Političen list za slovenski narod.
Po pošti gtrejeman velja: 'a celo leto predplačar, 16 g!d., za pol leta 8 gld., sa četrt leta i gld., ja jeden
mesec 1 gld 10 kr. V administraciji prejoman velja: £» celo leto 12 gld., za pol le,a 6 gld., za četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld. ^ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 br. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino ?.n oznanila (in ser a te) vsprejema npravnlStv« ln ekspedlclja t utol. TIskarni" Kopitarjeve ulice ftt. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Sementšklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje n jiraznike. ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva tolefon-štev. 74.
Ste v. 11.
V Ljubljani, v soboto 14. januvarija 1899.
I^etiiilt
XIV
II
»Slovenski Narod" — /oper toliški konvikt.
ka-
IV.
če kdaj, je dandanašnji katoliška vzgoja mladine prepotrebna. Seveda, kakor smo dejali, slučajno tudi katoliška vzgoja ima lahko svoje napake in hibe. A kako je mogoče odtod kar a priori započeti boj zoper konvikt, ki ga še ni, to je nam nedoumno! Le tedaj, ko bi bil katolicizem bistveno princip razdora, bil bi tak argument opravičen. A tega ne trdita niti Schell in Miiller, in tega se ne upa trditi tudi ne »Nar.« člankar. Kar se tiče očitka, da je katoliška vzgoja »jedno-stranskae, naj le omenimo, da nihče drugi kakor sam Leon XIII. vedno povdarja uprav to, da bodi katoliška vzgoja — univerzalna. Ce je torej kje jednostranska, tega ni kriv dandanašnji katolicizem, ampak krive so razmere in osebe. Toda kaj zopet odtod proti bodočemu konviktu, ki ga bodo vodili možje, izšolani ne samo v seminarjih, ampak prav tako na visokih Šolah, kakor svetni profesorji ? Morda bo pa škol v bodočem konviktu uvedel celo »reformirano« Schell - Mtillerjevo in »Narodovo« vzgojo, če je res »čisto katoliška« ? Vse mogoče! Kakšno veljavo pa imajo potem »Narodovi« članki? Toda ostanimo resni! Ali ni brezmiselno, proti bodoči ustanovi katoliškega škofa boriti se z argumenti, ki se vsi opirajo, če imajo sploh kaj realne podlage, na slučajne hibe tega ali onega katoliškega zavoda v sedanjosti? Toda, kakor smo dejali, Schellovih »absurdnosti« ni nikjer, hibe pa, ki so resnične, je pretiraval!
Da bi Schell podprl svoje trditve, se sklicuje tudi na kardinala Manninga in ž njim se skli cuje na kardinala Manninga tudi »Narodov« člankar. Manning je baje vrgel na papir nekaj ne obdelanih notic. Te not.ee je baje našel v njegovem dnevniku biograf Purcell. Baje, pravimo, zakaj mnogi veščaki imajo že leta in leta te no tiče za negotove in tendencijozne. Toda denimo, da so res povzete po kardinalovem dnevniku, kaj odtod? Manning si je o raznih prilikah zabeležil svoje opazke, zakaj se katolicizem na Angleškem tako ne širi, kakor bi bilo želeti. Ovire s strani katoličanov so se mu zdele sledeče: 1. pomanjkanje duhovnikov, ki bi bili znanstveno in meščansko tako popolnoma izobraženi, da bi mogli voditi javno življenje (značilno je, da je »Narodov« člankar ta dodatek kar lepo izpustil; bržčas ne gre v njegovo teorijo!); 2. ker so pridige običajno preplitve in ne take, kakor n. pr. o m is i j onih, o temeljnih resnicah krščanstva, o Bogu, o Odrešeniku, o svetem Duhu (te dodatke je »Narodov« člankar zopet vse izpustil); 3. premalo rabe sv. pisma; 4. ker se katoličani v preveliki gorečnosti in strahu pred indiferentizmom ne udeležujejo humanitarnega delovanja angleškega ljudstva (boja zoper suženjstvo, zoper nezmernost, vivisekcijo in trgovanje z dekleti), in se zapirajo v zakristijo; 5. ker preveč mehanično dele zakramente; menijo se premalo za misijone, duhovne vaje, za popolnost; trebalo bi postulata osmih let in novicijata štirih let, da bi vzgojili dobre, popolne duhovnike (»Narodov« člankar je zopet ta dodatek izpustil, ker glasno govori za
potrebo seminarske vzgoje); 6. oficijalizem: du hovniki imajo premalo samozatajevanja in uljud-nosti, ampak nastopajo uradno »mit Stiefeln und Spornen«, kakor oficirji kavalerije za časa boja; 7. ker duhovniki preveč poudarjajo kontraverzna vprašanja; 8. prevelik vpliv jezuitskega reda: škofje bi morali vzgojiti po seminarjih duhovščino, ki bi tudi sama bila zmožna voditi semenišča in vzgojevališča, misijone in duhovne vaje; če se to prepušča le redovom, zapade svetna duhovščina duševni inferijornosti!
To so bile po mnenju Manninga ovire, da se katolicizem na Angleškem ni tako širil, kakor bi bilo pričakovati po veliki katoliški ideji. A sedaj vprašamo: Kje je tu argument proti bodočemu ljubljanskemu katoliškemu konviktu? To so bolj ali manj koristne opazke za duhovnike, da izprašajo vest, ali nimajo tudi oni te ali druge napake — toda proti katoliški vzgoji in katoliškemu konviktu ni tu niti sledu!
Pač pa o tej priliki lahko povzamemo iz knjige kardinala Manninga: »Četvero veliko zlo naše dobe«, kjo je po mnenju Manningovem zares zlo naše dobe.
Zlo naše dobe je r a cijonalizem. Iiacijo-nalizem priznava še bivanje Božje, a taji razodetje. Zavrgel je božjo avktoriteto cerkve Jezusa Kristusa, zato je zavladala anarhija kritike. Jeden zavrže to, drugi ono, zato ni čuda, da so mnogi zavrgli že vse krščanstvo. Pozitivizem Comtejev je kriv praznoverja, da veda nasprotuje veri. Seveda če laživeda vse taji, kar se ne da otipati, taka veda nasprotuje veri.
Drugo zlo je zmerni r a c i j o n a 1 i z e m.
LISTEK.
Interview.
Poročevalec posetil je gospoda Naprednika, da poizve kaj o najnovejši taktiki napredne stranke.
Poročevalec : Vaša stranka napoveduje torej v svojem glasilu »klerikalcem« zopet boj.
Naprednik: To je umevno. Politični čredo naše stranke je članek »Glavni nedostatek«, ki ga je »Narod« priobčil v sredo. Smehljate se; zdi se Vam kajneda ominozno, da je, rekel bi, program naše stranke dobil naslov »nedostatek«, in še celo »glavni nedostatek« ? Toda kaj je naslov! Da je le program dober, in ta je dober, izredno dober!
Poročevalec : Ali bi ne hoteli malo razjasniti mi ta program ?
Naprednik: Saj je tisti članek popolnoma jasen. Tisti članek in pa postopanje naše stranke. Stavek, ki Vam ga hočem sedaj prebrati iz omenjenega članka, je naravnost naša prva politična zapoved. Čujte torej : »Stranka«, — seveda naša, — »jo zasnovana na naprednem in narodnem programu, načela tega programa jej dajo eksistenčno pravico, zato pa mora vsak posameznik biti zvest in neomahljiv zastopnik teh načel. Vsako koketiranje zdaj s konservatizmom, zdaj s soci-jalnim dcmokratizmom ali s kako drugo politično strujo mora biti izključeno«. Torej sedaj ste čuli:
Prvič napredni smo in drugič narodni, napredni v tistem političnem smislu, kateri se navadno veže s tem pojmom, zato se pa sami imenujemo napredno politično stranko, in sicer stavimo napred-njaštvo pred narodnost, ter zahtevamo, da nas strogo razločujete od drugih političnih struj.
Poročevalec: Torej, če prav umevam, ste to, kar se navadno imenuje »liberalni« ?
Naprednik: Drugi izraz za isti pojem.
Poročevalec: Teh načel, pravite, se je Vaša stranka vedno držala trdno ?
Naprednik: Le dalje poslušajte, kar pravi članek : »Pripadati kaki stranki in očitno priznavati njena načela, je dokaz politične zrelosti«.
Poročevalec: Ako me vse ne vara, ste često-krat po svojih glasilih trdili, da niste liberalni, da ste marveč katoliški, da je celo pri Vas edino pravo katoličanstvo doma.
Naprednik: Za to smo pa zopet drugekrati branili »misel prosto« in materijalizem.
Poročevalec: Tudi se mi dozdeva, da ste pri volitvah za državni zbor v mestu Ljubljani in v petej kuriji osobito v Ljubljani nastopali v bratskej slogi s socijalisti, katerim je tudi Vaše glasilo vneto prepevalo slavo.
Naprednik : Vse to so bili majhni pomočki v sili. Sicer pa smo bili vedno zvesti in neomah-ljivi zastopniki naprednega in narodnostnega načela brez koketiranja z drugimi političnimi strujami.
Poročevalec: Kaj pa zveza z Nemci na Kranjskem, ki ste jo priznavali javno ?
Naprednik: Saj veste, kaj je politika, kajneda? No, torej ! Sicer pa smo bili vedno narodni brez koketiranja z drugimi političnimi strujami.
Poročevalec : SchalTer pa je še vedno po Vaše stranke milosti v deželnem šolskem svetu.
Naprednik: Mi ne zatiramo posameznikov, naš boj je načelen. Le načelen boj je naposled zmagovit in tako milemu narodu v korist, zato smo narodni brez koketiranja z drugimi političnimi strujami. Menda vender ne mislite, da je Schaffer struja, ka-li?
Poročevalec: »Naša straža« je gotovo narodna, Vi pa jo pobijate, ker so zraven »klerikalci.«
Naprednik: Saj smo vender napredni. Naše postopanje napram »Straži« ima izvor v napred-nej strani našega programa, narodna stran nima opraviti s to zadevo.
Poročevalec: Tudi meni se vidi tako.
Naprednik: Torej, kaj pa hočete od nas ? Take malenkosti, kakoršne ste vlekli sedaj na dan, so prav brez pomena pri stranki, katera je sicer vedno napredna in narodna brez koketiranja z drugimi političnimi strujami.
Taka jeklena trdnost v načelih navdala je poročevalca s čutili velicega občudovanja, ki so polnila njegovo srce, ko se je poslavljal.
/ * s g/? ,.
J
Ta pravi, da je krščanski, a od krščanstva priznava samo to, kar je njemu všeč. To izbiranje, kaj in koliko hoče kdo verovati, pravi kardinal Manning, moram imenovati s trdim, a starim, od apostolov rabljenim imenom — herezija. Zlo je tudi, da mnogi zmanjšujejo in zožujejo to, kar jim je verovati in delati. »Verujem vse, kar je definirano«, pravijo, a zabijo, da je marsikaj razodeto in sporočeno, da je marsikaj torej treba verovati, kar ni detinirano. Ta zmota je doma na Nemškem.
Zopet drugo zlo je praktično b r e z v e r-s t v o. So, ki izpovedajo krščanstvo, a njih vera je mrzla in brez moči, brez vpliva na značaj in voljo. Ne zavedajo se ne zgleda svetnikov, ne vsepričujočnosti božje, ne delovanja sv. Duha v katoliški cerkvi, ne skušnjav in napadov hudobnega duha. Malo se menijo za božje zapovedi. Zgled takega odpada od božje postave je postavo-davstvo o zakonu in vpitje o ženski emancipaciji. Modrost mesa jih vodi, ona pretirana l]ubezen do sveta, do imetja, časti in slave; odtod strastno tekmovanje, špekulacije, pritisk na delavce ; odtod strah pred ljudmi, hinavščina, lizunstvo in vohunstvo.
