Ste?. 80.
V LJubljani, v ponedeljek, dne U. aprila 1910.
Leto XXXVIII.
s Velja po pošti: ==
la oelo let« naprej . K 26'— ■a pol leta > , » 13'— sa četrt * » . » 8-50 ia ea meseo » . • 2*20 sa ltemčijo oeloletM » 29'— sa ostalo lnosemstvo » 38'—
E3 V upravništvo: ea
Sa oelo leto naprej . K 22*40 sa pol leta » . » 11-20 sa četrt » » . » 5-60 sa en meseo » . » 1'90
trn pošiljanje na 4om 20 v, na mesec. — Posamezae itev. 10 t.
SLOVENEC
• • •
■■ Inseratl: i
Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . sa dvakrat sa trikrat . . . sa več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Prt večkratnem objavljenjn primeren popnat.
po 15 v » 13 » » 10 »
Izhaja:
vsak dan, izvsemil nedelje ln praznike, ob S. nrl popoldne.
wm- Uredništvo Jo v Kopitarjevih olioah štev. 6/01. Rokopisi se ne vračajo; nefraakirana pisma so ao ess sprejemaj*. — Uredniškega tolofoia štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Jo v Kopitarjevih ulicah štev. o. ' = Sprejema naročnino, lnserate ln reklamacije. ■ • ■ . Uoravnlškeaa telefona štev. 188. =
Današnja Številka obsega 6 strani.
Manifestacija vseslovenske ljudske misli na Jesenicah.
Jeseniškim somišljenikom vsa čast! Naskoki nasprotnikovi na našo jeseniško postojanko so podvojili moč na-Sim jeseniškim junakom in z včerajšnjim shodom so dokazali, da prodira naprej in naprej njihova prepričujoča beseda tudi med one, ki so bili doslej še nekoliko mlačni. Organizacija Vseslovenske Ljudske Stranke na Jesenicah je z včerajšnjim shodom sebi v čast dokazala, kaj zmore vztrajna, dosledna organizacija in agitacija. Nasprotniki so pokazali, da so na Jesenicah brez moči, kar je umevno, kajti slaba stvar se pri ljudstvu braniti ne da. Do 1000 somišljenikov je bilo na shodu, do 300 jih ni moglo več na shod, ker so pošla vsa vabila in v celem »Domu« ni bilo več niti najmanjšega prostora. Na shodu so bili trije okoliški župani in jeseniški g. gerent, prvikrat pa so se shoda udeležili tudi železničarji, katere je posebno pozdravil predsednik shoda g. Franc Čebulj.
Voditelj Vseslovenske Ljudske Stranke dr. Iv. šusteršič na Jesenicah.
Na shodu je govoril dr. Šusteršič. Omenjal je, da razume, zakaj se repenčijo liberalci in socialni demo-Jsratje, da prihaja na Jesenice. Tem ljudem bi bilo najljubše , ako bi nihče od Vseslovenske Ljudske Stranke ne prišel na Jesenice, kajti boje se naše stranke zato, ker povdarja, da morata delavec in kmet korakati skupno, ker imata oba istega sovražnika: vele-kapital. Oba si morata pravico priboriti od kapitala. Takrat pa, kadar gresta delavec in kmet skupaj, takrat ni prostora za socialno demokracijo in ne za liberalce. Kratko je govornik omenil postopanje radovljiškega glavarja Župneka, ki je začutil v sebi poklic, da bo on zaklal »klerikalnega zmaja«. Mi pa smo že pomedli z drugo vrsto ljudi, kot je radovljiški okrajni glavar. Hein je imel vse okrajne glavai-je pod seboj, pa ljudstvo je vstalo in Hein je odletel iz dežele. Tako bomo pomedli z vsakim, ki si bo upal nastopiti v naši deželi proti ljudski volji. Z vnemo se je glavar lotil posebno jeseniškega ge-renta. Ta mu je trn v peti. Mi pa, ki smo dobro organizovani, vemo, da je g. gerent zvest somišljenik naše stranke in mi z nobenim somišljenikom nage stranke ne pustimo pometati. Za je seniškim gerentom stoji vsa »Vseslovenska Ljudska Stranka« — to naj si zapomnijo gotovi gospodje!
Nekaj o socialnih demokratih.
Nato se je govornik ozrl na social no demokratsko 1 a ž, katero je razširil »Rdeči Prapor«, da je on glasoval proti znižanju sladkornega davka. Glasoval je za znižanje, stvar je zakrivila gosposka zbornica. Socialni demokrat-je mu tudi očitajo, da je glasoval za kanone. Nihče bolj ne želi, da bi nehal militarizem, kot on — a to je mogoča le, če store to tudi druge države. Na Francoskem imajo socialni demokrat-je oblast v rokah, ministrski predsednik je socialni demokrat in vendar ima Francoska večjo armado in več ka nonov kot mi. Gospodje »Rdečega Pra porja« naj torej pišejo najprej v Pariz!
Govornik jc prešel nato na boj med krščanskim ljudstvom in protikrščan-skimi strankami. Ogromna večina našega ljudstva je in ostane krščanske ga mišljenja. Kdor ima rad ljudstvo in je spoštuje, mora tudi spoštovati kr. Sčansko prepričanje ljudstva. Spoštu jemo vsakogar pošteno prepričanje, a tudi mi zahtevamo od vsakogar, da spoštuje naše prepričanje. To mora ak spoštovati, kdor med našim naro ■m, v katoliški tloželi živil Naši so*
cialni demokratje in liberalci so se najbolj razkrinkali s tem, da so se zavzemali za Ferrerja, ki je bil kriv tolikih umorov in ki je najlepše pokazal svoj značaj s tem, da je svoje ogromno premoženje volil svoji priležnici, svojima zakonskima hčerama pa niti vinarja. Po teh opazkah je govornik nadaljeval:
Programatična točka Vseslovenske Ljudske Stranke.
Prihajam do programa Vseslovenske Ljudske Stranke. Vseslovenska Ljudska Stranka sploh ne dela programov. Tega ni treba za stranko, ki ve kaj hoče. Fabriciranje programov prepuščamo liberalni stranki, ki ima vsake kvatre nov program in iz sestavljanja programov ne pride do resnega dela. Vseslovenska Ljudska Stranka pa ima eno samo programatično točko: Delovati z vsemi silami na to, da slovensko krščansko ljudstvo postane svoboden gospodar na svojih tleh! (Gromovito odobravanje.) To je ves program Vseslovenske Ljudske Stranke in ne more biti poštenega Slovenca, ki bi to ne odobraval. Nimamo pa samo tega programa, naša stranka po svojem delu dokazuje, da zvesto izvršuje ta program, kjer ga izvrševati more. S ponosom gledamo na delo kranjskega deželnega zbora v zadnjem zasedanju. Govornik razpravlja o demokratičnem novem Občinskem redu, ki jo najmodernejši v državi, novem lovskem zakonu, o novih šolskih zakonih.
šolstvo.
V šolskih zadevah se vrši temeljita izprememba. V deželnem šolskem svetu se sedaj le redkokedaj more zgoditi kaj zoper voljo ljudstva, ki stoji v taboru S. L. S. Želimo v naši deželi dobro urejeno šolstvo, človek ki se nič ni učil, je revež v življenju. Kar pa mi zahtevamo in vse ljudstvo, je: da mora šolstvo biti urejeno na krščanski podlagi in da ima v šoli tudi ljudstvo kaj govoriti. Ljudstvo ljubi dobre učitelje, take učitelje pa, ki šolo izrabljajo v politične namene, ki hočejo zasejati v mladino nezaupanje do starišev in kal brez-verstva, takih učiteljev ne rabimo, taki morajo proč. (Burno odobravanje.) Tega načela se bomo držali. (Klici: Tako je prav!) Šolstvo je treba dobro urediti! Po novih šolskih postavah se ni pomnožilo samo število zastopnikov dežele v deželnem šolskem svetu, ampak tudi v okrajnem, v krajnem šolskem svetu bo imelo ljudstvo prvo besedo! Prvo besedo morajo imeti pri vzgoji otrok stariši, učitelj pa mora sporazumno s stariši delovati pri vzgoji otrok.
Ljudstvo za nove postave kranjskega deželnega zbora.
Ni je stranke v Avstriji, ki bi tako zvesto izvrševala, kar je pri volitvah ljudstvu obljubila, kot je to S. L. S. Mi nimamo enega programa za volitve, drugega pa za deželni zbor. Liberalci so se sedaj zatekli k vladi in Nemcem po pomoč, da bi ti zakoni ne bili potrjeni. Naša ljudska stranka pa se čuti dovolj močno, da bo temeljito obračunala z vlado, ako te postave ne bodo dovoljene. Zahtevamo od vlade da spoštuje v postavnih mejah izraženo ljudsko voljo! (Burno odobravanje.) Če bi bilo ljudsko glasovanje na Kranjskem o novih postavah, ki jih je sklenil kranjski deželni zbor, bi pet šestink dežele — Še celo mnogo liberalcev in soc. demokratov glasovalo zanje. Če postave pridejo nazaj, bomo našli sredstva, da jih zopet pošljemo nazaj in zakurili bomo vladi, da bo dobila prepričanje, da je zanjo veliko bolje, če postave predloži v potrjenje.
Položaj »Slovenskega kluba« v državnem zboru.
Naše stališče v državnem zboru ie silno oteškočeno v.siou skrajno nepo-voljnih razmer v jugoslovanskem taboru.
Povdarja! sem /e opetovano v jov-UDS^, so t ulic j;azinere ucvzdržljive
in da se morajo temeljito izpremeniti. Mislim, da je veselje, ki vlada v taboru narodnih nasprotnikov vsled teh razmer, najmočnejši opomin za edinost slovenske in hrvatske delegacije v drž. zboru.
V. L. S. uvideva neobhodno potrebo hrvatsko - slovenske edinosti v dosego velikih ciljev jugoslovanske politike v Avstriji. To potrebo uvideva tudi slovensko in hrvatsko ljudstvo in krivda V. L. S. ne bo, če bo ljudstvo še moralo čakati na uresničenje svoje želje do prihodnjih volitev ali še dalje.
Vsekako imamo eno tolažbo: da ostane nedotaknjen trdni ustroj »Slov. Enote«, te velike organizacije jugoslovansko - češke solidarnosti. To je moč od katere imamo pričakovati, da izvo-juje narodno enakopravnost v Avstriji.
Parlamentarni marasem.
Razmere v državnem zboru so skrajno kritične. Ves položaj je približno tak, kot je položaj starega človeka, ki hira na slabosti starosti. Položaj je bolan na marasmu. Naravno je, da iz takega materij ala se ne da napraviti zdravo telo. V tem je kritičnost celega kritičnega položaja v Avstriji. Pred Veliko nočjo je bilo v državnem zboru, kakor znano, zanimivo glasovanje. Vlada potrebuje denarja: 182-milijonsko posojilo, a tega ne more vzeti, če ji ga državni zbor ne dovoli. Stvar zaupanja do vlade pa je, če se ji dovoli, da vzame tolika denarja na posodo. Slovani pa nimamo nobenega zaupanja do sedanje vlade, zato smo glasovali proti vladni nameri spi*aviti to posojilo takoj na dnevni red. Pičla večina je odločila proti. Sedaj hoče vlada zopet spraviti to znova na dnevni red. Mogoče, da vlada zmaga pri tem glasovanju za par glasov, toda naravnost smešno je, ako se po vladnem časopisju piše, da bo to bitka. Kaj pa je dobila s tem še vlada, če pride do prvega branja v zbornici, potem mora stvar še v odseke itd. Tako je še vražje malo dobljenega za vlado. Toda druga okolnost je pri tem važna — ta namreč, da vlada ne more spraviti svoje nujne predloge tako hitro pod streho kot želi in da je nc more še do razprave tako spraviti kot je njena želja — to je značilno za ves noložaj. To kaže, da mora biti nekaj bolnega. To izraža kritičnost celega parlamentarnega položaja.
Proč s protlslovanskim sistemom I
Vlada pravi, da posojilo mora imeti, mi pa pravimo: Ne dovolimo! Visoka oseba me je nedavno vprašala, kaj naj fin. minister stori, ako nima nič denarja. Dejal sem: Demisijonira naj. (Veselost.) Tedaj kadar bo vlada in fin. minister tak, da bodeta zaupanja vredna, se bo dalo z nami govoriti. »Slovanski Enoti« pa ni prav nič za vladne grožnje, nič za to, ako vlada žuga, da bo razpustila parlament. »Slovanska Enota« ni za to tu, da bi nasprotnikom povedala, kaj bo naredila. Mi bomo postopali po svoje, vlada pa po svoje. Eno pa je popolnoma gotovo: Protislovenski sistem v Avstriji je trajno nemogoč. Ali Slovenci nimamo ravno take pravice kot Nemci in Italijani. »Slovanska Enota« lahko čaka, če pa more vlada s svojim 182-milijonskim posojilom čakati, je druga stvar. Vlada grozi z razpustom zbornice in vsi vlid-ni listi pišejo o tem. Nas bi razpust zbornice zelo veselil. Če je kaka stranka v Avstriji ki se ji ni bati novih volitev, je to naša stranka. (Navdušeno odobravanje). Jaz tem vladnim pret-njam nič ne verjamem. Nihče se bolj ne boji novih volitev kot vladne stranke, ki vedo, da bodo pri novih volitvah na-tepene od ljudstva in ki zato prosijo vlado, naj stori kar hoče, samo zbornice naj ne razpusti. Jaz toga ne razumem: čo imajo mirno vest, se jim ni treba bati novih volitev, boji so jih le tisti, ki svojih dolžnosti ni izvršil, ki jo ljudstvo osloparil. Zelo so bojim, da bodo vladno grožnjo o razpustu prazno
Namestu da bi parlament šel, se lahko zgodi, da pojde — vlada, da bodo vladne stranke vrgle vlado v tistem trenot-ku, ko bodo vedele, da bi bil parlament res razpuščen., Zato svetujem vladi: Parlament naj hitro razpusti, pa nobenemu naj prej nič ne pove.
