klub je enodušno naziranja, da je 'treba vsiljeni nam boj sprejeti ter z vsemi sredstvi izbojevati. Mi smo skozinskoz demokratična parlamentar-
na skupina ter zastopamo ljudstvo, Id strašno trpi. Težko pa je bojevati obrambni boj na življenje in smrt v času, ko bi radi posvečali svoje delo kontroli državnega gospodarstva in državne uprave, boju proti škodljivcem našega kmeta, naporom, da se odpuste starejši rezervisti, da se človeško ravna z vojaki in delavci. Toda, ne bojimo se nikogar. V trdni zavesti sodelovanja s Čehi sprejemamo ta boj in ga bomo zmagovito dobojevali.
Končno je bil izvoljen odsek 7 članov, ki bo pripravljal bojno in obrambno akcijo v parlamentu in domovini roko v roki s Češkim svazom. V ta odsek so bili izvoljeni poslanci: dr. Korošec, dr. R a v n i h a r, dr. Vukotič, dr. Benkovič, T r e -sič, Gostinčar in Demšar.
Skupna seja s Češkim svazom.
Ob 5. popoldne se je vršila skupna seja Jugoslovanskega kluba s Češkim svazom. V predsedstvu sta se menjala poslanca dr. Korošec in Stančk.
Razpredla se je živahna debata o političnem položaju.
Poslanca dr. Benkovič in Tuša r sta poročala o razdelitvi Češke v okrožja.
Poslanci Tresič, Klofač, Buk vaj so govorili o jugoslovanskem vprašanju.
Poslanca Čingrija in Franta sta poročala o navtični šoli v Trstu.
Končno sta govorila poslanca dr. Ravnihar in Haberman o taktičnih vprašanjih in nazadnje je poslanec Soukup predložil proklamacijo na češki in jugoslovanski narod, ki je bila soglasno odobrena.
Sklenjeno je bilo nadalje, da se bosta »Česky svaz« in »Jugoslovanski klub« kar najostreje in najodločneje borila proti vladi.
V svrho, da se pripravi obrambna akcija, je bil izvoljen skupen odsek, v katerem so poslanci: Soukup, dr. Korošec, dr. Pogačnik, dr. Tresič, Stančk, Za-hradnik  in Hruban.
Proklamacijo, sklenjeno na jugoslovanski in češki narod, prinašamo na uvodnem mestu.
★
Dunaj, 7. maja. Politična situacija je še popolnoma nerazjašnjena. Z nemške strani se zagotavlja, da se vrše sedaj v ministrstvu važne priprave za izvršitev naredbe, s katero se na Češkem uvajajo okrožja in da bodo te priprave končane prihodnji teden. Na Dunaj je dospel praški namestnik grof C o u -denhove. Z druge strani se zatrjuje, da še ni prav nič odločenega in goto-tovega. Minister Silva - Tarouca je bil poklican k cesarju v avdijenco ter se pripisuje tej avdijenci, ki se bo vršila najbrže jutri dopoldne, velik pomen. V političnih krogih se zatrjuje, da je tudi minister Zolger poklican k cesarju v avdijenco, da razloži cesarju svoje nazore o položaju. Veliko pozornost vzbuja dejstvo, da nastopa tudi v poljskih krogih vedno ostrejše opozicijonalno mišljenje. V Poljskem klubu je bil danes ob mnogobrojni udeležbi stavljen od poslanca Loe\vensteina predlog, ki izreka zahtevo, da naj Poljaki ostro nastopijo proti Seidlerjevi vladi. O predlogu bo klub sklepal jutri. Danes je bila v Poljskem klubu sprejeta resolucija, ki se v sila ostrih besedah izreka proti politiki bivšega zunanjega ministra grofa Czernina.
Dunaj, 7. maja. Nemško - nacijonalna zveza državnega zbora je imela včeraj peturno posvetovanje.  Poroča se,  da je zveza sklenila, ! podpirati Seidlerjevo vlado, ako ures-I niči svoj   namen o ureditvi razmer v • Avstriji. Tudi Poljski k 1 u b je imel I sejo, ali svojih posvetovanj ni dokončal. Vsi govorniki so poudarjali, da bodo varovali interese Galicije proti vsakemu nasilnemu, nezakonitemu napadu. Zlasti se je poudarjala nerazdelji-vost Galicije.
Praga, 7. maja.   V včerajšnji seji kolegija mestnih svetnikov so sklenili ; izjavo proti ustavni reviziji po Seidler-
vanske ideje, češko-slovanskemu narodu in njegovim slavnim voditeljem«.
Slovenci so pa tudi doma spremljali veliko češko slavje. Med 400 telegrami, ki so pozdravljali praško svečanost, jih je bilo tudi nekaj slovenskih in sicer 3 iz Maribora, 1 iz Celja, 1 iz Ptuja, 1 iz Ljubljane, 1 iz Gorice, 1 iz Novega mesta, 1 iz Trsta- Posebno ugodno se je v Pragi dojmil telegram ptujski, poslan ;Riegerju: »Bratje Čehi! Vi ste nam vedno vodilna zvezda v vednostih, umetnostih, časopisju in politiki. Vi ste zgled nepremagljivega značaja Havličkovega. Slava narodu ravnopravnosti, ki se je rodila s Husom in Zižko. Slava slovanski vzajemnosti! Ne vdaimo se!«
Češko slavie pa se je praznovalo na slovanskem Jugu tudi s posebnimi prireditvami. Mariborska čitalnica je dne 16. maja priredila Besedo, ki so se je udeležili zlasti tudi tam bivajoči Čehi. ■Govoril je predsednik dr. P. (pač: Pre-log), profesor Š. (prof. Šuman) dv-.krat, kličoč: Slava! Palackemu in slovanski bodočnosti dalje prof. M. (prof. Majci-ger) in pr. V. V imenu Čehov je govoril Jedi (3). Slavnost se je vršila tudi v celjski Čitalnici, kjer je predsednik naglašal   vzajemnost češke in slovenske umetnosti, neki mlad Čeh pa je v po-.sebno gladkem govoru očrtal češko zgodovino in vzpodbujal prisotno slovensko mladež k delu, da bi tudi Slovenci mogli kmalu obhajati tak praznik. — Tudi Čitalnica v Trstu je dne 16. maja priredila Besedo, da bi se i Tržačani »veselili z veselečimi se brati«. Češko *!avr> so slavili nadalje v Beigradu. Ča-
kali so celo na kneza, »ki je obljubil, da počasti Besedo, a je odpovedal svoj prihod radi bolezni«. Govoril je Čeh Mais-ner, profesor na vojni akademiji, ter primerjal Kosovo in Belo Goro, kjer je padlo Dušanovo carstvo in češka svoboda. Srbski je govoril Dragotin Tu-minski, a petje je vodil Slovenec Davorin Jenko.
Ljubljana takrat še nI bila vzor Slovenstva. Živela je še v Bleiweisovih vodah in preživljala baš v dneh praških svečanosti politično krizo: pri volitvah v mestni svet so Slovenci propadli. PrednjaČil je vsekakor Maribor, ki je živel še od svojih krepkih ilirskih tradicij. Saj je baš v Mariboru malo prej začel izhajati »Slovenski Narod«, ki je praškim dogodkom posvečal mnogo pozornosti, ki pa so ga tudi iz Prage pozdravljali kot novega sobojevnika. »Vriskamo veselja, videč, da v boju proti »nazidtlačiteljii nismo sami — minister Benot je baje rekel, da treba Slovane ob zid pritisniti — radujmo se, da nov neustrašen borilec potegne meč za obrambo pravic, za osvobojenje potlačenih narodov slovanskih, med katerimi so si Čehi in Slovenci v trpljenju najpodobnejši«.1) Tem vneteje so mogli Čehi pozdravljati novi radikalni slovenski list, ker se je oficijelna ljubljanska slovenska politika baš takrat močno oddaljila od češke. Slovenski poslanci, zlasti dr. Toman, so glasovali z a dualizem, dočim Čehi sploh niso niti prišli v dr-
l) Dopis iz Prage v »Slov. Narodu«
je vem načrtu in so protestirali proti
temu, da bi z ustanovitvijo 13 okrožij nastalo 13 novih kronovin in da bi bila Praga z izločitvijo okolice najmanjša kronovin a.
Praga, 7. maja. Prezidi jalni odbor nemške napredne stranke zahteva v svoji izjavi narodno obmejitev sodnih in političnih okrajev s polnim varstvom nemških manjšin in narodne okrožne zastope na strani okrožnih glavarstev in istotako sankcijo deželnih oblasti v narodnem smislu. Nadalje se zavaruje proti vsakemu razzakonjenju Nemcev v Pragi.
Mina misel slov Asa
naroda.
Slovenski narod je prišel v svoja sedanja bivališča kot mlad nezavesten narod, ki ga je družila ena govorica, en jezik. Prišel je sem ob času, ko so se gibali narodi vse Evrope, in si je tu i2bral svoja bivališča. Nimamo niti ust-menih, niti pisanih poročil, zakaj ravno tu. Edino eno bi sklepali iz spominov tedanje dobe — da se je kmalu zavedel svoje nevarnosti. Zašel je v kraje pred pragom Italije, ki je bila cilj njegovih severnih in vzhodnih sosedov in pot je šla preko njegovih novih bivališč. K sreči se je v tej dobi preseljevanje narodov že pomirilo in Evropa je začenjala dobivati svojo stalno obliko. Toda bojev še ni bilo konec in narodu je pretila nevarnost od severa in juga. Naravne razmere, gorski grebeni in redka naselievalnost pa so preprečevale večjo skupnost in enotno obrambo. V tem položaju narod ni mogel upati na nikogar, raz-ven na pravico. Zato se mi zdi važna formula, v kateri je prisegal deželni knez na Gosposvetskem p o 1 j u, da bo s o d i 1 p o p r a v i c i. To je bila temeljna podlaga našega pravnega življenja. Organizacija naroda po županih je onemogočila večjo državno tvorbo, a bila je zelo primerna za alpske doline: toda za skupno obrambo je mogla postati nevarna. Ako bi bil narod imel Časa dovolj, da bi se bil kulturno razvil, bi bila iz tega vzrastla lahko dobra enotna državna tvorba. Toda tujci so padli na nas prej, predno smo se mogli dobro organizirati in tako je propadal kos za kosom. Zupanov ni bilo več, zavladali so nam tuji grajščaki na gradovih. Valpet je delil z bičem pravico. Na Gosposvetskem polju ni prisegal več deželni knez. Narod je propadal brez moči.
Tu je prišla reformacija in v nji zaslišimo dvoje glasov, ki nam kažejo nekak spomin preteklosti. To je »stara pravda« in »uboga gmajna«.
Kaj je pomenila kmetu »stara pravda«? Pravda pomeni v slovanskih jezikih »resnico«. Pri nas je imela pomen »pravice«. (Danes se rabi v pomenu proces = tožba.) In zakai »stara«? Ali se nam ne zdi, da je moral narod nositi s seboj staro tradicijo svobode pravice? »Stara pravda«, ki jo je zahteval narod, je pomenila torej ono svobodo, ki jo je imel narod, predno so se v njem naselili tuji gospodarji. In če so klicali: »Le vkup, le vkup, uboga gmajna,« je to dokaz, da je bila »občina« = (gmajna) njih naravna prvotna organizacija, ki je sedaj imela izbojevati svoje stare pravice.
Pod reformacijo mislimo dobo 1550—1600. To je junaška doba našega naroda: valovanje Evrope vzbudi pri nas novo življenje: leta 1550. izide prva slovenska knjiga, ustanavljajo se ljudske šole in višja šola v Ljubljani. Versko življenje se poglobi — evangeljska resnica se hoče uveljaviti v življenju — narodni jezik dobi pravico v cerkvi. Reformatorji so možje velikega dela, resne volje, versko globoko prepričani ljudje: njih kulturno delo — delo nekoliko mož — doseže v pol stoletja velik obseg. Njih boj pomeni boj za resnico in pravico. Za resnico v veri, za pravico v življenju. Njih vpliv seže na najvišja mesta; celo tuie plemstvo se
žavni zbor. Spričo tega se ni čuditi, da leta 1868. Tomana ni bilo v Pragi in da je dr. Vošnjak prav za prav zastopal le štajerske Slovence.2)
Umevno je spričo tega, da je v svojem praškem govoru naglašal le splošno slovansko misel in risal ogroženi položaj Slovencev, da pa konkretnejših misli ni podal.
Tako je bil položen temeljni kamen Narodnemu Divadlu« in začel je češki narod zidati svoj »dom«. »Selske občine so prehitevale druga drugo, katera bo več darovala..., nekatere so ponudile toliko in toliko voz, druge dnevno delo, ena je dala apno, druga les in kamen, češke kmetice so pritekle s platnom, preprosti delavec je položil svoj delež na oltar domovine in kdor tega ni premogel, je prijel z žilavo roko za delo, samo da se dvigne hram...«3)
Dne 11. junija 1881 se je v novem češkem gledališču moglo prvič igrati, a že 12. avgusta istega leta je požar uničil stavbo. Narod pa je v neprimerni požrtvovalnosti v dveh letih postavil nov hram umetnosti, današnje »Narodni divadlo«, ki je bilo otvorjeno 18. novembra 1883. In v tem Divadlu vrši dandanes kot glavni faktor svojo veliko vlogo pisatelj Jaroslav K vapi I.
*) »Novice« z dne 20. maja 1868. Prim. tudi polemiko »Novic« z »Nar. Po-krokom« (ozir. s »Slov. Nar.«) v »Novicah« z dne 1. julija 1868.
*) Poročilo v »Slov- Narodu« z dne
nuua 1868,
približuje slovenski narodni stvari. Iz vrst plemstva pride prvi slovenski mecen in prvi politični bojevniki za samostojnost slovenskih dežel. Seveda v boju za »staro pravdo« to plemstvo ni moglo iti skupno z narodom, ker je narod zahteval svobodo, gradovi pa bi bili brez kmetov propadli. Toda pri tem ne smemo pozabiti, kaj so nam bili junaki iz rodu Lenko viče v, Turjačanov, Ravbarjev, itd., ki so na meji branili deželo pred Turki in so v Gradcu branili naše versko-politične pravice pred nasilnim katoliškim centralizmom. Ko bo napisana prava povest teh časov, bo tudi v tem oziru marsikaj bolj jasno: Za naše vprašanje je pred vsem važno to, kar smo rekli zgorai: v tej dobi se vzbudi slovenski duh, v z r a -ste misel skupnosti in iz naroda se zasliši glas: »Stara pravda« in klic: »Le vkup, le vkup uboga gmajna!« Torej: ona vodilna misel, ki jo je imel narod v svojih prvih začetkih pravnega življenja: pravica, svoboda in narodna organizacija.
Pri tem pa opazimo tudi prvo zvezo z jugom, z onimi brati, ki je narod na nje mislil gotovo tudi v časih svojega najtežjega robstva: jugoslovanska edinost se pokaže na vseh treh poljih: naši in hrvatski reformatorji tvori i o skupno knjigo, skupno književnost in skušajo spopolniti jezik — naši in hrvatski plemiči se bijejo proti Turkom in Nemcem v vojni granici in skupno branijo svoje in naše verstvo in politično s v obodo v G r a d c u (1572) — naši in hrvatski kmetje se skupno bore za svojo »staro pravdo«. To je značilna poteza te dobe Ker pa se vse tri bojne smeri niso strnile v eno, ampak so šle deloma druga proti drugi, so propadli kmetje, za njimi reformatorji in ko-nečno plemstvo. Tako je izzvenel boj za staro pravdo, podvzet v najtežji dobi notranjih in zunanjih bojev. Dokazal je zmožnost našega življenja in je prinesel narodu njegov stari program, ki ga je čutil iz spominov preteklosti. Ali ne čutimo v tej stari pravdi vodilne m i s 1 i? Ko je ta misel padla, je padel tudi narod in 200 let se ni predramil. Komaj v spominu je ponavljal boje svojih dedov.
Prišla je »Ilirija« ne po volji naroda, proti njegovi nezavedni volji, kot delo velikega vojskovodje. Nismo bili pripravljeni nanjo. Vsled težkih razmer kontribucije, rekvizicije in tujega duha ni mogla pridobiti naroda zase, ampak »stara pravda« se je oživila tudi v tej dobi in francoska vlada je morala nastopiti proti kmetom, ki niso hoteli izpolnjevati svojih »dolžnosti« do gradov. Po dolgem spanju se narod ni mogel zavesti, kaj pomenijo dogodki okoli njega. Čutil je tujce in jih je sovražil, a sam ni vedel, kje bi iskal »svoje stare pravde«. Njegovi najboljši sinovi so to vedeli. Vod ni k je tiskal »Novice«, Izdajal je knjige, pel je »Ilirijo oživljeno«. Zopet smo se začutili na živih t teta — avodilnemisliniso imeli. Šele po propadu Ilirije — je začel rasti i 1 i r i z e m, ki je imel pripravljati nov dan Vstajenja. Velike iz-premembe potrebujejo velikih časov in izvrše jih samo narodi, ki so pripravljeni. 11 i r i z e m je bil prva tiha pomlad, ki je sijala na našem jugu po dolgi zimi, v njem smo pričakovali nekaj novega... Prišlo je veliko novo leto 1848. In kaj sedaj? Kje so bojevniki stare pravde? Nekaj kmetov se je zagnalo na grajščine in so tu in tam napravili nekai škode. Tam je narod videl svoje tlačitelje, tam mu jih je kazala zgodovina. Res, bili so tam. Toda ti so bili že na koncu svojega življenja. Čas sam jih je odpravil. Nasprotniki naroda pa so se preselili z gradov v urade in v mesta. »Stara pravda« v navadnem pomenu besede, kakor jo Je razumel kmet, namreč osvobojenje od gradov, je bila izbojevana, ni pa bila izbojevana v onem prvotnem pomenu besede, kakor jo je imel naš narod od prvih začetkov, n a m -re č ona državna stara pravda,
Izza leta 1885. so se oglašali glasovi, naj bi se ustanovilo v posebne namene še drugo gledališče v Pragi. To drugo gledališče naj bi mlade avtorje uvajalo v javnost in naj bi vzdrževalo stike s tujo moderno umetnostjo. Nekoliko let je temu namenu služila »Intimna svobodna pozornica« (1306—1899). Ne baš radi takih tedenc se je leta 1908. ustanovilo »Mestno gledališče Kralj. Vinogradov«.
Istodobno z velikim razmahom zanimanja za gledališko umetnost pri Čehih se pojavljajo dramatska stremljenja tudi pri Slovencih. Leta 1867. se ustanovi v Ljubljani »Dramatično društvo« ter prične izdajti »Slovensko Talijo« in prvi dve igri. ki izideta v niej, sta prevoda iz češčine, in sicer Šamberkova veseloigra »Ultra« in Klicperova gluma »Na mostu«. In dne 3. maja je v Ajdovščini v Čitalnici dr. Lavrič govoril »o koristi gledaliških iger«.
