Stev. 51.
V Ljubljani, petek, 3. marca 1922.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
» celo leto K 240-— w pol leta K 120*—
Leto II.
#rs«ai?tv* t* asraVTiliteis * Sa-Btisf!•*’ /itlc! 5le* t — feicttm *r*dfiišrt» š*P5 50 — feiafcr. asa *jwsn!5t». ISs». ‘11 c=»
CENE PO POSTI:
za četrt iela K GO'— ta eo mesec K 20*—
* apravi stane mesečno k 18*— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stan« K i*50
Hie Jih tii£i.
Minoli teden se je v Zagrebu vršila konferenca zastopnikov vseh gospodarskih ogoV na Hrvatskem, ki je razpravljala ekočih gospodarskih vprašanjih. Pred-d^V ,C konferenca protestirala proti temu, Se davek na vojne dobičke raztegnil na !• 1920., češ da tedaj ni bilo več ni	*udi Pogoji za velike zaslužke
d s° dani. Tu smo konsumenti pač dru-ce ??n®nja. Mi vemo, da so bile 1. 1920 ne življenjskim potrebščinam mnogo viš-začasa vojne, to pa edino-le vsled |®®podarske politike, ki se je ravnala po vic'1 ’ ®Pe^u^ar,tov in zaradnikov. Po pra-r \ 1 moral davek na vojne dobičke let 6g!Uti *udi ®e na lansko in letošnje iž*edati bi se moralo le, da bi se zgra-k 1 dobičkarji, ne pa taki ki že itak ma) žive, kakor se to godi sedaj pri nas.
uvedh‘°n^erenca dalje protestirala proti se . ^oratorija in zavzela stališče, da Pre tr£°vcem hi njihovim organizacijam VJW kako se bodo posamezniki iz-kri i* XZ *e^koč, v katere so po lastni nik Za^*< ne Žre da bi radi posamez-]j.v0v_trpela celokupna splošnost. To sta-e i« treba le odobravati.
Splošno zanimiva je bila tretja točka: aU P od gradbe hiš, Šlo je za vprašanje, j*.?aJ se podjetja na ta način odkupijo od ‘Znosti gradbe lastnih hiš zase in svoje ameščence, da vsako leto plačajo v sta-0vanjski fond gotovo svoto. Konferenca e j® izrekla proti temu in zahtevala, naj s®, Zakon strogo vrši; toda katero podjetje j*1 tvrdka je obvezana graditi, tega naj ne °loča stanovanjska oblast, ampak poseb-fle strokovne komisije. Konferenca je bila jetija. da stanovanjska oblast v tem ozi-f*1 ne bi postopala dovolj nepristransko silila k gradbi tudi podjetja, katerih bi bil vsled tega ogrožen. Nam se Do' -*c *a s*rah neopravičen, saj ima o se h	Preve^	sredstev in poti, da
le raniio pred vsako opravičeno, kaj še-n neopravičeno trdoto zakona. Tudi stavbe oblasti so se doslej le prevečkrat avile pred zaprtimi vratmi bogatašev,
. Zadnji čas postaja kapital nad vse *nziven in drzen. In to ne le pri nas, trd-7^ P°vs°d. Venomer se pojavljajo jati ' ^a treba draginjo začeti pobila na ta način, da se najprvo začno de-in L *u. zniževati plače. Ta misel, predrzna Vodo skrajnosti, ima svoje zagona	*n izvrševalce. Prav sedaj stoje
del	^em pred novim velikanskim bojem
h ^vstva proti združenemu kapitalu, ki te« Z.n'žati plače delavstvu. Pri nas pa <ja,niti ni treba. Vlada s svoo valutno Ur i • skrbi, da se plače delavstvu in k« .niŠtvu nižajo z valuto vred. In da se ^ZCm vkljub vsemu temu ne čuti za-r, i®eŽai je samo znamenje njegove na-U C: Vse vzeti in nič dati! Gradba sta-^Vaniskih hiš, plačevanje davkov — vse j /e knržujski gospodi nerodno. Oni ho-mioi da so vsega tega in drugega oprošče-razun uživanja,
^°bro je, da pa na drugi strani raste on'1 fPCznanie, da je delo, koristno delo, nie J?beF' ki drži po koncu tudi blagosta-Zna ■ Vai°^k. Naša naloga je, da to spo-• nl® v korist delovnega ljudstva širimo
Proti kritnem u oolshl.
m iačimo!
Belgrad, ‘2. marca. (Izv.) Danes je izročil dr. Korošec v imenu Jugoslovanskega kluba vojnemu ministru rezervatno povelje 4. armijske oblasti, ki poživlja na za-pienjevanje vseh časopisov, ki pišejo o Orlu. Povelje odreja, naj se med slovenskim
in hrvatskim vojaštvom propagira sokolstvo, ki služi srbski ideji. Dr. Korošec zahteva, naj se Hrvatje in Slovenci oproste vojaške službe, ako vojni upravi ne prija njihovo prepričanje.
Uteffll porihnelk sprrsi
Ostanek o BratisSanl.