Zadnje zlo je kompromis Ljudje vse poslušajo, toliko govorjenja proti dogmam in ascezi, da naposled zavržejo vse dogme in bi bili najrajši prosti vsake morale. Prvič ni nobene d i-s c i p line uma: vse bero, vsak časnik, heretično in pravoverno, čisto in nečisto; ne sežgo slabe knjige, da, niti proč je ne vržejo. In vender je izmed tisoč komaj jeden, ki zna odkriti brez-verske solizme. Ugovore proti resnici razume vsak, naj bo še tako neveden in neizobražen, a dokazati resnico, umeti dokaz resnice, zato je treba študije in truda. Drugič ni nobene discipline volje. Za vest se le premalo menijo, če jih vlečejo drugi interesi. Zlo je tudi. da trdijo : politika nima z vero nič opraviti, školje in duhovniki prestopajo svoje meje, če se vtikajo v politiko. Antikrščanski duh ima tri znake: trga edinstvo cerkve, taji včlovečenje Božje, zameta nadnaravno delovanje sv. Duha. a priznava samo naravni um človeški. Sovraži spoved, sv. Rešnje Telo, pa duhovništvo.
To je največje zlo naše dobe, pravi kardinal Manning. A sedaj vprašamo : j e 1 i dari današnja gimnazijska vzgoja zmožna delovati vspešno proti temu zlu? Ali ni marveč očitno dejstvo, da pospešuje r a c i j o n a 1 i z e m, praktično brezverstvo in indiferentizem? Proti temu velikemu zlu naše dobe je jedini pomoček — krščanstvo, človeški družbi je torej treba vrniti krščanstvo. A človeška družba ne bo krščanska brez krščanske vzgoje mladine. Ker torej novodobna država noče dati katoliških gimnazij, so živa potreba naše dobe — katoliški k o n v i k t i.
Mi nismo merodajni. da bi presodili tudi finančno vprašanje. V teh člankih smo branili idejo. Seveda, če bodeta »Slovenski Narod« in »Rodoljub« hujskala narod, le tisto meščan-
stvo imenovala »razsodno, treznomis-leče in neodvisno«, ki za katoliški konvikt ne bode dalo nobenega krajcarja, a vs9m drugim odrekala treznost, razsodnost in neodvisnost — morda se jima res posreči, da bodeta uničila knezoškofovo načrte.
Le to še opomnimo : Prišel bo dan, ko bode zlosrečni slovenski narod klel one, ki t tako resnem času načel o m a k 1 e v e t a j o zoper krščansko vzgojo! Ko se bode potapljal ta in oni slovenski dijak, onemogel, brez verske opore, v veliko-mestnem življenju ter klel svojo usodo, tedaj bode njegova kletev padala nanje, ki so bili krivi, da je v narodu ginila ljubezen do krščanstva in zmi-sel za krščansko vzgojo ! In ko bo ta in oni slovenski kmet, brez vere v srcu, obupan stiskal pesti in proklinjal svet, tedaj bode zopet padala njegova kletev na glavo tistih, ki so s sofizmami trgali narodu iz du^e zaupanje v cerkev in krščanstvo ! Zapisali smo trde besede, a vemo, kaj smo zapisali!
Kunsiimiia društva v zvezi s kmečkimi zadrugami.
Pri nas je na vseh konceh grozno zabavljanje proti konsumnim društvom. Podtikajo se jim postranski, posebno politični nameni, in tako se zanosi razgovor o njih na pota, ki nimajo ž njimi nič opraviti. Tudi prijatelji zadružne organizacije se dajo često izvabiti nasprotnikom in v mislih, da hočejo zagovarjati dobro stvar, ji sami škodujejo. Med tako prijatelje štejemo člankarja, ki je v »Slovencu« meseca decembra napisal članek o »konsumnih društvih«. Ta članek navaja dva vzroka vstanavljanju takih društev : 1. Trgovci so v nekaterih krajih ljudi preveč odirali; 2. ker so imeli ljudi v svoji oblasti, so jih politično izrabljali.
To stališče se nam zdi malenkostno in v toliko tudi naravnost napačno, ker pojmuje kons. društva samo s stališča gospodarskega boja. Zato hočemo ob kratkem pojasniti vprašanje o konsumnih društvih, vzlasti v kolikor so združena s kmečkimi zadrugami.
1.	Konsumna društva bo zakonito vsta-novljene zadruge. Vsak državljan ima pravico, da se poslužuje pravic, ki mu jih daje državni zakon, v svojo korist in v svoj napredek. Stvarnik je položil v srce vsacega človeka željo po spopolnenju, po zboljšanju v duševnem in telesnem oziru. Ta želja vodi prav za prav vse človeško življenje. Zato je popolnoma prav in dobro, da se človek loti vseh poštenih sredstev, ki so zmožna zbolj-sati mu njegovo duševno in tudi njegovo telesno stanje.
2.	Vse gospodarsko življenje je osnovano po liberalnem načelu svobodne konkurence. Ljudstvo ni odobravalo tega načela ; proti njegovi volji se je uveljavilo. Doslej se je vedno izrabljalo to načelo v škodo delavskih stanov. Če torej ljudstvo v svojo korist vporabi isto orožje, s katerim je bilo tolikokrat tepeno, se temu ne more nikdo
čuditi. Drugače ni mogoče vstvariti rednih gospodarskih razmer, nego da se gospodarska moč vrne tistemu, ki je nravno še najbolj zdrav. Po načelu svobodne konkurence se odira ljudstvo ; zato se ima pa tudi pravico braniti po ravno tem načelu.
3.	Boj proti konsumnim društvom je umljiv brez ozira na politične stranke. Saj je prav za prav ravno liberalna stranka svoj čas najbolj negovala konsumna društva. Nemški liberalec državni poslanec Vrabec stoji še sedaj na čelu zvezi nemških konsumnih društev. Nasprotstvo proti tem društvom ima najpriprostejši vzrok, ki je star, kolikor je staro človeštvo. Ta vzrok se glasi: »Vsak kupec skuša čim najcenejše kupovati in vsak prodajavec skuša čim najdražje prodajati.« Te resnice ne pre-vrže nobeden in zato tudi nobeden ne odstrani natornega nasprotja med kupcem in prodajavcem. Ko bi se ljudje držali strogo nravnih načel, bi se to nasprotje znatno zmanjšalo, toda ne drže se jih.
4.	Konsumna društva, ki imajo samo namen, svojim udom preskrbijevati cenejše in boljše blago, imajo samo gospodarsk pomen in so samo zakonite oblike v gospodarskem življenju. Popolne niso ; drže se jih hibe, kot vsacega druzega človeškega podjetja. Svoboden je pristop vanje. Komur niso všeč, pa naj jih pusti; če mu drago, naj se tudi bojuje proti njim, toda s poštenimi sredstvi in pravično: torej samo na gospodarskem polju Tu naj dokazuje njihove napake, če jih kaj najde. Nikar naj pa ne vlači tega boja drugam, kamor ne spada.
5.	Konsumna društva ne smejo imeti namena, škodovati kakemu človeku, marveč samo koristiti svojim Članom. S tem je res po sedanjih gospodarskih načelih združen gospodarski konkurenčni boj, a prezreti ne smemo, da je ta boj združen z vsakim gospodarskim podjetjem in pa da ta boj ne sme biti vodilo, marveč samo ne-odstranljiva posledica.
6.	Nam, ki stojimo na socijalnem stališču, pa ni v prvi vrsti merodajen strogo gospodarski pomen konsumnih društev in naravnost izjavljamo, da v kolikor se je bodisi v spisih ali v govorih po krščansko-socijalnih načelih, ki jih zastopamo, delalo za konsumna društva, se ni nikdar gospodarski boj vlačil v ospredje. Prelistajte ves »Glasnik«, oglejte si vse naše govore o ti zadevi in tega, kar ponižuje to gibanje v navadno konkurenčno borbo, ne boste našli v njih. Ako bi bili kedaj stali samo na tem stališču, potem brez ovinkov spravimo očitanje, da smo samo »diletantski šušmarji«. Ko bi si nasprotniki hoteli ogledati naš sestav, bi bili spoznali, da je njegova teorija globlja in višja, in povspeli bi se bili morda do višine, da bi se nam bilo zdelo vredno znanstveno polemizovati ž njimi.
7.	Nam je pri vsem zadružnem gibanju in tudi pri konsumnih društvih merodajen soci-jalno-izobraževalnipomen. Prav na kratko zapišemo tu nekaj glavnih stvarij, ki so v tem smislu spojene s konsumnimi društvi:
Velika pogodba o govedini.
Angleški spisal Mark Tvvain.
Kolikor mogoče kratko naj razložim narodu, koliko, čeprav še tako malo, sem se jaz udeleževal te stvari, za katero se je občinstvo tako zelo zanimalo, katera je toliko hude krvi vzbudila in časnike obeh svetov s tako neumnimi poročili in pretiranimi podatki napolnila.
Izvor te žalostne dogodbe je bil sledeči — objednem izjavljam, da morem vsako stvar v svojem pogledu z uradnimi vladnimi odloki dokazati — :
John \Vilson Mackenzie iz Rotterdama v gro-fovini Cherinuny, Novi Jersej, sedaj že mrtev, je sklenil dne ali okoli dne 10. oktobra 1861 z vlado pogodbo, da preskrbi generalu Shermanu trideset sodov govejega mesa. Prav. Potoval je z govedino za generalom, toda ko je prišel v Washing-ton, je odšel Sherman že v Manaso ; šel je torej tudi on z mesom tjekaj, toda prišel je prepozno ; šel je za njim v Noshville, iz Noshville v Chatta-nugo, in iz Chattanuge v Atlanto — toda ni ga mogel doiti. V Atlantu se je odpravil znova na pot in mu zvesto sledil prav do morja. Toda ža-libog, prišel je par dnij prepozno ; ko je pa čul,
da je napravil Sherman izlet v sveto deželo, se je naglo vkrcal v Beirutu, kajti upal je, da ga dohiti. Ko je prišel s svojo govedino v Jeruzalem, je zvedel, da Sherman ni šel tja, temveč na se-veroameriške stepe, da se bojuje z Indijanci. Vrnil se je torej v Ameriko ter se odpravil preko Rocky-Mountain-skega gorovja. Ko je bil po oseminšest-desetdnevnem trudapolnem potovanju po stepah le še štiri milje od Shermanovega glavnega tabora, so ga Indijanci s tomahovki pobili in škal-pirali, — in Indijanci so dobili govedino. Polastili so se vseh sodov razven jednega, katerega je dobila Shermanova vojska v svoje pesti, in tako je izpolnil pogumni popotnik celo v smrtni uri vsaj deloma svojo pogodbo. V svoji oporoki, ki je bila objednem njegov dnevnik, je zapustil pogodbo svojemu sinu Jerneju Wilsonu. Jernej Wilson je sestavil sledeči račun ter potem umrl:
Zedinjene države dolgujejo umrlemu John \Vilsonu Mackenzie iz Novega Jerseja :
Trideset sodov govejega mesa za
generala Shermana po 100 dol. . 3000 dol. Popotni in prevozni stroški . . . . 14000 »
Skupaj . . 17000 dol.
Prejeto in plačano.
Kakor rečeno, potem je umrl ; toda zapustil je pogodbo Wm. J. Martinu, ki je skušal, da se mu račun izplača, toda je umrl, predno je bil gotov s svojim poskusom. Ostavil je pogodbo J. Allenu ; tudi ta je poskušal svojo srečo, toda živel je premalo časa. J. Allen je zapustil pogodbo in račun Anson G. Rogersu, ki je tudi poskušal, da bi se mu račun izplačal; prišel je celo do pisarne devetega računskega revizorja; toda smrt, ta velika poravnalka, je prišla čisto nepričakovano ter ga zadržala, da ni mogel dalje prodirati. Zapustil je račun svojemu sorodniku Vengeance Ilophinsu, ki je vzdržal štiri tedne in dva dni in svoj čas po močeh porabil, da je prišel skoro do dvanajstega računskega revizorja.
V svoji oporoki je zapustil pogodbo in račun svojemu stricu, temu je bilo ime Raduj se Johnson. To je bila popolnoma dedščina za Raduj-se Johnsna. Poslednje njegove besede so bile : »Ne jokajte radi mene, saj grem rad«. In to je tudi storil, siromak.
Potem je prešla pogodba še na sedem oseb, ki so pa vse pomrle.
Tako je prišla naposled v moje roke.