Koliko je pri tem pokretu sodeloval zgled Zagreba, kjer so izza šestdesetih let imeli urejeno kazalište, o tem ne bom tu razpravljal. Ne dvomim pa, da je soodločevala Praga. 2e leta 1862. je povdarjal dopisnik iz Prage (»L. M. G.«) v »Novicah« (z dne 26. marca), poročajoč o prispevkih za češko narodno gledališče in o sklepu dotičnega odbora, da se je lotiti zidanja: »Dobro bi bilo, da bi se tudi v naših slovenskih mestih, posebno pa v Ljubljani, stvar zastran gledišča sprožila, ker brez tega neobhodnega sredstva za visokejšo društveno uljudnost in omiko ne bomo mogli doi£Q ostati.«
ki )e bila naša last za časa n a -
š i h vojvod, v dobi naše državne narodne svobode, ko je knez moral v narodnem jeziku obljubiti narodu na Gosposvetskem polju, da bo vladal in sodil po pravici. Seveda grajščakovo pest je čutil kmet vsak dan na svojem hrbtu, zato si je »staro pravdo« le prerad razlagal le v svojem zmislu: pozabil je pri tem na svojo višjo staro pravdo — na svojo   državno samostojnost. Ni Čuda! Dvestolet spanja in potem počasno prebujanje brez velikih dogodkov, v tem se pozabi in po-izgubi marsikaj. Zato leta 1848. pravzaprav nismo vedeli, kaj bi zahtevali. Tekom let se je izgubila naša vodilna misel.   Tako smo mirno dopustili, da je namesto spopolnjene Ilirije, ki je do leta 1848. še ostala v upravi, nastopila razdelitev na kronovine, t j. na dežele in razsekali so nas z dunajskim državnim nožem na pet provi n c i j. Sedaj, narod, glej in išči svoj skupni program. Zato je bilo tako težko našim prvim bojevnikom, pa tudi narod, tako razdeljen, ni m o g el     najti   svoje skupne misli.     Šele gori   omenjeno pismo Fr. Levstika in začetek »Slov. Naroda« v Mariboru (1867) pomeni korak naprej v skupnem programu:    Z e d i n j e n a Slovenija, Jugoslovanska misel. — Toda bili smo, kakor da smo padli iz teme. S težkimi rokami smo razgrinjali strašne mase oblakov, ki so nas obdajale. Iskali smo zvezd-vodnic, iskali smo prave poti. iskali smo vodilne misli. Naš narodni duh se je zavedal. To, kar je bilo že nekoč, se je vzbujalo v spominu. A spomin je bil zatemnel. Čakali smo zgodovinarja, ki mu bo odkril jasno vso preteklost. Čutili smo, da rastemo, da se bližamo onemu trenutku, v katerem se človek vpraša: od kod, kam, zakaj ? Slutili smo namen svojega narodnega življenja, iskali smo odgovora na vprašanje. Ozirali smo se po svoji legi in okolici. Zapazili smo najprej isto, kar so videli naši davni dedi: da smo v nevarnosti. Da nam preti poguba od severa in juga. Zavedli smo se takoj, da je naša prva dolžnost zavarovati našo mejo pred smrtjo. Delo naših mož v prvi polovici 19. stoletja na Koroškem nam to dokazuje. A videli smo, da smo več, nego sami sebi namen. Vedeli smo, da smo del celote na jugu in da tvorimo zapadni del te celote. Kar smorešili — smo rešili za vse, kajti preko nas bi šla smrt na jug. V tem zmislu se vrši naš življenski boi od taborov. Toda naše sile so bile še preslabe. Pomislimo, da je »Slovenec« začel izhajati v Celovcu in »Slov. Narod« v Mariboru, oba sta se umaknila v Ljubljano, da sta se okrepila in z novimi silami nadaljevala boj. Toda kmalu se je videlo, da boj za življenje ne zadostuje — treba je dati cilj temu življenju. Zato se je razvil tkzv. »načelni boj«, to, kar se je pri nas pred vojno zvalo »politika«. Bili so eni. ki so videli edini cilj naroda v veri. katolicizmu, klerikalizmu (ti so dobili svojo stalno obliko na katoliškem shodu leta 1892. S. L. S. je bila njih organizacija) In bili so drugi, ki so videli naš namen v tem. kar je leta 1872. izrazil dr. Vošnjak z besedami: Vse za napredek,   svobodo in prosveto. (To je bilo protigeslo proti onim »starim«, ki so mislili, da je cilj našega naroda: vse za vero. dom česan aJ To so bili tkzv. naprednjaki.
Zflirebilio pismo.
Xphctoc BocKPecel — Volitve v Delnicah in Novem. — Hrustič v Odboru? — Parmove „Caričine Amazonke* ob skladateljevi 60 letnici.
Zagreb. 6. maja 1918.
Včeraj in danes slavi pravoslavni del našega naroda, Srbi, svojo Veliko noč in katoliški del, Slovenci in Hrvati, ponovljamo ž njimi »Hristos vaskrese«, a vsi zajedno mislimo na svoje vstajenje v jedinstvu.
Včeraj in danes sta cerkev na Pre-radovićevem trgu in trg sam napolnjena z verniki. Pri tei priliki se še le vidi, koliko ie v Zagrebu Srbov. V cerkvi odpevaio vsi svečenikom, s kadilom se dvigajo i srca k nebu. Na ulici pa gre promet svojo pot naprej. Istotako i politično življenje.
Volitve v Delnicah" in Novem še niso razpisane. Vse druge vesti so netočne. Pač pa se čuje, da bodo razpisane v kratkem. Za koalicijo kandidira Jurai Gašparac, novinar, zelo simpatična osebnost in pristaš jedinstva. Ima izgleda, da brezpogoino prodre, ker ie zelo priljubljen. Dr. Zdravko Lenac, ki je hotel nastopiti izven strank aH pa eventualno kot opozicionalee, je od svoje kandidature odstopil. Mogoče, da se odloči Starčevi će va stranka prava, da kandidira. V Novem bo koalicija kandidirala dr. Mažuraniča Miljutina, brata pok. Mažuranića Bogoslava.
Frankovski gradski zastopnik Franjo Hrustič je svoječasno »hrustal« Srbe po frankovsko; odlikoval se je opetovano v srbski vojni, končno je bil vjet, a na najbolj nemilo presenečenje Frankovcev je sedaj v inozemstva postal Jugoslovan in na rimskem kongresu deloval zajedno s člani Jueroslov. Odbora. Seveda ie vest vzbudila v Zagrebu primerno pozornost radi političnih konkluzij, ki jih ie mogoče iz tepa dejstva izvajati. »Hrvatska« seveda besni radi tega proti >Slavo?rbom< v znanih svojih izrazih in trdi, da ni res, ni res, ni res . . . Kdo ima prav, se bo pokazalo v kratkem.
601etnico našega skladatelja Viktorja Parme je proslavilo »Zemaljsko kazalište« z njegovo opereto »Caričin^ ' Amazonke«. Kakor vedno nabito polni-gledališče ie slavlienca z viharnim ploskanjem opetovano poklicalo in aa j navdušeno pozdravljalo.
Bukarešta, 7. maja. (Kor. uran.) Mirovna pogodba z Romunijo je bila danes ob 12. opoldne na gradu Cotroceni podpisana. S podpisom ie končano obsežno di-plomatično delo, ki je bilo posvečeno jniru z Romunijo, in s tem rudi izvršen prehod iz vojnega stanja v mirovno stanje na naši celi vzhodni fronti.
t Bukarešta, 7. maja. (Kor. urad.) V seji, v kateri se je podpisala mirovna .pogodba z Romunsko je govoril nemški državni tajnik dr. von Ktihlmann <ter izvajal: Po težavnih pogajanjih se -je posrečilo skleniti mir med zavezniškimi centralnimi državami in Romunsko. S tem je za centralne države vojna na vzhodni fronti končana. Upamo, da ta mir ne odgovarja samo političnim in gospodarskim interesom zaveznih in centralnih držav, marveč, da bo omogočil tudi Romunski, da bo zopet vstala in da se bodo zacelile rane. ki jih ii je vsekala ta vojna. Ministrski predsednik Marghiloman je poslal kralju Ferdinandu to-le brzojavko: Z velikim zadoščenjem sporočam Vašemu Veličanstvu, da je mir sklenjen. Pogodba, ki je dobila v zadnjih pogajanjih nekaj za Romunijo ugodnih izprememb je bila ob 3.2. podpisana, ter ima naslov >Buka-feški mir«. Pod vodstvom Vašega Veličanstva in v varstvu dinastije bo mogla dežela zopet pričeti s koristnim delom za utrditev bodočnosti.
Bukarešta. 7. maja. (Kor. urad.) Vest o za danes dopoldne pričakovanem podpisu mirovne pogodbe se ie bila tekom včerajšnjega dneva v mestu razširila ter je provzročila splošno zado-voljnost.
Bukarešta, 7. maja. (Kor. urad.) Minister za zunanje zadeve baron Burian so je danes ob 2. popoldne odpeljal z avstro • ogrsko mirovno delegacijo na Dunaj. Včeraj zvečer se je vršila ob udeležbi vseh delegatov štirizveznih držav in Romunske zadnja meritorična seja. Prei so bili vsi delegati povabljeni na poslovilni banket h generalfeld-maršalu v. Mackensenu,
BESEDILO POGODBE.
Dunaj. 7. maja. (Kot. urad,V Nemčija, Avstro * Ogrska, Bolgarska in Turčija na eni strani ter Romunska na drugi strani navdane želje končati vojno stanje med seboj, da obnove prijateljske odnošaje svojih narodov na političnem, pravnem in gospodarskem polju so sklenile spremeniti v Bunteji dne 5. marca 1918. podpisane mirovne preliminarne v končno mirovno pogodbo. V tem smislu so se sestali pooblaščenci vlad zgoraj imenovanih držav v Bukarešti ter so se sporazumeli, ko so odobrili obojestranska pooblastila, glede nastopnih določb:
1. poglavje: Obnovitev niirii in prijateljstva.
1. člen. Nemčija, Avstro * Ogrska, Bolgarska in Turčija na eni strani ter Romunska na drugi strani izjavljajo, da je vojno stanje med njimi končano. Pogodbo sklepajoči deli so odločeni od slej naprej živeti v miru in prijateljstvu.
II. Člen. Diplomatični in konzula-rični odnošaji se bodo takoj po ratifikaciji mirovne pogodbe obnovili. Glede dopustitve obojestranskih konzulov, se bodo izdale nadalnje določbe.
2. poglavje: Demobilizacija romunskih bojnih sil.
III. člen. Vršeča se demobilizacija romunske armade se bo neposredno po podpisu inirovne pogodbe v zmislu v členih IV,—VII. določenih točk izvršila.
IV. člen. Splošne vojaške službe, višja povoljništva in vojaški zavodi obstojajo naprej, kakor ie določeno v mirovnem proračunu. Divizije 11—15 nadaljujejo svojo demobilizacijo, kakor je bilo to določeno v pogodbi v Focsanih. dne 8. marca 1918. Od romunskih divizij 1—10 ostanejo sedai v Besarabiji (Stoječi dve pehotni diviziji ter iz raz-puŠčenih lovskih divizij izločeni lovski bataljoni in dve konjeniški diviziji romunske armade v vojnem stanju tako dolgo, da vsled v Ukrajini izvedenih vojaških operacij zavezniškiE držav ne obstoja več nobena nevarnost za meje
Romunije. Ostalih 8 divizij naj ostane v Moldaviji ter naj pridrži svoje štabe
in poveljniške oblasti v zmanjšani mirovni moči. Sestavljene bodo iz po štirih pehotnih polkov s tremi bataljoni iz dveh konjeniških polkov  s štirimi
eskadroni, dveh poljskih artiljerijskih polkov po 7 baterij, iz enega pionirske^ ga bataljona ter potrebnih tehničnih čet in trena, katerih število se bo še le določilo. Pri tem naj celotno število pehote teh & divizij ne presega 20.000, konjenice 8200 in celotne artiljerijske romunske armade izvzemši divizije, ki ostanejo mobilne ne števila 9000 mož. V Besarabiji 6toječe divizije se morajo spraviti ob demobilizaciji na ono število, kakor pri omenjenih 8 divizijah. Vsi drugi a romunski vojni deli, ki niso obstajali že v mirnem času, se razpuste. Aktivna ^ službena doba ostane Ista, kakor v mirnem času. Rezervistov, kakor tudi moštva Calaraš polkov do splošnega miru ni poklicati na vaje.
V. člen. Vsled znižanja števila mož ali razpustitve   romunskih   delov čet
preostali topovi, strojne puške, revolverji, konji, vozovi in municija se izroči vrhovnemu poveljništvu zavezniških čet v zasedenih romunskih pokrajinah v shrambo, kjer se bodo pod nadzorstvom vrhovnega poveljništva nadzirala in upravljala od romunskih skladiščnih čet. Municija, Id se pusti romunski armadi v Moldavi se določa na 250 patron za puško, 2500 patron za strojno puško in 150 strelov za top. Divizije, ki ostanejo mobilizirane v Besarabiji, ob-drže toliko municije, kakor jim gre v vojnem času.
VI. člen. Demobilizirane romunske čete ostanejo do izpraznenja zasedenih romunskih pokrajin v Moldaviji. Ivzve-te so one oblasti in ono moštvo, ki je potrebno za shrambo in oskrbo orožja in municije. Demobilizirano moštvo in rezervni častniki se smejo vrniti v zasedene pokrajine, aktivni in bivši ak-
i čaeJniki morajo imeti za povratek
v te pokrajine dovoljenje vrhovnega poveljništva zavezniških čet.,
VIL člen. Romunskemu vrhovnemu poveljniku v Moldaviji se dodeli gene-ralštabni častnik zavezniških držav g štabom. Vrhovnemu poveljniku zavezniških čet v zasedenih romunskih pokrajinah pa se dodeli romunski gene-ralštabni častnik s štabom, da oskrbi zvezo.
VIII. člen. Romunske bojne sile na rekah in na morju se puste tako dolgo, da se razjasni položaj v Besarabiji v popolni opremi in s poplnim moštvom, v kolikor se moštvo ne utesni po določilih člena IX. Pozneje je spraviti te vojne sile na mirovno stanje. Izvzete so one pomorske sile, ki opravljajo policijsko službo ter stražijo trgovsko plovbo in odstraniujejo mine. Takoj ko bo mirovna pogodba podpisana, se rečne ladije na podlagi posebnega dogovora izroče organom za rečno policijo. S podmorskimi bojnimi silami bo dobila navtično tehtnična crnomorska komisija pravico razpolagati. Da se napravi zveza s to komisijo, ie dodeliti komisiji romunski pomorski častnik.
IX. člen. Vse v vojski in v mornarici stoječe moštvo, ki ie bilo v mirnih časih zaposleno v pristaniščih ali pri plovstvu. naj se pri demobilizaciji najprej odpusti, da se more uporabiti pri svojem poslu.
3^ poglavje. Odstop pokrajin.
X. člen. Glede Dobrudže, ki naj se po številki 1. mirovnih preliminarij od Romunije odstopi so izdana tale določila:
a) Romunija zopet odstopi Bolgarski v bukareški mirovni pogodbi iz leta 1913 dobljeno ozemlje ter prizna Bolgarski popravo meje (sledi natančnejša določitev mejne črter). Iz zastopnikov zavezniških držav sestavljena komisija naj takoj po podpisu mirovne pogodbe določi in zaznamuje novo mejo v Do-brudži. Donavska meja med Bolgarski odstopljenim ozemljam in Romunijo sledi dolinski črti reke. Glede določbe dolinske čete se bo čimpreje po podpi-sanju mirovne pogodbe sklenilo podrobnejše med obema državama. Zaznamovanje se bo izvršilo v jeseni 1918 ob nizki vodi.
b) Romunija odstopa zavezniškim
državam severni del Dobrudže do Donave izven ozemlja zaznamovanega po a) in sicer do razvodja reke in do Črnega morja do rokava Sv. Jurija. Glede dolinske črte slede iste določbe, kakor pod a). Zavezniške države bodo skrbele za to. da dobi Romunija trgovinsko pot do Črnega morja preko Črne vode in Konstance.
XI. člen. Romunska se izjavlja zadovoljno s popravo meje v prilog Avstro - Ogrske. Sledi natančna določba meje zaznamovana v zemljevidu.
XII. Državno premoženje v odstopljenih romunskih pokrajinah prehaja brez odškodnine in brez bremen toda pod varstvom na njih slonečih privatnih pravic na države, ki dobe te pokrajine. Iz prejšnje pripadnosti pokrajin k Romuniji naj ne vzraste niti tej niti drŽavam, ki prevzamejo te pokrajine ka-koršnakoli obveznost. V ostalem se bodo države, katerim pripadejo odstopljene pokrajine pogodile z Romunijo med drugim o teh točkah:
a") o državna pripadnosti dosedanjih romunskih prebivalcev teh pokrajin, pri čemur se jim mora na vsak način priznati pravica opcije in izselitve.
b) Glede določitev z ozirom na premoženje komunalnih okrajev, ki jih deli nova meja.
c) Glede določitve z ozirom na arhive in shrambe ter personalnega registra sodnijskih in upravnih oblasti.
č) Glede nove meje.
d) Glede vpliva teh izprememb na škofijske okraje.
e) Glede vpliva izprememb na državne pogodbe.
4. poglavje: Vojne odškodnine.
XIII. čl en. Pogodbo sklepajoči deli Se odpovedo obojestransko povračilu vojnih stroškov to je državnih izdatkov za vojno. Ureditev vojne škode se pridrži posebnim dogovorom.
5. poglavje: Izpraznjen je zasedenih pokrajin.
XIV. Od vojnih sil zavezniških držav zasedena ozemlja se bodo z ozirom na določbe tretjega poglavja glede odstopa pokrajin izpraznila v času, ki se bo pozneje določil. Za čas zasedenja ne bo prisegala zasedna vojska, izvzemši v gospodarskih obratih zaposlene formacije 6 divizij.
XV. člen. Do ratifikacije mirovne
pogodbe obstoja naprej sedanja okupacijska uprava s svojimi dosedanjimi pravicami, pač pa je romunska vlada upravičena kmalu po podpisu mirovne pogodbe izvršiti v dopolnilo svojega uradništva imenovanja in odpuste.
XVI. člen. Po ratifikaciji mirovne
pogodbe se bo civilna uprava zasedenega ozemlja po razmerju členov XVII. do XXIII. zopet izročila romunskim oblastvom.
XVII. člen. Po želji romunske vlade se bo do izpraznenja zasedenega ozemlja romunskim ministrstvom pri-delil po en civilni uradnik okupacijske uprave, da se tudi romunskim oblastvom po možnosti olajša prehod v civilno upravo.
XVIII. člen. Sodstvo v zasedenih ozemljih prevzema zopet v polnem ob-
segu romunska sodišča. Kazniva dejanja proti posadni armadi bodo kaznovala nje voiaška sodišča.
XIX. člen. Zaradi prometa med zasedenim in ne zasedenim ozemljem bo višje poveljstvo posadne armade z romunsko vlado vse potrebno dogovorilo. Tako naj se med drugim vrši povratek v zasedene okraje samo v tisti meri, v kolikor bo romunska vlada tem osebam preskrbela preživitek s primernim uvozom živil iz Moldavije ali Besarabije.
XX. člen. Po ratifikaciji mirovne pogodbe zasedna vojska ne bo več izvršila rekvizicij, bodisi v denarju, bodisi v naturalijah, izvzemši določbe drugega odstavka. Pravica vrhovnega poveljništva zasedene vojske rekvizicije žita. sočivja. krmil, volne, živine in mesa in pridelkov leta 1918. ter lesa, petroleja in petrolejskih izdelkov obstoja naprej, kakorjtudi pravica izdati potreb-
ne odredbe za dobivanje, predelovanje,
odpošiljanje in razdeljevanje teh izdelkov. Pri tem se bo posebno skrbelo, da se izdela pravilen načrt ter da se pokrije potreba Romunije same. V tem oziru bosta vrhovno poveljništvo in romunska vlada sklenila podrobnejši dogovor. V ostalem se mora romunska vlada ukloniti zahtevam vrhovnega poveljništva za rekvizicije v svrho pokritja potreb zasedne vojske ter tudi glede rekvizicij takih predmetov, ki jih mora Romunija dobaviti na podlagi drugih sklenjenih dogovorov.
XXI. član. Od ratifikacije mirovne pogodbe naprjj bo vzdržanje posadne armade, pristevši za to izvršene rekvizicije, vršilo na stroške Romunije, za posadno armado nerekvirirane*pred-mete bodo po ratifikaciji mirovne pogodbe zvezane države plačevale iz svojih sredstev.
XXII. člen. O posameznostih v členu XVI. omenjene predaje v civilno upravo in razveljavljenje na okupacijske uprave izdanih naredb. se določi poseben dogovor. Zaradi takih naredb ni moči zahtevati povračila škode. V veljavi ostanejo tudi na podlagi teh naredb pridobljene pravice tretjih.
XXIII. člen. Izdatki od zvezanih sil storjeni v zasedenem ozemlju za javna dela, vštevši obratna podjetja, se povrnejo tem silam ob predaji.
6. poglavje. Uravnava plovbe po Donavi.
