Sahe.s popoldne bodo pri osnovni šoli Lucijana Seljaka v Stražišču odprli nov prizidek. To bo hkrati tudi osrednja svečanost v počastitev krajevnega pravnika krajevne skupnosti Stražišče. mto: F. Perdan Kranj, petek, 20. VI. 1975 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »n Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar glas Leto XXVIII. Številka 47 Cena: l din List i/haja od oktobra 1917 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1971 pa ob torkih in petkih. i iviiKiavcic — uagovorni 'gM ^sre ippr iwo4 koi poueaniK od sreaan in sonoian, lik Albin Učakar ~^h*$ W^^^^ -: . <ŠŠ£5s od julija 1971 pa oh torkih in petkih. ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Gorenjci v Domžale Sedmi zbor gorenjskih akti-l!*tov, ki bo v nedeljo v Dom-0 ah» bo hkrati ena letošnjih srednjih gorenjskih priredi-0ev v počastitev 30-letnice svoboditve. Na tem tradicio-alnem srečanju, ki se bo za-jw° ob 9.30 pred poslopjem . T v Domžalah, pričakujejo £r,reditelji - družbenopoliti-ne ogranizacije občine Dom-£a,e - prek 5000 udeležencev yseh kr ajev (iorenjske. . "o slavnostnem govoru nek-• anjega sekretarja okrožnega *0t»iteja Kamnik Franca Zu-j^čiča-Marjana pred poslo-J|Jern PTT bodo odkrili sporne-lK Iioroe jn dela, avtorja To-l>ta Svetine. Potem bo slav-j^?stna povorka krenila po poljanski in Kidričevi cesti športni park, kjer bo veliko Rovanje °zdravni govor na prire-v-enem prostoru bo imel redsednik občinske konfete SZDL Domžale Janez slavnostni govornik v.9i bo član sveta federacije ''ha Marinko. Sledil bo kul-^ rni program, v katerem j??o sodelovali združeni pev-1 'bori, simfonični orkester 'h °mžal«'-Kamnik, recitatorji J?«dbi. h* nedeljo se ^"'iv/.alah na >><> obudili «*ke torej dobimo v srečanju, kjer spomine na trenutke med vojno, iz-(j^'hjali izkušnje o sedanjem (>>l11 in se tovariško poveselili. ^renjske družbenopolit ič ne kjKftnizacije vabijo vse nekda-s,,, in sedanje aktiviste, še po-ef>ho (?l'Iežijo nedeljskega zbora v pa praporščake, da se Večjem številu. A. Z. Začele so se javne razprave V organizacijah združenega dela in v temeljnih organizacijah združenega dela v kranjski občini so se sredi tega tedna začele javne razprave o programu gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih. ,Se pred začetkom razprav pa je vsaka družina v občini dobila brošuro, v kateri je razložen celoten program. Sporedno /. akcijo in razpravo so konec minulega tedna v avli občinske skupščine odprli razstavo šolskih in vzgojno-varstvenih objektov, ki so bili v občini zgrajeni po vojni. Naključje pa je hotelo, da se prav v obdobje javnih razprav ujema otvolitev prizidka pri osnovni šoli Lucijami Seljaka v Stražišču. Odprli ga bodo danes ob 17. uri, zatem pa bodo v šolo prenesli tudi razstavo, ki je bila zdaj teden v avli občinske skupščine. Že naslednji dan, torej jutri, prav tako ob 17. uri pa bo otvoritev prizidka in obnovljene šole, na Jezerskem. Prizidek pri osnovni šoli Šenčur pa bodo odprli konec prihod-n jega meseca A. Z. RAZPRODAJA v kleti Globusa oddelek dekorativa Predsednik CK ZKS Frane Popit je v sredo popoldne obiska/ osnovno šolo Josi/) Broz-Tito v Predosljuh, kjer se je pogovarjal o organizaciji in poteku celodnevne šole — Foto: F. Perdan Predstavniki Ijubl/unskega urinudnegu območja in rij>ub/iškcga sekretariata Id ljudsko obrambo, ki jih je vodil generulpodpolkovnik Jože Ožbolt. so v sredo dopoldne obiska/i tovarno Iskra v Kranju. Ogledali so si tovarno in nekafert' proizvodne obrate ter se /)ogovurja/i o nuilaljnjcm posloi nem sodelovanju med Iskro in J LA — .1. Z. — Foto: F. Perdan pestre izbire ► tapet iz uvoza po znižanih cenah 30 % količine so omejene RAZPRODAJA Šola — družbeno in kulturno središče Na osnovni šoli Josipa Broza-Tita v Predosljah, ki je bila zgrajena pred dvema letoma in je ob letošnjem prvem polletju uvedla celodnevni pouk, so zadovoljni z doseženim. Učni uspeh učencev seje v primerjavi z lanskim letom dvignil za 2 odstotka. Uspešnih je bilo 98,55 odstotka učencev, 6 šolarjev pa bo moralo razred ponavljati. To je le eden od najvažnejših uspehov celodnevne šole pri učenju in vzgoji. Je rezultat izrednih prizadevanj učiteljskega kolektiva, ki se je prav ob uvajanju prvih korakov nove oblike dela srečeval s številnimi težavami, ki so oteževale delo. Sedaj ima šola že utečen način dela in izdelan načrt dopolnilnih dejavnosti in bo novo šolsko leto dočakala dobro pripravljena. Tudi pogovori o financiranju gradnje dodatnih učilnic in skupnih prostorov ter igrišč, ki so za novo obliko učenja in vzgoje nujno potrebni, so v sklepni fazi. S tem so pedagogi in vodstvo šole seznanili predsednika slovenskih komunistov Franceta Popita, ki je bil v sredo pri njih na obisku. Predstavniki KS Predoslje in Kritof pa so mu pripovedovali o sodelovanju šole in krajevne skupnosti in vseh občanov pri reševanju različnih problemov šole. Nadaljevanje na 16. strani jubilejna Nova * skladišča Živil Veletrgovina Živila Kranj bo jutri popoldne v Naklem odprla nova centralna skladišča. Celotna površina skladiščnega prostora znaša 5800 kvadratnih metrov in je tako za 70 odstotkov večja od dosedanjih skladiščnih prostorov, ki so bili razdrobljeni na šestih različnih mestih. Z otvoritvijo skladišč bo prek 800-članski kolektiv podjetja proslavil tudi 25-letnico obstoja in 20-letnico samoupravljanja v podjetju ter 30-letnico osvoboditve. A. Ž spi SPI XXV, JUBILEJNI MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM 00 8. DO 18. AVGUSTA lP ■ □I □ Naročnik: J ugoslo vanska noč Približno 100.000 obiskovalcev je bilo konec preteklega tedna na veliki prireditvi v Stuttgartu, ki je imela naslov Jugoslovanska noč. Organizirali so jo turistični urad mesta, jugoslovanski informativni center in naš generalni konzulat. Časopisi opozarjajo na pestrost in izjemno kvaliteto programa, ki so ga pripravili KUD Ivo Lola-Ribar iz Beograda in jugoslovansko šolsko kulturno-umet-niško društvo Mladost iz Sutttgarta. Slovenski turizem v Ameriki Slovensko turistično gospodarstvo, se je v okviru Gospodarske zbornice dogovorilo, da bo odprlo v Ameriki, ki je razmeroma še neobdelano turistično tržišče, svoje predstavništvo. To naj bi se zgodilo že letos. Stroške poslovanja pa bodo krili SOZD Kompas s 57 odstotki, preostali del stroškov pa letališče Ljubljana — Pula in slovenska turistična podjetja. Odgovornost za čistočo morja Po novem republiškem zakonu o- varstvu okolja bi območna vodna skupnost Primorske morala biti odgovorna tudi za čistost morja. Skupnost se te naloge doslej ni mogla lotiti, ker zanjo ni primerno opremljena. Po sklepu pristojnih organov je tudi vodno gospodarsko podjetje Hidro iz Kopra odgovorno za čistost morja. Toda tudi ta delovna organizacija ne bo zmogla tako zahtevne naloge, če ji v ta namen ne bodo dodelili sredstev. Zdaj ima na voljo samo poldrugi milijon dinarjev, kar pa zadošča le za nakup najbolj nujne opreme in za organizacijo čuvajske službe na obali. Trije mednarodni vlaki Koprska železniška postaja si počasi, a zanesljivo utira pot v mendarodni promet. Poleg kopalnih vlakov, ki tudi letos vozijo na našo obalo, vozijo letos prvič tudi inozemski turistični vlaki. Iz Hamburga in Dortmunda pripeljejo ob sredah in sobotah agencijski vlaki na stotine turistov v Koper, da potem lahko nadaljujejo pot v druga letovišča. V kratkem bo začel voziti vlak iz Londona, ki bo vsak petek pripeljal v Koper goste iz Anglije. Možnosti vlaganj Predsednik gospodarske zbornice Jugoslavije Ilija Vakić je sprejel predsednika ameriške družbe za zasebne investicije v tujini Marshala Maysa, ki se mudi na povabilo ZIS na obisku v naši državi. Izmenjala sta mnenja o zanimanju jugoslovanskih podjetij za poslovno povezovanje z ameriškimi družbami prek skupnih, vlaganj. Preučila sta tudi rezultate nedavnega skupnega sestanka ameriško-jugoslo-vanskega ekonomskega sveta in jugoslovansko-ameriške zbornice ter ocenila pogovore, ki so jih imeli ameriški gospodarstveniki v jugoslovanskih podjetjih. Predsednik jugoslovanske gospodarske zbornice je dejal, da je naše gospodarstvo najbolj zainteresirano za skupna vlaganja na področju črne in barvne metalurgije, turizma in živilske industrije. i gajr-* m V okviru akcije za gradnjo družbenih objektov v krajevnih skupnostih v kranjski občini so minuli teden v avli občinske skupščine odprli razstavo o šolah in vrtcih zgrajenih v občini po vojni. Razstava bo od danes naprej odprta v osnovni šoli Lucijana Seljaka v Stražišču - A. Ž. - Foto: F. Perdan Proslava gorenjskih vezistov Vezisti NOV Gorenjske so se na zadnji seji dogovorili, da se bodo pridružili proslavi, ki jo bo v počastitev .30-letnice osvoboditve na Mlaki pri Radovljici na vrtu nekdanjega vezi-sta Vinka Berceta pripravila organizacija ZZB NOV Radovljica. V bogatem kulturnem programu se bodo na svečanosti predstavili recitatorji, dramska skupina, pihalna godba ter folklorna skupina z vokalnim oktetom. Po proslavi se bo na prireditvenem prostoru nadaljevala zabava s plesom. Cl ani področnega odbora vezistov NOV za Gorenjsko upajo, da se bo manifestacije udeležilo veliko članov iz njihovih vrst. Obenem pa Jesenice vezisti vabijo na proslavo tudi vse radioamaterje z Gorenjske. Odbor je sprejel tudi sklep, da bodo v avgustu na Vogarju pripravili tovariško srečanje za vse gorenjske vez iste. Na pomoč pri pripravah na to proslavo sta že priskočila odbor JBO ter sekcija vezistov NOV pri združenem podjetju PTT v Ljubljani. Srečanje bo pripravljeno v spomin na dogodek izpred tridesetih let, ko je sovražnik zadnjikrat poskušal uničiti JBO ter zažgati vas Fužino. Zaradi dobro pripravljene obrambe in odlično vzpostavljenih zvez v bohinjskih vaseh pa se okupatorju namera ni posrečila. F. Gracer Za danes, 20. junija, je v Kranjski gori sklican posvet sekcije Skupnosti slovenskih občin, sekcije mest, Republiškega sekretariata za urbanizem in Gospodarske zbornice SR Slovenije — Izvršnega odbora zbora delegatov združena TOZD komunalnega in stanovanjskega gospodarstva. Na posvetu bodo govorili o komunalni oskrbi potrošnikov in problemih ustanavljanja samoupravnih komunalnih interesnih skupnosti, o ekonomskih in družbenih vidikih financiranja komunalnih dejavnosti ter o pravno političnih izhodiščih novega zakona o komunalnih dejavnostih. O. S. Prejšnji teden je bila v Mojstrani seja sveta krajevne skupnosti, na kateri so razpravljali o predlogih za pridobitev statusa kmeta ter o varstvu in zaščiti določenih kmetij, o samoupravnem sporazumu samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin ter poslušali oceno minule akcije Očistimo naš kraj. Na seji so sprejeli tudi predlog programa komisije za hortikulturo in varstvo okolja ter imenovali delovno skupino za izdelavo srednjeročnega programa krajevne skupnosti. D. S. Krajevna organizacija ZZB NOV Dovje-Mojstrana se že pripravlja na letošnje tradicionalno praznovanje ob dnevu borca, ki bo tako kot vsa leta doslej ob spominskem obeležju nad Sedelcami. Ker se bo precej nekdanjih borcev s tega kraja udeležilo gorenjske proslave v Begunjah, bo tradicionalno srečanje nad Sedelcami ti. julija.. D. S. V ponedeljek, 23. junija, bo na Jesenicah brigadna konferenca brigade Jeseniško-bohinjski odred, ki bo zastopala Gorenjsko na mladinski delovni akciji v Brkinih od 29. junija do 20. julija. Na brigadni konferenci bo izvoljen predsednik konference in komandirji posameznih čet. Poleg tega se bodo zbrani brigadirji podrobno seznanili s potekom delovne akcije v Brkinih. J. R. lipse, uskladiščene v skrivnih laboratorijih in v formulah vojnih učenjakov? Brežnjev in sovjetsko vodstvo nasploh se očitno dobro zavedata, da bi rojstvo »meteoroloških bomb« hipoma razvrednotilo diplomatske napore in dosežke na področju omejevanja jedrske dirke ter naredilo nesmiselna kakršnakoli pogajanja v okviru SALT-2, pogajanja, ki bodo po zatrjevanju ameriškega zunanjega ministra Kissingerja v kratkem pripeljala do sporazuma o zamrznitvi ofenzivnih strateških orožij (kopenski medcelinski projektili, podmornice, daljnoletni bombniki, udarni sateliti ipd.). Petek, 20. junija 1975 Najprej velike in nato še manjše države bi morale začeti odločno ukrepati ter vnaprej preprečiti novo eskalacijo v oboroževalni tekmi, ki jo utegne povzročiti pojav tako imenovanih »meteoroloških bomb«. Čeprav jih ni naravnost omenil, so strokovnjaki in opazovalci prepričani, da je svarilo generalnega sekretarja KP Sovjetske zveze Leonida Brežnjeva, izrečeno med sobotnim predvo-livnim govorom v Moskvi, merilo prav nanje. Brežnjev je v skopih, a tehtnih besedah povedal poslušalstvu (in posredno vsej svetovni javnosti), kako napredne sile Vzhoda in Zahoda ne bi smele dovoliti izpopolnjevanja strahotnih uničevalnih mehanizmov, ki za zdaj obstajajo samo na papirju in v možganih znanstvenikov, ki pa so jih vojaški štabi spričo sedanjega nivoja tehnologije sposobni razviti do operativne, praktično uporabne faze. Za kaj gre? Gre za umetno proženje potresov, orkanov, katastrofalnih suš, poplav in gigantskih morskih valov, katerih nalet bi v hipu zbrisal z zemljevida mesti kot sta, denimo, New York in Leningrad. Ob navedenem podatku celo zlovešča učinkovitost atomskih in kemičnih sredstev ter raket zbledi v nič — dasi' bi že razpoložljive zaloge jedrskih konic slehernega prebivalca Zemlje lahko ubile kar štiridesetkrat zapored. Je torej čudno, ako najvišji zastopniki SZ in ZDA bijejo plat zvona? Je čudno, ako so preplašeni nad vizijo totalne apoka- Meteorološke »bombe« Ravno popuščanje in atomski dialog z VVashingtonom pa sta temelj politike vrhov sovjetske oblasti sedemdesetih let. Ce bi ta politika doživela polom, bi kadrovske spremembe zanesljivo ne izostale, saj notranja trenja v partijskih krogih, novembra in decembra lani, dokazujejo, da je opozicija, ki oporeka koristnosti »pretirane od- Kranj Pri komiteju občinske konference zveze komunistov v Kranju se je v ponedeljek sestala komisija za družbenopolitične odnose in idejna vprašanja prosvete. kulture in znanosti. Obravnavala je osnutek nalog komunistov prosvetnih delavcev srednjih in osnovnih šol ter oceno idejno-poljtičnega stanja na področju kulturne dejavnosti v občini. Včeraj popoldne je bila v Kranju 13. seja komiteja občinske konference zveze komunistov. Razpravljali so o položaju, vlogi in perspektivah delavske univerze Kranj in o posvetu-s sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov, ki je bil 29. maja ii^na katerem so obravnavali uresničevanje stajišč četrte seje CK ZKS ter priprave na peto sejo. Razen tega so na seji razpravljali tudi o pripravah na sejo občinske konference zveze komunistov. Komite občinske konference zveze komunistov Kranj je za danes organiziral celodnevni seminar za vse člane aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev. Na seminarju se bodo člani seznanili z nekaterimi ekonomskimi vprašanji in razpravljali o nalogah zveze komunistov pri preprečevanju in odkrivanju nezakonitih pojavov. Pri samoupravni stanovanjski skupnosti Kranj so se ta teden sestale samoupravne enote za graditev stanovanj, za gospodarjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini in samoupravna enota za družbeno pomoć' v stanovanjskem gospodarstvu. Na sejah so med drugim obravnavali statut samoupravne stanovanjske skupnosti in volili delegate za sejo skupščine, ki bo predvidoma prihodnji teden v četrtek. A. Z. . Radovljica Včeraj popoldne se je v Radovljici na trinajsti seji sestalo predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov. Ocenili so potek nedavnega seminarja za člane izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata in razpravljali o organizaciji občinskih, odborov sindikata. Razen tega so obravnavali samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov. Sklenili so tudi. da se morajo še pred letnimi dopusti v osnovnih organizacijah sindikata sestati izvršni odbori in oceniti organizacijska in "druga vprašanja v organizaciji. Jutri 1)0 v Bohinju tradicionalni zbor turističnih delavcev Gorenjske. Na zboru bodo izmenjali nekatere delovne izkušnje in razpravljali o organizacijskih in vsebinskih vprašanjih ter turistični dejavnosti na Gorenjskem-Razen tega bodo gorenjski turistični delavci obiskali slap Savico, Vogel in Planšarski muzej v Bohinju. A. Z. Škofja Loka V ponedeljek ob 17. uri bo v Škofji Loki seja komisije za družbenopolitične odnose in idejne probleme pri komiteju občinske konference ZK Škofja Loka. Člani, komisije se bodo pogovorili o dejavnosti in problemih izobraževanja in vzgoje odraslih v okviru Delavske univerze Škofja Loka. Tudi v torek se bo v Školji Loki sestala komisija za družbenopolit k" "t" odnose in .idejne probleme pri komiteju občinske konference ZK Škofja Loka. Sestanek je napovedan za 17. uro. Na seji bodo člani komisije spregovorili 0 konceptu usmerjenega izobraževanja v občini Škofja Loka. -jg v V tovarni pohištva Alples Železniki je bila preteklo sredo, 18. junija dopoldan, ustanovna konferenca koordinacijskega sveta ZSM - SOZI) Slove-nijales, na kateri so izvolili 54 članov tega novega usklajevalnega organa. Svet bo poslej povezoval in pomagal voditi delo mladinskih aktivov posamezni'1 TOZD v okviru Slovenijalesa. Tržič Občinska konferenca SZDL Tržič je na zadnjem zasedanju sprejel*1 delovni program občinske konference in njenih organov do konca leta. l>|-<)' gram je predlagalo konferenci v s'prejem predsedstvo občinske konferenc-Med številnimi nalogami so še posebno pomembne sprotno spremljanja in ocenjevanje uresničevanja ustave in aktov socialistične zveze, izobraževanje delegatov in aktivistov zveze, spremljanje prehoda na celodnevno šolo, oh'1' kovanje pravil in programov koordinacijskih odborov, svetov in komisij oo-činske konference, pomoč pri organizaciji javnih razprav o srednjeročnih p1'0' gramih krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, spremlja' nje dela in ocenjevanje pravil družbenih organizacij in društev, dopolnjevanj? statuta občine, ocenjevanje uresničevanja kadrovske politike in štipendiranja v občini itd. Med pomembnimi nalogami je tudi izdelava delovnega programa občinske konference in njenih organov za prihodnje leto. Na zadnji seji upravnega odbora Planinskega društva Tržič so razprav' ljali o razdelitvi dotacije telesnokulturne skupnosti. Upravni odbor je namenil alpinističnemu odseku 30.000 dinarjev, mladinskemu odseku 8000 dinarjev, propagandnemu odseku 3000 dinarjev in markacistom 4000 dinarjev-V primerih večjih akcij pa bo odsekom še posebej pomagalo matično društvo- -jk • juge« v odnosih Vzhod — Zahod, precej vplivna in da potrpežljivo čaka na usoden zastoj v doslej obetavnem razpletanju dogodkov. Gornji ugotovitvi v prid so tudi nenavadno ostre, burne reakcije uradne Moskve, živčne zaradi rušilne dejavnosti Kitajcev. Slednji namreč načrtno kljubujejo prizadevanjem Kremlja (o čemer smo podrobneje pisali pred štirinajstimi dnevi) ter odkrito pozdravljajo krepitev ameriške navzočnosti v Pacifiku in v Indijskem oceanu, ki naj bi predstavljala »protiutež agresivnemu sovjetskemu neoim-< perializmu«. Brežnjev je upravičeno zaskrbljen, kajti potreboval bi otipljivo potrditev pravilnosti zastavljene poti, in sicer čim hitreje. ZDA, tretji član ekskluziv-nega kluba, so potihem kakopak zadovoljne. Trudijo se obdržati »pozitivne« stike z obema stranema in previdno zavlačujejo SALT konferenco, hoteč izpopolniti sistem interkontinentalnih izstrelkov, lansiranih iz trupa letal v stratosferi, sistem, čigar učinkovitost naj bi pomenila protiutež najnovejšim sovjetskim večglavim su-perraketam SS-18. V Nakuruju, mestecu 160 kilometrov severozahodno od Nairobija, prestolnice Kenije, so v ponedeljek sedli k zeleni mizi Savimbi, Neto in Holden, predsedniki treh sprtih angol-skih osvobodilnih organizacij: UNITA, MPLA in FNLA. Sestanek na vrhu, tretji zapored, naj bi zgladil konflikte, ki grozijo bivšo portugalsko kolonijo namesto v osamosvojitev pahniti v krvavo državljansko vojno'. Da je bojazen umestna, priča okrog 4000 žrtev, padlih v prestižnih obračunih med pripadniki posameznih gverilskih skupin. Spopadi so plod nerazčiščenega vprašanja, kdo bo 11. novembra, po odhodu portugalskih uradnikov, prevzel v roke vajeti dežele. Zlasti MPLA Agostinha Neta in FNLA Roberta Holdna ne najdeta enotnega jezika in sta že v prejšnjih časih vlagali več truda v zatiranje druga druge kakor pa v odpor Salazarjevim okupatorskim četam. MPLA je močnejša v političnem smislu, saj uživa široko podporo ljudskih množic, vpliv FNLA pa sloni bolj na vojaški* čvrstosti. Njuna koncepta bodoče družbene ureditve se hudo razlikujeta, kar bržkone velja pripisati zunanjim mecenom, Brazzavilu in Kin-shasi, ki jima obstdj stabilne, neodvisne Angole iz različnih vzrokov ne bi ravno najbolj ustrezal (podobno kot ne bi ustrezal Južni Afriki in v Angoli zasidranim multinacion al« nim rudarskim koncernom)-Nekoliko šibkejša UNITA, zrasla brez tuje podpore in pokroviteljstva, spretno izrablja situacijo v senci dveh zagrizenih rivalov in polagoma krepi svoje Dozicije. Posvet v Nakuruju je nedvomno zadnja priložnost, do trojica mož najde kompromisno rešitev ter prepreči tragedijo kongoških razsežnosti. Dasi debata poteka za zaprtimi vrati« so uvodna poročila i/. Nairobija dokaj optimistična. 1 (lu/.elj Teden Komunista Ob obisku Mitje Ribičiča v tržiški občini Obveščanje je del vsakdanjega političnega dela Predsednik republiške konference SZDL je sodeloval v torek na seji predsedstva in izvršnega °dbora SZDL v Tržiču, obiskal vrtec v Bistrici in sodeloval na javni tribuni v tej krajevni skupno-&ti, zvečer pa govoril na osrednji proslavi v tednu Komunista v Cankarjevem domu .Torkov celodnevni obisk predsednika republiške konference SZDL MitJe Ribičiča v Tržiču v okviru Praznovanja tedna Komunista se je začel dopoldne s srečanjem s političnim aktivom občine in nadaljeval z razširjeno sejo predsedstva in izvršnega odbora občinske konference ^ZDL Tržič. Razen predsednika rePubliške konference sta se je udeležila tudi članica izvršnega odbora republiške konference Silva Jereb in predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez varl. Na seji predsedstva in izvršnega odbora občinske konference so rj*zpravljali o obveščanju v delegatskem sistemu. Uvodoma so omenili dosežke in prizadevanja za kvalitet-neJče delo na tem področju (interna skupnost za obveščanje) ter vl°gp lokalnega radia, glasil organizacij združenega dela in drugih sredstev javnega obveščanja, v nadalje-naV^u pogovora pa opozorili na nakatere pomanjkljivosti. Grajali so Predvsem zaprtost nekaterih glasil 0rganizacij združenega dela, pomanjkljiva ali celo formalna določita o obveščanju v samoupravnih aktih organizacij združenega dela in krhke vezi med samoupravnimi 0rKani v organizacijah in krajevnih skupnostih in delegacijami, interes-jjttni skupnostmi, skupščino, izvrš- nim °rgan svetom in družbenopolitičnimi rzacijami. Še posebno proble Matično je sodelovanje z delegati in o^legacijami, ki sodelujejo na zasedanjih republiške in zvezne ravni. Predsednik Mitja Ribičič je opo-2°ril, da ne kaže biti preveč nestrpen novih ustav in uzakonitve delegat *kih odnosov minilo 5Sr~ neučakan, saj je od sprejema ..Je dobro leto. ?veda to ne pomeni, da do dela ne "J kazalo biti kritičen. Obveščanje J?"1"* postati del vsakdanjega politega dela, ki temelji na organih samoupravljanja, delegatskih struk-Urah in družbenopolitičnih organi-jj^-jah. Obveščanje ni le nalog doi "' 8e poklicno ukvarjajo s to ^eVno8ti°. temveč morajo pogof--"je pisati, govoriti, polemizirati in ^zpravljati tudi sami delegati. ni»' Se mora temu primerno orga-'■Mati. V organizaciji so prvi koraki • ()1'.leni. Delegatom morajo biti 1(>1'in;uijt. dostopne. Tudi sami jih J °r.a.i<> iskati in ne čakati, da jim bo ' 'IJ'nii postregel nekdo drug! j^.! 