Zapustil mi jo je sorodnik Hubbard-Bctlehem Hubbard iz Indijane. Že pred dalj časom sem prišel
a)	Po konsumnih društvih, kot se vodijo pri nas, se ljudstvo navaja na gospodarsko knjigovodstvo. Naš čas zahteva nujno, da se n^uče tudi delavski stanovi gospodarsko živeti s svinčnikom v roki. Vsi agrarci hrez izjeme štejejo med vzroke, zakaj propada kmečki stan, tudi ta vzrok, da kmetje ne vodijo točnih računov v svojem gospodarstvu. Pri naših konsumnih društvih se vsakemu članu zapisuje v posebno knjižico. Koncem leta ima pred seboj točno sliko, koliko izda za razne življenske potrebe. Ta slika govori bolje, nego sto opominov k varčnemu gospodarstvu. Po nji še le spozna, kje mu je mogoče kaj privarčevati, spozna pa tudi, da mu je varčnosti treba. Ta vspeh se je pri mnogih gospodarjih in gospodinjah že zdaj pokazal. Ob tem dejstvu se sesede v nič očitanje, da se v konsumnih društvih, ki načelno redno ne dajejo drugače razven proti gotovi plači, goji zapravljanje. V tem oziru se očita zlasti popivanje v konsumnih društvih. Vprašanje, je-li v konsumnih društvih kaže imeti lastne pivnice, je samo zase. Mi tukaj naravnost izjavljamo, da se nam zde vzroki, ki temu ugovarjajo, zelo tehtni in s svojega stališča bi ne točili solza, če se v tem konsumna društva izpremene, dasi na drugi strani ne preziramo socijalnega pomena, če se daje priložnost ljudem jednega mišljenja pri čašici vina ob nedeljah so kaj pogovoriti.
b)	Socijalni pomen konsumnih društev je prva stvar. Po njih se zanaša misel združevanja med ljudstvo. Ta misel pa je po naši sodbi jedino rešivna. V načelnem boju med liberalnim induvalizmom, t. j. načelom, da bodi v gospodarskem oziru vsak sam za se, in med socijalizmom, stojimo — kot svedoči naše ime — na strani so-cijalizma. Socijalisti smo : produkcijo in kroženje blaga morajo po naši sodbi imeti v rokah gospodarski organizmi, zadruge. Zadružno gibanje mora postati jedina pravna oblika proizvajanju in kroženju blaga, v kolikor to ne nasprotuje pravicam zasebne lasti. Zasebna last mora imeti v zadrugah svoje meje, pa tudi svojo oporo.
cJOrganizovanje nižjega ljudstva je pa nemogoče, če ne vidijo ljudje brž vidnih vspehov združevanja. Denimo semkaj vzgled : Kmetijske družbe gotovo mnogo dobrega store. A oprijemljejo se jih le nekateri — izobraženejši, gospodarsko trdnejši kmetje. Zboljšanje zemljišč z umetnimi gnojili, obdelovanje s stroji, povzdiga sadjereje in živinoreje je pa manjšim in srednjim kmetičem menda pač tako potrebna kot večjim. Po konsum-nega društva ugodnostih privabljeni, se nauče tudi najmanjši skupnega duha in s tem upanja boljših časov in žolje po napredku. V tem tiči zasnutek nove boljše dobe za vse delavske stanove. Gotovo je s tem združena tudi vedno večja politična izobrazba, vedno krepkejša samozavest, ki pa ne sme imeti samo strankarskega značaja, marveč splošno politično okrepljenje ljudstva v boju za njegove narodne, politične in gospodarske
pri njem v nemilost; toda zadnji hip me je dal poklicati, oprostil mi je vse in mi izročil solznih očij pogodbo o govejem mesu.
S tem se konča povest o tej pogodbi do časa, odkar je postal ta dokument moja lastnina. Potrudil se bodem torej, da razložim narodu, koliko sem se jaz te stvari udeležil. Nesel sem govejo pogodbo in račun za popotne in prevozne stroške k predsedniku Zedinjenih držav.
Rekel je: »S čim Vam morem postreči, gospod moj ?«
»Gospod predsednik«, sem odgovoril, »dne ali okoli dne 10. oktobra 1861 je sklenil John "VVilson Mackenzie Tz Rotterdama v grolovini Cher-muny, Novi Jersej, sedaj že mrtev, z vlado pogodbo, da preskrbi generalu Shermanu trideset sodov govejega mesa — —«
Tu me je prekinil ter me odslovil — prijazno, pa gotovo. Drugi dan sem šel k državnemu tajniku.
»Česa želite, gospod?« je vprašal. Odgovoril sem: »Kraljevska Visokost, dne ali okoli dne 10. oktobra 1861 je sklenil John "VVilson Ma-chenzie iz Rotterdama v groiovini Chermuny, Novi Jersej, sedaj že mrtev, z vlado pogodbo, da preskrbi generalu Shermanu trideset sodov govejega mesa — —«	(Dalje sledi.)
pravice. Tako se pripravlja, da se sedanje žalostne politične razmere kedaj preustroje, da na mestu centralnega parlamenta nastopi po avtonomiškem načelu vrejeno zastopstvo narodov, stanov in upravnih skupin. Druge poti ne poznamo.
č) Zato pa ne smejo ostati konsumna društva samo pri prodaji kave in sladkorja, marveč morajo biti embrijonalen pričetek zadružnega gibanja. V zvezi s kmečkimi zadrugami so se pričele pri nas konsumne organizacije, da se s tem dobi širša podlaga, da se privabijo vsi, vzlasti tisti, ki skupne pomoči najbolj potrebujejo in ki bi zanjo ostali topi, če bi se pečala samo z večjimi stvarmi. Poleg konsumnih opravil pa naše zadruge že sedaj opravljajo višje posle: skupno se kupujejo umetna gnojila, skupno se naročajo stroji, skupno se prodajajo razni pridelki. Iz tega se bo pa sama po sebi razvila tudi zadružna produkcija, povzdiga obstoječih obrtov, vstanovitve novih, sčasoma tudi večjih obrtnih podjetij. Kdor hoče nepristransko opazovati delovanje naših zadrug, bo videl, da so bile spočete s temi velikimi smermi in da se jim tudi dosledno bližajo.
d) Ta misel, ki se je pri nas prestavila iz teorije, ki so jo proučevali nekateri naše možje, v živo prakso, ni samo naša. Tako se organizujejo zlasti švicarski in francoski kmetje. V svobodni Švici je nad 80 kmečkih zadrug v zvezi skonsumnimi društvi. Na Francoskem je 1700 kmečkih strokovnih društev, ki imajo deset velikih zvez (Cooperatives Agricoles). Skupno kupujejo gnojila, zboljšujejo zemljo, imajo skupne mlekarne, pekarije, mline, tvornice za konserve in skupno prodajajo svoje izdelke. Pri svojem shodu 1. 1896 so v Parizu sklenila ta društva, da morajo gojiti tudi namene konsumnih društev. Vzroki so jim ravno tisti, ki smo jih mi navedli.*) Ta sklep je rodil že mnogo sadov n. pr. v La llochelle, Lyonu, Di-jonu, Avignonu, Torrelle-u itd.
Francosko kmečko gibanje goji vrh imenovanih stvarij tudi te-le: 1. skupno produkcijo blaga, ki je kmet potrebuje; 2. vvaja nove obrti med ljudstvo; 3. snuje posojilnice; 4. snuje zavarovalnice za živino, proti nezgodam, proti toči in ognju in za življenje; 5. vsta-navlja mirovna sodišča in ljudske pisarne; 6. posreduje delavce in posle; 7. skrbi za dobro berilo in za pošteno zabavo. — Mi gremo za ravno tistimi cilji.
S tem završujemo svoj članek. Pojasnili smo na kratko, kar smo se namenili, in sodimo, da smo pripomogli k pravemu umevanju našega gospodarskega združevanja.	Dr. Krek.; !
*) Prim govor duševnega voditelja francoskih kmeCkih društev grofa de Rocquigny »Le mouvement syndical dans 1'Agriculture« (Pariš Guillamin et Cie 1897.).
Posl. Dobernik pred svojimi volilci.
Iz C elov ca, 13. jan.
V torek dne 10. t. m. vršil se je v Celovcu shod poslanca Dobernika, o katerem so poročali in za kalerega so bobna') razni nemško-nacijonalni listi že davno poprej. »Grazer Tagblatt« je bar naravnost izdal povelje, da mora na shod vb«, kar nemško leze in grede in da mora svečano odobravati Dobernikovo ultranemško radikalno politiko. Hotela se je s tem shodom dati brca tudi Stein-wendrovi »novi taktiki« in ta vspeh se jo kajpak dosegel popolnoma.
Na »hod je prišlo kakih 400 poslušalcev večinoma uradnikov, državnih, deželuih m drugih, ki bo kakor drugod tudi tu glavna opora radikalno-prusofilskemu rovanju. Shodu je predsedoval celovški podžupan dr. Metnic.
Dobernik se je obširno bavil s političnimi dogodki zadnjega časa in »e pečal zlasti z že omenjeno »novo taktiko.« Rekel je, da je le ta napravila med volilci Ramo nezaupanje, tako da se je bil že on sam naveličal poslanstva. Njegova misel je, da bi morali Nemci pravzaprav obrniti sedanjemu dr. zboru hrbet in se odločiti za a b-s tinenco. Izjavljal je dalje, da pričakuje njegova stranka pomoč od zunaj, od Nemčije, ni da »e mora od tam vreči sedanji sistem v Avstriji! »Samo izstop Nemcev iz drž. zbora bode napravil » Namčiji potreben utis da bo potem padlo sedanje miuisterstvo in prišlo na vrsto nemškočeško meščansko minister^tvo ne oziraje se na fevdalno plemstvo.«
Dalje je obiral Steinwendra in kazal, da njegova politika za Nemce ni prava. Gmmiik je Stein-wendru svetoval ie pred I. 1898. na; odstopi od vodstva stranke, žal zastonj. — Izrekal je željo, da ostanejo N«mci na Koroškem zjedinjeni, in končal h »«chlagerj*m« : »Sta a t k-politik zu machen sei Saehe der Krone u. Regierung. Sache stiner Partei sei es, V o 1 k K-polink zu machen «
Se svojim govorom, ki je pa večinoma pre-mleval že obrabljene stare fraze m že znane stvari, je Dobernik dokaj vutregel radikalcem Schooerer-jeve barve. Ti so ga pohvalili po svojem govorniku, deželnem uradniku Haidendorferju, ki je izjavljal, »da se ne »me pričeti nobeno pozitivno delo, predno se ni popolnoma vstreglo Nemcem, zato mora biti Nemcem geslo: »Kniippel aua dem Saek.« Na to pohvali govornik poslanca Do-berniba iu Artur Le miSa kot »prava zastopnika Koroške«, s katerima so tudi radikalni Nemci zadovoljni ! — Ta pohvala je značilna, ali so >e pa posebno veseli drugi nemški poslanci koroški, ki so se za svoje volilce gotovo trudili boljša in vapeš-neje nego pos!an»-c z dobrim slovenskim imenom in milijonar-zastopnik V. kurije, je — drugo vprašnnie !
Predsedujoči dr. Metnic je predlaghl resoiu-ciio, po kateri se izreka Doberniku popolno zaupanje in zahteva najstrožja obotrukeija v to, da se odpravijo jezikovne naredbe iu vrze se-dauji zistem!
Ob koocu so zborovalci zapeli še »DieWacht am Rhein.«
Onega uspeha, kakor s > ga pričakovali radi-kalci, shod gotovo ni imel. — Dočim sirafci Dobernik v Celovcu, napravija dr. Steinweuder volilne shode v gorenjt-koroških mestih in tr«ih.
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. januvarija.