XXIV. člen. Romunija sklene z Nemčijo, Avstro - Ogrsko, Bolgarsko in Turčijo za plovbo po Donavi nov pravilnik s pripombo, da določila pod b) veljajo enakomerno za vse udeležnike donavskega pravilnika.
a) Za reko od Brajle navzdol do vštevši to pristanišče bo evropska donavska komisija s svojimi dosedanjimi pooblastili, predpravicami in dolžnostmi pod imenom »Komisija donavskega ustja« kot trajna naprava poslovala še naprej z nastopnimi določili:
1. V bodoče bo komisija obstojala samo iz zastopnikov držav, ki leže ob Donavi ali na evropejskem obrežju Črnega morja.
2. Pristojnost komisije se razteza od Brajle navzdol na vse rokave in ustja Donave in pred njimi ležeče dele Črnega morja.
b) Romunija jamči ladjam drugih pogodbenih delov prosti promet na romunskem delu Donave, vštevši zraven spadajoče luke. Romunija od ladij in plavov pogodbenih delov in od njih tovora ne bo pobirala pristojbin, ki bi se nanašale samo na vožnjo po reki; tudi ne bo v bodoče Romunija na reki pobirala nobenih drugih pristojbin in dajatev kakor one, ki jih prepusti novi donavski plovstveni pravilnik.
c) Romunski davek pol odstotka na vrednost v pristanišča dežele uvoženega ali izvoženega blaga se odpravi, ko stopi v veljavo novi donavski plovstveni pravilnik in kakor hitro bo Romunija uvedla za porabo javnih zavodov, ki služijo razvitku ladijskega prometa in tovornemu prometu dajatve v zmislu novega donavskega plovstvenega pra-valnika, najkasneje pa pet let po ratifikaciji sedanje mirovne pogodbe.
d) Katarakte in progo Železnih vrat obsega progo od 0 - Moldave do Turn Severina po vsej širini reke od enega obrežja do drugega in vštevši vse med njima ležeče rokave in otoke. Na to stopijo v veljavo obveznosti glede vzdržavanja plovstva po kataraktih in Železnih vratih, ki jih prevzame Avstro - Ogrska in pa Ogrski iz tega izhajajoče posebne pravice za v odstavku 1. natančneje določeno progo Donave. Obrežne države tega dela reke bodo Ogrski dovolile vse olajšave, ki bi jih ta država zahtevala v interesu tamkaj izvršenih del.
XXV. člen. Romunska bo do sklicanja komisije donavskega ustja vso v njeni posesti se nahajajočo lastnino evropske donavske komisije pravilno upravljala in varovala škode.
XXVI. član. Nemčija, Avstro-Ogr-ska, Bolgarija, Turčija in Romunija imajo pravico na Donavi imeti vojne ladje. Vsaka držav, zastopanih v komisiji donavskega ustja, ima pravico do dveh lahkih vojnih ladij kot štacijskih ladij v
donavskem ustju. Te ladje se brez posebnega dovolila lahko mude kjerkoli do Bral je.
7. poglavje. To poglavje govori o enakosti vseh veroizpovedanj v Romuniji.
8. poglavje. To poglavje obsega gospodarske razmere med Romunijo in zveznimi državami, za kar se sklenejo posebne pogodbe.
Mirovna pogodba stopi, kolikor ni določeno kaj drugega, v veljavo takoj ob ratifikaciji.
Hi i DMA
Na binkoStno nedeljo ob 2. popoldne govori v Trbovljah pri Špancu načelnik jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec, ž njim prideta ljubljanski poslanec dr. Vladimir Ravnihar in domači poslanec dr, Ivan Benkovič.
Shod bo veličastna manifestacija jugoslovansko deklaracijo!
za
Dogodki na zapadu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolln, 7. maja. (Kor. urad.)
Zapadno bojišče. Na bolnih frontah je bilo artiljerijsko delovanje v jutranjih urah živahno. Cez dan so streljali samo malo. Na severnem obrežju Lyse so se ponesreči!] sunki angleških kouipanH-Med Ancro in Som m o ie sovražnik nagnal Avstralce na ponočni napad. Na obeh straneh ceste Corbie . Brav (obe mesti ležita ob Sommi) so mogli doseči naše sprednje črte. Sicer se ie pa njih dvakratni naskok z izgubami zrušil že pred našimi pozicijami. Artiljerijski ogeni se je tu zdržal prav do iutra. Južno Brimonta (severno Reimsa) so na-sk ako valni oddelki sunili čez kanal Ais. ne v sovražne pozicije pri Courcv in privedli vietnike. Na drugi fronti posamezni boji na predpoljih.
Vzhod. V pristaniških pripravah v Mariuplu (na Azovskem morju ob vhodu v Taganroški zaliv) so nas obstreljevale ruske ladie.
Macedonska fronta. .Močni angleški oddelki so snoči napadii bolgarske pozicije južno Dojranskega jezera. Zavrnili smo Uh.
Azijsko bojišče. Sunek angleških brigad od Jeriha In čez Jordan proti vzhodu in severovzhodu se ie ponesrečil. Po srditih petdnevnih bojih smo vrgli sovražnika nazaj v njegove izhodne pozicije. Del nem- čet se ie pri tem odlikoval ob strani turških tovarišev. Angležem odvzet plen je precejšen. — v. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berolin, 7. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša 7. maja zvečer: Z bojišč nič novega.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO. London. 4. maja zjutraj. Poslednjo noč smo svoje pozicije nekoliko zbolj-šali z uspešnimi manjšimi podjetji severovzhodno Hingesa Vplenili smo 2 strojni puški. V odseku Loker so francoske čete izvršile uspešen krajevni boj in vjele pri tem več sovražnikov. Davi zgodaj je sovražna artiljerija pričela močno obstreljevati francoske in
angleške pozicije v bližini Lokerja do južno Yperna. Močno delovanje ie razvijala v gozdu Nieppe in v odseku Me-teren.
Zvečer: Sovražno obstreljevanje jugozapadno Tperna ie danes zjutraj naša in francoska artiljerija močno zavračala. Do napadov ni prišlo. Infante-rijski boji so se čez dan omejevali na krajevne spopade na različnih točkah. Pri naših v odseku Hingesa izvršenih manjših podjetjih smo zajeli 4C sovražnikov. V zgodnjih jutranjih urah je sovražnik južno Lokerja pod varstvom težkega zapornega ognja poizkusil napad, pa smo ga popolnoma odbili. Francozi so danes ziutraj pri svojih podvzetjih. v odseku L o k e r i a napredovali in pripeljali Čez 50 vjetnikov. Desno od naših zaveznikov stoječe brit-ske čete so istotako napredovale v okolici Meteren. Na drugi fronti nič posebnega.
London, 5. maja, dopoldne: Z uspešnimi manjšimi podjetji, ki smo jih izvršili preteklo noč pri Saillv - le -sec in vzhodno Hebuterne smo izboljšali našo črto na teh točkah: privedli smo nekaj vjetnikov. Davi zgodaj je sovražnik napadel od nas v noči na 3. maj se-vernovzhodno Hingesa zavzete nove pozicije, pa smo ga odbili. Naša črta ie nedotaknjena. V odseku gozda Nieppe smo izvršili uspešen sunek. Na fronti ob Lvsi je bila artiljerija delavna na obeh straneh. FRANCOSKO URADNO POROČILO.
Pariz. 4. maja popoldne: Precej živahen topovski ogenj v okolici Avre. Francozi so izvršili več malih naskokov onstran Oise in Ailette. Zapadno Pompelle   so   Francozi   zajeli nrecej
vjetnikov. Nemški mahljaj v odseku Cavaliere - Courcv in dva druga severovzhodno Reimsa nista imela uspeha. Sicer je bila noč mirna.
Zvečer: Nič pehotnih podjetij. Cez dan artiljerijski boj severno in južno ^Avre ter v okolišu zgornje in spodnje Ailette. Na ostali fronti nič pomembnega.
5. maj a popoldne: Na obeh straneh artiljerijsko delovanje severno in južno Avre ter v odseku Douau-mont - Flirev. Nič infanterijskega boja. Na Lotarinškem sta franoski zamah-ljaj v okolici Letrioura in patraljska praska v okolici Amber"willersa privedla vjetnikov. Na ostali fronti ie bila noč mirna.
Z ostalih bojišč.
NASE URADNO POROČILO.
Dunaj, 7. maja. (Kor. urad.)
Jugozapadno bojišče. Zaradi neugodnega vremena je artiljerijski ogenj pojenjal. — Šef generalnega štaba.
ITALIJANSKO  URADNO POROČILO.
6. m a j a. V Vallarsi je pognala ognjena toča naših strojnic in artiljerije nazaj sovražni oddelek, ki se je bližal našim črtam
v ozadju doline. Na asiaški visoki planoti Je vdrla italijanska patrulja v sovražne jarke in pripeljala nekaj vjetnikov. Na vsej fronti zmerno delovanje sovražne artiljerije. V Lagarinski dolini, v pokrajini Tona-le, Posine, Astica. na asiaški visoki planoti In ob spodnji Piavi vzdolž Zensone do morja nekoliko živahnejše ognjeno delovanje. — A 1 b a n IJ a. Tekom noči 5. maja je prekoračila ena naših patrulj Vojušo in presenetila sovražno stražo pri Romzl, Jej provzročila Izgube In v jela nekaj mož. V jutranjih urah dne 4 maja so bombardirali naši aparati vojaške objekte južno Fierl. Finska.
Stockholm, 7. maja. (Kor. urad.) Finski glavni stan v Vasi poroča dne 4. maja: Zmaga nad Rdečo gardo je popolna. Fred-rigsham, zadnja pozicija revolucionarjev Je zavzet. Plen znaša 6 topov, 20 strojnih pušk, 1000 pušk in dve oboroženi ruski ladji. V Kotki smo zavzeli dva oklopna vlaka in vplenili 30 topov, 11 strojnih puSk In 4 puške. V Kotki smo vjeli 4000 in v Fred-
M loslDvantt Mn.
(Opazke s popotovanja.)
Hvalimo svoje politične zastopnike, svoje poslance, da se neizprosno in neomajno zastavljajo v parlamentu za nase narodne cilje. Toda parlament je in ni; narod pa ostane. Zato ni dosti, vedeti le, da naši poslanci hodijo pravo pot; treba ie, da ie ves narod z njimi edin in da jih s trajno svojo silo, ki je vir njihove moči, podpira pri vsakem koraku.
Čujemo poslance govoriti na skupščinah in vidimo, kako iim pritrjuje ves narod. Sijajni prizori, ki dokazujejo, da ž njimi vred zahteva svojo državo vse naše ljudstvo na svojih zakonitih skupščinah.
Toda včasi je človek drugačen v številni javnosti in drugačen v mirnih JiiDih. ko ie sam zase ali med prijatelji. Ali je naš narod osvežen tako. da veruje zares v naš ideal? Sledeča fakta naj ododgovorijo na to.
1 Med Ljutomerom in Radgono.
Pridem v lepo veliko vas na Murskem polju. Gostilničar je pravi junak po telesu in po mišljenju ves Jugoslovan. Njegova hiša je ob prometni cesti in mož pride v dotiko z ljudmi; kajpada da ve o Jugoslaviji. Toda o Jugoslovanih razpravljajo tudi daleč proč od železnice in glavnih cest v osamljeni kmetski hiši; ne molči pri tem razgovoru niti vini čar. ki ga delo sicer trdo veže ob grudo. Pa stopim v vinsko klet, eno uro oddaljene od one hiše. Viničar-ka pove. da čita mariborski tednik in da ve, da pride Jugoslavija. V vseh teh preprostih dušah je seme padlo na rodovitna tla. župnik onega kraja je plemenit rodoljub iz dobe prvih slovenskih taborov; lepa njegova preteklost ga drži v zmotni misli, da bi nam paragrafi o enakopravnosti mogli kdaj še kaj pomagati . . . Čita pa z vnemo jugoslovanske liste.
Pridem v drugo vas; kmetsko dekle pozna Preradoviča; ob stoletnici njegovega rojstva je čitala o njem; njena mlada soseda pa ume čitati celo — cirilico. Ir razlega se po slovenskih tratah pesem: >0i jesenske duge noći . . .<
Čisto ob nemško - slovenski meji srečam kmeta, ki no odločnosti jugoslovanskega mišljenja in iedroviti karak-terizaciji našega položaja prekaša daleč mnoge naše izobražence, ki plaho diplomatizirajo ter se ob vsaki samoza-vestneiši besedi strašljivo ozirajo . . . In vendar ima tudi on poleg sebe de-nunciantske ljudi, nemškutarije >brač-kijancec
2. Med kranjskimi kmeti.
Na poti so v Zagreb, na konjski sejem. A eden izmed njih odločno pove: >Gremo k svojim jugoslovanskim bratom.« Čital je >Slovenski Narode in po^ zna Lampetovo denunciaciio. Ne morem ponoviti besed, ki iih je rabil o Su-sterŠiču. Njegov domaČi kanelan, 6uj steršičiianec, ie baie rekel, da bo škofa vrgel iž župnišča, če pride tla. In vsi se krepko vzravnamo, kakor v odpor proti vsem škodljivcem Jugoslovanstva.
3. V zagrebški okolici.
V vlaku. >Zakaj pa je drugod zemlja pravičnejše razdeljena? Mi siromaki hrepenimo po komadiču zemlje, a grofi je imajo preveč.« In sosed pove: >Zakaj kralj ne zapodi grofov?« Tretji: >Na Francoskem ni grofov! mi je pravil neki ijurist« (izobražen človek); odpravili so tam to vse!« Ko je četrti dodal: >Kaj čemo? Mora tako biti!«, mu ostali vsi nasprotujejo. če§, kdo pravi, da bi moralo vse tako biti, kakor je? Pridejo boljši časi za naš naroda Vprašam ženo iz Savskega Maro-fa. Če se pri njih kai govori o jugoslo-vanstvu. Ni vedela nič o tem.
4. Enakopravnost.
Begunka se pelje proti Radgoni.
Kondukter ne zna slovenski; plača mu žena preveč, ker se ne razumeta . . . Ne vem. ali so s vezni i nametani med ljudi, ali ljudje med svežnje i vse je kakor ena sama kopa v starinskem vagonu. Bedni Istrani si nesejo živila Bog ve odkod .Kondukter je trd Nemec, ki lomi nekaj italijanskih števnikov. Kakor sužnji so ubogi ljudje pred njim. V tej bedi in v tej njihovi preplašenosti nisem onazil jugoslovanstva. Pride pa čas, ko bodo tudi ti bedniki zaklicali:
Sužnji ne maramo biti.
Spoznanje, da je naša edina rešitev
samostojna Jugoslavija, je med našim narodom  prodlo   daleč. Podpisovanje
ženske deklaracije ie zaneslo to zavest v zadnjo vas. Ali spoznanje ni dovoli; treba tudi trajne v o 1 i e , ki spoznanje izpremeni v dejanje. Zmogli bomo tudi to. V tej zvezi hočemo omeniti razgovor dalmatinskega politika dr. Drinkovića z urednikom zagrebških >Novosti«. Dr. Drinkovič je še pred vojno pisal za popolno ujedinjenje našega troimenega naroda ter bil zato obsojen, a vsled amnestije oproščen. Zdaj se ne udeležuje aktivne politike in ni bil tudi na znanem sestanku dalmatinskih politikov dne 13. aprila v Zadru. Drinković odklanja soudeležbo pri deklaracijah, ki so zgolj besede, zlasti pa pri taki politiki, ki vstaja na pol pota in se ne zastavlja za popolno ujedinjenje in absolutno samoodločbo. Drinković pravi, da on veruje le v program naroda in da ima ta narod dovoli zavesti in moči, da svoi program izvede. Nasproti temu zadnjemu naziranju dr. Drinkovića moramo postaviti mnenje mnogih hrvatsko - srbskih politikov, ki pravijo, da uprav zato ne morejo nastopiti radtkalneje, ker narod se ni osveščen, ker se torej ne zaveda programa, ki ga Drinković vidi v njem. Na noben način tudi Drinkovič ne bo mogel tajiti činjenice, ki jo prikazujem gori. da se je baš vsled skupščin, novinarskega pisanja in deklaracijskega podpisovanja narod zavedel svojega programa. Važen je program, ki je objektivno v nas; važneje ie, da se ga vsi zavedamo.
^764
15
Politične veiti.
== Vladina okrožnica proti jugoslovanskemu gibanju. Z Dunaja nam poro->žaio: Okrožnica, ki jo zahtevajo Nemci
!od vlade in v kateri naj dobijo uradi ;<pavodila«i kako zatirati svobodno iz-<ražanje našega naroda za samostojno • državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, [dosedaj še ni izdana. Vlada se boji posledic, ker si je svesta nezakonitosti takega početja. Naše narodno gibanje se npvšodi vrsl v strogo zakonitih mejali in oblasti bi seveda mogle nastopati proti le, prek>mivši svoje zakonite dolžnosti. To bi bilo takoj vsemu svetu očito in bi državi znova škodilo, ne le tia znotraj, temveč tudi na zunaj. Vlada
menda tudi zaveda, da bi bila vsaka nmetna ali nasilna omejitev našega na-[rodnega pokreta — zvonenje po to čL Zato si gospodje ministri ne mo-ttjo priti prav na jasno, kako naj izgle-tta okrožnica, ki bi se dopadala poslancu Markhlu, pa pri tem ne bila vsemu £ye*u dokaz protizakonite nasilnosti. I g = Novi celjski okrajni glavar. Iz 'Geb'a nam poročajo: Za voditelja tukajšnjega okrajnega glavarstva je imenovan dosedanji ravnatelj begunskega taborišča v Wagni Volta. Volta, ki je Žhan Štajerskim narodnjakom posebno
ormoške afere, bo imenovan v kratkem časa za okrajnega glavarja v Celin, Njegovo imenovanje je menda kon-cesiia novega kurza Nemcem.
= Trgovski minister za odstran!-;tev central. Trgovski minister baron SVVieser je izjavil odposlanstvu preased-
j5tva državne zveze trgovcev s cemen-[tom, apnom in mavcem glede na velik ^pomen trgovine, da se bodo brezpogojno po vojni centrale odstranile in se !vzpostavi prosta trgovina. Vojna je po-jkazaJa, da se ne more izhajati brez prolaze trgovine. Minister je končno oblju-sjlt da bo storil vse za podpiranje proste trgovine s cementom.
Dunaj, 7. maja. Včeraj se je vršilo eborovanje nemške obrtniške zveze, na katerem so se številni udeležniki izrekli proti centralam.
= Prebrana nemškega dela češke iz Nemčije. Načelnik nemškega Volks-•rata dr. Titta se je zglasil v zunanjem .'ministrstvu v Draždanih radi pomanjkanja živil v nemškem delu Češke. Tam so mu sporočili, da za prehrano nemškega dela Češke sicer nimajo krompirja •na razpolago, pač pa 30 vagonov suhe zelenjave in nekaj vagonov zelja.
= VVekerle brez zaupanja. Včeraj je imela stranka ustave iz leta 1848. konferenco, v kateri je dr. VVekerle sporočil one izpremembe v volilnem redu, ki naj v sporazumu z opozicijo-nalno narodno delavsko stranko omogočijo uresničenje volilne reforme. Ni-SolaJ Zborav, grof Julij Andrassv in 'Albert Apponvi so odrekli novemu kabinetu podporo ter so izjavili, da do nove vlade nimajo zaupanja. Tozadevno stavljena resolucija pa je bila z 49 ■proti 43 glasovom odklonjena.
= Komite podjarmljenih avstro-ogrskiti narodnosti. Iz Pariza poročajo: Ministrski predsednik Clemenceau je sprejel danes dopoldne člane bureaua kongresa v Avstro - Ogrski podjarmljenih narodnosti, ki naj se v kratkem jvrši v Parizu. Člani so bili predstavljeni od Franklina Buillona, predsednika jparlamentaričnega komiteja za akcijo (v inozemstvu. Ministrski predsednik je posvedočil svoje živahno zanimanje za uspeh pariškegga kongresa ter izrazil svoje simpatije za stvar podjarmljenih narodnosti.
= O prostovoljcih iz avstrijskih .Vjetnikov v italijanski armadi Od italijanske meje poroča »Ziir. Ztg.«, da se "da sklepati po poročilih »Corriere della sera«, da gre glede na avstrijske vjet-nike, ki se bore sedaj v italijanski armadi kot prostovoljci, v glavnem za jČehe. Imajo po*sebne oddelke z lastnimi subalternimi oficirji, lastne zastave in Inosijo riavozeleno uniformo z belorde-iSm češkim znakom. Od italijanskih čet ise razločujejo tudi, ker nimajo ovratnica z zvezdo. Ko so prišli v Benetke, so Jih smatrali za vojne poročevalce.
= Italijansko letalstvo. Od italijan-jske meje poroča »Ziiricher Ztg.«, da deluje sedaj v italijanskem letalstvu okoli 150.000 oseb. Seveda je med temi obilo zavezniških letalcev.
;= Zadnji opomin italijanskim dezer-terjem. Italijanska vlada je izdala, ka-|Čor poročajo švicarski listi, nove kazenske določbe za dezerterje. Poziva §ih zadnjič, naj se zglasijo pri oblastih. Kdor se do 15. maja zglasi, bo kazno-ivan še milo po prejšnjih določbah, po novih je določena smrtna kazen za vsa-Sjpga, kdor je odsoten 30 dni od vojaške Sužbe.
