Štev. 447.	V	Ljubljani,	v	petek	dne	29.	novembra	1912.	Leto	II.
UUEDNISTVO ZARJE ie v MuDiian), rrancisKansira ulica st. o
(liskama I nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedeli in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ue : ;	:	sprejemajo	....	:	:	*
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošUjanjemna dom za Avstro-Oarskoin Bosno K 21'60, poUetna K 10 80, četrtletna K	r»-40, mesečna K 1 ‘80; za Nemčijo celoletno^ K	"6 40,	za
ostalo inozemstvo	to Ameriko celoletno K iio- .	:	:
Posamezne	številke po 8	vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* •’ •’	ob pol 11. dopoldne.	\ \
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — i.io.iaL mejema upravništvo. ::
Nefrankirana ali premalo frankiraua pisma se ne sprejemajo
———	Reklamacije lista so poštnine proste. ——.........
DR. OTON BAUER:
Boj za Macedonijo.*
2. BOJ PROTI FANARJU.
Med turškim gosposkim razredom in slovanskimi kmeti stojita grško meščanstvo in grško svečeništvo. Ko so si I urki osvojili balkanski polotok, je bilo uničeno slovansko plemstvo, ali pa je prestopilo v islam. Slovani so postali narod siromaških, tlačenih, nekulturnih kmetov, brez književnosti, brez političnega življenja, brez višje izobrazbe. Srbi in Bolgari so bili od začetka turškega gospodstva do osvoboditve izpod turškega jarma narodi brez zgodovine.
Drugače Grki. Bili so gosposki razred v bizantinskem carstvu, na čegar razvalinah se Je zgradilo carstvo Osmanov. Grki so ostali tudi pod turškim gospodstvom krščanski gosposki razred balkanskega polotoka. Ne le v sklenjenem jezikovnem okolišu proti jugu balkanskega polotoka, tudi v slovanskih, rumun-skih in albanskih krajih so bili Grki premožen sloj mestnega prebivalstva:	trgovci, zakup-
niki davkov, menjalci, višja duhovščina, učitelji, zdravniki so bili povsod Grki. Tvorili so torej buržvazijo krščanske raje turškega carstva. Zato niso Grk’ nikoli tako globoko propadli nego Slovani Bili so narod z zgodovino, ljudstvo z lastno književnostjo, s posebno kulturo, z lastnim roiitičnim življenjem, dočim so bili Slovani pahnjeni v bedo kmečkih narodov brez zgodovine.
Na čelu grškega prebivalstva je bilo fanar-iotsko plemstvo. V Fanarju, grškem delu Carigrada, so Turki naselili žlahtne grške rodbine. Bile so tudi pod turškim gospodstvom privilegirani razred: Bili so bogati trgovci, lastniki ladij, bankirji, s katerimi je imela turška vlada svoje kupčije. Vse visoke in mastne službe grške cerkve so bile prihranjene njim. Mnogo izmed njih je doseglo velik vpliv v službi sultanovi. Tudi krščanski knezi, ki so vladali v Meldavj, v Valahiji, na otoku Samosu kot vazali sultanovi, so bili po pokolenju fana-riotski aristokratje.
Najvažnejše sredstvo grškega gosposkega razreda je bila grška cerkev. Bila je krščanska državna cerkev v turškem carstvu. Vsi pravoverni kristjani v Turčiji — ne samo Grki, temveč tudi Rumuni, Srbi Bolgari, Albanci — so bili- pod oblastjo ekumenskega patriarhata v Carigradu. Njene cerkvene obCine so bile edina organizacija krščanske raje, njene šole edino ognjišče krščanske znanosti, njih vpliv edina obramba proti turškemu samovolju. Ampak ta krščanska cerkev }e bila docela gr^ka. Grški jezik je bil jezik cerkve, šole in občine.
Gospodarska, cerkvena in duševna premoč Orkov ie podvrgla višje stanove vseh krščanskih narodov grškemu Jeziku in kulturi. Vsak Ritmun. Srb ali Bolgar, ki je dosegel bogastvo, višjo izobrazbo ali višjo službo, je prevzel grški jezik Kakor je na Češkem v 17. in 18. stoletju vsak Čeh. ki je stopil v gosposki razred, prevzel nemški jezik, kakor je v Belgiji meščanstvo tudi v flamskem delu uporabljajo francoščino kakor so se na Finskem višji stanovi asimilirali švedskemu gosposk. razred,tt tako so v celi turški deželi — tudi v Moldavi, v Valahiji, v Srbiji in Bolgariji — vsi bogati in z-obraženi kristjani postali Grki. »Grško« in »krščansko« je postalo isto. Slovanske kmete, nad
") Predavanje na dunajski univerzi, prirejeno od društva »Freie Vereinigung sozialisti-Sclicr Stndenten« dne 25. oktobra. Publicirano
v novemberski številki revije »Der »Kampf«.
katerimi je vladal patriarhat, so imenovali? Grke, ki govore slovanski jezik.
Ko so viharji velike francoske revolucije razsajal5, po stari Evropi, ko je pohod Napoleona v Egipt izpodbudil fantazije narodov ju-trovih t!ežel in ko so se ideje evropskega liberalizma razširile tudi med grško inteligenco balkanskih mest, je pričelo narodno gibanje Grkov. Osvoboditev krščanske raje od osmanske vlade jc pontenjala zanje izgon Turkov i» Evrope in ustanovitev grške države, katera naj bi kot Dostavni dedič bizantinskega carstva obsegala vse dežele, v kateri sta vladala gTrška cerkev in grško meščanstvo, torej evropsko Turčijo v celem takratnem obsegu, vštevši Ru-munijo, Srbijo, Bolgarijo. To je bila »velika ideja« novega helenstva. Grški upor ni pričel v Grčiii, temveč v Valahiji. Prva krdela vsta-šev so bili srbski in bolgarski jezdeci.
Ampal. samo na južnem delu balkanskega polotoka, kjer se ie moglo grško meščanstvo opirati na grške kmete, je bil grški upor zmagovit. Proti stvoru pa je ftnel nepričakovan in nezaželjen uspeh. Dvignili so se tudi tu krščanski narodi, ali ne. da bi se morda borili za »veliko idejo helensko,« temveč za osvoboditev toliko od turškega fevdalizma, kolikor tudi od premoči grške cerkve in grškega meščanstva.
Grška cerkev je pod turškim gospodstvom vršila veliko socialno nalogo. Njena organizacija je varovala kristjanom široko, daleč črez cerkvene stvari sezajočo avtonomijo. Njena šola je rešila del stare bizantinske kulture za našo dobo, ravno tako kakor je na zapadu ohranila katoliška cerkev dedščino zapadnorimskega cesarstva skozi stoletja srednjega veka, dokler ji nista dala humanizem in renesansa novega življenja. Ampak patriarhatu podvrženi narodi so drago plačali to grško dobroto. Rumunci, Srbi, Bolgari so čutili, da jih grški trgovec, grški oderuh, grški zakupnik davkov nič manj ne izkorišča nego turški veleposestnik.
»Bolgar dela, Grk drži za plug«, pravi ma-cedonski pregovor. Najhuje pa jih je tlačila grška cerkev. Patriarhat je škofovske stolice prodajal tistim, ki so zanje več ponudili. Škofi so visoko kupno ceno, za katero so si kupili ta urad, iztirjali od vernikov s tem, da so jim naložili visoke cerkvene davke. V nekaterih krajih Turčije je bila tudi nižja duhovščina grška; tu slovanski kmet ni razumel jezika svojega duhovnega pastirja. V drugih krajih je bila duhovščina na deželi kmečkega pokolenja. V teni slučaju je bila tem globlja razpoka med pomanjkanje trpečim slovanskim duhovnikom v vasj in bogatim, nasladno in razuzdano živečim grškim škofom v mestu. Če je grški škof s turško stražo jezdil skozi slovanske vasi ali če je po turških vojakih dal izterjavati cerkvene davke, so videli v njem zaveznika sovražnih turških gospodarjev, so videli v njem užitkarja turškega gospodstva, slonečega na izkoriščanju krščanskega kmečkega ljudstva. Tako se je nakopičilo strastno sovraštvo proti grštvu v ljudskih množicah. Ko so Grki začeli svoj boj za osvoboditev proti turškemu gospodstvu, so zagledali za hrbtom oborožene, ne le proti Tilr-kom, ampak tudi proti sebi, rumunske in slovanske kmete.