Dobernig se prodaja Mažarom.
Dejal sem prej, da Slovenci zahtevamo zase popolno enakopravnost in sicer enakopravnost v isti meri kot katerikoli narod v državi. Mi ne pripozna-mo, da bi bili Slovenci manj vredni, Nemci pa več vi*edni. Če smo pred Bogom enakovredni, smo tudi pred ministri in nemškimi nacionalci. Tudi nemški nacionalci so že pričeli uvidevati, da je neumnost trditev, da so Slovenci manj vredni. Vodja koroških nemških nacionalcev Dobernig se je izjavil, da je neumna fraza trditev, da so Slovenci manj vredni. Izjavil je, da smo Slovenci kulturno in gospodarsko Silno napredovali. Z zadovoljstvom jemljem na znanje, da se jo nekaj luči zasvetilo tudi voditelju koroških nemških naci-onalcev. Enakovrednost nam priznava
—	a te enakovrednosti se boje, ker imajo slabo vest, ki jim pravi, kaj oni na Koroškem počenjajo, kako brezvestno zatirajo slovenski živelj. Naši narodni nasprotniki vedo, da če samozavestno ljudstvo napreduje, ne bo pustilo, da bi tako pometali ž njim, da je sistem po-liemčevanja na Koroškem nevzdržljiv
—	zato se boje napredka Slovencev. Dobernig je zato šel včeraj v »Tagesposti« iskat zaveznikov, uvidel je, da so že Nemci preslabi, da bi izvojevali nemške načrte. Dobernig se je obrnil do MaSa-rov ter jim dejal: Zvežimo se! Idimo skupaj zoper skupnega sovražnika. To je pač velika neumnost iskati zaveznikov izven mej avstrijske države mier sodeželane. To se pravi prodajati rodno zemljo sovražniku države, samo zato, da bi se zatrlo Slovence na Koroškem.
Za narodno spravo.
To ni pot, ki jo veleva blagor Avstrije, monarhije, pa tudi ne pol, ki jo zahteva pravi blagor nemškega naroda. V Avstriji smo Slovenci in Nemci, tu moramo skupaj živeti, drug drugega ne more pojesti. Komur je pri srcu poštena stvar, bo dejal: Spraviti se moramo, enakopravnost tebi, a tudi meni. Slovenci smo pripravljeni vsak hip na pošteni podlagi se spraviti z Nemci — ampak enaka pravica mora biti za vse. Ml nočemo posloveniti nobenega Nemca, a ne pustimo nonemčMl trr~? nobenega Slovenca! (Nepopisno navdušeno odobravanje.) Naj ostanejo Nemci Nemci, Mažari Mažari, Lahi Lahi — mi Slovenci pa hočemo tudi živeti, mi hočemo ostati Slovenci, mi imamo pravico živeti na tej grudi, mi imamo pravico do te zemlje, ki je naša, zemlja slovenska, mi imamo to pravico in nihče drugi nima pravice do te zemlje! Vsak naj svoje obdrži in naj spoštuje tujo posest. Če branimo svoje pravice do te zemlje do skrajnosti, izvršujemo le svojo sveto dolžnost in to bomo mi vedno in povsod izvrševali! Žalibog Nemci ne morejo pozabiti tistih časov, ko so bili oni gospodarji v državi, ko je bil Slovan hlapec graščakov, ki so s kmeti postopali kot z vpreženimi voli. Živi še v avstrijskem nemštvu tista ošabnost. Tisti gradovi pa, ki so časih ponosno gospodovali Slovanu tlačanu so že večinoma razdrti, a tudi če šo stoje — njihova moč se nič več ne povrne, gra-ščak in cestni pometač sta enaka pred Bogom in postavo! To je moderno načelo. Za to načelo gre v boj Vseslovenska Ljudska Stranka, gre v ooj slovensko ljudstvo, ki je organizirana Vseslovenska Ljudska Stranka. Vseslovenska Ljudska Stranka je vsak izmed nas! Ne pripoznamo, kakor em dejal, nobenega programa kot tega: Slovensko ljudstvo gospodarsko okrepiti r.a svojih lastnih tleh! V tem sn-islu deluje Vseslovenska Ljudske > r. a, bomo delovali v tem smislu in vsak iz-
med Vas mora delovati v tem smislu. Ml poslanci pa potem lahko porečemo: To kar mi rečemo, to hoče, to govori slovensko ljudstvo!
Po tej poti pojdimo vsi skupaj naprej! Mi moramo skrbeti, da bo slovensko ljudstvo imelo veselje nad to lepo domovino. Lepa je ta domovina — a včasih svojim otrokom ne more dati dosti kruha. Skupaj delujino na to, da bo najbolj reven mož postal zadovoljen na slovenski svoji rodni zemlji! Veseli pojdimo naprej — zmaga mora biti naša!
Vtisek, ki ga je napravil govor dr. šusteršiča, je bil nepopisen. Ljudstvo je bilo kakor elektrizirano. Dvajsetim slovenskim Korošcem, ki so tudi prihiteli na shod, so stale solze v očeh. Možje so vihteli klobuke, dvigali roke in klicali: Naprej za Vami! Živio di\ šu-steršič! Bil je prizor — svet, kakor prisega pred bitko v vojski. In umevali smo pri tem solze ganutja naših koro, ških bratov trpinov ...
Okrajni glavar, kakršen bi ne smel biti.
Domači župnik č. g. Skubic, burno pozdravljen, povdarja, da je današnje sijajno zborovanje v neizmerno čast Jesenicam in okolici. Omenja nato postopanje radovljiškega okrajnega glavarja. Delavstvo se pritožuje, da nima pri glavarstvu tiste zaslombe, ki bi jo moralo imeti. Naravnost žaljivo je za vse jeseniško delavstvo, da je glavar Ž u p n ek rekel nekemu delavcu, ko je prišel k njemu s pritožbo: Z Jeseničani ne govorim brez prič. Ko je on (župnik) nekoč glavarju na vprašanje, ako je kaj novega, odgovoril: Ne vem nič, mu je glavar dejal: Vi vedno tako govorite, v varžetu pa držite figo. Taki izrazi so silno primerni za dostojanstvo glavarjevo. Župniku je tudi grozil: Jaz bi že župniku pokazal, če bi ne bilo na kolodvoru restavracije. Govornik je naštel še več drugih prenapetih glavarjevih slučajev.
Za Izobrazbo naroda. — Poklicani faktorji duše Izobrazbo ln podpirajo ger-
manizacijo!
G. župnik navaja nato, da je krajni šolski svet — tudi z glasovi tovarne in liberalcev — sklenil, da se jeseniška šola razširi v petrazrednico. Od 26. septembra pa okrajni glavar ni sklical nobene seje in akti leže v Radovljici. Med tem je pa nemški kuratorij skenil, da nemško šolo razširi v šestrazrednico in v to šolo potem love slovenske otroke. To je škandal, s tem se naravnost kratijo naše pravice.
Predsednik Franc Čebulj pravi, naj shod zahteva osemrazrednico. Mi želimo za svoje otroke šolske izobrazbe—a vlada nam je ne da. Otroci se potepajo okolu, a bi šli radi v šolo. Pravijo, da smo analfabeti, a kdo je tega kriv? (Ogorčeni klici: Vlada!) Tisti so krivi, ki bi morali za nas skrbeti, a nič ne store.
Dr. Šusteršič predlaga, naj shod pošlje brzojavno pritožbo deželnemu predsedniku. V brzojavki naj se protestira proti zavlačevanju jeseniškega šolskega vprašanja in zahteva skorajšnjo ugodno rešitev. Tozadevno brzojavko je presedstvo shoda takoj odposlalo.
Na predlog župnika Skubica je končno predlagal naslednje
resolucije;
Zborovalci na Jesenicah izražajo poslancem S. L. S., predvsem njenemu načelniku dr. I. Šusteršiču popolno priznanje in zaupanje. Zborovalci izrekajo poslancem S. L. S. zahvalo za možati nastop v državnem zboru, kjer so z neupogljivo silo vodili boj zoper nam Slovanom, zlasti Slovencem sovražni vladni zistem, ter proslavili slovensko ime pred vso državo.
Zbor izraža priznanje in zahvalo poslancem S. L. S., ki so v deželnem zboru štrli liberalno obstrukcijo, ki je imela namen, zatreti najpriprostejše pravice delavcu in kmetu ter so priborili tudi delavcem občinsko volivno pravico in poživljajo svoje poslance, da se neustrašeno borijo proti vladnemu sistemu, dokler delavec in kmet ne dobi svojih pravic.
Delavci in kmeti, zborujoči na Jesenicah, obsojajo delovanje okrajnega glavarstva v Radovljici, ki je že toli-krat pokazalo svojo nenaklonjenost jeseniškemu ljudstvu, delavstvu in kmetom ter zavlačuje razvoj jeseniškega šolstva, in to v škodo našemu materinemu jeziku.
Resolucije so bile sprejete soglasno z velikim navdušenjem. Po zaključenem shodu je ljudstvo še dolgo vskli-kalo dr. Šusteršiču in mu pri odhodu priredilo prisrčno ovacijo.
Prestal shsd ajdovs* 2
„ M2l 6 Z Zli".
Ob veliki udeležbi iz cele vipavske doline se je v nedeljo, dne 10. t. m., vršil na Goričici pri Rebku pro estni shod proti novemu vinskemu davku ki ga je sklicala »KmečVa zveza«. Prišlo je na zborovanje nad 250 mož. Predsedoval je predsednik K. Z. g. Leban iz Črnič. Govorili so: župnik Kosec, posestnik Kristjan Novak iz Sela, urednik Kremžar in Vek. Vrtovec iz Vel. Žabelj. Z velikanskim navdušenjem so bili sprejeti vsi govori. Soglasno in z velikim odobravanjem so bile sprejete sledeče resolucije:
I.	Na shodu ajdovske »Kmečke zveze« zbrani kmetje pri Rebku na Goričici slovesno protestirajo proti nameri finančnega ministra, ki hoče z novim davkom na vino že itak neznosni položaj vinogradnikov poslabšati, oziroma vinarstvo v naših krajih uničiti. Poživljajo vse kmečke poslance v državnem zboru, posebno pa »Slovenski klub«, da se z vso silo upro tej nameri finančnega ministra in da državi potrebne davke pokrivajo s prispevki pivarske industrije.
II.	Na shodu »Kmečke zveze« ajdovske zbrani kmetje izrekajo državnim poslancem Vseslovenske Ljudske Stranke, zbranim v »Slovenskem klubu« na Dunaju, svoje neomajno zaupanje in zahvalo za njih vztrajno in junaško delo za pravice slovenskega ljudstva.
III. a) Od c. kr. vlade zahtevamo kar najodločnejše, da zakonito zagotovi ustanovitev popolnega slovenskega vseučilišča v Ljubljani, takoj pa ustanovi bogoslovno in pravno fakulteto s slovenskim učnim jezikom ter prične s pripravami za slovensko mo-droslovno fakulteto s tem, da ustanovi primerno število državnih štipendij v svrho strokovne izobrazbe bodočih docentov.
b)	Priznavamo Italijanom pravico do lastnega vseučilišča na izključno italijanskih tleh, a odločno protestiramo proti ustanovitvi istega v Trstu.
c)	Zahtevamo, da vlada prizna veljavnost izpitov na zagrebškem vseučilišču za tostransko državno polovico.
Č) Najodločnejše se poživlja c. kr. vlada, da koj s prihodnjim letom ustanovi v Gorici slovensko gimnazijo in realko.
IV. Shod pozdravlja z veseljem sklep odbora »Kmečke zveze«, ki je proglasil »Novi čas« za obvezno glasilo vseh članov »Kmečke zveze« in poživlja vse zavedne kmete, da se naroče na »Novi čas« in pristopijo h »Kmečki zvezi«.
Omeniti moramo še, da so kmetje z Velikanskim navdušenjem vsi soglasno izjavili na izvajanja urednika Kremžarja, da, če bo treba, pridejo protestirat proti vinskemu davku, če vlada načrta ne umakne, na velikanski kmečki tabor v Gorico.
Razpad mmm socialne dems-kraciie na Šta erskem.