= Nov vefeizdajniškl proces v Italiji. Pred vojno sodnijo v Turinu se
pričel velik veleizdajniški proces jwoti turinskim in pijemonteškim socijalistom, ki so provzročili vstajo in Strajk v avgustu 1917. Takrat je bilo [ubitih 41 oseb in 192 ranjenih. Škode Se bilo poldrugi milijon lir.
= Hegemonija Amerike v en ten ti. fiaag, 7. maja. »Newyork American« jpriobčuje članek Hearsta, v katerem Jzvaja, da so se evropkke ententne države izkazale za nesposobne,   da bi
Saagale ali mh* sklenile. Ker so Zedi-ene države prevzele tako velik del vojnih stroškov m dajejo sedaj tudi še vojake in vojni materijal, mora imeti (Amerika pravico, da formulira mirovne jpogoje. na podlagi katerih bi Imele Anglija, Francija in Italija skleniti mir.
= Baron v. d. Bussche proti Ce-£flu. Iz Berolina poročajo 4. maja: Državni podtainik v zunanjem uradu balon v. d. Bussche - Haddenhausen Je ^topniku Wolffovega urada izjavil na->: Lordu Robertu Cecihi se Je zde-
stopnika Reuterjeve pisarne, da se mu izjavi o neki baje pričakovani mirovni ofenzivi Nemčije. Angleški blokadni minister spada med angleške državnike, ki imajo navado, da povzdignejo svoj glas, kadar bi angleška vlada v kakršnemkoli neprijetnem položaju rada s praznim besedami skalUa vodo, da bi nemoteno mogla ribariti v nji. Svojih izjav Cecil torej ne smatra za tako natančne. On je bil, kakor znano, ki je laž o koristonosni vporabi mrtvih trupel in o baje nameravanem dvojnem zakonu na Nemškem skušal politično izkoristiti. Tudi fantastični pravljici o dozdevnih načrtih Nemčije v Vzhodni Sibiriji je Cecil skušal svojčas s prozor* nim namenom pritisniti pečat resnice na Čelo. Sedaj pa pravi Cecil, da se bo Nemčija po nekaterih neuspehih svojega orožja na zapadu zatekla k osobito proti Angležem naperjeni mirovni ofenzivi. Angleški državniki so bih, kakor znano, v tej vojni slabi preroki. Cecil govori torej iz lastne izkušnje, ako pravi, da je skrajno neprevidno prerokovati kaj, kar je v zvezi z vojno. Njegove izjave Reuterjevi pisarni ni torej smatrati za prerokovanje o njemu neznanem ravnanju nemške vlade, nego treba jo je kakor vse izjave angleških državnikov, v prvi vrsti presojati po notranje - političnih razmerah A ng 1 e Š k e in njenih zaveznikov. Znano je. da so uspehi nemškega orožja na zapadu, ki še nikakor niso dosegli konca, pri ententi zbudili ogromen vtis k. — Na Angleškem so si v širokih krogih o tem na jasnem, da je ententa že večkrat zgrešila psihološki moment za sklep miru. Krivdo za
to pripisujejo vladam zapadnih sil. ki so si. kakor dokazujejo znane, od njih sklenjene tajne pogodbe, postavile za cilj imperialistična zavojevanja, zaradi katerih hočejo vojno voditi do popolnega poraza nasprotnika. — Na L1 o y d -G e o r g e a stavijo vprašanja, kako da opravičuje to ravnanje. Mož pa ostaja odgovor dolžan. Clemenceauu očitajo, da s trdovratnim zasledovanjem nedosežnih zavojevanih načrtov francoskemu narodu ni prihranil nadaijnega prelivanja krvi. — Cecil ova trditev, da bo Nemčija, ko pride sila. napravila mirovno ofenzivo, ako se ji ne posreči zaveznikov poraziti, je najnovejše sredstvo, s katerim skušajo državniki podžgali vojni ogenj svojih narodov, katerih vera v pravičnost njih lastne stvari že pojema. Naj se angleški narod s takimi manevri ukvarja kakor se hoče, z a sedaj govori še orožje. Treba je, da uničevalne namene naših sovražnikov proti našemu obstanku in proti naši nedotakljivosti zlomimo s trdim železom. Dosegli smo silne uspehe in s trdnim zaupanjem zremo v prihodnjost.
= Napačno poročilo o prihodu mirovnega agenta na Angleško. Preko Amsterdama poročajo 5. maja: Poslednje dni poročajo z Angleškega, da je prišel v London nizozemski mirovni agent, da v imenu nemške vlade stavi gotove predloge. »Maasbode« poroča k temu, da v dobro poučenih krogih slutijo, da je ta oseba bivši minister Co-lijn, ki je pred nekaj časom odpotoval na Angleško. Nekemu tukajšnjemu listu brzojavijajo iz Londona, da piše »Globe« o obisku nizozemskega posredovalca, da bo težko kaj pripomogel, da se razmere med Nizozemsko in Angleško izboljšajo. »Pall Mali Gazette« piše: Ne želimo, da osebe, naj bodo že katerekoli narodnosti, hodijo sem, da ribarijo za nemško vlado. — Okolnost, da je Colijn odpotoval na krovu torpedne-ga lovca, je že pred dala povod govoricam, da se je Colijn v diplomatiški misiji napotil na Angleško. Takrat so govorili, da je Colijn v zvezi z visečo nizozemsko krizo potoval v London, kar so pa uradno dementirali. Sedanja trditev, da Colijn potuje kot nemški posredovalec, je pa docela samovoljna.
= Kitajci pošljejo Nemce v Avstralijo. Včerajšnjo vest po »Frankf. Ztg.« popravljamo tako, da je Kitajska na prigovarjanje Angleške pripravljena tam bivajoče Nemce poslati v Avstralijo in ne v Avstrijo, kakor je bilo pomotoma natisnjeno.
Za Mmm in za pilo Jugo-
Jugoslovanski klub je sprejel nadalje sledeče izjave za majniško deklaracijo:
Slovenci in Slovenke iz K o t e 1 i na Koroškem (216 podpisov) se pridružujejo majniški deklaraciji. >Kot teptani slovenski narod na Koroškem dajemo duška visokemu namenu in cilju naših poslancev. K temu koraku nas v prvi vrsti veže dolžnost, silijo razmere, da ne bodemo več hlapčevall na naši narodni zemlji. Zemlia, na kateri stojimo, je čisto slovenska že od ustoličenja koroških vojvod. In sedaj nam gospodari Nemec. Živela Jugoslavija^
Župnija B r n c e pri Beljaku (262 nodpisov); žene in dekleta iz vasi Boršt - Zabrežec (opravičujejo zakesnitev s tem, da jim ie orožništvo pole zaplenilo!); občani mestne občine Sv. Križ na Vipavskem (goriški okraj) se izjavljajo z velikim navdušenjem za majniško deklaracijo (298 moških in 370 ženskih podpisov); starešine. Člani in prijatelji akad. fer. društva »B a 1-kan< na prijateljskem sestanka v Bojanu pri Trstu.
Hrvati-— Jugoslaveni iz Zrenja, Porečkog kotara n Istri (s oduševljenjem izjavljamo se najsolidamijima sa svibanjskom deklaracijom jugo si. kl. Naš veliki Dobrila izrekao je svojedobno u istarskom pokrajinskom saboru: »Moj narod spava. Tko spava nije umro — probudit će se!« — Probudismo se, ne ćemo više nsnuti! Živjet ćemo, radit i žrtvovati sve za postignuće naših ideala — za ravnopravnost i slobodu i borit ćemo se kani kr*l dok se izvoio-
iemo naša ujedinjenje u Jugoslaviji. — Pozdravljamo postojani rad jugosl. kl. i naše mile braće Ceha in kličemo im: Naprijed za slobodu i za dom!c)
Občina S i 1 b a se pridružuje maj-niski deklaraciji s sledečo resolucijo: »Duboko uvjereni, da razvitak i napredak gospodarstveni i kulturni našeg naroda može biti potpuno zajamčen njegovim sjedinjenjem, u cjelini usvajamo deklaraciju Jugosl. kl„ kojom se zahtjeva da se svi krajevi u monarkiji, gdje stanuju Slovenci. Hrvati i Srbi, a na temelju narodnog načela i starodavnih prava, ujedine u jedno državno i neodvisno tijelo pod slavnim žezlom Habsburško - Lotarinske dinastije.«
Občina Supetar - Brač z iskrenim navdušenjem in v celoti sprejema deki.; meščanstvo (gradjanstvo) Bakar-ca in Tnrinova sela se strinja s pravičnimi zahtevami, izraženimi v m. d. (201 podpis): hrvatski muževi i žene občine Kraljevica.
Posojilnica v Ribnici na Dolenjskem: duhovščina dekani je Le-skovec; možje in mladeniči iz Šiške in okolice pri Ljubljani (118 podpisov); možje in mladeniči župnije Vodice na Gorenjskem (izročajo lični zvezek: »Tu je podpisanih 385 mož in fantov iz Vodic. Nekaj je takih, ki so že bili možje, nekaj pa takih, ki šele bodo. Pravi naši možje pa podpisujejo svoje želje po bojni poljani s svojo srčno krvjo. To so želje po združeni Jugoslaviji 1 Vsi hočemo biti edini — v jugoslovanski družini !<)
Za jugoslovansko deklaracijo ie podpisalo 558 žena in deklet iz Meduli-na svojo pristopno izjavo.
Podobčina   Ližnjane   ie vposlala
465 podpisov žena in deklet.
Z Goriškega.
5. maja 1918. Strel na goriškem gradu.
Poldanski o as naznanja v Gorici strel na gradu, S to novostjo so lahko vsi zadovoljni, ker spada med one redke, ki ne škodujejo. V mirnem času je bil naš najboljši Časomer — želodec. Oglašal se je točno opoldne. Sedaj se pa ni zanašati na želodec, ker kruli že «*i 9. ure nredpoldne. Ali plačuje te opoldanske strele naša aprovizacija ali vojaštvo, nismo še mogli dognati. Teto tako nismo na jasnem, če so bili ti streli
na programu obnove naše dežele. Ce so bili, potem se je z obnovo žc pričelo, kar nas navdaja s posebnim zadoščenjem.
Zopet nesreči. Anton Zigon, posestnik in gostilničar od Lukežičev, občina Renče, se je napotil v spremstvu proti Kostanjevici na Krasu. Pod cesto je zapazil iz kupa granat dim. Odstraniti se je hotel, toda prepozno. Granate so razpočile, Zigon ie izgubil nogo in roko iz izkrvavel. Prišel je od vojakov
domov — umret! Vojaki namreč raz-streljujejo municijo, nalagajo granate
drugo na drugo, naneliuieio vžigalno vrvico in se odstranjujejo. Da bi pa postavljali na primernih krajih ob glavni poti straže, ki naj odvračajo potnike, ne, na to ne mislijo. Take smrti je umrla tudi neka kmetica iz Komna ir sicer na poti med Lipo in Temnico. Zadeta je bila v trebuh. Če se človek že sam ne poškoduje, ga pa drugi, v nevarnosti je vedno in junaška smrt ga čaka, tudi če nima vojaške obleke. Vse prav in dobro, da se razstreliujeio granate, da se pa to dela tako radikalno in brez potrebne opreznosti, ne. kaj takega nismo mislili s svojimi večkratnimi opomini, naj se odstranijo granate. Nismo si predstavljali obnove v tem smislu, da pride človek ob noge. Pred tednom granatni grobovi, sedaj pa granatni krematorij! Stroške plačui pa deželan s svojimi iidi ali pa z življenjem!
>M arburgerca« od 28. aprila t. 1. ie prinesla dopis iz Trsta z bombastičnim (živimo pač v deželi granat in bomb) napisom: Slavizacija na iugu. »Marburgerci« namreč pišejo iz Trsta (daleč je šla po lažnivca, menda za to. ker je v Trstu nemški Volksrat): >V Trstu se prodajajo od države zaplenjena posestva italijanskih irredentistov za neznatno ceno (um billiges Geld) Slovencem, v Gorici pa pospešuje dr. Svetek — Hud Slovenec (ein Ultraslo-vene) — slovensko gibanje s tem, da oddaja obrtne koncesije skoraj izključno Slovencem. Nemškim uradnikom se napravi j a življenje in službo neznosno in se na ta način odganja najzanesljivejši nositelj državne misli ob Adriji.« Svoje poročilo zaključuje poročevalec z vprašanjem: »Kaj pravijo naši nemški poslanci k temu nesrečnemu delovanju Seidlerjeve vlade na Primorskem, ki koplje sedaj v bodočih -pokrajinah ob moriu Nemcem grob?< »Da je dopisnik Marburgerce kozel!« bodo odgovorili na to vprašanje nemški poslanci, če so pametni. Dr. Sveteka no bomo zagovarjali, se zna že sam. če se mu zdi sploh vreden zagovor. Iz cele notice pa ne zveni drugega, kakor deistvo, da gre nemška stvar tu doli^ ob ^ Adriji silno počasi. Z nemškimi milijoni so se gotovo že parkrat blamirali. Medtem ko dobivajo Slovenci poslopja v Trstu skoraj zastonj (!), ponujajo oni sami velikanske svote v Gorici brez prave-sra uspeha. Nemci bi torej radi imeli tudi obrtne koncesije v Gorici! Seveda, in Slovenci in Furlani naj bi jim pometali lokale, brisali šine in ^priganjali stranke. Kar se pa tiče nemških uradnikov, je trditev tako gorostasna, da bi se te! notici celo krave smejale. Če bi lin imeli na Goriškem, zato se ji pa smejejo — mlečne konserve.^ nase edino nadomestilo za krave. Kaj pa dela i o nemški uradniki v naši deželi? Iz dejstva, da jim napravlja odklonitev ene koncesile življenje in službo neznosno, lahko sklepamo, da je bila to — gostilniška koncesija. Nemški uradniki v naših krajih niso toliko nositelji državne misli, marveč so nositelji traverz za bodoči nemški most do Adriie. Prav nobena krivica se jim ne godi pri nas! Kdor komandira, kdor ukazuje in vpije, je Nemec, kdor ponižno javlja, oome-ta, briše, čisti, prenaša vreče ie Slovenec ali pa Pur lan. »Marburgerca« nai le vpraša Wieseria v Gorici, če temu ni tako! Prepovedal ji bode nfsati t*ke bedastoće o nemških uradnikih v Gorici. Da na kopljejo ministri Nemcem grob v naših krajih (česar, mimogrede povedano, ne verjamemo iz enostavne-feNfoflfclnr pfi&afe to tm! >Mar-
burgerca«Y « to si pa lahko prepove-mo. Grobov ie že itak preveč na Goriškem, nekaj prostora pa mora ostati tudi za nas. Zanimivo je razkritje v omenjeni notici, da smatrajo Nemci našo deželo svojim bodočim pokrajinam. Velik apetit imajo Nemci in nemški želodec prenese zraven piva brez poseb* nih težkoč kar celo deželo. Naj zahtevajo od svojih »grobokonov«, da postavijo ti-le tudi nenemške dežele med aprovizaciiska živila! In stvar ie enostavno rešena.
Kipi v mestu. Kip Petra Zoru-ta v Ljudskem vrtu je kljuboval italijanskemu in našemu ognju. Nič se mu ni zgodilo. Isto tako je tudi pet možakarjev na Attemsovi palači popolnoma nepoškodovanih. Visoko gori na strehi so ohranili svoje pozicije — pravi Dalmatinci. Pozeidonu na Travniku je izvila laška granata iz rok vile, to pa tako nespretno, da je odtrgala morskemu poglavarju Še obe roki. tiščoče trdno trirosjeljno žezlo. Obe nimfi njeso-vega spremstva sta ostali nedotaknjeni vkljub temp, da sta bili 23 mesecev na fronti in prestali 11 ofenziv ,B.erakleju na Komu je odtrgala granata glavo, obe roki, truplo in stegna. V svoji sedanji dokolenski velikosti je menda He-raklej edini v Gorici, ki ne zabavlja aprovizaciji. Posnemajmo ga!
V Gorici je sedaj 8800 oseb. To so namreč osebe, ki so dobile dovoljenje prebivati v mestu in ki po deležne aprovizacijskih dobrot. Seveda ie zraven teh v mestu še mnogo družin, ki niso vpisane pri aprovizaciji. in precej okoličanskih družin, ki dobivajo živež v domači občini. Število vsega prebivalstva se giblje med 4800—5000.
Vžigalice in kis. Vžigalice
so postale, kakor sploh vsaka nujno potrebna stvar, zelo dragocene.    Cene so
precej visoke. Dokler je v prodajalnah zalojre, dobi vsak  odjemalec po eno
škatljico. Ne z ljubeznjivim pogledom, ne z laskavim dobrikanjem se ne more doseči druge škatljice istočasno od prodajalke. Kdor je v mestu, si že pomaga, seveda dokler je zaloga tu. Kaj naj napravi pa kmetica iz Čepovana, Lokvi, ali naj hodi po vsako škatliico posebej v Gorico? Zato bi svetovali, naj bi se oddajale tudi vžigalice pri aprovizici-ji in tudi kis, ki prihaja bolj in bolj v poštev radi solate.
Obnova Goriške napreduje zelo počasi. Povsod se opaža dobra volja, toda samo z voljo in. naj je ta še tako dobra, se ne dado zakrpati hiše. niti
obdelati polja. Materijala primanjkuje in na tem hira obnovitev Goriške. Tudi s komisijami samimi se ne obnavlja in ne obnovi naše dežele. Govori se o komisiji, pri kateri ie bilo trideset inženirjev in petnajst zidarjev — brez zidarskih žlic. Ta govorica je gotovo pretirana, zadela pa je najbrže pravo razmerje. Kaj pomaga dobra volja, kaj pomagajo inženirji, če pa ni ne apna, ne peska, ne desk?! Ekspoziture dobivajo po en vagon apna na teden, nimajo
pa ne konj. ne avtomobilov in ne barak. Obdelovanje zastaja, ker nJ ne delavcev, ne živine in ne orodja. Ce se vzdrži ta sistem še dalje, potom bodo mogoče naši pravnuki na stara leta doživeli nekaj izprememb. Koliko tovarn je v zaledju, ki bi lahko izdelovale okna in vrata? Kmeta, ki si primitivno napravi vrata s tem, da zabije par desk skupaj, stane to najmanj 60 K. O dobavi prepo-trebnega materijala . in delavcev naj razmišlja prihodnji deželni sosvet dne 13. t, m., eksaktnost naj se ne zrcali samo v temeljitih poročilih, marveč naj se pokažejo tudi dejanja. Vkljub najboljšemu načrtu bo lahko deželanu puščal strop in mu padal dež V prazno skledo, prazno pa zato, ker se ni moglo vpreči načrtov pred plug.
110.000 K (sto in de se t tisoč* kron) je torej določilo ministrstvo za popravo — nemške gimnazije v Gorici. Za druge enake zavode z deželnimi učnimi jeziki — nič. To smo izvedeli od osebe, kateri lahko zaupamo in katera tudi ve take stvari. Nemška gimnazija je torej prva. Ona naj vzgaja našo mladino, če se ta noče klatiti po begunstvu in obiskovati slovensko goriško gimnazijo v prognanstvu. Goriško mesto bodo zopet poplavili nemški profesorji. Zavod bodo zalagali z dijaki nemški uradniki, trgovci, obrtniki, vpokojenci in bogatini, slovenski meščani se pa istočasno ne bodo mogli povspeti niti do ene navadne ljudske, kaj še-le meščanske šole ali pa bodo morali skrbeti sami potom »Šolskega doma« in »Družbe sv. Cirila in Metoda« za svoje šolstvo v Gorici. Taka je pO svojem licu obnova goriškega mesta. Pikre opazke nam silijo v pero, toda ker nočemo pisati samo za cenzorja, marveč za širše občinstvo, jih opuščamo v nadi, da jih bralci sami razberejo — med vrsticami.
Dopis iz Celja.
(Od našega poročevalca.)
Celje. 7. maja 1918.
Koncert virtuoza - umetnika Kociana minoli petek je bil, kakor smo z mirno vestjo prorokovali, sijajno obisknn. Občinstvo je zadivljeno poslušalo Čarobne glasove Kociano-vih gosli in prirejalo burne ovacije umetniku in Slovanu Kocianu. Poklonjen mu je bil tudi len venec z narodno trobojnico. Na klavirju ga je spremljal nam že^znani klavirni virtuoz — rojak Ciril Ličar. Pričela se je pri nas vesela spomlad družabnega življenja.