Vari ?rat*plava, 2. marca. (Izv.) Jugoslo-ci6 * minister za zunanje stvari dr. Nin-Vag/e Prispel snoči v Bratislavo, českoslo-dan l Ministrski predsednik dr. Beneš pa Šel V zilltraj. V spremstvu prvega je pri-grQ(juer?ktij češkoslovaški poslanik v Bel-na> v spremstvu drugega pa ju-Dane«ans^i poslanik v Pragi dr. Vošnjak. Vali o S°*se državniki obeh držav posveto-ski	Političnih vprašanjih. Ministr-
lianL r^nik dr. Beneš in minister za zu-konfpr ri dr- Ninčic sta imela popoldne Po-l^nc°- Istočasno sta konferirala tudi so°m df- Vošnjak in Kalina. Predvsem so v pra.vljali o tehničnih vprašanjih, ki seah,.^®2* s komisijo strokovnjakov, ki se j® 0(i e v Belgradu. — Ob polšoslih zvečer nanje ♦ aJ jngoslovenski minister za zu-Dunai	dr. Ninčič s spremstvom čez
predseT ?e^Srad. Češkoslovaški ministrski brzovff'^ dr. Beneš se povrne z nočnim ndeipjil0*5 v Prugo v spremstvu ostalih enc0v konference.
Belgrad, 2. marca. (Izv.) Na današnji seji parlamenta je odgovarjal vojni minister na znane interpelacije Muslimanov, povdarjajoč, da je incident po nepotrebnem zakrivil načelnik voj. ministrstva, kar bo on za naprej preprečil. Zbornica je pre-
Iste se m ssk!
Iz delavskih vrst smo prejeli:
Spregovoriti hočem o delavskih zastopnikih iz vrst ljubljanskih socialnih demokratov Naprejeve struje, nekaterih narodnih socialistov in Zvezarjev. Dne 19. februarja se je vršil v Unionu protidraginj-ski shed. Tedaj se je zgodilo, da so ti gospodje hoteli na shodu ljudem jemati svobodo, da po svoji vesti nastopijo za ljudske koristi, in so bili celo tako predrzni, da na javnem shodu sprejetih dodatkov k njihovim resolucijam niso predložili na merodajna mesta.
Takih slučajev zgodovina javnih zborovanj menda še ne pomni. Sklican je bil javni shod proti draginji; eden navzočih je predlagal k resolucijam še nekaj ostrih dodatkov proti oderuhom in brezvestnim dobičkarjem, zborovalci te dodatke navdušeno odobre; potem pa pridejo gospodje, ki jih v to ni nihče pooblastil, pa sprejete resolucije in dodatke med štirimi stenami po svoji volji predelavajo in kratko in malo zametavajo. S tem so zborovalci ogoljufani za svojo svobodno izraženo voljo in obenem za uspeh svojega koraka v javnosti. Kajti koliko veljavo naj imajo sklepi, ki so izšli samovoljno iz rok maloštevilne, nepooblaščene družbe? Radovedni smo zato, kaj poreko na to početje udeleženci na proti-draginjskem shodu.
Posebno zanimivo je pa to: Dodatke k resolucijam so gospodje potlačili zato, ker so se jim zdeli preostri, dasi niso zahtevali drugega, nego da naj se vojnim dobičkarjem vzame vse krivično pridobljeno premoženje. Vsi poznamo ljudi, ki pred vojno niso imeli ničesar ali vsaj ne mnogo, v vojni in po njej, pa so si pridobili ogromna bogastva, ki se jih drži kri in pomanjkanje stotisočev mož, žen in otrok. Ali ni prav, da se ta po krivici nagrabljena premoženja odvzamejo in porabijo na korist splošnosti?
A kdo je bil tisti, ki te zahteve ni prenesel, kakor da bi mu rezala v lastno meso? Bili so to gospodje socialni demo-kratje naprejevci, nekateri narodni socialisti in Zvezarji — torej sami pristni ljudski in delavski »prijateljk in zagovorniki. Te gospode menda boli tisto, kar bi imelo boleti kapitaliste, verižnike in špekulante; kar boli proletariat — ročni in duševni — tega ne čutijo. Ali ni to čudno? Kakšne tesne vezi morajo te gospode vezati « kapitalističnimi krogi in vlado, ki jim daje pokroviteljstvo, da se tako pote-zajo za njihove žepe, za njihove koristi?
Ali so ti gospodje morda v sporazumu s kapitalisti sklicali protidraginjski shod, da bi splošnemu nezadovoljstvu dali duška in ga z nenevarnimi reso »cijami speljali na slepo sled? Potem naj imajo ti ljudje dovolj drzno čelo tudi za to, da povedo, kaj so za to prejeli ali pa koliko drugačnih, enakovrednih koristi so na ta način pridobili slojem, ki jih zastopajo?
Ti ljudje se drugače radi ogrevajo za demokratizem, za to, da se da ljudski volji prosta pot. A kako pa sami spoštujejo ljudsko voljo, so v gornjem slučaju dovolj jasno pokazali. Kakor se vidi, hočejo ti gospodje ljudstvu diktirati le lastno voljo in izrabljajo javne shode le za svojo šta-fažo. A mislimo, da je delavstvo in ostalo prebivalstvo za tako igro le že politično prezrelo in da bo v bodoče bolj na straži.