Razpad nemške ljudske stranke. Razna levičarska glasila napovedujejo za 15. in 16. t. m. znamenita posvetovanja načelnikov vseh opozici-jonalnih klubov v državnem zboru. Razgovarjali se bodo o skupni taktiki. Namen shodu oziroma posvetovanju pa je v prvi vrsti določitev skupnega programa vseh nemških opozicijskih strank, ki naj temelji na skupnem postopanju v važnih taktičnih vprašanjih. Jednaka posvetovanja so se vršila v nemškem taboru že čestokrat in se je že tudi večkrat sostavil skupen program, katerega pa je večina strank kmalu zavrgla. Ob jednem s tem posvetovanjem se pa vrši v ponedeljek še drugo, ki je namenjeno le bolj nemški ljudski stranki. Vodstvo tega gibanja v omenjeni stranki so vzeli v roke znani prvoboritelji za zatirano nemštvo posl. Sylvester, Lemiš in neizogibni Dobernik. Ti trije možje zahtevajo, naj se postavi stranka na strogo radikalno stališče in kratko-malo zavrže taktiko, ki jo zagovarja »odpadnik« dr. Steinvvender. Ko bi se pa ne ustreglo želji imenovane trojice, ostavijo ti trije nemško ljudsko stranko, potegnejo za seboj še nekaj ožjih somišljenikov ter stopijo v najtesnejo zvezo s Scho-nererjevci. Strančica, ki misli obrniti hrbet zaspanemu klubu nemške ljudske stranko, šteje baje 15 do 20 mož. Ako pomislimo, da šteje sedaj nemška ljudska stranka le 35 članov in o hospi-tantov, je razvidno, da bi ta korak nemško-ratli-kalnih elementov provzročil popolen razpad nemške ljudske stranke, Schonererjeva skupina bi se pa s tem znatno pomnožila na veliko škodo parlamentarnega delovanja.
Sprememba v Thunovem kabinetu ? češki listi poročali so te dni o neki spremembi v sedanjem ministerstvu. Poročali so namreč, da dobe Poljaki in za njimi tudi češki klub še po jednega ministra in sicer ministra brez portfelja. Na ta način bi imela oba kluba po jednega re-sortnega in jednega ministra brez portfelja. Seveda dotični poročevalci niso hoteli ali vedeli povedati, kedaj se ta izprememba izvrši, vsled česar so jih napadali in jih še napadajo razni nemški listi, češ da svoje bralce le slepijo s takimi ne-možnimi novicami. Odgovarjajo jim sedaj »Narodni Listy« z naslednjo opombo: V tem poročilu je obsežen samo ob sobi umevno nek pogoj: Ako se izvrši rekonstrukcija Thunovcga kabineta. Vprašanje: kedaj, ali in kako so izvrši ta izprememba, je seveda še nerešeno. — Poročilo o taki spremembi v Thunovem ministerstvu jc pač brez
vsake resne podlage, kajti ko bi vlada dovolila čehom in Poljakom še po jednega ministra, mora ga dovoliti nazadnje tudi Jugoslovanom in Italijanom, ostali narodi bi bili pa prav neznatno zastopani. Ministri brez portfeljev pa niso tako gosto sejani, da bi odpadel po jeden na vsak avstrijski narod. Tu je toraj najbrže nekoliko pretiranosti.
Jezikovna naredba za Štajersko. Graški ultranaojouaiui »Tagblatt« prijavil je te dni seveda z neio reservo, vest, da izda Thunova vlada v kratkem jeiikovuo naredbo za Štajersko in sicer na kuriit S:ovt ncem. Gotovo je, da nihče iskreneje tis bi pozdravil za Štajersko jednase nareiibe kakor je izdana za Č^sko iu Moravsko, nego zatirani nuši bratje na južnem Sta;erju, toda doklei uatn bo o inn poročalo le gUs.lo praških ultraradikalnib ele mantov, tako doi^o te smemo uiCesar pričakovati. Omenjeni list je uajbrže v strahu pred slovansko povodnijo s-aro ukoval taso jezikovno nuredbo ter potem puročal >vojim zvestim bralcem, da kmalu iz'0e na svetlo.
Pogajanja, na Ogerskem so baje z včerajšnjim dnem končana i~i zastopniki opozieijo-nalcev so, tako poročajo listi, že izročili baronu Banffyju svoje »postulate«, katerih vsi pa temelje na pozivu : Pojdi I Toda ne samo od njega se to zahteva, marveč tudi vsi ostali člani njegovega kabineta morajo ostaviti svoja mesta, poprej neki ne bo miru. Baron Banffy mora iti pred vsem radi tega, ker se oslanja na Tiszovo kliko, ker je popolno Tiszovo orodje in torej vsak njegov korak vzbuja nezaupanje pri opoziciji. Potem se mora Banffy umakniti zato, ker ne varuje dostojanstva ministerskega predsednika ; pri svojem postopanju ne pozna razločka mej navadnim županom in ministerskim predsednikom. Vrhu tega je izšla po njegovi inicijativi ali vsaj z njegovo oziroma podporo dispozicijskega zaklada brošura, v kateri so se sramotili bivši domoljubni Mažari. Vse to in še marsikaj druzega mu očitajo njegovi neprijatelji ter ga proglašajo nemogočim v Budimpešti. Kaj odgovori Banffy oziroma vlada na predložene pogoje, še ni gotovo, a verjetno je, da se bo skušal izmuzniti iz nastavljenih zanjk, kakor bo vedel in znal. Morda se mu poskus posreči, a trajno njegovo stališče nikakor ne bo utrjeno.
Baron Banfftj grozi. Ogersk i kr;za r« šuje se sicer zalo počasi, vendar pa baje ni več daleč čas, ko bo popoloo rsšena. Kompromisna pogajanja fo dognana in baron Binffy irria že v rokah mirovne uogoje opozieijonainth stranx. V posatn-n h opnzicijonaloih klubih se posvetovanja vkljub temu š^ nadaljujejo. Najb.že se razpravlja o taktik', katero um je nastopiti v slučaju ugodne ah neugfdue rešitve obstoječe krize. Rešitev vsa| za sedaj najbrže še ne bo ugodna. Baron Banffy sicer ne bo odločeval o mirovnih pogojih, marveč Jih pred oži vladarju, vendar pa mora imeti v rokah že nekako zagotovilo, sicer bi ne bil tako samo-svestuo nastopal v odgovoru na nagovor deputacije nudimpeštanskega mestnega zastopa. Napovedal je namreč uajoaločnejo in najbolj energično akcijo za slučaj, da se izjalovi vsak poskus na miroo reši tev. V čtm bo obstal* ta akcija m ali je morda to samo nekako strašilo, o teta nas pouči bodočnost.
Amerikani na Filipinih. Poročali smo že, da se vstaši na priborjenih filipinskih otokih nikakor ne marajo vdati ameriški nadoblasti ter so voljni do zadnje kaplje preliti kri za popolno svobodo. Dotičnemu pozivu vodje Aguinaldo so se vstaši tudi res odzvali in včerajšnja brzojavna poročila so nam že naznanila, da je mesto Manila popolno obkoljeno. Amerikani se sicer že pripravljajo na odpor in je vlada v "VVashingtonu tudi že odposlala nekaj vojnih ladij proti Filipinom, toda ta pomoč bo najbrže došla prepozno, sedanja on-dotna posadka pa ne bo prav lahko kos močni in dobro organizovani vstaški armadi. Neprijetnost položaja jeli so uvidevati tudi v Washingtonu in boje se sramotne blamaže. krenili so že sedaj svojo filipinsko politiko na drugi tir. V senatu izjavil je senator Foraker, kakor se zdi, popolno v smislu Mac Kinleyevih nazorov, da zvezne države nikakor ne menijo Filipin stalno priklopiti k dosedanji poBesti, marveč gospodovati menijo nad njimi le tako dolgo, dokler prebivalci otokov ne pokažejo potrebne zmožnosti za samovlado. Po trajnem gospodstvu nad otoki ne hrepeni niti predsednik, niti senat, to pa posebno vsled tega, ker pridejo tu v poštev vse druge komplikacije,
kakor pa pri Kubi. Senator Bacon je pa naravnost predlagal, naj se prebivalstvo filipinskih otokov proglasi popolno svobodnim in naj se mu poveri popolno samostojna vlada. — Do takih nazorov in sklepov Amerikane pač ni dovedlo nič druzega, nego zavest, da je — grozdje prekislo. S tako oddaljenimi Filipini se Amerika ne more tako igrati, kakor s Kubo in torej ne bo nikako posebno presenečenje, ako se Amerika nekega lepega dne »velikodušno« odpove nadoblasti nad temi otoki.
TedcitNki koledar.
Nedelja, 15. januvarija: 2. po razglašenju Gospodovem, Ime Jezusovo, evang.: O ženitnini v Kani Galilejski. — Ponedeljek. 16. januvarija: Marcel p. m., Ticijan, šk. — Torek, 17. januvarija: Anton pušč. — Sreda, 18. januvarija: Sv. Petra stol v Rimu.— Četrtek, ^.januvarija: Kanut, Marij in dr. mm. — Petek, 20. januvarija: Fabijan in Boštijan mm. — Sobota, 21. januvarija: Neža d. m. — Solnce izide 20. januvarija ob 7. uri 41 min., zaide pa ob 4. uri 42 min. — Lunin spremin: Prvi krajec 18. januvarija ob 5. uri 34 min. zvečer. — M lisica saera v nedeljo 15. januvarija: V stolni cerkvi velika maša ob 9. uri: Mašo v čast najsvetejšemu imenu Jezusovemu, graduale in ofer-torij zl. Robert Krovučka. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 10. uri: Missa in honorem st. Antonii de Padua, zl. G. J. Zangl, graduale Foersterjev, ofertorij Treschev.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14. januvarija.
(Deželni predsednik baron Heiu) podal se je danes dopoludne s svojo soprogo za nekaj dnij na Dunaj.
(Shod v Radečah.) Jutri ob treh popoludne je v Radečah shod volilcev. Na shodu govori tudi drž. posl. dr. Krek.
(Imenovan je) nekdanji štajerski deželni inže-ner Ivan J a k s c h e začasnim pristavom pri državni stavbeni službi na Kranjskem.
(Vseslovenska delavska slavnost) se bode vršila dne 28. maja t. 1. v Ljubljani. Želeti je, da bi društva, ki so lani prijavila svojo udeležbo, izjavila takoj, ako še ostanejo pri svojem prvotnem sklepu, da se more slavnost aranžirati na kolikor mogoče široki podlagi. Bratska društva in prijatelje po Slovenskem prosimo, naj takoj prično s pripravami. S primerno upeljanim varčevanjem n. pr. s tedenskimi doneski, bi bilo mogoče dosedaj oglašeno število slovenskih delavcev pri slavnosti še potrojiti. Hrvatje in čehi bodo na slavnosti jako častno zastopani. Spominjajte se tudi z blagohotnimi darovi zastave »Slovenske krščansko - socijalne zveze«, ki se tedaj slovesno blagoslovi! Vsi dopisi naj se naslove na g. Luko Smolnikarja, stolnega vikarja v Ljubljani.
Pripravljalni odbor.
(Javno predavanje.) V nedeljo ob 6. uri zvečer predava v »Slovenski krščanskosocijalni zvezi« (velika dvorana »Katoliškega Doma«| gosp. Ivan Kregar o dunajski jubilejni razstavi. Predavanje bode jako zanimivo, ker bode gosp. predavatelj načrtal kolikor možno vse zanimivosti prelepe razstave, pričakovati je torej obile udeležbe.
(Občni zbor »slovenske krščansko-socijalne zveze v Ljubljani«) bode dne 2. februvarija ob '/»10. uri dopoludne v veliki dvorani »Katoliškega doma«. Poleg običajnega dnevnega reda bode na vrsti tudi razgovor o vseslovenski delavski slavnosti. Pred zborovanjem bode v nunski cerkvi ob 9. uri sveta maša.
(Slovensko gledališče.) Jutri v nedeljo se bode predstavljala Schilierjeva Klasična žaloigra »Razbojniki« na kori-it g. režiserju Rut Inematinu, ki igra vlogo Franca. Vlogo Karoia igra gosp. R. De,yl. — V t o r e k, 17. t. m. se bode pela prvič velika R Wagnerjeva opera »L o h e ng r i n«, libreta, ki He dobi v trbfiki gosp Sešarka in zvečer pri blagajni i 20 kr.