V sedemdesetletni dobi revolucije, ki je pričela s srbskim uporom leta 1804 in končala z rusko-turško vojno 1. 1878, so se osvobodile od turškega gospodstva Rumunija, Srbija in Bolgarska, Z gospodstvom Turkov jc padlo tudi gospodstvo Fanarja v teh deželah. Fanariote so pregnali s škofovskih stolic, grški jezik so nadomestili v cerkvi in šoli z domačim ljudskim jezikom, premožni in izobraženi razredi — bo-jari in meščanstvo — kateri so se bili prej
VLADIMIR SCHWEIGER:
Poet Miha.
Jesenski dan je bil.
Pusto in otožno vreme je leglo nad ravan. Gosti, temnosivi oblaki so prepregli nebo, za-temneli jasni azur, krili ga kakor gosti pajčolan. Tako nizko so se podili oblaki po nebu, da bi človek lahko segel do njih, le dobro bi moral iztegniti roko. V stranpoti se ie usulo orumenelo listje raz skoro gole veje in krilo tla, enako umazanemu llnatemu plašču, v dalji pa jc šuštel gozd v mirnem jesenskem poluspanju. Nad žuborečim potokom so se zavlekle težke, neprodirnc megle, zapihljal je veter, ni jih razpršil, niti pretrgal jih ni.
Po nasuti cesti jc prikorakal dolg, suh človek. Enakomerno je hitel po trudni poti, lahek ie bil njegov korak in otožno je odmeval, zgubljal se nad potlačenimi travniki, nad mrtvimi livadami.
Dvignila se je tolpa črnili vran nad raz-oranim poljem, z glasnim krakanjem pozdravila tihega potnika, zaletela se preko jarkov in zgrnila za stransko vasjo kraj orumenelega gozda.
Ni se ozrl mlad tujec za jato nagajivih vran, niti ni sklonil svoje v tla nprte glave. Dalje Je hitel, dalje ga je ponesel korak v otožen jesenski dan.
Prišel je mimo cestne krčme, kjer se je vabljivo tiastnehljal debeli oštir z belim prtom preko rame, stoje med širokimi vratini in uljudno pozdravil, Potnik je sklonil pokoncu svojo glavo, ,!Prl stekleni pogled v zardeli obraz oštirjev, zniajal z rameni in odhitel svojo pot.
Za ovinkom ob slokem poslu je zalajal glasno privezan pes v pozdrav prišlecu, zaškre-petala je zamolklo veriga, padla po visokih stopnicah. Polegel se je hipni šum iti zopet je bilo vse tiho.
Ni se brigal urni potnik za ljudi, ni mu bilo mar življenje, šum, ropot. Zaničeval je vse, vse obsojal. Da bi mogel vse pokončati, pokončal bi vse hipno, očistil svet vsega zla, vsega gorja, ki tare visoke ljudi, nositelje velikih idej, globoke mislece.
Samotni človek, ki je tako mislil, bil je naduti poet Miha.
V življenju je videl samo razkošje, črno zavist, peklensko sovraštvo, Ijnti boj brez zmisla, brez smotra. Izkusil ni še sveta dodobra, vendar ga je obsojal, saj ga je gledal skozi ozkošipa očala pesimista. Globoko v srcu je nosil svoja načela, svoje nazore, zlate in dragocene, ki jih je umislil sam.
Nikdar se ni pehal za vsakdanjim kruhom, za mastnimi službami, razkošja ni poznal, v vinu ni potapal hladnih misli, obupnih skrbi.
Tuj in brezbrižen ie stal med gnječo ljudi, sam je bil sredi njih brez tovariša, brez prijatelja. Glad in zaničevanja vredno življenje sta mu bila spremljevalca na daljnem muko-polnem življenju v svet.
Nič mu ni bilo žal, da je živel tako, ni se brigal za zakotne, lažipolne in obrekovalne govorice potuhnjenih ljudij, ki jih je sovražil, in veselila ga je njih zloba do človeka, nositelja svetovnih nazorov globokih mislecev.
Živel je gladno življenje, ki bi se ga branil vsak dan bičani pes, a se ga ie veselil, saj živi in deluje za svoj ubogi, globoko propadem.
pohelenili, so se vrnili k jeziku ljudstva. Mladi narodi so si ustvarili književni jezik in narodno literaturo. Tako se je izvršilo tukaj v boju proti grštvu enako prebujenje narodov brez zgodovine, ki je v Avstriji, kakor na Ogrskem, v Belgiji kakor na Finskem, v Rusiji kakor v Indiji eno izmed velikih zgodovinskih dejstev naše dobe.
V Macedoniji, katera je stala pod turško oblastjo, je trajala vlada grške cerkve veliko dalje. Ampak po letu 1878 se je začelo tudi tu slovansko gibanje.
V letu 1870 se je bolgarska cerkev odcepila od grške; po svojem poglavarju se imenuje eksarhat, t?. pa patrijarhat. Prva se poslužuje v cerkvi in šoli bolgarskega, druga pa grškega jezika. Ko se je cerkev najprej v Bolgariji osvobodila od grštva, je skušala tudi v Mace-doniji pripraviti cerkvene občine za odstop od patriarhata, pa za pristop k eksarhatu. Med Macedonijo in 13olgarijo je živahno prevcljevanje. Veliko Slovanov živi kot častniki, uradniki, učitelji, zdravniki, odvetniki, trgovci in rokodelci v Bolgariji. Se večje je število macedonskih kmetov, ki hodijo v Bolgarijo in tam delajo kot mezdni delavci, da se vrnejo po nekoliko mesecih ali letih s prihranki v domovino. Te dve skupini izselnikov pospešujeta propagando eksarhata. Ta v Bolgariji naseljena, k bolgar-sko-narodnemu čuvstvovanju vzgojena mace-donska inteligenca stoji v boju proti patriarhatu v prvi vrsti, ona Je uredila organizacije, ki agitirajo- v slovanskih cerkvenih občinah v Mace-dbniji za pristop k eksarhatu. Med macedon-skimi kmeti, ki so delali v Bolgariji kot delavci in so tam upoznali bolgarsko cerkev in šolp, najde ta agitacija ugodna tla. Bolgarska država jo podpira z velikimi denarnimi sredstvi. Upa, da bo razširjenje bolgarske cerkve in šole v Macedoniji pripravilo pot končni aneksiji potom Macedonije. Tako prestopajo v Macedoniji občine zaporedoma k eksarhatu. Kjerkoli se to dogodi, se nadomesti grški duhovnik z'bolgarskim, grška šola z bolgarsko. Patriarhat se brani proti tej agitaciji; v tem obrambnem boju dobiva pomoč ne le od narodno čutečega grškega meščanstva macedonskih mest, ampak tudi od strani grške države, Ker če se izpreminjajo v Macedoniji »Grki. ki govorijo slovanski jezik«, v eksarhistične Bolgare, potem je pokopano upanje na »veliko idejo« helenstva, na vele grško državo s Carigradom kot glavnim mestom. Tako postaja Ma-cedonija torišče Silnih bojev med eksarhisti in patriarhisti.