9 obisku vrtca v Bistrici so gostje yuja Ribičič, Silva Jereb in Janez na javni * tribuni Bistrici, kjer je bilo l^,1'1 sodelov ^unistov lost^1- ° ''l''(lv;1"J" krajevne skup 1 Wj družbenopolitičnih organ i-krajevnih sk'up- J6g> ■" \jhij in yia povezova- tttat-' ''nanciranju stl- povezovanju skupnosti l in OZ1) in planiranju Javnih skupnostih. S Jen? krajevnih skupnosti in organi-^l'.'i združenega dela ne kaže več L ':^ati, so dejali na tribuni. Delo (ferana v organizaciji združenega ^ a Je odvisno od počutja v krajevni ,,(l,Pnosti in obratno. Vendar se kt^,u' pojaviti pri povezovanju w^eyiiih skupnosti in organizacij tajnega dela v tržiški občini in drugje kopica problemov, saj so ,, M!,ne le združenega dela ra/ v dveh od trinajstih kupnosti, precej Tržiča-v je zaposlenih v organizacijah % občinah, predvsem k ran j C^Vnih bo nujno potrebno organ i- solidarnost med krajevnimi <(),. !U)stmi na eni in organizacijami K.UZ(,nega . () K.i dela na drugi strani, ^lii t'"1'),lllsl planiranja v krajevnih Hjkgostih in vrednotenja posamez- na tribuni, bo treba med občinami v regiji skleniti poseben samoupravni sporazum. Mitja Ribičič je razen na omenjene probleme opozoril tudi na dobro politično organiziranost v krajevnih skupnostih, kjer ima prav. socialistična zveza kot frontna organizacija odgovorno nalogo. Vanjo se morajo vključiti vse napredne sile krajevne skupnosti! Zvečer je bila v dvorani Cankarjevega doma osrednja proslava tedna Komunista. V kulturnem programu so sodelovali zbor tržiških osnovnih šol, tržiški pihalni orkester in recitatorji Amaterskega gledališča Tržič, slavnostni govornik pa je bil predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. Krajevne skupnosti in organizacije združenega dela se morajo odpreti, zaživeti morajo društva, organizacije, hišni in ulični sveti, delegacije itd., je dejal predsednik republiške konference. Osveščene in obveščene množice so pogoj za varnost, kar smo v zgodovini že nekajkrat dokazali. Naše ljudi seznanjamo tudi s tem, kar drugi mislijo in pišejo o nas, čeprav vedno ne najboljše. Žal povsod v naši soseščini ne ravnajo tako in pO t varjaj o resnico o nas, naših ljudeh in naši družbeni ureditvi. Resnična demokracija je odvisna od položaja delovnega človeka, njegove socialne in ekonomske varnosti, ne pa od števila strank in ostrine borb v parlamentih, je dejal Mitja Ribičič. Govornik je poudaril pomen samoupravljanja, katerega 25. 'obletnico praznujemo letos in dejal, da je obletnica potrditev zaupanja delovnih ljudi v ZKJ in obrat.no. Samo v takem zaupanju se tudi tržiškemu delavcu obeta lepša prihodnost. J. Košnjek Partizansko srečanje v Podnartu Jutri bo v Podnartu četrto partizansko srečanje, s katerim bodo proslavili 30-letnico osvoboditve. Program se bo začel ob 17. uri v kulturnem domu, kjer bo gledališka sekcija DPI) Svoboda Podnart uprizorila partizansko dramo Vida-Staša. Po predstavi bo tovariško srečanje, na katerega družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Podnart vabijo partizane, ki so pred vojno živeli v Podnartu in okolici in ki sedaj živijo na območju krajevne skupnosti. Na srečanje vabijo t udi vse člane n jihovih svojcev. A. Z. . Kranj Podobno kot v drugih gorenjskih občinah so se tudi v kranjski temeljito pripravili na praznovanje tedna Komunista. Tako bodo po vseh osnovnih organizacijah zveze komunistov v občini sestanki, na katerih bodo ponekod sprejeli v članstvo tudi nove člane. Razpravljali bodo o 50-letnici partijskega tiska in današ-" njih nalogah zveze komunistov. Prireditve ob tednu Komunista se bodo v kranjski občini začele v ponedeljek, ko bo ob 10. uri v dvorani občinske skupščine tribuna članov zveze komunistov slovenske čevljarske oziroma obutvene industrije. Zbrali se bodo komunisti iz te panoge iz cele Slovenije. Organizator te tribune je tovarna Planika Kranj, vodil pa jo bo sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Ludvik Kejžar. Sodelovali bodo tudi člani uredništva Komunist. Ob 13. uri v ponedeljek bodo v avli občinske skupščine odprli razstavo ob 50-letnici partijskega tiska. Na otvoritvi bo govoril član centralnega komiteja ZKS Vinko Hafner. V sredo, 25. junija, zvečer bo javna tribuna v osnovni šoli Lucija-na Seljaka v Stražišču. Beseda bo tekla o vlogi in nalogah krajevnih skupnosti, ki jo daje nova ustava in o nalogah komunistov. Osrednja gorenjska prireditev ob obletnici Komunista pa bo v četrtek, 26. junija, ob 18.30 v dvorani kina Center, kjer bo tako imenovani ustni časopis. Predvidevajo, da se bo takrat zbralo v dvorani okrog 700 komunistov z Gorenjske. Na prireditvi bodo sodelovali najvišji predstavniki zveze komunistov iz republike, iz G K ZK Črne gore in predstavniki uredništev posameznih glasil. Sklepna slovesnost ob tednu Komunista v kranjski občini bo v petek, 27. junija, ob 10. uri v občinski skupščini. Takrat bo organiziran sprejem za vse komuniste iz kranjske občine, ki so člani prek 30 let. Zbralo se bo blizu 300 članov. Govoril pa bo sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Slovenije Franc Šetinc. A. Z. Radovljica V radovljiški občini so se v ponedeljek začele slovesnosti v počastitev tedna Komunista. Že od začetka tega meseca imajo po vseh osnovnih organizacijah zveze komunistov v občini sestanke, na katerih razpravljajo o nekdanji vlogi in pomenu partijskega tiska in o sedanjih nalogah komunistov. Ta teden so v občini pripravili tudi več prireditev. V ponedeljek so v dvorani radovljiške graščine odprli razstavo družboslovnih in marksističnih knjig. Sestal se je tudi aktiv komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev in obravnaval proble-^ matiko delavskega nadzora. Hkrati se je v ponedeljek začel dvodnevni seminar za kandidate in mlade člane zveze komunistov. V torek pa so v avli osnovne šole Lesce sprejeli v zvezo komunistov 28 novih članov. V kulturnem programu so nastopili moški pevski zbor DPD veriga Lesce in učenci ter folklorna skupina osnovne šole. V sredo popoldne je bilo za člane marksističnega krožka in absolvente občinske politične šole v šolskem centru v Radovljici predavanje. V festivalni dvorani na Bledu pa so od pil i razstavo partizanske grafike. Takoj po razstavi je bil v dvorani večer revolucionarne pesmi. V programU so nastopili oktet Gallus in dramski umetnik Polde Bibič. Osrednja prireditev ob tednu Ko-inunista v radovljiški občini je bila sinoči v festivalni dvorani na Bledu, kjer je na javni tribuni komunistov govoril o položaju slovenskih manjšin v Avstriji in Italiji televizijski komentator in novinar Drago Košnirl s sodelavci iz Trsta in Celovca. Sklepna prireditev za teden Komunista v radovljiški občini pa bo drevi ob 18. uri, ko.bo v osnovni šoli v Bohinjski Bistrici pogovor t občani Bohinja in s komunisti s tega področja radovljiške občine o celodnevni šoli. A. Ž. Uspel referendum Vfei. Proble fr. Če tnov je v tem primeru se ne bo šlo drugače, BO dejali V nedeljo, lf>. junija, so se prebivalci s področja krajevne skupnosti Sovodenj v Poljanski dolini na refe- . rendumu odločili, da bodo v prihodnjih letih plačevali samoprispevek za obnovo in vzdrževanje krajevnih cest, za gradnjo televizijskega pretvornika ter za asfaltiranje poti v vasi Sovodenj. Od 481 vpisanih volivcev jih je glasovalo -122, ali 89 odstotkov. Za plačilo samoprispevka je glasovalo 29;! volivnih upravičencev, proti pa 124. Neveljavnih je bilo ■5 glasovnic, glasovalo pa ni 47 volivcev, »Za« je torej glasovalo 02.47 odstotka volivnih upravičencev. Sovoden jčani so se na uspelem referendumu odločili, da bodo vsi zaposleni plačevali v sklad za gradnjo in obnavljanje ter izboljšavo vseh navedenih objektov po 2 odstotka od neto osebnih dohodkov, lastniki zemljišč po 6,5 odstotka od skupnega katastrskega dohodka, lastniki gozdov po :5.7") odstotka od neto izplačila za prodani les, obrtniki in gostinci po .'i odstotke od dohodka za odmero prispevka, upokojenci pa po 1 odstotek od neto izplačane pokojnine (V poštev pridejo samo upokojenci, ki prejemajo nad 1500 din pokojnine mesečno). . -jg /© ljubljanska banka 10 dejstev O I. SERIJI OLIMPIJSKIH SREBRNIKOV . Prvo: Z nakupom olimpijskih. srebrnikov aktivno sodelujete pri organizaciji XXI. olimpijskih iger v Montrealu, kajti kanadski program olimpijskih kovancev bo pokril glavni del organizacijskih stroškov. Podprite mednarodno olimpijsko idejo bratstva med narodi! Drugo: Del nominalne vrednosti vsakega v naši državi prodanega srebrnika pripada jugoslovanskemu olimpijskemu komiteju! Prispevajte za razvoj našega amaterskega športa! . Tretje: Vse dosedanje izdaje olimpijskega denarja so zaradi porasta numizmatične vrednosti in podražitve srebra doživele tudi hiter in pomemben porast tržne vrednosti. Četrto: Olimpijski srebrniki imajo poleg zbirateljske in dejanske tudi izredno veliko umetniško vrednost, saj so vodilni svetovni umetniki v njih utelesili duha olimpijskih iger. Peto: Prvo serijo sestavljajo dva srebrnika za 10 in dva srebrnika za 5 kanadskih dolarjev nominalne vrednosti. Na zadnji strani je upodobljen lik kraljice Elizabete II., ria prednji pa: zemljevid sveta — panorama Montreala, zemljevid Severne Amerike — • mesto Kingston, kjer bodo potekala tekmovanja vjadranju. Šesto: Desetdolarski kovanci imajo premer 45 mm, petdolarski pa 38 mm Izdelani so iz 92,5 % sterlin-škega srebra in 7,5% bakrene litine. Desetdolarski kovanci vsebujejo 39,75 g čistega srebra, petdolarski pa 1 9,875 g čistega srebra. Sedmo: Olimpijske kovance prijemamo izključno z mehkimi belimi rokavicami. Kujejo jih v posebnih stiskalnicah s počasnim hodom, vsak odkovek posebej pa mora skozi izredno strogo kontrolo kvalitete Osmo: Za absolutno kvaliteto kovancev jamčita Kraljeva kovnica v Hullu, Ouebeck in kanadska vlada. Deveto: Srebrniki XXI. olimpiade v Montrealu predstavljajo eno od najzanimivejših in najlepših do sedaj izdanih zbirk. Deseto: ZLATARNA CELJE, kot ekskluzivni distributer po posebnem pooblastilu kanadske vlade, in LJUBLJANSKA BANKA vam omogočata, da nabavite olimpijske srebrnike v vseh prodajalnah ZLATARNE CELJE in v vseh poslovnih enotah LJUBLJANSKE BANKE OHRANJAJMO OLIMPIJSKO IDEJO! /O ljubljanska banka Zdravstveno varstvo in zavarovanje po samoupravnih sporazumih (2) ZDRAVSTVENO VARSTVO JE ZAGOTOVLJENO VSEM OBČANOM Zakoni in ostali predpisi, ki so veljali v povojnem času na področju zdravstvenega zavarovanja, so točno navajali kategorije zavarovancev in njihovih družinskih članov. Zavarovanci — plačniki prispevkov so bili delavci, upokojenci, obrtniki, kmetje in ostale skupine samostojne dejavnosti (odvetniki, umetniki, športniki, kolporterji, nosači itd.). Zdravstveno varstvo pa so poleg zavarovancev pod določenimi pogoji uživali tudi njihovi družinski člani. Izven zavarovanja je ostala le zelo majhna skupina občanov, ki pravice do zdravstvenega varstva ni pridobila na podlagi zaposlitve ali samostojne dejavnosti oziroma niso bili družinski člani nekega zavarovanca. Z novim zakonom je tudi tej zadnji do sedaj nezavarovani skupini zagotovljeno zdravstveno varstvo v okviru in na račun skupnosti zdravstvenega varstva, tako da sedaj lahko govorimo o splošnem nacionalnem zdravstvenem varstvu. Določbe predloženega statuta občinske zdravstvene skupnosti sicer predvidevajo možnost, da se tudi te osebe zavarujejo, to je, da se jih obremeni s prispevkom, če bodo prispevek zmožne plačevati; vendar pa jim zdravstvenega varstva tudi ne bo možno odreči, če prispevka ne bodo zmožne plačati. Lastno zavarovalno zdravstveno skupnost bodo obdržali študenti visokih šol, katerim se po novem zakonu priključijo, tudi dijaki srednjih šol. Sredstva za vzdrževanje te skupnosti bodo na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma tudi v bodoče prispevale regionalne zdravstvene skupnosti. PRAVICE IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Sedanji novi zakon samo okvirno navaja pravico do zdravstvenega varstva, medtem ko so prejšnji zakoni do potankosti urejali in določali posamezne pravice in vrste ter oblike zdravljenja; novi zakon pa vse ostalo, to je vrste in obseg, prepušča zdravstvenim skupnostim. Te morajo te pravice v dogovoru z delovnimi ljudmi opredeliti v »Samoupravnem sporazumu o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva«; sporazum v okviru regionalne zdravstvene skupnosti sprejmejo skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti. Pravice delimo na zdravstveno varstvene' (splošni in specialistični pregledi, bolnišnično zdravljenje, zdravila, zobozdravstvo, zdraviliško zdravljenje, prevozi, preventiva) in denarne dajatve, to so nadomestila za primer bolezni, poroda in skrajšanega delovnega časa ter povračila potnih stroškov, pogrebnine in posmrtnine. Uporaba navedenih oblik zdravstvenega varstva seveda n«i odvisna od sprejetih in zapisanih pravic, pač pa predvsem od razvitosti zdravstvene mreže, števila zdravnikov in ostalih zdravstvenih delavcev, torej od možnosti uporabe zdravstvenega varstva. Zakon o zdravstvenem varstvu sicer določa najmanjši obseg varstva, ki ga skupnosti morajo zagotoviti, kar pa za gorenjske zdravstvene skupnosti pomeni v glavnem samo formalnost, saj je zdravstvena zlasti še ambulantno poliklinična služba med najrazvitejšimi v Sloveniji. Stvar delovnih ljudi pa je, da se v ojtviru skupnosti dogovorijo o nadaljnjem razvoju in financiranju zdravstvenih zmogljivosti na območju gorenjskih občin. Boris Žužek SEJA RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE V sredo, 25* junija popoldne se bodo v Radovljici na ločenih sejah sestali vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine. Delegati bodo obravnavali poročila s področja odkrivanja in zatiranja klasične, gospodarske in politične kriminalitete. Razen tega bodo razpravljali o medobčinskem dogovoru o izvajanju politike cen, o politiki stanarin, o delni nadomestitvi stanarin', zazidalnem načrtu za Bled (Jarše) in za športno-rekreacijski center Danica v Bohinju, nadalje o zazidalnem načrtu za vikende na Zatrniku in o zazidalnih načrtih za Dobe, Rečico, Polje in Korit no. Pomembna bo nedvomno tudi razprava o predlogu sklepa o dovolitvi uporabe dopolnilnega dela nad 5 do 7 delavcev pri samostojnih obrtnikih. Sledilo bo potem po vrstnem redu obravnavanje in odločanje o nekaterih družbenih dogovorih, in sicer: o organizaciji kmetijske pospeševalne službe, o financiranju visokogorskih planinskih postojank, o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugem. 21 TOČK Delegati radovljiške občinske skupščine, ki bodo pred sredino sejo skupščine na sejah delegacij obravnavali predloženo gradivo, se bodo nedvoVino znašli v (milo rečeno) neprijetnem položaju. Čeprav bodo zbori skupščine zasedali na ločenih sejah, bo najkrajši dnevni red (ima ga družbenopolitični zbor) še vedno imel nekaj več kot deset točk. Prava maratonska seja pa se obeta delegatom zbora združenega dela občinske skupščine. Caka jih kar 21 točk dnevnega reda, od katerih imajo nekatere še podtočke. Ali drugače povedano, gradivo za sejo tega zbora tehta dobre pol kilograma. Ce bi recimo obravnava vsake točke dnevnega reda trajala samo K) minut (kar pa je vsaj za polovico točk najbrž veliko premalo), bi seja trajala 210 minut ali tri ure in pol. In če verjamemo psihologom in še nekaterim, ki so s strokovnimi analizami in preskusi že nekajkrat dokazali, da človek lahko aktivno in kvalitetno ter tvorno sodeluje pri odločanju, največ dve uri; ali drugače povedano, da je vsak sestanek, ki traja dlje kot toliko časa, predolg, potem se človek vpraša, koliko moči bodo imeli delegati, da bodo vse gradivo (pri katerem gre tudi za pomembne odločitve) kvalitetno »predelali«. Skratka, lahko bi ugotovili, da ježe koncept sredine seje zbora združenega dela preobširno zastavljen in najbrž dopušča precejšen dvom o kvalitetni razpravi in temu primerno odločanje. In še nekaj, kar sicer morda niti ni najbolj bistveno, se bo v sredo zgodilo na seji radovljiške občinske skupščine. Delegati prvič med sejo ne bodo smeli kaditi. Takšen sklep so namreč sprejeli na zadnji seji skupščine. Ce bodo torej delegati kvalitetno obdelali vseh 21 točk dnevnega reda, če bodo kadilci brez cigaret in brez pavze zdržali do konca in če se tudi nekadilci ne bodo zadušili v obsežnem gradivu, potem lahko pričakujemo, da se bo seja zavlekla pozno v noč. Upajmo, da bo končana še v sredo in ne zgodaj zjutraj v četrtek.s A. Žalar Novi stabilizacijski ukrepi v našem gospodarstvu Pred dnevi je bil v okviru praznovanja tedna Komunista v škofjeloški občini v Škofji Loki pogovor političnega aktiva občine z zveznim sekretarjem za pravosodje in občo upravo Ivanom Frankom-Iztokom. Ivan Franko je prisotnim spregovoril o aktualnih družbenoekonomskih ukrepih v prizadevanjih za stabilizacijo našega gospodarstva. Ekonomski razvoj v Jugoslaviji v prvem tromesečju ni šel . po tirnicah, ki so bile začrtane v resoluciji o družbenoekonomskem razvoju v letošnjem letu, je dejal uvodoma Ivan Franko. Načela resolucije, naj rast cen ne bo hitrejša kot v lanskem letu, naj bo porast družbenega proizvoda optimalen, naj bi imele prednost gospodarske investicije, naj bi bila vlaganja v primarne veje gospodarstva večja itd., se ne izpolnjujejo v celoti. Podobno kot v večini lanske druge polovice leta se tudi v letu 1975 pojavlja prenapeta investicijska poraba, pojavljajo se prekomerne investicije v skupno porabo, višajo se cene, pada pa izvoz na konvertibilno področje. Će bi se to nadaljevalo še tudi v prihodnje, se je potrebno upravičeno bati, da bo gospodarstvo izgubilo svoj manevrski prostor. Zvezni izvršni svet je zato, da bi se sedanje stanje čimprej popravilo, v zadnjem času sprejel vrsto ukrepov. Podvzete mere, ki pa bodo brez vsakega dvoma imele dolgoročnejši značaj, naj bi odločilno pripomogle, da se zmanjša stopnja inflacije ter izboljša in občutno popravi položaj v zunanjetrgovinski menjavi. Slabosti in pojavi, ki so bili v zunanjetrgovinski menjavi opaženi že v zadnjih mesecih lanskega leta, se letos nadaljujejo. Neskladja v menjavi so še posebno opazna in vznemirljiva s konvertibilnim področjem: zlasti z ZR Nemčijo, Francijo ter našima sosedama Avstrijo in Italijo. Izvoz je bil sicer vrednostno povečan za prek šest odstotkov, je pa še vedno za okrog dvanajst odstotkov manjši kot je bil predviden za letošnje leto. In kaj je vzrok za to? Vzroke za tako stanje gre najbrž iskati v premajhni konkurenčnosti jugoslovanskega gospodarstva: neprilagojen je tečaj dinarja, cene domačih surovin so visoke, previsoka je domača poraba, izvozne spodbude so nezadostne itd. Po drugi strani pa je opaziti tudi precej povečan uvoz opreme v primerjavi z enakim obdobjem lani. Čeprav se v aprilu kažejo nekoliko boljši rezultati, pa za prihodnje sklenjeni posli ponovno ne kažejo posebno dobre slike. Vznemirja pa -tudi dejstvo, je ob koncu svojega izvajanja menil Ivan Franko, da posebno negativno rast izkazujeta tudi splošna in skupna poraba. V razpravi je najprej spregovoril sekretar komiteja občinske konference ZK Škofja Loka Janez Jemec, ki je menil, da je za Ločane v prvi vrsti pomembno, da se v ukrepih, ki so predvideni za izboljšanje sedanjega gospodarskega stanja, najdejo tudi gospodarstva in gospodarske organizacije škofjeloške občine. Prav od tega bo namreč v marsičem odvisno izvajanje družbenoekonomskega načrta razvoja občine Škofja Loka do leta 1980. Predsednik loške občinske skupščine Tone Polajnar in drugi udeleženci posveta pa so na ponedeljkovem razgovoru izrazili bojazen, da morda sedanji ukrepi, ki jih je sprejel ZIS, ne bi tepli ravno »najpridnejših« gospodarskih organizacij, tistih, ki že zdaj delujejo stabilizacijsko. V odgovorih je zvezni sekretar za pravosodje in občo upravo Ivan Franko zagotovil, da te bojazni ni, saj naj bi novi ukrepi poostrili predvsem disciplino v gospodarskem in drugem poslovanju. Nekatere gospodarske prestopke naj bi v prihodnje šteli za kazniva dejanja, kar pomeni, da odgovorne osebe ne bodo kaznovane le z manjšimi denarnimi kaznimi. Ob zavzetosti in odgovornosti vseh bo mogoče odpraviti mnoge oblike nepoštenega poslovanja, goljufije, utaje, poneverbe, ki ne prinašajo vedno dobička le posameznikom, ampak tudi drugim (delovnim organizacijam itd.), za širšo družbo pa so škodljive. Prav tako je Ivan Franko menil, da bo potrebno v bodoče povečati menjavo blaga z deželami »tretjega sveta«, iskati nove možnosti na še popolnoma neraziskanih ali slabo raziskanih svetovnih tržiščih. Eden pomembnih ukrepov pa bo tudi (še večje) stimuliranje izvoza v prihodnje. J Govekar Krepiti zavest "!] odgovornosti V sredo 18. junija, je bila na Jesenicah seja občinskega sveta zveze sindikatov, na kateri so govorili o sklepih zadnje seje CK ZKJ in 29. seje CK ZKS v zvezi z uresničevanjem zakonitosti in o nalogah sindikata, izvolili so delegate sindikata za občinsko konferenco SZDL ter poslušali informacijo o akciji za uvedbo celodnevne osnovne šole v jeseniški občini. Na seji so se domenili, da bodo po osnovnih organizacijah sklicali seje, na katerih bodo govorili o konkretnih razmerah v organizacijah združenega dela in v drugih skupnostih. Predvsem bodo ugotavljali, če so organizacije že podpisale samoupravne sporazume oziroma kako jih uresničujejo. Kadrovske službe naj bi pregledale neoporečnost delavcev na vodilnih delovnih mestih, ugotovili naj bi, koliko je bilo v organizacijah pravnih sporov, kako deluje delegatski sistem, kako potekajo integracijska prizadevanja, kakršni so stabilizacijski programi oziroma sanacijski programi. Domenili so se, da je za člane samoupravnih delavskih kontrol potrebno organizirati drugi seminar in jih seznaniti z njihovimi nalogami in delom v prihodnje. Sindikalni delavci naj bi prek svojih osnovnih organizacij bili seznanjeni z ukrepi varstva pri delu. V ta prizadevanja naj bi se aktivno vključili tudi člani Zveze komunistov in ZSMS v delovnih organizacijah. Na seji so v občinsko konferenco SZDL izvolili Milana Budja, Antona Grošlja, Marjana Jelovčana, Staneta Reva, Štefana Rodi j a in Francko Taler ter potrdili kandidate za predsedstvo občinske konference SZDL V prizadevanja za čimprejšnjo uvedbo celodnevne osnovne šole se bo skupaj z ostalimi družbenimi dejavniki vključeval tudi sindikat. Predvsem v prizadevanja za gradnjo nove osnovne šole na Plavžu, ki je nujno potrebna. Obe jeseniški osnovni šoli in osnovna šola na Koroški Beli namreč razpolagata z eno tretjino vseh šolskih prostorov v občini, obiskuje pa jih dve tretjini vseh osnovnošolskih otrok v občini. I). Sedej Skrb za samske delavce Stanovanjsko podjetje Jesenice je je za jeseniško Železarno že izdelalo osnutek zazidalnega načrta za območje Železarsko izobraževalnega centra za gradnjo samskega doma. Predvidevajo gradnjo 6-etažnega objekta z 68 sobami ali skupaj 136 ležišči, ureditev zelenic in športnih igrišč ter ureditev parkirnih prostorov — 142 parkirnin mest za potrebe jeseniške Železarne. Železarna se je za gradnjo novega samskega doma na Jesenicah odločila tudi zaradi gradnje nove hladne valjarne na Beli, kjer bo zaposlenih novih .150 delavcev. Zdaj ima Železarna v samskih domovih na Jesenicah in na Koroški Beli 570 postelj in so zmogljivosti odločno premajhne. Zato so se že lani na zahtevo temeljnih organizacij združenega dela odločili za izgradnjo novega .samskega doma s 156 posteljami. To potrebo utemeljujejo s povečanjem števila zaposlenih in s tem, da je Železarna lani poprečno na enega sprejetega delavca iz. območja Železarne morala za zadovoljitev svojih potreb sprejeti tri delavce iz drugih področij Jugoslavije. Le tem pa morajo zagotoviti samsko stanovanje. Železarna Jesenice je na Koroški Beli že zgradila stolpič za monterje in ta stolpič bodo potem, ko bodo hladno valjamo zgradili, opremili kot manjša prehodna družinska stanovanja. Zakaj so se odločili za gradnjo poleg Železarsko izobraževalnega centra? Predvsem zato, ker je poleg družbena prehrana, delovno mesto v Železarni, ima pa lokacija še druge funkcionalne prednosti kot to, da bo samski dom sestavni del sedanjega kadrovskega doma, vsi objekti poleg pa bodo v prihodnje dobili sodobno ogrevanje in toplo vodo neposredno iz virov Železarne. Tudi v rekreativnem smislu samskih domov je ta prost or izredno primeren, saj bo samo prek ceste zgrajena nova telovadnica ŽIC in v okolici manjša 'rekreacijska igrišča. I). Sedej Ob tednu Komunista v radovljiški občini je bilo več različnih prireditev-Osrednja kulturna dogodka sta bila nedvomno otvoritev razstave družbo-slovnih in marksističnih knjig v radovljiški graščini in razstave partizanska grafika v festivalni dvorani na Bledu. Manjše razstave in drugi' priložnostne prireditve pa so bile v skoraj vseh krajih v občini. Tako so tudi i' avli osnovne šole v Lescah (na sliki) odprli priložnostno razstavo ob obletnici Komunista. Gradivo za to razstavo je zbral učitelj zgodovine na osnovni šoli Lesee Vlado Datej. