/ r i V N aj večji slovenski dnevnik ▼ Združenih dfžtvah Veli* Tie leto ... $6 00 Za pol leta • ■ • • • Za Rew York celo leto Za inozemstvo celo leto $3.00 $7.00 $7.00 a ?r Ust slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: C0KTLAHDT 2876 The largest Slovenian Daily to* -the United States. | Issued every day except Sundays {3 and legal Hobdays. [fj 75,000 Readers. Entered as Second Glass Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnaer Act oi Congress of Marcli 3 18. a NO. 258. — STEV. 258. TELEFON: C0RTLANDT 2876 NEW YORK, TUESDAY. NOVEMBER 3, 1925. — TOREK, 3. NO VEMBRA 1925. VOLUME XXZm — LETNIK XXXIII VSTASKI NAPADI V SIRIJI Vstasi so navalili na mesta izven Damaska.—Francoske čete prete z uničenjem nadaljnih vasi, če ne bodo izročile orožja. — Prebivalstvo je mirno, a skrajno ogorčeno. — Sarrail je sporočil v Pariz, da bo odpotoval dne 8. novembra. HAIFA, Palestina, 2. novembra. — Listi v Damasku, ki so pričeli zopet izhajati, priobčujejo podrobnosti glede zadnjih dogodkov in sedanjih ne-postavnosti, ki prevladujejo v vaseh med Damaskom in Homs. Te vasi so bile prepuščene samim sebi tekom nemirov v Damasku. Nekatere so se združile z vstaši, druge pa so ostale nevtralne. Ker so prekinjeni vsi brzojavni stiki, temelje informacije glede teh vasi na poročilih potnikov, ki ugotavljajo, da so vstaši požgali vladno poslopje v Neok ter napadli Deir Attieb. Tolpa nekako 400 vstašev je napadla kraj Malula, kjer je požgala kakih dvajset hiš, jezuitsko šolo in cerkev, predno je bila razgnana s pomočjo aeroplanske-ga napada. v DAMASK,'Sirija, 2. novembra. — Damask se počasi prebuja iz mrtvila, v katero je zapadel vsled obstreljevanja. V petek so prvikrat vozile kare po Sukel-Mejdanu, ki pa je bil zelo zapuščen, posebno na zunanjih robih mesta. Ljudje se vračajo v svoja središča, Jn v starem mestu je z vsakim dnem opaziti več življenja, čeprav je videti ponoči komaj kakega človeka na cesti. Pobiranje pušk in orožja v Damasku napreduje zelo počasi. Damask je na zunanj miren, a prebivalci so strašno potrti in žalostni. Pod njih mirno zunanjostjo je mogoče zapaziti ogorčenje nad tem, kar se je pripetilo njim in njih mestu. Sedaj je malo vrjetno, da bi se v bližnji bodočnosti pripetili nadaljni nemiri, razven če bi Druži in brigant-je zopet navalili na mesto. V tem slučaju bi bi-lo težko reči, do kakšnih skrajnih meja bi segala kazen razjarjenih Francozov. PARIZ, Francija, 2. novembra. — Gen. Sarrail, francoski visoki komisar v Siriji, je brzoja-vil ministrskemu predsedniku Painleveju, da bo soglasno z željo slednjega takoj prišel v Pariz, da da vladi pojasnilo glede zadnjih dogodkov v Siriji. Iz Beiruta bo odpotoval dne 8. novembra. Odpoklic generala Sarrail ni bilo še definitivno sklenjen. Painleve ga je le prosil, naj pride v Pariz, da poda poročilo o položaju. Posle vrhovnega komisarja bo medtem opravljal Dupont. V Parizu pa je medtem pričelo proti-vladno časopisje aktivno kampanjo, da se zopet imenuje za visokega komisarja generala Weyganda, katerega je odpoklical Herriot. General Weygand je bil tako uspešen kot priljubljen na mestu visokega komisarja, kjer so verske zadeve in posebno odnošaji med oblastmi ter jezuiti pogosto največje važnosti. Na drugi strani pa se uveljavlja argument, naj vrne Francija Sirijo Ligi narodov ter jo izprazni. Tega naziranja so številni listi levice. Dosedaj ni dala Sirija Franciji ničesar drugega kot zadrege. PREVOZ ZGODOVINSKE HlSE Pričetek procesa proti Klancem. Proces proti C. D. Stephensonu, prejšnjemu ".veltkemu zmaju" K<» je rodil peti precis' cinik (Združenih držav, James Monroe. l)«*lo bilo jako težavno, pa je šlo kljub termu gladko izpod rok. Na mestu, kj r je hiša dosedaj stala, bodo zgradili šest najest-nadstropno poslopje. Prihod italijanske zadolžne misije. Člani italijanske komisije za fundiranje italijanskega dolga so izjavili, da Italija lahko plača dolg. — Skupina je takoj odpotovala v Washington. — Grof Volpi pričakuje ugodnega izida pogajanj. ("lani italijanske komisij' za fundiranje dolga v Združenih državah. katerim načelu je grofvVol-pi, so dospeli v nedeljo zjutraj v Neiv York s pamrkoin "Dulio". Takoj nato so odpotovali v Washington. Da so izognejo vsakemu riziku proti-fašistovske demonstracije od strani dveh 0 funtov. Pričel pa se je zdraviti in sedaj tehta le nekako 120 funtov. Čeprav ni bil ) mladega vladarja. ki je * daj izgubil prestol, že dolgo časa doma. ima vendar vedno obilo denarja, na razpolago. Tudi če mu Teheran odtegne vso dohodke, lahko zastavi s^fij kron ski nakit in s tem denarjem bo lahko dolgo izhajal. tOJAKi, NAKOCAJTE SE N^ <;LAS ^N A K O HA' N A JV ECJ /I iKI'^'VI M liK^U'AM OVKNSKI DVEVKJK * drobnosti pogajanj času. ko bom imel s svojimi tovariši čast sestati se s člani ameriški« komisije za fundiranje dolgov, o katerih vem, da so možje obširnega praktičnega znanja in visoko nadarjeni. — Italija se je lotila te važne razprave v duhu i»olne lojalnosti in odkrite odločnosti. l>ej*itvo. da je plačilna zmožnost priznani temelj pogajanj, predstavlja brez dvoma obljubo za uspešno zak l j ličen je pogajanj. PARIZ, Francija, 2. novembra, s.uluik. ki je na čelo val preiskavi glede vzrokov ' smrti Maksa Lin- v teku dvajsetih letih pridobil s rojim i burkami slavo in premoženje. Lansko 'eto na Dunaju in letos v Švici je kušal izvršiti saiiK-mor. Nekoč so •lašli njegovo že-nn nezavestno po-!eg n.i1'-ga. Bil je ljubosumju. Za vsako žensko, razven za skrajno lojalno, bi moralo biti njih za kolika življenje neznosno. Tekom preteklih par mesecev je pripovedoval Maks svojim prijateljem. da nima vtičsar na svetu, za kar bi živel, da ima vee denar-■a ket ga more ]M>tro.š:ti. «Iu ne moro delati, da nima nobenega upa.n>. n i kake ambicije. Kupil si je revolver, kat' Tega pa^so mu prijatelji odvzeli, a on je nato namignil. da pozna še boljšo in varnejšo pot. Domneva se. da je pretekli teden obiskal gledišč", ter videl film Quo vadiš, v katerem izvršita Po tronius in Eunice ^samomor na ta način, da je izkrvavela do smrti. To je bila zanj najbrž inšpirac-i ja. Pred tremi dnevi je pri pri povedoval svojim najožjim p ija-feljem. da jih j* zadnjikrat ob-ska!. a oni so domnevali, da bo to mrko razpoloženje že prešlo. Oporoka, khtero so odprli danes kaže. kako iskreno sin je žele' -in rt i. a ne nudi nikakih informacij glede smrti žene. Nikdo n veixije. da si je sama odprla žile. V zadnji noči sta se prepirala nakar je nastopil nioMc. Ta mir j trajal, dokler je pisal Maks svoja pWovilna pisma. Njegova žena jena jbrž vedela, kaj s? bo zgodilo pred jutrom ter je tudi napisala poslovilna pisma. Domneva se. da je nato privolila v njegovo prošnjo, da skupaj umreta in da je izpila močno uspavalno pijačo, katero je pripravi' on. Nato je najbrž prerezal naj-prvo njej. nato na še sebi žil'?. To se je moralo zgoditi po deveti uri zjutraj. Ena uro pozneje ju je na£la mati deklice. NOVI NAČRTI ZA 0SUŠENJE ZDR. DRŽAV Antisalonski ravnatelj Davis pripoveduje, da je treba ločiti izvedenje prohibicije od politike. _ Navaja svojih "štirinajst točk". — Poziva ljudi naj primerjajo prohibicijske čase z dobo salonov. — Amerika jc suha ter namerava ostati suha, — je rekel Artur J. Davis, državni superintendent An-tisalonske lige. Navedel je "štirinajst točk", o katerih je prepričan, da so bistvenega pomena za azvoj suhe Amerike, kritiziral "politiko pri izve-.ienju prohibicije ter ožigosal alkoholični kompleks newyorske^a časopisja. Davis je rekel, da bomo imeli "suho Ameriko", 1. Ko bodo politični voditelji obeh strank spozna-! i. da je stric Sam na vodnem vozu in da namerava ostati tam; 2. Ko bo država New York, glavno središče mokraške aktivnosti, uveljavila prohibicijsko postavo ter podprla zvezno vlado s svojimi 25,000 mhaškim uradniki: 3. Ko ne bo politična patronaža Še nadalje kontrolirala imenovanj v prohibicijskem uradu; 4. Ko bo visoka družba s politiki vred sledila vzgledu priprostega Amerikanca ter prenehata podpirati bulegarje; 5. Ko bodo državljani sami podpirali izvrševal-ne uradnike; 6. Ko bomo toliko pošteni, da bomo primerjali sedanji sistem s starim sistemom salonov ter se vprašali: — Kateri sistem nam je ljubši? 