(Iz Gorice) se nam piše: Dno 12. t. m. sta mil. gg. prošta dr. Klofutar in dr. Elbert prav prijetno iznenadila našega preljubljenega g. knezonadškofa dr. Jakoba Missia, ko sta njihovi prevzvišenosti v imenu duhovščine
ljubljanske škofije izročila znano prekrasno sliko. Globoko ginjen se je prevzvišeni g. knezonadškof zahvalil nad tem novim izrazom vdanosti in ljubezni duhovščine ljubljanske škofije. Rekel je, da se je dan na dan spominja v svojih molitvah. Svojo pohvalo je Prevzvišeni izrekel tudi slikarju g. Grilcu in podobarju g. Rovšeku.
(Zahvala.) Njegova prevzvišenost gospod knez in škof dr. Anton B. Jeglič daroval je dijaškemu listu »Zora« 30 gld. Za velikodušen dar se tem potem najudanejše zahvaljuje
A. V a d n a 1, urednik.
(Osebna dohodarina) na Kranjskem je znašala minulo leto 12-2 milijonov brutto - dohodka.
(»Slovenec«) ne je danes v p r v i č tiskal na novem vmikeai stroju, katerega gom ekktrika.
(Mrtvega so našli) danes zjutraj izvoščika Mih. Pukelstein-a pri Koslerjevem posestvu ob Iški cesti. Sinoči je še peljal tri Amerikance na Studenec. Voz s konjema so našli danes zjutraj v bližini mrtveca.
(Umestna naprava na železnici.) S posebno na-redbo železniškega ministerstva je naročeno železniškim organom, naj brezplačno vsprejemajo tudi večkratne brzojavke, v katerih potniki z jedne postaje povprašujejo po izgubljenih predmetih mej vožnjo. Dosedaj so morale stranke vse take brzojavke plačati po tarifu.
(Preskušnje na podkovski šoli) so so vdeležili vsi štirje učenci, ki so napravili izpit s povoljnim vspehom, ter devet zunanjih kovačev, ki niso obiskovali šole. Štirje izmej teh so napravili poskušnjo z zadostnim vspehom, vsi ostali vspehi so nepo-voljni. Izmej vseh izprašancev je bilo devet Kranjcev, 3 Štajerci in 1 Korošec.
(Nadvojvoda Jožef Ferdinad,) ki je opravljal v Celovcu vojaško službo kot stotnik 17. (kranjskega) pešpolka, se je preselil v Soinograd, da tam oskrbuje posestva svoje rodovine. Stopil je iz vojaške službe. Dn6 10. t. m. so se v Celovcu poslovili od njega razni dostojanstveniki in vojaštvo ia zvečer istega dnč se je odpeljal v Soinograd.
(Iz celovškega mestnega zbora.) Iz Celovca dne 12. jaa. Naši občinski očetje so se pokazali v zadnji seji mestoega zbora dokaj radodarne na — mestne stroške! Razuim nemškim društvom so dovoljevali podpore, »Siidmarka« je vlovila 50 gld. Aii bi bili gg. istotako radodarni, ko bi morali poseči v svoj žep!? Iz dotičnega poročila posnamemo, da je »Siidmarka« v minulem letu za Koroško potrošila »mnogo tisočakov«. Posnemanja vredno za »Našo stražo« !! V isti seji je mestni zbor sprejel konečno predlog, da se v mestno službo smejo sprejemati samo Nemci. Ta sslep je preznačilen za kliko, gospo-dujočo na našem rotovžu! Slovenski denar jim gre še vedno v slast, tem bolj pa se hranijo slovenskih delavcev! V ostalem smo radovedni, na kak način bodo prosilci morali dokazovati svoje »pristno« nemštvo, ali pa bode zadostovalo tudi zuano »posili-nenaštvo«, ki je našim nasprotnikom še vedno trdna opora ? ! — Predlagalo se je tudi, naj se učiteljem zvišajo piače.
(Visoka starost.) V celovški hiralnici živi za-sebnica Kat. Glančnik, ki doseže dne 19. t m. 100. leto. V hiralnici živi že 76 let. Razmeroma je prav zdrava in še krepka.
(Matica hrvatska) razpisuje štiri nagrade za razna književna dela, in sicer 850 gld. iz zaklade grofa Draškovica za spis o praktičnih predmetih, 350 gld. iz zaloga Dušana Kotura za izvirno povest, 300 gld. iz zaloga Adolf Veber-Tkalčeviča za jako poučno in zabavno delo in 20 gld. iz zaloga Tereze pl. Tomašič za najboljo pripovest iz hrvatskega života. Poleg teh nagrad plača Matica še posebe navadni honorar.
(Premog v Avstriji) Meseca novembra 1898. so j« v Avstriji uvozilo premoga 542 349 ton, izvozilo pa 850 725 ton.
(Vloge poštnohranilnične.) Te dni se je v svet razpošiljal ilustrovani koledar. Knjiga podučuje bralce tudi o poštnej hranilnici in glede vlog pravi, da je najnižji znesek, ki se sme vložiti 50 kr., potem pa pristavlja, da vsaki sledeči znesek, ki bo se vložil, mora biti takšen, da se lahko razdeli s številko 50. Ta ovira danes več no velja. Novejše knjige - vložnice pišejo : »Najmanjši vlog jo 50 kr., vsaki višji vlog mora biti mnogokratnik tega iznosa. Izraz »mnogokratnik« pač menda ni izbran srečno, ali povedati hoče toliko, da se sme
vložiti vsakokrat vsaki kakoršensibodi 49 kr. pre segajoči znesek, n. pr. 53 kr. ali 2 gld. 8 kr. itd. Neka odredba iz prejšnjih časov, ki pa še ni preklicana, brani varčevati znesla;, pri katerih se nahaja kr., na pr. 52kr., v takem slučaji sme poštni uradnik v knjižico zapisati le 52 kr., mali preostatek se vložniku vrne. Najnovejša odredba z dne 6. decembra 1898 naroča poštnim uradnikom, da morajo vzprejemati tudi »'/» kr.«, pa le v prometu čekovnem, rekše, ker imenito sodišča in davkarnice morajo računiti s polkrajcarji. a poslujejo uradno s poštnohranilničnim strojem. Najvišji znesek, ki se v poštnohranilničnej bla-gajnici sme za jedno knjigovložnico nabrati, je 1000 gld. Z dne 31. decembra 1897 letopis c. kr. poštnohranilničnega urada na Dunaji razkazuje vloge tako-le: Do 1 gold. je 319.703 vložnikov (29-1%), vložilo skupaj 237.316 gld., od 1 do 3 gld. 184.635 oseb (16 S%), 294.859 gld., od 3 do 5 gld 68.817 oseb (6-2%) 250.132 gld., od 5 do 10 gld. 98.028 oseb (8-9%) za 075.526 gld., od 10 do 50 gld. je 217.516 vložnikov (t. j. 19-81 %\ vložilo 5,365.684 gld., od 50 do 100 gld. 78 256 varčevalcev (7-13%) 5,617.584 gld., od 100 do 200 gld. 60.453 oseb (5 5%) 8,432.899 gld., od 200 do 500 gld. 48.212 oseb (4-3%) 14,995.100 gld.. od 500 do 1000 gld. je 22.430 vložnikov (2 04%) shranilo 16.977.517 gld. Komur se je nabralo čez 1000 gld., tisti vložnik mora presegajoči znesek izvzeti, in če tega* ne stori, v tem slučaji mu se uradnim potom oskrbijo vrednostni papirji in se mu shranijo v zavodu ali pa, če želi, pošljejo se mu v roke.
(Poštnoliranilničue nabiralnice.) Ko je poštna hranilnica začela poslovati (1883), bile so neke večje pošte določene za to, da so začele nabirati denar za poštnohranilnični urad na Dunaju. Število pošt, ki so postajale nabiralnice, se je od dne do dne množilo. Danes je vsaka pošta ob jednem tudi nabiralnica za poštno hranilnico. Kakor se iz letopisa poštnohranilničnega urada (stran 22) vidi, bilo je dne 31. decembra 1897 po državi 5663 pošt, oziroma nabiralnic. Nižja Avstrija šteje 693 pošt, v področje jedne pošte spada po 28 65 km sveta, po katerem prebiva 4128 ljudij ; Gornja Avstrija ima 361 nabiralnic, jedno za 33 22 km sveta in 2245 oseb; Salicograjsko 107 pošt, na vsako pride poprečno po 66 94 km zemlje in 1680 duš ; Tirolska s Predorelsko 399 pošt, oziroma 73-43 km, 2353 ljudij ; Štajarsko šteje 420 pošt, na vsakih 53-45 km po jedno, a te se poslužuje po 3152 oseb; Koroško 178 pošt, oziroma 58*05 km, 2069 duš; Kranjsko 155 pošt. oziroma 64 29 km, 3266 duš; Prirnorje 184 pošt, oziroma 43'34 km, 3908 duš; Dalmacija 138 pošt, ozir. 93 20 km, 4061 duš; Češka 1350 pošt, 38-49 km, 4460 duš; Morava 603 pošte, oziroma 36-87 km, 3901 človek; Šlezija 170 nabiralnic, 3031 km, 3731 duš; Galicija 812 pošt, oziroma 96-71 km, 8630 ljudij ; Bukovina pa ima 93 pošt, jedna je za 112-43 kilometrov dežele, oziroma za 7399 de-želanov. — Poročevalec ima pred seboj tudi črtice o poštnej hranilnici na Ogerskem ; ondi so dne 31. decembra 1897 imeli 4125 »posredovalnic«, to je namreč tam uradno ime za naše nabiralnice.
(Častilo za jezuite.) »N. Fr. Presse« je dne 11. t. m. v jutranji številki britko tožila, da je laška vlada podelila jezuitskemu gimnaziju v Mondragone iste pravice, kakor jih vživajo drž. gimnaziji. Isti dan v večernem listu pa že vesela popravlja Židinja to novico in pravi, da je vsled pomote pri brzojavu, ki je izpustil besedico »ni«, napačno porabila ter da naučni minister prošnji jezuitov ni vstregel. Vender radost dunajske Židinje ni ogrenjena s tem, ker mora poročati, da se je 108 poslancev, mej njimi mnogo liberalnih mož izreklo za prošnjo jezuvitov ter da je to prošnjo podpisal tudi Crispi, trdeč, da se mladina na jezuitskem gimnaziju v Mondragone veliko več nauči, nego na državnem gimnaziju v bližnjem Frascati.
(Glosa k cerkveno-političnemn zakonu na Oger skem.) L. 1896 se je sklenilo 121.776 zakonov, cerkveno samo 109.955 (50.507 rim.kat., 11.443 gr.-kat., 10.419 lut., 18.087 kalvin., 14.602 orto-dox., 4417 žid. in še nekaj drugim ločinam pripadajočih); samo civilno se je sklenilo 11.824 zakonov. Prestop iz jedne vere v drugo kažejo sledeče številke: V kat. cerkev jih je pristopilo 1206, odpadlo 787 (+419); od gr.-kat. cerkve odpadlo
1019, pristopilo 2557 (+1538); od ortodoxnega veroizpovedanja se jih je ločilo 2600, pristopilo 966 (— 1634); kalvinci so izgubili 806, dobili 790 (—161 spoznavalcev svoje vere; luteranci so dobili 283 novih vernikov, odpadlo jih je 733 (—450); 137 jih je postalo Židov, odpadlo jih 220 (—83). Protestanti so vrh tega še izgubili 2315 oseb, ki so se izjavile kot brez veroizpovedanja. L. 1896 je bilo takih ljudij na Og-skem vsega skup 3390. Za 1. 1897 pa je pričakovati še bolj žalostnih podatkov ko so ti.
(»Proč od Rima!«) To je zadnji čas bojni klic avstrijskih pangermanov. »Ostdeutsche Rundschau« poroča, da bodo kmalu velike mase nemško - na-cijonalne stranke prestopile k protestantizmu.