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Uspehi za skupni praznik Slavnostna seja delegatov petih podgorskih krajevnih skupnosti na Beli Krajevne skupnosti Bela, Golnik, Gorice, Tenetiše in Trstenik so minuli teden ob praznovanju dneva Kokrškega odreda slavile skupni krajevni praznik. Ob tej priliki je bila v soboto na Beli slavnostna seja delegatov vseh petih podgorskih krajevnih skupnosti, na kateri so med drugim pregledali uspehe pri dosedanjem delu. Čeprav je naključje oziroma dogovor pripomogel k temu, da je bila osrednja slovesnost v krajevni skupnosti Bela, je po drugi strani res, da je prav ta krajevna skupnost (poleg ostalih seveda) v zadnjem obdobju dosegla nekaj pomembnih delovnih uspehov. Ko so letos v začetku leta na zborih delovnih ljudi in občanov sprejeli delovni program, so se v krajevni skupnosti tudi lotili različnih akcij. Občani so opravili skoraj 4700 prostovoljnih delovnih ur, kar pomeni, da je vsak volivec krajevne skupnosti Bela opravil prek osem prostovoljnih delovnih ur. Zbrali so tudi skoraj 30.000 novih dinarjev za asfaltiranje krajevne ceste na Srednji Beli in za nabavo sirene. Kazen tega so zbrali za obnovo bolnice Košute 5500 novih dinarjev, za izgra«' njo lope na avtobusni postaji 200° dinarjev in za postavitev mostovruj1 ograj na Spodnji Beli in v Hrasa'1 prek 2000 dinarjev. V eni od akcij so očistili vodotok* in gozdove navlake, uredili so *|lH" tišče, zgradili 400 metrov kanali*?' cije, prestavili cesto v H rasa'' ' opravili še vrsto.drugih del. N.i^°V letošnji delovni program še ni k<>,v čan, vendar so prepričani, da # bodo do konca leta uresničili. ■• Na slavnostni seji so podelili tl!< priznanja krajevne organi/.a<'.'(' SZDL Bela trinajstim družbenoP0' litičnitn delavcem, ki aktivno delaj« na terenu več kot deset let. Priznanja so dobili: Leon Cenčič, Jože J* godic, Janez Janežič, Francka K«s' njek, Lojze Pernuš, Janez Ribnika'-Tone Roblek, Francka Strle, Mu-" Strle, Janez Šavs, Marija TiCaf« Ludvik Tičar in Matija Zupan. A. t GIP Gradiš Ljubljana TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka razpisuje za šolsko leto 1975/76 v I. letnik naslednja učna mesta: 1. 30 učencev za poklic tesar 2. 5 učencev za poklic mizar 3. 5 učencev za poklic Žagar 4. 5 učencev za poklic lesni delavec Čas učenja za poklic pod 1. in 2. je 36 mesecev, pod 3. in 4. pa 18 mesecev. Pogoji: a) pod 1. in 2. uspešno dokončana osemletka, pod 3. in 4. pa najmanj 6 razredov osemletke b) kandidati ne smejo biti starejši od 18 let c) kandidati morajo biti zdravstveno sposobni za izučitev poklica Za poklic pod 1. in 2. se lahko prijavijo tudi učenci, ki nimajo uspešno dokončane osemletke zaradi negativnih ocen iz tujega jezika. Učencem, ki imajo uspešno dokončan vsaj 6. razred osemletke, plača delovna organizacija stroške šolanja na večerni šoli pri Delavski univerzi s pogojem, da uspešno dokončajo osemletko. Učenci imajo možnost bivanja v Domu učencev Gradiš Škofja Loka, kjer imajo brezplačno hrano in stanovanje, poleg tega pa še prejmejo nagrado, ki znaša za I. letnik do 500 din mesečno, odvisno od učnega uspeha. Učenci, ki stanujejo doma, prejmejo prispevek k stroškom prehrane v višini 800 din in gibljivi del nagrade v višini 500 din, odvisno od njihovega učnega uspeha. Učenci so upravičeni tudi do povrnitve dejanskih stroškov prevoza na učno mesto. Kandidati morajo za sprejem predložiti naslednje dokumente: 1. prošnjo za sprejem v učno razmerje, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. rojstni list Rok prijave je do 31. julija 1975. Podrobnejše informacije 0 pogojih šolanja in ugodnostih učencev dobe kandidati v kadrovskem oddelku Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56. Bolj naj se vrednoti delo in manj formalna izobrazba Osrednja tema na sredinem sestanku predsedstva skupščine gorenjskih občin je bilo obravnavanje problemov in smernic razvoja srednjega šolstva na Gorenjskem. Govorili so o obstoju oddelkov ekonomske srednje šole v Radovljici, ustanavljanju oddelkov pedagoške gimnazije in odstopanju med poklicnimi namerami mladine in potrebami gorenjskega gospodarstva. Prizidek pri osnovni šoli Jezersko bodo v počastitev krajevnega praznika °dprli v soboto, 21. junija, ob desetih dopoldne. V kleti bodo tudi dolgo pričakovani prostori krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. — Foto: F. Perdan Osrednja tema na sredinem sestanku predsedstva skupščine gorenjskih občin je bilo obravnavanje problemov in smernic razvoja srednjega šolstva na Gorenjskem. Govorili so o obstoju oddelkov ekonomske srednje šole v Radovljici, ustanavljanju oddelkov pedagoške gimnazije in odstopanju med poklicnimi namerami mladine in potrebami gorenjskega gospodarstva. Načrtno do celodnevne šole Na zadnjem zasedanju občinske konference SZDL v Tržiču so sprejeli akcijski načrt in izhodišča za prehod na celodnevno šolo Pred konferenco SZDL so o gradi-vu za prehod na celodnevno šolo v tržiški občini, pripravila sta ga koordinacijski odbor za spremljanje Prehoda pri občinski konferenci ^ZDL in osnovne šole s šolo K°krškega odreda v Križah na čelu, razpravljala vodstva občinskih družbenopolitičnih organizacij, zainteresirane samoupravne interesne skupnosti in na javnih tribunah Prebivalci k rajevnih skupnosti, v katerih so osnovne ali podružnične sole. V teh krajevnih skupnostih delujejo tudi koordinacijski odbori, v katerih so razen predstavnikov šol, skupnosti in družbenopolitičnih 0rganizacij tudi predstavniki delovnih kolektivov in krajevnih društev ter združenj. Zaradi bogatih ln vsestranskih predhodnih razprav, na katerih so bila že nakazana pota ■"eševanja nekaterih spremljajočih Problemov, je konferenca SZDL 'ahko sprejeta konkreten in srednje-rocen "ak cijski program prehoda na celodnevno šolo. Konferenca SZDL se je zedinila, /Q7rV Prihajajočem šolskem letu •y.)/i976 možnosti za prehod na celodnevno šolo v tržiški občini še rn! Ponudile se bodo v naslednjem šolskem letu 1976/ 1977, ko bi celodnevno šolo uvedli na osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah in na Podružnični šoli v Lomu pod Storži- čem. Soli heroja Grajzerja in heroja Bračiča pa je treba vključiti v srednjeročni program prehoda na celodnevno šolo, ki naj bi bil uresničen čez pet ali šest let. Temu v prid govore sedanje kadrovske in materialne razmere in analize samoupravne skupnosti za izobraževanje. Podatki kažejo, da sedaj manjka v tržiški občini 16 učiteljev in bi bil takšen prehod že po kadrovski plati nemogoč, čez šest let pa bo dobila občina na osnovi sedanjih podatkov o štipendistih 49 novih pedagoških delavcev. Kadrovski plati vzporedna je skrb za materialno osnovo celodnevne šole. Skupnost za izobraževanje bo imela pri tem odgovorno nalogo, upoštevajoč družbenopolitično podporo organizacij, posebno sindikata, in samoupravnih organov v organizacijah združenega dela. Na konferenci SZDL je bila skupnosti socialnega skrbstva naložena naloga analizirati socialni položaj šolajoče se mladine in predšolskih otrok in pripraviti izračune za diferencialno plačevanje prehrane. V prizadevanja za celodnevno šolo se vključujejo tudi odbor za gradnjo šol in vrtcev z zagotovilom prihodnje Ietp uresničiti program in dodati nove pogoje za celodnevno šolo, samoupravna skupnost, ki se je odločila vsako leto dodeliti prosvetnim delavcem eno stanovanje, in urba- Tudi tretja akcija pomeni solidarnost »Doslej so občani kranjske občine že dvakrat na referendumih za samoprispevek potrdili pripravljenost in izpričali solidarnost pri gradnji šol in vrtcev. Zdaj, ko se izteka samoprispevek, smo v občini pred ponovno akcijo. Občinska skupščina na zadnji seji potrdila program gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih in prav tako tudi predlog družbenega dogovora za združevanje sredstev za uresničitev tega programa,« je na tiskovni konferenci v sredo, 11. junija, ki so se je "deležih uredniki in novinarji tovarniških glasil iz kranjskih delovnih organizacij, povedal predsednik izvršnega sveta krarrj-8ke občinske skupščine Franc Sifkovič. . Ko je podrobno obrazložil sedanji program gradnje družbe-n'h objektov in opozoril, da so potrebe predvsem po šolah in vrtcih v občini še vedno velike, je izrazil željo in upanje, da bodo tudi tovarniški listi poskrbeli, da bodo zaposleni pravočasno in Pravilno obveščeni 6 začrtani akciji. Obširno gradivo so konec ntinulega tedna dobile vse družine v občini, sredi tega tedna pa >P se začele javne razprave, ki bodo trajale do konca meseca. ^e «e bodo v temeljnih organizacijah združenega dela odločili in Potrdili takšen program in način zbiranja denarja, potem bodo v začetku julija podpisali družbeni dogovor o zbiranju oziroma združevanju sredstev. V primeri s prejšnjima dvema referendumoma za zbiranje samoprispevkov pomeni družbeni dogovor novo obliko združe-Vanja sredstev in kot takšno prvo v Sloveniji. Če bodo občani na razpravah z javnim glasovanjem potrdili program in predlog združevanja sredstev, bodo od 1. julija naprej pet let prispevali P° 1 odstotek od neto osebnih dohodkov. Temeljne organizacije Pa bodo od 1. januarja prihodnje leto pet let plačevale 1 odsto-■;ek od bruto osebnih dohodkov od dohodka. S tako zbranim denarjem bi zgradili osnovno šolo na Planini in Primskovem, V|*tca v Preddvoru in na Planini, prispevali del sredstev za reševanje problematike srednjega šolstva, zgradili umetno drsališče strelišča in vrsto družbenih objektov v krajevnih skupnostih. rav tako pa bi tudi samoupravne interesne skupnosti iz rednih 8redstev vsako leto skrbele za gradnjo dodatnih objektov; predvsem za otroško varstvo in šolstvo. Na tiskovni konferenci so še posebej poudarili, da sedanja Akcija za gradnjo družbenih objektov ne pomeni dodatnega obremenjevanja gospodarstva in občanov. Potrebe po novih 8°lah, vrtcih in drugih objektih so kljub dosedanji gradnji nastale zaradi nenehnega povečevanja zaposlenih v delovnih °.rganizacijah. Večina jih je ostala v Kranju in si ustvarila družine. Za občane pa pomeni sedanja akcija za pet let podaljšajte sedanjega enoodstotnega prispevka od osebnih dohodkov. !° programu pa je predvideno, da bi denar prispevali tudi kmetje, obrtniki in upokojenci ter tudi tisti občani, ki so zapolni zunaj občine. Udeleženci sestanka so se strinjali, da je ob sedanjih naravo* občini edina rešitev ajočih potrebah po urejenem šolstvu in otroškem varstvu solidarnostni akciji. Zagotovili so, da Nlo ••no v tovarniških glasilih poskrbeli, da bodo delavci pravo-se/.nanjeni z akcijo. A Zalar nistične službe z obljubo, da bodo ostale zelene in rekreacijske površine ob šolah ali njih bližini neokrnjene in nepozidane. V mislih imamo predvsem okolico kriške šole, šole heroja Bračiča in zgornji del Ro-čevnice, s čimer soglaša tudi izvršni svet občinske skupščine in občani, zbrani na javnih tribunah. Z načrtovalci celodnevne šole se bo v prihodnje tesneje povezala tudi zdravstvena služba. J. Košnjek . V Radovljici delujeta dva oddelka ekonomske srednje šole. Ker ima skupščina občine Radovljica premalo sredstev, ne bo mogla več financirati teh dveh oddelkov. Zato se je predsedstvo gorenjskih občin strinjalo s predlogom, da se ta dva oddelka prešolata z novim šolskim letom v Center srednjih šol na Jesenicah. Z uvajanjem celodnevnih osnov-* nih šol je v vseh osnovnih šolah na Slovenskem stekla akcija za pridobivanje mladine v pedagoške poklice. S skupnimi napori organizacij ZK in šolnikov je akcija uspela in se je za pedagoško gimnazijo letos prijavilo 150 učencev in za vzgojhelj-sko šolo 57 učencev iz vseh gorenjskih občin. Na število prijav je močno vplivalo tudi zagotovilo, da bo pouk organiziran čim bliže kraju bivanja kandidatov za šolnike. Zato se je že začela akcija za organiziranje oddelkov pedagoških gimnazij v vseh večjih gorenjskih srednješolskih centrih. Te šole naj bi bile po sedanjem načrtu dveletne in bi se v njih skupaj šolali bodoči učitelji in Poudarek na celodnevni šoli V ponedeljek, 16. junija, je bila na Jesenicah seja obeh zborov temeljne izobraževalne skupnosti Jesenice, na kateri so razpravljali o več pomembnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja v občini. ' Delegati so razpravljali o osnutku srednjeročnega programa razvoja vzgoje in izobraževanja. Pri tem so poudarili, da bi morali v programu nujno predvidevati predvsem nenehno težnjo in prizadevanje za uvedbo celodnevnega pouka na osnovnih šo- Deset let harmonikarskega orkestra Te dni mineva deset let, ko je bil pri radovljiški glasbeni šoli ustanovljen harmonikarski orkester. Ves čas ga uspešno vodi dirigent Jože Až-man. Orkester je v desetih letih nastopal na vseh pomembnejših prireditvah v radovljiški občini. Pred dvema letoma pa seje kot samostojna kulturna skupina vključil tudi v program ZKPO Radovljica. Sicer pa so mladi harmonikarji uspešno nastopali tudi zunaj občine in v zamejstvu. Desetletnico uspešnega delovanja bo orkester proslavil drevi z jubilejnim koncertom ob 20. uri v graščinski dvorani v Radovljici. Ob tej priliki bo krajevna konferenca socialistične zveze Radovljica mladim glasbenikom podelila posebno priznanje. Razen tega pa orkester letos prvič sodeluje tudi v programu prireditev za blejske turiste. Te prireditve organizira Zavod za pospeševanje in razvoj turizma Bled. Prvi takšen nastop so že imeli v ponedeljek v festivalni dvorani. Večkrat pa bodo nastopili tudi v prihodnjih dveh mesecih. JU lah jeseniške občine. Letos bodo uvedli celodnevno šolo v Žirovnici, naslednja leta pa 'na osnovnih šolah v Kranjski gori in v Mojstrani, medtem ko bo potrebno obe jeseniški šoli in osnovno šolo na Koroški Beli adaptirati. V srednjeročnem programu naj bi se zavzeli tudi za čimprejšnjo gradnjo osnovne šole na Plavžu, kajti v tej krajevni skupnosti danes živi 630 predšolskih otrok, obe jeseniški šoli pa sta že sedaj prenatrpani. Uvedba cehftlnevne šole v Žirovnici je terjala precej dela in priprav. Pripravili so obsežno analizo stanja in možnosti ter potreb, organizirali sestanke s starši, prav v teh dneh pa pripravili seminar za pedagoške delavce, ki na tej šoli poučujejo. Čeprav ima žirovniška šola največ možnosti za prehod, bo še vedno potrebno precej sredstev in zaposliti več novih pedagoških delavcev. Srednjeročni program bodo v razpravi še dopolnili in ga sprejeli predvidoma ob koncu letošnjega leta. V njem bodo zajeli poleg osnovnih šol in vrtcev tudi vso problematiko srednjega šolstva na Jesenicah: Železarsko izobraževalnega centra, Centra srednjih šol in Zdravstvene šole. Na seji so govorili tudi o finančnem poročilu temeljne izobraževalne skupnosti ter o predvidenih novih, višjih diferenciranih oskrbninah v vzgojno-varst venih ustanovah. Starši naj bi višje oskrbnine plačevali od L julija dalje. Delegati so se strinjali z diferenciranim plačevanjem stanarin, vendar so želeli pojasnilo, zakaj naj bi bile oskrbnine višje v ustanovah na samih Jesenicah, medtem ko so za vrtce v Kranjski gori. v Mojstrani, na Koroški Beli in v Žirovnici ter v nekaterih oddelkih predvidene nekoliko nižje oskrbnine. Odgovor na ta vprašanja bo delegatom posredovala samoupravna interesna skupnost otroškega varsl va. 1). S. i \' sredo je bil v Zireh položen temeljni kamen za novo vzgojno varsticno ustanovo v krujlt. Pred nedavnim pa so poleg sedanje šole začeli Zirovci graditi tudi novo telovadnico. Sova objekta bosta izrednega pomena za kraj. Vzgojno varstveni zavod bo po sedanjih izračunih velja/ 4,HH( ).()<)<) din, telovadnica pa 5,07.5.622 din ter S).O(K) avstrijskih ši/ingoi (tu/a valuta je potrebna za uvoz kaloriferjev za ogrevanje telovadnice). In kako so bila zbrana potrebna srcd»tva? Iz sklada otroškega varstva občine Škofja Loka je bilo dobljenih 4JR6O.000 din. Zirovci so s samoprispevkom zbrali 3,100.1 HH) din. 2,000.000 milijona pa znaša premostitveni kredit S(iP Tehnik. Izvajalecilelje SGP Tehnik iz Škofje Loke (ig) - Foto: F. Perdan vzgojitelji. Po dveh letih pa bi usposabljanje nadaljevali na pedagoški gimnaziji oziroma vzgojiteljski šoli v Ljubljani. V Kranju že vpisujejo v dva oddelka pedagoške gimnazije, v Škofji Loki, na Jesenicah in v Radovljici pa bodo jeseni začeli z enim oddelkom. Učenci iz Tržiča bodo obiskovali pedagoško gimnazijo v Kranju. V Škofji Loki, Kranju in na Jesenicah bodo oddelki pedagoške gimnazije delovali v okviru redne gimnazije, v Radovljici pa bodo prostor dobili, ko se bo na Jesenice preselila ekonomska šola. Tudi večjih kadrovskih težav nimajo v nobeni občini. Največ pozornosti pa so člani predsedstva posvetili zadnjemu problemu to je odstopanju med poklicnimi namerami mladine in potrebami gorenjskega gospodarstva. Zavod za šolstvo SRS — enota v Kranju — je pripravila zelo izčrpen pregled potreb gorenjskega gospodarstva in namer učencev osmega razreda oziroma učencev, ki letos končujejo učno obveznost. Za poklic metalurga je prostih 65 delovnih mest, medtem ko zanimanja zahj sploh ni. Prostih je 152 ključavničarskih mest, za ta poklic pa se je letos odločilo le 7 učencev, za obdelovalce kovin se je prijavilo 11 kandidatov, prostih učnih mest pa je 105, vodovodnih instalaterjev bi potrebovali 31, prijavili so se trije kandidati. Prav tako ni zanimanja za poklic strojnega ključavničarja, saj bo po predvidevanjih od 85 prostih učnih mest zasedenih komaj 10. Zelo deficitarni so tudi poklici v gradbeništvu. Za tesarja, železokriv-ca, zidarja, pleskarja in za druge gradbene poklice sploh niso dobili prijav, čeprav je razpisanih mest več kot 160. Primanjkuje tudi kandidatov za krojače in šivilje, za industrijske čevljarje, prodajalce, kuharje, natakarje, receptorje, mesarje, gu-marje in še nekatere druge poklice. Razpisanih mest je nekaj sto, nikjer pa ne bodo zasedena več kot četrtino. Izmed 60 tipičnih poklicev, ki so zajeti v analizo, je več kandidatov kot je prostih mest samo za poklic administratorja in finomehanika.' Prostih učnih mest je 1771, celotna letošnja generacija osmošolcev pa šteje 2350 učencev. Torej bi se moralo kar 77 odstotkov celotne generacije vključiti v poklicne šole, če bi hoteli pokriti vse potrebe. Iz analize pa je tudi razvidno, da se dobrih 65 odstotkov učencev odloča za gimnazije in druge št iriletne srednje šole. V razpravi so člani predsedstva govorili o načrtih za usmerjeno izobraževanje in pripravah na prehod na desetletno šolanje ter o tem, kako se bo vprašanje srednjega šolstva reševalo na Gorenjskem. Predvsem, so poudarili, bo treba upoštevati regionalne potrebe in zatreti razne lokalne težnje. Zavod za šolstvo SRS ho skupaj z drugimi odgovornimi dejavniki pripravil pregled gorenjskih potreb v prihodnjem petletnem obdobju in v njem že nakazal, katere od sedanjih 20 poklicnih srednjih šol bodo še obstajale in se razvijale, katere bi kazalo ukiniti in morebitne kandidate usmeriti na šolanje v drugih regijah in katere šo|e naj bi ustanovili na novo. Treba bo izdelati tudi načrt, v katerih občinah naj hi posamezni centri bili. Tudi poklicno usmerjanje mladine je doživelo precej kritike. Predsedstvo je menilo, da je preveč skoncen-trirano na zadnje mesece šole in je tudi preveč formalno. Poklicno usmerjanje bi se moralo začeti že na prehodu na drugo stopnjo v osnovni šoli s prikazovanjem in spoznavanjem s posameznimi pokliči. Poleg tega še ni v praksi izveden status poklicnih srednjih šol in vprašanje prehoda učencev iz srednje poklicne v srednjo tehnično šolo in tudi na višjo šolo je absolventom poklicnih šol pot skoraj zaprta. V razpravi so poudarili, da bo treba spremeniti tudi vrednotenje poklicev, za katere je potrebna poklicna šola, in odpraviti velike razlike v nagrajevanju K V delavcev in tehnikov. Skratka, bolj naj bi se vrednotilo delo in manj formalna izobrazba. Prav vrednotenje dela oziroma nagrajevanja in pa možnost za nadaljevanje študija pa sta osnovni oviri pri odločanju učencev za poklicne šole. L. B. 1% 1112^ junija 1975 Nova sezona v Gorenjskem letovišču Letovišče je namenjeno predvsem otrokom Letos se je 1. junija že trinajstih začela letna sezona v Gorenjskem letovišču v Pineti pri Novigradu, le malo kasneje pa se je odprlo tudi letovišče na Stenjaku. Kot že nekaj let doslej so stavbe letovišča prvi napolnili predšolski otroci: letos jih je prišlo uživat sonce in morje 350 iz kranjske, tržiške in škofjeloške občine. Za njimi se bodo zvrstile zdravstvene kolonije predšolskih otrok, pa šolski otroci iz vseh gorenjskih občin. Po, podatkih Zavoda za letovanje Kranj bo v zdravstvenih kolonijah, ki se bodo zvrstile tja do septembra, letovalo 1400 otrok iz vseh gorenjskih občin. To pa seveda ne bo niti skupaj s predšolskimi, ki letujejo prav sedaj, napolnilo vseh postelj v obeh letoviščih. Zato bodo letos letovali v Novigradu tudi gojenci Zavoda za invalidno mladino iz Kamnika, v septembru bo tu šola v naravi za učence posebnih šol gorenjskih občin, na Stenjaku pa bodo v septembru letovale gojenke dekliškega vzgajališča iz Višnje gore. »V juniju in septembru pa bomo organizirali letovanje tudi za invalide paraplegike iz vse Slovenije,« pripoveduje direktor Zavoda za letovanje Rudi Balder-man, »vendar pa ne bodo bivali v naših stavbah, pač pa v hišicah, kijih ima ZZB NOB.« Gorenjsko lčtovišče v Novigradu in na Stenjaku je torej namenjeno letovanju otrok, le preostali prostor je namenjen delavskemu turizmu. »Tudi v bodoče nameravamo gorenjsko letovišče predvsem rezervirati za letovanja otrok, za kar je bilo tudi zgrajeno. Preostali prostor pa seveda namenjamo delavskemu turizmu. Oskrbni dan za letovanje otrok si dele starši, občine in pa sklad zdravstvenega zavarovanja. Če bi občine namenile še več denarja za letovanja otrok, bi verjetno otroški živžav odmeval v Pineti prav vso sezono. Moram reči, da je sicer za letovanja otrok po občinah dosti razume- Geološki zavod Ljubljana n.sol.o. 61001 Ljubljana, Dimičeva ulica 16 TOZD Rudnik urana Žirovski vrh razpisuje v šolskem letu 1975/76 za učence z uspešno dokončano osemletko ' 10 štipendij za poklic geološkega in geofizikalnega tehnika Šolanje je možno na Geološki srednji šoli v Beogradu in Rudarski srednji tehnični šoli v Velenju. Po končani šoli zagotovljena zaposlitev pri rudniku urana. Prednost imajo prosilci iz Poljanske doline in iz okolice Škofje Loke ter tisti, ki so se pripravljeni šolati v Beogradu. Prošnje na obrazcu 1,65 s priloženim zaključnim spričevalom osnovne šole sprejema Služba izobraževanja Geološkega zavoda, Dimičeva 16, Ljubljana, do 31. 7. 1975. vanja, vendar pa nekatere občine prijavljajo na primer po 750 otrok, druge spet manj — le 70; Sklep sveta zavoda je, da se letovišče v Pineti in na Stenjaku uporablja predvsem za letovanje otrok in na tem vseskozi vztrajamo.« Letovišče v Novigradu zavzema okoli 4,5 ha površine, ki ni v celoti izkoriščena. Tudi zmogljivost kuhinje je večja, saj zmore okoli 600 obrokov hrane, ležišč v Novigradu pa je le 300. Zato je svet zavoda prišel na misel, da bi na nezazidanem zemljišču ob otroškem igrišču postavili stavbo v paviljonskem sistemu z okoli 120 ležišči. Ideja pa že ni več le ideja, saj so načrti že gotovi in vloženo lokacijsko in gradbeno dovoljenje pri občini Novigrad. Stavba, ki naj bi bila grajena s posojilom nekaterih gorenjskih podjetij, bo predvidoma nared že do naslednje sezone. In kolikšen je oskrbni dan? »Za otroke je v letošnji sezoni oskrbni dan 65 din,« pravi direktor Rudi Baldernian. »Naslednje leto bomo morali verjetno v to ceno vkal-kulirati še okoli 330.000 novih din prispevka, ki ga bomo morali vsako leto, in to pet let plačevati občini Novigrad. Zemljišče je bilo namreč pred leti dano v brezplačno uporabo Društvu prijateljev mladine nekdanjega okraja Kranj in tudi sedaj nam Novigrad zagotavlja še 50-letno brezplačno uporabo. Ker pa je treba komunalno ureditev Pine-te izboljšati, pa občina Novigrad od uporabnikov Pinete zahteva plačilo komunalnega prispevka. Zavod za letovanje denarja za te namene nima, zato je bilo na sestanku s predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti gorenjskih občin domenjeno, da se omenjena vsota vračuna prihodnje leto v oskrbni dan, ki ga po tretjinah financirajo sklad zdravstvenega zavarovanja, starši in po novem samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva.« L. M. VELETRGOVINA ŽIVILA KRANJ Cenjene potrošnike obveščamo, da bodo zaradi jubilejnega praznovanja in otvoritve skladišča vse naše trgovine in gostinski obrati v soboto, 21. junija 1975, odprte samo do 15. ure. Prosimo, da to z razumevanjem upoštevate in omogočite celotne-.mu kolektivu obisk proslave. Veletrgovina ŽIVILA Kranj - TOZD Maloprodaja ČGP DELO PODRUŽNICA KRANJ ZAPOSLIMO TAKOJ RAZNAŠALCE NA OBMOČJU MEST: 1. TRŽIČ 2. JESENICE (Koroška Bela) 3. ŠKOFJA LOKA (Mestni trg, Poljanska c. Pusta!) 4. ŠKOFJA LOKA - PODLUBNIK za dostavo jutranjika DELO naročnikom na dom. Delo v jutranjih urah, primerno za upokojence, študente in gospodinje Informacije daje PODRUŽNICA ČGP DELO KRANJ, Koroška Hitel. 