7. Ko bomo govorili resnico ter priznali, da ne moremo izvesti narodne treznosti s povratkom pi- iva; 8. Ko bomo priznali dejstva-glede vina, o kate-em trdij o mokraci, da bo takoj očistilo prohibi- I cijski položaj ter potrdili, da je le malo vin, ki vsebujejo manj kot 1 0 odstotkov alkohola * 9. Ko bo javnost spoznala, da regulacija nikdar !ne regulira tako kot propoveduje prohibicija- 10. Ko se bodo vse cerkve vseh veroizpovecJanj zavzemale za prohibicijo; i 1 I. Ko bo časopisje velikih mest okrevalo oc! al-koholičnega k&mpleksa, ki je preostanek iz časa pred prohibicijo; ! 12. Ko se bo-splošno oznanilo; socijalne in ekonomske prednosti prohibicije; 13. Ko bomo primerno poudarjali temeljni i znanstveni razlog za prohibicijo, da je namreč al-i kohol narkotično sredstvo,'ki ustvarja navado in da je strup za pleme; - 14. Ko bomo potom vzgojnih metod pokazali vsakemu Amerikancu, da je osemnajsti amendment le velika dobrodelna odredba, koje namen ie zavarovati bodoče generacije ter ameriške domove. DENARNA IZ|PLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $18.80 2000 D n. —$37.40 5000 Din. — $93 00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in drugr stroške. Razpošilja na zadnje pošte In izplačuj« "Poštni čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE* 200 lir .......... $ 9.10 500 lir.......... $21.75 300 lir ........ $13 35 • 'r - 1000 lir.........$42 50 Pri naročilih, ki zna&ajo manj kot 20t Ur. računam po 15 emtov za poštnino in' druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje Ljubljanska kreditna bank* v Trstu. Za poSUjatve. ki presojo PirrriSOC DINARJEV al! pa DVATISOC LIR dovoljujemo pu mogočnosti Se poseben popn*t. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano: iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne rene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POSlUATVE PO H RZOJ A VSEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE Denar iym je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft - FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York. N. Telephone: cftrtlandt «07 * \ J G-LAS. NARODA, 3. NOV. 1925 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and PvbHšked by SLOYENIO PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Baktr, preeidon*__Lonia Benedik, treasurer i Pilot of busmen of the corporation and addroaBM of abov« officers 82 Cortlandt 81.» Borough of Manhattan, New York City^N. Y "GLAS NARODA" ___, "Voice of the People"_____ j Issued Every Day Except Sundays and Holidays* _ 1 Za eelo leta velja het ta Ameriko in Kanado_______$€.00 Za pol leta_______$5.00 četrt leta_________$i.30 Za New York ea eelo leto _ $7.00 Za pol leta_______$3.30 Za nioeenutva ca eelo Uto _ $7.00 Za pol leta____$3.30 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Qlst Naroda" izhaja vsaki dan ievzemH nedelj in praemkow. Popili brei podpisa in osebnosti se ne priobčujoj-« Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-|»t, prosimo, da se nam tndi prejšnje bivališče naznani, da hitre j* najdemo naslovnika. "0LAS NABODA". 82 Cortlandt Street New York. N. Y Telephone: Cortlandt 2876. faSistovski katekizem Neyorski '"Times" je priobčil notico, v kateri m' gla>i: Prva, javna fašistovska kretnja za pamtalijan>k.> zahteve. tikn-jovi* so ozemelj. ki j>i ipadajo sedaj štirim sosednjim narodom, povzroča v diplomat ienili krogih pp rej vznemirjenja. To j<* knjižim, objavljena |>od naslovom: " FašKtovski katekizem". (Jla^i si-. Ja jtt Mussolini odobril to knjižuro. Knjižica je prišla pn»ko šviearvke meje. \* njej najdemo na- j led nji prim-r. Vprašanje: — Ali -o vsa ozemlja Italije v naši posesti? j Odgovor: — Ne. Mi moramo vedno dobiti od Anglije Malto. J od Francije Korziko in Xieo, od Švice kanton Ticino in del kantona S (iri>ons iti od Jugoslavije Dalmacijo. To pan-italijansko {ribanje <-e širi v namenu, da deluje proti težavnemu problemu izseljevanja. Tako torej. Italijani -o prišli sedaj konkretno na dan tem. kar j* bilo dobropoueenim že davno znano. Italijani hočejo zaokro-j žiti svoje osvojitve z nadaljnimi štirimi ozemlji, ki mj sedaj j>od tu- i jo zastavo. Od Anglije zahtevajo o«ok Malto, ki je že dolgo v angleških ro kali ter pomenja oporno točko, mornariško iu armadno postojan-ko med Gibraltarjem tet- SuePkim prekopom, ki je za angleški imperij naravnost živi j«, .nekega poim-na. kajti le s poanočjo Sueškega petje. Igra je hSJUi fino igrana. —; K Zaključek vsemu pa je bil govor j 1 Mr. Zalarja. ki je pravil o težava h potovanja današnjega časa, | k r .je zdaj vse dntfgaee kot j«* bilo j nekdaj. Mnogo šaljivega je povedal o hitrosti vrhniškega vlaka, ker >e baje jvš prej pride kot z vlakom. Konduktvr je baje klical v š0]o gredoee otroke na vlak, pa .-o mu otrflti odvrnili; — Ne. go- j spod. bojimo da šolo zamudi-j ni«»_ se /. vašim vlakom vo/.hno. Mr. Zaiar je iM»\>^lal. da j«* vesel i prišel domov, ali hitro «*e uiti je; i zazdelo, da je povsod odveč. — V ! Ljubljani se sreeal z nekim Sr-j ! bom. ki mu j- rekel: — Vi Slo-j j venci nrtsili dozdaj cipele, mi Sri»i pa opaufce. poslej bo-te pa i vi opanke in mi čevlji*. 1/. vsega | govora. j«- bilr^ razvidno, da kdor ie nekaj časa v Anierrki. temu velja oni pregovor, da |>ovsod dobro. doma najbolje. Te misli je viv Slovfemeev iz tukajšnje naselbine. ki so šli domov, nekateri z namenom, da bodo tam stalno o--tali. pa v>i radi prišli nay.aj. Ali vas nadleguje KAŠELJ? Zadovoljeni odjemalci priporočajo Severa's Cough Balsam. Idealno zaraviio ;cpc kaseij: prijetno, uspei.no i.-, r.anesl.i - o. Cena 25 in 50 ccr.trv. Hitra od pomoč zoper akutni prehlad »o Severn's Cold and Grip Tablets. Cena 30 centov. Ta. dve zdravila so najcclja o d pomoč v slučajih kaSl.i, prehlada in hnpavosti. Zahtevajte najprej pri ielcarju. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA V .New York n imamo vnjiJco-1 vrstne stvari in ni zlodej. tudi 'brez Antisakm-kc Lig«» nismo. I Prej je bil pretLs«*dnik Anti-1 salonske bigi znani Anderson, ki 'je bil za-Aran sleparij«- obsojen na »dve leti ječe S >e točk zadene, ni posebno srečna. Saj se iiKJida š«' spominjate, ka-ihovito je pogorel Wilson j - : ko str; I -vn jim j štirinajstimi to«'kanil. železniških vagonov je velik aida-ree v tej sezOJU za pošitjateljv Neka ne\vyorška Slovenka je -vež »ra «rroza kaj z obiska v kupcem za svoj pridelek Alecan- I o>tala v Clevelamlu š«*st t.-.lnov, da ", pi. 70 dolarjev za tono. nalo-j K«»nc- m prvejra tedna --o jo pa ženo na karo. Mož je »rrozdje ; že zoj>et videli v \ew Yorku. dal v bakse. nato j>a je prišlo po- Vsi -o jo začudeno vpraševali, ročilo. da ni kar. in takt> še zdaj'zakaj je tako hitr«> vrnila, in irrozdje stoji, kakih dvajset ton. ona j«* na vprašanj«' tak<.f.» od (join čaka. da bo šepnilo. vorila : Pošiljat ve svežima grozdja in j — Veš ko s,-m bih, dva drri v v refrigerator jih ter na solnen nevelandu. mi j.