(Socijalui demokratje varuhi zidov.) V Kolinu na Češkem se je nedavno zgodilo nekaj, kar potrjuje besede dr. Luegerja, ki je dejal, da so so-cijalni demokratje »Judenschutztruppe«. Demon-strovali so v prid Židom proti kristjanom. Glavni del demonstracije je obstajal iz neprestanega klicanja soc. demokratov: »Živeli Židi in sramoto kristjanom !«
(Judapest.) Koncem minol. leta so bile v ogerski prestolnici volitve v občinski svet. Izvoljenih je bilo 120 kristijanov in 79 Židov! Jedna tretjina vsega prebivalstva obstoji iz Židov. Ubogo marijansko kraljestvo s tako prestolnico.
(Romulov grob.) V R mu so dne 10. t. m. našli grob vstanovitelja starega Rima, Romula, katerega so častili stari Ranliani do propada rimskega cesarstva.
(»Inkvizicija in nje nasprotniki «) Tako je naslov nemški knjižici, ki |0 je napisal dr. Soheibioky in jo prodaja Moaer v Gradcu po 10 kr. V njej pisatelj odkriva judovske in liberalne laži o cerkveni inkviziciji. Uprizorjena taka laž je »panopticum« na Dunaju, in tudi drugod časi slikajo sn kažejo na lažnivi način tnkvizitorje.
(Konec sveta?) Stotnik Biela je našel novo zvezdo repatico in izračunal, da mora ta zvezda dne 13. nov t. I. trčiti ob zemljo. To bi bilo zelo neprilično, ker po tem bikem bi bili mi v nevarnosti, da ne vgledamo zdravi 20. stoletja. Vseuči-liftki docent I;us v Berolinu je predaval o tej re-patici. da pomiri razburjene duhove. Rekel je, da med 12. in 14 novembrom se res križata poti zemlje in te repatice. a to ni nevarno za zemljo, ampak za repatico, ki je iz tako tankih, zračnih Hoovij, da ne razprše, če pridejo v obližie zemlje. Zemlja baje trikrat, vsako stoletje: 1. 33, 66in 99 sreča tako repatico, a repatica se razprši, kakor roj mušic, i n zemlja gre brez škode svojo pot dalje. Konec ftoletia torej še ne bo konec sveta.
(Židje in kmetje.) Zid Moric Polak v Buda-pešti si je zbral celo tolpo goljufov, da slepari kmete. Šestnajst takih kmečkih prijateljev je hodilo okoli m pravilo, da znajo porabljati deuar tako, da jih iiihCe ne zasači. Kmet naj da le nekaj denarja, pa. ga bo dobil takoj trikrat več nazaj. Kmetje »o verjeli in zložili 4815 gld., ter čakali, kdaj pride njih bogastvo. Moric Polak pa ni dal ničesar. Kmetje so žugali, da bodo tožili, židje pa so rekli: »Kmetje, tiho, če ne, boste zaprti, ker ste hoteli cesarja goljufati!« Zandarji pa so zvedeli za tičke in so jih 11 zaprli.
(Kaj naredim da se mi bicikel ne ukrade ?) Tako je mislil že marsikak kolesar. Neki Francoz je iznašel sredstvo, ki zasluži pozornost vseh kolesarjev. Pride v kavarno, pred vrati pusti kolo, a tako, da ga vidi. Tat se priplazi, skoči na kolo in z vsemi silami brca z nogami, da bi ušel, predno ga morejo vjeti. Komaj pride nekaj metrov daleč s kolesom, pa zakriči in pade nezavesten na tla. Kolesar pride z dvema natakarjema, ki preneseta tatu v bolnišnico. Kaj je bilo ? Kolesar je imel pod sedežem šilasto železo, katero je postavil po koncu, kadar je hotel kolo zavarovati pred tatom, a položil horicontalno, kadar je svoje lastno telo posadil na kolo.
(Največji fotograflčui aparat sveta.) V Ameriki je nastala pravda zaradi neke oporoke. Testament je bil pisan s svinčnikom, in tožniki so dejali, da je nekaj zbrisanega in ponarejenega. Sum je bil opravičen, na papirju tega ni bilo mogoče dokazati. Fotografirali so in povečali testament, a ničesar ni bilo mogoče opaziti. Nazadnje so naročili poseben fotografični aparat. Dolg je 25 čevljev, leča ima v premeru samo 5 cm., a je sestavljena iz 6 stekel in je veljala 800 kron. S tem aparatom so dobili posnetek testamenta 3600-
krat povečan. V električni luči so sedaj zares opazili izradirana mesta v testamentu. Poskusili so tudi 2400 vrst amerikanskih in evropskih svinčnikov, fotografirali njih pisavo in našli so tudi, s kakšnim svinčnikom je bil testament popravljen in ponarejen. Kmalu potem so rabili prav ta aparat še za drugi namen. Preiskovali so ? njim neki ček, ki je bil baje od 22 dolarjev ponarejen na 22.000 dolarjev. Fotografirali so ček in našli, da je bila z neko kislino zbrisana jedna
beseda, namesto nje pa znesek povečan.
* *
*
(Sejmi po Slovenskem od IG. do 21. januv.) Na Kranjskem: 16. v Novi vasi; 17. v Kotre-dežu, Železnikih, na Uncu, Brezovici in v Cerkljah : 20. v Kamniku, na Dovjem in v Kočevju; 21. v Višnji gori. — Na slov. Štajerskem: 17. v Kapeli pri Brežicah in v Pletrovčah; 20. pri sv. Andražu, v Arnužu pri sv. Mohorju, v Bučah in Vrcnskagorcah; 21. na Teharjih. — Na Koroškem: 16. v Št. Vidu. — Na Primorskem. 16. v Vidmu.
Društva.
(Pevsko društvo »Slavne«) priredi na malo pu-too nedeljo di e 5 svečana v »Narodnem domu« svojo veliko tu a s k a r a d o pod naslovom • Pmt.er v Ij u n 1! u n h k t m Tivoli.« Pomnoženi oOtior dela velike priprave za letcšujo maškaradii in bod^ vsled hvojh rbsežne prireditve jedna največjih vcskIic letošnjega predpusta. Sokolova telovadnic* bode laku urejena, da bode predstavljala j«;deo riel Lat.eiitjanovega drevoreda s Ti-voiHKim uurkmii i-.i gladom. Vsa slikarija buiie imela značaj pomladanskega časa.
(D r u š t v o z d r a v u i K o v) zb >ruje v tortk diie 17 t. iu ob 5. un popoludne v društveni sobi in s« vsi	k JDurovaniu uijnilno vabijo. Dnevni
reM : demoutraeije iz bolniške prakse. O^ib.ir.
IV e s e 1 i c a »Kamniških domoljubov v korist družbe sv. Cirila in Metoda«) nameravana za nedeljo 15. t. m. preložila se je na prihodnjo nedeljo 22. t. m.	Odbor.
(Veselica št. peterske moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) vršila se je pretečeno nedeljo, dne 8. t. m. v Sokolovi telovadni dvorani v »Narodnem d'mu«. Podružnični predsednik, gospod Martin M a 1 e n š e k, otvoril je veselico s pozdravom, povdarjajoč, kako vzvišene namene da ima družba sv. Cirila in Metoda in s kakim strahom in srdom da gledata najza-grizenejša sovražnika našega naroda na njo, ker vidita v njej združene vse Slovence brez razločka spola in političnega mišljenja. Navzoči so glasno pritrjevali iskrenim besedam predsednikovim. — Slovensko trgovsko pevsko društvo pod spretnim vodstvom pevovodje Antona Razingerja, je pelo lepe domače pesmi z veliko živahnostjo in največjo sigurnostjo v občno pohvalno zadovoljstvo. Dovršeno je bilo tudi lepo petje našega po širni domovini znanega čveterospeva »Ilirija«. Krasne instrumentalne točke, katere je izvajala vojaška godba c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27 s precizno in vso natančnostjo bile so živahno aklamovane. Da se je pa vsa veselica tako častno za podružnici zvršila, gr6 največja zasluga ženskemu odboru, kateremu načeluje predsednica gospa Vera doktor Šlajmarjeva in kateremu so z veliko radostjo in veseljem v pomoč priskočile domoljubne gospodičine.
(Kmetijsko društvo pod Korenom) ima v društveni hiši 29. jan. t. 1. ob 4. popoldne izredni občni zbor.
(Zborovanje »gospodarskega bralnega društva« v Kozjem.) Pretečeno nedeljo dne 8. januvarija zbrali smo se v Kozjem v prostorih narodnega gostilničarja gospoda Pučeka. Namen zborovanja bil je, da si izberemo novega predsednika, ker od časa, ko nas je vrli gospod kapelan Muršič zapustil, bilo je naše društvo brez glave, če pa glave, ni, gre vse narobe. Tako bilo je tudi pri nas. Časniki, ki so dohajali v bralno sobo, zginili so kmalu iz sobe, posebno če je bil v njih kaki kozjanski nemčurček oštrigljan. — Bukvice bralnega društva, darovane večinoma po rodoljubih kozjanskega okraja, zginile so in zdaj stoji dotična omara prazna. Delalo se je z bukvi-cami ravno tako, kot z »gmanjskim« blagom, čuje se, da so celo naši nasprotniki imeli zraven svoje roke. — Upamo pa, da bo novi predsednik č. g. Jožef Erker z mladeniško močjo krepko nastopil in vodil gospodarsko bralno društvo, katero je tako krasno vspevalo pod vodstvom njegovega prednika, neumornega delavca g. Muršiča. Da ima novi predsednik dobro voljo, pokazal je pri zadnjem zborovanju bralnega društva v nedeljo. S krepkimi prisrčnimi besedami je obljubil, da hoče vse moči v to postaviti, da bo društvo sijajno vspevalo v prospeh svete narodne stvari v kozjanskem okraju, v strah našim nasprotnikom, ki
nas grdijo in obrekujejo do belih kosti. Vendar, ako Bog da, vsak poskus se jim bo v prihodnje v našem okraju izjalovil.
Darovi.
ZaJeranovo dijaško mizo: Gosp. P. Hauptman, kaplan v Starem Trgu, 5 gld. — Dr. Janko Brejc za izgubljeno stavo 5 gld. — G. Fr. Pešec, župnik na Robu, 2 gl. — G. M. iz I. 50 gld. — Neim. kot kruhe sv. Antona 1 gld. — Neim. 2 gld. — G. J. Novak, dekan v Radovljici, 5 gld. — G. J. Hladnik, župnik na Gošah, 7 gld. — G. Al. Rudolf, kaplan v Trnovem, 5 gl. — M. D. 1 krono.
Za pripravniški dom: Gosp. Fr. Pešec 2 gld.
Bog plačaj stotero!
Telefonska in brzojavna poročila
Nevihta.
Dunaj, 15. januvarija. Celi dan je včeraj razsajal grozovit vihar. Zjutraj so našli na bregu dunavskega kanala mrtvo truplo moža, ki se je najbrže ponesrečil vsled viharja. S streh padajoča opeka in steklo z oken je ranilo več oseb deloma zelo nevarno. Strehe mnogih oerkvii in hiš so znatno poškodovane, S strehe jednega dela dvornega poslopja je pometalo opeko na dolžino dveh metrov, Tudi iz okolice prihajajo poročila o raznih nezgodah.
Stuttgart, 14. januvarija. Vihar* in nevihta z bliskom sta provzročila veliko škodo. Mnogo dreves je s korenino izrovanih, strehe in dimniki so znatno poškodovani.
Berolin, 14. januv. Po celi severni in zahodni Nemčiji razsaja grozovit orkan. V južni Nemčiji so velike nevihte.
Havre. 14. januvarija. Vihar je razdejal velik del tukajšnjega pristana in pro-vzročil tudi sicer ogromno škodo.
London, 14. januvarija. V četrtek po noči in včeraj dopoludne razsajal je po vsej Angliji grozovit vihar, snežilo je in toča bila. Mnogo prebivalcev je ponesrečenih. Malone iz vseh pristanišč dohajajo poročila o nezgodah na ladijah. V bližini Llaufair-Techau je orkan del železniškega vlaka porinil v morje. Utonili sta dve osebi, ostali so se po napornem trudu rešili.
Gorica, 14. januvarija. Cesarski namestnik grof Goess je poskušal dognati mej slovenskimi in italijanskimi poslanci v Gorici sporazumljenje glede osnove deželnega šolskega zaklada. Italijanski poslanci pa so s svojim brezozirnim postopanjem onemogočili vsako sporazumljenje. — Listi poročajo, da bodo Slovenci v Gorici pri dopolnilni volitvi v Gorici oddali svoje glasove ali grofu Fran Coroniniju ali grofu Attemsu.