Brez moke smo bili celi minoli teden v Celju. Istotako tudi brez mesa. V nedeljo so nam zopet ponujali hrvaško meso po 20 K in čez. Potem pa naj delavske rodbine z velikim številom otrok še izhajajo! Sedaj pa upamo, da dobimo tudi mi kmalu ukrajinske — otrobe, ker so jih v Mariboru že dobili. — Nekaterniki so si nakupili pri mestni aprovizaciji večje množine mesa, ki ga ie dal mestni urad novojiti. Sedaj pa se kesajo, ker se je izkazalo, da je meso skraino slabo konzervirano in se hitro kvari. Zdaj vemo, zakaj je mestu pred tedni naenkrat zmanjkalo prostora za povojeno meso, ki ga ie magistrat ponuial in hvalil, kakor čifut robo.
Posestva umrlega Škofa' dr. K o h n a, in sicer grajščina v Ar-novžu in vinogradi Possannerhof, so se 6. t. m. prodajali pri fin. proknraturi v ( Gradcu; Bilo je 16 ponudb. Zastopniki strank so se odločili z& ponudbo dni- *
štva za bol proti jetiki v Gradcu, ki j3 ponudilo 750.000 K.
Utopljenko so našli v D^ I pri St. Janžu na dr. p. Spoznali so 1 kot služkinjo Pavlo Rokavec iz Maribora. Vzela si je življenje iz strahu pred posledicami ljubezni.
Osemdesetletnico rojstva je obhajal te dni župnik Juri Bc-zenšek v Čadramliah.
Umrl je 30. m. m. v Ločah pri Konjicah župnik Fr. Kosel v 49. letu starosti.
Ogrsko slamo ponuja našiin kmetom ptujski »Štajerc« po 45 K me-, stot. Kmetje so pa morali svoio oddati erar ju po 11 K. »Stajerčeva« ljubezen do kmeta ie nad vse ginljiva!
Kopališče na D oh T n 1 se tudi letos za goste ne otvori in sicer zaradi težkoč v prehrani. Iz istega razlc ga se je že pred meseci odselilo okrevališče za častnike.
Obesil se je 1 t n. t zaporili celjskega magistrata 361etni posestnišk i sin Franc Stigel iz laske okolice, ki g 1 je policija aretirala zaradi suma, da i" nekje vlomil in pokradel. Stigel je bil rudi dezerter.
Kopališče Stvria v Glei-chenbergu ie kupila deželna zveza bolniških blagajn za Štajersko in Koroško v Gradcu za 500.000 K.
Mariborsko pismo.
(Od našega dopisnika.)
VMariboru, 4. maja.
»Marburger Zeitungc, — ljubljanska policijska cenzura, — ljubljanske demonstracije. Ljubljanska policijska cenzura ie potlačila objektivna poročila o
zadnjih kravalih radi pomanjkanja živil. Posledice so danes očividne. Rezultat ie ta, da kupici vsenemška žurnalistika o demonstracijah naravnost smešne urnebesnosti. Le poslušajte, kai n. pr. o njih ve >Marburger Zeirung-od 4. t. m.: demonstracije seveda niso bile povod pomanjkanja, marveč izključno samo — slovenskega sovraštva napram Nemcem. Škodo so samo Nemci trpeli, pa noben Slovenec Telefonske žice so slovenski demonstrantje že mnogo popreje porezali, za to. da ne bi bilo mogoče alarmirati vojašlie priprave, ki
je stala na razpolago, ker se je za demonstracije že davno popreie vedelo. C. kr. državna policija je privatno informirala svoje znance, posebno take ki nosijo kakšno uniformo, da se naj ne pokažejo na cesti! Ženske in otroke se je samo za to postavilo na čelo demonstrantov, da so ostali skriti slovenski hujskači vprizorienih protinemških demonstracij . . . Slavna o. kr. državna policija ljubljanska si je torej skuhala lep krop. Nas malo briga, kaj se bode o demonstracijah še vse po nemških listih lagalo. Ampak, na eno opozarjamo slavno ljubljansko c. kr .državno policijo: če ne vidimo prav kmalu v >Mar-burger Zeitung« točen popravek, uradnim potom, potem naj ve, da je za bodo čenaža sodba _sklenjen_&. ,
Afera Pivko.. Vojni minister je dal od Nemcev zahtevano pojasnilo v zadevi nadporočnika drja Pivka. To pojasnilo imenuje drja Pivka >Saupt-radelsfiihrer«    in >pflichtvergessener
Offizier«, skratka: potrjuje, da je dr. Pivko res pri Carzanu izdal postojanke svojega bataljona in okoliških postojank strojnih pušk* Tudi trdi, da so dr. Pivko in tovariši svoje vojake in poljske straže z žganjem napojili skratka, potrjuje vse od posl. Markhla podano izjave. Ker bi nam nadaljno polemiko v tej zadevi cenzura čisto gotovo vso zasegla, za to nam, umevno, pač ni možno, v tej zadevi Še zastavljati svojo pero. Prišli bi kvečjemu še s kom drugim v konflikt. Moramo torej vso stvar odgoditi v današnjih okoliščinah na poznejši čas. Vsem našim priporočamo, da še enkrat preudarijo vse, kar se Jo v tej aferi pisalo. Umljivo je, da bod«' sedaj vsenemško časopisje veselja vriskalo, saj je dva meseca grizlo v trder* nagobčniku. Ce se bode gonja nadaljevala — ohranimo mirno kri. Morda prav kmalu pridemo v tei zadevi z novim gradivom na dan. Boja pa nikakor ne nameravamo odložiti!
»Novi k u r z«. Dunajska vlad pravi, da bode pričel proti nam »nov; kurz«. katerega glavni namen bod" »omejitev jugoslovanske agitacije«'. Kaj hoče s tem vlada reči, si menda le sama ni prav na jasnem. »Omejiti«, bi se reklo — zatreti. To bi bilo proti postavno, ker se vrši naša Jugoslovan ska politika v povsem dopustnih mejali in nikakor ne stremi za čem takem kar bi^ ogrožalo državo. Na drugi stran: se pač mora tudi dunajska vlada zavedati, da bi bila igra z nasilstvi vse preje, kot pa srečna misel. Naše ljudstvo ne dremlje več. kot je n. pr. I. 1914. Pre-ostajajo torej le Še šikane, ki bi jim bilo podvrženo od strani cenzure našo časopisje. No, belih lis smo navajeni mi in naši čitatelji; huje, dosti bolj, tudi tu ne more priti. Sicer pa imamo svoje shode. Pomisliti tudi treba, da ie jugoslovansko gibanie nastalo brez posebnih vnaniih znakov, marveč takorekoč potom dela od posamnika do posamni-ka. Morda se ti časi vrnejo? Morda! Te vrste pišemo onim našim ki bodo — kar je neogibno —.prišli v dotiko z prav redkimi našimi omahljivci. Sicer pa je lahko, da gre pri vseh grožnjah za tisti revolver, ki je brez municije, ali pa, ki se sprožiti ne da. Kdor pazno čita naše nemške večje dnevnike, itak vidi. da ao zmernejši z vanm nazAdo-
voljni in, da niti n. pr. od starosti slabotna >Tagespost< ne more prikriti svoje nervoznosti. Počakajmo in ohranimo mirno kri; to ie prvo. Dragi glavni predpogoj je ta, trdno in neomajno stati za »Jugoslovanskim klubom«. Na ša neomajnost in trdost v narodnem prepričanju in vstrajnost, to je naša narodna bodočnost, to je naša narodna svoboda, neodvisnost!
Cesarjev obisk v Gradcu K odpovedan? Iz Gradca nam poročajo dne 29. aprila: »Izvajanja vse-nemških krogov na »Volkstagu« dne 28. t m. so napravila na gotove kroge prav mučen vtis, posebno, ker je za 9. maja napovedan za Gradec obisk ce-^sarjev. Že v nedeljo pozno zvečer dne 28. t. m. je bilo vse polno govoric, ki so se v ponedeljek strnile v eno, da bode napovedani cesarjev obisk — od padel. Divjanje vsenemških govorni J$ov je izzvalo posebno v najvišjih kro gin cerkvenih dostojanstvenikov in številnega plemstva naiskrajno ogorče nje in oster protest. Govori se. da je tildi pričakovati številnih disciplinarnih preiskav med državnim uradništvom in duhovščino. Tudi sodnija se baje zanima za razne govornike. Županu Fiziji se delajo težki očitki, da ni zabranil najhujšega. Od izvestnih strani se mu odreka, da bi pri eventuelnem vspreje-mu vladarja, še mogel prisostvovati.
»D ramatično društvo \ Mariboru«. Prihodnji občni zbor »Dramatičnega društva« se vrši dne 11. maja t. I. ob Vi S. uri zvečer v Narodnem domu. Upati je, da pride društvo skoraj zopet v posest svojih lepih dvoran in odra, ki so mu bile doslej odte^njene. Dolžnost mariborskih in okoliških' STo~-vencev je obilen pristop k društvu, ki naj kmalu zopet bode naše družabno narodno središče. Kot nekdaj, naj bode zbirališče vseh slovenskih narodnih krogov mesta in okolice.
Svarilo. K našim narodnim dru Štvom pristopa v zadnjem času prav pridno neki element, ki ni posebnega zaupanja vreden.Pohaja tudi redno slovensko družbo. Zdi se, da prisluškuje, ne morda kot konfident v pravnem, pač pa v narodnem ozira.
Kje je doslednost? Se imamo med nami slovenske obitelji, ki s svojimi otroci izključno, nemški govore. Če se šetajo dame teh naših krogov po cesti, napravi vtis, da govore še prav posebno ostentativno glasno, tako, da mora tudi vsak nemčur to takoj opaziti (kar je konečno ne pretežavno . . .) Da se za njenim hrbtom rogaje obrne in jo imenuje »dumme "windische Gans« — kaj to stri?! Če govoriš z otročadjo slovenski, te še za hudo silo razume, odgovora pa ti ne more dati, ker se staršem ne zdi treba govoriti ž njimi slovenski. Je to neskončno nizkotno samoponižanje.
M iz iriirsl feft
Volno odlikovanje. Z voiaškfm zaslužnim križem tretjega razreda z vojno dekoracijo in meči ie odlikovan čr-novojniški poročnik Gustav S a u n i g črn. okr. p. 27., dod. polku št. 79.
Odlikovanje. Komisar finančne straže tržaškega fin. ravnateljstva Josip Logar je odlikovan z zlatim zaslužnim križem  na  traku hrabrostne
svetinje z meči.
Zveza Jutfoslov. železničarjev, podružnica Divača sklicuje na 12. maja ob 2. uri popoldne v gostilni gospoda A. Rebeca izreden občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo o predlogih, ki se stavijo na zveznem občnem zboru v Ljubljani. 2. Delovanje zveze, poroča strokovni tajnik iz Trsta. S tem se vabijo Člani, njih družine in okoliške podružnice, da se tega tako važnega shoda polnoštevilno udeleže. — Odbor.
Umrl ie v Lokaveu pri Ajdovščini gospod Fran R e b e k. posestnik, gostilničar in trgovec, priljubljen naroden mož.
Poziv. Bunc Sofija iz Škrbine št. 62 na Krasu, ki je bivala v begunskem taborišču v Steinklamu, baraka št. 76 in se je potem baje preselila v Celje, se poživlja, da naznani svoj natančen naslov Begunskemu oddelku deželnega odbora goriškega na Dunaju VIII. Schlesingerplfltz 2III. — Gre se za vojaško podporo.
Težka telesna poškodba. Pismonoša Friderik Padovan se je spri v neki gostilni v nlici Tesa v Trstu z nekim čevljarjem, katerega pozna samo po imenu Toni. Ko sta šla iz gostilne, sta se pričkala in Padovan ga je baje udaril s pestjo, čevljar Toni pa je reagiral z nožem in je Padovana nevarno ranil. Toni ie izginil, Padovana pa so spravili v bolnišnico in takoj operirali.
Razprava radi velikih špekulacij z manufakturnim blagom v Trstu. Pred tržaško kazensko sodnijo se je pričela v ponedpliek razprava proti trgovcu Franu Wokaču s Kranjskega^ posestniku Antonu Cillo iz Dalmacije, trgovcu Justu Hahaminu iz Carigrada, Renatu Capellaniju. trgovcu iz Gorice, Evgenu Cuccasrna, trgovcu iz Trsta, Arturju Solettiiu. agentu iz Trsta in Ž. Zeller-ju, mešetariu iz Trsta, ki so obtoženi, da so nakupovali trgovine z manufakturnim blagom »en bloc« z namenom, da se blago kasneje proda z ogromnimi dobički. Prvi obtoženec je nakupil, kakor pravi obtožnica, razne zaloge za svote 160.000 K. 510.000 K, 26.000 K. 235.000 K. 60.000 K. 120.000 K, 175.000 kron in 60.000 K. Wokač je izjavil, da ie res kupoval zaloge, ali radi tega. ker jz notranjosti od dobavateljev nI dobi-ral več zadosti blagaza svoje trgovine. Povedal je med drugim, da je bil v Trstu neki Žid iz Galicije, ki je pred njim odpeljal iz Trsta blaga za tri milijone kron. Misli, da ko je namestništvo izdalo 280 dovoljenj za sklepanje t takih kupčii, je bilo iz mesta odpeKanega blaga za okoli 40 milijonov kron. Izid razprave priobčimo prihodnjič.
Spominjajte se političnih preganjantev
Prispevke pošiljajte na drja A. Snteiha, pisarna dr. K.
Pozor no položnice.
Danes smo vsem onim naročnikom, ki jim je potekla naročnina ali jim poteče v kratkem, priložili položnice. Prosimo vse, da se jih poslužijo takoj, da prejmemo naročnino pravočasno, kajti list se bode ustavil ta mesec vsem zamudnikom v četrtek dne 23. maja. Na reklamacije zaradi ustavljenega pošiljanja ne moremo nikomur odgovarjati. — Pri vsaki spremeni naslova naj se vedno navede stari in novi naslov, sicer je sprememba naslova nemogoča. Posebno velja to za naročnike na vojnih poštah. Eventualna darila naj se ne pošiljajo z naročnino, ampak samostojno po nakaznici. Prosim vse to uvaževati.
Dnevne vesti-
— Rojstni dan cesarice Zite. Mestno županstvo vabi hišne posestnike, da v četrtek, dne 9. t. m. na rojstni dan cesarice Zite okrase svoje hiše z zastavami.
— Slovesna maša se vrši v četrtek 9. maja 1018 ob 10. dopoldne v stolni cerkvi povodom rojstnega dne cesarice Zite.
— Odposlanstvo Jugoslovanskega kluba v Pratfi. Z Dunaja nam poročajo: Jugoslovanski klub je sklenil odposlati na slavnost Narodnega divadla v Pragi sledeče člane: dr. Ravniharja drja Pogačnika, drja B e n k o v i-ča, Brenčiča, drja Vukotića. drja Čingrijo. prof. SpinČiča in drja T r e š i ć a. Odposlanstvo bo vodil ali podpredsednik kluba dr. L a g i n i a ali pa podpredsednik zbornice vitez Pogačnik.
— Drobno delo za deklaracijo. Od Drave smo dobili tale dopis: Deklaracija obstoji iz besed. Besede pa morajo postati meso. Najlepšiš in najuglednejši program nima pomena, dokler stoji le na papirju; pomen še le dobi. ko preide v meso in kri pripadnikov. To morajo imeti pred očmi vsi, ki se dandanes pečajo s politiko. Jugoslovansko deklaracijo morajo sprejeti vsi slovenski stanovi in sloji; moški, ženske; mladi in stari. Ob nemško-slovenski meji bi se moralo vršiti najintenzivnejše delo po intencijah deklaracije. Ali je kaj opaziti v političnem okraju Maribor, ali v sodnem okraju Gornja Radgona? Nič! In kaj niže dol v Ljutomerskem, Ormoškem, Ptujskem, Rogaškem, Bistriškem okraju itd.? Vi odgovorni gospodje, ali res mislite, da zadostuje za Štajersko veliki shod v Žalcu in par prireditev poslanca Brenčiča? To je kaplja v Dravo! Meni se dozdeva, da smatrajo kmečki poslanci za nevarno, ali poniževalno, ako bi povabili tega ali onega na sodelovanje, sami pa obilnega dela ne morejo zmagativ Treba bode tedaj taktiko premeniti. Vsilieval se ne bode nobeden inteligent. Te prakse, da naj se prirejajo shodi spet za vsako stranko posebe, ne maramo, ne odobravamo. Strankarstvo smo do dna izkusili pred vojno. Potratilismo preobilne duševne moči v medsebojnem prepiru. Slovensko strankarstvo je tako demoraliziralo sloje, da persekucije po izbruhu vojne niso povzročile nobenega odpora, ampak, da so prevzeli voditelji političnih strank posle zanicljivih denuncijantov in povzročiteljev persekucij. Nam ob meji je strankarstvo vedno le škodovalo; mi smo ga pobijali, toda zadušiti ga nismo mogli. Sedaj pa ga ne pustimo več na dan. v nobeni obliki in pod nobenim pogojem. Kličemo pa ponovno na skupno delo. ker resni so dnevi, in še postaneio boli!
9— Tudi upoštevanja vreden glas iz občinstva. V nedeljo sem se z več kmeti vozil iz Ljubljane^ Kamnik. Pogovarjali so se o notici, ki so jo čitali po časopisih, da bode odslej »Kmetovalec« tudi glasilo ŠusterčiČeve g Zadružne centrale v Ljubljani. Tukaj b! moral biti g. dr. Šusteršič. pa bi zvedel, kako sodi o njem slovenski kmet. Že 28 let sem ud c kr. kmetijske družbe in kot tak bralec »Kmetovalca«, ki je vedno deloval za povzdigo^ kmetijskega stanu in se tudi lepo razvil. Sedaj pa hoče zapustiti to edino pravo pot in se postaviti v službo razdiralca našega gospodarskega dela. No pa upam, da to ne bode dali časa, kot do prihodnjih volitev. Ako bi to imelo trajati dalj časa, takoj odstopim kot član Kmetijske dražbe. Susteršičev evangelij bode bralo kmalu samo peščica kmetov. Navzoči so se vsi izjavili, da bodo zapustili takoj »Kmetovalca«.
— Imenovanje pri črnovojniškem pp. št. 27. Nadporočnikom sta imenovana Ciril Rušovec in Miha B e z 1 a j; poročnikom: G u a r Joško. Hribar G., M a k o v e e Pepi, ^ Uran Ivan, Uran Dobromil. K n r i n č i č Fr. in Petrov?! č Stanko.
— Pozdrav slovenskih fantov z visokih snežnikov. Kar je v teh časih doma nemogoče, je mogoče v visokih snežnikih na tujih tleh. Slučajno smo se dobili in nri ve«eli zabavi se spominjamo tudi Vas. Slovenke in Slovenci doma. Kličemo Vam vsem »Živeli, do svidenja!« Zorko J., narednik; Janko Kobilica četov.: St. Florjančič. četov.; Dolžan Fr.. četovodja: Faigl Rudo. Če-tovodja; Rajh Izidor, četovodja: Fran-cel Jožef, četovodja; Stružnih Ivan, desetnik; Čebul Fran, Grčar Stanko, top-ničar.
— Kdo ve fcaj? Poročali smo pred kratkim, da se ie vrnil iz ruskega vjet-ništva praporščak Lnoijan Orel. Glede na to vest nam piše gospod dvomi svetnik dr. A. Ferjančič, da je bil njegov sin poročnik Srečko ranien in vjet isti dan. kakor praporščak Orel. to je 9. avgusta lani. bila sta skupaj v bolnišnici v Volčansku. gub. Harkov, od koder sta pisala v oktobru domov. Od takrat datlje pa nima gospod dvorni svetnik o svojem sinu nikakega poročila več. Prosi se torej gospoda praporščaka Orla, ki je sam sporočil svojo vrnitev ni pa navedel naslova, naj naznani svoj naslov, oziroma nai sporoči, kdor bi kaj vedel o poročniku Srečku Ferjančiču jrospodu dvornemu svetniku dr. A. Feriančiču na Verdu pri Vrhniki, pošta Vrhnika. Kranjsko.