- mož poslal pet-posušenejra je vcl?kanska iz Cali-! d -<-t dolarjev. Takoj -e mi jo tornijo v izJočna nn^sta, kakor j>o-, zdeln. da mrrra biti neka j Vronp. roča Mai ket Ne\v> Service, da je ' pa s»-m - • odpravila zopet »lomov, bilo poslanet Dopisi S pota. i a zd vojen i in nikoli združeni.— Svoječasno sem se oglasil iz Jo- Konvencije na- ^tanf jo mesto f>0 West Alii-. Milwaukee in Racme. Wis. Matija Pogorel«-. Porterville, California. fenjeiiio uredništvo: —i * Ker s« ameriški Slovenci zdaj naj ta.jš i pogovarjajo o vinski tr-gatvi. o prtHŠaaijn in groadjn. po-sebno pa. kakšen je letos pridelek {kalifornijskega grozdja, sem se namenil ob krarkem oertati ta "gromni -prididek grozdja, ki se : prideluje v tej državi, posebno pa v San .louquin (Izgovori Sen Vo-kin i Vali v. To je indijansko ime. j (Obljubim vam. eenjeui čitatelji !«ilasa Naroda, o priliki uataučn«»j-oseti, neglede na >knčenj«- poti v Avstralijo in Novo Ze- j memijejo zadnje čase slovenski katerih nikoli več ne bo. Pregovor j j«*m in ki oblegajo na tisoče ora- Jandijo. Ratli bi vetleli. kakšnimi T-u-tvi bodo eitali angieški diplo-roatje t«> jKn-očilo in v kolik«> ib"o nplivalo tia ltalijau.-ko-a:i»l« Šk_- o«i-iiošaje, ki itak niso posebno sijajni. .lasno pa je. da bi se Anglija preje spustila v boj, vsaj v gospodarski kot pa izročila Italiji Malto, ki je zanjo velikega pomena. Rim v Ami-riki. kakor tudi ta na- pravi: K«'r je "kmet. metsto da bi! lov zemljišča. Ti vinogradi prina-selbina tako ali drugače zasluži oral in s«»jal. pil. j«' zapravil po-jšajo bogato trgatev. Na tkoče o-svoje itue. Pod začetnikom Su- sestve. • ralov je komaj po dve leti zasa deišieem je ta naselbina zelo na-' predovala tako z največjo sloven- slovensko Waukegan je bil nekako slovesen v septe.trtbrtt. ko se j a vršila f>fanu IJerberov, (Inkov in vs«'h mogočih drugih narodnostnih primesi izza Ulo\\ nskih trgovin, katere sem že • ;. društvo svojo petin- vasov starih Grkov in Rimljanov naprej. Po -vojem prepričanju pa j zadnjič omenil. Sploh gre -Toliet ot naprej, zato se tudi i-' jt, vi«lelo korakati stai-e inseljen- vrjetno, da si dejanski ž«-!«* priti j>od okrilje fašistov« k«' lnatee Italije. Niča ]>a je mednarodno zabavališče. shajališč«1 mednarodnega občinstva ter j«' j>od francosko vlado dosti bolj varna t- r manj ši-kainiziraua foot je bila pod vlado Mnssolini.ja. V kantonu Ticino stanujejo res Italijani, a ti so v prvi vrsti Švicarji ter .šele v drugi Italijani. Prebivalec .te«ra kantona bi se smejal v obraz vsakemu, ki bi ga skušal prepričati, da bi - mu go dilo boljše pod vlado fašistovskih baiulitov kot pod vlado proste republike Švice, v kateri ima vsaka narodnost puhie pravice. V 4ej republiki žive složno skupaj Knanco/.i. Nemci in Italijani in o narodnostnih bojih in narodnc*;tii«m sovraštvu je le malo čuti. Vse veže skupaj ljubezen do svobode, ki j«' kljiubovaLi viharjem stoletij. Italijani hočejo tudi Dalmacijo. To nam je že davno znano, ker niso Italijani nikdar prikrivali te svoje ambicije. Pravijo, da je Dalmacija italijanska, iber se je rodil tam rimski cesar Dioklecijan ju ker se je tekom Srednjega veka polastila beneška republika i*t katerih mest ob dalmatinski obali. Kdor pa res pozna zgodovino Dalmacije, ve. da je bila Dalmacija jugoslovauisko ozemlje približno izza leta^SOO po Kiristu. kajti pretežna večina prebivalcev je srbo-hrvaškega izvora ali pokolenja. Pri t< nt ne pridejo vj>oštev polahonjenc manjšine v mestih, katere je taiko pridno in neumorno protežirala Ln varovala pokojna avstrijska vlada, 'ki se je skušala poshižki teh manjšm kot prot»uteži proti mladim in čilim jugoslovanskim aspiracijam. Dalmacija j«? jugoslovanska ter bo ostala, dokler bo v našem narodu le še količkaj svežosti in dokler bodo tnerodajaii krogi v res-ni-ci zastopali intense naroda. Tajne, a sedaj popolnoma jasno izražene a spi racije fašistov-skih voditeljev Italije so znane v-akemn njenemu sosedu, ki mora v sled tega temu primemo na.vtopiti. Italija n>.»i bo mirovala, dokler zo}»et ne zaplete v vojno ter povzroči neizmerno gorje svojemu lastnemu narodu in drugim. menuje slovenski Rim. Omenim j tM. z društvom -v. Jožžefa K^K.J. naj. daje tam na pokopališču po- Zamišljeno sem zrl one prvake, leg grobov drugih pijonirjev tu- ki ^ \inriikilVl v družbi svojih ot-cli grob misijonarja Tomažina jenega trtja, in obeta nam po-dvojiti ž«* itak velikanski pridelek vsakovr.s1.nega grozdja. — Trta je I to>- izvr-tno obrodila, tlasi jo je juiljska vročina precej ožga-la po nekaterih krajih, vendar ta udarec, lahko pogrešamo, ker se je pridelalo mnogo grozdja, celo več. kot ga je mogoče spraviti v denar. Če obiščje-š vinograde in "Packing House", kakor sem to jaz rok proti slovenski dvorani oni poleg njega pa ležita Kov. Kran- dau Spomnil sem .e ob tej priliki, j ee , nR?v. Sojar. in tam počiva ko]iko nas je hi,0 tam pl, (} kaki., -tonU se t.i mora srce trgati, ko tudi "blaga duša Mr. Filip Gorup, ,ui tridesetimi leti. koliko nas je v,lUiL kol,ko te?H V^delka je u- urednjk ta'krat^ega Amerikanske- p., (lanes P(>Z(lrav] jali me pri. nieenefra. V mnogih okrajih pri- ra Slovenca. On je pustil mnogo j.Jtelji in ^^ in pozneje I nimnjkuje železniških vozov in zapisanega in bogve kdaj bo to |)(1,llI^[ v dvorani njih govore' ^^ y bak 'e °dbran°' Z*1* objavljeno. Ko sem ga malo predi kot urka.ke pripovcdke davnih)1,1 v trtju' kl 1,1 Vt<* za dn1' -mrtjo obi-kal. ni mogel govoriti. rf> rabo kot za svinjsko hrano, kajti imel je revež raka v grlu. jo sioM n.-i svoj krasen dom in I V Packju- Iloirs.h najmanj ,»o aU v radosti mi je napisal na pa- ]nladhla. lepo s]0vensko zapc-1 sko,!ovaJlt> ^ozdje. Um rejo na i>»r »ml »sni« iib-»-vit .to h« i- . — —I kup«- in "no *?ploJi veseli. čutim kot nova žena. Je vse to, kar trdite In da daje novo življenje sutrini Hudem. č*utim. da ne morem biti l«rez nje. Sem 69 let stara in bila sem izmučena. da nisem mogla okoli, sedaj pa zopet opravljam deto okoli kokoft in ne rabim palice, ker več ne padam vsled omotice." Stari ljudje, izmučeni vsled skrbi, na< poskusijo Nugn-ione. Čudili se bodu io, daje čudovito krepčilen spanec, stl-muhra jetra in na prijeten način regulira želodec In črevesje. Izdelovalci Nuga-Tone vedo *nko dobro kaj bo za vaa storila, da prisilijo vse lekarnarje, da Iste Jamčijo ln vam povrnejo denar, če niste JuulovtHjni. Priporočana. Jamčsna In na prodaj r vseh lekarnah, sil pr poMJite 11.00 naravnost mi National Laboratory, j _ J046 S. Wabash Are., Chicago, IU —Adv. 82 UOrUllMK Bt,, HtW TOTK, H. Y. % Dospela j e VELIKA Blaznikova PRATIKA za leto 1926. Cena komad. V pratiki je poleg koledarja in raznih zanimivih navedb tudi zgodovina 200-Letnega obstanka. Prva pratika jte namreč uMa 1. 