Mislimo, da se ne motimo, ako smatramo gornji skupni nastop Naprejevih ljubljanskih socialnih demokratov in drugih gospodov kot prvi pojav dr. Kukovče-vega protiklerikalnega bloka. Na vsak način je »Jutro« to lepo družbo vzelo v bran. Tudi to dejstvo kaže, čegave interese za-
šla nato na debato o poslovniku. Po govorih poslancev Momčila Ivaniča, Čede Stan- i kovica in Čede Kostiča preide zbornica na glasovanje in sprejme poslovnik z večino glasov.
stopa ta družba, saj je splošno znano, da je , Ju tre: glasilo najčmejšega kapitalizma v naši državi.
Ljubljanskemu prebivalstvu in delavstvu še enkrat v vednost: Resolucije, sprejete na protidraginjskem shodu, niso bile predložene merodajnemu mestu! In le to sem hotel pribiti!	A.	M.
Odpnr preti nni
esri seredb?.
/
Belgrad, 3. marca. (Izv.) Sindikat bel-grajskih bank je poslal finančnemu ministru ostro resolucijo, v kateri ga opozarja na posledice njegovega najnovejšega eksperimenta.
Belgrad, 3. marca. (Izv.) Belgrajska trgovska komora je na svoji seji sklenila, da skliče jutri posebno konferenco, na katero povabi tudi znane finančnike in indu-otrijce, da zavzame stališče napram najnovejšim odredbam finančnega ministra.
Prepsssniiin mm Msaia.
Belgrad, 2. marca. (Izv.) Vlada je odobrila predlog, da se prepove uvoz onih predmetov, ki so v carinski tarifi označeni kot luksusni, kakor n. pr. svila, konfekcija, fini izdelki, puder, dišave, razna vina, alkoholne pijače, bižuterije itd. Prepovedan je tudi uvoz blaga, ki se izdeluje v državi in katerega je doma dovolj. Tozadevna navedba stopi jutri v veljavo. — Finančno ministrstvo je danes izdalo potrebna navodila Narodni banki, da preko svojih podružnic j prepove kupovanje deviz za nabavo takega ! blaga. — (To naredbo vlade odobravamo,
J le škoda, da je prišla tako pozno. Ur.)
I
S?ai|a se m razde!!.
Belgrad, 2. marca. (Izv.) Ko je centralistična koalicija raztrgala Slovenijo in Iir-vatsko na številne oblasti, je pri radikalih zmagalo stališče, naj se srbski okrugi enostavno pretvorijo v oblasti. Demokratje sicer groze z vladno krizo, vendar pa je gotovo, da se Srbija ne bo razdelila.
Ea © mgEcedoirilo!
Belgrad, 2. marca. (Izv.) V imenu ju-goslov. kluba je stavil dr. Dulibič na fin. ministra vprašanje, v katerem protestira zoper premeščanje dalmatinskega moštva fin. kontrole v Macedonijo in Čmogoro, med tem, ko pošilja v Dalmacijo Wraglov-ce, ki ne poznajo ne ljudstva, ne razmer. Poslanec zahteva, naj ostanejo naši ljudje na svojih domačih mestih.
GENERAL WRANGEL.
Belgrad, 2. marca. (Izv.) Včeraj ob štirih popoldne je dospel semkaj iz Carigrada preko Soluna ruski general Wrangel. Na kolodvoru ga je pozdravil ruski poslanik. General Wrangel se je nato odpeljal v rusko (carsko ali sovjetsko?) poslaništvo. V Belgradu namerava ostati nekaj dni, potem pa odpotuje v Sremske Karlovce, kjer se nastani. Opoldne je posetil ministrskega predsednika Pasica in ostal pri njem delj časa.
STAVKA NA KITAJSKEM.
Pariz, 2. marca. (Izv.) Po semkaj do-šlih poročilih se stavka v Hongkongu na Kitajskem vedno bolj širi. Vojaštvo je zasedlo nekatere dele mesta, Pristanišče je bilo zatvorieno.
tfoHfičut dogodki.
~f- Ločitev cerkve od države v Češkoslovaški. »Občanske Noviny<? poročajo, da je med zakonskimi načrti, ki jih izdelujejo v prosvetnem ministrstvu v zvezi z ločitvijo cerkve in države, ki naj bi se izvršila še letos, tudi zakonski načrt o civilnih državnih maticah. Po enem načrtu bi se uvedle v vsaki občini, ki ima 3000 ljudi, po drugem pa v vsakem okrožnem mestu. Stroški za izpeljavo prvega načrta bi znašali samo za osebne izdatke 120 milijonov češkoslovaških kron, poleg vzdrževalnih stroškov za urade. Poleg tega bodo mogle cerkvene matice še nadalje obstojati. — Nadalje poroča isti lisi, da se je 26. m. m. vršil v Pragi sestanek, ki mu je poleg knezoškofa dr. Kordača prisostvovalo še 130 duhovnikov. Poleg raznih vprašanj je zbrana duhovščina zavzela stališče tudi v vprašanju ločitve cerkve in države. Duhovščina zahteva v imenu pravice in pravico-Ijubnosti svobodno cerkev v svobodni državi. Taka svoboda obsega v sebi samoupravo cerkve in pa dolžnost države, da se ozira na prepričanje in pravične zahteve cerkvenih občanov. Duhovščina izjavlja, da ne bo nikdar dovolila uporabe katoliških cerkva po pristaših druge veroizpovedi ali brezvercih. Opozarja zakono-dajce, da verski boji za cerkve ne bodo ničesar doprinesli niti h konsolidaciji države, niti k povečanju njenega dobreg;’ slovesa v tujini.