Razbojniške čete so v zgodovini balkanskega polotoka igrale vedno veliko vlogo. Hajduki so dali srbskemu uporu, klefti grškemu najdrznejše bojevnike. Tudi v boju med eksarhisti in patriarhisti v Macedoniji sta obe stranki postavili v svojo službo razbojniška krdela, sestavljena iz capinskega proletariata makedonskega. Najprej so macedonski odbori v Bolgariji ustanovili oborožena krdela, katerim so naložili, naj prisilijo v Macedoniji cerkvene občine na pristop k eksarhatu. Ta krdela so napadala slovanske občine, so morila pristaše patriarhata in silile kmete na prestop k eksarhatu. Sredstva za to vojno, katera se je vodila po načrtu iz Sofije, je dala deloma bolgarska država, deloma so dobili sredstva potom kontri-bucije od strani bogatih Grkov v Macedoniji. Grki so se branili s tem, da so tudi oborožili krdela, katera niso z eksarhističnimi občinami nič boljše postopala, nego bolgarska krdela s pristaši patriarhata. Tako so spoznale vse slovanske občine v Macedoniji, da so izročene iz siljevaniu krdel; včeraj so bile prisiljene, da sc določijo za pristop k eksarhatu; danes se
narod, ki mu je potreba moči, da ne pogine. In ljudje se mu rogajo, posmehujejo se mu, ha! goric jim! To je le zgolj škodoželjnost. Borno je danes njegovo življenje, a vendar vstane ravno on, zapuščeni delavec narodov, v veliki slavi. Takrat mu bo hvaležen ves narod, klanjal se mu bode in ga bo slavil . . .
Tako je mislil skromne želje in pohlevne misli, dalje hiteč po pustem jesenskem dnevu.
Do cesti je privozilo troje vozov, harmonika je pela hreščeče v njih, donelo je pero v ustih šaljivega godca. Hrskali so konji, iskre so se kresale pod njihovimi kopiti, jadrno so privozih mimo poeta Mihe. Glasno se je smejala družba v ozaljšanih vozeli, smeh je zabučal, zadonel na uho Mihe, ki je obstal in se zastopil za obcestni kamen.
Urno je privozila kmečka ženitev mimo prašnega poeta, ki je medlo upiral pogled po veselih ljudeh v vozovih. Nasmehnila se mu je nevesta s pletenim vencem v laseh, nasmehnila in pokimala uljudno.
Miho pa je zbodel ta pogled, globoko v srcu ga je pogrel in neljubo mu je bilo. Zatisnil je oči, da ga izbriše, da ga pozabi, a zaman. Sladki nasmeh se je vsedel globoko ,v njegovo dušo.
Naprej- so drvili vozovi, z drdranjem se je pomešalo hreščeče ukatije pijanih svatov, pre-obvladal ju je debeli bas harmonike, da je odmevalo v oddaljeni gozd preko uvelih livad, raz-oranih njiv in pokošenih travnikov. Polagoma je potihnilo in se zgubilo svatbeno kričanje, divji hrup.
Poet je stisnil pesti v žepu. zažugal pijani
tropi in se razsrdil nad njimi. Enakomerno sc je glasil njegov korak po dolu, odmeval za
prikaže naenkrat grško krdelo in jih prisili, da se vrnejo k patriarhatu. Turške oblasti, ki so imele premalo vojakov na razpolago, niso bile v stanu preprečiti to banditsivo krdel.
V bojih teh krdel so Bolgari ostali zmagoviti. Neprenehoma so izpodrivali tudi v Macedoniji grško cerkev. Gosta mreža eksarhistič-nih občin se razprostira po deželi. Tako se je tudi tukaj, kakor prej v Rumuniji, Srbiji in Bolgariji, izvršila osvoboditev od gospodstva Fanarja. Samo v južnem delu, kjer so naseljeni grški kmetje, in v nekaterih mestih, je grštvo ohranilo svojo moč. V največjem delu Macedonije so v šoli in cerkvi nadomestili grški jezik z bolgarskim. »Velika ideja« helenizma je mrtva.	(Prevedel R. T.)
Razredna loterija.
Načrt zakona glede razredne loterije je državna zbornica končno sprejela tako kakor ga je predlagal gospodarski odsek. Sprememb zbornica ni hotela sklepati nikakršnih, dasi bi bile v interesu državljanov.
Odprava loterije.
Številčno loterijo so že povsod odpravili, samo v Avstriji jo še imamo. Vlada se vedno izgovarja, da ne bi mogla pogrešati 18 miljo-nov, ki jih dobiva iz loterije kot dobiček. Vlada pravi, da je dala loterija s petnajstodstotno pristojbino leta 1900 državi skoro 15 miljonov, ta dohodek pa narašča, zakaj leta 1910 je znašal 17 in tri četrt miljona, in tako lahko sklepamo, da bi v nekaj letih donašala loterija 20 miljonov. Zaraditega je zahtevala vlada, da naj se loterija odpravi le polagoma, čisto opusti pa tedaj, kadar bo donašala razredna loterija 20 miljonov.
Kar se je dalo glede odprave loterije doseči, ie bilo le to, da se je sprejela v zakon določba, po kateri se mora loterija opustiti najkasneje v desetih letih.
Razredna loterija.
Glede osnove razredne loterije določa zakon naslednje: Sedemdeset odstotkov tistega zneska, ki ga veljajo srečke, se mora izplačati za dobitke. Dobiček države bo torej onih trideset odstotkov, ki jih država sicer sprejme, a ne izplača; od teh tridesetih odstotkov mora država plačevati tudi upravne stroške podjetja, posebno provizije, razpečevalcem srečk. Dobitki so po zakonu popolnoma prosti davka. Za dobitke pri stari številčni loteriji pa davek ostane tudi v bodoče, ki se odtegne takoj pri dvigu zneska. Kdor bo pa zadel dobitek v razredni loteriji, temu se ne odtegne od dobitka nikakršen davek.
Koliko treba torej igrati v razredni loteriji, da doseže država 20 miljonov dohodka? Vsako leto najmanj osemdeset miljonov! Zakaj potem izplača država na dobitkih sedemdeset odstotkov, torej za šestinpetdeset miljonov dobitkov. Vlada je Izjavila v odseku, da misli, da upravni stroški ne bodo večji nego štiri miljone. Tako bi ostalo državi dvajset miljonov čistega dohodka.
Sistem s r e č k a n j a.
Sistem srečkanja v razredni loteriji je jako zamotan. Imenuje se razredna loterija, ker se
vsaka srečka v nekem pogledu upošteva pri petih srečkanjih. Izdajo se srečke, ki izgube 'svojo veljavo šele po večih srečkanjih. Kolikor srečkanj je pri posameznih razrednih loterijah, toliko razredov ima loterija. Zakon ne govori o tem ničesar iu vlada uredi lahko loterijo ka-
njiin. Zamislil se je zopet, dahnila sojnu v spomin mlada leta, ona leta, ko je bil še nedolžen in ni poznal pokvarjenega sveta.
Videl je v duhu rojstno vas, ono razsvit-ljeno sobo. kamor so prišli gosposki ljudje, sklicali shod in govorili umno, poučno za kmeta. Takrat so ustanovili bralnico oni narodni in napredni možje, ki jih je burno pozdravljala občina, župan in soseska.
Bil je še dijak.
A v njem je sptamenel žgoči ogenj do domovine, do naroda, pustil je študije, preselil se stalno v mesto in posvetil vse moči pr obit J£ i_n procvitu narodnosti. Med one može, ustanovitelje velevažnega bralnega društva, med svobodomislece je hotel.
A v svoje začudenje je uvidel, da se mu umičejo, da mu niso naklonjeni, tako dobri, kot si jih je slikal v tihi fantaziji mladih let. Kratko na to se je sprl ž njimi, jel jih sovražiti m jih
še sovraži tja v veke.	_	.
Svojo pot je nastopil, pustil pli je m hitel za svojimi nazori, za lastnimi ideali . . .
Ujezil se je. razburila ga je vriskajoča tolpa pijanih svatov, klel je pod oblačnim nebom tako ostudno življenje.
Dvignil Je pest, potegnil kopo papirja iz žepa in dobro obrezani svinčnik, zbral misli in zagrozil gnusnemu življenju.	v
Sedel je na obcestni kamen, položil zeleni nahrbtnik poleg se in napisal ostro satiro.
kol- ji bolj ugaja, sarno na to mora gledati, cla izplača sedemdeset odstotkov prejemkov z a 'dobitke.	..