1726. Slovoiic PabBshinf Ca. pir. žal zadnjikrat, da bo šel v ,a> pn,(, nastopojn sen| v,>ra5al svoje stanovanje ter nit bo neka j . m.ko miadenko • Ali bo-te sloven-dal. Zapisal mi j,* tudi na listek i. ko _ m m] je olltfovorila . papirja, da je dal vse svoje spise, Kaj m5slLte krtko pa?! Xeki v red. da bodo pripravljeni za j cr0vornik j(. ze1o opisal lLsta. tisk. Vse to je uredil v bolnici! novno dru*bo pred 05 leti. Kar sv. Jožefa v Jtlietu. NTato pa je! • , 1)jIo takrat tam sloveucev so prišla smrt in bla?i Lipe spi na' pa.Iali v (.rkajško društvo. Nato jolietskem pokopališč-n spanje! pa S(. ondl4lli siovenei ustanovili mrtvih- ! društvo sv. Jožefa, katero driušt- Ko to pišem, s« nahaja.111 zoj>et ■ vo ima danes tisoeake v blagajni, v prijazni slownski naselbini' En teden po t« j slovesnost i se je Wai«kegan in Xort Chicago. Leto 1925 gre h koncu; še par mesecev pa napoei novi leto 1926. Leto 1925 je bilo nekako pomenljivo za Slovence, kajti vršilo se je 5 konvencij slovenskih organizacij, ki delegat zdihuje sedaj, ko je do-Pr, (1st a vim o si jih po vrsti: Pr- \ bil 16 kar. Nemogoči' pa je pre-. Vm-di je znano, da prede -vilo rokovali, koliko svežega in stihe- mala žuželka-sviloprejka. iti fo je ga grozulja imamo se lefos na pro- vede!:: tudi n*ka rojakinja, ki si > ie nabavila krasno svil no obleko. •I. K. sinionieh. ' V-a navdušena jo je ogledovala --jiPr vzkliknila: — KvoJ6111 n,ožn-Cianperšek. Pokojnik je bi vesten * učitdj in splošno priljubljen. Zaničevanih ljubimeev s- žen- l»ne 12. oktobra je umrla v Ko- bke P»»avadi rajše opominjajo menskeira ulici .Marija Kt-?ovšek. ] kot l'a ki - • zmagali pri — V Blanei je umrl nadučitelj l2-,!'1-ITrnko Likar. V (rradeu j«' umrla nadučiteijeva vdova T. Cokl. — Na Kongresnem trgu v Ljubljani je umrla učiteljica ročnh del Ka-rolina Zohrer. I>ne 12. oktobra je, umrl v Šmartuem ob I>reti trg«»-!'''nH v«*«* Ivan K bi nčn nk. Krepka primera je res nekaj Roparski napad na Župnišče. I Polnega. Mi Slovenci sino v .. - . . j tem oziru pos bno oblaxrodar jeni. •Na Senturski gori je dne ok-, .... „ , . . . . ... 1 v časih se si 1 si tako primero, ki toora ok<.4a 11. zvečer hotel nekdo 1 res 111 za nikamor, vdreti v župniščis Ko je župniki , , - - .. . . Xa.injn- sem pn slišal htio. ki je slišal ropot 111 sum. je vprašal, kaj 1 ... -'i naravnost brez primere, hoee, je neznanec utihnil, kmalu 1 1 • • , , - , .... , . 1 Kojak. ki je dober jedec, ni 1110- nato pa Ustrelil iz revolverja. Ka- , , . ,• • , , . • , . . , . J gel prehvariti kosila, ki ga je bil kor s,? je nato dognalo, je lul tn • „ , ...... ,. .... . .7 l'11 n<1kt družini ddrzen. neki .Milia Koritmk, sotlnijtsko lo- ... . . , .. , . ,,, . ' ,. . — Steak so 1111 dali, — jc pn- een. doma iz KIaiu-a t>ri Komentli. t 1 v 1 - 1 ■ t .T .. v . , . ' j povedovaJ. — Kakšen steak: Ja/ A asi Inez je bil že wwlcrat kazno- - „• . . , . »e nisem videl tako velikega van radi zlorabe orožja in I10 tu-i ^j... r» - , • 1 . . st»»aka. Keeeni ti. «la je bil steak Ce bi s.j dal (irdina preiskati alavo z X-žarki. stavim, da bi mu rekli zdravniki : — Boga zahvalite. «ro-.pod (rr- niče.šar nismo opazili. * ili sedaj dobil gotovo priporno 11a ! tako veIik (1;| bj* grado za ta drzen povlcusen ropar- j IKMUOize! ga skoro lahko ^ki napa , i\VENSKI DNEVNIK V TTlRTT^EVTH DRŽAVAH. va j«» bila tam v Calumetu, !Mich., S. H. Zveza. Druga je bila v divni gorski deželi, v mestu Denver, Colo.. |Z. S. Zveza. Nekako ob istem času je zborovala Slovenska Dobrodelna Zveza v Clevelandu in SNPJ v Wankjeiganu, 111. — Kot zadnja pa je zborovala D. S. D. v Chieagu, 111. Torej pet narodnih. organizacij 'je zborovalo v letu 1925. Za ta zborovanja s« je potrosilo približno 300.000 dolarjev. Če bi pa 'bili pravilno združeni, bi se vse to lahko naredilo s stroški 50.000 dolarjqj. En narod smo, pa smo tako' larja. Ta večer smo slišali lepo Naznanilo. vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino. DOLARSKA IZPLAČILA — izvršujemo v vseh delih Jugoslavije za pristojbino 4%, istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 3%. POSILJATVE V DINARJIH IN LIRAH — izvršujemo najtočneje in po jako zmernih cenah. Za vsako pošiljatev preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika. Brza in točna postrežba v vseli-ozirih zajamčena. DENARNE VLOGE prejemamo na "Special Interest Account" in jih obrestujemo po 4% mesečno obresto-vanje. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. T« ('■ >;«' bodo žfii^ka kribi s»» n^-kolilcii skrajšala, ilirski res ne bo vedel, ee j«- izgubila /diska na ee>ri krilo ali žepni robee. * Danes j«» volilni dan. ' E. ima pra\"i-eo biti nezadovoljen v. i/i igral tako važno vlo- j potovala 4000 milj. večinoma peš. go v dogodjjajih, ki so dovedii do Lewis je na poti zbiral zanimive ameriške revolucije. Zakon je ko- stvari iu zabeleževal v*e dogodke, lonistom nalagal kolikV na vse Nazaj v Washington so prišli dne pravniška dokument*, obveznice,: 14. februarja 1807. Tako Clark zavarovalne police in časopise. — kakor Lewis sta predložila podrob-Doliodek iz kolkov naj bi se po- no in skrajno zanimivo poročilo trosil i/ključno za kolonije. Spre- o ekspediciji, ki je bilo popolno-jem toga zakona je izzval vihar- luia izdano šele leta 1903. Doživ-ni protest v Ameriki. V Bostonu i Ija j i te ekspeJieije so vzbudili te-so demons* rant je porušili poslop- daj nepopisno zanimanje. Se daje, ki j«' bilo baje namenjeno za nes tvorijo pretrešujoče poglavje kolkovni urad, in so oplenili in u- ameriških eksploraeij. Ta slavna ničili stanovanje glavnega sodini-i ek*pedieija je v ameriškem na-ka. V Virginiji je proslavljeni j rodu zbudila zuiisel za važnost in govornik Paftrivk Henry predlo- j bogastvo za pa da. žil resolucije, ki so obsojale ta za- 13. novembra 1833. Rojstvo Ed-kon. Ko so nekarteri člani tanioš- vin Bootha. — Edvin Thom Booth njega kolonijahiega parlamenta^slavni ameriški gledališki igralce. (House of BMrge*es) vzkliknili. se je rodil v Bel Air. Marvland. da j»« to \1.ileizda ja, je Patrink ' Spremljal je svojega očeta na nje- Henry mhirnil':—Ako je to vele-Lovih gledaliških turnejah in je izrižlo v-s« je rodil v Oummmgton, Mass. ^^ jn ob ^ ^ lg?3 Leta 1815. je postal odvetnik. — r. .. , , , „ . . ' .... Booth bankrotiral. Njegove turne- istega lita je začel pisata za North . .. . ., ^ . J 1 .je sirom Amerike pa so «ra zopet American Rovicw, v kateri revi-", . , . 1£30n '. . , „ kmalu spravile na noeta lhHU ji je bda prihodnje leto priobce-1. . 10C!0 . , *__, - . • ,, 1,1 zopet 1882 je od-sel na Angles- na njegova pesem "Thanatopsis . v ... , . , . .. ko m v Nemeijo. kjer so ga pov- v kateri v sitihih razpravlja o| , . .. .. . A ... , , v ' . 1 -.cm! proslavljali kot velikega lgral-«>mrti. Takoj od začetka se je to * , . . .. ' . ea. Ob povratku v Ameriko je delo smatralo ikot Lit»or>ularno ikot > • , , , Hamlet )e bil njegova najbolj po- malokatera druga ameriška pes- 1 vite v lastnega gbidališča. Končno je bilo gledališče — Booth Theatre r zgrajeno v Xew Yorku ob stro- nitev. Leta 182."> je Biyant popolnoma zameni! pravništvo z literaturo in se preselil v Xwv York, kjer je ustanovil New York Revi-ev in I«to kasneje |>ostal urednik »starega časopisa New York Eve n ing Post., s katerim je ostal v zvezi do smrti. Kot urednik tega li--ta se je boril proti suženjstva in podpiral 1'nijo. Leta 1830 je izdal drugo zbirko svojih pesmi. Obiskal je Evropo mnogokrat in | njogova potovanjska pisma so bi pularna vloga, za njo Kralj Lear in Otbelo. 15. novembra 176S — MASON AND DIXON LINE. — Tamej-na črta med Severom in Jugom i^rra veliko vlogo v zgodovini Zdr. držav. Imenuje se tako po Charles Mason-u in Jeremiah Dixon-u. ki sta premerila mejo med Penn-sylvanijo- in Marvlamlom. i*rišla sta na lice mesta dne 1">. novembra 176^. Med dediči William Penn-a in lorda Baltimore se .je lede mejne državne zveze, ki je ostala v veljavi dokler ni bila Cstava sprejeta 1. 1789. - 15. novembra 1806. — Odkritje j Kamsay MaeDonald. prvi an-gore Pike's Peak. — Montgomery delavski ministrski pred- Peak. poročnik in kasneje general sednik pii.