Dogodil se je velevažen korak slovenskih delavcev na štajerskem. V ponedeljek, dne 4. t. m. je vsled žalje-nja od strani nemških delavcev nas'ai hud pretep med Nemci in Slovenci v delavski gostilni v Kapfenbergu, onstran Bruka na Muri. Slovenskim delavcem je zavrela kri dosti jim je bilo neprestanih žalitev. Ta razpor pa ima važne posledice: ustanovitev slovenske delavske socialne organizacije v Kapfenbergu, ki se vrši danes. t. j. v nedeljo, dne 10. t. m. ob 2. uri popoldne v prostorih delavskega konsumnega društva. Na programu je tudi govor o »dolžnostih in pravicah« delavca. Na vabilu čitamo tudi klic, da naj se organizira slovensko delavstvo po zgledu nemške soc. demokracije.
Kapfenberg je ena izmed najvažnejših točk nemške soc. demokracije. Nad osem sto delavcev dela v tamošnjih podjetjih za kovinsko delo. Če pomislimo, da so ravno v tej panogi delavci dobro organizirani, uvidimo, kak važen korak je storilo slovensko delavstvo. Nočemo in ne moremo prerokovati, vendar jc jasno dovolj, da Kapfenberg ne ostane sam; nujna posledica razvoja je, da se loči slovenski del soc. demokracije na Štajerskem od nemškega. To bo gotovo vsem Slovencem v veliko korist.
Vodstvo nemške socialne demokracije bo gotovo skušalo na vse nretege ovirati slovensko gibanje,' ki se nojav-lja tudi že v Koflachu. Toda kljub vsej pozornosti nemškega vodstva pride čas, ko bo začelo pokati tuui v Gradcu samem, morda celo v vodstvu samem; Gradec postane tedaj oua izmed naj-
važnejših točk slovenske soc. demokracije. Kdor pozna nekoliko graško delavstvo, n m mora pritrditi, saj je v odborih za posamezne skupine polno Slovencev, da imenujemo samo Muhi-ča, tri Arliče, Murka, Resarja itd.
Nar o mnenje je da se z žalitvami in pre .ji ne resi nemiki značaj šajer-ske soc. demokracije. Žalostno pa je tudi, da se tolike množice potapljajo v brezverstvu in da je ni v tem oziru nobene pomoči, tudi ne od strani onih, ki so za to poklicani, da nastopajo proti brezvers.vu.
Kolibo dmr!a g e fz Umerile.
Družba sv. Rafaela nam javlja o denarnih pošilja.vah izseljencev v domovino sledeče: Amerikanska komisija za vseljovanje, imenova . pred dvema letoma od kongresa, še ni svoje naloge popolnoma dokončala, vendar je pred kratkim poročala kongresu v Washingtonu o denarnih pošiljatvah vseljencev. V tem poročilu zatrjuje, da pošljejo vseljenci letno 1.375,000.000 K v svojo staro c' ovino. Od te vsote se pošlje:
v Italijo	85 000.000 dolar j /,
v Avstro-Ogrsko 75,000.000 » v Rusijo, vštevši
Finsko	25 000.000 »
v Anglijo	25,000.000 »
v Norvegijo, šve-dijo in na Dansko	25,000.000 » v Nemčijo 15,000.000 » na Grško 5,000.000 » v balkanske države 5,000.000 » na Japonsko 5,000 000 » na Kitajsko 5,000.000 »
Poročilo še opozarja nadalje, da vzdržuje več kot 2300 oseb v Združenih državah zakotne banke, ki nimajo redne kontrole in da ravno ta podjetja prav mnogokrat občutno oškodujejo vseljence, ker takozvani »Bankers« špekulirajo z njih vlogami.
Gotovo se ne bomo motili, če smo mnenja, da pripade od zgoraj imenovanih 75 milijonov dolarjev, ki se jih pošlje vsako leto v Avstrijo, okrog enega milijona, mogoče tudi več, na izseljence slovenske narodnosti. Nujna potreba bi bila torej, da se organizira te pošiljatve naših izseljencev, in sicer na ta način, da pride dobiček iz posredovanja izključno kaki domači organizaciji v prid, katera mora seveda nuditi za posredovanje kar največjo varnost.
Dnevne novice.
+ Politična mizerija na Hrva" em
se jasno razvidi iz polomile med koali-cionaškim »Obzorom« in bivšim ministrom za Hrvaško, pl. Josipovichem, ki je v »N. Pester Jčurnalu« pisal, da med banom pl. Tomašičem in koalicionaško večino ne vlada pravo zaupanje in da zato pl. Tomašič hrvaških razmer ne bo mogel sanirati. »Obzor« zavrača to mnenje, potem pa sam jasno in glasno priznava, da je koalicija morala za to, da postane guvernamenfa,T-a s"r~v"-a opustiti svoje nacionalne zah*eve. (»Ob-zor«, 10. aprila, uvodnik.) »Obzor« meni, da je zato treba, da se v narodu vzdržujejo dalje narodne zahteve, koalicija pa naj vlada dalje, dokler se ne bo iz-trošila in ne bo ljudstvo postalo s svojimi narodnimi zahtevami tako močno, da samo zavzame vlado. Vkljub temu pa imenuje »Obzor« koalicijo »požrtvovalno«, ker je žrtvovala svoj narodni program, da narodu saj nekaj pribori! Pa kaj mu je priborila? Mesto Raucha Tomašiča in nič drugega.
+ Višek sirovosti sta do?"~ia v hrvaškem saboru poslanca Elegovic in Radič, ki sta se med seboj na ta način opsovala, da sta drug drugemu očitala svoji ženi. Začel je Radič, nadkrilil ga je pa frankovec Elegovič, ki je nato napadel celo ženo banovo. Žalosten sabor!
+ Umrl je v Idriji v nedeljo ob 8. uri zjutraj č. g. Josip A1 i č, bivši kaplan in katehet. Rojen je bil 19. marca 1826 v Idriji, služboval 7 let v Istri in 42 let v Trstu. Zadnjih deset let je preživel v rojstnem mestu v pokoju. Letos bi bil obhajal dijamap' > svco mašo, a je ni učakal. Govoril je gladko slovensko, nemško in italijansko, ker je v teh jezikih 40 let poučeval na raznih šolah v Trstu. Bral pa še skoraj vsaki dan kaj francoskega, ter bil v raznih strokah dobro podkovan Bil je Idrijčan z dušo in telesom in se zelo veselil napredka našega mesta. Bodi mu domača žemljica lahka! Pogreb bode v torek 12. t. m. na domače pokopališče pri sv. Križu.
+ Naše mladeniško gibanje. Včeraj se je vršil mladeniški tečaj v šmartnem pri Litiji. Fan je iz cele okolice so bili zbrani od 6. ure zjutraj do Z zvečer. Telovadilo jih jo celi
dan 60 odraslih in 30 naraščaja. Na javnem ljudskem shodu, na katerem Je bilo navzočega nad 400 ljudstva, je govoril F. Terseglav. — Včeraj se je ustanovil nov odsek, in sicer v Šmartnem na S a v i. šlo je v Šmartno 50 Orlov, 36 v uniformah. Govorili so Orli iz Device Marije v Polju, prisrčno pa je pozdravil shod navzoči deželni poslanec g. Dimnik. Šmartenskemu Orlu je pristopilo 15 fantov. Devicinarijapolj-sko okrožje šteje že šest odsekov in je tako eno najmočnejših. — Vršil se je včeraj tudi tečaj v Radečah; telovadilo je celi dan 40 tfelovadcev iz celega okraja, na javnem ljudskem shodu, na katerem je govoril V. Jeločnik, je bilo 200 ljudi. —' Prihodnjo nedeljo se vršita tečaja v Selcah in v Za-g r a d c u.
+ škof v Djakovem postane v najkrajšem času dr. Ivan K r a p a c.
+ Podružnicam Ciril - Metodove družbe na deželi se je že začo o slabo goditi. Vsak dan je v liberalnih listin kakšna notica, ki kaže r'r> »o ljudstvo obrnilo svojo, pozornost na liberalno počenjanje v podružnicah in da se je že začelo resno gibati zoper po-družništvo. Liberalce zelo peče zlasti to, da so slovenska krščanska dekleta začela prav odločen boj zoper Cirilme-todarstvo in zato so si zdaj poleg Orlov začeli privoščevati posebno Bogomile in objavljati sramotilne notice. Liberalci pa bi danes že lahko vedeli, da se ne naši fantje ne dekleta ne zmenijo za neduhovite kvantarske sirovosti v liberalnem časopisju in da bo to imelo za posledico le, da bodo naše organizacije začele še veliko odločneje izpodkopavati tla podružništvu, v katerem se zbirajo falirani liberalni elementi! Vi zabavljate, mi pa bomo delali! Nobenega shoda ne sme več biti, kjer bi se ne posvetilo v liberalno ciril* metodarijo — to je zdaj geslo!
-f No, no! V »Učiteljskem Tovar.« oznanja neki Svetozor »boj idealizmu«! To mora pač biti zanimivo, če učitelj, ki mora, kakor smo saj dozdaj mislili, poleg duhovnika najbolj razpolagati z idealizmom, idealizmu boj napoveduje. Pa smo pogledali, in glej, Svetozor, res piše, da učitelji »morajo začeti svoj politiški boj brez predsodkov in brez idealizma«! In dalje pravi, da je fraza, ako kdo pravi: prvo je narod in potem mi! Ne, prvo je učitelj in potem šeie ljudstvo in vesoljni svet. Iz tega sledi, izvaja Svetozor, da mora začeti učiteljstvo boj za svoje zahteve z vsemi skrajnimi sredstvi brez ozira na katerekoli predsodke. — Dobro se spo-tninjamo, kako je ravnoisti »Tovariš« svojčas zagnal šumni hrup, češ, da je nekdo, ki ga ima »Tovariš« posebno rad, mladino javno učil, naj se v boju zoper načelnega nasprotnika poslužuje vseh sredstev, dasi tega ni nikoli rekel, ampak nasprotno vedno povdarjal, da mora katoličana v boju voditi vedno pravičnost. Zdaj seveda, ko »Tovariš« uči, da je za dosego namena vsako sredstvo »brez predsodkov« dovoljeno, ne bo noben liberalec stegnil jezika. Ta dvojna morala se pač zelo lepo prilega našim liberalnim pedagogom!
+ Na slovenskih gimnazijah, na prvi, kakor na drugi državni gimnaziji, se je razdelilo med dijake, ki imajo plačati šolnino položnice, s katerimi se izplača šolnina na pošti. Te položnice so pa za višjo, torej V., VI., VII. in VIII. gimnazijo samo nemške in dijaki, Slovenci, so jih morali izpolniti nemški. To je nečuvena krivica, o kateri mora izvedeti javnost!
-f Župnija Ig pri Ljubljani je podeljena č. g. Viktorju Koechler, mestnemu kaplanu v Trnovem v Ljubljani.
— Umrl je na Studencu g. Janez Svetlin, star 43 let.
Za škofa v Senju je imenovan pomožni škof V u č i č.
-f »Matica Hrvatska« ima, kakor izdaja »Obzor«. 116 295 kron defi'^a.
+ Nov telovadni odsek na Goriškem. V nedeljo, 10. t. m., se je v Prva-
čini, tej nekdanji liberalno soko ski trdnjavi, ustanovil Orel. K ustanovitvi je prihitelo 38 uniformiranih Orlov iz Dornberga. Govoril je č. g. župnik Primožič, predsednik dornberškega Kat. slov. izobraž. društva Franc Kavčič, zastopnik S. K. S. Z. dr. Capuder ter nekaj domačinov. Zborovanje se je vršilo pred župniščem na dvorišču. Zunaj pa je par nasprotnikov v svoji onemoglosti žvižgalo. Le pogumno naprej, vrli mladi Orel!
-f Prestolonaslednika in njegovi visoki družini se je bivanje na Brionskem otoku tako prikupilo, da ostane ondi do konca aprila, medtem ko je bil nadvojvoda prvotno namenjeh samo do sredo marca ondi ostati. Tudi se je nadvojvoda izrazil, da pride prihodnjo leto zopet som na obisk. — Začetkom maja pride za dalje časa na Brionaki otok nadvojvodinja Marija Jožefa.
-f Cirllmetodarsko narodnjaštvo
ee ne vidi posebno jasno samo na tem, da je v Prevaljah na Koroškem postal pred enim tednom ustanovni član pobožne in slovenske Ciril-Metodove podružnice znani kandidat nemškonacio-nalne stranke, Štajerčijanec in svobo-domislec Pristov, marveč tudi na tem, da so pri zadnjih občinskih volitvah v Šmarjah na Spodnjem Štajerskem šli cirilmetodarji zoper slovenske katoliške kandidate v boj v zvezi s štajerči-janci. »Slovenski Branik« pa, ki ga pišeta potovalna učitelja nestrankarske in celo katoliške Ciril-Metodove družbe, kakor je 4. t. m. gospod Ante Beg izreCno na ustanovnem shodu podružnice v Prevaljah povdarjal, prinaša v zadnji številki koj na platnicah tri napade na V. L. S., tri napade na »Slovenca« in »Domoljuba« in e n prav hudoben napad na »Mir«, torej s e-d e m napadov na Slovence, za Nemce pa bori dve notici! Če vse to zadosti ne kaže »narodnosti« in »kato-ličanstva« Cirilmetodarije, res ne vemo, kaj naj ga bolj osvetljuje.