— Invalidska šola v LJubljani. Na invalidski šoli, koje vodstvo ie poverjeno ravnateljstvu državne obrtne šole
čevljarska delavnica,   ki jo
vodi priznan Čevljarski mojster in ki ima pravico, izdajati učna izpričevala. Invalidi, ki se žele naučiti čevljarstva ali pa se hočejo izpopolniti v tem obrtu, naj se zglase pri ravnateljstvu državne obrtne šole ali pri deželni komisiji za varstvo vračajočih se vojnikov (pri deželni vladi) v Ljubljani.
— Imenovanja. Za kaznilničnega ravnatelja v Celju je imenovan upravitelj Oskar Fritsch. v Mariboru Henrik Bazaiia in Moric Hans, za kaznilniške-ga upravitelja kontrolor Hugon Kroder v Mariboru in za kaznilniškega kontrolorja adjunkt Al. Flaschka v Celju.
— »Rdeči križ«. Šola za invalide v Ljubljani potrebuje nujno izobraženih pomožnih strežnic, katere bi se izučile po svoji zmožnosti za maserke in ortopedično zdravljenje. — Pogoji: telesna sposobnost, dobro ime in znanje deželnih jezikov. Prosilke naj se zglase v pisarni Rdečega križa v Strossmayerjevi ulici št. 3, vsak dan med H in 12. uro dopoldne in 2. in 4. uro popoldne. Tam izvedo nadaljne pogoje. Zaznamujejo se istotam izprašane in pomožne bolniške strežnice.
— Občni zbor Akademije. Ljudsko izobraževalno društvo »Akademija« ima v petek, dne 10. maja ob 8. zvečer v gostilniških prostorih »Narodnega doma« izredni občni zbor s tem - le dnevnim redom: Poročilo odbora, volitev, slučajnosti. Vsi, ki se zanimajo za ljudsko Izobraževalno delo, se vabijo na ta občni zbor.
— Osrednje društvo c. kr. poštarjev in odpravnikov na Dunaju. Deželna skupina za Kranjsko in Primorsko ima dne 12. maja občni zbor v hotelu »Ilirija«.
— Iz Ukrajine nam poročajo: Rubelj velja v Odesi 2 K 25 vin., severno od Odese, v No\vi - Ukrainki in nienem okolišu 2 K. 1 Romanov rubelj = 1% Kerenjski rubelj = *A Obost rubelj ali 1*50 Ji. — 30. infan-terijska divizija je začasno ustavila vsako kupovanje živeža za v Avstrijo, s Čimur je bil dosedaj zaposlen tudi prvi in drugi bataljon 97. pešpolka.
— Umrl je dolgoletni prefekt tukajšnje gluhonemnice gosp. Ivan Hrast. Naj v miru počiva!
— Tobačna nadomestila za tobačno nadomestilo. Danes izide razglas finančnega ministrstva, ki proglaša tobačne nadomestke in tobačne pridatke od 15. junija naprej za tobačni monopol.
— Promenadni koncert. Danes ob" V26. popoldne bo svirala godba 27. črnovoj. pešpolka pri tivolskem gradu.
— Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja p. n. občinstvu, da se vrši dne 16. maja redna mesečna dražba v mesecu septembru 1917 zastavljenih dragocenosti in efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) od 3. do 6. popoldne v uradnih prostorih. Prečna ulica št. 2. — Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo.
— Mestni popisovalnl urad bo v soboto, dne 11. maja radi snaženja uradnih prostorov za stranke zaprt. Izjema velja samo za res nujne in neodložljive zadeve.
Prijeta tatica. V Gabrjah pri Dobravi se je neka Marija Olipič priklatila v stanovanje Matije Podobnikarja In tam nabrala razne obleke, sukna, sukanca, masti In živil v vrednosti nad 2500 kron. Šaš ko je hotela to blago odnesti, jo je zalotil neki mladenič. Tatico so izročili sodniji.
Dva transmisijska jermena sta izginila iz Repičeve žage v Zapužah, dolga šest In osem metrov.
Tatvina V Homcu je prišel zvečer na dvorišče Nastranovega mlina voznik, za katerega se ni nihče zmenil. Vzel je Iz skladišča več vreč moke in zdroba in se odpeljal. Čez nekaj dni so ga orožniki izsledili.
Ogeni. Posestnici Agati Bonisegna v Dolskem ie napravil požar škode okoli 4000 K.
V Starem dvora v Škofjeloškem okraju so odnesli tatovi trgovcu Antonu Kalanu vrečo z 80 kg pšenične moke, več konserv in drugih živil. Čez par dni so pa zopet vlomili tam in odnesli 160 kg moke in nekaj drugih reči.
Aprovizacija v Selcih. Karte za sladkor smo že dobili, a sladkorja niti še ne za mesec april t. 1. Pa rudi mesa ni pri nas dobiti. Dobivati bi ga imeli samo iz Železnikov, v resnici ga pa ne dobivajo niti bolniki. Žalostno je, da se niti v Selcih ne seka več meso. To so neznosne razmere! Od c. kr. glavarstva pričakujemo, da odpravi te nedostatke.
Tambaraško društvo »Kolo« v Trbovljah priredi v nedeljo, dne 12. maja izlet na Dol pri Hrastniku in obenem veselico v gostilniških prostorih gosp. Dragarja. Izlet se vrši samo ob lepem vremenu. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Ptujska čitalnica. Dne 28. aprila je ptujska Čitalnica priredila tretjo In obenem zadnjo predstavo v tej sezoni. Vse tri prireditve so dobro uspele, za kar se je zahvaliti gdč. igralkam in gg. igralcem, ki so svojo nalogo v vseh treh slučajih izborno rešili, za tem cenjenim damam, ki so uprizori tel jem najpožrtvovalneje pomagale s posojanjem potrebnih rekvizit, kakor tudi slavnemu občinstvu Iz mesta in okolice, ki je z mnogoštevilnim obiskom nosvedočilo, da ve" cenit! požrtvovalnost naših narodnih delavcev. Med pred^tnvo je bila na Čitalnici od zlobne roke s kamnom ubita šipa, vredna 200 kron. Sploh Je opažati, da Je gotovim ptulskim krogom vsako narodno gibanje med Slovenci sila neljubo.
Kino Ideal. Opozarjamo vljudno p. n„ občinstvo na uprizoritve filma »Vešča«. To je največja senzacija te sezlje, sijajno umetniško delo neprekosljive lepote. Na višku Igralske rutine je igra znamenite umetnice Lidije B o r e 1 H, ki Igra naslovno vlogo. »Vešča« je žaloigra v petih dejanjih iz življenja nesrečne umetnice. Predvajala se bo od petka 10 maja do forka. dne f4. maja. Vsled visokih nabavnih stroškov neznatno zvišanje vstopnine. Zadnja predstava ob Vi9. zvečer s spremijevanjem iz-bornega gledališkega orkestra, — Kino Ideal.
Oseba, ki ie dne 6* mala ©K »1 popoldne v Tivoliju pobrala črno torbico z rdečo legitimacijo za vožnjo in majhno vsoto denarja. Je dobro znana itr se *>tos1, da odda nroti dobri nagradi stvari na glavni policiji, da se izogne neprilikam. 2181
Pr) trganju, revmatizmn v glavi ledifh in ramenih se s prirodno »Fratic-Jožefovo grenčico doseže lahko telesno odvajanje z lahko In zmerno razbremenitvijo prebavilne poti. ki poživlja izločitev seči in menjavanje snovi ter či-
A&ro^isacija«
4- Krušne komisije bodo uradovale v petek dne 10. maja od 8. do l. ure popoldne. Izdajale se bedo izkaznice za kruh in moko.
+ Kruh na Izkaznice št. 20 se dobi od nedelje naprej zopet v pekariji gosp. Pirca, Sv. Pelra cesta.
-j- Predajale! sladkorja v IV. okraju naj se zslase takoj v mestni posvetovalnici, kjer dobe nakazilo za kavino mešanico. Vrstni red prodaje kavine mešanice se objavi v Ustih.
4- Kavina mešanica za IV. okra.L Stranke iz IV. okraja dobe v petek pri krušni komisiji izkaznice za kavo, ki bodo numerirane. Kavino mešanico dobe stranke od torka 14. maja do sobote 18. maja na numerirane izkaznice za knvo: št. 4? pri £. Meinlu, Šclenburgova ulica; Št. 43 pri g. Staculu, Šelenburso-va ulica; št. 44 pri £. Elbertu, Zvezda; Št. 45 pri g. Tavčarju; št. 47 pri £. Le-skovcu & Medenu, Jurčičev trg; št. 48 pri Jcšetu, Rimska cesta; št. 49 pri g. Medici, Tržaška cesta; št. 50 pri gosp. Jemcu, Tržaška cesta; št. 137 pri gosp. Premku, Pred Igriščem; št. 73 pri gosp. Meinlu. Šelenburgova ulica.
-f- Člani vojne zveze v IV. okraju ne dobe izkaznic za kavo, ker jo bodo dobili v vojni zvezi na nakaznice brez številk, katere imajo že v rokah.
-f- Zabela za III. in IV. uradzilško skupino. Stranke z izkaznicami III. in IV. uradniške skupine prejmejo zabelo v petek popoldne dr.e 10. t. m. pri Miihi-eisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: III. uradniška skunina od 2. do por
3. št. 1 do 50. od pol 3. do 3. št. 51 do 100, od 3. do pol 4. št. 101 do konca. — IV. uradniška skupina od pol 4. do 4. št. 1 do 50, od 4. do pol 5. št. 51 do 100, od pol 5. do 6. št, 101 do konca. — Vsaka oseba dobi V* kg; kilogram stane 20 kron.
4- Testenine za ubožno akcijo se bodo nakazovale v mestni posvetovalnici in sicer lo onim strankam ubožnih akcij, ki še niso dobile testenine v mesecu marcu in aprUu. Na vrsto pridejo stranke: I. z zelenimi A in B izkaznicami št. 1 do 300 dne 14.t .m.; II. z zelenimi B izkaznicami: št. 300 do 900 dne 15. t. m., št. 900 do 1500 dne 16. t. m., št. 1500 do 2100 dne 17, t. m., št. 2100 do konca dne 18. t. m. IIL z rumenimi C izkaznicami: št. 1 do 600 dne 21. t. m., št. 600 do 1200 dne 22. t. m., št. 1200 do 1800 dne 23. t. m., št. 1800 do 2400 dne 24. t. m., od 2400 naprej dne 25. t. m. — VI. Z B in C izkaznicami za Vič dne 27. maja.
— Z B in C izkaznicami za Moste dne 28. maja. — Da ne bode po nepotrebnem nastavljanja, se še enkrat opozarja, da dobe tiste stranke ubožnih akcij testenine, katere jih niso dobile že v. mesecu marcu in aprilu.
4- Oddaja semenskega krompirja. Mestna aprovizacija je razpisala oddajo semenskega krompirja za pretečeni ponedeljek, toda stranke še sedaj niso prišle vse po krompir, temveč prihajajo Še vedno posamezni zamudniki, katerim pa nikakor ni mogoče vsak čas postre-či. Zaradi tega določamo za te zamudnike petek, 10. dan tega meseca. Naznanjenega dne naj pridejo vsi k Muhl-eisnu na Dunajsko cesta od 8. do 11. ure dopoldne z izkaznicami, ki so jih dobili pri vojnožitnem zavodu. Kdor ne pride ob tem času, bo ostal brez semenskega krompirja. Vsakomur je na izbiro gališki krompir po 35 v kilogram ali domač krompir po 1 K 20 v.
?P Čevlji z lesenimi podplati. Mestna aprovizacija bo oddajala čevlje z lesenimi podplati poslom v petek dne 10. t. m. popoldne od 2. do 4. v svojem uradu na Poljanski cesti.
-f Marmelada za Moste. Občani Most, ki imajo rumene izkaznice ubožne akcije s črko B ali C, prejmejo marmelado v petek 10. t. m. pri Miihlcisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: Stranke z rumenimi izkaznicami B: od 8. do 9. št. 1 do 100, od 9. do 10. št. 101 do 200, od 10. do 11. št. 201 do konca.
— Stranke z rumenimi izkaznicami C: popoldne od pol 2. do pol 3. št. 1 do 120. od pol 3. do pol 4. št. 121 do 240. od pol
4. do pol 5. št. 241 do 360, od pol 5. do pol 6. št. 361 do konca. — Vsaka oseba dobil pol kilograma, kilogram stane 2 K.
-I- Žito Iz Ukrajine v Gradcu. Poročajo iz Gradca, da je dospelo tja žito iz Ukrajine, katero sedaj meljejo. Zbog tega pričakujejo, da se v kratkem zboliša kruh. Moka iz Ukrajine je jako dobra, tako nam zatrjuje neki gospod v Ljubljani, ki je že imel to srečo, da je jedel moko iz Ukrajine. V Gradcu torej pričakuiejo boljši kruh. Kedaj se zboljša pri nas?
Prosvefa.
— Koncert tržaške podružnice Glasbene Matice, ki se ie vršil v nedeljo, je uspel Jako dobro v vsakem oziru. Zbor okoli 80 pevk in pevcev pod vodstvom pe-vovodje gosp. K. Mahkote, je dovršil vse točke najlepše, posebno pa se Je odlikovala gosoa Pavla Bole - Lovšetova s svojim pri-kupljivtm sopranom. 'Dvorana Narodnega doma ie bila polna.
— Slovensko gledališče v Trstu. V soboto so uprizorili v tržaškem Narodnem domu Igrokaz »Perjanica«. Vlogo Leb-lanca Je Igral režiser Skrbinšek. Uspeh popoln. Igra se ponovi jutri.
kajenega mesa, ki je bil last Magdalene
Komjanc. Obsojena je bila na 8 mesecev težke ječe.
2lvila   je    »preskrboval« strankam.
Franc Kržmanc, 28 let star, na Vič pristojen, 21 krat predkaznovan, je obljubljal raznim strankam, da jim bo preskrbel živila, za kar je cd njih zahteval predujme. Opeharil je na ta način sedem žensk za 442 K. Neki drugi, njemu popolnoma neznani Mariji HoČevarjevi, iz Gradička, občina Krka, katero je srečal pred gostilno pri »belem Kranjcu« v Florijanskl ulici je obljubil, da ji bo preskrbel petroleja in jo pozval, nai gre ž njim, da se pogovorita, bla sta v neko gostilno in ko je plačala vino, je vzela iz nedrijev 150 kron za petrolej. Obtoženec je rekel, da ga ima shranjenega v bližini v Ozki ulici. Komaj sta stopila iz gostilne, jo je zvabil v drugo ulico, kjer ji je hipoma iztrgal denar, 150 K, iz rok ter zbežal. Ko so obdolženca izpustili od vojakov, si je Izposodil od svojega tovariSa Filipa Marin-ška civilno obleko, srajco in čevlje v vrednosti 150 kron, katere stvari mu pa ni vrnil in ne škode poravnal. Sodišče ga Je obsodilo na dve leti težke ječe , po prestani kazni ga postavijo pod policijsko nadzorstvo*
ftozne H
* Karta za čevlje se uvede na Ogrskem dne 15. maja.
* Prebivalstvo v Benetkah, švicarski
listi poročajo, da je po evakuaciji Benetk od 170.000 prebivalcev jih ostalo tam še
60.000.
* Kako Amerikanci sovražijo Nemce,
nam dokazuje dejstvo, da je bilo pred kratkim iz metropolitanske opere v New Yorku odpuščenih 19 nemških umetnikov, med njimi znana Leonhardt in Frieda Hampel.
* Po desetih letih. 2upni urad v Crno-vicah v Bukovini je poslal leta 1908. kupnemu uradu v Solnici naznanilo o smrti Ladislava Fiala. To naznanilo je došlo v Solnco te dni, torej po desetih letih.
* Križarica zadela na parnik. Nedaleč od Delavare je zadela, kakor se poroča iz Londona, križarica na obrežni parnik Citv oi Athems. Potonilo je 74 oseb, 61 je bilo rešenih. Parnik se je potopil v 7 minutah.
* Dvesto milijonov lir oacijonalne podpore za italijanske vojake. Z italijanske meje poročajo, da je zakladni minister Nltti zahteval od italijanskih industrijalcev, ko so zborovali v Rimu, za to leto v prid na-cijonalne vojaške podpore prostovoljnih doneskov za najmanj 200 milijonov lir.
* 116.000 komadov goveje živine je potrebovala italijanska armada za mesec marec 1918. To je povedal v senatu vojni minister Zuppelli. Narasla Je ta potreba v glavnem vsled begunske oskrbe in ker je armada izgubila v Benečiji ogromne množine mesnih konzerv.
* Prva angleška ladja z električnim obratom. Iz Londona: V kratkem času prične voziti angleška ladja 6400 ton z električnim obratom. Nalagati bo mogla 8 do 10 odstotkov več nego navaden parnik te velikosti in bo porabila mnogo manj goriva.
* Prebivalstvo v Benetkah. Švicarski Lentante pri Comu v Italiji le umrla 80 let stara markiza Raimondi, katere tragični zakon z Garibaldijem ie znan. Kmahi po poroki je bil Garibaidl obveščen, da njegova žena ljubi enega izmed njegovih oficirjev, nakar je sledila takoj razporoka.
* Caruso kot bojni govornik. Ag«nzia Štefani poroča, da je imel slavni junaški tenorist Caruso v newyorškem metropoll-tanskem gledališču govor, v katerem Je napovedoval vsled bojne pomoči Italije In Amerike bližnjo zmago civlllzacfle na zapadni fronti In popolno uničenje nemškega barbarstva. Burno so odobravali njegove besede.
* Nemec, ki ga je strah pred Nemalo.
»Arbeiter Zeirung« piše: Reuterjev urad razširja vest, da se Je londonski tovarnar milijonar Brandauer, ki je bil na Angleškem interniran, zastrupil z veronalom, ker mu le bilo ljubše, umreti kakor pa vrnit! se V Nemčijo, kar se je Imelo zgoditi v kratkem. Brandauer je zapustil pismo, v katerem izvaja, da strah pred smrtjo n! njč v primeri s strahom pred povratkom v Nemčijo.
Prijateljici okradla. Marija Kosič, 21 let stara, iz Mirna pri Gorici, delavka, je prišla na obisk k svojima prijateljicama, Magdaleni Komjanc in njeni hčeri Katarini omoženi Konic v Zgornjo Šiško ter tam, ko Jih ni bilo doma, vzela prvi 324 K, drugi na 1350 kron In dve rjuhi. Pri hišni preiskavi so našli pri njej 8Va kg prekajenega
MA
— Mestna   hranilnica Ifnbrjanska.
Promet meseca aprila 1918. 1630 strank ie uložilo 2,000.261 K 93 v, 1316 strank ie dvignilo 1.491.603 K 90 v, torej več vložilo 508.658 K 03 v. Stanje ulog 69,269.396 K 96 v. Število nložnih knii-žic 36.364._
Umrli so v Liubliani:
Dne 4. maja: Marjana 2agar, perica,
72 let, Radeckega cesta 9. — Zora BeksV hči kovinostružca, 10 tednov, Tržaška ce-«
sta 2.
Dne 5. maja: Uršula Jurkovič, posest-nica, 69 let, Pred škofijo 14. — Jera MeJačV posestnlca. 60 let. Krakovska ulica 5. — Terezija Weber, tobačna delavka v pokoju. 46 let. Na mivki 6. — Miroslav Leopold Otruba, sin orožniškega straimojstra, Rimska cesta 17.
Dne 6. maja: Marjeta Povše, hišnica, 53 let. Bleiwelsova cesta 13.
Dne 7. maja: Ulrik Pavlica, posestnikov sin, 19 let, Radeckega cesta 9. V deželni bolnišnici:
Dne 29. aprila: Ana Pepelnak, hči tapetniškega pomočnika. 18 ur.
Dne 1. maja: Matilda Žagar, hči tovarniškega delavca, 3 leta. —■ Izidor Kante, sin sluge, 4 leta.
Dne 2. maja: Ana Terezija Aljančič, žena brzojavnega mojstra, 50 fet,
Dne 3. maja: Julija Kredar, Hcejska gojenka, 16 let. — Ana Nemec žena vpok. sodnega sluge, 74 let. — Elizabeta Jochin-ger, žena železniškega delovodje, 41 let.
Dne 4. maa: Josip Kupljenik, sirota, 15 let
Na privatnem učIUŠČu Legat v Mariboru se prično 1. junija t. 1. nov! tečaji za stenografijo, strojno pisanje, pravopis v zvezi z obrtnim splsjem, računstvom, knjigovodstvom, lepcpisjem. nemškim in slovenskim jezikom. Tečaj traja štiri mesece. Prospekti zastonj, Maribor. ViktrinKhofeasse 17/1.