življa svoj čas. prost v vojski Združenih držav, je imel vseh uradnih -ikrhi in bremen, v nalog. da vodi skupino raziskoval- ž-.de/.niškeni vozil. Sedaj la priobčena v posebnih zvezkih. otldavno vodl! .. „ , Njegovo zadnje važnejše d(flo so i ki naj deIi koloniJ:' PienS-v1' bili njegovi prevodi "Ilijade" in in ko,oni-,H Mar-vlanda — Od is«'je", kateri prevodi se od 8P°rnt* franke so se končno do-strani mnogih kritikov smatrajo KOvorUe, naj Mason m Dixon pre-ea najboljše v angleščini. Umrll^data in označita mejno erto na je vsled solnčarice, ko je govoril j'daljavo 260 milj. Ta mejna črta se ob odkritju nekega spomenika Je do Civilne v°Jne sPlošno smat" v newvorskem Central parku. ra!a kot meJa' kl -ie lzv,rn0 trinaj* 7. novembra 1805 - Lewiaistorieo zveznih držav dellla v Clark-ova ekBpedicija. - Ko so ver ~ k^r ni ^lo suženjstva - Združene države kupile od Fran- in v kjer je blI°, cije ono ogromno pokrajino. Louis-dovoljeno. Ko so pričeli spori g e-iana Territory, s katerim nakupom de Pripustitve novih zveznih držav onkraj Allegheny pogorja, so voditelji Juga zahtevali, da se "Mason ali Dixon line" raztegne tudi proti za padu kot severna me ja suženjskega ozemlja. Severni voditelji so se temu protivili in končno je bil zemljepisni vzporednik 36 stopinj 30 minut določen kot delilna črta med Severom in južnim suženjskim ozemljem. Ta črta je bila južna meja držav Kansas, Colorado in Utah. 15, novembra 1777. Tega dne je Kontinentalni kongres sprejel prvo zvezno ustavo, takozvane Articles of Confederation. Ustanov- se je površina Združenih -držav kar naenkrat podvojila, je predsednik Thomas Jefferson želel, da bi c-e nova obširna pokrajina raziskala. I menoval je svojega Rajnika, Moriwetiher Lewisa, poveljnikom ekspedicije, ki naj prepotuje ves kontinent. Stotnik Clark je bil njegov pod poveljnik. Poleg te dvojice je ekspedicija obstojala iz dveh narednikom, 23 vojakov in treh tolmačev. Potovali so ob reki Missouri gor do izvira, prelezli Skalnato pogorje, dospeli do zgornje struge reke Columbia, in na plavih po tej reki dosegli Tiho morje, kamor »o do- ljena je bila precej rahla oblika 7 A CTAM 1 krasno in koristno LAo 1 UWJ posodo za labelne ZASTONJ Star in Magnolia Mleko Te vrste kondenziranega mleka vsebujejo baš primerno množine mleka in sladkorja, čistega, varnega in popolnega mleka ter čistega. trsnega sladkorja. Lahko je obdržati to mleko, ker se ne bo pokvarilo. Niti malo trošenja ni pri uporabi tega mleka. Imate ga na razpolago, ko ga potrebujete. Videli boste, da je skrajno okusno v kavi, na žitnih proizvodih in pomešano s sad i jem. Otroci ga ljubijo razred čenega kot pijačo ali namazanega na kruhu. ZASTONJ Dobili boste dragocena darila v povračilo za labelne poleg najboljše kakovosti mlekt». Zgoraj vidite naslikano posodo za mizo, katero lahko dobite za kupone, od časa do časa. Hišne gospodinje si nabavljajo tako posodo za labelne z naših konev. Posodo, kot ie naslikana zgoraj, dobite lahko izključno le v naših premijskih prodajalnah. Ne pošiljamo je po pošti. Pričnite danes hraniti labelne ter iih nesite v najbližjo premijsko trgovino, navedeno zgoraj NEW YORK CITY 44 Hudson Street near Duarie Street 426 West 42nd 8treet near Ninth Avenue 1427 Third Avenue near 80th Street near Madicon Avenue 61 Cast 125th Street PREMIJSKE TRGOVINE bronx. n. y. 578 Courtlandt Avenue near 150th street, Bronx brooklyn. n. y. 570 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway LONC ISLAND CITY 44 Jackson Avenue near 4th Street JERSEY CITY. N. J. 350 Grove Street near Newark Ave SS4 Summit Avenue rear Newark Avenue Začnite danes hraniti lebelne za dragocena božična darila. pOUA Z A GO S P O DIN J E Piše ISAB1 L'.E KAY Slovenski« gnsfKKlinjn v Ameriki vedno z vesvlj^ui sprejema na *vere. s (»omo^Jo katerih znmorc boljše vršiti svoje dolžnosti k<l r.J.i, Z.hnviiik.-iti ^tr<'/.ni.T uei»r<>r:i-nj«-j.>. k.tkvu.i vr.-ihi,,-r inuijo otrobi. Imajo dvojno vrednost. Poiua-ajo ura-re|»reT-aj>» /.ajin-je. Navaditi l.i morali, .la l.j j,ri v>aki je« I i nžvali t»ir«»Ui. I.abk.t jih ]trii>mvi na ra/.liine naeiiie. S]h»tiiije navodilo k.i/..-, kak.. pravi dobro jetl zji zajtrk. !».. 5:ijte jutri zjutraj. «»TIP »Itj I »»MI.KTI 1 eitX;| otrohi 1 «"aša moke 1 žlici sladkorja - /.lieiei |NH-ivue»a praška žliiei.e <4.|i 1 jajce 1taš,- mleka Na>\eti /a dom. t •ii.uTtr inl-traiiit i s knjige | madeže masjJ. ji)i na m.-" ; te / U-u-j i-iiioiii. Na vsako stran deniie >.i\-i nik ter izltkajte z vr.« ::u '• >o:tt. .. -i. i • jak« ' prav. K.. . jwrete lain.- in h • i.• -jl.ro »•■»nšite. jih m.-r.it.' t ««a • • j .r.« I tm- ! ."-i-t i M. v -1-ltf. d..-ii b '.llie-i/.- Tl.ele lallk.....-i • V |u.C.«lo irorki •ritleiali mal«> a /. amonij, lahko l. i •Mili n;i- Na>\eti /a Sepoto. 1 ž!i.-a Zmeša jt«* prašek in .] ; Zmešajte jajee denite k -nitim topljen nok /.a!. sladkor, pe.ivtii pridenite otrol.i. mlekom ter pri--es|;i vinaiii. Priti.- Praviltm življei. za lejtoto. I Jodite spite na pnoiem te kolikormtttr.H-e >.nikii. Pijte vt^lti Želel'j;i Ve in sadja P plinoma eisto. -o Ved Ut. prip: .;-o prvi laj -pat in i«r.«e. P«.«li- lli! s\ • 'Želll tlite pite -ropljeno ter | m*. ■ i t e zabelo. I loin., v v roe i ponvi. Vle- Mesa I >a k jsi zdrsi vo kii< Nasveti za kuhinjo. vam ni potreha am- rajši d ušiie. To j«, holj n ho imelo t udi iHiljši ... Ko kuhati* mleko z zelenjavo, ki vselili je kisline, dodeuito šet*iH't* sotle. Na ta uaeiu ln.-t«- pi-epreeili skisanje. l e boiVre iw"i-t iti kuhinjski li-nolej a\i oilelotb. pri.lenite vodi nekoliko J let role ja. Petrolej deluje kot dolier čisfilee ter Imi tlal lep blesk lillolejn Nož. s katerim ste rezali -lani-ka ali kako dnino nit»"no dišečo jetl. najlažje iK-istite. «*-e ^a denete v post.do prekiihane.^a eaja. • ter Ji-.IT" .:o>t: t. Tebi i nt in; hiti Mrzle koiH-li ni-•el i i v. . i v 'tiis, . • ]>o]Milnonin zdravi, se <■ -mete k««-\ pati v mrzli \.*ii. ra/.en «"«• vam zdravnik naroei. .lejte ti-to liran««. ki vam prija. Zve.-er ne jejte mastnih _i>tli. Včasih \ z.•mite kako odvajalno -n-d-i v... tla boste ;z,"i->tili sistem. Pazit«- sami nase. j.;t l.o-te del-žni lejtote. Osebno zdravje. Za«Inja ta ■ pore«!'.:! zebli ja v. je dokazala, da najboI|š;i zelenjava ni najbolj »lraira. Najbolj rnlilne so: • zelje, obrovt. špina«"a . paradižniki: ka via in krompir. Ko izbirate zelenjavo, izberite ti-t«. ki je vedno V -ey.iji. « '•• LToVorilno o redilni hrani, moramo omeniti tudi ern krnb. ki j«- velike redilne vrtilnosti. Ima veliko vitaminov ter dosti mineralnih t V-ak dati umrete jesi i kako jet J ki v-e-bnje oirohi. Jako dolier je tudi nasb-tbiji « i««sl : na:i- ani paradi-žnikiv |leeen krompir, špiuaea z tua-h.u|: korenje: tuuffinsi. mleko ni sa,|j,.. | »..bra izbira brane je |Hitrebti;i za tlobro zdra.je. Mi priporočamo naslednje izdelke: Varčne -e p.-luzujejo ne vsebujejo »a uio na jbol jš». mleki z njih labelm* ter dobivajo zanje < tar A: Mairiiolia Ml-ka Te \rsi. amjuik ^os|uMliuje tudi biani.'