-f- Češkoslovaška pomoč Jugoslaviji. Kakor se poroča iz Prage, namerava Češkoslovaška odstopiti del angleškega posojila Jugoslaviji v svrho ukrepitve trgovinskih odnošajev, ki so radi narastle češkoslovaške valute skoro prekinjeni. Angleško posojilo Češkoslovaški sicer še ni kon-čnovel/avno sklenjeno/ vendar pa sodijo da bo do aprila to vprašanje že rešeno.
-j- Če je le res? Dopisnik pariškega ;>Tempsa« poroča, da Belgrad ne reflektira več na izročitev bolgarskih vojnih krivcev, kot to določa neuvillska mirovna pogodba, in da se začenja napram Bolgarski pomir-ljivejši kurs.
-j- Poraz centralističnega birokratiz* ma na Ruskem. Švicarski komunist dr. Brupbacher, ki se je dalj časa mudil v Rusiji in se pred kratkim vrnil, je prinesel s seboj1 jako neugodne vtise o sedanjem položaju. Na eni strani lakota, na drugi za denar vsako obilje. Nezadovoljnost med delavci in kmeti je splošna, veselje do dela umira. Vendar si carskega režima nihče ne želi nazaj. Če bo nova revolucija vrgla se-dani režim, ne bo upostavila carskega. Ves neuspeh pripisuje Brupbacher državnemu birokratizmu: »Zastonj je govoriti o komunizmu v Rusiji, Ni bil komunizem, ki je tamkaj doživel polom, kajti o njem ni videti niti sledi, ampak pravi bankrot, popolni bankerot je doživela državna birokracija, centralizem, takohnenovani držav, ni socializem.«
+ Brezposelnost na Angleškem pada. Kakor je razvidno iz uradnih izkazov, se je znižala brezposelnost na Angleškem za 2fr tisoč oseb.
+ Boji na Reki, Reški predsednik Zanella je nad Reko proglasil preki sod. Fašisti so 1. t. m. napadli kvesturo z bombami. Pri boju z varnostno stražo je bilo na obeh stranh več smrtnih žrtev in ranjencev. Trgovine so že nekaj dni zaprte. Bof/ med fašisti in policijo se nadaljujejo.
-j- Vprašanje apaške kotline. Na seji dunajske narodne skupščine dne 2. t. m. je izvajal vodja zunanjega ministrstva, odgovarjajoč na tozadevno interpelacijo o apaški kotlini, sledeče: Vlada je sprejela predlog deželne vlade za Štajersko in je še pred konferenco v Benetkah stopila v stik z Madžarsko in Jugoslavijo, v Benetkah pa so dejali, da to vprašanje ne spada na konferenco. Vsekakor pa bo storilo avstrijsko zunanje ministrstvo vse, da se združi apa-ška kotlina s staro domovino bodisi z medsebojnimi teritorijalnimi dogovori med Madžarsko in Jugoslavijo, ali na kak drug način. Tako v Avstriji. Pri nas pa se naš parlament in vlada ne moreta pečati z razmerami na Koroškem. in vendar bi se da-, lo marsikaj na lep način urediti. Ampak pri nas ni smisla ne za pametno gospodarsko, socialno in tudi ne za narodno poli tiko.
-j- Muslimani potolaženi. Kakor poročajo iz Belgrada, so Muslimani z odgovorom vojnega ministra na njihovo interpe-
stran z.
»Novi Ca««, 'dne 3. marca 1922
gtev. &1
lacijo zadovoljni in vstopijo v vlado. Komedija!
-f >čafrti« za klobuk. Iz Eelgrada poročajo, da je Jugoslovanski klub kot opozi-eijonalna stranka glasoval proti dvanajstinam, v podrobni debati pa za izplačanjc draginjskih doklad uredništvu. Tozadevno nasprotno poročilo .Jutra je — neresnično!
Barnaba
Ziirich, 3. marca. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo: Berlin 2.09, Holandsko '195.50, Ne\v-York 511, London 22.63, Pariz -16.65, Italija 27.20, Praga 8.50, Budimpešta 0.73, Zagreb 1.55, Varšava 0.13, Dunaj 0.10 •Avstr, krona (raluta) 0.08.
Dunaj. 3. marca. (Izv.) Na današnji dunajski predborzi notira deviza Zagreb 19.75.