Vladni načrt pa je naslednji:	•
Posamezna loterija ima pet razredov, to je pet srečkam. Vlada izda 80.000 srečk. Vsaka srečka velja 40 kron. Del teh srečk se pa razdeli v četrtinske srečke po 10 kron, deloma tudi v desetinke po 4 krone, tako da bo v resnici mnogo več srečk nego 80.000. Kako vlada pravzaprav namerja to razdelitev, še ni gotovo. Ce pa izda 20.000 celih srečk po 40 kron. 25.000 jih razdeli na četrtinke po 10 kron in 35.000 pa na desetinke po 4 krone, tedaj bo igralo pri vsakem srečkanju 470.000 srečk in v celi loteriji 2,350.000 srečk. Številk ho samo 80.000. Ce je n. pr. srečka 1521 razdeljena na četrtinke, tedaj imajo te srečke označbe 1521 A, 1521 B, 1521 C, 1521 D. Če je pa razdeljena na desetine ta srečka pa se označijo deli s številkami 1521 a do 1521 k.
Teh 80.000 srečk po 40 kron igra torej v prvem razredu. Kateri dobitki se dobe pri prvem srečkanju? V prvem razredu 'se vleče samo 2000 srečk. Določeni so za ta razred naslednji dobitki:
1	dobitek	po	.	.	60.000	K
j »	»	.	.	20.000	»
1	.	.	10.000	»
2	dobitka	»	5000	.	.	10.000	»
5	dobitkov»	2000	.	.	10.000	»
10	»	»	1000	.	,	10.000	»
20	»	»	500	.	.	10.000	»
25	»	»	400	.	.	10.000	»
85	»	»	200	.	.	17.000	»
1850	»	»	90	.	.	166.500	»
2000 dobitkov '	323.500	I<
Seveda zadene imejitelj četrtinske srečke samo četrtino, in oni desetine pa samo desetino dobitka, ki pripada na dotično zadeto številko. Z desetimi kronami torej utegne se dobiti največ 15.000 kron, s štirimi kronami pa največ 6000 kron.
N a d a 1 j n a s r e č k a n j a.
Igra v loteriji je za tistih dvatisoč igralcev, ki so zadeli pri prvem srečkanju dobitke, končana. Ostalih 78.000 srečk pa igra dalje v drugem razredu, a se mora zanje zopet plačati tisti znesek, torej po 40, 10 ali 4 krone, kakor pri prvem razredu. Če pa hoče kdo pričeti igrati šele v drugem razredu, mora plačati ne samo srečko drugega razreda, marveč tudi ono prvega razreda. Kdor igra torej v drugem razredu, ga velja igranje 80, 20 ali 8 kron, pa če je igral v prvem razredu ali pa ne. Da pa vlada srečke drugega razreda lažje razpeča, ker so še enkrat dražje, določa za ta razred tudi večje dobitke, in sicer:
Za peti razred velja naslednji načrt:
1	dobitek po			• *	70.000 K	
1	»	»		• •	30.000	»
1		» .		• •	15.000	»
3	dobitki	»	5000	• •	15.000	
8 dobitkov		»	2000	• • .	16.000	» '
16	» •	»	1000 •	• •	16.000	
30	»		500	• - •	15.000	»
40	»	»	400	$ n •	16.000	»
50	»	»	300	• •	15.000	»
1859	»	»	130	• ,	240.500	»
2000 dobitkov					448.500 K	
ocvuuu	ten	luijivu	m
srečke tudi tukaj dobitki le četrtino ali desetino teh zneskov.
V tretjem razredu se prične znova enaka Igra. Kdor še nima srečke drugega razreda, mora plačati za srečke tretjega razreda 120, 30 ali 12 K. V vabo kupcem se zopet tukaj zvišajo dobitki še bolj, in sicer:
1 dobitek po	.	.
1
1	»	»
3 dobitki » 10.000 5000 2000
20	»	»	1000
50	»	»	600
58	»	»	500
1850	»	»	170
6 dobitkov 10
80.000 K
40.000 »
30.000 »
30.000 »
30.000
20.000 20.000
30.000
29.000 314.500
2000 dobitkov	623.500	K
Enako je s četrtim razredom. V tem razredu velja vsaka srečka 160, 40 ali 16 kron. Dobitki so naslednji:
t	dobitek po			100.000 K	
1	»	»	t ,	50.000	»
1	»	»	• •	40.000	»
4 dobitki		»	10.000 . .	40.000	»
8 dobitkov		»	5000 . .	40.000	»
16	»	»	2000 . .	32.000	»
24	»	»'	1000 . .	24.000	»
38	»	»	800 . .	30.400	»
57	»	»	500 . .	28.500	»
1850	»	»	200 . .	370.000	»
2000	dobitkov			754.900 I<	
1 premija po 700.000 . .			700.000 K	
1	dobitek »	300.000 . .	300.000	
1	» »	200.000 . .	200.000	»
'■H#: 1	» »	100.000 . .	100.000	»
i	» »	50.000 . .	50.000	»
i	» »	40.000 . .	40.000	»
i	» »	30.000 . .	30.000	»
i	» »	25.000 . .	25.000	
5 dobitkov »		20.000 . .	100.000	»
10	» »	10.000 . .	100.000	»
20	» »	5000 . .	100.000	»
150	» »	2000 . .	300.000	
360	» »	1000 . .	360.000	»
1850	» »	500 . .	925.000	»
29.598	» »	200 . .	5,919.000	»
32.000 dobitkov in 1 premija . . 9,249.600 K Uspeh vseh srečkanj.				
V teh štirih razredih je izsrečkanih le osem tisoč srečk. Kdor še ni doslej dobil nobenega dobitka, tega je treba spodbuditi, da bo igral še v petem razredu. V tem razredu bo veljala Srečka sicer 200, 50 ali 20 kron. Toda dobitki So v tem razredu najvišji, zakaj skoro polovica jsrečk, namreč 32.000, se izsrečka. Ker pa je treba pokazati tudi velike dobitke, tedaj je od
32.000	dobitkov v petem razredu kar 29.598 takih po 200 kron. Teh 29.598 igralcev ima to dobroto, da nič ne izgubi, marveč dobi svoj za srečko plačani znesek 200, 50 ali 20 kron zopet nazaj,
V petem razredu nimamo samo dobitke, marveč tudi eno premijo v znesku 700.000 kron. [To premijo dobi tista srečka, na katero odpade (zadnji {lobitek 2000 kron ali več. Srečkanje se inamreč izvrši tako, da se nastavita dve posodi. [V eni je 80.000 številk, v drugi pa je toliko zvi-jtili listkov z napisi, kolikor je dobitkov. Če je
orej v petem razredu izsrečkanih vseh i92 do-ritkov, na katerih stoje dobitki po 2000 kron n več, tedaj dobi tista številka premijo 700.000 cron, na katero je bil vlečen 192. dobitek. Igra-ec torej dobi dobitek in premijo. Seveda bo bremija znašala za četrtinko srečke 175.000, za uesetinko pa le 70 000 kron.
Ood 80.000 srečk je torej 40.000 takih, ki ne dobe nikakršnih dobitkov, 29.598 pa takih, pri katerih kupec ničesar ne dobi in ne izgubi. Vlada seve ne bo mogla prodati vseh 400.000 srečk, vrhutega še odpade pri vsakem razredu 2000 Izsrečkanih številk, tako da srečka v drugem razredu 78.000, v tretjem razredu 76.000, v četrtem razredu 74.000 in v petem razreda
72.000	srečk. Dohodki znašajo 15,200.000 kron. Dobitki 11,400.000 kron. Preostanek 3,300.000 kron pa še ni čisti dohodek, ker bodo znašali stroški za eno srečkanjie vsaj en miljon kron, in bi ostalo le 2,800.000 kron čistega dohodka. Če hoče država torej imeti čistega dohodka na leto 20 miljonov od razredne loterije, bo morala prirediti na leto sedem loterij, torej vsako leto 35 srečkanj, kar bo pomenilo le prehudo gonjo za glavnimi dobitki. Zdi se, kakor da bi bil ves načrt preračunjen, da čimbolj spodbuja ljudstvo k igri.