. ratrtHi-ua darila MacDanald na potovaoju časopisju, ki je v takih -Jueajih izvatireilno - i m pa t i eno razpoloženo ter v-!t'd te«jra i tuli zanesljivo. (daj v <'a irlavuo mesto ter se pomndil leto-nakupljenega Louisia-ia teritorija. ,iadi. Enkrat eujemo o njem iz|iikf. ea-a. da jo zavžil pri jrospo-Tekotn te ekspedicije je 1'ike od | Madžarske. Irug-ič pa i/. IVrlina. \ du St reseinannu. nemškem min: kril jroro. ki se po njem imenuje Vsepovscftl je ta neumorno zapn- -trti za zunanje zadeve, skromno Pike x Peak. Xahaja se v državi -h ti i jro-pod — le v Angliji n<*. ko^rlee. Tokom tejra obeda jf oh-Colorado in je 14.10S čevljev vi-, ,,a trditi. ona.!d. kot da v MaeI>oaiald nezapo-len. dlno luini-t-;-ki predse 1- je pokriva obronke jrore «lo višine vpri^.j.jj, NVo.ja potovanja le v voditelja angleške dela v. -t ran--i vanje na kontrn.nt. K<«t j«- rek«-l k«. Ramsay MaeDonald. voditelj -atn. je ohi-.kal kontinent \ tteofi- politieue stranke angleškega de- eijflni lastnosti, da se {M>d.roliuejše lavvkega razreda, zastopa v tem .seznani z narodi tor proti.'-i njih slučaju zav stiio inlerese finančne- raznn-re. I'mscm umevn i j.-, ila ga kapitala vele-il ter škoduje s je juiše! pri tetu v stik / mero- i. m jirav tako zave-tno interesom dajnimi politiki in da je v-I.- l t< -svetovn ejr a de !a v-t v a. S tem. da -ili Nemčijo k sprejemni dogovorov, sklenjenih v Lo-earno. pmlpira organiziranje im-perija!istične enotne front Rii0 čevljev. Dve glo- zahavo iai da ne uporablja v do-: zunanje zadeve. — "prijateljsk mu je u-izrecno >v <#il beli se raztezata skoraj od vrha ijre >Vrho prosti čas. ki do vznožja. Vrh j»* malone ravna ostal. površina približno <>0 akrov. Z - , - 1 ... : Iz Budnnptste smo culi on času vrlta je razgled neprekosljive Ie-; . . . . . \. . njegovega tamosup^ra obiska, da i kel angleški gost pote in veličine; za celih sto inilj . !, . - - , » -it 1 je odšel tjakaj, da informira Hor-j bodo iz|atoviIi dogovori, sklonjeni vsenaokoli se vidi razsezna pokra- , . . . . . . . . . thv-ja, niaoto-ji slovenski t dnevnik v i vanje v lepo madžarsko gbivno združenih. državah. j mesto tv.r veselo madžarsko glavno mesto v namenil, da METRtffMJTAE OPERA house p trek zvečer. 10. novembru. gala koncert STO M POIM ESSE MU LE .fAnoeribko-evropska reorgan izuči ju slavnega Ukrajinskega Narodnega Zbora.) opozori nega govora o splošni razorože-■nju. Nekoliko ]>oztieje tekom istega dne je izdal voditelj ofieijelne angleške vladne opozicije iz an- Glaabini simfonijski orkester 50 opernih •olietov — Amerikancev, Rusov. Ukra-Jincev, Poljakov. Čehoslovakov in drugih. ilAlTD .ALLAN, svetiivnoinana mime-atlčna plesalka. CECFLE b'A5»DUE.\, svetovnoznani pre-, miernl plesalec. SOLISTI v priljubljenih arijaii slavnih oper. ODA TALLYS. dramatična sopranistka. • bivša mad a mu Slgbodskaja, solistka ukrajinskega Narodnega Zbora). BKKH I'KST. contralto. Debut virtuosa na gosli — R?NNO RABIXOFF-A enega zadujlh učencev •prof. Leopolda Auerja. endovha "CLAV1LITX- simfonija sv.t-toUe in. barv tekom vsega, programa. Cene ft. 92,80, $3, «3. |4 in «5. (Brez davka.) samodržca vseh Madžarov na to. gleškoga poslaništva nadaljnn da ob*tt«ja socsijalno-demokratie-1 svarilo, v kateii 111 je dal zoj»et in na stranka iz dobrih in za uersl j i- j še lnvlj odločno, izraza svojemu \"ih državljanov, ki niso nikdar hoteli imeti kaj opravka z Rakosi-jem in drugimi komunisti m tndi tiji botio hoteli imeti nikdar nobenega opravka. Vsled tega ne sme on, admiral ter ki-onski pre-tedent storiti napake, da bi vrgel dtfbrfi -socijalne demokrate v isto rtkletlo in isto ječo kot hudobne komuniste. Po zadovoljivem i zveden j-u svoje mvsnje. se je Ramsay MocDonald zopet podal na pot. zadovoljen s -svojimi uspehi. Včeraj pa *mo culi. — zopst iz kabel'skih poročil v meščanskem p»^>ričaiij-u. da morajo biti v Locarno sklenjene pogodbe uveljavljene, č<» se hoče, da zavladata v izmučeni Evropi mir in n«>d, če se hoče, da se procvita gospodarsko blagostanje in da se uveljavi po-li-tičuo enakopravnost. S j>ogod-bami v Locarno stoji in pade Evropa in ujema bodočnost, — če hočemo vrjetri besiedam MacDb-nalda. To pa je seved^ neumnost. S? več kot to. To je nsrtvarjanje razpoloženja v interesn zmagovitih držav, vprizorjeno in izvedeno od Konec občinske avtonomije !>r(,l! liomo kmalu doživeli v -Julijski Krajini. Do ločeni o ji', da dobijo občin«* pod ."iOIM) pf.-bivalstva od vlade imenovanega "fiodesta". —• Nad r»(KX» i>r«*d)ivaleev imajo na Coriškem s;1jn0.">7 in Idrija Napoveduje »e pa še določba, da ima vlado proste roke za imenovanje "po-desta" ondi v občinah nad ."»f)00 prebivaIm v. tako da s!u.-mo pričakovati le — konec olx*in>ke avtonomije. ia. ki ima v s .vj4»tski ru-siji š\ <»-jo resnično moč in obenem tudi oporo. ;li rod za rodom notarji grujščaka in ponosno je hranil zadnji te rasi i vredne, d) užine v svoji pisarni listine iz ča>a Ludovlka XI., ki so so tikale deloVan ja njegovih prednikov. Povratek lastnikov lieaiilien v ^Iružinski grad j" zelo razvese lil !< ga izvrstnega moža. (Ju. ki je dolgo časa vzdihal nad odsotnostjo svojih plemenita>.kih klijentov, j<» bil zopet milostno .sprejet. V svojem gorečem prizadevanju, da uveljavi svoje znanja in sposobnosti. je ponudil markizi svojo službo, da razvozlja zapleteni klop »•iC* proee.sa v Angliji. Že še>t tednov m* jt* živahno dopisoval s soli-eitatorjem in ta korespondenca je zoj^it spravila v tek ta zaostali proces. V tern kratkem času se je tako neumorno pečal s eelo zadevo, da je izvršil več koi drugi odvetniki v desetih lotih. KJjub uso-il-polnim strahom, ki so navdajali tega izvedenega moža glede izida proee-a, bila markiza vzradoščena nad udanos'tjo in lieumornost-jo notarja. Spoznala je v njem enega onih udanUi služabnikov, ki zaslužijo, da s»« jili dvigiie na stališče prijateljev in v sled tega je ravnala ž njim kot s prijateljem. Na poti p rot i gradu je xii Čal notar mladega markija in ko je zapazil nabasano lovsko torbo vied njega, mu je s silo odvzel puško, katero je nosil v levi roki, dočim je imel v desnici svojo obširno li-i nle o. — Moj ubogi gospod Haehelin, kako trudni morate biti, — je v.kliknila Claire notarju nasproti, ki je hitro .stekel |K» stopnjicah in okušal dvigniti klobuk ter ob rs!« m ča»u napraviti par eeriinoni-juluih |K)klonov. — Moje visoko spoštovanje, milosti ji va gospodična! Kot vidita, združujem v icm tivnuku atribute pravice z onimi sile . . . Za-kojiik v eni roki, torbo v drugi, a puško pod levo pazduho . . . Cedaut arm a togae! . . . Orožje naj se umakne togi . . . Oprostite, gospodična, gotovo m> nt* razumete/ — No. toliko latinščine že razume moja sestra, — je vzkliknil markij smehljaje. — Sedaj pa mi dajte pirško, prosim vas . . . Tako, hvala . . . -— Danes si j,a imel prav posebno lovsko srečo, — je rekla go-sopdična de Beaiieu, ko je ustavila svojega brata na graku salona, da mu odvzame težko lovsko torbo. — Hočem biti ponižen ter ne krasiti s tujim perjem . . . Divjačine nisem ustrelil ja/. — Kdo pa ? — Tega ne v m. Zares ne, — jo potrdil markij, ko je napravila njegova MMra presenečen obraz. — Izgubil s« m so v gozdovih Pont-Avsiii «a. ko stm zadel na nekega lovca, ki me je ustavil t r me vprašal s preo j osornim glasom, kdo da sem. Komaj pa sem imenoval svojo ime, ni po-tal lo spravljiv, tem več e» Jo zelo ljubeznjiv ter mi skoro šiloma vrinil vsebino svoje, lovske torbe. — To je skrajno čudno, je rekla gospodična de Beaulieu. — • Ali so jo hotel morda ta člov.k norčevati Lz tebe/ Pri moji veri. tega ne mislim. Nasprotno. Zdelo se mi je kot da mu ji* mnogo leŽeec na tem, tla se mi prikupi . . . Ko mi je ponudil svoj pb*n, je odstranil tako hitro, da mi je bilo nemogoče zavrniti nj« govo ponudbo. Ali mi dovolite vprašanje, gospod markij? — jo rekel notar, ki j«> pozorno zasledoval povost. — (iotovo. prosim vas za to. moj dragi Baelieliu. — Kako pa jo izgledal dotični lovec/ — liil jo velik, robitsten mož, pncej temnili las. s starim siviiu klobukom ter bluzo. — Ali. tako! To jo on! — je rekel notar. — Zmožen sem dati vam pojasnila glede tega skrivnostnega tujoa, gospod markij. liil jo gosjn>tl Derblav. — Rts? Gospod Derblav / — j.,- vzkliknil markij. — V bluzi kot kmet ter /. zmeČkanim klobukom kot divji lovec; Nemogoče! — Ne pozabite, gospod markij, — je rekel notar s finim asine-vom. — da smo mi tukaj pravzaprav sami kmečki lovci. Mene. ki sicer ponavadi v«.