„-r- .«fia«n ——————— ——M——
Izdajate!] In odgovorni urednik: Valentin KopHar.
Kf štev. B n 322/8 ex 1918.   \ \
Razglas.
Nai podlagi dne 23. aprila 1918 v državnem zakoniku kos LXXL, št. 145 dogovorno z ministrstvom za notranje
zadeve razglašene odredbe c. kr. finančnega ministrstva z dne   15. aprila
1918 glede ureditve oddajanja tobaka kadilcem, ee razglaša kadilcem in tobačnim razpečevalcem sledeče v ravnanje:
Počensi s 17. junijam 1918 bodo v prvi vrsti določeni od trafikantov prejeti tobačni izdelki za oddajo osebam vpisanim v seznamek odjemalcev trafike (stalnim odjemalcem).
C. kr. finančno ravnateljstvo v vLjubliani bo določilo izmero, ki jo je reservirati vsaki teden stalnim odjemalcem vsakega tobačnega založnega okraja (množina pripadajoča stalnim odjemalcem).
Sele morebitni ostanek se bo oddajal osebam nevpisanim v seznamku odjemalcev (nestalnim odjemalcem trafike)    (množina   pripadajoča nestalnim
odjemalcem trafike).
Kot stalni odjemalci se vpišejo v seznamek odjemalcev samo  moški, ki
so že zakoračili začetkom koledarskega leta prijave 17. leto, in ki se nahajajo ne samo mimogrede v kratu trafike (ali v krajevni soseMini brez trafike)«
Načeloma se ne vpišejo v se« znamek odjemalcev:
1. Vse aktivno moštvo c. kr. armade, vojne mornarice, avstr. kakor tudi ogr.   domobranstva   in čmovoiništva,
prostovoljnih formacij, potem strelcev in  članov veteranskih   društev, če
opravljalo vojaško službo;
2. vse aktivno moštvo zveznih armad;
3. moštvo c. kr. žandarmerije, c kr. finančne straže in žrebčarstva;
4. vojaštvo policijskega strainega kora in oddelkovih komand kaznilcev.
Vsi ti vojaki se pa vpišejo v seznamek stalnih odjemalcev pod sledečimi pogoji namreč, da ne bivajo na Kranjskem samo mimogrede, da nimajo pravice do dobivanja tobaka od vojaške oblasti, ali da prejemajo namesto istega denarni relutum, ali da so sami prehra-nujejo- aktivni gažisti in vojaki armade v fronti, ki so na dopustu, za čas istega, ako traia dopust dalje kot 4 tedne.
V Ljubljani se vpisujejo v seznamek odjemalcev osebe, ki stanujejo ali so zaposlene v enem   desetih mestnih
okrajev, kjer so postavljene trafike. V
mestnih vojašnicah se nahajajoče trafike in temporema trafika na ljubljanskem gradu so pa določene le za tamkaj nastanjeno aktivno vojaštvo, odnosno za tamkajšnje internirance in vojne
Vjetnike.
Železniški uslužbenci nai se prijavijo v trafikah na kolodvorih oziroma
v sosednih trafikah.
Vsaki kadilec sme biti vpisan kot stalni odjemalec le v eni trafiki, Ce je
vpisana ena in ista oseba v seznamkih več trafik, se ista izbriše iz vseh se-znamkov in je izključena za vso prihodnost od vpisa kot stalni odjemalec, tako osebo se tudi naznani politični oblasti prve instance, da io kaznuje po
§ 25. te odredbe z denarno globo do 5000 K ali za zaporom do 6 tednov.
Kadilci naj se prijavljajo v svrho vpisa v seznamek stalnih odjemalcev osebno ali po pooblaščencu v trafiki, najbližji stanovališču ali kraju zapos-ljenja. V nobeni teh trafik v seznam stalnih odjemalcev sprejeti kadilci naj se pa javijo pri oddelku finančne straže svojega domovališča oziroma kraja za-
posljenja.
Prijave v svrho vpisa v seznamke stalnih odjemalcev se sprejemajo v tobačnih trafikah   vsaki   dan dopoldne
med 8. in 12. uro in popoldne med 2. in
6. uro ter se zaključijo z dnem 17. maja 1918 prijave pri oddelkih finančne straže se pa sprejemalo samo na dan 18. maja pa med 8. in 12. uro dopoldne.
Vsak kadilec ima izročiti prijavno listino v velikosti dopisnice, čitljivo pisano z verodostojnimi sledečimi napovedmi:
1. natančno označbo trafike (krstno ime in priimek imejitelja iste, kraj, občina, davčni okraj), v koje Beznamek odjemalcev hoče biti vpisan;
2. svoje ime in priimek;
3. svoie rojstno leto:
4. svoj poklic;
5. navedbo, če in kje opravlja vojaško službovanje;
6. svoje stalno domo- (službo) vali-šče, občino, okraj;
7. natančni naslov svojega sedanjega stanovanja (stalno stanovanje, hotel, penzija, prenoČevališče tujcev itd., ime oddajalca sobe ali postelje);
8. naslov svojega zaposlenja, kjer se nahaja po dnevi, pisarna, trgovina, tovarna itd.).
Prijavni list pod točko 1—4 snredai navedenih vojaških oseb mora biti potrjen od c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani, da smejo biti spreieti v seznamek  stalnih   odjemalce v, katero
potrdilo se jim bode izstavilo na podlagi potrdila predstojne komande (vojaške oblasti), ali da nimaio pravice do vojaškega tobaka, ali do prejemanja namesto tobaka relutum v denarju, ali da se sami prehranjujejo, oziroma na
podlagi listine o dopustu.
Trafikantje in organi finančn« straže imajo zavrniti prijave kadilcev.
ki ne zadoščajo tem predpisom ali po navedbah prijavljenega lista,   ali po
njim znanih okolščinah, kakor tudi prijave brez predpisanih podatkov, istota-ko nečitljive prijave: trafikantie imaio zavrniti tudi take prijave, ki presegajo število stalnih odjemalcev, katerih bf ne mogli z dosedanjo tedensko množino
tobaka nikakor postreči. Če finančna straža ni sprejela prijave, odloči v tem
konečno finančno ravnateljstvo.
Po preteku za prijave določenega roka, imajo trafikanti vse prijave dobro zaviti ter iste z navedbo njih števila na zavitku nemudoma vposlati pristojnemu oddelku finančne straže.
Kadilci bodo dobivali tobačne karte proti legitimaciji pri pristojnem oddelku finančne straže, v času. ki se še posebej objavi v časniških dnevnikih.
C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 3. maja 1918.
Ere: pose-cpga obvestita.
Mestni pogrebni sovo« v Ljubljani.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskrenoljubljeni, dobri soprog, oziroma oče, brat, svak in stric, gospod
Ivan Hrast
naduiiteli v pokolu
v torek, dne 7. L m., ob 9. iiri zvečer, po  dolgem, mukepolnem
trpljenju, previden s tolažili sv. vere, boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrti v četrtek, dne 9.
majnika 1918, ob 2. uri popoldne, iz mrtvaške veže v deželni bolnici na pokopollšče k Sv. Krilu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V Ljubljani, dne 8. majnika 1918.
Ivana Hrast, soproga. Oskar Hrast, sin.
Vsi ostali sorodniki.
Klavir
se proda ::
v Prisotni ulici
st. 1. t II. nad-sftropie. 2206
Proda so v Opatiji
majhna hiSa
s vrtom. — Več pove upravništvo »Slovenskega Naroda«, 2207
Proda se KOZA
i dvema soillćema Kje, pove upr
»Slovenskega Naroda«. 2210
Učiteljica
išče službe ko t vzgojiteljica bodisi v mestu ali na deželi. — Naslov je
oddati na upravništvo .Slovenskega
Naroda« pod 444 2157.
Kupi se nova ali dobro ohranjena naSaviMa a^ se tudi zame*
|#Cs^5s IfesCB nja za živila. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2219
RT Proda se novo 9U
žensko kolo
tiko. Poizve se Sv. Petra cesta St.
77 na dvorlSZu, LJubljana. 2217
Dva soda
naprodaj* 28.30 L, 21.85 L. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2203
■ 3 uta 11
mn^ ■^a) Sjasj Bj pesti visok, z o-Slm^aF W wSF   premo, se proda.
Istotam se dobi molzna kosa z enirn mladičem. Ogleda se lahko na Časti na Loko štev. ta, Trnovo, L]ub. 2169
Tesarje In mizarje
proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbljeno) sprejme ANTON S T EI N E R, LJubljana, Jaran ova nlloa it 11. 175
Dne 7. t. m. je preminul dragi tovariš in večletni prefekt tukajšnje gluhonemnice, gospod
Ivan Hrast.
Pogreb bo v četrtek 9. t. m. popoldan. Sveti mu večna luči
Ramateljstvo gluhonemnice.
Zahvala,
Za mnogo dokazov odkritosrčnega sočutja povodom bridke izgube predragega nam sinčka
ETODA
Družina Pavla Ivo Butari Slap*
LICITACIJA KONJ.
Pri raspeievalnici konj na Rakeku se vrši dno 14. maja ob 4» uri popoldne licitacija konj. K tej pride 9 vojaških okrepčiia potrebnih konj in 5 žrebet. 2218
K licitaciji se bodo pustili le taki kupci, ki imajo zato od glavarstva izstavljeno legitimacijo, s katero se Izkažejo, da so res poljedelci. Ugodnosti, katere" ima kupec takih konj, se bode razglasile pri licitaciji konj.
Piutove lamaške
rabljene pa ne slomljene •••«•••«. »••••^••. nove •
£a 1 kg ciste tele prevzame vsako množino fMT
vpraSanja        po povzetju
K 33.— K 50.—
prejšnjega
2179
I. Kellner, Praga, Ziegengasse 5.
Pridnoga9 poštenega ~?M
zlatarskega vajenca
takoj sprejme Lud. Čeme, Jnvellr. LJubljana, WolIova nlica 3. 2043
Praktlčnebluze
bolfie blsgo v različnih barvah. — Cena K 45.— do 56.— Marila Terezije cesta slav. 13, n. nadstrop vrata 107. 2170
ŽAGAR
za navadno (venecijansko) žago proti dobrem zaslužku če tudi z družino, se takoj sprejme. Dobi tudi živila po primerni ceni. — Pojasnila pri Prane Selencu, vodji tovarne e Trebnjem, Dolenjsko. 2114
Toplice
(hrvatsko).
zdravijo protin, revma, Iscnias.
Pojasnila in prospekti zastonj. Dobra
svetovno znane tvrdke Popper, s tič-jim petjem, izborno ohranjen se proda. Visok 2 m 80 cm. — B. Jegliča nasl. 8eIO| p. Žirovnica, Gorenjsko. 2150
Starejše dekle,
ki zna dobro kuhati, zastopi hišna in tudi kmetijska dela, razume deželna jezika in ima samo letna spričevala, teli sluise s 1. junijem. — Ponudbe pod Ana Sinove, Store pri Celja, Štajersko. 2195
Stanovanje
z 2 ali 3 sobami in kuhinjo lice mirna stranka 2 oseb brez otrok za takoj ali avgn slov termin. Kdor preskrbi, dobi nagrado 10 kg sladkorja ali 2 kg ciste
masti- Ponudbe na upravništvo »Slov Narodac pod Šifro: „Mirna stranka 34/1144".
Spreten zanesljiv "t
dnevni krojač,
ki zoa tudi prikrojevati, slovenščine in nemSčine popolnoma vešč se proti prav
dobremu plačilu takoj sprejme.
Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. 22
Dober dnevni
Iščem lokal
za mesec ma| ali ioni. Ponudbe pod „B. B. 2192" na uprav »Slov. Nar.«
■AF* lice sa v najem ^mj
f-OlT Af. 2 ooravo, za trgovino liVlillll na prometnem kraju v Ljubljani ali predmestju. Ponudbe pod „lokal 2201" na uprav. »Slov. Nar.«
Iiće se za tako* samoito' na domača
šivilja.
Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 2196
krejaš
za veliko delo event.  tudi po
kosih, se sprejme takoj. — Kje, pove upravništvo
»Slovenskega Naroda«. 2212
Mlada, krotka
LISICA,
prav ljubka, se ceno proda v Rebri II, LJubljana. 2205
I
z dobrimi izpričevali, slovenskega in nemškega jezika zmožen, se sprejme takoj. — Pogoj: pošten in zanesljiv. Kje, pove uprav. »Sloven. Nar.« 2215
Moške obleke,
3 nove, 1 moška zimska suknja, 1 površnik, 2 moška klobuka, 2 izprehaj. palici, 1 srebrna moška ura, viseča petrolejska svetiljka in nekaj italijanskih knjig se ceno proda. Mestni trg 17, vrata 10 od 3—6 popoldne. 2211
Jurist
vojaščine prost, z daljšo prometno pisarniško prakso (spričevalo na razpolago) ISče primerne službe. — Nastop takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe pod .,eksistenčni minimum 2209" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Kuhinja za fazno železniško osobfs
rabi dve izvežbani, urni 2193
debli,
ki ste saj deloma zmožni nemškega jezika. Plača mesečno K 50.—, hrana, stanovanje In prosta vožnja. Ponudbe naj se pošljejo na postalenaćelnlka Int. Železnice v Zidanem mostu.
Spreten prodajalec
z dobrimi izpričevali, ki zna nekoliko dekorirati izložbe, iz galanterijske in manufakturne stroke, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen, z dobrimi priporočili, se takoj sprejme. — Nemško pisane ponudbe z zahtevo plače in sliko pod: ,,R. B. 8 2214" na upravništvo »Slovenskega Naroda«
umeten, s saharinom oslajen, koncentriran, finega vonja, izdaten in stanoviten razpošiljam od 5 kg naprej po kg K 10.— po povzetju. Tudi mal nov sok. 2172
A dol! Tosek, Praga-Vlno gradi star. 127417.
Zajvečje odjeme specialne ponndbe.
Uvedeni zastopniki se iščejo
V Gradcu je naprodaj nekaj dobro se
obrestujočihhiš
Cena do 150 000 kron. Ponudbe pod: „Prilika 2199" na upravništvo lista.
Dr. Ferdinand Miiller
odvetnik v Celovcu, lice
stenografinjo.
Nastop 15. Junija 1918. 2135
Mlada gospa s triletnim fantkom in služkinjo leče za 6 tednov od 20. maja dalje
^ bk^ z dvema posteljama j^ftnft in hrano, proti delni bavmav^naar^av povrnitvi z živili. Pismene ponudbe se prosiic na uprav. »Slov. Nar.« pod „Stav. 1957 2202".
Soja - fižol
najboljše nadomestilo za kavo se dobi pri Sever A komp., preje Pater Lai-nik, LJubljana. — 20 gr z navodilom,
kako se sadi, stane 80 vtn. Pridelek je 40-kraten. 2153
Išče se za avgustov termin
stanovanje
obstoječe iz dveh sob, kuhinje, priti-klin ter z električno razsvetljavo. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „M. D. 18 1593".
Prazne vreče
vsake vrste in suhe gobe kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trgovska firma J. KuSlan, Kranj, Oor. Istotam se sprejme trgovski učenec.
50 kg krompirja ::
ter nekaj kaše, riCeta In fižola dam za dobro ohranjeno otroško posteljico.
Kje, pove uprav. »Sloven. Nar.« 2204 OTT Proda ss lopa rjiva "VI
zimska obleka
fjopica in krilo). Naslov pove upr. _»Slovenskega Naroda«. 2197
BeV Sprejme se II
:: postrežnica::
za 2 url dopoldan. * Kolodvorska
_UUCS 35 1._2159
DELAVCI::
vsake starosti se sprejme. Javiti se je v c. in kr. tvornici glinaste prsti
(Tonerdelsbrlk) Mosta pri L)nb-l|aai. 2173
Spre Ime se tako! proti dobri plači
Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. 2162
nam- Kupiti ielim na Dolenjskem aH ne Spod. Štajerskem fj|
POSESTVO
do srednje velikosti. Ponudbe z navedbo kraja, lege in cene na naslov: „J. P. Dunaj 20, Trenatrasse 9/f • 2147
sprejme takoj v službo strojilna tovarna Samaa e Co v Llnbljani, Motal-kova nlloa 4. Zglaševanje od 4—5
_popoldne._2203
Iz proste roke ae proda takoj do
14. t m. 2190
1 stekleno steno.
Več se poizve pri g, Lončarja, Stri-_terjava nlica 2«
WW Iiee se "W
KUHARICA
ki zna samostojno kuhati in opravlja tudi druga domača dela. — Kdo, pove upravništvo »Sloven. Naroda« 2143
HELA MOJA
KINO CENTRAL
v deželnem gledatitfu.
V torek In sredo ob pol 6., 7., 9. zvečer, v četrtek na praznik ob pol 5., 6., pol 8. in 9. zvečer v prekrasnem filmu
Kadar ljubim.
NI se mladino. ~OJM
Predstave za otroke 8gU«?AV
poldne in 3. popoldne. BJSJT Velesanlmlvl fttmi. m
PREDNAZNANILO.
V petek: rlELA NOJA v tridejanski izvrstni veseloigri Kdo me poljubi?   - LUa Welsae v prvovrstni drami:
PLANINKE. -KS 2I8c
bljanska kreditna banka v Ljubljani
u Delnlika glavnloa 10(000.000 kron. n
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni fondi okroglo 2,000.000 kron.
Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu. Trstu. Sarajevu. Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju.
—■--- Sprejema -—-■-        i Kupuje is predala vso Trste vrednostnih papirjev, financira erarične dobave ia dovoljuje
vloge na knjižice in tekoti ratun aprovl^acljske edlte.
===== proti ugodnemu obrestovanju.   ===================     | *^ c
00
77
43
4931
17
3577
104. Štev.
prejme se deklica
poštenih staršev 14—15 let stara, k >trokom. Plača po dogovoru. Naslov jri upravništvu »Slov. Narnda«. 2160
Proda se iz proste roke
V hiši se nahaja gostilniška obrt in trafika. — Ceh ATofaif, Bežna dolina 107. 2161
iS V
s posestvom v kateri se nahaja ali se je 2e nahajala dobra idoča trgovina. Najrajše v trgu ali kakem večjem okraju. Ponudbe je navesti z navedbo cene in pogoji ped f,Trgoreka hSSa 40 1908" na upravništvo »Slovenskega Naroda«
88^ Iščem -^pg
«3
eo
w
3-4 sob z električno razsvetljavo in vsemi pritiklinami za takoi ali za mesec avgust. Z£aief Hsbad, koncertni vodja. 2154
i   ir-- ||
§ g^-*'*     ^nmi  ™ —*-^a*WJ     ■ MnE   & =
S m /7 =
i li ili mi liti l lil
1 I
=       i || 5? trp©««* i aajdfB^Riffi prjef^iiiuSij2oiwj«ao zaves S^r^UsdiGeee^a. a - ^ |
Milimi!)
spretne samostojne Šivilje za fino delo po meri za jope, krila in talje, stalna mesta, išče modni salon Ln?gla Ko-hava. Zagreb, Klca 42. 2176
•5
prava severonemSka, se dobi pri Sever & komn. preje Peter Lassnlk, L'i?b-Ijans, Marijin trg. 1944
P°dJ*etna 05eba 2 ma-3i&š;'<o uf/vs5 lim kapitalom, katera bi se preselila v okupirano ozemlje Italije, da otvori tam 2133
dabičkanosno podjetje brez vsakega rizika!
Koncesijo in vse potrebno creskrbim sam! Takoišnje pismene ponudbe pod šifro: „Ugodna prilika 499 2133" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Resna ženifna
Vdovec, v 34. letu, popolnoma sani, vojaščine oproščen, z lepim posestvom, večjo lesno trgovino in parno .žago, se želi seznaniti ter takoj, ali pozneje poročiti z boljšo gospodično ali vdovo brez otrok. Prednost ima tista, ki bi imela veselje do kmetijskega vodstva. Prosi se samo resne ponudbe, ako le mogoče s sliko, na upravo .Slovenskega Naroda* pod ,,3odocaost 1994". Tajnost zajamčena.
zdravniško priporočena Varuje pred prehlaje-njem, dobro vsesava, pije, komodna in orak-tična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna garnitura 5K 12*—, 1S-—, na leta trpežna S 24«— 30, najfinejša pa K 38.— in K 42'— Porto 95 vinarjev. V varstvo žensk izmivaini aparat 40'—, 45*— K. Po-šiljatev diskretna. — Hieijen. blaea trgovina Si. Potoki? BimsJ, 1L Siioge^jjasse io. 1199
Kupujem zmedena
s
zsnsk
Štefan Strmoli,
£jublja&a, pod črančo št. 3.