21-280, za Jesenice tudi podružnica ČGP DELO NA JESENICAH- Ponudbe sprejema: ČGP DELO PODRUŽNICA KRANJ, Koroška l& PO ZDRUŽENIH DRŽAVAH MEHIKE Piše: Milan Krišeij Chapingo je majhno naselje, oddaljeno kakih 30 km od Mexika proti severu na poti v Teotihuacan, kjer so najzna: me ni tej še piramide — sveto mesto Aztekov. Znano je po tem, da je tam oddelek univerze in inštitut, kjer se ukvarjajo predvsem z vzgojo kulturnih rastlin, takih, ki bi bile najprimernejše za mehiške razmere. Na tej univerzi dela tudi mož naše znanke Marije dr. Rafaelo de Trujillo. Naša naloga je zdaj, da ju poiščemo. Precej smo se namučili, preden smo našli pravo ulico. Mesto je resnično veliko. To bom verjetno še večkra< poudaril, saj je največje na svetu, večje od New Yorka in večje od Tokia. S predmestji vred danes že šteje 15 milijonov. To je toliko kot je imela prebivalcev Jugoslavija takoj po vojni.. Temu primeren je tudi promet. Mexico ima zelo široke glavne U lice-avenije, po katerih se odvija promet tudi v 12 vrstah. Šest vrst v eno smer, šest v drugo. Ko smo prišli že skoraj ven iz mesta, zagledamo pred seboj precej veliko goro, ki se kar na lepem dviga iznad ravnine. Pa gora še ne bi pritegnila naše pozornosti, če ne bi bil na njej ogromen napis — politična parola. Takih napisov smo videli pozneje še veliko. Dolgo časa se potem vozimo po izsušenem jezeru. Nekoč je bilo na mestu kjer je danes Mexiko, jezero Texcoco, ki pa ga danes v glavnem ni več. V celoti je pozidano. Pozidano s preprostimi hišami, ki sploh niso hiše, ampak samo štiri stene. Ko je deževna doba, vsa ta divja naselja zalije voda, v sušni dobi pa je prah velika nadloga. Pozneje mi je dr. Trujillo pripovedovali da ima vlada velike probleme s priseljenci. Glavn.o mesto se vsako leto poveča za pol milijona prebivalcev. In za vse te ljudi je treba najti stanovanje, šole vrtce, bolnice, predvsem pa vode. Pitna voda je v glavnem mestu največji problem. Lahko si predstavljate. Dobršen del države Mehike je pust in neprijazen. Rastejo samo ogromni kaktusi, s katerimi nima/o kaj početi. koliko vode porabi 15-milijonska množica. Ogromno. Zato je pitna voda posebno v sušni dobi velika dragocenost, ki jo je seveda treba plačati. S posebnimi kamioni jo vozijo od hiše do hiše v velikih steklenicah. Tudi pri nas v hotelu je bila pitna voda v vsaki sobi servirana posebej. Že v navodilih je pisalo, da vode iz vodovoda v nobenem primeru ne smemo uporabljati neprekuhane. Tega pravila smo se dosledno držali in. verjetno prav zato ni nihče zbolel. V restavracijah imajo na pultu posebej v veliki steklenici pitno vodo. Vodo dobivajo iz nekoliko višje ležeče ravnine. Ker pa je poraba le prevelika, je prišlo celo do spora med vlado in tamkajšnjimi kmeti, ker imajo zaradi prevelikega odvajanja vode že veliko škodo v kmetijstvu. Chapingo. Doslej dokaj suha pokrajina naenkrat ozeleni in kar slutimo, da smo prav prišli. Veliki, zeleni vrtovi, drevesa in rastline, ki jih doslej še nismo videli, vse zelo vzorno urejeno in vzdrževano, velika študentska restavracija in obsežne moderne zgradbe sredi bujnega zelenja. Torej tu dela dr. Trujillo. Kmalu najdemo tudi hišico, na kateri se je številka ujemala z našim naslovom. Nikogar ni doma. Škoda. Spomnimo se Svet nikovega nasveta, rraj obiščemo baziliko s freskami Diega Rivera. Vsaj nekaj, da ne bo pot povsem zaman. Ko se pripeljemo pred baziliko, me neka ženska ogleduje, ogleduje, da mi je bilo že kar nerodno, in me lepo po slovensko ogovori. Prese nečenje je bilo popolno. Seveda, bila je Marija z obema otrokoma in možem. Nato smo si skupno ogledali znamenite freske. Prav; zaradi njih se bazilika ne sme več uporabljati v svete namene. Umetnik je namreč na glavni oltar namesto Kristusa ali Marije ali katerega svetnika narisal popolnoma golo nosečo žensko. Pravijo, da je upodobil svojo ženo. Prikazan je t udi porod na glavnem oltarju, kot nekaj najlepšega, najčudovitejšega na tem svetu, kot največji čudež narave. Vso notranjost cerkve je poslikal ta veliki umetnik. Ostale freske prikazujejo podobe iz življenja preprostih ljudi. Na vse nas so freske prav posebno učinkovale. Po ogledu te velike umetnine sta nas zakonca Trujillo povabila na svoj dom. Stanujeta v nekakšni vrstni hišici, v naselju, kjer so nastanjeni predvsem tuji profesorji. Hišica je preprosta, ograjena z visoko ograjo in ima dve etaŽi; spodaj so dnevni prostori, ali bolje samo dnevna soha. ki se kar nadaljuje-na drugi strani v prav toliko širok in približno 10 m dolg vrt, in kuhinja, zgoraj pa spalni del s kopalnico. Naš gostitelj nas je najprej postregel s pijačo. Vejetno mu je že /ena prej povedala, da smo Slovenci predvsem velikokrat žejni — m takrat smo res bili — zato nam je prinesel teknilo/Po je mehiška narodna pijača, na katero so prav toliko ponosni kot Bosanci na slivovko ali Škot je na vvhiskv. Kuhajo jo iz posebne rastline — agave tequi-len/is. To je močna alkoholna pijača — 43,5 . To pa še ni vse. Gostitelj Trrjillo nam je zraven pijače prinesel tudi soli in na krhlje narezano limono. Nismo imeli pojma, zakaj sol in zakaj limona. Pa nam je vse lepo pokazal. Po starin mehiških običajih je treba dati najprej sol na roko, tja, kjer se palec in kazalec stikata. Nato /, drugo roko močno udariš po tej, na kateri je sol, tako da le- t a zleti V odprta usta, nakar popi ješ tequilo, ki je nalila v prav takšne kozarčke, V kakršnih pri nas serviramo domače žganje, na koncu pa še poješ krhelj limone Zena nam je potem postregla 5e s Čičaronom, to je ocvrta prašičeva koža. in s sadjem. Tukaj sem prvič jedel mango. Ker je bil to naš prvi dan v Mehiki smo bili vsi po vrsti nadvse radovedni, tako da sta naša gostitelja komaj sproti odgovarjala na vprašanja. Marija ni zaposlena. Kljub temu ima kuharico Antonijo — domačinko. V Mehiki je te/ko dobiti zaposlitev za žensko, še posebej pa za tujko. V Mehiki je izredno te/ko ali skoraj nemogoče dobiti državljanstvo. Marija je po sedmih letih dobila šele pravico do stalnega bivališča in na podlagi te pravice Nasadi agave v notranjosti Mehike močno alkoholno pijačo teijuilo. Iz te rastline pridobivm bi se lahko zaposlila. Ima dva otroka: Igorja, ki je star 5 let, 'j Carmen, ki jih ima sedem. Carmen hodi v šolo v prvi ra/re Igor pa v vrtec. Šole so v Mehiki državne in privatne* DrŽaV so zastonj, za privatne pa je treba plačati 120 mehiških dolarjj na mesec, kar bi bilo v našem denarju približno 200 din. Vpr«1^ sem Marijo, zakaj pošilja otroke raje v privatno šolo. Cepi*aV državne šole zastonj in imajo boljši kader kot privatne, je dar pouk v le- teh kvalitetnejši. Naj bo učiteljica še tako J° L v razredu, v katerem je 70 in več učencev, ne more delati ČU0 žev, zato raje da otroka v privatno šolo, kjer razredi niso l'1^ številni. Otroka govorita samo špansko, čeprav jima sloveti* jezik ni tuj. Mala Carmen se je medtem, ko smo bili na obl^ naučila precej slovenskih besed. Tudi mož sem in tja ia/l'(|] kako slovensko besedo, sicer pa poleg španščine govori 11 (( angleško in nemško, tako-da se brez težav pogovarjamo. r^l!(,,|-velik strokovnjak, doktor agronomskih ved, ga sprašujem Pr ^ vsem o tem, kakšne možnosti ima Mehika za kmetijstvo«^, proizvodnjo hrane, saj njeno prebivalstvo zelo naglo nar^^ Mehika ni razdeljena na severne in južne pokrajine, al' Vzhodne in zahodne, pač pa na nižje in višje. Podnebni p<>K(,J()r s tem pogoji za življenje ljudi in živali se spreminjajo z nad*11 (1, sko višino. Kraji ob morju in v nižinah do 800 m nad m<>r-l ,. imajo vroče podnebje, Mehikanci jim pravijo tierra <;l'lt'|;1[l kar bi po naše pomenilo vroča zemlja. Tu raste predvsem 's V komi trs, banane, kokosova palma, mango, papava (jti»)* zam itd. Taki kraji so predvsem ob obali Mehiškega zaliv* polotoku Vucatan. (jr Naslednja stopnja se imenuje, kakor mi je razlag8^ Trujillo, tierra templada, ali dežela z zmernim podnebjem-' (i-do višine 2000 m nad morjem. Tu uspevajo predvsem korU*%j| žol (ti dve kulturi sta doma prav v Mehiki), oves, hmelj- ^"Vj" mi je še eno stopnjo, to je tierra fria ali mrzla zemlja, ki ^'^'.^ višine 47©0 m. torej do snega. No, in prav ta mrzla /einl.H1 Jfi |e bila pdzneje najbolj všeč, ker je bila najbolj podobi"'1 Gorenjski; sami gozdovi in prijetno hladno. Dobršen del ogromne dežele Mehike pa pokrivajo P^tj"^ in polpuščave. Rastejo samo rastline, ki ne potrebujejo 8« vode. To so raz nt traven agave in kaktusi. Trave in agave y| dajo gospodarsko izkoristiti, medtem ko s kaktusi nimaj0 početi. Sinoči začetek 12. tržiških poletnih prireditev Pokrovitelj letošnjih prireditev je Bombažna predilnica in tkalnica, ki praznuje letos 90. obletnico obstoja S koncertom tržiškega pihalnega orkestra so se začele sinoči 12. tržiške poletne prireditve, ki jih organizira Zveza kultur-noprosvetnih organizacij občine Tržič. Koncertu domačih godbenikov je sledil zabavni program v dvorani Cankarjevega doma, v katerem so sodelovali ansambel Gorenjci iz Radovljice s pevcema Martino Bevc in Francem Korenom in ansambel Nocturno -s pevci Marjano Deržaj, Sonjo Gabršček in Bratom Korenom. Program je povezovala Katarina Lavš. Tržiške poletne prireditve so bile običajno na prostem (grič sv. Jožefa, dvorišče občinske skupščine, prireditveni prostor na gradu), vendar so jih morali letos organizatorji (žal) zaradi slabega in nestanovitnega vremena prenesti v dvorano. Prireditve se bodo nadaljevale jutri zvečer ob 20. uri v dvorani Cankarjevega doma. Na sporedu bo modna revija Murke iz Lesc. Popestril jo bo nastop ansambla Nocturno in pevcev Sonje Gabršček in Janka Ropreta. V torek, 24. junija, bodo prišli na račun ljubitelji dramske umetnosti. V Tržiču bo gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz-Nove Gorice z delom Jožeta Javorška Manevri. Predvideni sta dve predstavi, in sicer ob 17. in 20. uri. Če bo lepo vreme, bodo novogoriški gledališčniki nastopili na prostem v parku Bombažne predilnice in tkalnice, sicer pa v dvorani Cankarjevega doma. Pokrovitelj letošnjih 12. trži'šk'ih poletnih prireditev je Bombažna predilnica in tkalnica, ki slavi letos 90. obletnico obstoja. Odločitev delovnega kolektiva nima primere v zgodovini kulturnih prireditev v tržiški občini. J. Košnjek SAVA IMA RALLY EKIPO — Ze pred leti so želeli v kranjski Savi oblikovati ekipo za avtomobilske rallyje. Letos je bila zamisel uresničena. Ekipo sestavljajo prekaljeni prijatelji volana Janez Milavee, Jože Prusnik, Ivan Kern in Janez Košelj, pomaga pa jim voznik spremstvenega vozila" Franc Kotnik. Savska ekipa se je udeležila že treh velikih jugoslovanskih rallyjev in dosegla lepe uspehe. Vozila so opremljena s pnevmatikami Save in reklamnimi nalepkami kranjske organizacije združenega dela, vozniki pa nosijo posebne kombinezone. Sčasoma se bo sodelovanje med ekipo in tovarno še okrepilo. To so sklenili na zadnjem sestanku tekmovalcev in predstavnikov tovarne. Vozniki so Savi za razumevanje pri njihovem športnem udejstvovanju hvaležni, (jk) — Foto: F. Perdan ( V soboto in nedeljo spet planinska izleta V soboto, 21., in nedeljo, 22. junija, bosta odsek za izletništvo Planinskega društva Kranj in komisija za športno rekreacijo telesno-kulturne skupnosti občine Kranj organizirala nova planinska izleta. V soboto zjutraj ob šestih bo čakal izletnike pred kinom Center avtobus in jih odpeljal do Podljubelja, od koder bodo krenili po gorenjski planinski partizanski poti do Prevala in dalje po jugovzhodnem pobočju na vrh Begunjščice. Spotoma so bodo ustavili v Roblekovem domu pod Begunjščico in po spustu v dolino v Dragi,, kjer jih bo spet čakal avtobus. V program izleta je vključen tudi obisk muzeja v Begunjah. V nedeljo, 22. junija, pa bodo izletniki krenili na Učko. Odhod bo ob petih zjutraj izpred kina Center. Stroški prevoza znašajo 50 dinarjev na osebo, prijaviti pa se je treba do jutri v pisarni Planinskega društva Kranj na Koroški cesti. Razen tega pripravlja Planinsko društvo Kranj izlet za planince, ki so kos zahtevnejšim nalogam. Načrtovan je namreč vzpon na Mont Blanc. Potovanje bo predvidoma trajalo 7 ali 8 dni z odhodom 20. julija. Stroški za udeleženca bodo znašali okrog 950 dinarjev. Planinsko društvo sprejema do 30. junija, obenem pa opozarja, da si mora vsak udeleženec preskrbeti opremo sam, obenem pa bo pred odhodom organizirana za udeležence skupna tura v gore. A. Vidmar Jutri kviz v Dupljah Organizacija zveze socialistične mladine Duplje bo jutri (sobota) ob 20. uri v dvorani gasilskega doma priredila kviz pod naslovom 150 let svobode. Na prireditvi bosta sodelovali mladinski ekipi Dupelj, kot posebnost pa bo tekmovanje kmetovalcev iz vseh treh vasi, ki bodo odgovarjali na vprašanja o kmetijstvu in živinoreji. Nagrade za te tekmovalce je prispevalo uredništvo Kmečkega glasa. Na prireditvi ho nastopil tudi zabavni ansambel Gorenjci iz Radovljice: Nagrade za obiskovalce pa so prispevali Murka Lesce, Galvani-zerstvo Rendulič Duplje, Izdelovanje drobnih kovinskih predmetov Balantič Duplje. Denarno pa je podprlo prireditev podjetje Gorenjska oblačila. J. Kuhar Za goste poskrbljeno Prijazna vasica Zbilje privablja iz leta v leto već obiskovalcev. Dolgoletna prizadevanja domaćih turističnih delavcev so že obrodila prve sadove, saj so pročelja h iS lepo okraSena. Domače turistično društvo pa je tudi dobitnik priznanja Turistične zveze Slovenije za zgledno ureditev Z bi 1 j s k ega j ez er a. Za letošnjo turistično sezono so se v Zbiljah dobro pripravili. Očistili so okolico jezera, uredili obalo in sprehajalne poti, dovolj je parkirnih prostorov, za vožnje po jezeru pa je na voljo 24 čolnov. Tudi za prehrano in zabavo je poskrbljeno, saj strežejo gostom v turističnem domu in bifeju na obali, prirejali bodo plesne večere, v nočnem času pa je odprt disco klub. Osrednja letošnja prireditev bo Zbiljska noč (19. in 20. julija), ki vsako leto privabi na jezersko obalo več tisoč obiskovalcev, ljubitelji vodnega smučanja pa bodo skozi vse leto lahko občudovali drzne smučarje. -fr Osolnik vabi V tem letnem času se marsikateri popotnik odloči za obisk Osolnika. Dobro označena gozdna peš pot zavije od zadnje hiše v vasi Sora do sredine I loma, kjer se razdvoji. Vzhodna pot je malce lažja, severna, »lovska« smer pa je daljša. Do vrha Osolnika je približno uro in dvajset minut dobre hoje. -fr Množica v Zbiljah Sončno vreme je v nedeljo privabilo v Zbilje množico izletnikov, ki so z jeklenimi konjički zasedli vse parkirne prostore. Obiskovalci so vneto veslali v čolnih po jezerski gladini ali se sprehajali po skrbno urejenih poteh, na voljo pa so imeli tudi dobro založen bife na obali. -fr Prvi kopalci na Sori V nedeljo se je ob reki Sori v Gorićanah zbralo precej izletnikov, ki so izkoristili toplo sončno vreme za prijeten oddih. Kljub hladni vodi jenekaj fantov poskakalo v vodo in s tem odprlo kopalno sezono, ćerpav je do »uradne« otvoritve zaradi nestalnega vremena še daleč. - fr nagradna križanka od vsepovsod za smeh 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ 19 ■ 20 21 22 ■ 23 ■ 26 27 28 29 ■ 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 ■ 40 41 42 43 44 45 ■ 46 47 ■ 49 50 ■ 53 ■ 54 55 56 57 58 59 60 Rešitev nagradne križanke z dne 13. junija: I. madpna, 7. ogorek. 13. mineral, 11. preskok. Hi. oka, 17. kreator, 19. ilo, 20. rida, 22. ajbiš, 23. opel, 24. osina, 2«. alke, 27. Za^e, 28. roka, 30. Aalen, .12. ok, 33. SR, 35. novec, 37. Joan, .19. Kals, 41. etil, 43. skala, 46. Apia, 47. Nijar, 49. Avar, .r>(). Lot, 51. vilajet, 53. ata, 54. Prevoje, 5(i. navedek, 58. Trajan, 59. Aleman Izžrebani reševalci: prejeli smo 68 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi ANČKA GANTAR, SDK 515, 64000 Kranj, 2. nagrado (40 din) MARJETI MOHOR-CIC, 64000 Kranj, Stara c. 18, 3. nagrado (30 din) MARIJA KROMAR, 64290 Tržič, Cesta JI.A 28. Nagrade bomo poslali po pošti. Vodoravno: 1. odpadek pri tesanju, 7. grško-rimski stari vek, 13. naš največji ateklokrilec, ki brenčeče leta kot sršen, 15. književni psevdonim Edvarda Kardelja, 17. kratica za element, 18. privrženec verizma, naturalizmu podobne umetniške smeri, 20. stan, sloj ali skupnost, ki ljubosumno brani posebne pravice, 21. zgodovinska pokrajina ob reki Duero v severozahodni Španiji; tudi ime mnogih papežev, 23. grška morska boginja, Ahilova mati, Tetida, 25. pristanišče na koncu Kielskega zaliva v ZRN, kjer so vsakoletne regate jadrnic, 26. svečana zaobljuba, 28. avtomobilska oznaka za Novo Gorico, 30. osebni zaimek, 31. poznavalec vina, strokovnjak za enologijo, 32. sadni škodljivec, kljunasta žuželka, ki se prisesa na rastline, 34. avstrijski skladatelj madžarskega rodu, znan po operetah (»Vesela vdova«), Franz, 36. Antigonina sestra Ismena. 39. glina, 40. znak za kemično prvino aluminij. 42. stvarni realni predmet, 44. plodoviti slovenski, zlasti mladinski pisatelj, France, 46. velika kupa, dragocen kelih, bokal, največkrat kot nagrada pri tekmah, 48. ime jugoslovanske rokomet ašice Torti,. 50. majhen rak, raček, 52. žena Zevsa, mati Artemide in Apolona, Leto. 54. avtomobilska oznaka za Nizozemsko, 55. poglavarji Kozakov. 57. veliki dnevni metulj iz družine pisančkov, 59. filipinsko pristanišče na severozahodni obali otoka Mindanao, 60. ustvarjalka. Navpično: 1. od konja manjša tovorna'žival, ki ima sivo dlako in dolge uhlje. 2. neroda, 3. kratica za Ekonomska šola, 4. dajatev za sev, setev, 5. tuja kratica za vzhod-severovzhod. East-North-East, 6. oblika združevanja kapitalističnih monopolov, 7. mesto v Piemontu v severni Italiji, znano po penečih vinih in muškatu, 8. Nikolaj Pirnat, 9. atletska disciplina, najhitrejše premikanje brez pripomočkov, 10. dežela na bližnjem Vzhodu z glavnim mestom Bagdadom, 11. v starogrški mitologiji etiopska kraljica, mati Andromede, 12. TV in radijska napeljava, 14. španski revolucionar, ki se je boril proti Francozom, obešen 1823., v Nunez, 16. trgovec s salom, 19. prebivalka Aristotelovega rojstnega kraja Stagire, 22. prebivalec Orehka. Orehovljan, 24. Simon Gregorčič, 27. desni prit ok\ Save pri Medvodah. 29. slonov čekan, 33. v glasbi živahno, con anima, 34. starorimska,mera za težo, tudi denarna enota, 35. privrženci idealistične smeri starogrške filozofske šole v Elei v južni Italiji, 37. kratica za South East Asia Treatv Organization, jugovzhodnoazijski obrambni pakt. 38. majhna stvar, malenkost, 41. Lojze Potok"ar, 43. reka v Metohiji, desni pritok Belega Drima, 45. finsko mesto na severni obali Bolniškega zaliva, 47. ameriški filmski komik Oliver Hardv, 49. sirijska viteška igra, 51. otok v Bahamskem otočju, tudi ljubkovalno francosko žensko ime Catin, 53. duša umrlega pri starih Slovanih, 56. znak za kemično prvino natrij, 58. kratica za Naši razgledi. Rešitve pošljite do torka, 24. junija, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din ŠAHOVSKI KROŽEK Veliki kombinatorik Keres r Nedavno so naši časopisi — razmeroma skromno — objavili, da je preminil eden najplodovitejših šahovskih teoretikov in najuspešnejših turnirskih borcev Paul Keres. Odšel je eden velikih iz skupine Botvinikovih sodobnikov, morda sploh najpomembnejši, ki pa vendar ni nikoli okusil časti svetovnega prvaka. Pač pa je s svojo stalno dovršeno in kombinatorno igro dosegal vedno visoko uvrstitev, večkrat drugo mesto na največjih turnirjih, zato se ga je oprijel naziv »večno drugi«. V spomin na Keresovo ustvarjanje objavljamo njegovo partijo z Botvinikom leta 1956 v Moskvi s spominskega Aljehino-vega turnirja. 1. e2 e4 c7 — c5 2. Sgl-f3 Sb8-c6 3. d2 -d4 c5xd4 P. Keres — M. Botvinik Sicilijanska obramba 9. 0-0-0 a7 - a6 10 1 1 f2-f4 h6-h5 Kcl - bi Lc8 -d7 12. Lfl -e2 Dd8 - b6 13. Sd4-b3! 0-0-0 14. Thl -fl Sc6-a5 15. Tfl -f3 Sa5xb3 16. a2xb3 Kc8-b8 17. Sc3 -a4 Db6 - a7 4. Sf3xd4 Sg8-f6 5. Sbl -c3 d7 -d6 6. Lcl -g5 e7 -e6 7. Ddl -d2 h7 -h6 8. Lg5xflJ g7xft3 Doslej se je partija Odvijala v skladu s preizkušeno teorijo. Vendar pa je Keres v nastali poziciji našel možnost kombinatornega nadaljevanja, ki je ovrglo otvoritev črnega. 18. f4 -f5! Lf8 -e7 19. f5xe6 f7xft3 » 1 t ■ ■■■m A J* I ■ 1 & m 1 1 A m (—i : A \% A A # 1—1 20. Tf3xf6!! Iznenadni udar, ki pa je korekten! Črni ne sme vzeti trdnjave, kajti sledil bi udar, dame I)(l2xd(i+. Tudi 20. Ld7xa4 ni dobro, zaradi 21. Tf6xe6 s sledečo osvojitvijo figure in beli ohrani materialno prednost. Kritično nadaljevanje bi bilo lahko 20. .. . 1>7 —1)5. Na to potezo je imel Keres pripravljen naslednji odgovor: 21. T16-I7 Ld7-e8. 22. Tf7-g7! l>5xal, 23. I)cl2-b4+ Kl)8-a8, 24. e4-e5 Le8-c<>, 25. e5x(l6 z odločilnim napadom. Črni je torej prisiljen priznati izgubo kmeta. Sledilo je: 20. ... Th8-h7 21. Tfl6-g6 b7 -b5 * 22. Sa4 -c3 Da7 -c5 . 23. Sc3 - a2 Keres energično nadaljuje. Skakača želi prepeljati na d3 polje, kjer bo'obvladoval položaj. 23. ... Kb8-a7 24. Sa2 - b4 Td8 - f8 25. Le2-f3 h5-h4 26. h2 -h3 Ld7 -c8 27. Sb4-d3 Dc5-c7 28. Sd3-f4 Tf8-flS 29. Lf3-g4 Črni je pred novimi materialnimi izgubami, npr. 29. ... Th7-»7 30. S!4xe6 Lc8xe6. 31. Lg4xe6 Tf6xg6, 32. Le6xf7 itn. 29. ... TfSxg6 30. Sf4xg6 Lc8-b7 31. Lg4xe6 Le7-d8 32. Le6-d5 Lb7xd5 33. Dd2xd5 Th7 - f7 34. e4-e5 črni se vda. dr. Srcljan Bavdek Streli zaradi enajstmetrovke Trije ljudje so umrli zaradi revolverske krogle, štirje pa so bili ranjeni. Na lokalni nogometni tekmi v eni od brazilskih držav je fanatični navijač potegnil pištolo, da bi preprečil izvedbo kazenskega strela, ki ga je sodnik dosodil njegovemu moštvu. Nastalo je splošno streljanje. Eden od navijačev je ubil sodnika, umrl pa je tudi sam. Strel je dobil tudi pobudnik nereda. Kdo bo kopal na Antarktiki Leta 1959 je 12 držav podpisalo pogodbo o Antarktiki in tako za 30 let »zamrznilo« vse ozemeljske zahteve po tej celini. Takrat se niso domenili, kako bo z izrabo njenih bogastev. Zaio so se sedaj podpisnice sestale v Oslu. Na morskem dnu okrog Antarktike so odkrili zaloge nafte, ne vedo pa še, ali je tudi v celinskem delu ta dragocena tekočina. Na kopnem pa so odkrili velike količine železne rude. Argentina in Čile, ki si lastita ozemeljsko suverenost nad nekaterimi predeli ledene celine, sklepom sestanka 12 dežel zelo nasprotujeta. Marihuana med koruzo V Andih so nedavno tega zaprli 40 farmarjev. • Na svojih plantažah na pobočju Andov so med koruzo, kavo in še nekaterimi drugimi poljščinami pridelovali tudi marihuano, iz katere pridelujejo m a m ila. Res je! »Pri nas dobite denar pod na/ugodnejšimi pogoji,« je napisano na steni neke munehenske hranilnice in posojilnice. S tem se je strinjal tudi nočni vlomilec, kije v blagajni našel bogat plen. Na steno je pripisal: »Res je!« Nove žrtve Epidemije meningitisa v Braziliji še ni konec, čeprav si zdravstvene oblasti močno prizadevajo zajeziti bolezen. Letos je za to boleznijo umrlo že več kot 3000 ljudi, zbolelo pa jih je desetkrat toliko. Lani je med epidemijo zbolelo 40.000 ljudi, od tega jih je 4000 umrlo. a* šolskih klopi Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti in pil nje bolesti (O. Župančič) Bliža se čas, ko se bom morala odločiti , za jutrišnji dan, ko si bom, kot zrel človek, /, vsem svojim znanjem prizadevala, da bi bila koristna naši družbi in sebi. Da bom dosegla t;l bom morala vložiti še veliko naporov in truda, saj to sem tudi dolžna tisočerim žrtvam, ki jih je zahtevala svobodna domovina. »Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš.« V teh Župančičevih besedah je vsa lepota in sreča domače zemlje, vsa bolečina in žalost tujine. Zdaj še vedno vse premalo vem o naši domovini. Želim pa zvedeti čim več in jo dobro spoznati. Pa ne samo i/, knjig, želim jo doživeti: videti lepoto livad, slišati pesem vetra sredi poljan in šumenji' potokov, spoznati skrivnost gozdov, poslušati pesem ptic Želim zemljo prijeti in jo stisniti v pest, da bi občutila vso njeno toploto, moč. ki jo nosi v sebi, da nam ohranja življenje. Še dalje bi hodil;;, da bi videla tudi tisto bogastvo, ki so ga ustvarile pridne roke našega človeka. Prelepo je hodili po domači zemlji, ko srečuješ prijatelje, znance pa tudi neznance. Živim v svobodni domovini in ponosna sem, da imam takšno domovino, o kakršni še mnogi ljudje na svetu samo sanjajo in si jo lahko samo želijo. So pa ljudje, ki se ne zavedajo, da imamo samo eno domovino in jo zapuščajo. Ko pa okusijo grenkobe tujine, je seveda že prepozno. Mislim, da je moja ljubezen do domovi* ne dovolj močna, da bom lahko uresničila moje največje želje. Adri jami Ahačič, S. a r. Kolo Sosedova me je učila voziti kolo. Ko sem se že malo naučila, sem se lepega popoldneva poskusila sama. Ni mi še šlo gladko. Nenadoma sem • se zapeljala na velik kamen. S kolesom sem padla v grmovje. Pobrala sem precej bušk. Brž sem se dvignila in odpeljala kolo v klet. Mami nisem takoj povedala, kaj se mi je zgodilo. Drugi večer je mama opazila buško na moji glavi. Vprašala me je, kje sem jo dobila. V strahu sem ji povedala, ona pa se mi je smejala. Potem je tudi meni šlo na smeh. Mami mi je rekla, da bom zdaj znala voziti kolo, ko sem se potolkla. In res. Od takrat se vedno bolje vozim. Mojca Zrinski, 5. a r. osn. šole Cvetka Golarja. Škofja Loka V prireditve v počastitev tridesete obletnice osvoboditve so se vključili tudi učenci osnovne- šole Simona Jenka iz Kranja. Pod vodstvom likovne pedagoginje Jolande Piber-nik so pripravili uro risan/a na asfaltu pred šolo na temo: Koraki v svobodo. Sodelovalo je približno'50 ■ učencev od tretjega do osmega razreda. Na sliki je risba Brigada, delo učenke sedmega razreda Jolande Cernivec. (lb) — Foto: F. Perdan \_J Čebelica je priletela v razred Bilo je pred dvema letoma, ko sem hodila v četrti razred. Zunaj je sijalo sonce, okno smo imeli odprto. Kdaj pa kdaj je zapihal lahen veter. Učili smo se o čebeli. Tovarišica je ni imela pri roki, da bi nam jo pokazala, da bi si jo še bolje predstavljali. Vprašala je, če bi jo naslednjo uro lahko kdo prinesel. Takoj se je javil učenec in rekel, da jo bo prinesel že naslednjo uro. Toda prav tedaj je priletela v razred. Zaletavala se je v zid, v okna in ni mogla ven. Nenadoma pa se je zaletela prav tistemu sošolcu v nos. Takoj ga je pičila. Vsi smo se smejali. Sošolcu pa je šlo na jok. Čebela je takoj umrla. Mi smo se ob njej naučili marsikaj novega. Sošolcu pa je močno otekel nos in tega »znanja« ni bil prav nič vesel. Marjanca Kušar, 0. c r. osn.