2)nsvnl dogodki
— Orlovski telovadni teden, Pvra prireditev orlovskega telovadnega tedna, za katerega vlada veliko zanimanje, se bo vi-sila v nedeljo popoicuie ob 4. uri v dvorani Ljudskega doma kot mladinska akademija, pri kateri nastopi naraščaj raznih ljubljanskih odsekov z izbranim sporedom. Vstopnice s sporedom se dobivajo v preda alni Ničman (Kopitarjeva ul.) in pred prireditvijo pri blagajni. Cene po 5, 4, 3. 2 in 1 Din. Prijatelji orlovske mladine in telovadbe oajiskreneje vabljeni.
— Kako sledimo. Naša država je dala svoj čas kovati nikelnasti drobiž. Kovinar-nici bi imela zanj plačati 15 milijonov švicarskih frankov. S plačilom se nam pa ni nič mudilo in danes nas nujno terja,o za ta dolg, ki se je vsled padca naše valute zvišal na 75 milijnov! Tako gre celih 60 milijonov dinarjev k vragu.
— Zopet ena lepa! Bel grajska •» Tribuna« poroča: -Gospod Dragotin Drudare-vič, bivši topničarski podnarednik, maga-cinski uslužbenec železniške direkcije, je
Zveza prosi, naj se male vloge (do 5000 dinarjev) oproste od davka ali pa se jim davek vsaj olajša,
— Dohodki glavnih carinam v naši državi so znašali od 1. jan. do 10. febr. t. 1. 410,00-3.344 K.
— Civilne poroke v Pragi. V Pragi je bilo 1920. leta 2036 civilnih porok, 1921 pa 2400.
— Tobak cenejši. Na Češkoslovaškem so se s 1. marcem znižale cene cigaretam in tobaku za pipo za povprečno 20 odst.
— 1500 porok na pustno nedeljo je bilo letos na Dunaju.
— Prepovedan uvoz luksusa. Danes stopi v veljavo navedba fin. ministrstva o prepovedi uvoza vseh luksuznih predmetov kot: fino vino, likerji, svila, dišave, parfumi itd.
— Na Češkem zahtevajo Nemci, da se na njih šolah uvede obvezni pouk v češčini. Zadnji petek sta intervenirala poslanca dr. Schollich in Czermak pri ministru Šrobar/u v šolskih rečeh. Zahtevala sta, da se češčina uvede kakor obvezni predmet na vseh nemških l.udskih in meščanskih šolah.
Llnttjansfca porota. j gospodarstvo.
£jubljanskl dogodki.
Ij Opozarjamo na dobrodelno prireditev, ki se bo vršila v nedeljo dne 5. marca 1922 v veliki dvorani hotela Union. Sodelujejo vse jezuitske Marijine kongregacije. Čisti dohodek se obrne v prid skladu za novo cerkev sv. Jožefa v Ljubljani.
lj Umrl je knjigoveški mojster g. Albert Feldstein. N. v m. p.!
lj Pogon za navijalci cen je izvedla ljubljanska policija v sredo. Naznanjenih je cela vrsta oseb, ki niso označile cen ali ki so predrago prodajale. Zagovarjali se bodo pred sodiščem. V Zagrebu sodišče zelo C6tro sodi tiste, ki delajo draginjo. Zato so tam cene padle.
lj Tudi izkoriščanje. Neka ljubljanska tvrdka, ki prodaja perilo, plačuje svoje
bil te dni imenovan za inšpektor.a pri ge- , ,	,	’	„	,	,	ir
neralni direkciji drž. dolgov.« - Tako se i defVe ?a.8“™ del° P° 20 K na dan' pri nas reducira in odpušča - mekvalifi- j ™°J*	®°femo,	v?r'
cirano« uradništvo!
— Od kod primanjkljaj? V \Viesbad-nu posluje jugoslovanska reparacijska komisija, ki sestoji iz 30 članov: sami bivši ministri, generali m oboževatelji današnjega režima. Vsak dobi namreč mesečno 200 zlatih frankov plače. Samo ta. komisija stane državo mesečno 800.000 kron. Pa uganite, odkod deficit v drž. blagajni?!
— Nove brezvestne špekulacije. Glasom belgrajskih listov nastopa v Srbiji vedno občutnejše pomanjkanje soli. Stisko izrabljajo oderuhi in prodajajo sol že po 8 do 35 dinarjev kilogram. Kdo je kriv temu stanju? Monopoiska uprava je že pred poldrugim mesecem odobrila nakup soli, toda akti so obležali v finančnem ministrstvu, ki j jih ne reši. Tu imajo svoje prste zraven za- j sebni špekulanti, ki so nagromadili velike | množine soli in hočejo sedaj izsiliti, da se
ČAROVNIJA ALI GOLJUFIJA.
Porota je razpravljala včeraj o coprniji v nekdanjem Zorčičevem hotelu do 9. zvečer. Nato je predsednik svet dr. Skaberne prekinil razpravo, ki se bo danes popoldne ob 4. nadaljevala. Predsednik porotnega senata jo razpravljal z največjo temeljitostjo. Porotniki so z največjo napetostjo sledili razpravi, ki je v resnici senzačna.
NAČELNO VAŽNE SODBE POROTNEGA SENAT A.