4- Za ljudski sklad so darovali: Povše, državni poslanec, 60 K; Poto-kar, župnik, 12 K; Bizjan, dekan, 5 K; več Besničanov 5 K; Trije s Poljan 30 K; Pfajfar, župnik, 5 K; žužek, župnik, 20 K; Krek Fr., župnik, 5 K; Nemec, župnik, 2 K; Vondrašek, župnik 2 K; Škerjanec, župnik, 5 K; Pravst, žup. uprav., 3 K; Hrovat 1 K; Zbašnik, župnik, 3 K; Poljak, župnik, 2 K; Janež, župnik, 1 K; Križaj, župnik, 10 K; Per-ko, kaplan, 5 K; Perne, posestnik, 2 K; župnik v Žužemberku 5 K; M. Poč, Kamnik, 2 K; Božič, Vinje, 1 K; Zajec, črevljar, 2 K; Neimenovan v Novem mestu 2 K; Gerčar, župnik, 10 K; Gaš-peršič, Karlovic pri Škof ji Loki, 5 K; Cerar, tovarnar, 2 K; Bozman, župnik, 5 K; Lakmayer, župnik, 5 K; Kepec, kaplan, 10 K; Fatur Ivan, Bakek, 2 K; Koželj, župnik v pok., 5 K; Bonceti, župnik v pok., 2 K 2 h; Bihar, župnik, 10 K; Neimenovan v D. M. Polje 12 K; Neimenovan v Idriji 2 K; dr. Dolšak 5 K; Jarc, deželni odbornik, 20 K; Kalan, prelat, 5 K; Kalan, župnik, 5 K; dr. Lampe, deželni odbornik, 20 K; Mandelj, dež. posl. 5 K; dr. Pegan, dež. odbornik, 20 K; Smolnikar Luka, stolni vikar, 5 K; Šiška, stolni kanonik, 5 K; dr. Ušeničnik Aleš, 5 K; dr. Zajec 5 K. — Vsem požrtvovalnim darovalcem se prisrčno zahvaljujemo z željo, da bi našli veliko posnemalcev.
—	Otrok ustrelil otroka. Včeraj je Sletni Vehovec Jernej iz Sotle prestrelil trebuh svojemu 51etnemu bratrancu istega imena iz Prebačevega s samokresom, hotel mu je namreč pokazati, kakšno reč imajo njegov oče. Vehovec je danes zjutraj v bolnici umrl.
—	Železna ruda v Istri. V Poreču se mudi inženir White, poslan od neke angleške industrijske družbe, da preišče ondotne kraje, v koliko da se tam nahaja železna ruda. Uspehi dosedanje preiskave so baje povoljni. Za Istro bi bila pač to zlata jama, ne železna.
—	Društvo zdravnikov na Kranjskem vabi k mesečnemu zborovanju dne 14. aprila ob 6. uri zvečer v deželni bolnici. Dnevni red: 1. Dr. Avranovič, sekundarij: Demonstracija Finsen-Rei-nesovega aparata. 2. Demonstracije.
—	RazpušSeno iredenlovsko društvo v Trstu. Namestništvo v Trstu je razpustilo laško kolesarsko društvo »Marte« ter ukazalo, da takoj preneha društveno delovanje. To društvo je bilo samo zato ustanovljeno, da so se pod pretvezo gojitve športa gojile iredcn-tovske laške težnje.
—	štrajk učiteljev se pripravlja na Hrvaškem, ker se jim ne zboljšajo plače.
—Svinje ratrgale otroka. V Perko-vičih v Bosni so svinje raztrgale 21et-nega Ivana Bekovič, ki ga je mati za hip pustila samega v hiši.
—Iz Rake. Tukajšna poštarica ga. Franja Otoničar je praznovala 9. t. m. 401etnico svojega službovanja.
—	Slovenec ponesrečil v Ameriki. Iz Clevelanda se poroča, da se je dne 19. marca ponesrečil 191etni rojak Ivan Polovič v tovarnah Bepublic Iron Works. Nesreča se je pripetila tako: Vzpenjača, ki je dvigala dva 60 črev-ljev dolga železna droga, je odpovedala, nakar se je en drog nagnil z enim koncem proti tlom, kjer je stal naš rojak, ki se ni mogel umakniti, ker je bilo polno sopare okoli njega. Zadet je bil v glavo in prsi. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je pa kmalu umrl. Pokojni je prišel pred dvema mesecema v Ameriko, kjer zapušča enega brata.
—	Nesreča. Andreju Jeklarju po domače Klemenu iz Koprivnika v Bohinju je dne 2. aprila poginila triletna, lepa kobila. TThoga žival ni mogla stri-ti. Škode je gotovo do tisoč kron. Ko je žival poginjala, vspela se je po koncu, padla nazaj in pri tem zlomila gospo-
darju nogo. "Res velika nesreča za družino!
k Ceneno goveje meso v Celovcu.
Iz Celovca se poroča, da je kupčijska posredovalnica za živino deželne zveze kmetijskih zadrug na Koroškem vpeljala hvalevredno akcijo, ki onemogo-čuje draženje mesa po prekupcih. Od 9. t. m. prihaja potom te družbe na celovški trg vsak dan od 7. ure zjutraj goveje meso po 1 K 8 vin. do 1 K 16 vin. kilogram za razprodajo. S tem je doseženo, da kmet boljše proda živino, na drugi strani pa dobiva mestni konsu-ment cenejše meso.
Štajerske novice.
š Proč od Gradca! Že mnogokrat smo v našem listu poročali o nemški propagandi na deželnih kmetijskih šolah štajerskih. Slovenski učenci se direktno navajajo k nemškutariji s tem, da se povsod in ob vsaki priliki pro-težira blaženo nemščino, nemške učence ščiti, a slovenski pa morajo občutiti premnogokrat ljubezen nemških učiteljev. Na mariborski vinorejski šoli so predavanja izključno nemška, le sem pa tje se sliši kak slovenski stavek. Krvava potreba za štajerske Slovence je bila, da se je ustanovila slovenska kmetijska šola v Št. Jurju. — Pred tednom so štajerske kmetijske šole izdale letna poročila. Pred nami leži en eksemplar tega duševnega poročila, ki pa je izdano edino v blaženi nemščini, tiskano je tudi v tiskarni nemške društvene tiskarne. V poročilu se očividno spozna, da so te šole prave agende za nemškutarstvo.
š šegularija in slogaška narodnost. Hofrata Ploja vroč prijatelj, »Slo-gin« člankar in podlistkar župnik Fr. S. Šegula pri Sv. Boku ob Sotli je na grobu odličnega slovenskega rodoljuba Plevčaka, kakor se je že konstati-ralo, na ljubo neki milostni Nemki govoril dolg nemški govor. V nemščini, ki se ni mnogo razlikovala od hofratove slovenščine, je slavil župnik Šegula zasluge pokojnikove. Krasno, velekrasno! »Sloga«, leibžurnal Ploja in Šegule, poroča, da se bo ta nagrobni govor objavil v posebnem odtisku. G. Šegula, ali Vam ne bo premučno cel čas se baviti s prestavo? Med tem časom bi se spisal lahko cel podlistek za »Slogico». Škoda časa!
š Odlikovanje. Po vsem mariborskem okraju dobroznani davčni ekse-kutor g. Ivan Danko, rodom iz Jareni-ne, je bil od svitlega cesarja odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem. Odliko-vanec je stopil v pokoj. Služboval je celih 43 let, od teh 31 let pri davčnem uradu v Mariboru kot iztirjalec. Danko je bil po vsem mariborskem okraju vgled svoje originalnosti in zdravega humorja priljubljen. Dne 4. aprila mu je vodja okrajnega glavarstva dr. Ne-tolička izročil zaslužni križec. Po tej svečanosti se je v hotelu »Pri zamorcu« vršil slavnostni banket v čast odliko-vancu.
š Najdena mrliča. Pri Gornji Sv. Kungoti je decembra 1909 izginil posti-ljon Pij Herič. Sumilo se je, da je postal žrtev umora. Dne 6. aprila so našli mrtvo truplo Heričevo pri nekem mlinu blizo Pesnice. Umor je izključen, ker se je našlo pri ponesrečencu uro in druge reči. Bil je najbrž pijan ter je v pijanosti padel v potok. — V Brstju pri Ptuju so dne 7. aprila našli ob Dravi mrliča. Spoznalo se je, da je to tisti ponesrečeni Krebs, ki je dne 11. marca blizo Smolnika pri Rušah se utopil, ko je zašel splav v vrtinec.
š Mizarska stavka v Gradcu. Strokovna skupina mizarjev v Gradcu zveze avstrijskih industrijcev naznanja v »Tagesposti« z ozirom na razne vesti o stavki mizarskih pomočnikov v Gradcu glede plač istih. Ker je stvar zanimiva tudi za ta obrtni stan na Kranjskem, prinašamo to izjavo. V zadnjih dneh se je v graških listih naznanjalo o bližnji stavki mizarskih pomočnikov. Poročalo se je, da se zahtava zvišanje najmanjše plače od 3 K 60 vin. na 4 K 50 vin., pozneje se je tudi poročalo, da znaša sedanja najmanjša plača povprečno samo 32, 34 in 36 vinarjev na uro. Z ozirom na to, da bi občinstvo ne mislilo, da se plačuje mizarske pomočnike v Gradcu vse brez izjeme po 32, 34 in 36 vinarjev na uro, se poroča, da dobiva dejanstveno izmed 100 mizarskih pomočnikov komaj 10 omenjeno plačilo, in to samo pri malih mojstrih. V večjih obratih se izplačujejo plače od 40 do 50 vinarjev za uro. kar gotovo znatno presega najmanjšo dnevno plačo.
š Toča. Iz Radgone se poroča, da je tamkaj razsajala 7. t. m. od 2. do 3. po poldne huda nevihta. Strela je udarila v neko drevo v bližini mesta. V okolici pa je padala zelo debela toča.
š Iz obupa nad bodočnostjo v smrt.
Iz Arnoša se poroča: Pri tukajšnjem odvetniku dr. Pichlerju že skozi 27 let uslužbeni 48 let stari uradnik Franc Wurianek si je včeraj dopoldne v bližnjem gozdu pognal iz samokresa krogi jo v desno sence; bil je na mestu mrtev. Pred kratkim umrl je njegov gospodar dr. F. Pichler, od tedaj pa je bil ves čas Wurianek zelo otožen in k temu se je pridružila skrb za bodočnost. Najbrže je bilo to povod samo. umora. Ginljivo je bilo videti zvestobo njegovega psa. Pes se ni genil od svojega gospodarja, lizal mu je kri iz rane in obraza, skušal ga zbuditi s tem, da ga je nalahko za obleko cukal, tudi se ni smel nikdo mrtvecu približati.
Liublianske novice.
lj Osebna vest. Gospod Jož. Štrukelj, začasni vodja c. kr. glavnega poštnega urada v Ljubljani, je imenovan za c. kr. višjega poštnega nad-oskrbnika zgoraj imenovanega urada.
lj Sinočni zabavni večer »Kat. društva za delavke« je privabil v »Rokodelski dom« toliko občinstva, da je bila dvorana natlačeno polna. Pevske točke, ki so po svoji vsebini bile nalašč odbrane za nastopajoči pomladanski Čas: »Zvončku«, »Kukavica«, »Pomlad« ter »Gospodične in dekleta« — so se pod vodstvom g. F. Ferjančiča proizvajale z znano točnostjo in sigurnostjo, zlasti poslednja točka je bilo nekaj novega in je zelo ugajala občinstvu. Ko je po dovršenem pevskem sporedu društveni predsednik L. Smolnikar v šaljivem nagovoru izpolnil odmor pred igro, se je v občno zadovoljnost predstavljala drama: Junaška deklica blažena Ivana d'Arc, imenovana devica orleanska. Sicer se s samo ženskimi ulogami težko pod& prava slika tega res dramatičnega dogodka v francoski zgodovini, vendar se je tudi s temi omejenimi sredstvi vpeljalo občinstvo v tisto dobo in dobilo zadovoljiv vtis o tem, kako je od Boga odbrana deklica izvršila svojo visoko nalogo. Uloge so bile splošno v dobrih rokah in občinstvo je ohranilo zanimanje za dejanje do konca.