-.šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Uganka Sredi njive noč in dan mož stoji ves razcapan. Ne premika se, ne gleda, vrabec mu na rame seda. (on§Ba;s) Luka Stanovnik, 5. a r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka l_:_1_i_) Ptičji prepir Nekega dne, ko sem šla iz šole, sem na nekem drevesu zagledala dve ptički. Ustavila sem se in poslušala njun prepir. Taščica je vljudno pozdravila siničko. »Dober dan!« ji. je odvrnila sinička. »Kako se kaj imaš?« jo je začela spraševati taščica. »Hvala, zelo dobro. Pa ti?« »Se mogoče že^ pripravljaš gnezditi?« jo' je vprašala taščica. »Da, tudi kraj sem si že izbrala,« je odvrnila sinička. »Mi lahko poveš, kje?« je silila vanjo taščica. »V votli hruški, tam pri tisti stari hiši.« »Da si upaš kaj takega! To je vendar moj kraj.« »Vsako leto gnezdim tam in bom tudi letos,« je vreščala taščica. »Me nič ne briga, tam bom gnezdila, pa konec,« se je odločno uprla sinička. »Ne boš,« je jezno zavreščala taščica in od frčal a naravnost tja ter začela gnezditi. Sinička pa si je morala poiskati drug kraj. Marjanca Kušar, b\ c r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Kovor Kovor je srednje velika vas. Šteje okoli i6() hiš in ima 640 prebivalcev. Obdaja jo polje in gozd. Vas je prvič omenjena za časa Turkov pod imenom Kov. Ime je dobila po tem, ker so se fantje za bližnjo vasjo Hudo vedno pretepali s koli. Kasneje pa so dodali še »or« in tako je nastala vas Kovor. O turških časih nam prav dobro priča obzidje ob cerkvi, ki je že precej spremenjeno. Ob napadih so se vaščani zatekali za to obzidje, od koder so se sposobni borci borili s Turki, žene in otroci pa so se zatekli v cerkev. V prvi svetovni vojni se v vasi ni zgodilo kaj pomembnejšega. Bila je zaostala vas. Med drugo svetovno vojno-pa se je zgodilo marsikaj. Opisal bom najhujše trenutke vaščanov in obenem najbolj pomembne. Partizani so napadli nekega belogardista. V vasi so bili namreč belogardisti, pomagal pa jim je še domač izdajalec, ki so ga kasneje partizani ubili. Tega belogardista, ki so- ga partizani ubili, so Nemci tako maščevali, da so ubili deset vaščanov. Ustrelili so jih na vasi pred gostilno Pri Jurčiču, Ko so postavili talce ob zid gostilne, je mimo prišel lekarnar Lavička iz Tržiča. Domač izdajalec je zahteval, da ustrelijo tudi Lavičko. Partizani so napadli belogardistično postojanko in ubili nekaj vojakov in komandanta. Zato so belogardisti iz Begunj pripeljali trideset talcev in jih ustrelili sredi polja na Martinkovi njivi. Od tam pa so jih odpeljali s tovornjaki. Danes na tem kraju stoji spomenik. Tudi tistim desetim padlim sredi vasi so vaščani postavili spomenik, vanj so vklesali imena tudi tistih ljudi, ki so pomrli po taboriščih. Po vojni se je vas začela živahno razvijati. V vasi so bili nekoč pretežno kmetje, danes jih je le še nekaj. Ostali so zaposleni v tovarnah v Kranju in Tržiču. Brane Tišler, 7. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič (--\ Knjižna nagrada Tinki Markelj Še zadnjič v tem šolskem letu smo pregledali rešitve literarne uganke in izžrebali med pravilnimi rešitvami. Odgovor na vprašanja je bil: Josip Vandot, Kekec nad samotnim breznom. Knjigo dr. Juliusa Kugvja Pet stoletij Triglava bo dobila učenka Tinka Markelj iz 5. c razreda osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. Knjigo ji poklanja GORENJSKA TURISTIČNA ZVEZA. Čestitamo ji, mladim reševalcem ugank pa sporočamo, da se v jeseni ponovno oglasimo. V prihodnji številki pa bomo objavili imeni nagrajenih dopisnikov. radio gledališče gibanje prebivalstva tržni pregled sobota 21. JUNIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Naš Plesni orkester ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.20 Z nami doma in na poti, 12..'50 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 S knjižnega trga, 17.20 Gremo v kino, 18.05 Listi iz albuma lahke glasbe, 18.20 Dobimo se ob isti uri, 19.40 Minute z ansamblom Slavka Znidaršiča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Glasbena parada Tri srca, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teclfen Drugi program 9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri ritmi, 13.35 Vodomet melodij, 14.(K) Odrasli tako, kako pa mi, 14.20 S pevko Jožico Svete, 14.35 Od ena do pet, 15.40 Portret orkestra VVoodv Herman, Iti.00 Naš podlistek, Hi.15 Glasbeni drobiž od tu in tam, 10.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom, 18. Osterčevih osemdeset let. 19.50 Srednjeveške ljudske pesmi in zbori renesančnih skladateljev. 20.35 Mednarodna radijska univerza. 20.45 Recital tega tedna, 22.00 Tako je inuzieiral George Szell s Clevelandskim orkestrom. 22.30 Glasba pripoveduje. 23.55 Iz slovenske poezi je 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.20 Godala v ritmu, 9.30 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Po Ta-lijinih poteh, 11.20 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Popevke brez besed, 13.30 Priporočajo vam. 14.10 S pesmijo'mladih na počitnice, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 10.45 Glasbena'medigra, 10.50 Človek in zdravje, 17.20 •Poletni divertimento, 18.05 Ogledalo našega časa. 18.15 Zvočni signali, 19.40 Minute z ansamblom Borisa Franka, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.(K) Stop-pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Petek na valu 202, 13.(K) Glasovi v ritmu, 13.35 Iz filmov in glasbenih revij, 14.00 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.35 Za mladi svet, 15.40 Izložba popevk, 10'.(K) Filmski vrtiljak, 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Glasbeni casino, 17.40 Odmevi z gora, 17.50 Prijetni zvoki, 18.(K) Stereo jazz, 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Radijska igra — Jure Kaštelan: Prizori s ptico, ■20.00 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 21.50 Chopin in veliki pianisti, 22.25 Med mojstri naše simfonične literature, 23.55 Iz slovenske poezije tržni pregled KRANJ Solata 15 din, špinača 18 din. cvetača 12 din. korenček 1« din, česen 22 din, čebula K) din. fižol 14 din, pesa 5 din, kumare 14 din. paradižnik 20 din. paprika 22 din. slive 20 din, jabolka 5 din, breskve 20 din, borovnice 30 din za liter, češnje 18 din. limone 16 din, ajdova moka 15 din. koruzna moka 5 din. Kaša 15 din. surovo maslo 32 din, smetana 22 din, skuta 10 din, sladko zelje 5 din, kislo zelje6 din. kisla repa 5 din. klobase 14 din. orehi 80 din, jajčka 1.30 din, krompir 2 din TRŽIČ Solata l)-;(). uri Bled 2. 20.40 Marjana. B. 21.20 Kojak - serijski film, B. 22J0 TV dnevnik. 22.35 Vaterpolo Jugoslavija : SZ (Lil MARJANO Deržaj ni treba posebej prestavljati. Lani je bila nagrajena za dolgoletno uspešno nastopanje z zlato plake'to. To je bila prva nagrada te Vrste pri nas. podeljena pa je bila na lanskem festivalu Slovenska popevka. V oddaji so zbrani najboljši posnetki M ar jamnih nastopov vse do danes. Oddajnik Sljeme 16.15 Atletska tekmovanja. 18.00 Kronika. 18.15 Zgodbe o,sportu, 19.30 T V dnevnik. 20.00 Iz del Mirka Božiča. 20.35 Slovenska popevka 75, 21.45 TV dnevnik. 22.10 Točno opoldne — film nedelja 22. JUNIJA 8.55 Poročila. 9.00 J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi. 10.00 Otroška matineja: Prt severnega vetra. Vrančeve dogodivščine. Egipt za časa Tutankamona (Lj). li.15 Kmetijska oddaja (Bg), 12.00 Poročila. Nedeljsko popoldne: Pisani svet. Prvenstvo v kajaku — reportaža. Vaterpolo Jugoslavija : Kuba. Atletska tekmovanja za pokal Jugoslavije. 18.10 Poročila. 18.15 Na ptičjih zbirališčih — sovjetski film. B. Pustolovec — burleska Charheja Chaplina. 19.10 Risanka. B. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski gospodarski komentar. 20.05 Odborniki. 20.45 Mesta: Bitola (Lj). 21.15 Športni pregled (JRT), 21.50 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 18.00 S kamero po svetu. 18.30 V 80 dneh okrog sveta. 19.00 Mladina vprašuje. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zabavno glasbena oddaja. 20.50 24 ur. 21.10 Užička republika — dokumentarni film, 21.25 Prva zmaga — celovečerni film. 21.00 V. Nazor: Deček / otoka ponedeljek 23. JUNIJA 16.35 Madžarski TVD (Bg). 17.30 L. Suhadolčan: Medvedek na obisku. 17.50 Obzornik, 18.05 Na sedini stezi. 18.40 Defenzivno je varno, Gesla in človek — filma o prometu. B. 19.00 Odločamo. 19.10 Risanka. B. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Sodobna oprema. 20.10 I. Turgenjev: Murnu — TV drama, B. 21.15 Kulturne diagonale. 21.45 Mozaik kratkega filma: Jadranje. 22.00 TV dnevnik (Lj) TV igra MUMl! je nastala po istoimenski noveli I. S Turgenjev a. zrežiral pa jo je znani slovaški režiser Jožef Zachar. Murnu je zgodba o gluhonemem (»erasimu in o njegovem psičku. Gerasim je oskrbnik na nekem plemiškem posestvu v okolici Moskve. Turgenjev brez pret irane sent iment alnost i razkriva njegovo življenje, ki je precej žalostno, saj ga je prikrajšalo za sluh in dar govora, obenem pa tudi z'a žensko, ki jo ljubi. Najbližji mu je psiček Murnu: »inu-mti« pa sta tiidi edina artikulirana /loga. ki ju je Gerasim /možen izgovoriti. UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila. 17.10 Otroški spored. 18.00 Kronika. 18.15 Narodna glasba, 18.45 Branje, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Športna oddaja. 20.35 Glasbena oddaja, 21.05 24 ur. 21.20 Poletne v Viszavarosi — celovečerni film torek 24. JUNIJA 16.35 Madžarski TVD (Bg). 17.35 B. Čopič: Noge v zlatu, glava v blatu, 17.50 Risanka. B, 18.00 Obzornik, 18.15 Egipt za časa Tulankatnona, B, 18.45 Ne prezrite: Ljubljanski festival. 19.10 Risanka, B. 19.30 TV dnevnik, 20.05 Pogovor o izvozu v dežele v razvoju, 21.05 R. M. du Gard: Thibaultovi, B, 21.50 TV dnevnik. 22.05 Jaz/, na ekranu (Lj). 22.25 Svetovno prvenstvo v kajaku na div jih vodah — spust (Sk) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.15 Poročila. 17.10 Morski biseri, 18.00 Kronika Zagreba, 18.15 Glasbena oddaja. 18.45 Trenutek spoznanja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Uvod, film Divje jagode in pogovoro filmu. Poročila sreda 25. JUNIJA 16.15 Madžarski TVD (Bg). 17.35 Vrančeve dogodivščine. B, 17.50 Obzornik. 18.05 Mladi za mlade — oddaja TV Zagreb. 18.40 Od dninarjev do tekstilcev, 19.10 Risanka. B, 19.30 TV dnevnik. 20.05 Družinsko življenje — angleški film, 22.00 Miniature: Kvintet Clark Terrv — Ernie VVilkins, 22.20 TV dnevnik (Lj). 22.55 Tekmovanje v kajaku (Sk) DRUŽINSKO ŽIVLJENJE - angleški barvni film, 1971; reSiser Ken Loach, v gl. vlogah: Sandv Rateliff, Bili Dean, Grace Cave: Film Družinsko življenje Kena Loacha je |s>-. snet po Televizijski drami. Bistvo filma je v prikazu nesporazuma med staršema in njuno doraščajočo hčerjo. Nesporazumi se kopičijo, dekle zapade v shizofrenično stanje, dokler ne postane neozdravljiva bolnica. Film je pretresljiva obtožba preživelih oblik družinskega življenja, pa tudi družbe in njenih institucij — v tem primeru bolnišnice za duševne !>olezni. kjer se zdi. da kljub napredku znanosti prevladujejo starinske metode zdrav Ije- UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.15 Poročila. I7.:tt) Daljnogled. 18.00 Kronika Osijeka. 18.15 Narodna glasba. 18.35 Znanstveni studio. 19.30 T V dnevnik. 20.00 Zabavna oddaja. 21.00'24 ur. 21.15 Fe-ljlon. 21.45 Ura nemščine — TV nadaljevanka. 22.45 Balet na oddaja četrtek 26. JUNIJA I5::I5 Madžarski TVD (Bg). 17.30 Na črko. na črko. B. 18.00 Obzornik. 18.20 Vzpon človeka. B. 19.10 Risanka. B. 19.30 TV dnevnik. 20.05 E. Panitz: Sedem ljubezni done Juanile. 21.40 Kam in kako na oddih. 21.50 Četrtkovi razgledi: Ljudje jeklene volje. 22.20 I/, koncertnih dvoran: Glasba, s katero živini. 22.50 TV dnevnik ( Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 18.00 Kronika. 18.15 Zabavna glasba. 18.(5 Izobraževalna oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Mandat. 20 45 Profesor Baltazar. 20.45 24 ur. 21.05 Odpisani petek 27. J UNIJA 16.35 Madžarski TVD (Bg). 17.15 Janezek m fi/olovk.i. B, 17.50 Obzornik. 18.05 Oktet bratov Pirnat. B. 18.40 Sled — oddaja o znanstveni kriminalistiki. 19.10 Risanka. B. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Bg). 20.00 Dan samouprav I jiivcev — prenos proslave ob 25-letnici (Bg). 21.00 Celovečerni film____ 625. TV dnevnik (Lj) Oddaja o sodobni znanstveni kriminalisliki SLED zelo nazorno prikazuje, kako je danes mogoče iz povsem neznanih sledi identificirati u|m>-rabno sredstvo in storilca, kako je iz povsem nevidnih sledi na izstreljeni krogli moč ugotovili poreklo orožja iu kako je na podlagi znanstvenih dokazov mogoče razbremeniti obtožbe slehernega ^nedolžnega osumljenca. Oddaja naj bi prispevala k še večjemu spoštovanju naših organov javne varnosti, kajti njihova uspešnos! v razkrivanju storilcev kaznivih dejanj tudi v mednarodnem okviru dokazuje visoko strokovno usposobljenost iu požrtvovalnost. UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.00 Slavnostno zasedanje ob 25-letnici s.amouprav-Ijavcev — prenos, 18.45 Reportaža, 19.30 TV dnevnik. 20.00 Učiteljev dnevnik - TV nadaljevanka. 21 10 24 ur, 21.25 Gosi urednik. 22.35 Glasba brez meja Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. /e/pomen/ti Varčujmo z elektriko Morda boste mislili, da za razsvetljavo porabimo mesečno' le po nekaj kilovatnih ur. Pa še zdaleč ni tako. Vendar pa zato nikar takoj ne zamenjajte močnejših žarnic za slabše, da bi varčevali ž. elektriko in bivali od sedaj naprej v slabo razsvetljenih prostorih. Svetloba naj bo le tam, kjer jo resnično potrebujemo. V prostoru ni dovolj, da je primerno razsvetljen: pomembno je predvsem, da je svetloba delu primerno močna, da ima prijetno barvo ter da jo usmerjamo tja, kamor je najbolj koristna. Za razsvetljavo porabimo na dan okoli 2,5 do 4 kilovatne ure ali 75 do 120 kilovatnih ur na mesec. Ste že pomislili na to, da prah in umazanija na žarnicah in obodih svetilk vzameta lahko kar precej svetlobe? Zato svetilke redno čistimo. Prostor bo svetlejši, če se pri opremi izogibamo temnim zavesam in stenam: svetloba se namreč od svetlih sten bolje odbija. Svetila v praznih prostorih niso potrebna. Zdaj sicer ni čas za ogrevanje stanovanj, pa vendarle poglejmo, kako drago je Prehrana na izletu Nemalokrat imamo na izletu težave, ker naš mali otrok noče jesti tistega, kar smo pripravili doma ali pa smo naročili jed v restavraciji ali skuhali pred šotorom. Ce noče jesti, ga potem odpravimo s čokolado, slanimi palčkami, raznimi sokovi itd. Skratka, prehrana, ki ni prehrana. Da potuje z nami na izlet mali otrok, moramo misliti že doma. Dosti je jedi, ki se jih da pripraviti doma, nato pa jih zavijemo ali shranimo v celofanske ovoje, aluminijasto folijo ali pa nalijemo v termovke in jih zunaj na izletu le odvijemo in ponudimo. Tako na primer lahko že dan poprej spečemo piščanca. Razkosamo ga, razrežemo na kocke in skupaj s trdo kuhanimi jajci, zelenjavo in krompirjem pripravimo v solati. Po takem obroku sledi še sadje. Doma lahko skuhamo tudi gosto zelenjavno juho, izboljšamo jo z jetri. Nalijemo jo v termovko, pa bo ostala topla do kosila na travi. Zraven ponudimo otroku kruh z maslom in sir, morda še sadni kolač. V drugi termovki imejmo toplo mleko ali kavo in to ponudimo otroku skupaj z namazanim kruhom za malico: h kruhu lahko prigrizuje tudi surovo zelenjavo, če mu je všeč.« Ce družina rada je ribe, jih za spremembo pripravimo kuhane v vodi, ki smo ji dodali razne dišave in zelenjavo. Ribo od-cedimo in denemo v posodo, ki se hermetično zapre. Ponudimo jo z limoninim sokom, zraven pa gre kruh z maslom, solata iz naribanega korenčka, ki jo začinimo šele na izletu. Za posladek pa sadni kolač, sok ali hladno mleko. električno ogrevanje in če lahko pri tem varčujemo. Infra peč v kopalnici včasih prižgemo tudi v hladnejših poletnih dneh. V štiričlanskem gospodinjstvu porabi infra peč, če jo vključujemo res racionalno, kakih 15 kilovatnih ur na mesec. Močnejši porabniki električne energije so električne peči. Dvokilovatna peč porabi v 8 urah 16 kilovatnih ur, to je 480 kilovatnih ur mesečno. Seveda pa je to le ogrevanje enega prostora, in še to v času največje obremenitve električnega omrežja. S ter-moakumulacijskimi pečmi se poraba toka ne zviša, pa tudi zniža ne: le uporaba je ugodnejša, ker jo priključimo v urah manjše tarife. Termoakumulacijske peči, uporabljamo tam, kjer nimamo možnosti uporabljati drugačne energije za ogrevanje. Pred nakupom pa se je dobro posvetovati z distribucijskim podjetjem, ki bo povedalo, če bo določeno področje z uporabo take peči kaj preobremenjeno. še korak pa bomo v poletju. No, med nami so tudi bolj zgodnji, saj nekateri vedno vsako leto kot nekakšna izvidnica že v začetku junija ali pa že kar v, podaljšanih prvomajskih praznikih pregledajo obmorske terene in lepo na hitro odštejejo svoje dopustniške dni. Nekateri pa se spet obiramo in čakamo lepo vreme, dočakamo pa ga.ne, ali pa takoj, ko posije sonce bolj močno, ne moremo na dopust, zaradi bolezni otrok, drugič spet zaradi zadreg v službi: no, končno gremo na dopust v jeseni ali pa ga skopuško celo prihranimo za zimske dni. Kakorkoli že, eni ravnamo z dopustniškimi dnevi zelo skrbno, racionalno vse razdelimo in razmislimo, drugi spet se odločajo v naglici; vse zamešajo, pol pustijo doma, ostalo porazgubijo po poti in še med dopustom. Za te zadnje bi mogoče napisali besedo dve še preden odločno zaklenejo stanovanje in se potem 100 kilometrov od doma spomnijo, da so pozabili oddati papigo k sosedu. Ne gre torej samo za to, da zaklenemo stanovanje, pa smo že brezskrbno in dopustniško razpoloženi. Prej moramo poskrbeti za svoje živali kot so ribice, mačke, psi, ptiči v kletkah. Kar ne peljemo s seboj, naj bo v varstvu pri dobri teti ali prijazni sosedi skupaj z več strani dolgim seznamom, kaj neka žival je in kaj ne. Nato pridejo na vrsto rože. Zlata je vredna soseda, ki hoče vsak dan priti v naše stanovanje in zaliti množico lončnic v sobi, cvetice na balkonu in morda še zelenjavni vrt in okrasno grmičevje. Če dobre sosede nimate, poskusite preseliti nekaj najbolj dragocenih lončnic k prijateljem, najbolj trpežne rastline pa znosite v banjo in natočite za ped vode. Če bodo v vaši odsotnosti hodili po hiši razni inkasanti, pustite pri dobri sosedi približne zneske za elektriko, vodo, najemnino, naročnino za časopis itd., da ne bo soseda založila pol svojih dohodkov za vaše račune. Pri sosedih je dobro pustiti tudi svoj počitniški naslov — za vsak primer. Svoj počitniški naslov sporočite tudi na naslov časopisov, da ne boste na dopustu brezčtiva in da ne bo prenapolnjen poštni nabiralnik vse preočiten znak, da je stanovanje zapuščeno. L. M. W rt Potrebujemo: 3 žlice olja, 3 žlice marelične marmelade, 2 rumenjaka, 4 žlice sladkorne moke, skodelico mrzlega mleka, pol žličke pecilnega praška, sol, moke po potrebi, sneg dveh beljakov in četrt kg jagod. Slaščica z jagodami Z leseno žlico mešamo nekaj minut olje, marmelado, rumenjaka in sladkorno moko. Dodamo mleko, pecilni prašek, sol in toliko moke, da dobimo nekoliko gostejše testo kot za palačinke. Nazadnje umešamo še sneg iz beljakov. Testo vlijemo v pomaščen pekač in spečemo v vroči pečici. Ohlajeno zrežemo na kocke, prelijemo s skodelico sladkanega hladnega mleka in okrasimo z jagodami. Junij ob morju ni še nič kaj posebno topel in če boste za konec tedna zlezli v kopalno obleko, se na plaži ob hladnem vetru ogrejte s telovadbo, ki bo koristna tudi sicer za utrjevanje mišic. Uporabimo veliko napihnjeno žogo: preskakujmo jo naprej in nazaj, če seveda gre. Nato sedemo in žogo z nogami kotalimo k sebi in proč od sebe. In še ena vaja: žogo visoko dvignemo, natoh se sklonimo, da zamahnemo med nogami in se spet zravnamo. marta odgovarja v Vera — Za po- letne dni bi rada l. \ r~ obleko s kratkimi \j ■ rokavi. Prosim vas, če narišete model obleke. Stara sem 19 let, visoka 166 cm in 55 kg.težka. Marta - Obleka, ki sem jo narisala za vas, sega čez kolena, v pasu pa je prerezala. Oglejte si \Qčrez pod prsmi, o\ k/a-terem je bi razvijajo žitarice. V teh dneh so 8? v nižinskih predelih na Gorenj-skem pojavile prve zlato rumene PpvrŠine zgodnjega ječmena. Ječ-P*n kakor tudi druge žitarice za 2^a.) lepo kažejo, kmetovavci pa si F^tajo dober pridelek, ker se pričanj*1 tudi izboljšanje vremena, ki je |0 dozorevanju žitaric še kako po* tfeben. -an Brez cvetličnega medu . Tako kot lani tudi letos gorenjski ~eoelarji ne pričakujejo obilne bere JVetličnega medu. Cvetlični med je cenjen v zdravstvu in gospo jjjtajstv-u. Vzrok so deževje in pogo-Ste ohladitve. Boljši obeti so pri lipo-pern medu. Lipa bo kmalu vzcvetela ,jr>ako cenjena sta tudi ajdov in K°stanjev med. -an Dobrča postaja gradbišče Ker je stari planinski dom na Dobrči pogorel, se je Planinsko društvo Tržič odločilo zgraditi novega — Dragoceni prostovoljni prispevki in udarniško delo — Žetoni in značke »Graditelj koče« — Delovne organizacije pripravljene pomagati Lani je požar upepelil priljubljeno postojanko Planinskega društva Tržič na Dobrči. Vse, kar je ostalo na pogorišču, za novogradnjo ni uporabno. Zato so se tržiški planinci odločili zgraditi na Dobrči popolnoma novo postojanko. Grajena . bo večinoma iz lesa. Njene razsežnosti ne bodo majhne. Dolga bo dobrih 10 metrov in široka 7 metrov. Vštevši gradnjo tovorne žičnice, ki bo postavljena le za čas gradnje in namenjena tovorjenju gradbenega materiala in opreme, bo nova dobrš-ka postojanka stala okrog 130 milijonov starih dinarjev. Dobrča se je v začetku maja spremenila v gradbišče. Precej prostovoljnih delovnih ur je bilo že vloženih v odstranjevanje ostankov pogorele postojanke, iskanje gradbenega materiala, predvsem lesa, saj bodo morali biti nekateri osnovni strešni elementi dolgi tudi 12 metrov, v utrjevanje poti, pri čemer se planinci družijo z Lešani, ki urejuje dostopno pot do Lešanske planine in jo usposabljajo za traktorski prevoz itd. Akcija za gradnjo nove postojanke je stekla tudi v »dolini«. Poverjeniki Planinskega društva so zbrali doslej (upoštevajoč tudi zavarovalnino) v gotovini 337.105 dinarjev, višina zagotovil oziroma obljub za denarno pomoč ali pomoč v gradbenem materialu pa dosega 21.000 dinarjev, kar znaša skupno 358.105 dinarjev. Z 280.000 dinarji pomaga Tržičanom še Planinska zveza Slovenije. Na osnovi doslej zbranih sredstev je moč računati, da bo letos koča pod streho, vendar ob obilici prostovoljnega dela. Planinci računajo, da bo vrednost letos opravljenega prostovoljnega dela znašala 60.000 dinarjev. Prošnja Planinskega društva Tržič in poziv k solidarni gradnji nove postojanke na Dobrči sta naletela v občini na ugoden odmev. V Peku in Bombažni predilnici in tkalnici so na primer pripravljeni prispevati za novo planinsko postojanko del sredstev, ki jih -vsako leto namenjajo za občinski sklad negospodarskih investicij, upoštevajoč seveda temu primerno višjo prispevno stopnjo. O tej obliki pomoči so v začetku tedna razpravljali na izvršnem svetu- občinske skupščine. Razen planincev je voljna organizirati prostovoljno delo tudi občinska konferenca Zveze socialistične mladine Tržič. Da z gradnjo in nošnjo materiala na gradbišče ne bi kasnih, bodo Tržičani najverjetneje poklicali na pomoč še konjiče, usposobljene za nošnjo materiala v gore. Na koncu kaže omeniti posebnost, zanimivo za prostovoljne graditelje koče na Dobrči. Vsak, kdor bo žrtvoval dan za pomoč pri gradnji koče, bo dobil poseben žeton. Po zbranih šestih žetonih bo graditelj prejel značko graditelja koče, obenem pa ga bo Planinsko društvo vpisalo v evidenčno knjigo graditeljev nove planinske postojanke na Dobrči. J. Košnjek Selški planinci so strnili svoje vrste Pester program dejavnosti jih uvršča med najbolj aktivna društva na Gorenjskem Sezona ekskurzij, izletov v naravo ter planinskih in alpinističnih vzponov je v polnem razmahu. Tudi okrog 730 članov PD za Selško dolino (prej PD Železniki), ki sodi v krog najprizadev-nejših v Sloveniji, se lahko pohvali z zelo razvejanim programom aktivnosti. Kakor smo namreč zvedeli od sedanjega predsednika Jerneja Tolarja, je po aprilskem izrednem občnem zboru, ko so razpustili stari upravni odbor in izvolili novega, v njihovih vrstah zavel svež veter. Konec je razprtij, nesporazumov in trenj, nastalih zaradi ratitovške koče. (Le-to je do nedavna imel v zakupu zasebnik, kar menda ni v skladu s pravilnikom PZS). Prehodno obdobje mrtvila so zamenjali časi ambicioznih, a doslej neuresničenih načrtov. »Predvsem nameravamo posvetiti vso pozornost številčno dokaj močnemu in agilnemu mladinskemu odseku,« pravi Jernej Tolar. »Posameznike bomo poslali na vodniške tečaje, hkrati pa mislimo — kot sestavni del naporov pri odpiranju narodnega parka Ratitovec — formirati stalno bazo gorske straže. Nadalje bi rad poudaril, da uspešno krepimo pionirsko sekcijo, ki v polet- nih mesecih pripravlja množični pohod po Loški planinski poti.