— POROTA NI VEG PRISTOJNA SODITt O TISKOVNIH PRAVDAH.
Ljubljana, 3. marca 1922.
Porotnemu senatu predseduje danes višji svetnik pl. Levienik, votanta sta svetnik dr. Eberl in okrajni sodnik K. Prenierstein, državno prav-dništvo je zastopal prvi državni pravdnik Domi-nico. Razpisane so tri tiskovne pravde: Slavko Plemelj proti Edvardu \Veissu, Ažman Ivan zoper Mihaela Iskro in Jakob Pošinger proti Ivanu Ravniku. V vseh treh slučajih je razglasil predsednik porotnega senata višji svetnik pl. Levičnih sledečo sodbo:
Ljubljansko porotno kot tiskovno sodišče izjavlja, da v predmetnem slučaju ni pristojno. Razlogi so: Člen 13. vidovdanske ustave določa, da sodijo o tiskovnih zadevah redna sodišča. Po kaz. pravnem redu spadajo sicer porotna sodišča med redna sodišča, toda iz zapiskov ustavnega odseka je razvidno, da se je mislilo v tem predmetu le na taka sodišča, v katerih sodijo poklicni sodniki. To sledi tudi iz besedila člena XIX. o zaščiti javnega reda. Iz tega sledi, da tiskovne zadeve ne spadajo pred porotna sodišča in se je izreklo porotno kot tiskovno sodišče za nepristojno.
Sledila je nato sledeča razprava:
RADI GOLJUFIJE.
Lesni trgovec Tomaž Popit, rojen 1897 na Drenovem griču, sedi danes na zatožni klopi radi hudodelstva goljufije. Obtoženec se je začel kljub temu, da mu je primanjkovalo denarnih sredstev, baviti z lesno trgovino. Meseca septembra 1920 je sklenil s tvrdko Branko & Serini v Logatcu pogodbo za 15 vagonov tesanih tramov. Istočasno, ko je bila pogodba sklenjena, je prejel od tvrdke 2000 lir na račun, ostanek bi dobil, ko bi bil va-
.	.	gou naložen. Dne 30. septembra 1920 je zopet
j joD, zato rtaj se obrtna oblast malo pobriga i predložil račune in neko noto s številko vagona,
za take stvari.
lj Ravnatelj Narodne tiskarne je postal g. Jezeršek. Dosedanji ravnatelj gosp. Verbajs je šel v pokoj.
lj Policijske vesti. Neži Bezlaj na Resljevi cesti je bila ukradena zimska suknja, vredna 2000 kron. — Rudolf Bartolini je bil izpuščen iz zapora in na to odgnan domov v Kamnik. Kratko dobo pred izgonom je pa v Ljubljani porabil v to, da je ukradel na Rimski cesti dr. Bmčiču zimsko suknjo, šal in klobuk. Doma v Kamniku je Bartolini prodajal suknjo za 500 kron, toda ni imel sreče, ker so ga orožniki aretirali. — Zlato verižico vredno 3000 kron je neznan tat ukradel dijaku Radovanu Lichteneckerju iz njegovega stanovanja. — Pred tobačno tovarno je bil ukraden Arturju Tomažiču lovski pes, svetlorjave bar-
proglasi za sol svobodna trgovina, hi fi- j ve, sliši na ime »Feldraan«. Vreden je naneno ministrstvo je na uslugo tem lju- ! 500 kron. že od lanskega leta radi poneverbe 22.000 kron zasledovani Klander Anton iz Cerknega, je bil aretiran na tuk. glavnem kolodvoru. — Znani ljubljanski pretepač in izzivac Stanko Bitenc se je na pustni pondeljek začel pretepati v neki ljubljanski gostilni. Po končanem krvavem boju je zakričal Bitenc: »Dekleta vina gori te _ Ker mu natakarica ni hotela dati vina, je začel po svoji stari navadi zabavljati vse vprek, slednjič se je spravil tudi na policaje in detektive. Bil je aretiran in oddan sodišču.
dem!
-- Neznanega vtopljenea — ■ veliko močno moško osebo — so potegnili iz Save y Trbovljah med kolodvorom in separacijo dne 28. svečana. Kako je zašel v smrt in odkod je, ni ničesar znanega.
— čuden samomor. Ek« Friedrich iz Maribora je tako žalovala za svojim možem, da se je poizkusila 18. febr. t. 1. umoriti, pa se ji ni posrečilo. Dne 1. t. m. pa je zvezala dva robca taico, da je prišel vozel na žilo pod vratom, ju zmočiia in jih zadrgnila krog vratu. Čim bolj sta se robca sušila, tem bolj sta se ožila in Friedrichov« <e je tako zadušila.
— Umor. Iz Maribora. Žel. aspirant Anton Perko se je vračal na pustno nedeljo pijan iz Limbuša domov v Maribor. To-.variši so mu nesli klobuk in ščipalnik, misleč, da iio prišel za njimi. A ga ni bilo. Sedaj so ga našli v gozdu med Limbušem in Studenci pri Mariboru mrtvega. Zaboden je bil z nožem v hrbet.
