Erjavecia 16 18 DROBTINICE IN OCVIRKI Po vzoru slovenskih ornitologov smo v naš društveni bilten uvedli rubriko, ki je namenjena objavi posamičnih favnističnih podatkov, zanimivih opažanj in dogodkov, ki so morda "premajhni" za objavo članka, v terenskih beležnicah in naših glavah pa nanje kaj kmalu pozabimo. Zaželjeni so podatki za redke in ogrožene vrste, predvsem iz območij od koder doslej niso bile znane, izjemno zgodnje ali pozno pojavljanje določene vrste, notice o nenavadnem vedenju, skratka karkoli zanimivega iz tega ali onega razloga. Podatki naj bodo čim bolj natančni, zato je nujna navedba datuma, natančne lokalitete in imena popisovalca. Prispevke prosim pošljite na naslov: Matjaž Bedjanič, Fram 117/a, 2313 Fram. Vljudno vabljeni k sodelovanju tudi v prihodnje! PRVI PODATKI O POJAVLJANJU STASITEGA KAMENJAKA SYMPETRUM DEPRESSIUSCULUM NA KOROŠKEM Stasiti kamenjak velja v Sloveniji za redko in ogroženo vrsto. Njegovo biologijo in ekologijo ter pojavljanje pri nas je podrobneje prikazal BEDJANIČ (1999) in že takrat je postalo jasno, da je vrsta pri nas le nekoliko »pogostejša«, kot smo sprva mislili. Druga za drugo so si sledile posamične nove najdbe iz Pomurja in Goričkega (npr. ŠALAMUN, 2000a), okolice Kamnika (ŠALAMUN, 2000b) in Velenja (BEDJANIČ, 2001). Kot me je pred dvemi leti presenetila najdba stasitega kamenjaka ob Škalskem jezeru pri Velenju, sem bil letos ponovno nemalo začuden, ko sem na tradicionalnem koroškem Mladinskem raziskovalnem taboru dne 20-VIII-2003 pri Radljah ob Dravi zalotil osamljeno samičko te vrste. Presenečenje je bilo toliko večje, ker ribnik ob izlivu Radeljskega potoka v Dravo (AS 38a2, alt. 360m) daje klasično urejeni »ribiški« videz in najverjetneje ni ustrezen kot bivališče stasitega kamenjaka. Le dva dneva sta minila, ko sem 22-VIII-2003 stasitega kamenjaka na Koroškem ponovno srečal. Tudi tokrat neposredno ob reki Dravi in sicer na znanem Dravograjskem jezeru pri Dravogradu (AS 37a1, alt. 360m). Gre za akumulacijo HE Dravograd, ki jo je v skoraj šestih desetletjih že dodobra zapolnil mulj in prod, tako da so obsežne plitvine bogato zarasle z raznolikim močvirskim rastlinjem. Na jugozahodnem delu jezera sem v močnem vetru in nekaj neuspešnih zamahih z mrežo, slednjič drugega za drugim nedvoumno določil dva samčka stasitega kamenjaka. Čeprav dajejo trstišča in plitvine Dravograjskega jezera lep sonaravni videz je razvoj stasitega kamenjaka na tej lokaciji malo verjeten. Nenazadnje vrste tukaj nisem opazil tudi na vseh poprejšnjih obiskih lokacije v letih 2001-2003. Stasiti kamenjak ima »domovinsko pravico« torej tudi na Koroškem. V današnjem avstrijskem delu te pokrajine je prav tako izjemno redek in ogrožen (HOLZINGER et al., 1999). Erjavecia 16 19 LITERATURA: BEDJANIČ, M., 1999. Žival meseca septembra: stasiti kamenjak Sympetrum depressiusculum. Proteus 61(1): 49-52. BEDJANIČ, M., 2001. Poročilo o delu entomološke skupine na MRT Mislinja 2001. Erjavecia 12: 8-12. HOLZINGER, W. E., H. EHMANN & M. SCHWARZ-WAUBKE, 1999. Rote Liste der Libellen Kärntens. Naturschutz in Kärnten 15: 497-507. ŠALAMUN, A., 2000a. Poročilo odonatološke skupine. V: M. Govedič (ured.), Raziskovalni tabor študentov biologije Šalovci ’99, str. 23-27, Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana. ŠALAMUN, A., 2000b. Drobtinice in ocvirki: stasiti kamenjak Sympetrum depressiusculum, rumeni kamenjak Sympetrum flaveolum. Erjavecia 9: 22-23. (M. BEDJANIČ) KAČJI PASTIRJI V LITERATURI I. BRŠLJAN NAD JEZOM Poletja davna, kam ste presahnila? Saj sam ne vem več, je biló kdaj res, da deklica, kot rosa čista, mila, se šla je kopat na opoški jez. Nad mlačno vodo kačji so pastirji se spreletavali v pekoči dan, krog golih deklic goli kavalirji so plésali, le jaz sem bil bolan. Bolan od njenih še otroških grudi, bučanja jeza in nesrečnih sanj in od mladosti, ki prav vse ti nudi, pa ti je vendar vselej prazna dlan. In ker bila je prazna, sem sam zase nad jezom utrgal zeleneč bršljan, a deklica si ga je dela v lase in spet bila je prazna moja dlan. Pesem Bršljan nad jezom avtorja Mateja Bora (pravo ime Vladimir Pavšič) je zajeta iz njegovega cikla »Intima«, ki je izšel v knjigi »Bršljan nad jezom«. Zbirko pesmi je založil Slovenski knjižni zavod leta 1951 v Ljubljani.