Zakon, ki ga je torej te dni sprejela državna zbornica, bo odobrila gotovo tudi gosposka zbornica brez uveta.
Lahko pa izrečemo končno sodbo, da ta zakon ne bo blagodejno vplival na mase in ne bo dosegel tistih uspehov, ki smo jih želeli.
Razredna loterija ostane tudi le loterija, ki bo še z večjo silo vplivala na igralce in jih še bolj poglobila v nado, da jim ta ali ona srečka prinese srečo. Razredna loterija ostane davčni vijak prav tako, kakor je številčna loterija.
Ljubljana in Kranjsko.
— Za agitacijski sklad. Sodrugi, ki so te dni prejeli nabiralne pole za agitacijski sklad, se vljudno prosijo, da izrabijo vsako priliko v svrho nabiranja prostovoljnih prispevkov. Zakaj čim večjo croro ima organizacija v blagajni, tem bolj se lahko razvije agitacija, od katere so odvisni tudi uspehi. Naziranje nekaterih sodrugov, da agitacija za bojni sklad organizacije ni na mestu, je'popolnoma napačno; kajti tudi meščanske stranke, ki imajo mnogo več in izdatnejših virov, ne zametujejo tega načina zbira rja bojnih sredstev. Mimogrede povedani-, pogrešamo med prispevajočimi so-drugi prav zelo onih. ki bi vsled svojega ugodnejšega gmotnega položaja lahko izdatnejše in večkrat odrezali. Redni dohodki organizacije so jako pičli in zadostujejo komaj za najnujnejše potrebe. Apeliramo torej še enkrat na sodruge in upamo, da bodo izvršili svojo dolžnost. Saj se ne zahtevajo nemogoče stvari. Prihodnji obračun je 5. decembra in se prosi za oddajo vseh pol, četudi bi utegnile biti prazne.
— Vzgoja in organizacija mladine. Prijatelj našega lista na Viču nam piše: Pogosto se čujejo pritožbe o ponočnem pohajkovanju in razgrajanju tukajšnjih obrtnih vajencev, predvsem on'h. ki so organizirani v katoliškem društvu. Resnica je, da se delavstvo vse premalo briga za svoj naraščaj, vse premalo skrbi posveča nalogi, da vzgoji čvrst, samozavesten in odločen rod, prost pijančevanja in drugih hib tedanje generacije. Predvsem je treba poskrbeti., da se obrtniški vajertci pridružijo delavski organizaciji, potm pa je treba zbujati v mladih dušah ljubezen do delavskih socialnih in kulturnih idealov. Z izobraževalnim delom, predvsem s predavanji iz socialnih ved. geografije. zgodovine in tehnike bi se dali dosezati lepi uspehi; vsi, ki jim je do bodočnosti delavske mladine, so dolžni, da se lotijo tega prepotrebnega dela!
— Cuvajščina v dolenjski metropoli. Prejeli smo: Nikar ne mislite, da imajo samo v Zagrebu svojega komisarja Čuvaja. Imamo tudi na Kranjskem mnogo raznoterih Čuvajev in nekateri med njimi so celo taki, da še prekašajo original v Zagrebu. Novomeška politična oblast ima že več let svojega »komisarja«, predhodnika hrvaškega Čuvaja. To je »Zarja« že zadnjič povedala in kdo bi si bil takrat mislil, da se bo vladni praktikant Golija od tedaj s tako vnemo začel zanimati za »Zarjo«. Imamo posebne vzroke, da povest o komisarju Čuvaju II. v dolenjski metropoli prihranimo za drugo priliko. Tedaj bo slovenska javnost imela priliko verjeti, da se pri nas gode še vse druge reči, kot pa pod Čuvajem v Zagrebu. Za enkrat nas zanimajo le pojasnila na sledeča vprašanja: Kako je vladni praktikant Golija zvedel, da je dotično številko »Zarje« bral tudi njegov šef g. baron Rechbach, ki navadno slovenskih časopisov ne čita? S kakimi sredstvi je pripravil baronovega lovca do tega, da je iz strahu pred Golijem izdal, od koga in za kaj je dobi! dotično številko »Zarje«. Kako pride vladni praktikant do pravice, da, če;se čuti vsled dopisov v tem ali onem listu prizadetega, pri svojem uradovanju kot na volišče poslani komisar skuša izvabiti take izjave, kot jo je podpisal neki Kos iz Daljnega Vrha na volišču v Pre-čini? Od kedaj imajo klerikalci tako oblast, da med uradnimi urami v uradu c. kr. okrajnega glavarstva po diktatu vladnega praktikanta pišejo izjave za ljubljanske liste, in sicer izjave, ki so po vzroku in vsebini fWo privatnega značaja za g. Golija? Kako se to strinja z uvledom c. kr. urada, da vladni praktikant k pbdmsu takih izjav zapeljuje na tak način, kot je storil
V ponedeljek dne 17. novembra v svoji uradni sobi. Ali je to uradovanje, če da iskati na sejmu moža, ki bi bil v svoji notorični živčni bolezni zmožen pod takimi pritiski podpisati tudi svojo lastno smrtno obsodbo? Ali je to prav, če vladni uradnik najpreje grozi, češ tožil vas bom . , . še nekaj drugega imate nad seboj, šest let ne manjka za tako stvar . . . Potem pa ko vidi na človeku-nevrasteniku učinek svojih previdno zastavljenih groženj, mu predloži pod nos izjavo, ki jo je sam diktiral, pisal pa njegov zaveznik. Ali je taka izjava ne glede na to, da bi se kot privatna zadeva ne smela ne pisati, ne podpisati v uradu c. kr. okrajnega glavarstva, tudi sicer pravilna, če se na zgoraj omenjeni način prisiljeni spravi celo tako daleč, da brez vsakega dokaza tudi to podpiše, kar ni bilo in ne more biti res? In končno tisti gospod vladni praktikant Golija, ki strankam v uradu ukazuje, da ga titulirajo za c. kr. vladnega komisarja, naj svojemu šefu nemudoma pojasni, zakaj strankam pri odhodu grozi, da jih pusti zapreti, če od tega, kar se je v uradu vršilo, le črkico pride v javnost. Gospod Golija, če nočete, da vam drugi ne bodo stopali na prste, glejte najpreje sami, da vi drugih preveč očitno z batom ne bijete po glavi.
— Zglaševanje nabornikov, ki so rojeni leta
1890.,	1891. in 1892., gre h koncu. Kdor se doslej ni zglasil, naj se zglasi še ta teden, da se izogne kazni.
Volitve v mestni šolski svet. Včeraj so bile volitve v mestni šolski svet, pri katerih je zmagala napredna lista. Izvoljeni so: Janez Levec, Juraj Režek, Fran Črnagoj in Marija Mehle. Slomškar Jeglič je ostal s svojimi kandidati v manjšini.
— Podržavljenje ljubljanske policije. Danes iti jutri se vrši že zdravniška preiskava mestnih policijskih stražnikov, ki so prosili za sprejem k državni policiji.
— Umrli so v Ljubljani: Neža Ježek, lii-ralka, 76 let. — Frančiška Ozimek, rejenka, 5 ur. — Ivan Rožič, pleskarski pomočnik, 28 let. — Jera Lotrič, žena tovarniškega delavca, 65 let. — Viktor Pestotnik. delavec, 52 let. — Maksa Topolevšek, rejenka, 16 dni.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 16. do 23. novembra: Novorojencev je bilo 19, mrtvorojenca 2; umrlo jih je 27, med temi 14 tujcev in 13 domačinov. Za jetiko jih je umrlo 7, vsled mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 18. Za noricami sta obolela 2, za vratico 3.
— S trebuhom za kruhom. V sredo se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 28 Hrvatov, nazaj jih je prišlo pa 10. — 150 Lahov se je vrnilo iz raznih krajev domov; 20 Štajercev se je odpeljalo v Rudolfovo.