— Zvišana carina na alkohol. N’a češkoslovaškem so zopet zvišali carino na alkohol in znaša carina za 100 kg konjaka 200 čsl. K, likerja 170, ruma 145, vina v sodih 60 čsl. K itd.
— Za davčno oprosčenje malih hranilnih vlog. Zveza belgrajskih bank je podala finančnemu ministrstvu vlogo, v ka-eri se pritožuje, da mali varčevalci ne prinašajo več bankam svojih prihrankov.
J£aša društva.
d Trbovlje. Redno mesečno predavanje Bralnega društva se vrši zopet v nedeljo popoldne ob 3. uri v Društvenem domu. Sestanek Rudarske Zveze pa v torek ob 5. uri. Na svidenje!
d Občni zbor Krekove prosvete se vrši v nedeljo dne 5. marca ob 5. uri popoldne. Pred občnim zborom bo kratko in zanimivo predavanje. Članice vseh »Zvez« uljud-no povabljene. — Odbor.
d Šentjakobska prosveta. V nedeljo, 5. t. m. ob 6. zvečer bo predaval d r. A. Brecelj. Na vrsto pride tudi »prijatelj« alkohol. — Po predavanju bo redni društveni občni zbor. Člani in članice, udeležite se predavanja in občnega zbora polnoštevilno!
češ, da je vagon že naložen; vagon, da. je naložil baje Jože Knšar iz Kranja. Tvrdka mu je izplačala znesek 8800 lir. Predmetnega lesa ni bilo oo nikoder, tvrdka je nato obdolženca pozvala na odgovor. Popit je priznal, da lesa ni odposlal ter da si je žteviiko vagona izmislil. Obljubil je, da. bo škodo poravnal, kar pa seveda ni storil. Obdolženec Udi, da je predmetno noto od Jožeia Kušarja res prejel, ker mu je ta v Kranju nakladal od Ivana Novaka nakupljeni les. K tvrdki Branko & Serini je šel v dobri veri ter kasiral ostanek kupnine 8800 lir. Kušar zatrjuje, da je les nakladal že v juliju 1. L in sicer dva vagona, od katerih mu je enega takoj plačal, kupnino za drugega je moral pa iztirjati; pokazane mu no le pa da on ni pisal. Maja meseca je prišel obdolženec, v Ljubljani z Lojzetom Fakinom v gostilno spri Rožic. Fakin je smatral obdolženca za bogataša, ker se mu je ta predstavil za lesnega trgovca. Pridružil se jima je še Fakinov brat Dragotin. Popit je predlagal, da bi malo »polumpalk in se v to svrho peljali z avtomobilom na Vrhniko, kjer ima on svoje posestvo. Pogodil se je nato s šoferjem Ant. Klopčičem. Le-ta je dobil vtis, da je to bogat in soliden mož. Obdolženec je med potjo kazal zdaj na eno, zdaj na drugo stran, češ, da so ta posestva njegova. Pripeljali so se v Hotederšico, kjer se je Popit pridružil Klopčiču in ga prosil za posojilo njemu, da je denarja zmanjkalo, vrnil ga mu bo, ko se pripeljejo na Vrhniko k Bcnediko, kjer je doma. Klopčič mu jo dal nato 800 K. Prišedši na Vrhniko, je ukazal voziti dalje, trdeč, da se ne more ustaviti, ker noče, da bi ga videla njegova žena. Prenočili so na Drenovem griču. Drug dan je naročil šoferju, naj vozi na Dobrovo, kjer jo imel svojo ljubimko, od tam pa v Ljubljano. Prišedši v Ljubljano, je šel Popit v eskomptno bauko in iz nje prinesel list, rekoč proti šoferju: >Na ta list dobim 500.00(1 K..: Pustil se jo peljati v Logatec. Obljubil je Klopčiču, da ga bo dobro plačal in ja od njega znova izvabil zadnjih 000 K, katere je imel ta pri sebi. Tretji dan se je pustil zopet peljati v Ljubljano. Na Dobrovi je pregovoril šoferja, da je rekel njegovi ljubici, da je avto Popitova last. Vsled njegovega samozavestnega obnašanja je naredil povsod vtis bogatega trgovca. Ko ga je tretji dan Klopčič pripeljal v Ljubljano, jc obdolženec vrgel suknjo na avto, rekoč, da gTe v banko po denar. Odtod se ni več vrnil. Klopčič ga je dalje časa iskal, ga izsledil na Vrhniki, ter ga prignal na policijo. Tu je Popit obljubil, da ga bo v kratkem Času plačal, kar pa ni storil. Klopčiča je oškodoval za 8800 kron.
Popita je zagovarjal dr. Vodušek.
Protidraginyskc odredbe na Poljske«.
Varšavska vlada je sklenila proti pritiska* joči draginji naslednje odredbe: Odpravi se začasno uvozna carina na najnujnejša živila: moko, testenine, riž, krompir, ni®* so, nasoljene ribe itd., carina na ostale življenjske potrebščine: obleko, obutev ia dr. se pa olajša. Izvoz jajce se je prep0" vedal. Za prevoz živil sc na železnicah dovolijo ota,šave. Pri oddaji premoženjskega davka sc industrijccm, trgovcem in km®-lom, ki bi pridržavali življenjske P0^, ščinc, odrečejo vse olajšave, ki jih dovoip je zakon. — Tako zna vsaka vlada kolikor toliko učinkovito zgrabiti draginjo. s®‘ mo pri nas se vlada lovi za papirnatimi odredbami, ki draginjo še povišu.ejo, ne Pa zmanjšujejo.	.