« Poleg naštetega je v spored hri-bolazcev iz Selške doline seveda vključen še cel niz drugih akcij. Zlasti velja omeniti predvideno adaptacijo notranjosti in strehe doma na Rat it ovcu, povečanega leta 1908, ter vzdrževanje in markiranje mreže stez v razgibanem okolišu Jelovice in Soriške planine, kamor ob nedeljah in praznikih zahaja vedno več hoje željnih Ljubljančanov. (Mar-kacistu Nandetu Gartnerju iz Železnikov so lani za izjemno vestnost podelili Knafljičevo plaketo — op. p.). In ko ravno govorimo o Rati-tovcu, moramo povedati, da je 15 mladincev, tabornikov in pripadnikov PD, leta 1973 samoiniciativno obnovilo brunarico poleg velike koče, ki je^bila celih deset let v neuporabnem stanju. Vanjo so vložili, ne upoštevaje transport materiala, 302 udarniških ur, potrebna finančna sredstva pa sta prispevala planinsko društvo in Selški taborniški odred. Brunarica je kasneje postala eden poglavitnih vzrokov spora, kajti mnogi starejši planinci so menili, da mladina ni sposobna sama upravljati takšen objekt. No, zaplet je zdaj rešen; nadzorstvo nad poslopjem bodo v- prihodnje prevzeli, »udarniki«. I. G. Proizvodnja podstrešnih stopnic in strešnih oken Mizarstvo Markun Franc, Ribno.49/a, 64260 Bled Te stopnice so najbolj praktične in stabilne. Zapirajo se obojestransko hkrati, spodaj in zgoraj. Zgornji pokrov je iz pločevine. Izdelujemo jih po merah, to je kakršno imate odprtino. Dobite jih lahko tudi po standardnih merah 120 x 70, 110 x 70, 96 x 70 cm višina pri vseh 255 cm. Izdelujem tudi strešna okna standardnih mer 115 x 85 in 85 x 65 cm. Prednost teh oken je, če se vam razbijejo stekla, jih sami lahko zamenjate. Zgornje steklo je 6 mm, spodnje pa 4 mm. Devetsto let Zasipa (Nadaljevanje iz petkove številke — 13. junija) Pred 115 leti so v neposredni bližini cerkvice trije tujci s Tolminskega s pomočjo načrta in busole izkopali železno skrinjico z denarjem in dragulji. Na osnovi sodnih preiskav v Radovljici, Kanalu in Gorici se je zvedelo, da je dragocenosti zakopal neki francoski general 1812 pred odhodom na Rusko. Mimogrede naj omenim še usodo homskih zvonov. Ulita sta bila v začetku 18. stol. in sta vsebovala precej srebra. Nekaj let pred zadnjo vojno sta neke noči izginila. Nato je kmet Omružov Jur dal uliti dva slična zvonova, ki ju je imel nekaj časa doma na podstrešju. Nekoč mi ju je bil pokazal, rekoč: »Tukaj ostaneta, dokler ne izgine s H orna tista hudikova oštarija (ki je bila tik pod cerkvenim obzidjem).« Pod cerkvico'je staro kresišče. kjer so vsako leto na kresni večer zažigali kres, navada, ki sega daleč nazaj v (keltske) predkrščanske čase. Verjetno ni naključje, da je cerkvica posvečena sv. Katarini, ki drži kolo, ki je astronomski znak za Sonce. Zato verjetno tudi ni zgolj naključje, da ima farna cerkev za patrona sv. Janeza Krstnika, ki godu-je o kresu (24. junij). Krščanska Cerkev je sploh rada prekrivala s svojimi svetniki »poganske« praznike, v tem primeru češčenje sončnega božanstva. Sosednje vasi so v preteklosti Zaspljanom dale vzdevek »prgarji«. Nekoč so namreč v Zasipu delali iz sladkih posušenih hrušk (rpetel, tepk), ki so jih zmleli in zmešali z belo moko in tako spekli — prgo, ki so jo posebno otroci radi jedli. Sredi 19. stol. je po franciscejskem katastru označenih 20 gruntar-jev, vtem ko jih je bilo med obema vojnama 10, sedaj pa samo še 7, se pravi posestnikov, ki žive res izključno od dohodkov iz kmetijstva, tj. živinoreje, lesa, sadja in krompirja, ribeza. Kmečki turizem še ni razvit, dasi pogoji so! Omenim naj le posestnika Miho Ferčeja, ki vzdržuje sedem izbranih konj'— lipicancev za jahalni šport. Pred prvo svetovno vojno je bila kot kmetijsko gospodarska panoga zelo pomembna ovčereja, saj se je na obširnih srenjskih pašnikih paslo od 250 do 300 ovac, ki so poletje preživele v Zg. Krmi. Po prvi vojni je število ovac začelo vidno upadati, danes pa jih skoroda ni! Skoda! Pogoji za ponovno oživitev ovčarstva so namreč takšni, da ima redko katera vas tako dobre. Na prelomu stoletja so zunaj kmetijske dejavnosti ljudje iskali še stranskih zaslužkov, zlasti mali kmetje — kajžarji kot npr. s prevozništvom zlasti pozimi lesa s Pokljuke. Precej zaslužka je nudila tudi gradnja železnice Jesenice —Gorica ob prevažanju gradbenega materiala. Takrat so po vaseh stanovali tudi italijanski delavci, ki so sezidali prve štedilnike. Mali kmetje in kočarji so opravljali tudi sezonska dela v gozdovih, nekaj pa jih je bilo zaposlenih v železarni na Savi, v rudnih jamah in celo na Begunjščici, kjer so kopali mangan. Ženske pa so pletle iz domače volne nogavice, jope in »ta cele« rokavice. Mnogo jih je hodilo tudi na dnino. Tudi na Bledu so nekateri dobili sezonsko zaposlitev »pri gospodi«. Obrti so se fantje hodil učit celo na Koroško. Mladi, posebno dekleta, so pohajali za zaslužkom v Ljubljano, Zagreb, na Dunaj, po letu 1918. pa tudi v Beograd. Po prvi vojni se je precej mladih izselilo v S. Ameriko, nekaj pa že na prelomu stoletja. Kulturne površine pa .so razporejene takole: L astn ištvo: privatno družbeno: njive 49 ha 2 ha *adovn jaki 12 ha travniki 101 ha 5 ha pašniki 12 ha 56 ha gozdovi 150 ha 8 ha Skupaj: 51 ha 12 ha Pripadnost parcel: Lastništvo število parcel privatno: 941 družbeno: 112 100 ha 08 ha 104 ha Število posestnih listov 230 12 Skupaj 105: 248 Po vojni je bilo zgrajenih 105 stanovanj, tako da je od zadnjega ljudskega štetja (1971) skupno 182 stanovanj s 027 prebivalci. Izven 7 kmetov — kot že omenjeno — si ljudje služijo vsakdanji kruh po raznih gospodarskih in družbenih delovnih organizacijah v bližnji in daljnji okolici (Bled, Radovljica, Lesce, Begunje, Kranj, Javornik in Jesenice). Izmed množičnih organizacij je najstrejše gasilsko društvo (ust. 1906), za njim pa Prosvet no-kulturno društvo, ki letos praznuje 50-let -nico obstoja, in ima tri odseke: dramatski, pevski in knjižnico. Začetki osnovnošolskega pouka segajo v leto 1847., vendar je bila učiteljska služba sistemizirana šele leta 1859. Od leta 1847. do 1895 jeJ)iI pouk v mežnarijskem poslopju, jeseni 1895 pa se je šola preselila v novo zgradbo,.ki je služila do leta 1962, ko je bila vaška šola ukinjena, učenci pa se vozijo v osemletko na Bled. Prva učiteljica na prelomu stoletja je bila Frančiška Vovk-pesnica Vida Jerajeva, ki jo imajo še danes ljudje v lepem spominu. Ni delala razlike med bogatimi in revnimi, slehernemu je bila pripravljena svetovati in pomagati. Bila je sodobnica Ivana Cankarja, ki jo je ob neki priliki tudi obiskal. Vas med okupacijo. Po podatkih iz šolske kronike 1945 so med drugim navedeni tudi zločini, ki jih je storil nemški okupator. Tako je bil v Mostah pri Žirovnici kot talec- ustreljen Anton Marolt. Trajna invalidnost je bila povzročena Francu Primožiču in Vinku Zupanu. « Pretepanje: 9 mož in 1 žena. Omejitev osebne svobode — zapor: 15 mož, 4 žene, 3 otroci. V internacijo odvedenih 0 mož, na prisilno delo poslanih 15 mož. Prisilna izselitev v Srbijo: 0 mož, 5 žena, 3 otroci. Prisilno mobiliziranih v nemško vojsko: 18 fantov. — Poškodbe na imovini: rop živine: 5 glav^ — Rop živil od 4 preseljenceV in rop obleke in obutve od 8 prešeljencev. Neposredno je v NOV sodelovalo 39 ljudi in jih je 0 padlo. Pred 25 leti seje ime Zasip uradni) razširilo tudi na kraj Sebenje in tako sedaj ti dve po vojni zaradi priseljevanja močno povečani naselji od lani predstavljata samostojno krajevno skupnost v okviru radovljiške občine. Te vrstice sem zapisal v počastitev spomina na tiste, ki so zgradili prve koče in v spoštljiv spomin na njihove potomce — naše praočete, ki so skozi stoletja oblikovali in izoblikovali to lepo vas. . . Stanko Lapuh Kališče kliče po popravilu Kališče z Domom Kokrškega odreda je med najbolj obiskanimi in iskanimi planinskimi postojankami pri nas. Redno in kvalitetno je oskrbovana, razen tega pa je v družbi redkih slovenskih planinskih postojank, ki so odprte redno, vse leto. S kakšno gnečo se srečujejo v Domu Kokrškega odreda, ki ga upravlja Planinsko društvo Kranj, govore podatki za petek in soboto, 6. in 7. junija. V petek se je že zbralo na Kališču okrog 150 ljudi. Mnogi med njimi so na vrhu prenočili. V soboto pa se jim je pridružilo še 50 pionirjev iz Gorenje vasi,*30 članov Planinskega društva Ljubljana-Matica in 84 planincev iz Celja. Domači, kranjski gorniki, ki so se v soboto povzpeli na vrh, še upoštevani niso. Vzporedno z naraščanjem obiska postaja prostorska stiska na Kališču ostrejša. Postojanko bo nujno potrebno po- praviti, modernizirati in razširiti. Denarna bera Planinskega društva Kranj je za to nalogo prepičla, drugje v občini pa sredstev za zdaj ni najti. Dobrodošla bi bila dotacija iz republiškega sklada, vendar je bila v precejšnje začudenje PD Kranj in ljubiteljev Kališča namenjena planinskim postojankam na Vršiču. Računati je (žal!), da bo v edini, večji postojanki v Storžičevi skupini, odprti celo leto, še" naprej vladala gneča. Planinsko društvo zato pripo-. roča planincem obisk Kališča tudi med tednom in ne le v sobotah in nedeljah. S tem tako imenovane »konice« ne bodo več tako problematične! — jk Petek, 20. junija 1975 Prazniki krajevnih skupnosti STRUŽEVO Na dan obletnice smrti narodnega heroja Iva. Slavca-Jokla praznuje krajevna skupnost Struževo pri Kranju krajevni praznik. Osrednja svečanost bo v soboto, 21. junija pred spomenikom padlim Stružev-čanom v NOB pred obratom tovarne Toso. Ob tej priložnosti bodo obudili spomin na krajane, ki so bili kot talci ustreljeni v Begunjah, nekateri že spomladi 1942 leta, na mladince skojevce, ki se niso več vrnili iz zaporov, na padle borce in aktiviste^ ki niso dočakali svobode. Struževo je med vojno štelo okoli 200 prebivalcev, od katerih je bila vključena tretjina v NOB kot borci ali pa kot aktivisti. Med prvimi organizatorji za nacionalno in socialno osvoboditev na Gorenjskem pa je bil Ivo Slavec-Jokl. Na svečanosti ob spomeniku padlim bodo v kulturnem programu sodelovali moški pevski zbor Triglav iz Dupelj, recitatorji in drugi. L. M. STRAŽIŠČE Prebivalci krajevne skupnosti Stražišče vsako leto 21. junija, na* dan, ko so Nemci pred 32 leti izselili iz Stražišča v pregnanstvo vse družine, katerih svojci so bili v partizanih, praznujejo krajevni praznik. Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije so tudi letos za praznik pripravile več prireditev. Že minuli teden so bila različna športna tekmovanja. Osrednja proslava pa bo danes ob 17. uri pri osnovni šoli Lucijana Seljaka, kjer bodo odprli prizidek pri osnovni šoli. Jutri ob 9. uri bodo pred domom Partizan odprli igrišče za košarko. Popoldne ob 15. uri se bo začel dvodnevni nogometni turnir, ob 17. uri pa bo mokra vaja gasilcev iz Stražišča in sosednjih društev. Pred šem-petrskim gradom bo nato zvečer ob 20. uri taborni ogenj. V sredo, 25. junija, ob 18. uri bo v osnovni šoli Lucijana Seljaka javna tribuna ob 50-letnici Komunista. Sklepna prireditev v počastitev krajevnega praznika pa bo v petek, 27. junija, ko bo ob 20. uri v osnovni Soli koncert pevskega zbora DPD Svoboda. A. Ž. ŽIROVNICA V počastitev krajevnega praznika Žirovnice bodo družbenopolitične organizacije tega kraja pripravile vrsto prireditev. V dvorani na Brez-nici bo 24. junija koncert gojencev glasbene šole in šolskega pevskega zbora. V petek, 27. junija, bo slavnostna seja krajevne skupnosti, naslednji dan pa bodo člani PGD Zabreznice in Smokuč izvedli v Do-slovčah mokro gasilsko vajo. Osrednja prireditev pa bo 29. junija pred spomenikom talcev v Mostah. V počastitev krajevnega praznika in 30-letnice osvoboditve pa bo na žirovniškem območju še več drugih športnih prireditev v odbojki, namiznem tenisu in v šahu. Sklepna prireditev bo v domu TVD Partizan, ko bodo organizirali šahovski turnir. B. B. VELESOVO Toliko ljudi kot jih je bilo v nedeljo na sklepni prireditvi ob krajevnem prazniku v Velesovem še ni bilo nikoli. Na okrašenem prireditvenem prostoru in tribuni se je v nedeljo popoldan zbrala množica ljudi, med njimi pa je bilo veliko predstavnikov družbenopolitičnega življenja, krajevnih skupnosti, predstavnikov gasilskih organizacij in drugi. V paradi je sodelovalo nekaj desetin praporov, več sto uniformiranih gasilcev, narodna noša. godba na pihala in drugi na čelu s konjeniki. Svečani govor o pomenu krajevnega praznika je imel predsednik krajevne skupnosti Velesovo Anton Ropret ml., sledili pa so tudi govori predstavnikov gasilskega društva Velesovo in občinske gasilske zveze Kranj, direktorja zavarovalnice Sava, podružnice Kranj, ki je bila pokrovitelj prireditve, in drugih. Omenimo naj, da je domače gasilsko društvo ob tej priložnosti izročilo namenu novo motorno črpalko in drugo dokaj drago opremo. Pred zaključkom pa so svečano podelili tudi pokale in diplome s športnih prireditev, ki so se vrstile ves teden, prostovoljnim krvodajalcem pa so podelili zlate in srebrne značke. K tako veliki udeležbi pa je prav gotovo med drugim pritegnil tudi znani ansambel Lojzeta Slaka, ki je skrbel za veselo razpoloženje pozno v noč. , -an 19 Petek, 20. junija 1975 Izkoristite ugodno priložnost kredit do 25.000 din pod posebnimi pogoji do 50.000 din i prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik) Izboljšave tudi v Bohinjski Bistrici O pripravah na turistično sezono v Bohinju smo zadnjikrat pisali predvsem o akcijah, ki se jih je letos lotilo turistično društvo Bohinj — Jezero. Podobnih akcij, čeprav z malo denarja, pa so se lotili tudi v turističnem društvu Bohinjska Bistrica. Tako nameravajo urediti sprehajalne poti proti jezeru, pripravljajo zabaviščni prostor Pri Danici in novo brunarico. Čeprav prvotna zamisel, da bi v novi šoli zgradili tudi plavalni bazen v koordinacijskem odboru za gradnjo šol, vrtcev in posebnih šol v občini ni bila podprta, zamisli o bazenu še niso opustili. V Bohinjski Bistrici je okrog 150 postelj v zasebnih turističnih sobah. Letošnjo sezono jih bodo oddajali po naslednjih cenah: prva kategorija 32 do 36 dinarjev in druga kategorija 26 do 30 dinarjev. Razmišljajo tudi, kako bi uredili Ajdovski gradeč. Skupaj z organizacijo ZB pa nameravajo urediti vojaško pokopališče. Še vedno pa imajo v Bohinjski Bistrici največ težav z gostinstvom. Nekaj časa so mislili, da bodo v gostinski lokal preuredili staro šolo, vendar bo kot kaže treba razmisliti o novem objektu. Pri tem pa v Bohinjski Bistrici pričakujejo, da jim bo priskočila na pomoč tudi skupnost Železnic. A. Z. lip bled LIP, lesna industrija Bled Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja prosto delovno mesto programerja Pogoji: višja ali srednja šolska izobrazba ustrezne smeri, uspešno opravljena pripravniška praksa, oziroma 2 leti ustrezne prakse, pasivno znanje angleškega jezika, poizkusno delo 3 mesece. Prijave naj kandidati pošljejo do 28. junija 1975 na naslov: LIP, lesna industrija BLED, splošni sektor. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ v Kranju, Cesta JLA 2 — z n. sol. o. I. Odbora za medsebojna razmerja TOZD objavljata naslednja prosta delovna mesta: — za TOZD Komercialni servis Kranj — z n. sol. o. 1. POMOČNIKA SKLADIŠČNIKA v skladišču Agromehanike v Hrastju - za TOZD Kmetijstvo Kranj -z n. sol. o. 2. SADJARJA 3. PARKOVNEGA VRTNARJA - CVETLIČARJA 4. KUHARICE na delovišču Šenčur 5. DVEH PRIPRAVNIKOV živinorejsko-veterinar-ske smeri II. Svet samoupravne delovne skupnosti Skupnih služb objavlja prosto delovno mesto: 1. KURIRJA za določen čas 15 mesecev. Poleg z zakonom določenih pogojev za delo se "Zahtevajo naslednji posebni pogoji: Pod I/l.: KV prodajalec ali priučeni skladiščnik z 1- ali 2-letno prakso na enakem ali podobnem delu, poznavanje kmetijske mehanizacije; pod 1/2.: KV sadjar z 2-letno prakso; pod 1/3.: KV parkovni vrtnar - cvetličar, praksa zaželena; pod 1/4.: KV ali PK kuharica, praksa zaželena. Obstaja tudi možnost dogovora za.določen čas; pod 1/5.: dokončana srednja živinorejska veterinarska šola ali dokončana I. stopnja Agronomske fakultete — živinorejske smeri; pod II/1.: PK ali NK delavec /a nadomeščanje odsotnega delavca, terensko delo. Prednost imajo kandidati iz Kranja ali bližnje okolice. Na vseh delovnih mestih razen pod točko 1/5. je uvedeno poskusno delo od 1 do 3 mesecev. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in Z opisom dosedanjega dela sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 6 dneh od objave. GOZDNO GOSPODARSTVO BLED Odbor za medsebojna razmerja Skupnih strokovnih služb objavlja prosto delovno mesto vodje finančnega knjigovodstva Pogoji: ekonomist s 3-let no prakso v finančni operativi. Poskusno delo traja 1 mesec. Kandidate vabimo, da s prijavo predložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev. Prijave pošljite najkasneje v 8 dneh od dneva objave na naslov: GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, 64260 Bled, Ljubljanska 19. , Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ razglaša, da bo za šolsko leto 1975/76 podelila več štipendij za šolanje na srednjih in visokih šolah ter objavlja prosta učna mesta, in sicer: TEHNIŠKA TEKSTILNA ŠOLA V KRANJU za predilski odsek za tkalski odsek za tekstilno-kemijski odsek EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA V KRANJU 2 štipendiji ŠOLA ZA OBLIKOVANJE V LJUBLJANI oddelek za modno oblikovanje 3 štipendije (moški) 9 štipendij (moški) 3 štipendije (moški) 3 štipendije FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO V LJUBLJANI oddelek za tekstilno tehnologijo 2 štipendiji (en moški) EKONOMSKA FAKULTETA V LJUBLJANI 1 štipendija | UČNA MESTA ZA IZUČITEV NASLEDNJIH POKLICEV: 5 mest za ključavničarja 2 mesti za obratnega električarja 2 mesti za vodovodnega instalaterja 2 mesti za strugarja 2 mesti za rezkalca 2 mesti za kleparja 3 mesta za mizarja 1 mesto za graver j a Podrobnejše informacije lahko dobite vsak dan v kadrovskem sektorju podjetja. Prednost imajo tisti, ki stanujejo na območju občine Kranj, ki so v slabšem materialnem položaju in ki imajo boljši učni uspeh ter otroci iz delavskih in kmečkih družin. Kandidati za štipendiranje ali za izučitev poklica naj pošljejo svoje vloge do 31. 7. 1975 na naslov: Tekstilindus Kranj — kadrovski sektor. lip bled LIP, lesna industrija Bled, TOZD lesna predelava TOMAŽ GODEC Bohinjska Bistrica na podlagi sklepa DS TOZD z dne 12. 6. 1975 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. vodje TOZD 2. varnostnega inženirja 3. vodje oddelka za splošne zadeve 4. vodje oddelka priprave proizvodnje 5. vodje oddelka za vzdrževanje in investicije^ 6. oddelkovodje žage 7. oddelkovodje opaznih plošč 8. oddelkovodje ISO-SPAN zidakov 9. oddelkovodje pohištva 10. oddelkovodje kovinske delavnice 11. kalkulanta — analitika 12. vodje elektro vzdrževanja 13. administratorja Pogoji za zasedbo so: pod 1.: visoka oziroma višja izobrazba lesne, ekonomske ali druge sorodne smeri s tri- oziroma petletno prakso na vodstvenih delovnih mestih, znanje enega svetovnega jezika; pod 2.: višja šola za varstvo pri delu, enoletne delovne izkušnje, pasivno obvladanje enega svetovnega jezika; pod 3.: višja oziroma srednja šola ustrezne smeri, tri oziroma pet let dela na ustreznem delovnem mestu, pasivno obvladanje enega svetovnega jezika; pod 4.: višja lesna ali organizacijsko proizvodna oziroma srednja lesnoindustrijska šola, tri oziroma pet let delovnih izkušenj, seminar za merjenje časa in študij dela, pasivno obvladanje nemškega jezika; pod 5.: višja šola strojne, lesne ali organizacijske oziroma srednja šola strojne ali lesne smeri, tri oziroma pet |et dela na vodstvenem delovnem mestu v lesni industriji, pasivno obvladanje nemškega jezika; pod 6.: srednja šola lesnO-industrijske ali gozdarske stroke, delovne izkušnje — 3 leta kot tehnolog ali vodja izmene; pod 7.: višja šola lesno-industri jske ali organizacijske oziroma srednja šola lesno-industrijske smeri, delovne izkušnje — tri leta kot tehnolog ali vodja izmene; pod 8.: srednja šola ustrezne smeri, tri leta kot tehnolog ali vodja izmene, pasivno obvladanje nemškega jezika; pod 9.: višja šola lesno-industrijske ali organizacijske smeri oziroma srednja šola lesnoindustrijske smeri, tri leta kot tehnolog ali vodja izmene, pod 10.: srednja šola strojne stroke, delovne izkušnje - tri leta z vodenjem izmene; pod 11.: srednja lesho-industrijska ali ekonomska šola, tri leta ustreznih izkušenj; pod 12.: srednja šola elektro stroke, tri leta delovnih izkušenj; pod 13.: sicdnja Upravno administrativna oziroma dvoletna administrativna šola, (Ive leti ustreznih izkušenj. t Pismene prijave, katerim je treba priložiti dokazila o strokovni izobrazbi ter podatke o dosedanji zaposlitvi oziroma delu je treba dostaviti v pisarno vodstva TOZD do 28. 6. 1975. mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam OKNA, zasteklena, s Platnenimi zavesami, dobro ohranjena, dimenzije 120x150. Mihelič, Žirovnica 81 ' 3447 „ Prodam KOZO in OVCE z mladici- Soklič. Grajska 19, Bled 3448 Prodam suhe JELŠOVE DESKE, ^abret, Bobovek 4, Kranj 3449 Prod am malo rabljen kombiniran električni ŠTEDILNIK in POMIVALNO MIZO. Brankovič, Vrečko-va 4, Planina 3450 GRADITELJI, POZOR! Takoj Prodam 34 kv. m keramičnih talnih £L0ŠClC 20x10 po 2,85 din za kos. Kranj, Partizanska 25, Podlipnik, tel. 22-409 3451 . Ugodno prodam PRALNI STROJ *n dva KAVČA. Kresovič, Šorkijeva 5« Kranj 3452 Prodam dobro ohranjeno opremljeno ZIBELKO. Tel. 23-846, Pire, M. Pijade9, Kranj 3453 Prodam globok otroški voziček. Poštar, Visoko 32. Ogled v nedeljo °d 9. do 12. ure 3454 Prodam PSIČKO (volkuljo) staro 1 'eto. Smledniška 114 3455 Poceni prodam STREŠNO OPEKO bobrovec. Potoče 12, Preddvor 3456 Prodam enofazni ELEKTROMOTOR 1,5 KW, 2 KS. Markelj Franc, Lešnjica 39, Železniki 3457 Prodam skoraj novo KUHINJSKO MIZO in 4 stole. Sorska 33, kSkofja Loka 3458 Nujno prodam BETONSKO ZE-k£zO 6 mm, bebi HOJCO in KO-bfclK. Planina 17, II. nad. št. 10 3459 Prodam TELEVIZOR RR Niš po uKodni ceni. Kajuhova 32, Bled 3460 Prodam čisto nov električni ŠTE- 1LNIK še po stari ceni. Naslov v glasnem oddelku. 3461 Prodam dva betonska STEBRA *a kozolec. Pogačar Anton, Sp. Ra-dovna 5, Zg. Gorje 3462 Prodam PUH za odeje. Telefon ^-498, Planina, C. 1. maja 67, IV. stolpnica, stanovanje 23 3464 Prodam cementno STREŠNO ^PEKO špičak, veliki in mali 'Ormat, polnila za montažne strope Pnnte in bankine. Voklo 44 3465 HLADILNIK HIMO poceni pro-^m. Gorenjesavska 25, Kranj 3466 Prodam nemške OVČARJE- Vza-takoj DELAVCA^za priučitev 1°. Pomočnika kleparske stroke. Bo- pc Janez, klepar, Radovljica 3467 ..^odam KRAVO s prvim teletom d" orez. Šutna 21, Žabnica 3468 Prodam viseče ELEMENTE za kuhinjo, leseno stensko OBLOGO,. KJop in kavč. Udovič Franc, C. na Klanec 57, Kranj 3469 *J motorna kolesa Krediti » Slovenija g^' avto , Prodam KRAVO s teličkom. Rob-lekJakob, Lom 29, Tržič « 3470 p.^rodam hrastove in smrekove ^SKE 25, 30 in 50 mm. Naslov v 0Wasnem oddelku 3471 . Prodam SLAMOREZNICO s putnikom in verigo. Tupaliče 8 3472 • Prodam 4 tri mesece stare PSE r,*ance v dobre roke. Cegnar, Zabnica 24 3473 ifP°bro ohranjeno KOPALNO J>AD in straniščno ŠKOLJKO po- eni prodam. Naslov v oglasnem odmiku. 