— Ljubljanske usmiljenke v Carigradu. Začetkom balkanske vojne so se odpeljale tri usmiljenke iz Ljubljane v Carigrad, da bi stregle turškim ranjencem. Iz privatnega pisma ene teh usmiljenk je spoznati, da se godi v carigrajskih bolnišnicah ranjencem in usmiljenkam jako slabo. Ranjencev je seveda na tisoče in tisoče in imajo usmiljenke ogromno mnogo dela. Za hrano dobe usmiljenke zjutraj kavo, opoldne juho in dve jajci, zvečer pa — nič. Taka hrana pri tolikem delu. Ranjenci so pač reveži vseh revežev. Jesti dobe samo enkrat na dan, opoldne, in samo prežgano juho, drugega ničesar. Operacije se izvršujejo brez narkoze; ranjenec je pri zavesti, ko mu amputirajo nogo ali roko, ali ga drugače režejo; »zdravniki imajo toliko dela, da je vse prevezovanje ranjencev prepuščeno usmiljenkam. Naravno je torej, da umirajo ranjenci kakor muhe.
— Uboj. Včeraj se je vršila cel dan do pozno zvečer obravnava proti Valentinu Golobu, 21 let staremu zidarskemu pomočniku v Godiču. Golob je bil tožen, da je v noči na 18. septembra t. 1. s peto kose ubil v Spod. Stranjah Antona GradiŠeka. Sodišče je pozvalo k razpravi 21 prič. Obdolženec je bil v preiskovalnem zaporu. Dne. 17. septembra t. 1. popivala sta pokojni Gradišek in čevljar Jernej Štirn iz Spod. Stranj. Gradišek je moral iti drugi dan na košnjo in pregovoril je Štirna, da sta šla skupaj. Štirn je bil zelo pijan. Po polnoči sta šla proti Tunjicam. Nasproti so jima prišli fantje Valentin Golob, Alojzij Kemperle in Janež Dobovšek. Culi so se običajni »auf-klici« in blizu Hremčevega kozolca je prišlo do spopada. Štirn je padel v neko grapo in med tem, ko ga je Gradišek na suho vlekel, je dobil na levo stran čela močan udarec z neko trdo stvarjo. V temi Gradišek napadalca ni spoznal, vendar se je v preiskavi dognalo, da je storilec edinole Valentin Golob, ki pa krivdo taji. Kakor Dobovšek pripoveduje, je Kemperle prvi pri spopadu zbežal, za njim pa Dobovšek. Na licu mesta je ostal le Golob s svojima nasprotnikoma, a je čez nekaj časa ves preplašen in zasopljen za svojima tovarišema pribežal. On trdi, da se je pri spopadu umaknil na nasprotno stran v grmovje in šele zbežal, ko je Štirn s koso po grmovju udaril. Golobovo krivdo kaže deistvo, da je on. ko je prišel za svojima tovarišema, dregnil Kemnerla in mu nekaj zašepetal na uho. Nato sta Dobovška odslovila domu, češ, naj gre spat. Golob in Kemperle sta šla pa nazaj. Ker nista tam nikogar našla, napotila sta se na Gradiškov dom, in ker je bilo v hiši tema, sta šla pred Štirnov dom. Tu je bila soba razsvetljena in videla sta v sobi Gradišnika z obvezano glavo, ki je s Štirnovo družino govoril. Ranjeni Gradišnik je 20. septembra popoldne umrl. Bil je pred smrtjo še pri popolni zavesti. Glasom zve-dencev je imel Gradišnik vtisnjeno in zlomljeno čelnico. Udarec je bi zadan s peto kose. Porotniki se niso mogli zediniti za njegovo krivdo in so z devetimi glasovi krivdo zanikali. Sodišče je nato Valentina Goloba oprostilo.
— Nesreča v LjuMjanični strugi. V sredo je 33 let staremu delavcu Janezu Japlju pri delu v strugi Ljubljanice eksplodirala dinamitna mina ter Japlja nevarno poškodovala na očesih, obrazu in rokah.
—	Posestnica .!o-
'pc,t	v	a ie izgubila denarnico, v Imfon ie
imela manjšo .vsoto denarja. — Starinar Iv. Za-
jec je izgubil bankovec za 100 K. Anten Martinček je našel žensko ročno torbico z manjšo vsoto denarja.
Štajersko.
— Pevski zbor v Hrastniku. Priglasitve za pevski.zbor sprejema sodr. Alojzij Podlogar, trgovski sotrudnik v konzumnem društvu. Vsi, ki imajo veselje do petja in dober posluh, oženjeni ali samci, naj se do nedelje priglase. Posebno prosimo one pevce, ki so že bili pri kakem pevskem zboru, da se priglase. Takoj ko se zadostno število javi, bomo sklicali shod, na katerem se bodo vse priprave vršile in se bo s poučevanjem lakoj pričelo.
* Napad na smoduišnice v Karlsdorfu pri Gradcu V torek zvečer je bil izvršen na smod-nišnice v Kalsdorfu napad, ki je bil dobro pripravljen. Sinodnišnice leže v bližini kolodvora ter stojita dve smodnišnici na severni, dve pa na južni strani železniške proge. V sredi med obema partijama stoji stražnica. Razdalja med severnima in južnima smoduišnicama znaša 760 m, obe smodnišnici na severni in na južni strani pa sta oddaljeni druga od druge 300 in 400 metrov. Od severnih smodnišnic ima za-padna ime »Leopold«, vzhodna pa ime »Ferdinand«. od južnin pravijo zahodni »Wilhehn«, vzhodni pa »Ludvik«. Pri vsaki smodnišnici stoji straža. Straža, ki je stala pri smodnišnici Ludvik, je zapazila okrog 8. zvečer človeka, ki se je bližal od železnice sem smodnišnici. Ko je prišel v bližino kakih 30 do 40 korakov, ga je ustavila straža s predpisanim »Stoj!« trikrat zaporedoma. Pri drugem klicu je prišel mož že kakih 8 korakov pred stražo in potegnil revolver ter ustrelil na stražo. Straža, infanterist Vaclav Babič 15. stotnije 2. bosansko-herce-govinskega polka je bil zadet v levo roko. Vojak je takoj ustrelil, toda pri drugem strelu je omagal. Atentator je nato zbežal na cesto in proti kolodvoru. Tudi straža pri smodnišnici Wilhelm je nato ustrelila dvakrat, ne ve pa, če je zadel. Baje je slišal, da je nekdo zavpil. Tudi pri severnih smodnišnicah so videli sum- j ljive postave ter je slišala straža pri smodniš- J nici Ferdinand žvižg,, na kateri je odgovoril drug žvižg med obema smodnišnicama. Tudi straža pri smodnišnici Leopold je videla dve sumljivi postavi, streljala pa ni. Vse iskanje zal dozdevnimi atentatorji je ostalo brezuspešno, zlasti ker je bilo megleno. Poslali so tja tudi policijske pse, ki pa. kakor navadno, seveda niso našli nobenega sledu.
Trst.