— Ža enotno evropsko valuto. Že pret* časom je bilo slišati glasove, da je edin® pomoč za ozdravljenje gospodarskih mer enotna valuta vseh evropskih drž®« Posebej se je povdarjala ta misel za dež«? na ozemlju bivše Avstro-ogrske monarhij« Izprva ta misel ni našla ravno navdušen®" ga sprejema, posebno ne v deželah z dobr® valuto. Danes so ubupne gospodarske raZj mere omehčale tudi te in Anglež Roben Owen, ki je izdelal za izenačenje evropsk® valute natančen načrt, je pridobil zanjj® celo vrsto najvplivnejših in najodličnejši® evropskih osebnosti. Ni izključeno, da n8.' pravi v tern pogledu četverozveza, kated bi se pridružila še Avstrija, Madžarska i° Grčija, prvi korak.
— Siinesov koncern prevzame P01.* lugalsko ladjevje, »Dresdener N. P1^ na.šajo poročilo iz Pariza o govoricah, P° katerih je portugalska vlada pripravljen£ postaviti državna pomorska od pravna src * stva in pa nemške larfije, ki so jih svoj zaplenili na Portugalskem, nod kontrol® Stinnesovih koncernov, ki zagotavlja)"? Portugalski posebne ugodnosti pri odpr*v portugalskih ladij' v nemška pristani*0*! Ladje bi plule pod portugalsko zastavo, « zvezi s to pogodbo je baje odlok, s Jjf* terim je Portugalska zvišala pristanišč® pristojbine za vse inozemske ladje. Pr°e temu odloku ugovarjajo zlasti Angleži.
=• Zgradba vpijte karpatoriiske el®»* trame. Slovaška splošna kreditna bank®* lastnica velikih industrijskih podjetij v podkarpatski Ruski, namerava sezidati veliko elektrarno, ki bo dajala električni toK vsej Podkarpatski Ruski. Ta elektrarna bo imela 15.000 konjskih sil in ho zgrajena P° načrtu inženirja Liewalda. Si roški Šo pr°: računjeni na 250 milijonov čk. Pri 08Vnie bo imela nekaj delnic tudi tujina.
JCultura.
k Slava presv. Srcui tzšlo je: Des® posmi v čast božjemu Srcu Jezusov sniu mešani zbor in orgije, zložil Ivan Po$aC' nik. Založila Jugoslovanska knjigarn3 ,
Ljubljani 4.—.
Part. Din 12.—, glasovi-'
^Raznoterosti.
r Velika katastrofa na morju.
listi poročajo o strašni pomorski nesr®cj* ki se je ob novem letu pripetila pribil® 90 morskih milj od Petrograda. Podrobnosti jc opisal eden potnikov, ki se je č®' kor po Čudežu rešil. Koncem decembr® 86 j<e skupaj napravila na pot iz petrograjsč®' ga zaliva cela vrsta ladij: nemških, ruskj®' angleških, norveških in letonskih, kateri®1 so delali pot štirje ledoloraci. Toda led ie bil premočan in po več dneh najnaporOfT še vožnje so ladje prevozile komaj 50 f®*1*' Tedaj — 4. januarjh -— je nastal straŠ®c vihar s snežnim metežera, v katerem s° ladje izgubile vsako zvezo med seboj i® 8* je skušala vsaka rešiti na svoj račun, h ladji, na kateri sc je vozil rešeni potnik« s 7. januarja zjutraj pozvali potnike, naj pripravijo na najhujše. V dalji je bilo vid®1 nekaj ladij, ki so skušale pluti v pr***? proti otoku Wigrund. Dve ladji sta se potapljali. Končno ic izmed vseh dvan®! sterih ladij, ki so bile odplule >z Petro#*' da, dosegla vvigrundsko luko ena sama, ostale so izginile brez sledu.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Urednik fn odgovorni urednik Franc Kret®«®* Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani
m
i»2« ižgšl
Z&MU
b!bsi
I. delzosko konzumno društvo o Llubllani i
Bf
■i
ima bogato izbero manufakture, češke lončene posode, klobuke, vsakovrstno špecerijsko blago, v zadružni kleti na ■ Kongresnem trgu št. 2 novo vino po nizki ceni. — Hranilne vloge članov obrestuje po 5%, — Clsni dobe 30/ 0 M* ———M	popust.	Pristopnina	10	kron,	delež	100 kron. — Prijave sprejema pisarna na Kongresnem
illSilii	2	in	VSC	zadružnc	proda^nc-	v	Vašem	interesu je, da postanete član, članica naše zadruge. niSSl
■■■BiVBiiiUnMUHaaHBHaHBBQaaaBBmBnH2ffiSE3ia&3HBBaBHnB&HHaHHHnHSESSS