Dunaj, 14. januvarija. Tukaj se vrše mej desnico in vlado važna posvetovanja. Gre se za to, da se sedanja vlada preosnuje v parlamentarno vlado, pri kateri naj bi imeli klubi desnice svoje zastopnike v mi-nisterstvu. Stališče desnice nasproti opoziciji bi bilo potem lažje. Gpvori se, da dobe Cehi svojega ministra za češko, Poljaki še jednega strokovnega ministra. Tudi slovanska krščansko-narodna zveza bi imela v takem ministerstvu svojega zastopnika. Koliko je resnice na teh govoricah, danes še ni mogoče določiti.
Dunaj, 14. januvarija. Kot kandidat za državni zbor namesto umrlega grofa Falken-hayna v gorenjeavstrijskem deželnem zboru se imenuje poljedelski minister baron Kast.
Praga, 14. januvarija. Mestni zastop v Libercih je pri najvišjem sodišču ugovarjal proti znani razsodbi glede jezikovnih nare-deb. Najvišje sodišče je pritožbo brevi manu zavrnilo z opomnjo, da mestnega zastopa v napominani zadevi ne smatra za stranko in toraj ne najde povoda, vsled katerega bi se moralo pečati z njegovimi izvajanji.
Budimpešta, 14. januvarija. V včerajšnji seji poslanske zbornice se je zopet samo glasovalo po imenih o spreminjevalnih predlogih opozicije. Tudi današnja seja se je pričela z imenskimi glasovanji.
Petrogrfid, 14. januvarija. Veliki knez Mihael Nikolajevih je zopet imenovan predsednikom državnega sveta.
Madrid, 14. januvarija. Sagasta namerava sklicati parlament na 25. ali 30. januvarija. V prvi peji predlaga vlada odobritev mirovne pogodbe.
Masiva, 14. januv. Vojne čete Ras Makonnena so v megleni noči 11. t. m. okušale napasti Ras Mangašo, toda napadalec se je moral umakniti z velikimi izgubami.
„Stara mamica ie meni !" je geslo letošnje Kathrci-nerjeve slike. Ta tvrdka, ki je danes znana po vsem svetu, nam podaja že celo vrsto let za novo leto novo plakatno sliko, ki je vedno bolj draiestno in prikupljivo sestavljena. Občinstvo jo vselej težko pričakuje in je ob jednem tako prijetno iznenadeno, da proti koncu leta že po prodajalnicah poprašuje: »Kaj nam pa prinese Kathreiner za novo leto?« Vprašanje je pač opravičeno, kajti vedno težje je podajati kaj novega in izvirnega za priporočanje Kathreiner-Kueippove sladne kave. In vendar se to omenjeni tvrdki vedno posreči. Letošnja slika z imenovanim geslom nam kaže prija/no se smehljajočo mamico, ki ie ravno prav zadovoljno sedla k popoldanski kavi, ko prihiti viharno mali vnuk, najbrže z vrta, z rudečim jabolkom v žepu, in zahteva s prav zapeljivim smehljanjem istotako svojo porcijo kave: »Stara mamica še meni!« Pogled stare mamice, dobrovoljni, prijazni izraz na častitljivem obličju kaže notranji čut in razumnost gotovo odličnega umetnika, ki je izvršil to prikupljivo podobo, katera je jako obogatila našo »cestno galerijo slik«, in katera ob jednem najbolj priporoča stvar samo, Kathreiner Kneippovo sladno kavo.	1
Čisto medicinično ribje olje.
Deželna lekarna
pri Mariji Pomagaj.
Čubar, Primorsko, septembra 1898. Blag. g. Milan Leustek. lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog nepro-cenjeno dobrog in pristnog medicinsko^ ribjog olja katerog že dle časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 'i gld. 50 kr.
Pozdravljam in ostajam Vam udatii 729 13	Anton Ožbolt, trgovec in posestnik.
Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto
deželna lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani,
Bealjeva cesta štev. i , poleg mesarskega mosta.
t miri;
2 M>
K	Ca s opiv-iii)va.ujr.	ižtanjfc barometra v mm	'J.; ui parkirna po Celzija	V. tro vi	^ t	a £ S f a . i, Cl, i*■
13	9 zvečer	731 2	4-7	sr. jzah.	jasno	
14	7. zjutraj 2. popol.	727 8 727 9	5'6 10 8	p. m. jzah. sr. j/.ah.	del. oblae. pol oblačno	5-1
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem iJOb'2 m.
Srednja včerajšnja temperatura 7 0", uvrum e: —2-6°.
Zahvala.
30 1-1
13. januvarija. Marija Mohorč, posestnikova hči 2 leti Gruberjeve ulice 3, davica. — Helena Mazek, gostija. 90 let Karlovska cesta 7, ostarelost.
V hiralnici: 12. januvarija. Ivan Mihelič, dninar, 68 let ostarelost
V bolnišnici: 12. januvarija. Jakob Petsche, kajžar, 46 let jeiika — Pavla Kavčič, sprevodnikova hči, 2 leti sepsis diphteritica.
Vvojaški bolnišnici: 9. januvarija. Jožef Papst, infanterist, 22 let, se je vstrelil.
Podpisano predsedništvo združenih odborov št. peterske moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, se tem potom najiskrenejše in najprisrčneje zahvaljuje vsem onim, kateri so na katerikoli način pripomogli, da se je podružnična veselica dne 8. t. m. tako sijajno in najdostojneje izvršila.
Posebno zahvalo se pa čuti dolžno izrekati slavnemu slovenskemu trg. pevskemu društvu za prelepo izvajane krasne pesme; slavnemu čvetero-spevu »Ilirija« za tako dovršeno krasno petje; vsem blagim darovalcem in darovalkam za izredno lepe in fine darove; vsem blagorodnim go-spodičinam za njih vztrajen trud in posebno marljivost pri razprodajanju bombončkov; gospodu Pavlu Lozarju za njegovo vel.ko požrtvovalnost pri licitaciji, s katero je zdatno pripomogel k ugodnemu linancijelnemu vspehu; sploh vsem velečastitim damam in gospodom, kateri so s svojo prisotnostjo našo veselico počastili.
Ljubljana, dne 4. januvarija 1899.
Za odbora:
36 1-
Leopoldlna Homann naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Frloa, Otona, Alojzija, Maksa, Josipa, Pavla in SI Inke prežalostno vest o smrti svojega preljubljenega sina, oziroma brata, gospoda
Avgusta Homann-a
o. kr. poročnika v rezer. ln kom. uradnika,
kateri je danes ob l.uri popoldne, previden s sve-totajstvi za umirajoče, v 29. lotu svoje starosti mimo v Gospodu zaspal.
Zemski ostanki predrazega pokojnika se bodo v soboto, dn6 14. t. m., ob 9. uri dopoldne blagoslovili in prepeljali na pokopališče v Celje.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v župni ceikvi v Radovljici.
V Radovljici in v Celji, dne 12 jan. 1899. Brez posebnega obvestila.
Izvanredni občni zbor
slov. zidarskega in tesarskega društva v
vršil se bode v nedeljo, dne 22. t. m., ob 3. uri pop.
v društvenih prostorih v Kolizeju, I. nadstropje.
Dnevni red:
1.	Določitev društvenega reda.
2.	Slučajni predlogi in nasveti. K obilni udeležb: vabi vse člane
odbor.
30 1 — 1
SI =-S rS
Si O
•2 Js =
0) ZZ I-
S a
cj co C
m || ~
I—I ca n
J5 g- o
£ -S -
A =
02 =
® S 8 £ ■iH -a
03
&
co
w O
najfil&tfje lužn«
TfUSELINE
ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih: motenem prebavljenju, želodčnem kataru, slabem želodcu. pomanjkanju slasti do jedi, zgagi itd., ter katarih v sapilih. zaslizenju, kašlju in (III.)	hripavosti.	20-2
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Radi odsotnosti posestnika odda se pod zelo ugodnimi pogoji, tudi na letne obroke
hiša št. 62y Cerknici,
ležoča tik glavne ceste, pripravila za prodajalno, gostilno in pekarijo, kateri obrti so se v istej uže izvrševali. Zraven hiše je večja klet, hlev za 20 živine, skedenj in pepelarna (za potošelj napravljati). če kupec samo poslopij noče, oddam proti primerni ceni tudi k posestvu spadajočih njiv krog sto mernikov posetve, kacih 60 oralov lepo zaraščenega gozda in travnike, dajoče za 20 živine sena.
Natančneje se izve v hiši št. 62 v Cerknici ali pa na pismena vprašanja pod „A. M.", poste restanta Kranj.	r26 2-1
5W Iščemo
im psiiiaa dii
kot trgovska vajenca za „Gospodarsko društvo v Trnovem na Notraniskem".	29 i i
Vera Slajmer,
predsednica.
Martin Malenšek,
predsednik.
ključavničar v Ljubljani, Hrenove ulice štev. 7
se priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v naročila in izdelovanje
novo iznajdenih denarnih pušic
varnih proti ulomu ali odpretju. Iste se vzidajo na poljubno mesto ali pa pritrdi.
Izdeljuje tudi pred tatovi in ognjem varne
blagajnice (Kasse)
dalje novo iznajdeno tajno, okviru, podobi ali zrcalu podobne	blagajne,	katere so prav
pripravne za vzidanje
Natančneje poi/.ve se pri izdelovalcu samem. (28 2-1)
J
dvomi založnik
Nj. svetosti
papeža LeonaXIII.
lekarnar „prl angelu" v Ljubl jani. Dunajska cesta.
Železnato vino.
Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v
železna tem vinu
lekarnarja Ploooll ja v Ljubljani
zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek.
To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke.
Cena polliterski steklenici 1 gld.
3SJT Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki.	827 8
663 37
hkt po gld. 25 do 28 » » » 20 » 25
» » » 30
Vipavska vinarska zadruga,
odlikovana na letošnji jubiiejski razstavi s srebrno kolajno,
oddaja
1.	mašna vina letošnja
2.	fina namizna vina »
3.	rulandec letošnji . .
4.	renski rizling letošnji s cvetlico (buketom .
5.	renski rizling 1. 189(5 in 1897 s fino cvetlico .
loco Postojina do preklica. Najmanjša kvantiteta je 56 litrov. — Večjim odjemalcem primeren rabat.
Zadruga postreže tudi s finimi dezertnimi in buteljskimi vini.
Glede mašnega vina sklicuje se na priporočilo in določbe v »Škofijskem Listu« II. štev. V Ljubljani na Bregu št. I je tudi zastopništvo
zadruge s skladiščem vina razun mašnega.
35
45
Na prodaj so
trije križevi poti
jeden 95 cm. visok, velja ....	gld. 65 — drugI 130 cui. visok s križem iu podstavkom vred, velja.....» 120-—
tietji 150 cm. visok, velja ....	» 250'—
pri Fr. Toman-U, podobarju in pozlatarju v Ljubljani na Križevniskem trgu št. I. 853 12—12
Alojzij Tečaj
Izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61
preje Igriške ulice 15 52
priporoča lepo svojo zalogo
raznovrstnih pečij
od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene bel«, pri naročilih p* tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kahljice za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje.
1IERBABTV\ -jev podfosfornasto-kisli
apneno-^železni sirup.
Ta 29 let z največjim uspehom rabljeni prani sirup raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do jedi, pospešuje prebavlj&nje iu redil-nost, telo jači in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fosforno - apnone soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrooih pospešujejo narejenje kostij.	896 (20-3
Cena steklenici 1. gld 25 kr.. po pošti 20 kr. več za zavijanje. (Polstcklemc ni.)
Liniment. Capsici compos.
352 lz lekarna Btohter-Jeve v Pragi 24-6
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 7o9 40—14
Richter-jev liniment * .sidrom
ter sprejme iz previdnosti le v steklenica!) t znano varstveno marko ..sidro" kot prlttao.