3474 . Prodam KOSILNICO RAPID v ?°orem stanju. Šolar Tone, Sp. Do-0rava 7, Kropa 3475 , Prodam OGRODJE in TABLO za o^arko. Informacije pri Mrgole °že, Kokrica, Dežmanova l ob ne-aeUahod 10. do 12. ure. 3476 Prodam dobro ohranjene enoma-JJ»alne ORGLE TIGER EKO z rit-S1 ter malo rabljen češki KLARINET — B sistem special, po ugodni Ceni. Košnik, Trstenik 35, Golnik 3433 {f.daja CP Glas, Kranj, Ulica Mose ^•Jadeja 1. Stavek: GP Gorenjski lifk Kranj, ti.sk: Združeno podjetje vJUdska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in "Prava lista: Kranj, Mose Pijadeja *• — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Te-•efoni: glavni urednik, odgovorni Urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-"Klasni in naročniški oddelek «1-194. — Naročnina: letna 90 din, Polletna 45 din, cena za 1 Številko \ dinar. — Oproščeno prometnega aavka po pristojnem mnenju 421-1/72. POHIŠTVO za spalnico, dobro ohranjeno, poceni prodam. Bole, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 26 Prodam PRAŠIČKE, šest tednov stare. Grad 25, Cerklje 3498 Prodam GLAVO za lesno porav-nalko (skobeljnik). Jagodic Silvester, Vodice 37 3499 Prodam 350 kg težkega plemenskega BIKCA. Štefanja gora 16, Cerklje 3500 Prodam SVINJO za zakol. Kimo-vec, Zalog 38, Cerklje 3501 Prodam betonsko železo 8 in 10 profil. Potok 5, Komenda 3502 Prodam PUNTE in BANKINE. Trboje 69 3503 Prodam polovico KRAVE. Mesec Peter, Zabnica 1 3504 Prodam športni otroški VOZIČEK za dvojčke. Knific Alojz, Pro-letarska 12, Tržič 3505 Ugodno prodam francoski ŠOTOR za 4 osebe. Gorjanc Lojze, Smledniška 15, tel. 22-314 3506 Prodam HRUŠOVE HLODE. Jeglič, Podbrezje 86 3507 Prodam KONJA po izbiri. Poljče 1, Begunje 3508 Prodam dva BIKCA do 100 kg, čista simentalca. Sp. Brnik 3 3509 Prodam staro, dobro ohranjeno spalnico. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure. Kovačičeva 8, Primskovo Poceni prodam rabljeno SPALNICO. Ogled v nedeljo in soboto dopoldan. Račič, Kranj, C. Kokrškega odreda 5, II. nad", pri Vodovodnem stolpu 3511 Prodam uvoženi avtomatik električni ŠIVALNI STROJ - brezhiben. Kranj, Kajuhova 15 . 3512 Prodam suhe smrekove PLOHE, debele 8,5 in 2,5 cm. Zg. Bitnje 252 (za Potokarjem) 64208 Zabnica 3513 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 45, Cerklje 3514 Prodam ELEKTROMOTOR 2,2 KW, 1410 na minuto ali menjam za 5 KW. Bučar Vinko, Ljubljana, Kratka poti 3515 *J motorna kolesa BH KREDITI • Slovenija gfej avto Prodam enoosni TRAKTOR mo-tokultivator PASQUALI, 10 KM s plugom in prikolico nosilnost 1000 k g. Ponudbe pod »Din 23.000« 3516 Dva PSIČKA — mladiča novo-4undlandske pasme — črna, srednje velika, ugodno prodam. Demšar, Sorska 30, Škofja Loka 3517 NOVOFUNDLANCA z rodovnikom, starega 7 mesecev, prodam. Informacije: Kranj, telefon 25-371, interna 06, dopoldne 3518 Prodam dobro ohranjeno KOSILNICO. Majdnek, Lesce 3519 Prodam smrekove DESKE in motorni TRICIKELJ. Ribno 27 3520 Prodam KRAVO simentalko s teletom. Toman, Bodešče 29, Bled 3521 vozila Kupim avto NSU 1200, novejši letnik. Močnik Peter, Zlato polje 14, C. " 3477 Prodam DKW junior, celega ali po delih, in MOPED F 12. Gasilska 2. Strazišče 3478 Prodam ZASTAVO 750 po zelo ugodni ceni. Telefon 21-412 3479 Prodam ZASTAVO 1300 po delih in dele za ZASTAVO 850 po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku. 3480 Poceni prodam karamboliran RENAULT 10 po delih. Jokič Mile, Proletarska 4, Tržič 3481 Prodam po ugodni ceni osebni avtomobil MOSKVIČ 408\ voznem stanju. Ogled vsak dan od 15. ure dalje na Kokrici, C. na Belo št. 22, Tod o rov ič ' 3482 VW 1300, letnik 1971, 72.000 km prodam po delih. Brejc Kristjan. Za-draga 8, Duplje 3483 ZASTAVO" 750 lux, letnik 1971 avgust, ugodno prodam. Dremelj Zofija. Hotemaže46, Preddvor 3484 Poceni prodam zaleten FIAT 1300. Uršič Ivan, Sv. Duh 39. Škofja Loka 3485 Poceni prodam ZASTAVO 750 v voznem stanju, letnik 1962. neregistriran, in 4 nova dvodelna OKNA 100x 120. Ogled vsak dan. Trojar. Poljanska 64, Škofja Loka 3403 KADET ali ZASTAVO 101 od letnika 1973 dalje kupim. Ponudbe pod »Gotovina« 3522 Prodam RENAULT 4. letnik 1968. Jankovi? Slaviša, Medetova 1, Kranj 3523 Prodam NSU 1200. Milenkovič, Valjavčeva 17, Kranj 3524 Prodam ZASTAVO 750 lux 71. 39.000 km, dobro ohranjena. Ogled v petek in soboto popoldan. Karner, Šenčur, Kranjska 2 3525 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Možina Peter,. Valjavčeva 5 3526 Prodam NSU po delih. Predoslje št. 1 a 2527 Prodam osebni avto DKW F 12. letnik 1965. Urankar, Bašelj 4, Preddvor 3528 Prodam dobro ohranjen osebni avto MERCEDES'230 Š. Naslov v oglasnem oddelku- 3529 Zamenjam OPEL REKORD, letnik 1957 za ponv kolo. Serajnik, Partizanska 11, Kranj i 3530 Kupim VW ali KADET karavan. Koroška 23, Obradovič 3531 ZASTAVO 750, starejši letnik, tehnično pregledana do aprila 1976, poceni prodam. Pivk Andrej, Bistrica 182, Tržič ' 3532 VODOVODNI INSTALATER išče zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku. 3494 prireditve kupim Kupim vprežni OBRAČALNIK. Traven Franc, Valhurga 23, Smlednik .3486 Kupim športni OTROŠKI VOZIČEK. Partizanska 7, Kranj 3487 Kupim MOŠKO KOLO. Bešlagič, Kocjanova 3, Stražišče 3533 *f motorna kolesj KREDITI ! Slovenija jg^' avto Kupim MOPED na 2 ali 3 prestave. Blagojevič Branko, Valjavčeva 13, Kranj ali tel. 23-828 3534 stanovanja Oddam dvosobno STANOVANJE s kopalnico (celo nadstropje) 4 km iz Kranja za določen čas. Prednost imajo interesenti s predplačilom. Ponudbe pod šifro »Mestni promet« 3488 Zamenjam STANOVANJE v Ljubljani v vili za podobno v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »Nadstropje« 3489 Oddam opremljeno SOBO dvema dekletoma — Slovenkama — s kopalnico in posebnim vhodom. Kranj, Benedikova 11 3535 Iščem enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Nudim nagrado. Naslov v oglasnem oddelku. 3536 Mlad zakonski par išče enosobno STANOVANJE ali SOBO in kuhinjo s sanitarijami. Predplačilo za 2 leti. Štefko Franjo, Samski dom, Frankovo naselje 74 a, Škofja Loka 3537 posesti Prodam PARCELO - TRAVNIK med Voklom in Trbojami izpod 1 ha. Zaje, Valhurga 15, Smled- 3490 PARCELO na zazidalnem območju, trenutno nezazidljivo v Škofji Loki prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 3491 V najem dajem kletni PROSTOR, primeren za manjšo obrt ali skladišče. Naslov v oglasnem oddelku. 3492 Proti posojilu določene vsote denarja oddam GARAŽO triplex na Planini v Kranju. Najem 2 leti, najemnina nizka. Informacije po tel. 26-123 vsak dan med 18. in 20. uro 3493 lokali V najem vzamem LOKAL v Kranju. Ponudbe pod »30 — 50 kv. m« 3538 zaposlitve VAJENCA in VAJENKO, ki imata veselje do oblikovanja in barvanja, sprejmem v učenje za keramično obrt. Konjedič Viktor, Delavska 39. Kranj 3444 Iščem delavca za CEMENTAR-SKO OBRT. Likozar Marjan, Benedikova 18, Kranj 3445 Sprejmem VAJENKO. Šiviljski modni salon MOJCA. Koroška 37, Kranj 3539 Iščem žensko, ki bi bila v pomoč bolnici. Hrana in stanovanje v hiši. Ostalo po dogovoru. Globočnik. Pšata 9, Cerklje 3540 VAJENKO ali dekle za priučitev v PLETILSTVU sprejmem. Pletilstvo, Knific Jožica, Kranj, Oprešni-kova 29. Primskovo 3541 GASILSKO DRUŠTVO SORA priredi v nedeljo ob 15. uri VELIKO VRTNO VESELICO. Igra ansambel JEVŠEK. Vabljeni 3542 Mladinski aktiv KOMENDA priredi vsako soboto-ob 20. uri PLES. Igra ansambel EROSI. 3543 GASILSKO DRUŠTVO ŠENČUR priredi v nedeljo, 22«. junija 1975. ob 15. uri VRTNO VESELICO združeno s srečelovom in kegljanjem za teleta. Za ples ho igral ansambel TRGOVCI. Vabljeni 3495 KK SIMON JENKO PO D REČ A priredi v nedeljo. 22. 6., ob 16. uri VESELICO z bogatim nagradnim kegljanjem. Igra ansambel,'TIGER. Vabljeni 349€ obvestila Cenjene stranke obveščam, da bo frizerski salon Ana Knez, Vodopiv-čeva 13 ZAPRT od 24. t. m. do 30. t. m. Se priporoča PUNKA „ 3347 TVD PARTIZAN TRBOJE obvešča vsa društva in posameznike, da je uporaba nogometnega igrišča brez poprejšnjega dogovora in plačanja odškodnine prepovedana. 3544 Cenjene stranke obveščamo, da bo servis ISKRA dne 20. in 27.6.1975 ZAPRT zaradi inventure. Obenem obveščamo vse stranke, da Vzamejo svoje izdelke na jkasneje do 24.6.1975 do 15. ure. 3545 izgubljeno Izgubil se je PAPAGAJČEK zelene barve z rumeno glavico. Sliši na ime PIKI. Najditelj se naproša, da ga proti nagradi vrne. Rupar, Titov trg 5. Škofja Loka. tel. 00-197 3546 najdeno Našla seje DENARNICA od Cer-kelj do Pšenične police. Dobi se Pšenična polica 1 ,5547 loterija Umrl je moj dragi mož in oče Matija Gašperlin Od pokojnika se bomo poslovili v soboto, 21. 6. 1975, ob 15. uri izpred mrliške vežice na kranjsko pokopališče. Žalujoči: žena Francka, 'hčerka Mari in ostalo sorodstvo. Kranj, 19. junija 1975 C c 'i x 2 ■9 »Z Srečke s končnicami ^3 '»Z ** "S -* c 3 52SO 1.000 1!»!»:15 12105 000 soo SI .10 72015 soo 021 MO 5721)5 1.000 512. ti 000 5S0.155 5.000 »8ti7l S(M) ■1-15791 .VOOO 2(i 20 5588.11 ."».OOO .t:«; 00 2!»!>501 10.000 n m; 1 I7(> 500 -500 N2 20 2ii7<; 000 12 10 W7ii(i 000 15:172 soo S5.15(i ^H) 1 7882 soo 1!>2S(m; 5.000 :10U2 soo lS.I2l(i lO.(HH) 125J12 l.(NM) O.I1S72 5.000 17 10 :UIO02 5.0)10 17 50 211212 ; j 10.000 10 :i.t(i.57 17(il7 580H57 000 000 5.000 72.tr>.t soo 5K 20 0017.! 1.000 01. IS 200 OT.UO.l 5.000 S5 I0H 22 UiS 000 01KI 01 .10 I712S 1.000 01 : Ki- 57:(25H 10.000 .151 !i.t;ll no .100 l!l 20 :t.i!>5l 1.000 7(i72° ono 8000-1 1.000 !Mil 1!) 000 1S!I4!M 10.000 S|H.t!l MO0 128 11 1 150.000 M22.ii) 1 .(MM) Kovinska delavnica Bled razpisuje prosto delovno mesto računovodje Pogoji za zasedbo: višja ali srednja šola ekonomske smeri z najmanj 4 leta delovnih izkušenj v stroki, od tega 2 leti v vodenju finančnega poslovanja, da je*noralnopolitično neoporečen. Obenem objavljamo 5 učnih mest za vajence v stavbnem in splošnem ključavničarstvu in dve učni mesti za vajence splošne iri stavbne kleparje. Rok za prijavo do zasedbe vseh učnih mest. Pogoj je dokončana osemletka. Pismene prijave je treba poslati v 15 dneh po javnem razpisu na naslov KOVINSKA DELAVNICA BLED Bled, Seliška c. K prijavi priložite dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Izbira kandidatov bo najkasneje v 8'dneh po preteku objavljenega roka. SGP JESENICE Titova 16 razpisuje v šolskem tetu 1975/76 1. VEČ ŠTIPENDIJ ZA ŠTUDIJ NA FAGG - ARHITEKTURA 2. VEČ ŠTIPENDIJ ZA ŠTUDIJ NA FAGG - GRADBENI ODDELEK 3. VEČ ŠTIPENDIJ ZA DIJAKE GTSŠ 4. SPREJME VEČJE ŠTEVILO VAJENCEV ZA POKLIC ZIDAR IN TESAR 5. SPREJME VEČJE ŠTEVILO MLADIH DELAVCEV ZA PRIUČITEV RAZNIH POKLICEV - ZIDAR, TESAR, ŽELEZOKRIVEC, TESAR, OPAŽER IN BETONEREC Pogoji: Pod tč. 1.: končana srednja šola (gimnazija, GTSŠ ali njim sorodne šole) s prav dobrim ali odličnim uspehom, veselje do poklica, zadovoljivo zdravstveno stanje Pod tč. 2.: končana srednja šola (gimnazija, GTSŠ ali njim sorodne šole) z dobrim, prav dobrim ali odličnim uspehom, veselje do poklica, zadovoljivo zdravstveno stanje Pod tč. 3.: z dobrim, prav dobrim ali odličnim uspehom končana osnovna šola, veselje do poklica in zadovoljivo zdravstveno stanje. Pod vsemi tremi navedenimi točkami imajo prednost kandidati, ki imajo že končan vsaj 1. letnik Pod tč. 4.: končana osnovna šola, veselje do poklica in zadovoljivo zdravstveno stanje Pod tč. 5.: 6 razredov osnovne šole, veselje do enega pod to točko navedenega poklica Razpis velja 20 dni po objavi. Kandidati naj napravijo pismeno vlogo (razen tistih pod tč. 5.) na Splošni odbor SGP Sava Jesenice, Titova 16. Zavozil v jarek V torek, 17. junija, oh 1.1.40 se je na Ljubljanski cesti na Bledu pripetila prometna nezgoda. Voznik ponv ekspresa Stane Kolman (roj. 1929) z Bleda je peljal proti bencinski črpalki. Na avtobusnem postajališču je zapeljal preveč v desno, pri tem pa je zavozil v jarek in padel. Huje ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Nezgoda kolesarke V sredo, 18. junija, popoldne se je na Seliški cesti na Bledu pripetila prometna nezgoda 12-letni kolesarki Mateji Mlakar z Bleda. Mateja je zapeljala s stranske ceste na prednostno Seliško, ne da bi pogledala, če je le-ta prosta. Vtem je z njene leve strani pripeljal osebni avtomobil, vozil ga je Jakob Por (roj. 1952) iz Podhoma in kolesarko zadel. Z zlomljeno roko in drugimi poškodbami so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico. PODJETJE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO KRANJ razpisuje po 3., 12. in 19. členu Odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/75 z dne 20. maja 1975) JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnega zemljišča: A. dvanajstih parcel v soseski ZS-1 Stra-zisce: — za gradnjo dveh enonadstropnih hiš — za gradnjo šestih vrstnih hiš — za gradnjo enega gostinsko-stanovanjskega objekta — za gradnjo ene obrtne delavnice s stanovanjsko hišo Izklicna cena za ureditev zemljišča v Stražišču je 230,00 din za 1 kv. m. Poleg izklicne cene se plača še odškodnina za pravico uporabe zemljišča, in sicer 30,00 din za 1 kv. m. B. ene parcele v. katastrski občini Zg. Jezersko: — za gradnjo nizkopritlične stanovanjske hiše Izklicna cena za pravico uporabe delno urejenega zemljišča z lokacijskim dovoljenjem in zemljiškoknjižnim prepisom je 50,00 din za 1 kv. m. katastrski občini La- C. dveh parcel v hovče: — za gradnjo dveh stanovanjskih hiš Izklicna cena za pravico uporabe delno urejenega zemljišča z gradbenim dovoljenjem in načrtom, plačanim prispevkom za spremembo namembnosti in zemljiškoknjižnim prepisom je 67,00 din za 1 kv. m. Podrobnejši razpisni pogoji za Stražišče in obvezni obrazci ponudbe za vse tri katastrske občine ter informacije so na voljo v Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V v sobah št. 4 ali 6 in na tehničnem oddelku Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Koroška c. 17, v ponedeljkih od 9.— 12. ure in v sredah od 14. — 16. ure. Za sodobnega človeka je izobraževanje ob delu nujnost. Oddaljenost od študijskega središča ni več ovira. DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA V LJUBLJANI vas vabi, da izpopolnite svoje znanje v naših šolah ali tečajih, ki jih organiziramo po daljinski metodi. Vpisujemo v osnovno šolo 4-letno ekonomsko šolo poklicno administrativno šolo (dvorazredno) 4-letno tehniško šolo za strojništvo, elektrotehniko, lesarstvo in kemijo 3-letno tehniško šolo za absolvente poklicnih šol ustrezne stroke za strojništvo, elektrotehniko in lesarstvo 2-letno šolo za kemijskega laboranta 2-letno šolo za procesnega kemika 2- letno delovodsko šolo za strojništvo 3- letno poklicno kovinarsko šolo in v tečaje družbenopolitičnega izobraževanja skladiščnega poslovanja poslovne korespondence nemškega in italijanskega jezika tehniškega risanja strojepisni tečaj za stavce na IBM strojih za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki Obiščite nas, da vas seznanimo s sistemom dopisnega izobraževanja! Na vašo zahtevo vam pošljemo prospekt, v katerem so informacije o posameznih šolah in pogoji za vpis. Svoj naslov napišite s tiskanimi črkami! Dopisna delavska univerza, 61000 Ljubljana, Parmova 39, poštni predal 106, telefon 312-133 Lani 3740 prekrškov Prostorska utesnjenost in kadrovske težave jeseniškega organa za. kaznovanje prekrškov — Še vedno največ prekrškov ob meji in na meji — Precej zadev, kijih je treba takoj rešiti Za jeseniški organ za kaznovanje prekrškov, ki je samostojni organ družbenopolitične skupnosti, občine, je značilno — seveda v primerjavi z organi v sosednjih občinah — da so sodniki za prekrške nadpovprečno obremenjeni, da imajo minimalen odstotek mandatnih odločb, zelo visok odstotek pravnomočno in dokončno rešenih zadev, visok odstotek zadev s takojšnjo izvršitvijo kazni, razmeroma malo pritožb. Vse skupaj predstavlja ugodno primerjalno oceno delovanja Občinskega sodnika za prekrške na Jesenicah. S področja gospodarstva je v občini razmeroma malo prekrškov, s področja javnega reda in prometa pa dosti več. Maloštevilni so prekrški zaradi neupravičenega upravljanja blagovnega prometa, obrti, gostinstva in prevozništva, davčnih zadev, poseka lesa brez odkazila in nezakonitega prometa z lesom, gradnje brez dovoljenj in podobno. Vsa leta doslej, razen leta 1973, se je število novih zadev neprestano večalo in je lani znašalo 3422 s 4205 storilci. Kar 1259 postopkov je predlagala postaja milice Jesenice, še več — 1480 . — postaja mejne milice Jesenice, 450 postaja mejne milice Kranjska gora itd. Višina kazni, tako denarnih kot tudi zapornih, se iz leta v leto povečuje, posebno se zaostruje izrekanje varnostnih ukrepov. Lani so izrekli 1166 kazni zaradi neveljavnosti ali drugih prekrškov glede potnih listov, 571 zaradi prekrškov zoper javni red in mir, 714 zaradi prometne varnosti, 814 zaradi mejnih zadev. Tako imenovane »mejne zadeve« so v stalnem porastu, število postopkov zaradi prometnih prekrškov je manjše zaradi tega, ker imajo miličniki pooblastila za izrekanje večjih mandatnih kazni in tako sodnik za prekrške obravnava le hujše kršitve v prometu in prometne nesreče. Lani so izrekli tudi 220 zapornih kazni s skupaj 4422 zapornimi dnevi ali v poprečju za 18,3 dni. Za izvršitev zapornih in nadomestnih kazni prejemajo zadeve tudi od drugih sodnikov za prekrške, če kaznovani prebivajo na območju jeseniške občine. Lani je bilo tudi razmeroma malo prekrškov, ki so jih storili mladoletniki in tuji državljani. Kaznovali so 58 mladoletnikov, od tega 14 z denarno kaznijo, 5 z zaporom, 3 z ukorom zaradi kršitve javnega reda in miru, zaradi prometne varnosti 13, zaradi mejnih zadev 1, in zaradi drugih kršitev 6. Od 176 tujih državljanov, ki so bili kaznovani, jih je bilo največ zaradi neurejenih zadev na meji ter zaradi prekrškov proti promet ni varnosti. 643.974 dinarjev znaša znesek plačanih kazni za lansko leto. Denarne kazni od prekrškov so dohodek republiškega proračuna, od lani naprej pa republika od zbranega denarja od kazni za prekrške 30 odstotkov vrne občinam kot občinski dohodek. 163.976 dinarjev pa znašajo za lani GORENJSKI SEJEM KRANJ objavlja prosto delovno mesto administratorke Pogoj: končana u pravno-administrativna šola, lahko brez prakse. Ponudbe sprejema uprava Gorenjskega sejma Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27, 15 dni po objavi. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ naproša hišne svete, uporabnike stanovanj in poslovnih prostorov, da ob proslavljanju 50-letnice partijskega glasila Komunist, ki bo v občini Kranj od 23. do 28. junija 1975, izobesijo zastave na vseh zgradbah ter poskrbijo tudi za ureditev prostorov ob zgradbah. povprečnine, ki so kot strošek postopka in ki so v celoti dohodek občinskega proračuna. Ob tolikšni obremenjenosti in kadrovskih težavah, saj na Jesenicah nujno potrebujejo še enega sodnika za prekrške, imajo še težave s prostori. Obseg nalog oba sedanja sodnika preveč obremenjuje, normalno in nemoteno delo pa ovirajo vse preveč tesni prostori. D. Sedej Popravek UJV Kranj nam je sporočila, da je pravilno ime ponesrečenca, ki so ga hudo poškodovanega našli 8. junija v Loki pri Tržiču Jože Bodlaj in ne Janez. Išče se priča nesreče Postaja milice Kranj išče pričo prometne nesreče, ki se je pripetila 27. januarja letos ob 19.45 na Smled-niški cesti y Kranju. Voznik osebnega avtomobila renau It KR 164-66 Janez Foršak iz Kranja je takrat vozil od H rastja proti- Kranju. Približno 50 m pred mlekarno je zagledal pešca Matijo Mraka, starega 60 let, ki je hodil po desni strani ceste. Voznik Foršak je zaviral, ker je prav tedaj iz nasprotne smeri pripeljal neki voznik, vendar pa je kljub temu trčil v pešca, ki je hudo ranjen obležal. Voznik osebnega avtomobila, ki je pripeljal Foršaku nasproti, je sicer po nesreči ustavil, miličnikoma, ki sta prišla na kraj nesreče, pa se n> zdelo potrebno zapisati njegovega imena. Za razjasnitev nesreče pa je sedaj njegovo pričanje potrebno; PM Kranj naproša tudi morebitne druge priče nesreče, da se oglase na postaji milice Kranj. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta in strica Martina Dolanca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem iu znancem, ki so darovali cvetje, izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo SD Sava, delavcem mehanične delavnice Sava, delovnemu kolektivu Kokre TOZD Engro, duhovniku za pogrebni obred in pevcem DU Kianj. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Milka, hčerka Nada z družino, sinova Marin z Nado, Jelko z družino in ostalo sorodstvo. • Kranj, Kamnik, Trboje, 19. junija 1975 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, deda in pradeda Franca Gaberščka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, pevskemu zboru Društva upokojencev, g. kaplanu, PGD Primskovo — Kranj in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Pepca, sin Marjan z družino "in vnukinja Irena z družino ter ostalo sorodstvo. Kranj, Tolmin, Vrsno, 20. junija 1975 ZAHVALA V globoki žalosti sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj zapustila naša nenadomestljiva žena, mamica, hčerka in sestra Minka Klinar ki je umrla 13. junija 1975. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, g. župnikoma z Dovjega, gasilcem, pevcem in Miklavčič Jožetu za njegove ganljive besede. Žalujoči: mož Jože, hči Barbara, sin Jožko, mama, ata, sestra Anica, brata Tonček in Jane/, z družinami. Belca, Mojstrana, Kranj, 18. junija 1975 ZAHVALA Ob prerani smrti naše drage mame, sestre in tete Marije Jerala se' iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in Znancem za izraženo sožalje, podarjene vence inrvetje, za darove za njen blagor in za spremstvo na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala dobrim sosedom, posebno najbližjim, dr. Milanu Udirju, pevcem in g.' župniku. Vsem, ki ste jo obiskali in nam pomagali, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Marija z družino, brat Jakob z družino in sestra Helena z družino. Besnica, 12. junija 1975 Miha Smolej: »Cok« m; spretnih rokah Zima se je končala in /. njo vsa zimska tekmovanja, tekmovalci pa »odo prerešetali svoje uspehe in neuspehe. Eden takšnih, ki se je na tekmovanjih uvrstil na zelo visoko mesto, je vsekakor MIHA SMO-LhJ, 54-letni kegljač na ledu iz Kranjske, gore. O svojih uspehih nam je Povedal: »Za sezono 1973/74 sem na republiškem prvenstvu v kegljanju na ledu v disciplini bližanje in zbijanje med posamezniki dosegel uspešno tretje mesto, kar pa je bilo dovolj, da sem se Jahko udeležil 25. jubilejnega evropskega v kegljanju na ledu, ki je bilo 18. in 19. januarja letos na Jesenicah. Prvenstvo bi moralo biti v Kranjski gori, toda zaradi slabega vremena in ledu je bdo prestavljeno na jeseniško pokrito umetno drsališče. Tu pa sem z nekoliko spretnosti, sreče in znanja tako odlično metal lf°k'' kakor se temu rekvizitu pravi, da sem prikegljal solidno drugo mesto.« Miha Smolej si je z drugim mestom prikegljal srebrno medaljo in »Pokal. Ali večkrat tekmujete? , »Sem reden gpst klubskih, republiških in zveznih tekmovanj, sedemkrat pa sem bil že na evropskem prvenstvu, in jjO dvakrat v Jugoslaviji, dvakrat v Avstriji in po enkrat v Švici, Nemčiji in Italiji.« Uspešni Kranjskogorec pa hrani v svoji vitrini kar precej nagrad in Poznanj, tudi prva mesta so vmes. Kje največ gojijo ta šport? »Ta disciplina se je najbolj razširila v alpskih deželah, in sicer v ZR Nemčiji, Avstriji, Švici, Italiji in Jugoslaviji, zato so ludi edino te države v evropski kegljaški federaciji in tekmujejo na evropskih prvenstvih. Kegljati pa so začeli tudi v drugih državah, toda niso še člani federacije. Kegljanje na ledu tudi ne upoštevajo na olimpijskih igrah, ima pa dve disciplini, in to: oližanje in zbijanje ter met na daljavo.« Kdaj ste začeli kegljati? »Začel sem pred 15 leti, ko smo tudi ustanovili klub v Kranjski gori. Panoga se je vse bolj širila in uveljavljala na tekmovanjih. V kranjskogorskem klubu je sedaj 42 članov, od tega 36 aktivnih in 6 kot starostni člani.« Kakšen šport je to? »To je šport za vsakogar in za vse. Nekateri trdijo, da se s Kegljanjem na ledu ukvarjajo samo starejši, kar pa ni res, saj •mamo samo v našem klubu dve tretjini mladih.« In kaj je z rekviziti? »Kot sem že omenil se rekvizitu pravi ,čok' in stane 20P0 novih dinarjev. Do letošnjega evropskega prvenstva se je kegljalo z lesenimi drsnimi ploskvami, letos pa se je začelo igrati z gumijastimi drsnimi ploskvami. Tako imamo sedem vrst različne trdote gume za različne vremenske razmere na ledu. Tako ima tudi vsaka guma svojo barvo in je rdeča najbolj trda, modra pa najbolj mehka.