— Občni zbor »Kranjske industrijske družbe se le vršil te dni. Na zborovanju je bilo odobreno letno računsko poročilo za poslovno leto 1910/11, ter se je sklenilo, na podlagi bilance za poslovno leto 1911/12 razdeliti 20 K. (lansko leto 18) na vsako delnico od nominalne vrednosti 200 K. Že porčilo o delovanju družb e J kaže, da se je poslovno .leto dne 30, junija zaključilo s T>ovi.1iJiim‘ vspehom. Cena. urciuoga in rude je kakor navadno pri naraščajoči ko,i-» junktun mnogo vi še poskočila nego pri železu, in drug>h izdelkih; to velja zlasti za cene prc-, moga! Neugodno stanje sedanjih cen surovin ni vplivalo na bilanco posebno občutno, ker so se dtužbene potrebe pravočasno pokrile, pač pa bo prihodnje leto občutneje vplivalo. V Škedeniskih plavžih se je izdelalo 105.852. ton železa, ki se je obdelalo v lastnih delavnicah ali izvozilo v tu- in inozemstvo. Svetilni plin se je začel oddajati za mesto Trst 13. novem-, bra 1911 ter se brez prenehanja in brez zaprek oddaja. Bilanca izkazuje sledeče številke: Aktiva- Posestvo 1.782.958 K (pretečeno leto 1.796.1657. Poslopja 6,656.152. (6 263.801), stroji in tovarniška uprava 4,820.092 (464.0%), suio- < vine in priprave za iste 6,822.020 ^ (6,745.Sc2) blagajna 98.266	(65.422), menic in obligacij 134.825 (138.786), dolžniki 3,956.368 (3.871.695) (pretečeno teto 24,693.159). Pasiva: 14 (preteklo leto 14) miljonov. rezevni zaklad 1,103.193 (975.535) rezervni zaklad za potrebo vsled ognja II. 229.910 (229.910), rezervni zaklad ill 3,669.546 (3,669.546). rezervni zaklad IV
1.020.000 (1.020.000), davčni rezervni zakLd •
180.000 (180.000) upniki 3,827.039 (2,957.524), proračun dtbička in izgube 1,894.675 (1,660.679) skupno kron 25,924.365 (preteklo leto 24,693.365 Račun dobička in izgube izkazuje: prenos K 238,207 (158.168), dohodki 3,840.270 K (3,273.258) skupaj K 4,078.270, (pretečeno leto 3 431.226). Izdatki- Davki K 500.654 (171,697) obresti 225.550 (226.314), dobiček: K 1,457.390 (1,372.736), dobiček K 1,894.675	(1,660.679), skupaj K 4,078.270 (pretečeno l6to K 3,631,426).
Ker je poslovna doba elanov ujnav m.ga sveta g. Ludvika Borna, Hugona pl. Noota in Adolfa Pnilipsthala potekla, se isti iznovega volijo; Hugo pl. Noct za predsednika. K temu poročilu nimamo drugega pripomniti, kot _to, da vprašamo vodstvo škedenjskih plavžev, v koliko bodo deležni tega skoro dvamiljonskega dobička delavci škedenjskih plavžev,^kateri so s svojim težkim delom nakupičili družbi ta dobiček? V Trstu med kovinarji vlada splošno mnenje, da kdor je brez dela, naj gre v ške-denjske plavže, ker je tam vsled velike tiuktu-acije delavcev vedno velika potreba n.m, ker vsled slabih delovnih pogojev delavstvo ne more dolgo časa vztrajati pri tal,o težkem delu. Delavci škedenjskih plavžev, spoznajte enkrat resnico! Prepričajte se. da si svoje materialno stanje lahno poboljšate edino s pomočjo močne organizacije, Kateri morate vsi do zadnjega pristopiti, da s svojim mogočnim številom nastopite proti svojim izkoriščevalcem. Edino vaša organizacija je tista, katera zahteva, da se vaši interesi strogo varujejo, da vas ne izkoriščajo na nečloveški način, da z vami postopajo kot z ljudmi, in ne kakor z živino, kakor se^to dogaja v škedenjskih plavžih. V to nam služijo kot dokaz mnogotere nesreče, ki se dogajajo v škedeniskih plavžih. Ponovno vas vabimo, da pristopite vsi k organi''aciji, da si z njo izboljšate s veje živijenskt: r-zmere. ker edino v organizacijo je moč in uspeh.
— Danes cb f>ol 9. zvečer se vrši v zeleni dvorani »Delavskega doma«, ulica Madoninna Št. 15, važen shod strankinih pristašev. So-druge poživljamo, da se udeleže tega shoda v velikem številu.
— V nedeljo ob 6. zvečer vsi v gostilno »International« na zabavni večer, ki ga priredi pevski zbor našega »Ljudskega odra« s petjem, dramatično predstavo in družinsko zabavo.
— »I! Lavoratore«, tržaško glasilo naših italijanskih sodrugov, je bil v torek zaplenjen zaradi govora, ki ga je imel sodrug Adler na kongresu v Bazileji.
• TMIim' 1 MIT 11'I m ■lllllll I .»—m———■ II.»MB.. IM ■■■—!■ !■ ■ —M—
Vabi!o na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina
Za avstro-ogrske kraje:
celoletna..................................I<	21 60
polletna	 ...............................................  1080
četrtletna	 ..................................................540
mesečna................................»180
Za Nemčijo:
celoletna...................................K	2640
polletna..................................... 1320
četrtletna	 ..................................................660
mesečna...................................... 2-20
Za ostalo	inozemstvo	celoletno	36 kron
in sicer s	pošiljanjem	na	dom	ali	po	pošti. Na-
ročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah:
Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav-ništvo „Zarje“ v Ljubljani.
Državni zbor.
Dunaj, 28. novembra.
Na današnji sej' poslanske zbornice se je začela razprava o proračunskem provizoriju v znamenjM klerikalne in rusinske obstrukcije. Po krivdi vlade se je proračunska razprava tako pozno začela, da ni bilo več računati s pravočasno rešitvijo proračuna za prihodnje leto, in vlada ni niti sedaj ganila s prstom, da bi ustavila klerikalno m nižinsko obstrukcijo. Poslanec sodrug Adler je v današnjem svojem govoru pc pravici obdolžil ministrskega predsednika grofa Stfirgkha, da namenoma ruši parlament in da s tihim zadovoljstvom opazuje razdirajoče delo koir.andiranih obstrukcionistov. Na seii starešinstva je ministrski predsednik naznanil, da predloži vlada jutri in pojutrišnjem zbornici sledeče rredloge: 1. Predlogo o oskrbi žena in otrok rezervistov za slučaj mobilizacije; 2 Predlogo o nabavi konj v vojaške svr-he in 3. Predlogo o pripravi bivališč za slučaj mobilizacije. Te tri vojaške predloge so naravna posledica novega brambnega zakona. Ampak da jih vlad i ravno sedaj predlaga in z njimi demonstrira, kaže., da manjka dunajskim kro-*om resnobe. Ta napoved le zbrala kajpada takoj vso družino brambnega zakona in tudi kler:ka'c! so izjavili, da prekinejo napram tem pred'r>gam svt jo nesmiselno obstrukcijo.
V sledečem podajamo poročilo:
pivi govornik v
razpravi o z; časnem proračunu
je poslanec dr. Matko Laginjia, ki je v svojem štiri ure trajajočem obstrukcijskem govoru podal antologijo sr bik ih narodnih pesni. V nepo-etičnem delu svojega govora sc je pečal s škandaloznimi razmeram; na avstrijskem jugu, katere ie kajpada njegova stranka še včeraj z vso vnemo podpirala in jih bo jutri, če pojde gladko podpirala znova.
Za nemškim liacionalcem dr. GroBom se je v siiajnem govoru pečal sodrug dr. Adler z domačimi vprašanji in z mirovnim vprašanjem. Njegov govor, ki je napravil na zbornico globok vtisk, objavimo v eni prihodnjih številk dobesedno., Grajal je socialno politično za-nemanenost v Avstr ii; in škandalozne cenzurne razmere, ki so omogočile konfiskacijo bazi-lejskega manifesta. Majhen avstrijski državni pravdnik se je postavil pred izvirek Donave rekoč: Voda ne sme teči! Taka je podoba avstrijskega državnega pravdhika, ki je za to na svetu, da je omejen. Ampak parlamentarne stranke niso or;'avni pravdniki, lehko bi se osamosvojile od ticclienburgerja. Manifest, ki je izšel iz življenja miljonov, bo bistril glavo in ogreval srce mil onom in miljonom —vzlic državnim pravdnikom in beričem. Socialni de-mokratje ne protestiramo le proti vojni, temveč tudi oroti vojni nevarnosti, ker smo uverjeni, da se dado vsi sedanji spori mirno poravnati.