lj Obrtno-kreditna zadruga v Ljubljani je imela včeraj drugi redni občni zbor, ki ga je vodil načelnik g. Ivan O g r i n. Zadruga je štela kocem leta 1909 69 članov in imela prometa 533.679 kron 66 h, kar je lep dokaz razvoja v razmerno kratkem času. Deleži so iznašali 6489 K 50 h; posojila na osebni kredit 40.039 K 9 h, na tekoči račun 61.137 K 67 h, hranilne vloge 15.177 K 95 h, rezervni zaklad 219 K 36 h, varstveni zaklad 430 K 11 h. O poročilih je bila jako živahna razprava, katere so se udležili načelnik Ogrin, poslanca dr. Žitnik in Demšar, uradnik Zadružne zveze Kralj, člani Rojina, Ložar, Petek itd. Poslanec dr. Žitnik je nagla-šal, da je obrestna mera 6% od posojil na osebni kredit previsoka. Kreditna zadruga naj se torej obrne na posredovalni urad ministrstva za javna dela, da jej izposluje cenejši kredit. Obenem naj vloži prošnjo na deželni odbor, da ali prevzame poroštvo za primerno posojilo ali pa sam zadrugi dovoli posojilo za nizke obresti. Obrtnik brez kapitala ali vsaj brez potrebnega kredita dela večinoma le za druge. Dežela je ustanovila obrtni pospeševalni urad, katerega pravila je ministrstvo že odobrilo. Dežela pa je dolžna, v kolikor ji dopuščajo sredstva, tudi sicer podpirati obrt. To, kar je odposlanec ministrstva v mestni dvorani govoril o obrtnem kreditu, je vse lepo, samo tega gospod ni povedal, kje naj obrtniki po primerno nizki ceni dobe potrebni kapital. Premožnejši obrtniki ali imovi-tejši prijatelji naj bi torej vlagali svoje prihranke pri zadrugi, ki jih obrestuje po 4 5%, kakor drugi denarni zavodi. Vloge so popolnoma varne, ker je zadruga z neomejeno zavezo in je odbor jako previden. Kreditna zadruga, ki je vsega priporočila vredna, je med obrtniki samimi še premalo znana. Vsak začetek je težak. Zato naj odbor ne izgubi poguma in tudi v prihodnje požrtvovalno deluje v blagor svojih stanovskih tovarišev.
lj O slovenskem gledališču. V soboto se je vršil občni zbor »Dramatičnega društva«. Nameravali smo mnogo pisati o tem zborovanju, pa se ne izplača. Zadošča naj par potez. Naj-navadnejše zborovanje kake pogrebne bratovščine jc bolje obiskano, kakor je bilo obiskano to zborovanje, ki naj bi odločevalo o usodi slovenskega gledališča. Preznačilno za dejansko ljubezen liberalne inteligence do slovenskega gledališča. Zborovanju je predsedoval podpolkovnik v pok. g. M i 1 a v e c, ki se jc v toplih besedah spominjal pokojnega predsednika g. Karola viteza Blei-we.isa. Gosp. Jančigaj je podal tajniško poročilo, iz katerega posnemamo, da
odbor menda sam ne ve, koliko članov ima še »Dramatično društvo«. Tajnik je konstatiral, da je društvo imelo pogodbo z mestno občino, da občina d& gledališkega ravnatelja, da občina skrbi za poravnanje odstotkov društvenega dolga, eventualni prebitek sezone pa porabi za odplačilo dolga. Deželni odbor je dal »Dramatičnemu društvu« gledališče za prihodnjo sezono proti temu, da dobi deželni odbor zastopnika v odboru in v intendanci in da razpolaga deželni odbor z dvema dnevoma v mesecu. Ker gledališkemu ravnatelju od občine določenega blagajnika g. š a p 1 j e ni bilo na občni zbor, je poročal g. Jančigaj, ki je prebral od g. šaplje s svinčnikom (!) spisan račun. Po tem računu, o katerim je g. Milavec izjavil, da ga odbor »Dramatičnega društva« ni imel še prilike pregledati in da mu tudi še niso bile na razpolago knjige, bi bilo prebitka v pretekli gledališki sezoni 803 K 70 vin. Med dohodki pa je tudi za repertoir 540 K in za garderobo 1029 K 50 vin., kar spada po izjavi g. svetnika Pirca vsled pogodbe »Dramatičnemu društvu« in ne spada v mestno gledališko upravo, dalje tudi ni bil vpoštevan dolg za kurjavo 1112 K in je v računu med dohodki celotna mestna podpora 26 900 K, dočim je g. dr. Tavčar na zborovanju izjavljal, da je prejela inten-danca le 20.000 K. Preko teh» malen-kosti« se je prešlo z izjavo, da bo že »novi odbor vse pregledal«. Vsekakor zanimivo je, da je med dohodki vpla-čane zavarovalnine 1278 K 58 vin., izplačane pa le 649 K 96 vin. in vendar je znana določba, da mora delojemalec prispevati k zavarovalnini dve tretjini in delodajalec eno tretjino! Vsekakor tu ni vse pravilno! In čujte in strmite
—	med stroški je za garderobo celih 164 K 44 vinarjev — toliko kolikor zadnje naše vaško izobraževalno društvo da za svojo garderobo! Nova garderoba je torej na dolgu — a v računu tega ni. Pa še marsikaj druzega zanimivega se čita iz računa intendance — pa o tem drugič. Če se pa že danes omenjeno vpošteva, je v resnici velik deficit. Zelo otročje pa se nam zdi, da se deficit hoče prikrivati in poleg tega še na tako neroden način! Upravni stroški so znašali 2244 K 60 vin. Tudi tu bi želeli podrobnejših podatkov! — Če se vpošteva, da je občina dala 26.900 kron podpore, od lož, katere je dežela dala brezplačno »Dramatičnemu društvu«, jc pa inten-danca dobila 11.992 K (za kurjavo tudi še ni plačanih 1112 K), je deželna podpora z ozirom na razmerje, kako sedanje gledališče po svojem sistemu malo koristi deželi, deželna podpoi-a znatna.
—	Blagajnik »Dramatičnega društ/a« g. Rozman ie poročal, da je imelo »Dramatično društvo« kot tako dohodkov 301 K, stroškov 299 K 39 v. — Jako zanimivi so bili prizori pri razpravah o bodočnosti slovenskega gledališča. Pred občnim zborom se je vršila seja odbora »Dramatičnega društva« z zastopniki občine. O rezultatu te seje je občnemu zboru poročal g. dr. Tavčar, med drugim, da občina prevzame tudi garancijo za eventualni deficit prihodnje sezone. Priporočal je to zelo tudi g. svetnik Milčinski. Nakrat pa vstane župan H r i b a r in desavuira podžupana, češ, da njega, župana, ni bilo pri tem sklepu in da ga ne bo mogel zagovarjati, ker cla bi ravnatelj potem preveč zapravljal. Dr. Tavčar je bil zelo hud in zagotavljal župana, da se bo »šparalo«. »če pa ne bo šlo, bomo pa sredi sezone pretrgali!« Občni smeh. Dr. Tavčar je nekoliko debelo pogledal, ker je bil prepričan, da je nekaj silno modrega povedal in torej ni pričakoval posmeha. Vprašal je, kaj po-menja toliko smehu. Dobil je od g. dr. Pirca odgovor: »Če sredi sezone prekinete, bo pa še dražje. Igralci so enga-ževani za celo leto in morali jih bo-dete plačati, ne da bi igrali.« Dr. Tavčar je bil očividno presenečen, da so ga tako lepo ujeli na tem, da kot predsednik intendance še ni prečita! nobene igralske pogodbe. Njegovo mnenje, da bi morda dobili igralce, ki bi se dali samo od meseca do meseca angaževati, je temeljito pogorelo — vsekakor pa kaže eminentno razumevanje šefa intendance za upravo sedanjega slovenskega gledališča. Po dolgem prerekanju je dr. Tavčar — seja je bila prekinjena za 10 minut — pričel sestavljati nov predlog, ki je bil tudi sprejet. Glasi se: »Dramatično društvo« prepusti mestni občini za prihodnjo sezono vodstva gledališča pod dosedanjimi po-goji. Mestna občina z dovoljenjem deželnega odbora prevzame že za bodočo sezono vso skrb za slov.gledališče. Mestna občina kupi repertoar in garderobo (s tem se plačajo dolgovi »Dramat. društva«) in mestna občina vzemi na znanje, da je repertoar zarubljen. (»Bogata« mestna občina namreč do marca nJ
plačala obresti dolga »Dramatičnega društva« pri »Kreditni banki«, nakar je »Kreditna banka« garderobo in repertoar zarubila.) Nato je bila volitev novega predsednika. Predlagan je bil dr. T a v č a r, ki se je pa silno branil. Prof. Kobal: Sile ni treba delat! Nato je bil izvoljen za. predsednika »Dramatičnemu društvu« vpokojeni podpolkovnik g. Mila ve c, v odbor pa pri dopolnilnih volitvah Govekar, Jančigaj, prof. Juvančič, prof. Kobal in g. Anton Koder, poštni ravnatelj v pokoju. Kontno bodi omenjeno, da so se razni govorniki, posebno g. Etbin Kristan, silno vnema li za to, du bi dežela za ved let skupaj popolnoma prepustila mestni občini slovensko gledališče, Češ, da le potem je mestni občini mogoče spustiti se v take operacije, kakor jih »Dramatično društvo« nasveluje. Na to meri tudi zgoraj omenjeni dr. Tavčarjev predlog. Iz te moke seve ne bo nič kruha — neomejenega gospod-stva v deželnem gledališču nikdar ne dobe. Sedanje vodstvo ni pokazalo, da bi bilo vredno takega zaupanja. Bilo bi res prijetno v deželnem poslopju biti nam po zobeh! Končno Še omenjamo, da sta točki: poročilo ravnatelja o pretekli sezoni in proračun za bodočo sezono — izostali, in da jc g. dr. Tavčar gospode, ki so za »Dramatično društvo« podpisali menice, zagotovil, da ne bodo nič trpeli, nakar je g. prof. Kobal pripomnil, da bi bilo to treba zapisati, sicer pa da izgovorjena moška beseda ravnotoliko velja, kakor pisana.
lj Iz ljubljanske okolice. Zelo pridno in uspešno deluje na polju izobrazbe in prave omike »Katol. slov. izobraževalno društvo« na Selu. V najkrajšem času si je pridobilo nad 200 članov in članic. Prireja jako veliko predstav in je v kratkem času, kar obstoja, vzgojilo lepo število dramatičnih igralk in igralcev, ki bi tudi ne bili v nečast večjemu odru. Kulise, gledališko obleko so napravili člani in članice sami. Dobro ;je že tudi izurjen društven pevski zbor. O vsem tem smo se prepričali ob društveni prireditvi v nedeljo, 10. aprila, .v Oražmovem salonu, ki je bil nabito polen. Prireditev je posetilo zelo veliko Ljubljančanov, med njimi tudi deželni odbornik dr. Pegan, prišlo je tudi veliko gledalcev iz D. M. v Polju. Pevski zbor je zapel uvodoma prav dobro več pesem. Profesor dr. Josip Jerše je v lepem, dovršenem poljudnem govoru, prepletenem z duhovitimi liumoristič-nimi opazkami, kratko pojasnil vsebino iger »Tri sestre« in »Nežka z Bleda«, ki sta bili na sporedu. Vsebina dr. Krekove igre »Tri sestre« je našim brav-cem že znana. Stavlja na igralke in igralce precej zahtev. Igralci in igralke so bili popolnoma kos svoji nalogi. Omeniti moramo, da so si šli igralci in igralke ogledat igro v Selce, in sicer peš iz Škofje Loke. »Tri sestre« so se predstavljale naravnost izvrstno. Igralke: Helena, Majda, Špela, Ana in tudi Gabrova dekla Jera so se popolnoma vtopile v svoje vloge in ustvarile prav dobre tipe, recimo, žensk, kadar so sitne, trmaste in hude, a tudi, kadar se poboljšajo. Vse so prav dobro zadele svoje vloge. Moške vloge: Orel, Anton, Gabrov France in berač so igralci tudi prav dobro igrali. Bili so to pravi moški na deželi. Vsi in vse so v;nali svoje vloge tako, da šepetalki ni bilo potrebno veliko pomagali. Znano narodno igro »Nežko z Bleda« so razven grofinje Amalije igrale same nove moči, naraščaj, so rekle »stare« igralke, ki pa seveda same še tudi niso stare. Treme ni bilo tudi pri začetnicah ne in tudi ne tistega pavziranja, ki tako mučno vpliva večkrat pri diletantskih predstavah. Ljubljančanke in Ljubljančani smo rekli, k prireditvam K. s. izobraž. društva na Selu bomo še šli. Prireditev je trajala štiri ure, a bila je tako dobra, da so celo razvajenci vztrajali.
lj Na Rakovniku imajo po pokojnemu generalu Don Mihaelu Rui slovesno zadušnico to sredo zjutraj ob %7. Sv. mašo poje veleč, g^ kanonik dr. Ferd. Čekal, odbornik društva za zgradbo zavoda.
lj Iz temnega inagistratnega veka.