«lno gletlain za to, da stan tlobro oblečen, bi se go tovo Ustrašili, če bi me srečali na lovu, na kakem ovinku gozdne poti. To je bil gospod Derblav, bodite u ver jeni. Oe bi ga ne bil spoznal po vašem natančnem opisu, bi moj zadnji dvom razpršila ljube/njiva ponudba, ki vam jo je stavil. Gotovo je bil on! — Tako, pot* in nisem bil jaz s svoje strani nikakor uljuden. Hokel sem. govoreč o njem, da je zelo neprijeten sosed ... in še več takih stvari . . . Moram iti k njemu ter se opravičiti. — Tega vam ne bo ti< ha, gospod markij. Ce hočete moj obisk prijaviti svoji go*|H*j materi, vam bom v njeni navzočnosti sporočil gotova dejstva, ki bodo gotovo izpremenila vaše mnenje o gospodu Derblav. — Tem boljše. .»laz no zahtevam ničesar drugega, — .p rekel Octave, ki se je pri tem iziK bil svoje lovske ropotije. — Ta lastnik rovov j«* izgloda kot ljubeznjiv tovariš. Markij jo stopil nato v salon, poljubil svoji materi spoštljivo roko t r rekel: — Gospod Baehelin je tukaj, mama, ter želi govoriti z vami. — Zakaj ne vstopi / — je odvrnila markiza živahno. — Že de sot minul vas slišim čebljati na peronu. Dober dan, moj dragi Baelieliu . . . Notar >e je priklonil tako globoko kot mu je dovoljevala njegova okrogla j>os/tava. — Ali mi prinašate dohiv novice/ — je dostavila markiza. Smehljajoči obraz Bachellna se je izpremenil tee-postal resell in skrben. Izognil so jo stavljenemu vprašanju ter odgovoril z resnim povdarkom: — Prinašanji vam novice, da. gospa markiza . . . Kot da hoče na enkrat izp-r meniti smer svojih idej pa je Uadaljeval: — Danes zjutraj sem bil v Pont-Avesnes, pri gospodu Derblav. Vse težkoče med Vami in njim, ki so obstajale glede medsebojnih meja. so (uravnane. Moj častivredni prijatelj sprejema vse pogoje, ki mu jih hočete staviti ter ga veseli, da se more ukloniti vašim odločitvam. — O. če jo stvar taka. — je rekla markiza, nekoliko v zadregi, — potem mu ne bomo stavili nob ni h pogojev. Od trenutka naprej, ko ni nobenega prepira, tudi ni .nobenega zmagalca in premaganca. Zadeva naj bo izročena vaši razsodbi in vnaprej potrjujem vse. kar •bos t o ukrenili. — To je sklep, ki me vzra/lošča in sivčen sem. da je zopet ustanovljen s|>orazum meti plavžem in gradom. Treba je le še podpisati mirovne preliminarije. V ta namen se hoče gospod Derblav s svojo srstro pr» dsitaviti v Bealilieti, da izreče ob iste.m ča-stt" vam. gospa markiza, fc-voje spoštovanje, če mn hočete dati tako dovoljenje .. . (Dalje prihodnjič.) * UN DC H WOO O a UMUMON, Pred kratkim je odpotovala v -Iužiio Ameriko posebna komisija, ko-j » namen je agitiraii za orgajiizaeijo boy scoutov. Z leve na desno so: Frank Presbury iz Londona ter Amerikanci: -1. D. Mak gill. D. C. Beard, A. 1). Jamison "in .1. E. West. KORZARJI. (Nadaljevanje.) Pričel so je inToimirati: — Gospod, kako pa doli izgleda / In česa naj se izogibljem: Povprašujem, da bolje opravim, ker nisem še nikdar nič slišal o vodah, kamor se naj podam. — Gautier Danvean .prikima in pritrdi: — Prav tako! Le povprašaj. Rad bi ti povedal marsikaj. pa mnogo sam ne vem. Nič za to! Največ poizveš tam doli pač sam! Bistveno je to-le: V a-meriški Indiji inia^o pravico j niči in da bo rado blisnilo, če treba. Saj niso kljub meščanski straži krvavi nočni spopadi liikaka redkost. Ko se Gautier Danvean ogrne s plaščem, obdrži desnico prosto za vsak slučaj. — Nasvide-nje torij, dragi gospodar in vsa rodbina. — pravi, — in lahko noč vam vsem in pomoč svetega Vincent a. ki je patron "našega mesta. Boter Malo, ko se Vrne tvoj mladi. bomo pili drugo vino, ki se bo smelo primerjati s tem-le. — Gospa Perina in vi. moje lepo dete. vama puoljbl.^im roko. Midva pa na jutri, kapitane moj. pa po- Francozi, Angleži in Spanci, pre več je pa Holandcev, in ti nimajo 1 niozi Bog. — In odide, nikakršne praviee. Mnogo je tam I Tihi spanec vlada sedaj v do-kopnega, prav na široko. Otok i movanju v Strojarski ulici. Ka-San Domingo jo pol francoski, j kor >e spodobi mladini, sta To-pol španski. Jamaica je že dvajset maž in Mina prva splezala po le- ft t. angleška. Tam je tudi Kulis. Prvo sem t i pa imenoval Tortugo. Po obsegu je najmanjša. Tako so mi trdili možje, ki so s* vrnili senih stopnicah vsak v svojo kamrico. Mati Perina jima je sledila. Malo. družinski oče in glavar. se je končno z oljema roka- od tam. Za tako skalnato luknjo | ma pr.pričil. da so vrata, klju-pa ni glavno, kako obširna je. |čavnica in zapah na durih v redu. Mi Malonezi to dobro veiuo, saj I nato je upihnil zadnji pTSmenček veljamo na svetu gotovo mnogo I v železnem svečniku in tudi on si rje r-tl širino našega mesta. Ravno tako slovi tudi Tortiuga bolj kot Jamajka, San Domingo in Kuba skupaj. Zato pa. sin moj. pristani najprej na tem blagoslovljenem kraju, na Tortugi. ki je pravo in resnino glavno est o v Antilah. Tam poizveš vse, kar ti treba. Tomaž prikima in vpraša: — Tortuga je torej francoska/ odšel. Tišina vlada v vsej hiši. 6 Kmalu nato se pa v speči hiši zbudi lahen šum, kakor da se slišijo lahni pritajeni koraki, da ne vzbtide spečih starih. Svetilka I>1 i sne z žoltimi žarki v nizko čuin-nate. Tomaž in Mina se tiho sme-jita drug drugenui. ona v kratki - Seveda. — odgovori Dany- spodnjiei, on pa ves oblečen, obo-can. — Kralj ima tam namestili- rožen in pripravljen na ponočuo ka, •Namestnika Njegovega Veli-; vasovanje. Oči v id no danes -ni pr-čanstva na Tortugi in na San Do- vič, da daje sestra bratu potuho mingu'. Zadnja poročila, kar jih j ea 'nočna podjetja. Ko mu še ni imam, pravijo, da je ta namestnik bilo dvajset 1 it — Mina* jih takrat gospodi de Ogeron. ki ga zelo sla-j še ni imela petnajst — jo je To-v<*fTo je bilo leta 166G. ko je pri-j maž že vsako noč popihal v ošta-šel na dvor moj rojak namestnik j rije in druge jim bližnje kraje, de Martinique, da položi upravne j o katerih pa z Mino nista govori-račune na povelje^Jasnovebnožne- ia. Kako bi šel dečko danes spat, na pomembni dan, ko je zamenjal ga Turenna. Odtl% nimam nobenih novic več. Seveda. Tortuga je francoska, in morda bolj francoska ko ninofri drugi kraji, pod našo kraljevsko oblastjo. . . čiiprav ni tam s pokorščino tako hudo natančno. . . ^s presenečenim pogledom vprašuje Tomaž Danveana. Ta pa nadaljuje: — Ni tako hitdo natančno ne. Nič se ne eudi,% kapitane moj! Tortuga je prvič in drugič domovina in trdnjava korzarjev. najdrznejših med predrznimi. Ti fantje že smejo zahtevati, da za-tisne Njegovo Veličanstvo vsaj e-no oko. In to popustljivost tudi znajo izrabljati. Le posnemaj jih. pa bom .zadovoljfn s teboj! Vesel nasmeh ozari široko obličje. čez polovico prepasano s krvavordečo brazgotino, zadano od holandske sablje. Tomaž Trnb-let nadaljuje svoja vprašanja: —• svojo srebrno piščalko, znak kvar--tlrmojstrskega dostojanstva, za kapltansko p.rjauico in meč? Ka- Iz Jugoslavije. Dnevnice ministrov. Člani vlade \ RtR. zlasti raitf-čevci, zelo radi- j>otujejo. Za časa d vo mesečnega parlamentarnega odmora so ministri potovali vse-povsod na državne stroške. Zaračunajo si obenem mastne