« Miha ima tudi izpit za sodnika in tako je že tudi sodil eno evropsko P'venstvo v kegljanju na ledu. Keglja največ na domačem ledu za "Uajnieo v Kranjski gori, na Jesenicah in na Bledu, včasih pa ga pot Zanese tudi k sosedom Korošcem. A. K. Dvakrat OS Lucijana Seljaka Tudi 7. kolo v II. SKL na poročju Vprenjske je prineslo pričakovane J^ide. Za največje presenečenje bi krnalu poskrbeli igralci Šenčurja, ki s° v Kropi tesno izgubili z domačo ^kipo. v zaostalih srečanih 5. kola Pa sta prepričljivo zmagala favorita, ,ePrav je v Kropi že kazalo, da bo ?°J za točki trd vse do konca srednja. PLAMEN : KROJ 77:91 (41:40) >giščt uci, soc *a) in H ^derbiju 5. kola je Kroj z lepo n tfRišče OŠ Staneta Žagarja v Lip-n ,\ sodnika Strickberger (Ljublja-lern'a §°?ataJ zaigrali le v prvem polčasu. KAMNIK : ŠENČUR 85:56 (54:24) p^omžale, igrišče ŠD Domžale -ala- sodnika Cadež in Bogataj (oba Alp ina prvak I. razreda nedeljo so končali s tekmova- njem 'tlet • "v" v u,m,8,u K"renj»Ri nohtek ^ ~ razred' kjer so se lVue Zftdnjega kola končale takole: K« i zJe : Plamen 5:5, Reteče : Grt 0r l:3' Jezero : Kokrica 1:3. bjHtavec : Trboje 0:0. Lesce B : tmarji ;}:()( Alpina : Sava B 1:9. A^tvica: k?lna 18 10 5 3 44:26 25 {/jndor 18 U 1 6 46:31 23 Wfe*e is 9 4 5 52:29 22 r;jna«,ji 18 8 6 4 39:33 22 *Me 18 6 6 6 46:35 18 CJle 18 8 2 8 43:37 18 ^brezje 18 4 7 7 31:36 15 Cmen 1/8 5 2 11 28:50 12 igrica 18 2 4 12 19:47 8 $a*en konkurence CaB 22 15 2 5 90:38 32 **CeB 22 7 1 14 46:80 15 P. Novak Na letošnjem občinskem atletskem prvenstvu za mlajše pionirje v počastitev krajevnega praznika Stražišča je nastopilo 5 ženskih ekip z 80 udeleženkami in 4 moške ekipe s 73 tekmovalci. V obeh konkuren-cah so imeli največ uspeha učenci in učenke osnovne šole Lucij an Seljak iz Stražišča. Vrstni red - PIONIRJI: 60 m: 1. Bogdan Skaza (LS) 8,0, 2. Andrej Margetič (SJ) 8,1, 3. Bojan Vodopivec (LS) 8,3, 400 m: 1. Bojan Bajželj (LS) 67,6, 2. Dušan Erzin (SJ) 68,4, 3. Rado Sajovic (FP) 69,0, daljina: 1. Bogdan Skaza (LS) 510, 2. Uroš Bedene (SJ) 455, 3. Robert Marčun (FP) 445, krogla: 1. Tomaž Podlipnik (SJ) 11,44, 2. Bojan Beton (FP) 10,65, 3 Marko Frantar (LS) 9,90, višina: 1. Boris Oblak (LS) 140, 2. Andrej Margetič (SJ) 125, 3. Matija Lokar (SJ) 125, 4 X 60 m: 1. OS Simon Jenko 34,1, 2. OŠ Lucijan Seljak 35,1, 3. OŠ France Prešeren 36,0, ekipno: 1. OŠ Lucijan Seljak 594 točk, 2. OŠ Simon Jenko 589, 3. OŠ France Prešeren 518, 4. OŠ Stanko Mla-kar264; PIONIRKE: 60 m: 1. Vlasta Bernard (DJ) 8,5, 2. Renata Kuri (LS) 8,6, 3. Irena Čermelj (SJ) 8,8, 300 m: 1. Darinka Lipar (DJ) 51,0, 2. Vesna Mehle (LS) 53,2, 3 Marija Valančič (LS) 53,7, krogla: 1. Irena Bidar (DJ) 7,88, 2. Liljana Kuhar (DJ) 7,61, 3. Andreja Udir (LS) 7,61, daljina: 1. Renata Kuri (LS) 450, 2. Karin Premrou (FP) 419, 3. Marta Petrovič (SM) 410, višina: 1. Dani Jošt (FP) 130, 2. Karin Premrou (FP) 130, 3. Biserka Radanovič (LS) 120, 4 x 60 m: 1. OŠ Simon Jenko 36,2, 2. OŠ Lucijan Seljak 36,4, 3. OŠ France Prešeren 37,0, ekipno: 1. OŠ Lucijan Seljak 480 točk, 2. OŠ D avorin Jenko Cerklje 344, 3. OŠ France Prešeren 302, 4. OŠ Stanko Mlakar Šenčur 299, OŠ Simon Jenko 273. J. J. II. športni teden v Cerkljah Športno društvo Krvavec Cerklje v teh dneh marljivo pripravlja vse potrebno za uspešno izvedbo II. športnega tedna v Cerkljah, ki ga organizirajo pod naslovom »Teden športa — Cerklje 75«. Program se bo začel v soboto. 21. junija, končal pa 29. junija, to je na nedeljo, ko si z ninožično udeležbo v akciji »vsi na kolo za zdravo te,lo«, želijo uspešno zaključiti teden prireditev. Prva prireditev, turnir v rokometu za prehodni pokal Petra Remica, se bo začel v soboto popoldan, na njem pa bodo sodelovala moštva iz domačega društva, Preddvora, Zabnice in rokometnega kluba PAGO iz Borovci j v Avstriji, to je moštvo, ki je na lanskem turnirju za eno leto osvojilo pokal. V nedeljo, 22. junija, dopoldan pa bo domače AMD organiziralo zanimivo tekmovanje v spretnostni vožnji z osebnimi avtomobili na prostoru pred osnovno šolo. Hkrati pa se bo začelo tudi množično tekmovanje TRI M v metu krogle, skoku v daljino, streljanju in kegljanju. Čez teden se bodo zvrstile še razne športne prireditve v kegljanju za ženske, sledil bo pionirski košarkarski turnir in članski, nato tekmovanje v malem nogometu, v streljanju na umetne golobe in srnjaka v r PLAVANJE: na prvenstvu NDR je Cornelia Ender na 10() m delfin postavila nov svetovni rekord s časom 1.01,kar je 0,55 stotinke sekunde boljše od prejšnjega rekorda. Ulrike Tauher pa je preplavala 2(K) m mešano v času 2.18.8.'). Ta rezultat je za 0,14 stotinke boljši od prejšnjega svetovnega rekorda. Samsonov je dosegel nov sovjetski' rekord na 400 m prosto s časom 4.01,89, Maljutinova pa je isto progo preplavala v času 4.2ti,(>2. Jautu-čenko je izenačil sovjetski rekord na 200 m delfin s časom 2.03.87. NOGOMET: rezultati kvalifikacijskih tekem pokala narodov: Finska : Italija 0:1, Island : NDR 2:1. Ciper : Portugalska 0:2. Grčija : Malta 4:0, Romunija : Danska 4:0; izidi prijateljskih tekem: Ajax : Manchester United •1:2, Fluminense : FC Bavern 1:0,.SZ : Italija 1:0. Končalo se je prvenstvo ZRN. Prvak je Borussia Mb. pred Herto. Kintrachtom, HSV, FC Kolnom itd. Francoski pokal je osvojil St. Kti-enneu, portugalskega Boavista, vzho-dnonemškega pa Sachsenring. UKFA je kaznovala angleški klub Leeds United s prepovedjo nastopanja v vseh evropskih pokalih do leta 1979, ker so Leedso- vi navijači razgrajali po Parizu po končani finalni tekmi, ki jo je dobil Bavern z 2:0. To je doslej najstrožja kazen ki jo je doslej izrekla UKFA. Leeds se je že pritožil. AVTOMOBILIZEM: zmagovalec »rallvja Acropolis«, ki je veljal tudi za svetovno prvenstvo, je postal Nemec Valter Rdhrl s sovoznikom -Jochenom Bergerom na vozilu opel aacona Drugi je bil Livarios (Grčija, renault ). tretji pa Douma (Ciper, colt). Vrstni red za svetovno prvenstvo je naslednji: 1. Lancia 55 točk. 2. Fiat 25, •!. Opel 25, 4. Micu-biši 22. 5. Alpine-renault 21. (>. Peugeot 20, itd. . SMUČARSKI TEKI: na 15 km dolgi progi v bližini Grossglocknerja je zmagal Finec Repo pred Norvežanom Braem in Sovjetom Garanjinom. KOLESARSTVO: na 27 dirki »Okrog Avstrije« je zmagal domačin Steinmaver pred Mittengerjem. Po 1 etapi kolesarske dirke »Okrog .Švice« vodi Belgijec de Vlaeminik 24 sekund pred najboljšim kolesarjem na svetu Eddvjem Merckxom. MOTORISTIKA: na stezi Paul Ric-h ud \ Franciji je bila dirk j v kategoriji do 750 ceni. ki pa-se ni štela za SP. Zmagal je Italijan Giacomo Agostini (vamahal pred Vvonom Duhamelom (Canada. kawasakil in Patrickom Porišem (Francija, vamahal. Johnv Ce-eotto (Venezuela, vamahal je odstopil s 12. krogu zaradi okvare na motorju. ATLETIKA: na atletskem mitingu je Avilov (SZ) dosegel letošnji najboljši rezultat na svetu v deseteroboju. Zbral je 8229 točk. Pisič pa je postavil nov jugoslovanski rekord v teku na 200 m z ovirami s časom 23,1". F. P. izvedbi tamkajšnje lovske družine in druga tekmovanja. Letošnja športna prireditev je namenjena tudi praznovanju 30-le t niče osvoboditve, zato so dali poseben poudarek množičnosti in takim športnim rekreativnim panogam, v katerih bodo lahko sodelovali vsi od najmlajših do najstarejših. Pričakujejo, da se bo vseh prireditev udeležilo več sto športnikov, domačinov in okoličanov. * Po zaključku tedna bodo svečano podelili tudi pokale, diplome in druge nagrade. -an Dobova v SRL Z 22. kolom ljubljanske conske rokometne lige se je končalo tekmovanje v tej ligi. Novi prvak je ekipa Dobove, ki se je tako uvrstila v republiško ligo. Edino zmago je od gorenjskih predstavnikov zabeležila v tem kolu ekipa Kamnika nad Slovanom B. Ostale ekipe pa so srečanja izgubile. Dupljami so zaigrali tokrat zelo dobro in srečanje izgubili s tesnim rezultatom. Katastrofo pa so "doživeli rokometaši Radeč v Ljubljani z ekipo Olimpije. Na tekmi, je bilo doseženih kar 93 golov, rezultat pa je košarkarski. Iz lige ne bo izpadla nobena ekipa, ker se bo liga delila na severni in južni del, v vsaki pa bo po 10 ekip. Tako bodo pocenili stroške tekmovanja. Kaže, da bo sedež severnega dela v Kranju. REZULTATI: Krško : Krka 27:26 (13:16), Mokerc : Olimpija 26:19 (7:13), Olimpija : Radeče 61:32 (27:15), Dobova : Duplje 27:20 (14:9), Slovan B : Kamnik 23:28 (12:16), Brežice : Križe 34:18 (18:6), Radeče : Mokerc 17:17 (7:8) zaostala tekma. LESTVICA: Dobova 22 19 2 1 511:418 40 Brežice 22 14 1 7 609:416 29 Krško 22 14 1 7 526:458 29 Krka 22 12 1 8 464:423 27 Mokerc 22 11 1 9 399:369 25 Kamnik 22 10 2 10 473:490 22 Križe 22 8 4 10 379:401 20 Slovan B 22 10 0 12 442:528 20 Duplje 22 6 4 12 434:465 16 Olimpija 22 8 0 14 483:502 14 Radeče 22 5 4 13 422:501 14 Jesenice 22 2 2 18 389:548 6 J. Kuhar Četrti poraz Radovljice 8. kolo GKL je v glavnem sicer prineslo pričakovane rezultate, vseeno pa nekoliko preseneča poraz Radovljice z Gumarjem na domačem igrišču. Center in Kranj '75 sta prepričljivo premagala svoja nasprotnika, najzanimivejši srečanji kola pa sta bili poleg tekme v Radovljici še v Naklem, kjer so domačini po trdem boju premagali ekipo Kokrice, Gotik pa bi kmalu presenetil mlade igralce Triglava. Izidi: Center Veriga 69:53 (40:26). Kokrica : Naklo 56:61 (27:29), Kranj 75 : G. vas B 63:51 (33:24), Gotik : Triglav B 54:57 (31:39), Radovljica : Gumar 46:52 (18:231. Lestvica: Triglav B 8 8 0 443:321 16 Center 8 5 3 496:465 10 Gumar 8 5 3 396:366 10 Kranj'75 8 5 3 420:403 10 Gotik 8 5 3 410:410 10 Radovljica 8 4 4 422:374 8 G.vasB(-l) 8 4 4 451:422 7 Naklo 8 3 5 429:452 6 Veriga 8 1 7 388:469 2 Kokrica 8 0 8 380:475 0 Obiščite 23. mednarodno regato v soboto, 21., in nedeljo, 22. junija 1975 Začetek ob 15. uri Športni pedagog Kdo je učitelj športa, kdo zna prikazati njegovo tehniko, kdo je bolj ali manj sposoben posredovati mladim njegov smisel in vsebino? Kdo usmerja mlade k popolnosti v znamenju olimpijskega izročila — hitreje, višje, močneje? Športni pedagogi so vaditelji v društvih, učitelji na šolah in trenerji vseh kategorij — od onih, ki usmerjajo krajevno moštvo, do tistih, ki so učitelji vrhunskih športnikov — posredovalci najnovejše tehnike, taktike in priprave zavesti na športne napore v pogojih napetega, vznemirljivega in odgovornega tekmovanja. Poklic športnega pedagoga je pester in zanimiv po oblikah dejavnosti, hkrati pa zahteven po vsebini dela. Pedagog poučuje in vzgaja, je ,večkrat organizator in režiser, je v vlogi sodnika, psihologa, tolaž-nika in zdravnika. Poklic je dovolj naporen in težaven, v njem uspevajo le umni, razgledani, delavni in zdravi pedagogi, saj ni dovolj pridobiti le ime učitelja, profesorja ali športnega trenerja, to je predvsem potrebno biti. Že pri odločitvi za ta poklic so potrebne določene gibalne, športne in miselne sposobnosti. Dobro je, če je učitelj prikupnega vnanje-ga videza, če je, ali je".bil tudi sam športnik, pomembne pa so njegove osebnostne, posebno poteze značaja. Če je sam osebnostno vzgojen, bo lahko vzgajal tudi druge. Kakor vsak pedagog, tako mora tudi pedagog športa nenehno , bogatiti svoje znanje, imeti mora posluh za novosti v stroki, posebno pa mora skrbeti za ohranitev gibalne in miselne prožnosti, saj sta prav osebni prikaz vaj in osebni način podajanja učne snovi najučinkovitejša. Učitelj športa mora že navzven izžarevati zdravje, kazati kultivirano gibanje in govorjenje, biti mora strpna, uravnovešena in angažirana osebnost. Poklic športnega pedagoga je v tujini, posebno v državah z razvitim športom zelo cenjen, družbeno priznan, ima pa pomembno poslanstvo: S treniranjem in drugimi oblikami utrjevati organizem, preprečevati obolenja, prezgodno hiranje.in staranje človeštva. Netiti slehernemu vero v lastno življenjsko moč, odkriti in razvijati sposobnosti do najvišje možne stopnje. Vzgojiti delovnega, ustvarjalnega in aktivnega človeka, ki ne bo postal prezgodaj pomehkužen uživač, sebiČnež ali nevrotik. Pripraviti nadarjene do vrhunskih športnih storitev. Vzgojiti moralno čisto osebnost, tako da bodo pridobljene plemenite oblike ravnanja postale življenjska navada. Razvoj športa vabi na start njegove nove uresni-čevalce, take, ki se bodo znali poglobiti v posamezne panoge, saj učitelje telovadbe ali telesne vzgoje vse bolj prehiteva čas. Športni pedagog je učitelj zdravega, omikanega in nravstvenega načina življenja, je znanilec njegovega pravega smisla, vrednosti in poslanstva. Jože Ažman Srečanje s planinci iz Celovca Planinska sekcija v Iskri-Elektromeha-niki Kranj je letos organizirala že već izletov, razen tega pa se njeni člani udeležujejo tudi sobotnih enodnevnih pohodov v okviru akcije Vsi Kranjčani hodijo v gore. Lani je Iskrina sekcija Planinskega društva Kranj navezala prijateljske stike s Slovenskim planinskim društvom iz Celovca. Že lani so se Iskrini in slovenski planinci iz Celovca nekajkrat srečali. Letos se srečanja nadaljujejo. Zadnje srečanje je bilo v nedeljo, 15. junija, na mejni gori Kepa. Prihodnje srečanje bo avgusta na Ojstrici. r. n. Petek, 20. m 15 junija 1975 s sodišča V dobrem letu po kongresu zveze komunistov Slovenije in zveze komunistov Jugoslavije so v radovljiški občini sprejeli v zvezo komunistov prek 300 novih članov. Tako je danes član zveze komunistov že vsak deseti delavec v občini. Sicer pa v radovljiški občini trenutno deluje 65 osnovnih organizacij zveze komunistov. V enem letu je bilo ustanovljenih 18 organizacij in sedem svetov zveze komunistov v krajevnih skupnostih. V torek popoldne pa so v okviru tedna Komunista v radovljiški občini na svečanosti, ki je bila v avli osnovne šole v Lescah, sprejeli v zvezo komunistov še 28 novih članov. Tri najmlajše člane organizacije ZK, ki so jih sprejeli v članstvo v torek, vam predstavljamo v današnji rubriki. Gorazd Škerbec (18) iz Radovljice: »Ze pred današnjim sprejemom v zvezo komunistov sem delal v mladinski organizaciji, razen tega pa sem tudi član harmonikarskega orkestra radovljiške glasbene šole. Zdaj sem predsednik osnovne organizacije zveze socialistične mladine v gostinski šoli. Vodstvo organizacije ZK na šoli me je pred časom vprašalo, če bi postal član ZK. Bil sem presenečen in vesel hkrati. Mislim, da so mi takrat izkazali veliko zaupanje. Pred sprejemom sem bil še na posebnem seminarju, ki jih za novospre-jete in mlade člane organizira' komite občinske konference ZK Radovljica. Mislim, da je za vsakogar, ki ga sprejmejo v članstvo zveze komunistov, to pomemben dogodek v življenju. Sprejem s prisrčnim kulturnim programom na današnji svečanosti pa mi bo ostal še posebno v spominu. Kaj mislim o nalogah, ki me čakajo v prihodnje'.' Še naprej bom delal tudi v mladinski organizaciji in pri razvijanju samoupravljanja tako v šoli kot v kraju, kjer živim.« Polonca Gole (19) z Bleda: »Ze v šoli in tudi doma s starši sem se večkrat pogovarjala o zvezi komunistov. Zato niti nisem bila presenečena, ko so me v osnovni organizaciji ZK Murka Lesce, kjer sem zaposlena, vprašali, kaj mislim o članstvu. Bila sem vesela nad takšnim zaupanjem. Poleg nekaterih sestankov v podjetju sem se zdaj udeležila še posebnega seminarja, na katerem smo obravnavali vlogo in' naloge zveze komunistov, zgodovinski razvoj in statut. V prihodnje bom delala - v organizaciji v podjetju. Sicer pa me zanima tudi kultura in šport. Sem članica pevskega' zbora v podjetju. Vem, da bom zdaj, ko sem članica zveze komunistov, morala še bolj delati in slediti družbenopolitičnemu dogajanju, vendar mi za to ne bo žal prostega časa.« Janez Hrovat (34) iz Radovljice: »Zaposlen sem v Tapetništvu Radovljica in sem se že nekaj časa zanimal za zvezo komunistov. Želel sem si, da bi postal član te organizacije. Zato sem se tudi takoj strinjal, ko so me vprašali. V podjetju, kjer sem vodja nabave in dela na terenu, sicer nimamo osnovne organizacije ZK, ker nas je premalo. Vendar sem prepričan, da nas bo kmalu toliko, da jo bomo lahko ustanovili. Do takrat bom delal Oziroma bom organizacijsko povezan na terenu. Sicer pa je tako, da je naloga slehernega komunista, da je aktiven tako v podjetju kot v kraju, kjer živi. Problemov in nalog, ki se jih lotevajo komunisti, pa.ne manjka. Mislim, da bi morala zveza komunistov v naši občini v prihodnje nameniti še posebno skrb mladini. Veliko mladih je še v občini, ki niso organizacijsko povezani v svojo organizacijo, ker pač na njihovem področju ni aktiva. Menim, da bi bilo prav. da bi morala biti v vsaki krajevni skupnosti in v vsaki večji vasi organizacija ali aktiv zveze socialist ične hiladine.« A Žalar Samoupravni sporazum med Exotermom in Metalko V četrtek. 12. junija, sta Kemična tovarna Kx'oterm iz Kranja in Metalka iz Ljubljane podpisali samoupravni sporazum o sodelova nju in poslovanju. Dogovorili so se za dolgoročno sodelovanje na področju združenega dela. Na podlagi sporazuma so se dogovorili za usmerjanje in povečevanje blagovnega prometa, nadaljnji razvoj in za usklajeno širjenje materialnih zmogljivosti na področju proizvodnje in blagovnega prometa. i A. Z. Šola -družbeno in kulturno središče Nadaljevanje s 1. strani France Popit je dejal, da je z doseženimi rezultati zelo zadovoljen in za uspehe pohvalil tako učiteljski kolektiv kot krajevne skupnosti. Posebno je pozdravil zanimanje občanov za dogajanja v šoli in ob tem dejal, da celodnevna šola že postaja tudi družbeni in kulturni center vasi. Zato naj bi pri načrtih za celodnevno šolo in za njeno dokončno ureditev poleg učiteljskega kolektiva in KS v večji meri sodelovale interesne skupnosti predvsem skupnost za telesno kulturo in kulturna skupnost. Stanovanjska skupnost pa naj bi se vključila v prizadevanja za gradnjo učiteljskih stanovanj v bližini šole, da bi šolniki tudi po pouku ostajali v vasi. Potem je govoril na splošno o uvajanju celodnevne šole. Dejal je, da marsikje enostavno seštevajo stroške potrebnih in nepotrebnih obnov in drugih potreb in zahtevajo zaradi uvajanja celodnevne šole večjo prispevno stopnjo. To ne gre. Nove'naložbe v šolo lahko načrtujejo samo skupaj z občani v krajevni skupnosti, interesnimi skupnostmi in tistimi temeljnimi organizacijami, v katerih delajo občani KS, v kateri je šola. Marsikaj bi se na ta način dalo narediti ceneje, s pomočjo delovnih kolektivov in tudi z določenimi improvizacijami. Zlasti igrišča in okolico šol pa bi se- dalo urediti s prostovoljnim delom občanov, predvsem pa z mobiliziranjem mladine. France Popit je dejal, da bo uvajanje celodnevne šole pospešeno s posebnim zakonom, ki je že v pripravi. V ustvarjanja pogojev za nov način dela pa se bodo morale v večji meri vključiti tudi druge družbenopolitične organizacije, predvsem pa krajevne organizacije SZDL. L. B. /-: ^ Tekma veteranov | v Kranju V soboto, 21. junija, bo ob 17.30 na stadionu Stanka Mlakarja zanimiva nogometna tekma veteranov NK Korotan iz Kranja in ljubljanskega Slovana. Imenovani ravnatelji tržiških osnovnih šol Družbenopolitični zbor, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Tržič so na zadnjih zasedanjih imenovali ravnatelje osnovnih šol heroja Bračiča, bero j a Grajzerja in Kokrškega odreda v Križah. Za ravnatelja osnovne šole heroja Bračiča je bil imenovan Stanko Štritih, za ravnatelja šole heroja Grajzerja Marija Faga-neli-Greif in za ravnatelja osnovne šole Kokrškega odreda v Križah Janez Rihnikar: Razen tega so skupščinski zbori na zadnjih zasedanjih imenovali Bruna Godnova za vršilca dolžnosti načelnika oddelka za plan in finance občinske skupščine Tržič. -ik O pomoči pri stanarinah na prihodnji seji Družbenopolitični zbor je v sredo prvi med zboii tržiške občinske skupščine razpravljal o predlogu odloka o delni nadomestitvi stanarin in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Delegati so po v sest lanski razpravi menili, da predlog ni zrel in dovolj natančno pripravljen za sprejem. Predvsem se jim je zdel nejasen 1!). člen. ki govori o pogojih za pridobitev družbenega stanovanja in merilih, do kakšnih stanovanj so upravičeni prosilci. Družbenopolitični /bor je opozoril na probleme, ki se utegnejo pojaviti zaradi nejasnosti odloka in sklenil predlagati razpravo in sprejem odloka na prihodnji seji občinske skupščine. Zbor je enak predlog posredoval tudi zboru združenega dela in /boru krajevnih skupnosti, ki sta imela predlog odloka prav tako na dnevnem redu zasedanja. -jk Blago ju je premamilo Okrožno sodišče v Kranju je včeraj obsodilo zaradi kaznivega dejanja velike tatvine Ljudmilo Krmelj (roj. 1924) iz Kranja in Pavlo Potočnik (roji 1921) iz Kranja, obe delavki v skladišču gotovih izdelkov tovarne Tekstilin-dus. Obe sta bili namreč zaposleni skupaj v skladišču in sta od leta 1971 pa do konca januarja letos, ko so ju odkrili, odnesli 1448,80 m tekstilnega blaga v vrednosti najmanj 30.000 din. Krmeljeva je bila obsojena na tri leta strogega zapora. Potočnikova pa na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora, povrniti pa bosta morali tudi škodo. Medtem ko je Potočnikova odkritosrčno priznala tatvino, pri njej so v preiskavi našli tudi 724.4 metra blaga, večina pa je bila odnesenega na nepošten način, del pa je kupila kot ostanke. Sama je povedala, da se ukradenega blaga skorajda ni dotaknila, saj ga ni upala uporabiti, prenehati s tem početjem pa tudi ni mogla. Blago sta obe odnašali iz tovarne razrezano na 2 ali 4 metre in sicer v cekarjih pod podlogo ali pa pomešano med blagom, ki sta ga dobili kot reden kontingent. Če jima je bil kak vzorec všeč, sta balo odpeljali v prostor, ki so g* uporabljali za malico in garderobo, jo skrili ter tam balo razrezali na manjse kose. Balo sta morali porabiti celo. ker sicer bi lahko načete kose takoj odkrili-Blago v skladišču gotovih izdelkov je namreč opremljeno z žigi na koncih tel zavito v celofan ali polivinil. Ta čas ko je ena rezala balo, je druga pazila, da bi kdo ne prišel. Blago z ene bale sta delili na pol in ga odnašali po malem tudi po ves teden, dokler je bilo pač na bali kaj blaga. Krmeljeva pa tako kot v preiskavi kot tudi na sodni obravnavi n' priznala, da bi kaj vzela ali da bi sphm vedela za to, kaj Potočnikova počenja-Imela je sicer prav tak cekar s podlogo, ki pa jo je odtrgala, ko je dejanje prišlo na dan pri hišni preiskavi pa je preiskovalce zavedla in jih ni peljala y svoje stanovanje pač pa v tašči no in še v Radovljico k hčerki. Ko so to odkrili, je seveda preteklo nekaj dni in v tem času je lahko Krmeljeva blago iz svojega stanovanja odstranila. Med pričami pa je bila tudi stranka, ki ji je Krmeljeva prodala blago, ki so ga nekaj našli tudi pri njej; blago pa takrat še ni bilo v prodaji in so ga imeli le v skladišču gotovih izdelkov, kjer ga je edino lahko vzela. Sodišče zato Krmeljevi ni .verjelo, da ni sodelovala pri kraji blaga, prepričalo se je v to tudi zato, ker je spreminjala svoj zagovor. L. M. Aktiv za poklicno usmerjanje na Gorenjskem V Kranju je bil v začetku tega tedna prvi sestanek" gorenjskega aktiva Slovenskega združenja za poklicno usmerjanje. Aktiv ima trenutno 64 članov predvsem iz osnovnih šol, delovnih organizacij in komunalnega zavoda za zaposlovati je. manj pa jih je iz srednjega in visokega šolstva ter iz zdravstva. Med nalogami v programu, ki so* ga sprejeli na tem sestanku, bo torej predvsem povečati članstvo, zlasti strokovno iz delovnih organizacij, v aktiv, -ki bo verjetno kasneje prerasel v društvo, pa naj bi se vključili tudi predstavniki ostalih vzgojno izobraževalnih organizacij, ki se poklicno ali družbeno ukvarjajo s problematiko poklicnega usmerjanja in kadrovske politike. Vsekakor pa bo potrebno skrbeti za stalno in sistematično razvijanje sistema poklicnega usmerjanja tako na osnovnih šolah, srednjih šolah in za izobraževanje ter izpopolnjevanje odraslih; v programu je nadalje tudi vključevanje specializiranih zdravstvenih ordinacij za preglede mladi-' ne v poklicno Usmerjanje; povezovanje medicine dela s poklicnim usmerjanjem odraslih in še nadaljnja krepitev raznih oblik sodelovanja šol in delovnih organizacij za bolj*1' seznanjanje mladine s procesoin dela in z izbiro poklica. L. M- L Gligorič na Jesenicah Šahovsko društvo Jesenice bo organiziralo v pone deljek. 23. junija, ob 17. uri v dvori"11 pionirjev na Jesenicah siniti*'* tanko, ki jo bo odigral velemojster Svetozar Gligorič s šahisti Jesenic. Prireditev bo v okviru praznovanja 30-letnic? osvoboditve in 30-letnice šahovskega društva Jesenice. T. Konobelj lip bledi TRGOVINA na Rečici, tel. 064 77 328 vam nudi 5 — 20 % popusta do 30. junija pri nakupu najkvalitetnejšega stavbnega pohištva lastne proizvodnje potrošniški kredit brez porokov Trgovina je odprta vsak dan od 6. do 14. ure ob torkih do 18. ure in sobotah do 12. ure I lip bled LIP BLED lesna industrija Ljubljanska c. 32 tel. 064 77 384