Poljanski nasip, od staro cukrarnice pa do ceste na Kodeljevo jc tako slabo razsvetljen, da si mora človek prižgati svečo in ž njo svetiti. A ni dovolj, da jc ondi samo slaba razsvetljava. Navlekli so tam od cukrarnice pa do konca vojaškega skladišča cclc skale kamenja, katerega so postavili po kakih pet korakov narazen, kot za kak trotoar, tako, da če človek, ki ponoči tam hodi, ne pazi ali pa čo ne gleda pod noge ter tipa z rokami po tleh, so prav pošteno prekucne čez tiste skale in pobije svojega rojstva kosti. Pričakujemo v kratkem, da nam da mestni magistrat boljšo razsvetljavo in prosto pot brez takih skal. Povsod — napredek!
lj Odlikovanje. Domobransko poveljstvo je izreklo pohvalno priznanje nadporočniku 27. domobranskega peš-polka v Ljubljani, L o v r o Š u š t e r -š i č u kot izborno službujočemu poveljniku oddelka s strojnimi puškami.
lj Koncert »Glasbene Matice«. V torek, dne 19. aprila se ponovi koncert »Glasbene Matice« z deloma spremenjenim vzporedom. Ponovi se na mnogo prigovarjanje onih, ki dne 9. marca niso dobili nobenega prostora več. Ponovitev je šele zdaj možna, ker gospod c. kr. dvorni operni pevec Julij Betetto ni dobil prej dopusta.
lj Umrla je v soboto popoldne ga. Ivana S p 1 i c h a 1, zasebnica, v starosti 71 let. Ranjka je bila skrbna gospodinja in vzor krščanske matere. Lahka ji slovenska gruda!
lj Prenovljeno »Slovensko gospodarsko in izobraževalno društvo« je bilo včeraj ustanovljeno v Trnovo-Krakovem. Več jutri.
lj Izvrstna pisarniška moč, ki je vešča tudi posla v skladiščih in v trgovini, išče službe. Plača po dogovoru. Blagohotne ponudbe na naše uredništvo.
lj Danes zjutraj se je peljal skozi Ljubljano grof Montecucolli v Trst.
lj Žepna tatvina. Včeraj popoldne je bila delavki Mariji Marovtovi v Latermanovem drevoredu v splošni gnječi iz žepa ukradena denarnica, v kateri je imela 8 K denarja. — Tudi dijaku Ivanu Primcu je bila istotam iz žepa ukradena srebrna ura in zlata kratka verižica. O storilcu še nimajo sledu.
lj Umrl je v soboto v Radovljici uradnik posojilnice g. P r a p r o t n i k.
Razne stvari.
Umrljivost penzijonistov. Alfred pl. Lindheim razpravlja v svoji knjigi »Saluti seneetutis, die Bedeutung der menschlichen Lebensdauer im mocler-nen Staate« tudi to vprašanje in dokazuje na podlagi izjav prof. dr. H. We-stergaarda iz Kodanja, prof. dr. Joh. Rathsa iz Berolina in Avstrijca A. Spi-tza, da kažejo pezijonisti vobče večjo umrljivost ko službujoči uradniki iste starosti. S skrajšanjem delavne dobe Človekove se skrajša tudi njegovo življenje. Po tej teoriji bi torej imeli prav oni stari gospodje, ki ne upajo iti v pokoj, ker se boje smrti. Priznavamo pravilnost statistike imenovanih učenjakov, ne priznavamo pa brezpogojno zaključkov. Upoštevati se mora, da prosijo za pokojnino večinoma uradniki, ki se že čutijo slabe. Med temi seveda mora biti umrljivost večja. Nasprotno pa je veliko primerov, da so penzijoni-sti doživeli visoko starost. Lani je umrl v Gradcu vpokojeni c. kr. okrajni sodnih Fran Hrašovec, znan pod imenom »oče graških Slovencev«, v 88. letu. Res pa je, da on ni miroval v pokoju, ampak do zadnjega časa z vnemo delal v društvih in izven društev za slovenstvo v Gradcu. V tem oziru tudi on potrjuje, da delo podaljša življenje. Z ozirom na naraščaj pa vendar ne morejo uradniki služiti brez konca. Zato si mora vsak poleg svojega poklica poiskati še drug kulturen in naroden delokrog, v katerem lahko kot penzijonist tem agilneje deluje v korist naroda in človeštva. Potem se mu ne bo bati, da bi mu penzijsko brezdelje pospešilo smrt.
Nesreča z avtomobilom. Z Dunaja poročajo, da jc pri Neuwaldeggu neki mlad šofer po ovinku vozil s polnim parom. Avtomobil se je zaletel v cestni zid. Mrtvi sta dve osebi, dve pa nevarno ranjeni.
Kmetje proti brezvercem. V Mon-selize v Italiji je nameraval nek soci-alno-dcmokraški poslanec govoriti v gledališču v spomin Giordana Bruno. Da bi slavnost preprečili, so udrli kmetje iz okolice v mesto, oboroženi z raznim orodjem. Kmetje so nosili v svojem sprevodu kip Matere Božje. Slavnost se je izvršila pod varstvom 600 vojakov, ki so kmete razpršili. Zaradi tega je kmečko ljudstvo silno ogorčeno.
134 planincev umrlo leta 1909. Iz podatkov nemškega »Alpenvereina« je razvidno, da v zadnjih devetih letih število žrtev planinstva neprestano narašča. Dočim jc pred osmimi leti za časa planinske sezone ponesrečilo 53 oseb, je minolega leta ponesrečilo in našlo smrt v alpah 143 turistov.
Zopet nesreča z avtomobilom. Blizu Linca je hotel šofer, da reši življenje možu, ki jc v zadnjem trenotku šel čez cesto, ustaviti avtomobil tako naglo, da se je ta dvakrat obrnil v zraku in vrgel vse potnike na cesto. Avtomobil je uničen. Potniki, sami veletrgovci in tovarnarji, so pa težko ranjeni.
Kitajcev je samo 165 milijonov. Neka nova statistika, ki jo je napravila kitajska vlada, je spravila na dan presenetljivo dejstvo. Doslej se je splošno
sodilo, da ima Kitajska okolo 400 milijonov prebivalcev. Toda ugotovilo se je, cla je to število pretirano. Ker so Kitajci upirajo ljudskemu štetju, je dala kitajska vlada šteti le hiše v cesarstvu, ker jo bilo lo edino sredstvo, da se je moglo zadobiti približno število prebivalcev. Našteli so 33 milijonov hiš, in ako se vzame povprečno na vsako hišo po pet prebivalcev, šteje Kitajska skupno 1(35 milijonov ljudi. Prestolnica kitajskega cesarstva, Peking, ima s predmestji 250.000 hiš, torej oko-lu 2,250.000 prebivalcev.
Najlepša Amerikacka našla smrt povodom železniške nesreče. Iz Nov Yorka poročajo, da je povodom železniško nesreče pri Marehaltownu (Jova v Združenih državah) našla smrt tudi najlepša Amerikanka, gospica May Hoffmann, znana po svoji lepoti po vseh Združenih državah, in ki je pred tremi ali štirimi meseci dobila prvo nagrado na tekmovanju za narodno lepoto. Hoffmann sc je nahajala v družbi šestih oseb, ki so iz Čikaga napravile izlet. Njeno truplo so našli grozno pohabljeno in polno ran.
Revolucija na Kitajskem? Kakor peroča »New>ork Herald«, so našli v palači kitajskega princa-vladarja di-nsmitno bombo. Več oseb je bilo aretiranih. Ta dogodek mora biti brez-dvomno v zvezi z gibanjem za uvede-nje ustave lzi parlamenta. Dinastija je seveda nasprotna taki izpremembi, zato si je nakopala .ued inteligentnimi kitajskimi krogi vso poluo sovražnikov.
Movniki n enjaki.
Francoska duhovščina, ki jo bila radi ločitvene postave toliko preganjana, se ravno sedaj toliko bolj ponosnej-še povzdiguje na znanstvenem polju. Tako beremo v letnem poročilu »Aca-demie des Inscription et des belles let-tres« koncem leta 1909 imena duhovnikov: kanonikMoseau, abb6 Petel in ab-bč Metais. Ti trije so bili pohvalno omenjeni v preizkuševalni komisiji del o francoskem starinoznanstvu. Benediktinski pater Dom Henri Quentin je dobil Bordinovo darilo zaradi svoje razprave »o zgodovinskih martylogijih od začetka srednjega veka do osmega stoletja«. Dorvaur je dobil Prostovo darilo zaradi svojih zgodovinskih raziskav. Trije drugi duhovniki, znani orientalisti, so bili odlikovani od posameznih preizkuševalnih komisij. To so Rousel iz freiburške univerze v Švici zaradi svoje prestave »Ramayana«, p. Anton Jansen iz bibličnega semenišča v Jeruzalemu zaradi svojega dela »Šege Arabcev v Moabovi deželi« in Franc Martin iz katoliškega zavoda v Parizu zaradi prestave knjige »Henoh« iz etijopskega jezika. Henri de Genouil-lac je clobil izredno nagrado za od njega začeto neko znanstveno zbirko. — Abbe Breuil, znan vsled svojih prahi-storičnih preiskovanj, je dobil nagrado za nadaljevanje preiskav v podzemeljskih votlinah v Španski in na južnem Francoskem. Akademija je dala tudi duhovniku Leynardu podporo za izkopavanje v katakombah v Lousse. Abbe Rousselet, profesor v katoliškem semenišču v Parizu, je dobil darilo za svoje delo »Načela eksperimentalne fonetike«. Ti uspehi govore dovolj zadostno za znanstveno sposobnost francoske duhovščine. Med navedenimi so v omenjenih zapiskih tudi pohvalno označeni še drugi duhovniki zaradi svojega znanstvenega delovanja, med drugimi tudi Scheidl, znani in med vsemi strokovnjaki spoštovani asirijo-log, ki je odkril ploščo v Tercakotti, ki ima podatke o sirskem kralju Tukul-tininip II. 889. do 884.
PLOJ GOVORIL.
Priznava zvezo Z vlado!
Maribor, 11. aprila. Ploj je v svojem volivnem okraju priredil shod, na katerem je bilo komaj 150 ljudi navzočih, večinoma Štajerčijanci, liberalci in nekaj tudi naših. Pogreval je stare stvari o davkih in hudo tožil, da nimamo jugoslovanskega ministra, ker so to preprečili nekateri zahrbtneži. Dol-žil je Vseslovensko Ljudsko Stranko, da je onemogočila skupnost. Glede obstrukcije zoper nemško vlado je rekel, da jo je Slovenski klub začel na svojo roko! Glede vseučilišča je pogrel stare stvari in ni prav nič povedal, kaj namerava storiti, da se laška fakulteta prepreči. Potem se jc sam hvalil, da je delaven in da ima izvrstne zveze z odločujočimi faktorji v državi! Ploj s tem začenja agitirali na kmetih zase, ker se boji razpusta zbornice.
GORIŠKE VOLITVE.
Gorica. 11. aprila. Pri nadomestnih volitvah na krasu je zmagal liberalec G. Gregor in a 78 glusovi večine.
To pomenja, da je to zadnja zmaga liberalcev na Krasu!
SHOD KRŠČANSKIH GORIŠKIH KMETOV.
Gorica, 11. aprila. Včeraj se je vršil velik shod somišljenikov S. L. S. v Ivromberku. Predsedoval je Ivomelj, govorili so pa državni poslanec Fon, vikar Vodopivec, Remec, in KolavČiČ. Resolucije so se z velikim navdušenjem enoglasno sprejele.	n
NEMEC ŠKOF V TRSTU.
Dunaj, 11. aprila. Več listov poroča, da se dvorni in vladni krogi zavzemajo za to, da bo v tržaški škofiji, ki je po svoji ogromni večini slovanska, imenovan za škofa Nemec in da bo Nemec z največjo verojetnostjo tudi imenovan. Najbolj resna kandidata da sta rektor germanske »Anime« v Rimu, Lohinger in avstrijski auditnr v Rimu Perathoner, Tirolec. Oba sta hrvaščine in slovenščine seveda popolnoma nezmožna.
RUSINI O POLOŽAJU.
Lvov, 11. aprila. Načelnik rusin-skega narodnega odbora poslanec dr. Konstantin Levvicki je izjavil o položaju: Gališki rusinski klub je polno-številno zato, da se odstavijo finančne predloge s prvega mesta dnevnega reda. Sodi pa, da bo dobila vlada pri glasovanju večino, ker bodo glasovali zanjo Nemci,Poljsko kolo, Italijani in trije Slovenci Plojeve skupine.
ČEHI O POLOŽAJU.
Praga, 11. aprila. Češko časopisje poziva češke poslance, naj nastopajo v državnozborski kampagni enotno. Dr. Hrubanovo glasilo »Našinec« javlja, da »Slovanska Unija« nasproti finač-nim predlogom še ni zavzela stališča.
ZARADI VOHUNSTVA ARETOVANI TEHNIK.
Lvov, 11. aprila. »Wiek Nowy« poroča, da so zaprli 271etnega tehnika Nikolaja Semionova, ker je osumljen vohunstva. Policija je bila opozorjena nanj, ker je delal izlete v lvovsko okolico, veliko dopisoval in razsipno živel. Semionovem stanovanju so zaplenili do 200 kompromitujočih pisem in skic iz karpatskih pokrajin. Semionov se je utihotapil tudi v soc demokraške kroge in sumijo, da ni le vohunil, marveč tudi bil v službi ohrane.
RDEČA NEDELJA V BEROLINU.
Berolin, 11 aprila. Včeraj so priredili berolinski socialni demokratje veliko demonstracijo za splošno in enako volivno pravico v pruski državni zbor. V Fridrichshaim je zborovalo 40 do 50 tisoč; v Humboldheim 75 do 80 tisoč in v Treptower parku do sto tisoč oseb, tako da je demonstriralo približno 230.000 oseb.
VEČNI BOJI MED BOLGARI IN TURKI.
Carigrad, 11. aprila. Pri Klisakulu (odrinski vilajet) so bili zopet boji med turškimi in bolgarskimi vojaki. Streljati so pričeli Bolgari.
ODPRTO PISMO GOSP. DR. H. TUMI!