duevni-ee. Navdušeni j>otuiki so zlasti -adičevci. Dobro uoučeai beogradski kro gi govore, da je tieki član vlade RR zaslužil na potnih dnevnicah 'koli 100.000 Din. Ali je Jugoslavija stara ali nova . ~ država. Mešano razsodišče v Ženevi, kateremu pripada kot ^xlnik univerzitetni profesor dr. Aragielovič ie izdala končno razsodbo v pro--esu med Jugosla vi.jo in Nemčijo-Gre zii vpi«ašaaije, ali j* Jugoslavija stara ali nova država. Jugoslavija je v procesu zmagala. —-Sodišče je ostalo pri svojem prejšnjem stališč«, da Jugoslavija ni nikaka nova država. Radi tega vsote, ki izhajajo iz likvidacije nemških posesti-pa ozemlju .'Jugoslavije, ne pripadajo letnikom teh potf-fstev, jtenjveč repgraeij-skemu fondiK., . -u Na podlagi te . ra^cjdbe, pripade iz lik\-idacije nemških posestev na korist Jugoslavije več milijard dinarjev. Tudi drugi spor med Jugoslavijo in Nemčijo je rešen v korist Jugoslavije. Na podlagi stqtfj.'ga srbskega vojnega zakona ostanejo v veljavi vse likvidacije, ki so bile izvršene pred versailbko mirovno pogodbo. Stavka v solinah na Pagu kon čana. Ministrstvo za soei.jalno politiko je prejelo obvestilo, da je stavka delavcev v solinah na Pagu končana v prilog delavcev. De lavske plače so se zvišale y.a t ride«, t odstotkov. Svak in svakinja. V vasici Grom il j a ni pri Sarajevu je porodila vdova Stana Ba-čič svojemu svaku dete. ki je pa takoj po porodu umrlo. Truplo sta svak in svakinja takoj pokopala na vrtu. C'ez nekaj dni so psi izkopali truplo in ga dfloma požrli, ostale dele pa sta zapet zakopala. Pri tem so ju opazili sedje.k i so slučaj prijavili žan-darmeriji. Pri zaslišanju je Stana izjavila, da je bilo dete mrtvorojeno. V koliko ta zagovor odgovarja dejstvu, bo pokazala sodna preiskava. Ukaz v ministrstvu pravde. V ministrstvu pravde je sestavljen ukaz o premestitvi, imenovanju in vpokojitvi sodnikov na ter ritoriju bivše Srbije in Čh-ne gore. Fkaz bo podpisan v par dneh. Odnošaji med feonranijo in Jugoslavijo. Poslanik v Bukarešti, Čolak -Antič, ki se je mudil nekoliko dni v Parizu, se je« vrnil v Beograd, da sprejme navodila za ureditev raznih vprašanj z romunsko vlado. Kretanje parnikov - Shipping News 7. novembra: Paris, Havre: Homeric. Cherbourg. 10. novembra: George Washington, Cherbourg, Bremen: Stutl£*rt, Cherbourg. Bremen. 11. novembra: Aqultania, Cherbourg. 12. novembra r . Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 14. novembra: Leviathan, Cherbourg: >LaJeat:c. Cherbourg; La S a vole. Havre; An-daniayr Haiytburg. < 17. novembra: ^ ,r , ' Bremen. Bremen. ~ * - 18. novembra^ t - Berengarla, -Cherbourg. " - 19. novembra: Zeeland. Antwerp; Hamburg. j i Westphalia, 21. novembra: Olympic, Cherbourg; nepubtic, Bremen. 24. novembra: Pres. Wilson, Trst; Berlin. Bremen 25. novembra: Mauritania, Cherbourg; Itocham-beau, Havre. 26. novembra: Albert Ballln, Hamburg. 28. novembra: Homeric, Cherbourg, Suffren, Havre; America. Bremen. 1. decembra: Muenchen. Cherbourg, Bremen. 2. decembra: Aquitania, Cherbourg: De Orus?«e, Havre; Arable* llamlitirs . 3. decembra: Thuringla, Hitmburg. 5. decembra: Leviathan. Cherbourg: I\.r!j» .Havre: Majestic. Cherbourg; Martha Washington. Trst. .9. -decembra: B«rengaria, Cherbourg. .. v 101 decembra: Lu»rtzow, Breme/i. 12. decembra: a. - Homer c, CherbAutir: i-a Savole, Mavr*-; Cooirce »WaMuqitoa, Cl»er-bourg Bremen. 13. decembra': Columbus, Cherbourg, Bremen. , 16,- decembra: Mauritania, Cherbourg. 17. decembra: Mount Clay, Hamburg . 19. decembra: Andania. Hamburg 22. decembra: Rochamheau, Havre. 26. decembra: Paris. Havre; Cleveland, Hamburg; Pr»-s. Koosevelt. Bremen. 28. decembra: Majestic, Cherbourg. 29. decembra: Berlin, Cherbourg, Premen. 31. decembra: Westphalia, Hamburg. Toplo vreme v Dalmaciji. Iz Dubrovnika se poroča. da ko naj jrre kapitan Tomaž Trublet! , , A , . . , . . , _ \ ... .vlada tamkaj se nenavadno lepo spat s kokosiui. ne da bi se popre i , Vr i j • * 11 J m lo vreme. Nebo je od jutra odpravil v mesto in še enkrat po. zdravil svoje dobrv tovariše in pajdaše! — Hajdi zdaj! —- pravi Mina. — pa pazi. ko se vrneš, da ne boš ropotal. Za moje okno -veš. Par kamenčkov vrzi, pa se zbudim in ti prid m odpret. — Kaj še. — pravi Tomaž brezskrbno, — čemu toliko ovinkov? Raje spusti zapah in mi daj ključ, pa si odprem sam. — Nikakor ne!*Po cestah se potepa preveč lakih obešenjakov tvoje vr^te, ti jjrdun. — Mina se 2 in davek. Železnica od Trsta do Ljubljane samo $1.06; do Zagreba $l.i>0. do Beograda $4.75. Vnaprej plaiana vožnja od Trsta do New Yorka samo $107.50. Posebne cene za vožnje tja in nazaj. Najboljše cene in najbolj ugodna pot za potovanje. • Posebni vmesni drugi razred. C3SULICH LINE 01 TRIESTE Phelps Bros. & Co.,™v«V taiko da so vsi potniki popadali v morje. Imeli so toliko prisotnosti duha, da so se oprijeli ladje. — Sele čez tri ure je prišla pomoč. Vsiiso bili rešeni, le starejši Lon-čarič je na transportu v Selca u-; mrl. , Z beograjske univerze. Kakor javljajo "Službene Xo-vinf?" je dr. TJaldvin Saria imenovan za te brez operacije, ^e pifiete meni. Eu&ene M. Pullen. Carj»enter. 574 M. Marcellus Avenue. Mannasquan, N. J. Najboljše je, to lirateu to vest ter Jo pokatote dru dm. ki so počeni. Ohranili boste »ivljo-ajo. ali p* te vsaj aavstavili nesrefino ki •o ter akrh In strah prnd o*«radio Težka nezgoda, na morju. /V bližini Sila na otoku Krku se je pripetila nezgoda, pri kateri se je smrtno' ponesrečil 70-letni *tarec Ivan Lončarič. Z ladjo «e Je5^ Ktka. ^acalo'nekoliko žensk v Sfclča. V bližini Šila pa je moč \DVERTI8E is QLAS NiSODA' na burja prevrnila malo ladjo, Prav vsakdo— odor k*} uči] Kdor k«] ponuja; kdor kaj kopajo, kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da ima je tadoTit uptk — MAXIOOUMU ▼"Glas Virili 99 K dor jo namenjen potovati \ •Carl kiaj, je potaebno, da je aa cančno poučen o potnih UatUi, prt tjad ia drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih mmoimm dati Tiled nate dolgoletne likuftnj* Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nlka, ki Imajo kabina tudi ▼ 111 raaredo. am UMiatttu psttav* ki je stopila v veljavo s 1. julijev 1B24, samorejo tndl nedržavljan dobiti dovoljenj« ostati r dooovla eno leto ln ako potrebno tudi delj . toaadevna dovoljenja lsdaja gen* ralnl naaelnlikl komisar r Waab Ington, D. O. Protojo sa tako d< roljenje se lahko napravi tudi ?*ew Torku pred od potovanjem, te w poffije prosilcu v stari kraj gls «m nanovejis odredba. KAKO DOBITI 8VOJCB IZ 8TABEGA KRAJA Kdor Bell dobiti wrodnlka al •vojca is stareca kraja, naj aaat pre] pUte sa pojasnila. Ia Jnfoala ▼U* bo prlpnšCenlb r prlbodnjll treh letih, od julija 1924 naprs vsako leto po «71 priseljenec*. Ameriški driavljanl pa sasoraj dobiti nem lene ln otroke do IS. Is ta brea, da bi bill itetl v kvota. T rojena osebe ss tudi ne itejejs kvoto. Stari« In otrod od 1& i Zl. leta amerUklb driavljanov p Imajo prednost v kvoCL PUM s pojasnila. Prodajamo v on §s; tudi preko Trsta asmorsjs Ja-foslovanl sedaj potovaCL Frank Sakser State Bank «2 Cortlandt »t., *tw York Pozor čitatelji. Oposorlto trgoTot In • brUdke, pri katerih kupa teto ali naročate ts ste a ajik postrežbo sadoToljni da oglašujejo ▼ listo "Olm* Haroda", fl tem boelt ▼stregli mm. Uprara "Glas Harodav ADVERTISE in GliAR NABOTIa ANTHONY BIRK HlSNI EN SOBNI 8LTKAR Dt DEKOEATOk vsaks t t« ttOJ AKI, TRKDNO ODDAJTE I^ltl IU EM LT IPEAttJTf r rttuai ZA 6DKX 1811 EXmphm Street Ridgewood, Brookljs, 9. T. Telephone: Evergreen 2854J