POZOR I Zeriđl vpokllcanja v vofasko službovanje je lokal odpri samo - xa prodajo blaga in sicer vsaki dan samo od 9. do pol 1. in v neđe'io od 6. do 11. ure doa.
Po dolgoletnem razfskavaniu na polje negovanja lepote se ie konečno posrečilo, najti novo metodo, po kateri se vse nadležne kožne nečistosti kot pege, zajedci, mozolji, gube, nosna in obrazna rdečica tekom nekaj dnij sigurno odstranijo na kar zadobi obiaz, tudi pri starejših damah, mladostno sveže rožnato lice. Učinek je presenetlfiv in ta reetpt so sijajno priporočili sloveči zdravniki. Tisoči prostovoljnih priznanj! V-akomur dajem proti retour-znamki popolnoma zsslonj pojasnila.  Piš te vkc) na: L. Eecker, BanaJ   58, Preis! 59.,
cddcleli 38. 119J
Valentin Lucin Jožica Lucin roj. Bajt
poročena. "J^c**"
Ljubljana, dne 8. maja 1918.
2174
termite Se dosrasč fzdoleM to je
Emona;
PRIZNANO
NAJBOLJŠI:
Dobiva ae vseh prodajalnah!
Pri vseh vlogah je navesti nastopno opravilno Številko.
Oprav. štev. Ne 1518 18
2
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici je po proSnji lastnika Davorina Vrlnsek iz Rečice st. 85 na prodaj po javni dražbi zeml'isče
vici- st, 140 kat. obe. Rečica ki se proda v sledečih skupinah:
I. pare. št. 20 3 k. o. Rečica hiša Št. 85. toje hotel Mangart in parcela št 220/2 vrt z verando za izklicno ceno 56.090 E.
II. pare. št. 259 k. obč. Rečica, hiša št. 6 in parcela Št. 260 vrt, za izklicno ceno 12.000 C
K hotelu, toraj k prvi skupini spada tudi pritiklina obstoječa iz gostilniške oprave popisana v prilogi.
Izkliče se pred vsem prva skupina in potem šele druga skupina in ko-nečno obe skupini skupaj in bo veljala dotična prodaja, ki se bo izkazala kot najbolj ugodna. Prodajalcu je na prosto odstopiti od prodaje druge skupine, če bi že prva skupina codala dovolj ueodni uspeh.
Dražba se bo vršila dna 3. julija 1918 pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici ob 9. ari dopoldne.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbene izkupilo je plačati s 6°'0 obrestmi od dneva dražbe dalje do 1. julija 1918 pri c kr. okrajnem sodišču v Radovljici.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri tem sodišču v izbi 5t. 29.
C. kr. okrajna sodniia v Radovljici eešdetek I.
dne 5. maja 1913. 2216
Na?siove5ša izbera
umetniških in drusrih
razglednic
pismenega papirja
in vseh pisarniških in šolskih potrebščin
NARODNA KNJIGARNA
Cjubljana Prešernova ulica štev. 7.
MODNI SALON
Rozi Fabžič
:: Rimska cesta št. 6.::
Priporoča v.Uko Izbiro
SLAMNIKOV
od X iS.— naprej. V zalogi imam vedno sveže dunajske modele in ialae ii ocuke po možno najnižjih cenah. Sprejme se delavka in učenka. 1673
plutove, rabljene, zavrtane, pa ne zlomljene ali pretrgane do K 36*— nove zamaške za steklenice do K 65*—, zamaške za sode nove do K 55*—, zamaške za sode stare, do K 36.—. Kupuje in prevzema po povzetju (pri večjih partijah vzorec in pridem eventualno sam k prevzemanju. isss
eengSergasse t. -»psT
s"IS2e Srbečico, kras!«
odstrnni prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano ,,3£A£Jl-rOSM'* rujavo mazilo. Popolnoma brez duha in ne maž*. Poskusni lonček K 230, veliki K 4—, porcija za rodbino K 11«—.
rz= Dr. E. Flssch's Kronen-Kpothake (Gyfir), Raab Ogrsko.
Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna        zlatem lelonu",
Liub'.jsna, Marifin trg. 880 Pozor na varstveno znamko „S^ABAFCRrtl"*1
Josip Uršič Joža Uršič roj. J ager
poročena.
Čatež — IJot*tojna, v maju 1018.
2193
Hovo Gfvcrjss! fotogralfcnS atelje
Speclalitete:
a.
poptretnedopisnice^^icniolilil]!
kakor tudi vsa fotografska dela najboljše izvršena.
sar ProsiniD, Mliiffli si razstavljgns slike,
E I 139/17/8.
Dražbeni oklic.
Sne 23« maja 1918 dopoldne, ob pol 12. uri vršila se bo v MoIstrani št. 20 dražba zemljišča vi. štv. 87 kat. obč. Dovje, obstoječega iz hišo št, 20 v Mojstrani, 2 zag. vrtay tra¥-ssika in gozdov*
Cenilna vrednost in najmanjši ponudek, pod katerim se ne prodaje, znaša 22.197 K 18 h.
Prodaja se bo vršila po parcelah.
Na zemljišču zavarovanim upnikom se pridrži njih zastavna pravica brez ozira na doseženo skupilo.
Dražbeni pogoji in listine, tičoče se draženega zemljišča se morejo vpogledati pri podpisanem sodišču med uradnimi urami.
£, k. okr. sodišie v Kranjski gori, odd. 81.
dne 18. aprila 1918. 2027
Najvežfa slovenska hranilnica 3
»tu hranilnica Ij
LJUBLJENI, Prešernova ulica ši. 3
ie imela koncem leta 1916 vlog ....  S 669800*009a— hipotečnih in občinskih poselil 279600'00Q'— rozervnega zaklada 2,500*009'— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
4 o
večle in nestalno vloge pa po dogovoru« isq Hranilnica fe p^spilamo varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deleSne vlade«
Za varčenia ima vpeljane lične domaSe hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti
pa proti 5 l/*V0 ebrestim in proti
v09 izven Sranfske
najmanj l°/0'oziroma 3      odplačevanju na dolg« V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo
Dober sadni ioit
prodaja v vc^ji mnoZini tvrdka Anton EnSlan, Ljubilana, Karloraaa casta stev. 15. 17/9
IISem proti takojšnjemu vstopu
KONTO RI STA
z večletno prakso, zmožnega slovenske in nemške korespondence, strojepisja, ter sploh vseh kontorskih del. Hrana in stanovanje v hiši. Franc Otet, ve'e-trgovec na Vransif em prt Celin. 2136
j£Tr Išče se krepek -^2?
kot trgovski sluga za manufakturno trgovino. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda". 206*5»
kostanjev in hrastov LES,
od 10 cm. debe-^'ne in od 1 mt uolžine naprej, kakor tudi lepe hrastove in orehove hlode od 30 crn debeline naprej.  Ponudbe na naslov: Anton Reschiis, trgovine s le« som, Ljubljana. 2092
tudi rabljeni, različne velikosti,
sarse kupijo."M
Ponudbe na „Rosenkranz", poStni predal, LJubljana.
popolnoma zmožne slovenščine in nemščine, če možno tudi hrvaščine, z razločno pisavo, se Ltćejo za tvornisno pisarno v majhnem kraju na Hrvatskem. — Ponudbe s sliko, prepisi iz-; pričeval, navedbo zahtevane plače na
E. V. FELLER, ZAGREB,
Jurjevska 31-A, Hrvaško. 2124
Modistka
Pavla Novak
KriževniSka ulica št 9.1. nad.
se priporoča cenjenim damam za vsa v njeno stroko spadajoča dela. Sprejema tudi stare slamnike v prebarvanje In pr ekroj en je.
Novi slamniki in cvetke v zalogi«
Nadomestilo MILA
za pranje perila, izborno peneče in prekaSa vse doslej v prometu se na-
hajajoče izdelke. 1 zavoj L j. 5 kg' S 12.-, 1 zavoj z 10 kg K 23.—i Preprodajalci dobe popust pri naročbi, celega zaboja z 50 kg. Belo mine« ral&o milo za čiščenje rok in finej-5ega mila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. Nadomestek sa toaletno milo v raznih barvah, lepo dISeč, 1 zavoj 32 kosov K 18.—. Toaletno milo s lini m vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 vel. kosov S IS.—. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se morel naročiti en zavoj vsake vrste. Izvozno podjetle M. Jnnker v Zagrebu st. 15. Petrln|ska ulica 3., III., telefon 23-27. 2178
Kupujem:
les xa jame od 12 cm naprej
na mt
mehak okronal les,
smrekovo iulre ) lansko in le-čreslo f tošnje
^SiTj*"}od'O cm naprej
Prosim ponudbe s skrajnimi cenami, množino in navedbo roka za oddajo 1745
Vinko tfabič, Žalec, 8
Spodnjo Štajersko.
Kuiantno poslovanje. Takojšnje plačilo proti duplikatom.
S-
^999941
Iščem sobico
r-8 prostim vhodom, z elektr. razsvetljavo in s hrano. Cenjene ponudbe na upr. »SI. Nar.« pod za stalno 2121.
Kupim
nov ali Že rabljen inventar za izdelovanje sodavice in pokallc. Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda«. 2163
KISLO VODO
in vino razpošilja 1768 A. Oset p. Gušian j Koroško.
mešane stroke, zmožna event. tudi rza£asno, samostojno voditi trgovino, se sprejme. Istotam so sprejme tudi Učenka. Ponudbe pod „Solidna m pOStena 2164" na upravništvo »Slov.
Naroda«. 2164
probkovi, stari od sodoVjšampanjski zamaški, stari ne-zlomljeni zamaški
— od steklenic — do K 30, novi K 65 /majhni zamaški tudi dra^e^TBjfi
:se Kupujejo vsak čas. — Po povzetju
'samo, če se posije vzorec naprej. —
:Pri večjih  množinah   pridem  na kraj
prevzema. S. DREIBLATT, Dunaj II. BI Stadtgntgasse 12 bei der Nord-
Češko gosje perla.
1 kg belega puljenega L vrsta K 24.— 1 »     »        s      H.    »  K16 50
1 » sivega     » .....K 7.—
1 » belega nepuljenega I. vrsta K 10.— 1 »     » »       II.  »   K 6.50
Po povzetju pošilja se po 5 kg ali več L HALDBB, Prana - Smlehov, -*jps Klnsfcsho 1. 1824
Odda se v najem
gostilna pri Križu (prej ori Ferlincu)
s 1. avgustom.
V a« sa poliva, prt Iv. Pardanu v LJubljani.
2191
bahn
Telefon 1483 IV.
1617
Srbečica
Arasle, izpuščaje, grinte In druge kotne nadloga odpravi hitro in sigurno Par atol, domače mazilo. Ne
umaže, je brez vonja, zato uporabno tudi čez dan. Veliki lonček K 3.50,
Čvojnati K 6.—. Dalje Paratol tresni fpralek   za  varstvo   občutljive kože.
škatljica K 2.50. Oboje se dobi proti vposlatvi zneska od lekarnarja
M. Klein Paratol tvornici v Budimpešti, vH-24. Rozsa ntca 21.
Brlvni aparat ponikljan, s ki in jam i K 4.-, 6.-, Ia. posrebren, dvorezne klinje K 8-, 10.-, težko posrebren, elegantan etui kompl. K 12.-, 15.-, special. vrsta z giletnimi vijaki najfinejši K 18.-, 20.-, 25,-. Dvorezne gilettne klinje, tucat K £8-, 3 tucate K 48.-, sistem Gilette
tucat K 9.-, 12.-; prima britev naj fin. ;brušena ročno kovano jeklo K 6.-,'8.-, ^10.-, 12.-. Porto 95 h. Zamena dovoljena. — Razposfljalniea SL Potokv Dunaj VI. Gnegengasse 15. — 1975
svojo trgovino z velikim skladiščem manufakturno in mešane stroke za Jako ugodne cene.
Ustmene ponudbe na 2026
Vilim Pick, Zagreb,
Savska cesta 68.
„ADRIJA"
Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin.
II
na a!. 5.
Barvila za obleke „TEKLA". Pralni praški. Čistila za slamnike „STRO-BIN". Nadomestilo tobaka. Nadomestilo toaletnega mila. „R0ŽNI PRAŠEK" najboljše sredstvo za negovanje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti moljem. — Parfimi in diša ve. Sredstva 2a konzerviranje jajc. — L. Koncesijonirana zaloga strupov
Sprejme se na stalne mesto samostojna
knjigovodkinja
(kot uradnica) vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Ponudbe na ravnateljstvo Jadranske zavarovalne druibe v LJubljani.
Sjaroaaaa plzepisha restavracija
HT Schmitt v Gradiiču it. 2.
je zaradi opustitve častniške kuhinje etapnega štaciiskega poveljeni-štva zopet v polnem obratu. — Izborna kuhinja po meščanskih cenah. Vino In pivo ves dan — tudi čez ulico. — MT Velik senčnat vrt.
1849 RT JOSIPINA SCHMITT, restavraterka.
Smrekovo lubje
les tlahtnlh kostanje t od 10 cm navzgor
■ST hrastov les "ee
kupi po vsakokratnih najvišjih dnevnih cenah In izplačuje proti duplikatom voznih listov pri kranjskih bankah. — Transportno dovoljenje se preskrb!
takoj. — Alez. Roaenber«, Gradec, Annenstrasse 22. 1744
Spreten, zanesljiv
, 2111
li*o za večjo tvornico na Spodnjem Štajerskem. Prosilci, ki znajo slovensko, imajo prednost Hrano in stanovanje preskrbi tvornica. — Plača po dogovoru. Ponudbe pod „Gani-lich militarrrei It. 777" na anončno ekspedicijo Kianrelch v Gradcu.
skladiščnik
Prostovoljno prodajo posestvo.
Proda se prostovoljno na lepem in zdravem mestu, 4 Ida. od Lnf-ilnske ceste ležeče posestvo v velikosti 240 oralov. Od tega je 15 oralov njiv, 5 oralov vrta In sadovnfaka, 4 orale travnika, 7 oralov vinograda, 180 oralov lose, drugo pašniki z novo
prizemno hišo in gospodarskimi poslopji. — Cena 350.000 kron. Bližja pojasnila daje Ml jo Ribic obč tajnik v Netretićn pri Karlovca,
Hrvaško. 1656
Rudninsko vodo
vseh vrst, sveie polnitve oddaje
Glavna zaloga radnlnskln voda
A. ŠARABON V LJUBLJANI.
BT Ha zahtevo m pošlje coni*.
2089
TVRDKA WAMEK
asr krznarstvo -umj
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA
nI
L.
naznanja svoji/m cenjenim odjemalcem, da se letošnjo jesen ne bode prevzemala kožuhovina v popravilo, torej prosim, da se mi popravilo izroči Čem poletje. 2171 Kožuhovina se sprejema een poletje v shrambo.
Mirni Sark, Ljubljana
Hotel „pri Maliču", soba 25., 26. ■ ■ H. nadstropje. ■
1 ■■■ 1
PeT Vedno zadnje novosti n
dunajskih modelov.
Popravila ao okusno in točno isvriujejo.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
rs
utitttlj Olasbcne Matica In edini zaprli, strokov* njak c kr. dol. sodila
Ifonz Breznik
Ljubljana, Kongresni trg štev. 15
(Nasproti nunsko oorkva.)
Nejvetla In nejsposobnejla tvrdka In izposojevalnica klavirjev, pianistov In harmonijev na jugu Avstrije. Velikanska zaloga vseh glasbenih Instrumentov, strun In muzlkalij. Klavirje prvih c. kr. dvornih in komornih tvrdk: B&sendorfer, rdrater, Rndoll Stelzhammer, BOM « leltiman, eioa in Bofmann imam edino lSkljSvBO le jas za Kranjsko v zalogi ter svarim pred nakupom falzi-fikatovin navideznega .pof 11 n a'.
■Modni salon
i M-lifltti
I Židovska ulica štev. 3. Dvorski trg 1, Ljubljana.
Priporoča za
■vi
to I
slamnike
svilene klobuke in čepice |
najnovejiih oblik U
za dame In deklice I Popravna so spre|ena]o.
2alai klobuki veđno i zalogL
(9
O
k
Slovenska tvrdka.
Kdor ne pozna
izdelkov „AORIA", naj si naroČi takoj cenik in vzorce, da spozna njih kakovost. Kavni nadomestek s sladkorjem in cikorijo meian, pralni prašek, snežno* beli vaniHjin sladkor, pecilni prašen« pravi caj, milo sa britje, toaletno mMo, pralno mflo, nado« mestek sa ikrob, plavilo v steklenicah In kropil ceh, francosko Iganje, cigaretni papir, mak« kum-na, paprika« poper Itd. Krtače sa ribanje« kocke sa Juho in golal, koloffonija, grenka sol itd. Itd.
Naročite si kavnega nadomestka, dokler je Čas, ker v kratkem ne bode dobiti sladkorja ter s tem tuđi kave ne. 2177 IV Zahtevajte cenik takoj. "tW
filip Šibenik,
IZMLKI „ADftlA" ZAGREB.
Slovenska tvrdka.
Starejši zakonski par brez otrok lice
stanovanje, 2 sobi
za avgust Ponudbe pod „Hir 2059"
na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
pisalni stroj,
dobro ohranjen. — Ponudbe na: postni predal 27 Ljubljana. 2146
že v letih, l§če službe za samostojno gospodinjstvo; gre tudi na deželo. — Pismene ponudbe pod Marija 2105 na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Stanovanje
oziroma prostori za pisarno v bližini sodnije se išče eventuelno se sam eni a stanovanje v tem kraju, s cenim pa lepim stanovanjem na periferiji mesta. Tudi se zame al a hiša na Dunaju z hišo v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda' pod „stanovanje in 840".
I ls»a#da%Seea(Slovenka)'veS5a
UraOflKa nemfkega jezika
v govoru in pisavi, a čedno pisavo,
poatena, če mogoče veSCa strojepisja
(vendar ne predpogoj), vesele narave, se mpreime proti dobri mesečni plači.
Stanovanje (separatna soba) aa razpolago. - Oospice, katere as ljubijo
mestnega trničs, ampak priletno samotno Uvijanje, Imalo p redno a L
Cenjene ponudbe, če mogoče s sliko, se naj pošljejo na: Ustao Planine, TrpaaJ, Dalmacija. 2137
II ME=
Priporočamo krasne
plašče, jopice, krila, kostume, nočne halje, parilo, modne p redke te, športna klobuke tu steznike. Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Start trg t. Lastna tdsa.
2052 fine
otroške oblekce
ii in krstne opravo« h
Pari umeriiske
in toaletne predmete; en gros; krtače, preveze za brke, vode za usta, zobe in lase, zobno kremo, pa-dre in parfume itd.
Rudolf Bodenmuller,
Ljubljana, Stari trg it. 8.
Pozor!
Kdor hoče imeti res lep na svoje padle Junake, naj si da izgotoviti povečano sliko
pri fotografu
L Krema, umoma
Franc Jožefa cesta Stev. 3.
Na **IJo tudi v tr«h dMk. nfs
Nudimo
za takojšnjo dobavo s skladišča na Drmaju ali v BodapeSti
na cele vagone po It I h kg na pol vagona po 23 K » » prt manjšem odjemu 34 K » » pri postni poSiiiatvi s poštnino vred 25 K kg. 2098
Vaterlftadiscae Handela- nad Verkahre-A. S. Budapeet, V., AkadereJantoia 20
Telefon 133-66, 159-16. Brzojavni naslov:
Podružnica Ljubljana. JADRANSKA RANKA Podružnica Ljubljana.
OelniSka glavnica: K 20,000.000. tr/ll^I\i»lla»II\i^     Lf/1111 \iT pnsjrve. *%ure%a m m. oaa aaa .
: Vloge na knjtllco in jih obrestuje po čisttb 4 7o-Vloge na tekoči In iivo raču proti najugodnejšemu obrestovanjn. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega«
PRODMA s Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke c kr. razredne loterije._ _
Dubrovnik Dunaj Kotor Metković
Centrala:
Trat.
Podrainlee i
Opatija
Spljet
Slbenlk
Zadar
Brzojavni naslovi JADRANSKA.
Rezerve: okrog K 3'|2.000v000.-a
t Menice, devize, vrednostne papirje itd. : Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. DAJE PaUDbJlHEi na blago, ležeče v javnih skladiščih.
3 Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Telefon it. 257.
4978
2251
11
59