Slavno uredništvo »Planinskega Vestnika« mi je odgovorilo, da je pripravljeno objaviti moj odgovor na Vašo kritiko o »Vojvodini Koroški« v zadnji številki »Planinskega Vestnika«. Hvala mu! Odgovoril Vam bodem, ko nehate s »famozno« kritiko, na podlagi Vaših opisov v nekaterih številkah »Planinskega Vestnika«.
Častite bravce »Planinskega Vestnika« opozarjam za ta čas na »Planinski Vestnik« iz leta 1905., dalje na Ru-tarjevo Primorsko, na Seidlove Kamniške ali Savinjske Alpe, na Rutar-BeŽe-kov, na Vrhovčev in Pajkov zemljepis, na Janežič-Sketovo slovnico, na »Zeit-sehrift des D. u. 0. Alpenvereines« od 1. 1900-1907 itd. Vas, g. dr. Turna, pa poživljam, da nadaljujete svoje »premišljeno« delo.
Z Vam primernim spoštovanjem
sem
dr. M. Potočnik.
V Mariboru, dne 5. aprila 1910.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2«, sred. zračni tlak 736-0 mm.
10
Cie opazovanja
9. zveč.
7. zjutr. 2. pop.
lil 9. zveC.
Stanji barometra
v mm
728-7
Ttmpc-ratura
po Celziju
728-0 728 9
730-7
12
7. zjutr. 7 pop.
34-5
340
7-4 9-5
p. m. svzh
6-1
2-7 111
Srednja predvCerajSn
Vetrovi
sl. svzh.
si. Jue
brezvetr. sr, svzh.
Nebo
oblačno
jasno
pol. ob!.
|1 e ik
11
00
a temp. G 9°, norm. ti a.
> Srednja vCerajšnJt temp. 7 7°, norm. 8 7°.
Albanska vstala, v
Poročila o albanski vstaji so zelo resna. Turčija bo morala zgrizli trd oreh, predno porazi Albance. O vstaji so došla sledeCa poročila:
Albanci še niso poraženi. Kaj nameravajo Turki.
Albanci imajo še vedno zasedene težko dostopne postojanke in utrdbe pri Lapljem Selu. Turki se ne upajo napasti v fronti Albancev, ker bi imeli prevelike izgube, zato se pripravljajo, da od strani napadejo Albance. Vstaše, ki imajo zasedeno črto med Lapljim Selom in Prištino, nameravajo obkoliti in jim onemogočiti, da se vstaši umaknejo v Kas Daško gorovje.
Nova turška ojačenja.
Ministrski svet je sklenil z vso silo izvesti potrebne reforme v Albaniji. Na razpolago je v ta namen 25 bataljonov. V Prištino so odrinili 8. t. m. zvečer trije bataljoni I. armadnega zbora, 9. in 10. pa dva polka pod poveljstvom Sefket Forguh paše.
Kako močni so vstaši.
V	Belgrad došla poročila o sever-noalbanski vstaji so jako resna. Albanci, 15.000 mož, ki jih je pa vedno več, so zasedli vse ceste iz Vušitena v Prištino, Ljubljan in Prizren. Železniško progo Škoplje - Mitrovice nameravajo razdreti, da tako nemogočijo dovaža-nje turških čet.
PriStina v obsednem stanju. Vstaši mučili 200 turških vjetnikov. Brzojavna zveza prekinjena.
Obležno stanje so proglasili v pri-štinskem sandžaku in imenovali vojno sodišče. Potrjuje se poročilo ,da je položilo 200 turških vojakov orožje. Albanci so vojne vjetnike med groznimi mukami pomorili. Brzojavna zveza je prekinjena.
Nadaljnja turška ojačenja.
Iz Skopelj sta se odpeljala v Prištino dva vojaška vlaka. Dva člana mla-doturškega odbora sta navduševala vojake.
Turška zmaga?
V	soboto se je poročalo iz Prištine, da je Džavid paša porazil Albance, ki so pobegnili. Potrjeno poročilo še ni.
Turški komunike.
Turška vlada je izdala komunike, v katerem izjavlja, da položaj ni razburljiv. Vstajo so povzročili bogataši, ki zasledujejo lastne koristi.
Vstaja v turški zbornici. — Albanski poslanci izstopili iz mladoturškega kluba.
V	sobotni seji turške zbornice je zahteval načelnik albanske ljudske stranke pojasnil zaradi obžalovanja vrednih albanskih dogodkov in vprašal, zakaj se odpošiljajo vojaške čete iz Carigrada. Prištinski poslanec Ha-san je naglašal, da je povzročila albansko vstajo slaba uprava in pa napake, ki jih je napravila vlada. Zbornica je odklonila interpelacijo, kar je zelo vznevoljivo albanske poslance. Iz mladoturške stx*anke so izstopili zato trije albanski poslanci.
Srbsko priprave zaradi albanske vstaje.
Zaradi albanske vstaje je srbska vlada ojačila kordon ob srbsko-turški meji od Vranje do Prepolaca. Izostala so poročila srbskih konzulov iz Skopi ja in iz Prištine.
Francoska sodba o vstaji.
»Temps« javlja, da se v albansko .vstajo ne bo vmešavala nobena tuja velevlast, dasi Avstro-Ogrska in Italija pazno zasledujeta albansko vstajo.
ZNAKI ZA SLOVENSKA DEKLETA.
Mariborska S. K. S. Z. je založila krasne znake za «Zvezo slovenskih deklet«. Znak nosi podobo Brezmadežne v zarji slave z napisom: «Zveza slovenskih deklet« ter trobojno znamenje. Cena znaku je komad 1 K. S. K. S. Z. opozarja, da se naj dekleta skupno naročajo, posamezni komadi se ne bodo razpošiljali. Zveza bode imela tudi mladeniške znake zopet v zalogi. Se-zite po njih!
Znanost In umetnost.
*	Dr. Krek: Turški križ. — Tri sestre; ljudski igri. Cena izvodu 1 K, 10 izvodov 8 K. Dobiva se v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano in pri kat. slov. izobraževalnem društvu v Selcih nad Škofjo Loko.	(4)
*	Vstaja fikenderbegova. Zgodovinska novost. Cena broš. izvodu 60 v.,
kart. 80 v. Krščanski princ in junak, vzgojen v mohamedanski veri, se je kot vpliven vojaški dostojanstvenik v turški vojski zavedal svoje domovine in krščanskega pokoljenja ter se postavil v nekem odločilnem boju na čelo krščanske vojske. Vsled svoje brezpri-merne hrabrosti in nedosegljive spretnosti je osvobodil svojo domovino turškega nasilja in rešil po hudih naporih in s svojo izredno hladnokrvnostjo krščansko krasotico Iduno, hčerko kneza Hunijada iz turškega harema. —- Povest ima zgodovinsko podlago in je izredno zanimiva. — Založila »Katoliška Bukvama v Ljubljani«.
* Nove spominke prvega svetega obhajila pod celuloidom jo založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Krasna podoba predstavlja Jezusa s sveto hostijo in primetninu podpisi. Podoba je na trdem kartonu in pod celuloidom tako prirejena, da se lahko postavi ali obesi na steno, ne da bi se dejala v okvir ali pod šipo in ima torej iste prednosti, kakor kanontable iz celuloida. Kdor hoče darovati prvoobha-jancu spominek trajne vrednosti, da ga bo imel lahko celo življenje pred očmi, naj mu kupi za mal denar 80 vinarjev to sliko. Poštnina in ovojnina za vsak posamezen izvod znaša posebej 30 vinarjev. Pri naročilu na več izvodov razmeroma manjši stroški za poštnino.
Uoga
x	■ Vrele
Tempel k
• ln iz:
vrelec. Dletotlčna namizna
jnJa z obilno ogljikovo ;islino. Pospešuje prebavo Izmeno snovi.
Zelo koncentriran medicina-len vrelec, priporočljiv pri kronitaeraž ■lodčnemkataru, zaprtju, Brightovlh ledicah, vraniSnik oteklinah, jetrni trdini, zlatici, enovoizmens-klli boleznih, katarih dihal-nlh organov.
Zdravilen vreleo največje vsebino svoje vrsto. Zlasti uporaben pri kronituem črevesnem kataru, ob.,tlpaoiii, zol6nih kamenih, tolMici trganju, sladkovni bolezni.
4 letne, enkrat presajene, jako krepke, se oddajo pri oskriinišfon turjaške graščine o namerili p. Studenec pri 1027 Lsulsifani. 3-1
1034
Zahvala.
Prisrčno zahvalo izrekamo za obile dokaze srčnega sočutja povodom ne-nadomestne izgube našega ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda
Frana Korečln
posestnika sin
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno prečastiti duhovščini in gg. usmiljenim bratom iz Kandije, okrožnemu zdravniku in primariju bolnice usmiljenih bratov v Kandiji blag. g. dr. Pet. Defranceschiju, nadalje vsem darovalcem krasnih vencev in sploh vsem, ki so dragega pokojnika spremili k večnemu počitku.
Radna p.Sevnici, 11. aprila 1910
Žalujoča rodbina.
Prostovoljno sc proda
iseiik® poslopje
z raznimi prostori na dobrem, zelo prometnem obljudenem solnčnem kraju na Gorenjskem tik ceste, pripravno za vsako obrt. Naslov pove upravništvo .Slovenca".	999 3—1
Dobro urejena
trgovina $ papirjem
se proda takoj pod ugodnimi pogoji.
Kje, pove naše UDiavniStvo. 1009 3-1

Brcča (flartfflfflin, pri RleKI.
Uljudno naznanjam svojim cenjenim odjemalcem zgorajšnje tvrdke, naj se ne dajo motiti vsled nekega oglasila slično glaseče se firme, ker sem še vedno edini zastopnik bratov Wortmann na Sušaku.
Z odličnim spoštovanjem
Jranjo Jlemic
Ljubljana, Sodnijska ulica št. 4.
1028 3 1
Lena birmanska darila!
Ceniki s koledarjem tudi po pošti prosto.
10B0
________
Največja in najbogatejša izbirapo jako znižanih cenah. — Se vljudno priporočam gg. botercam in boterčkom za obilni obisk.
Z velespoštovanjem
v
Fr. Čuden
. urar in trgovec v Ljubljani.
Išče se za takoj majhna
soba
z vso opravo najraje v sredi mesta. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod štev. 931. 981
IZ
Podpisana izjavljam, da prekličem s tem obdolžitev proti Neži Povše.	1033
Ljubljana, dne 11. aprila 1910.
= Mar Ja Gllnšek.
Da se prav dobro idoča	1029
z popolno opravo do 1. julija 1910 v najem pri Francu Količek, u Spodnji Idriji.
Službe išče pošteno
DEKL
dobrih kmečkih staršev, stara okoli 20 let narjraje v kako trgovino ali pa v kakšen samostan. Služila doslej še ni. Naslov iste pove uprava Slovenca.	1021 1
Haprodaj je
na Javorniku št. 5 vsa priprava in orodje za izdelDoanje cementne strešne opeke.
Kupi se po nizki ceni.-	5 3—19
Ustna voda
(3
Specialiteta za kadilce*
Glavna zaloga:
Lekarna Uis. pi. Trnkozcy t Ljubljani
3427
Cena K 2-
52-1
Boljša gostilna
v lepem prometnem trgu na Sp. Štajerskem z vsem inventarom, sobami za tujce, senčnatim vrtom, kegljiščem, hlevi ter drucjimi prostori, se takoj da na račun ali v najem. Ponudbe sprejme uprava tega lista. 1010
odda poštena slov. katol. uradniška rodbina od 15. aprila dalje v najem lepo, zračno, svetlo SObO in kabinet ali samo veliko sobo za eno ali dve osebi. 8 minut od Ringa, ob postajah mestne in električne železnice. Naslov: V./l. Ketten-briickengasse 3, III/16.	1030 1 1
| Izborna dolenjska, M- § kranjska in vipavska vina
priporoča po nizkih cenah
Kranjska deželna vinarska zadruga v Linbllani (deželni dvorec)
sprejema naročila za večje množine in daje brezplačne informacije glede dobave vin pri prvih kranjskih vinskih producentih.
759
4-1
z gostilno in prodajalno pri farni cerkvi ob okrajni cesti, '/2 ure od kolodvora Velenje na Štajerskem, se proda zaradi bolehnosti posestnika s konji, živino, svinji, vozovi, vinom in razno premičnino. Meri 70 oralov vzorno obdelanega posestva njiv, sadonosnikov z 100 najžlahtnejših sortimentov sadja, vinograda, gozda in 5000 hmeljskega nasada z 2 enonadstropnimi hišami, 9 zidanih gospodarskih poslopij, v zemljo vzidano ledenico, 40 m dolgim kozolcem, sušilnico za sadje in eno za hmelj, vkup 14 poslopij, vse v prav dobrem stanju. Vsled mnogoštevilnih velikih poslopij je pripravno za kako večje obrtno podjetje. Dopise sprejme iz prijaznosti upravništvo .Slovenca" pod i. k.	1031
50°|0 prihranite
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; tfcST kri, moč, zdravje do-
sežete in ohranite, ako pijete
SLADIN
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak 3601	knjižico brezplačno
v ieHarni IIMIOCZ!) zraven rotovža f
ali po pošti, vsak, kdor po njo piše.