Riohter-jeva lekarna
ijrf « Ut um I pyu » P r m r t
Službo želi takoj nastopiti izurjen iti i
•P 9
i<-),S C rfUT^+rfA ^ K
Ajajfr Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Herbabny-jev apnono - železni sirup. Kot
znak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime, ,.Herbabny" vtisnjeno z vzvišenimi Črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno »znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti.
Osrednje skladišče:
Dunaj, lekarna „zur Barmlierzigkeit"
VII. 1. Kaiserstrasse 73 in 75.
V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju in v kronovinah.
19 let star, nemščine in slovenščine zmožen ter v speoerijl ln železninl izučen.	24 3 — 3
Blagohotne ponudbe naj se pošljejo na Frančiška Daoar-ja, Velkihrib pri Zgor. Tuhinji nad Kamniksm.
Koncipijenta
vsprejraem takoj ali tekom treh mesecev.
Dr. i). Miljami
13 (3-3)
advokat v Ljubljani.
uo 2
Podpisaui priporočam svojo zalogo
istrskih naravnih vin.


Prodajam v vsaki meri nad 56 litrov ter postavim blago franko na kolodvor Buzet (J3inguente). — Lahko si toraj dobe pri meni vina privatne družine, kakor tudi mali krčmarji, katerim za točno postrežbo in naravsko blago jamčim s svojim poštenjem.
Ako bi kak kupec želel vina dobiti iz katerega-koli kraja Istre, mu na zahtevo pošljem pokušnjo in mu pošteno in točno postrežem za prav malo odškpdnino To kupca stane manj, kakor pa da bi sam potoval semkaj. Trgovci pa, koji pridejo sami kupit vino, se lahko oglase pri meni (?00 metrov je hiša moja oddaljena od železniške postaje Buzet iPinguente). Tudi lahko preuoče pri meni in izvedo, kje je dobiti dobro vino.
Počekaji pri Buzetu v Istri, meseca decembra 1898.
16 3-3
Fran Flego,
bivši narod zastopnik.
Prostovoljna dražba
različnega pohištva, porcelana, steklenine, obleke, perila, dalje vinske trombe, blagajne itd. iz zapuščine Ig. Druškovič-a bode
dne 19. januvarlja 1899
na Dunajski cesti št. 11 dopoldne od 9—12. ure, in popoldne od 2. ure naprej; ako potreba bode tudi dražba še 20. t. m, ob istem času.	34 3=1
St. 764.
33 3-1
Popravek.
Pri srečkanju srečk ljubljanskega loterijskega posojila dne 2 t. m. ni bila
srečka št. 59510, ampak
srečka štev. 29510
z dobitkom 30 gld. vzdignena.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 7. januvarija 1899.
Župan: Iv Hribar.
Podpisana ima v zalegi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-
lume, albe, koretelje. prte td
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, preuovljenje stare obleke ln vsa popravila. — I/.deluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodlienejšiin spostovanjam se priporoča 81 52-51
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani. Gledališke ulioe 4.
Stavbeni razpis.
Za zgradbo
nove ljudske šole v Postojni
se bode oddala izvršitev gradiva:
sledečih del z oskrbitvijo vsega pripadajočega
1.	Zidarsko delo.	proračunjeno	na	29923	gld.	60	k;
2.	kamnoseško delo	»	»	2679	»	35	»
3.	tesarsko delo	»	»	2740	»	85	»
4.	strešno (lelo	»	»	828	»	—	»
5.	kleparsko delo		»	796	»	30	»
6.	dobava železa	»	»	3176	»	80	»
7.	dobava kamenine	»	»	312	»	70	»
8.	mizarsko delo	N	»	4247	»	80	»
9.	ključavničarsko delo	»	»	1874	»	50	»
10.	steklarsko delo	»	»	619	»	12	»
11.	pleskarsko delo	»	»	485	»	—	»
12.	naprave za kurjavo	»	»	1430	»	—	»
13.	naprave za ventilacij	0 »	»	204	»	—	»
14.	slikarsko delo	»	»	410	»	—	»
15.	tapetarsko delo	»	.»	161	»	60	»
16.	mehanično delo	»	»	182	»	—	»
17.	za nadpisne table	»	»	107	»	—	»
50178
gld.
02 kr.
Skupaj .
Stavbeni načrt in proračun stroškov, splošni in posebni stavbinski pogoji so razgrnjeni v občinski pisarni na vpogled ter se bode stavba na podlagi istih oddala.
Ponudbe naj se torej raztezajo na vsa dela tega razpisa.
V	varnost vzdržanja ponudbe ima se taisti pridejati varščina v znesku 2500 gld. v gotovini, hranilnih knjižicah, ali vrednostnih papirjih, ki se računajo po «urzni vrednosti, vendar ne nad nominalno vrednostjo.
V	ponudbi se ima navesti v številki in besedah ponudeni znesek, oziroma popust na proračunjenih zneskih.
S kolekom 00 kr. kolekovane zapečatene pismene ponudbe imajo zadržati ime in priimek, bivališče in stan ponudnikov ter izrecno zagotovilo, da pozna ponudnik vse določbe stavbinske oddaje in da se zaveže za slučaj izdražbanja iste natančno izpolnovati, in da prizna tudi pravico krajnega šolskega sveta do izgovorjenih konvencijonalnih kazni.
Tako urejene pismene ponudbe naj se označijo odzunaj na zavitku poleg naslova kot »ponudba za šolsko stavbo«.
Ponudbe se imajo vposlati zadnjič do 5. svečana 1899 na podpisani krajni šolski svet, kateri si pridržuje pravico, odločiti se za eno ali drugo vloženih ponudb.
Krajni šolski svet v Postojni,
dne 5. januvarija 1S99.	27 3-2
c«
-o o co o a
C« C
a> >
i_
05 O
K&r Zaloga mestne elektrarne. "agB jjHll
Naznanjam uljudno prečast. duhovščini in slav. občinstvu, da sem prevzel založništvo in izdelovanje
električnih svetiljk mestne elektrarne.
V	zalogi imam poleg lastno izdelanih cerkvenih oprav in cerkvenega orodja veliko različnih
lestencev, držajev in opor iz bronca, železa, stekla itd.
za električno razsvetljavo v cerkvah, sobah, dvoranah, delavnicah itd., izvršenih v najslovitejših tovarnah za električno pripravo. — Vsako naročilo izvršim točno in natančno po izvirnih tovarniških cenah.
Po nizki ceni prirejam stare lestence in svetiinice za električno razsvetljavo.
V	obilna naročila se uljudno priporočam velespoštovanjem
9i0 10_6 Leopold Tratnik,
v JLjiihljuiii. Sv. IVtra ce*>ta 27.
llustrovani katalogi in ceniki raznih slovitih tovarn so na <;gled na ra^pol^go
j={lš-}|] Rsr Zastopstvo mestne elektrarne, [jplšli
m
W
Dobiva se povsod
905 (36-1)
Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje zob.
St. 46209.
31 3-1
Prodaja smetij!
Mestni magistrat ljubljanski prodaja
■ meti
i tij
9>
ki so nakopičene na senožeti pod Tivolijem, ob Dolenjski cesti pod zelenim hribom in ob Kravji poti v Trnovem.
Pogoji prodaje izvedo se pri mestnem komisarijatu ob navadnih uradnih urah.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 7. januvarija 1899.

. 'i
eno U
Usojam si p. n. odjemalce zlasti na mojo oblastveno dovoljeno
PF" razprodajo
garantirano pristne
s t
I.
fr
H
M
M
H
M
M Hj
^ deloma lastnega izdelka opozarjati, pri koji sem cene za ^
10 do 30 kr. pri kilogramu znižal.	Ji;
Razločiti treba je tako garantirano pristno žimo od one ne-^ pristne s fibrizmo namešane, ki je kvalitativno za 50% slabeja || in ki se v zadnjem času čim dalje v večji množini v kupčiji pojavlja.
Istotako znižal sem ceno pri „crin d' Afrique" (morski 14 i) od 8 na 7 kr. kilogram. En gros še ceneje.	'jj'
M. Pakič. V
M
A
U	travi)
H
U	18 10-3
A
rjj'	NJB. Kupujem vsako množino ry'
^ konjskih in govejili repov ^
^ ^po najboljših cenah, katere dam potem sčistiti in v žimo spresti. iHj

* * *
K K K
$ zaloge manufakturnega blaga ^
^	Pred škofijo št. 2	K
W prodaja se do 28. januvarija na drobno znatno pod ceno. ^
^	V zalogi je večja množina	32 2-1 Sj^
jjj suknenih iii ostankov blaga za ženska obla-čila itd. zimske in letne sezone.
Ženini in neveste!
ne zamudite prilike, ko i-i omislite potrebne stvari za rabi pri skupnem hišev.mju, obiščite in oglejte si veliko zalogo 14 10 — 3
namizne oprave
iz kina- in pravega srebra.
poročnih in drugih prstanov, uhanov, okraskov, stenskih ln žepnih ur in verižio zlatih, srebrnih in nikelnastih, vse po
SiSB3SB&5Q^ \	najnižjih cenah.
'I- 'Vabim na mnogobrojni obisk vse slav. občin-..V stvo ter pošiljam ilustrovane cenike po pošti zastonj.
. - .„ _ w.'/	v
J-"
TTr> rilHon urar in trgovec z JJ I. \^UULt?ll, ticiklji in šivalnimi stroji v Ljuttliani nasuroti rotovžu.

•Mi
BJfH
»j mJ
je najboljši in najčistejši primeseh h kavi! Pestite gospodinje!	221 50-43
Zahtevajte in kupujte le-to kavo!
Dobiva se v rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v škatljah.
Pozor!
3jša namizna vina
iz c. kr. dvornih kletij na Dunaji in
najboljši konjak
iz c. kr. dvorne distilerije Pfau in dr. na Reki so dobiti v komi t torij i
e _ TL 'o
"v Ljubljani 911 11-7
na Kongresnem trgu (Zvezda) št. 8.

13 11 li a j s k a borza.
Dne 13. Januvarija.					Dne 13. Januvarija.					Kreditne srečke, 100 gld....... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	198 gld 170 »		- kr.
Skupni državni dolg v notah.....	101 gld. 50			kr.	4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	170 gld.		—	kr.	Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»	— »
	101	»	30	> -	5°/„ državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . .	160	»	—	>	Rudolfove srečke, 10 gld.......	25		25 »
Avstrijska zlata renta 4°/0......	120	»	20	>	Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....	194	»	25	>		86	>	60 >
Avstrijska kronska renta 4°/0, "200 kron .	102	>	20	»	4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	>	45	»	St. Genois srečke. 40 gld.......	85	>	— >
Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ....	119	»	75	»	Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......	138	»	50	»		60	»	— >
	97	»	90	»	Dunavske vravnavne srečke b°l0 ....	130	»	50	»	Ljubljanske srečke.........	23	•	— >
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	943	»	—	»	Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	»	—	»	Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld.	152	»	75 .
Kreditne delnice, 160 gld.......	361	»	—		Posojilo goriškega mesta.......	112	»	—	>	Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3530	»	— >
London vista...........	120	>	50	t	4°/0 kranjsko deželno posojilo.....	98	•	25	»	Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld.	430	»	— >
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	»	95	•	Zastavna pisma av. osr.zem kred.banke 4°/0	98	>	30	»	Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	59	»	50 »
20 mark............	11		77	>	Prijoritetne obveznice državne železnice . .	220	>	—	>	Splošna avstrijska stavbinska družba . .	115	»	— >
	9	»	65	»	» » južne železnice 3°/„ .	180	»	—	>	Montanska družba avstr. plan.....	199	»	— »
Italijanski bankovci........	44	>	30	»	» » južne železnice 5°'0 .	125	t	50		Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	176	>	— >
C. kr. cekini...........	5	»	6H	>	» » dolenjskih železnic 4°/0	99	»	50	»	Papirnih rubljev 1(X)........	127	%	25 >
			
30JT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.	Menjarnična delniška družba ...Tg E iS C U L, Wollzeile 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelg	11" asse 2.	£f Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, 1 potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih 1 papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega 1 obrestovanja pri popolni varnosti I dk*T naloženih y 1 h v 11 i e. TLffi |