Takoj se proda zaradi bolezni 976 4 1 mala,
dobro idoča
gostilna
z lepim senčnatim vrtom tik Ljubljane. Proda se po ceni in pod ugodnimi pogoji. Hiša je pripravna tudi za prodajalno.
Kje, se izve pri upravništvu »Slovenca«.
Učenca
za usnjarsko obrt, starega okoli 15 let, krepkega, poštenih starišev sprejme takoj Val. Rihar, usnj. mojster, Polhovgradec
Voditelja hotela
išče upraoa hotelskega In kopališkega podjetja Grljan (prignano) pri IKliramarn. Zahteva se znanje slovenskega in po možnosti drugih slovanskih jezikov, kakor tudi italijanskega, nemškega in eventuelno francoskega jezika. — Oferte s spričevali in z naznanilom zahtev in pogojev je vložiti pri „Tržaški posojilnici in hranilnici", registrovani zadrugi z omejenim poroštvom v Trstu, najkasneje do 22. f. m. 993

Za cerkvene pevske zbore.
V mnjniku:
Ant. Foerster: 6 Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove z orglami; cena partituri K 180 v, pos. glasovom 40 v. St. Premrl: 12 Marijinih pesmi za mešan zbor;
cena partituri 1 K 80 v., pos. glasovom 40 v. Janez Laharnar: ašmaraično pesmi* za mešan
rbor; cena partituri 1 K 30 v. P. Hug. Sattner: »Marijine pesmi* za mešan zbor in orgije; cena partituri 1 K 80 v., pos. glas 50 v. Ant Foerster: Lavretanske Utanije matere božje za ljudsko petje; cena 40 vin.
—	«Ave Maria» za sedmeroglasni mešani ali Četveroglasni moški zbor; cona partituri 60 v., glasovom 20 v.
Fr. Kiinovec: « Ave Maria In češčena Marijan za tri ženske (moške) glasove z orglami: cena 50 v., 3 izvodov 2 K. Josip Sicherl: 25 Marijinih pesmi za mešani in moški zbor; cena partituri 2 K, pos. glas. 33 v. Ig. Hladnik: 23 cerkvenih napevov za moški zbor. Poleg drugih kakor mašnih, obhajilnih in 2 Tantnm ergo, se nahaja tudi 10 Marijinih na-pevov; cena 1 K 60 v.
—	«češiena kraljica* za mešan zbor, solospeve in spremljavo orgel; cena partituri 1 K 80 v., pos. glasovom 30 v.
—	«19 Marijinih pesmi* za solospeve, mešan zbor in spremljavo orgel, cena 2 K.
—	«Ave* 17 Marijinih pesmi za mešan zbor, samospev in spremljavo orgel, cena 2 K.
—	«16 Marijinih pesmi« za mešan zbor; cena partituri 1 K, pos. glas. 20 v.
Ob priliki birmovanja ali kanonlčne vizltaclje.
Kr. Kimovec: «Ecce sacerdos magnus* za moški
zbor, cena 40 v. Al. Mihelčič: «Ecce sacerdos magnns* za moški
zbor, cena 40 v. Ant. Foerster: «Ecoe sacerdos magnns* za mešan zbor in orgle, cena 60 v. Ign. Hladnik: «Ecce sacerdos magnus* za mešan
zbor in orgle, cena 1 K. Jos. Lavtižar: «3 Ecce sacerdos magnus* za en ali več glasov in orgle, cena 80 v.
Za sv. Rešnje telo.
Dr. Ant. Chlondovski: Tantnm ergo za troglasni moški zbor in orgle; cena partituri 50 vin, posam. glasovom 10 v.
Ant. Pogačnik: «6 Tantnm ergo* za mešan in moški zbor, cena partituri 60 vin.
Fr. Kimovec: «Tantnm ergo* za mešan zbor in orgle, cena 30 v., 5 izvodov 1 K.
Ig. Hladnik: «Pange lingua et 4 Himni ad pro-cesslonem in iesto Ss. Corp oris Christi* za mešan zbor, cena t K.
Vincenz Gallcr: 12 Pange lingua (Tantnm ergo) za mešan zbor in orgle, cena partituri 3 K 24 v., pos. glasovom 48 v.
Joh. Diebold: 14 evharističnlh napevov za mešan zbor; cena partituri 2 K 40 v., pos. glas. 30 v.
Fr. Kimovec: «Rthar renatns*. Poleg drugih Riharjevih napevov se nahaja v tej zbirki tudi 7 evharističnih napevov z latinskim in slovenskim besedilom kakor: Sacris solemnis, Lnuda Sion, Adoro Te, O quam suavis est, Caro mea, Da pacem Domine in Čredo in Te — ; cena parturi 3 K, pos. glasovom 40 v,
Za prvo sv. obhajilo primerni napevi.
Ig. Hladnik: «0 sacrnm convivium« 36 obhajilnih, presv. rešnjega telesa in srca Jezusovega napevov za mešan zbor in orgle, cena partituri 2 K 40 v., glasovom 40 vin.
P. Hug. Sattner: »Cerkvene pesmi v čast sv. Rešenja telesa*, cena 1 K 60 v.
Za pobožnost presv. Srca Jezusovega.
Ant. Foerster: «Utanije presv. Srca Jezusovega*
za ljudsko petje; cena 40 v.
Ig. Hladnik: «0 sacrnm convivium* 36 obhajilnih presv. Rešnjega telesa in Srca Jezusovega napevov za mešan zbor in orgle, cena partituri 2 K 40 v., pos. glasovom 40 v.
Ofertorij za razne praznike cerkvenega leta.
Ig. Hladnik: 6 ofertorijev za največje in večje praznike cerkvenega leta, cena 1 K.
Joh. B. Tresch: «Enchiridion* 31 ofertorijev in 19 raznih napevov, cena partituri 1 K 68 v., glasovom 48 v.
Smarnice.
Ker to leto ne izdamo novih smarnic, opozarjamo s tem na šmarnice prejšnjih let, ki so še v malo izvodih na razpolago.
Šmarnice. P. Ladislav O. S. F. Marijine čednosti in dobrote. Okusno vezan, rdeča obreza 2 K, zlata obreza K 2-40.
Salve Regina ali rnslaganje molitve češčena bodi Kraljica za sniarnično opravilo. Jožef Kerčon. Okusno ve: ano, rdeča obreza K 2 —.
Šmarnice. Jožef Kerčo n. Marija podoba pravice. Okusno vezano, rde ca obreza K 2-—.
Devica verna. I. Godec. Šmarnice. Okusno vezano, rdeča obreza I< 1-40.
Šmarnice. Jožef Vole. Marija v predpodobah in podobah. Okusno vozano, rdeča obreza K 2-—, zlata obreza K 2-40.
Šmarnice romarja jeruzalemskega. 32 premišljevanj za mesec majiiik. F. S. Segula, Vezano rdeča obreza K 2—, po pošti 20 vin. več.
Marijino slovstvo za majnlk Itd.
Maria, ansere wunderbare Mutter. Maiprecligten von P. Christian Stecher S. J. — P. Eduard Fischer S. J. K 3-60.
Entwflrfc zu Marienpredigten. Erster Zyklus fur den Maimonat von P. Hugo Hurter S. J. 80 v,
Marien-Predigten von P. Georg Patiss S. J. — P. Eduard Fischer S. J. K 4-80.
Maria, der Christen Hort. Predigten uber die Hochgebenedeite Mutter des Herrn. Von G. Diessel. 2 zvezka K 9 60.
Marien-Predigten von Phillipp Hammer K 3-24.
Der Mai-Monat. Der Verehrung des reinsten Herzens Maria gewidmet. Von P. Franz Hattler S. J., vezano K 2 64.
Die wahre Andacht znr sellgsten Jungiran Maria von L. M. Grignon von Montfort K 3-12,
Die unbefleckto Empfangnls. Lesungen und Ge-bete fur eine Novene oder Monatsandacht zu Ehren der makellosen Jungfrau Maria von J. Hattenschwiller S. J., vezano K 3-—.
Die Schnle Marlens. Kleine Lesungen fiir Maria-nisehe Kongregationen. P. Heinrich Opitz, ve-zano K 250.
Ansprachen ln der Marianischen Kongregation
der Jungfrauen. Von G. Patiss S. I. K 4-80.
Handbnch fiir die Leiter der Marianischen Kongregationen und Sodalitaten. Von J. Dahlmann K 3 —.
fiber die Leiden Maria der Konigin der Mar-tyrer. DreiDig Predigten von P. G. Patiss K 6-48.
Heilige Vorbilder fur christliche Jungfrauen in der Welt. Von P. G. Patiss, K 3-60.
Erlebtes und Erlanchtes. Skizzen von P. Heinrich Opitz S. J. K 1-50.
Fflhrt die Kinder m Maria 1 Ein Hauptmittol zur Erleichterung und Sicherung der christ-lichen Kindererziehung fur Eltern, Seclsorger und Lehrpersonen von M. Mtihlbauer K 3-60.
Za darila primerni molitveniki.
Bogu kar je božjega. Fran Seraf. Finžgar Okusno vezan, rdeča obreza K 1-—, zlata ob-reza K 1-80, fino vatirane platnice K 2-20, naj. finejša teletnina K 3-—, raznovrstne najmoder-nejše vezave K 4-50, vezava z listnico, zapono in verižico K 4-60.
Molitvenik, ki po lepi vsebini, krasni obliki, dovršenem jeziku in trpežnosti nima kmalu ena-kega, Posebno priročna je lična mala oblika.
Voditelj v srečno večnost. Anton Mrkun, Okusno vezan, rdeča, obreza K 1-40, zlata obreza K 1-80, fino vatirane platnice K 2-—.
Voditelj v srečno večnost se kakor Finžgarjev molitvenik odlikuje po fini priročni obliki, vse-buje pa jako veliko lepih molitev in vzorno razlago krščanskih resnic ter ima razmeroma jako nizko ceno.
šolski molitvenik po katekizmu in obrednih
knjigah. Dr. Grogorij Pečjak. Okusno vezan rdeča obreza K — 80, zlata obreza K 1-20. fino vatirane platnice K 2 80.
Vzoren molitvenik, prirejen nalašč za mla. diuo in vsled svoje dovršenosti vpeljan za ljudskošolski naraščaj.
Večno življenje. Dr. Gregorij Pečjak. Molit, venik. Okusno vezan, rdeča obreza K 120, zlata obreza K 1-60, fino vatirane platnice K 3-10.
Molitvenik, namonjen za srednješolsko di. jaštvo.
Pot k Bogu. Molitvenik za odrasle. Okusno vezan, rdeča obreza K 1-20, zlata obreza K 1-60 fino vatirane platnice K 3-10, najfinejša telet, nina K 5-—,
Ta molitvenik jc prirejen za odrasle, da bodo mogli v cerkvi moliti skupaj z duhovnikom vse slovenske molitve, kakor jih predpisuje novi od slovenskih škofov predpisani molitvenik, obsega pa sploh vse molitve, pesmi itd., po. trebne za kristjana.
Rafael ali nauki in molitve za odraslo mla. dino. Jožef Kerčon. Okusno vezan, rdeča ob. reza K 1-—, zlata obreza K 160, fino vatirane platnice K 3-—.
Ta molitvenik ima zelo mnogostransko vsebino in obsega na 350 straneh krasne, zlate nauke za mladino, odrasle mladeniče in dekleta, dalje vse mladini posebno priporočljive pobožne vaje in molitve, n. pr. šestnedeljsko pobožnost k sv. Alojziju, pobožnost k sv. Stanislavu itd., sploh krasne nauke in vsakovrstne verske vaje za vse prilike in potrebe. Le veliko število, v katerem se je svoj čas ta molitvenik tiskal in prodajal, je omogočilo izredno nizko ceno, ki je pri sedanjih dragih razmerah pravo čudo.
Vse te knjige se dobe tudi v ..Knjigarni Ilirija" prej Karol Florian v Kranju.
Bati mtiijt: Btrlii, ftrfc, lin m^
Prihranite
vsak dan
s

4*80 do 24 kron, ako za-vživate železnato vino s kino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani z dnevnim izdatkom 18 vinarjev, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje vec železa, kot navadno vino in kojega bi morali izpiti eden do pet litrov na dan, da bi do-vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljivo. Polliterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni. - Naročila proti povzetju. 3281
Pozor kolesarji!
Močna kolesa od K 100'— naprej.
Finejše vrste od K 150'— naprej.
znana kot najfinejša z najlažjim tekom.
taisa zatona ..Ftuho^ih" koles
Fr. Čuden, trgovec v Ljubljani. 1011 Ceniki zastonj in poštnine prosti. (1)
m—-m^-T"—7"rr~-"iriTT
Za pomlad in poletje
priporoča tvrdka
rnova m.9
svojo bogato zalogo
za gospode in dečke
ter mične novosti
Bciii H die m dehlice
Ceniki zastonj in franko
829 6-1
Izvršuje vse : bančne : : posle. :
C. Maijer, Ljubljana, Stritarjeve ulice, Banka in menjalnica.
Manufakturna trgovina na debelo in drobno.
: Zaloga :
vseh vrst sukna, platna ter manu-fakturnega blaga.
3027


T''Vp T'«-!'
OfVnvo"1' "r^rlnU.- • fv*?T? C