Krščanski socialec Sclioiswohl skuša oprati svo’o stranko očitka, da hujska na vojno. Po dolgi obstrukciiski govoranci . Rusina Budzl-nowskega se je razprava prekinila in seja zaključila.
Prihodnja seja jutri ob 11. dopoldne.
Zadnfe vesti.
4* 11? SI llfrft
m mu,
POLOŽAJ JI! NEiZPREMEN JEN.
Dunaj, 29. novembra. Položaj je neizore-menjen. Oficialna ruska politika deluje za mirno razrešitev krize, a vzlic temu nadaljuje z mobilizacijo. Položaja se ne sme vkljub temu presojati optimistično, ker ni rešeno še nobeno od spornih vprašanj: Avstrijsko-Ogrska ne privoli pod nobenim pogojem, da bi Srbi obdržali katero si bodi pristanišče ob jadranski obali. V nesoglasju je tudi Pašičcva izjava, da Srbija ne mara Drača s srbskim prodiranjem proti Draču. Doslej še ni dospela semkaj avtentična vest, da bi bili Srbi osvojili Drač, a pričakujejo jo vsak čas, ker so Srbi baje le še 30 kilometrov oddaljeni od Drača. V. dunajskih krogih zatrjujejo, da bodo morali Srbi zapustiti vse doslej 0syojena pr istanišča.
Belgrad, 29. novembra. Vlada pripravlja komunike, v katerem bo izjavila, da se odreka razdelitvi Albanije, a dobiti pa mora jadransko pristanišče z zaledjem. Od tega ne bo odstopila niti za las.
AVSTRIJA OSAMLJENA.
Dunaj, 28. novembra. Današnji »Neues Wie-ner Journal« objavlja sledeče iz Frankfurta: »Frankfurter Zeitung«, o kateri je znano, da ima zelo ozke stike z berlinskim zunanjim ministrom, napada pretirani pesimizem avstrijskega zunanjega ministrstva in zlasti proti strahu, ki ga ima Avstrija pred evropsko konferenco. Avstrija se ne sme bati, da ostane na konferenci v manjšini. Ostala bo pa Avstrija osamljena, ako bo hotela forcirati rešitev goto-vili važnih vprašanj. V tem slučaju ji Prusija ne bo sledila in jo tudi ne podpirala. Želi nadalje, da bi gospodje na Dunaju ohranili mir in resnost.
AVSTRIJA Ni PREDLOŽILA INTRANSI-GENTNIH NOT.
Peterburg, 28. novembra. »Birževije Vie-domosti« pišejo: Ruski zunanji minister je izjavil kategorično, da ni res, da bi bila predložila avstrijska vlada take note, ki bi značile nepopustljivo stališče glede srbskih meja. Glede teh se nadaljujejo pogovori med kabineti in nič ne kaže, da bi se položaj poostril.
SRBIJA JE SPRAVLJIVA. — VAŽNA IZJAVA MINISTRA PAŠIČA.
Pariz, 28. novembra. »Matin« objavlja tale telegram iz Belgrada:	Ministrski	predsednik
Nikola Pašič mi je danes izjavil: »Okunacija Drača za nas ni ,conditio sine qua non3.« Srbija — kakor kaže — je postala vsled ruske presije bolj spravljiva glede pristaniških vprašanj.
PROKLAMACIJA ALBANSKE AVTONOMIJE.
Drač, 28. novembra. Na tukajšnji vladni palači je biia danes razebešena zastava avtonomne Albanije. Zastava je rdeča s črnim oriom na sredi. Ko je bila razebešena ta zastava, so bile snete takoj vse turške zastave, ki so plapolale v pristanišču. »Mutesari!« je zapustil Drač takoj. Asad-beg je bil takoj imenovan za začasnega guvernerk Albanije. Turška bramba, ki je štela okolo 400 mož, je izrr*?la orožja in znamenja. Turški uradniki so se vdali usodi in odšli.
SULTAN JE PRIZNAL AVTONOMIJO ALBANIJE.
Drač, 29. novembra. Med tem ko so albanski veljaki proglasili avtonomno Albanije, ie dospel iz, Carigrada »ira^Jc«, v ateretn y 
sultan, da priznava avtonomijo Albanije »n io blagoslavlja. Turški vojafd so takoj slekli ttir-ško vojaško uniformo in oblekli uniformo albanskih četfšev. Ljudstvo je priredilo vojakom prisrčne ovacije. Krščanski in ipoteaed?*’'?’ \ Albanci so prisegli, da bodo braniM avtonomijo do .zadnje kaplje krvi. Vsi sloji prebivalstva so se izrekli za avtonomijo iti žele protekcljo Italije, Avstrije žn Franclje.
SRBIJA NE MARA DRAČA.
Belgrad, 28. novembra. Tu se zagotavlja v najkoinpetentneiših krogih, da se je Srbjla odrekla Draču. Ni se pa odrekla pristanišču ob
jadranski obali.. V tukajšnjih političnih krogih prevladuje prepričanje, da bo končno tudi Avstrija ugodila srbski zahtevi po jadranskem pristanišču.
ITALIJA SE NE BO PROTIV*LA RAZVOJU BALKANSKIH DRŽAV.
_Milan, 29. novembra. »Seeolo« je dobil iz Pariza: Včerajšnji »Temps« je objavil članek leana Carrere o raznih idejah, ki prevladuie.io med italijanskim prebivalstvom glede ha srb-sko-avstrijski spor. Carrčre pravi, da javno mnenje večine italijanskega ljudstva sledi s simpatijami zmagam grškega in slovanskih narodov. Prepričan je, da se Italija ne bo protivila delu balkanskih držav za razvoj in procvit narodov.
MIROVNO VPRAŠANJE.
Carigrad. 29. novembra. V sedanjih pogajanjih z a mir se por ta trudi, da bi obdržala ves odrin.sk; vilaiet in tudi ni še izgubila upanja, da^obdrži Solun. Pogajanja se vrše v Cataidži v železniškem vozu Ko je dobil ministrski svet prva obvestila od svojih pooblaščencev, se je posvetoval do polnoč, in odposlal potem nova navodila. Turški listi pišejo zelo optimistično in upaio, da bodo Bolgari odnehali od svojih prvih nietiranih zahtev ih da so pripravljeni skleniti mir prej ko mogoče.
Sofija. 29. novembra. Konference pooblaščencev za sklenitev premirja vodi Danev. V sredo je trajala konferenca pozno v noč, v četrtek dopoldne se je nadaljevala.
Bsrlin, 2°. novembra. »Lokalanzeiger« poroča, da bo povabil angleški državni tajnik Orey velesile h konferenci poslanikov. Konferenca naj bi razmclrivala sledeče tri točke: albanska avtonomija, dardanelsko vprašanje, vprašanje o otokih, k: jih je zavzela Grška. Av-strijsko-srbskega konflikta ne bo konferenca obravnavala.
POGAJ4NJA SE BODO NADALJEVALA.
Carigrad, 29. novembra. Tu se Oficiozno zatrjuje, da niso donesla dosedanja pogajanja sicer nobenih sadov, da se pa bodo nadaljevala. O včerajšj?jeni sestanku pooblaščencev se pripoveduje, da so nastala nesoglasja zaradi meja. Turški pooblaščenci so trdovratno zahtevali, da se mora prepustiti Turčiji del polotoka od Soluna do Lozeirgrada. Pooblaščenci združenih balkanskih držav pa ponujajo Tur??1! mejo od Enos-Sars: do Midlje.
ODRIN V SKRAJNI SILI.
Pariz. 29. novembra. »Matin« je dobil iz Svilena vest, ki pravi, da so Bolgari ujeli brez-
žične brzojavke iz Odrina. V brzojavkah je turški vali v Odrinu naznanjal carigrajski vladi, da se nahaja mesto v skrajni sili in da se bo moralo predati. Nadalje so ujeli Bolgari brezžični brzojav iz Carigrada, v katerem je vlada naročila poveljniku odrinskih čet, da mora vztrajati do skrajnosti.
KONZULI V ODRINU PROTESTIRAJO.
Carigrad, 29. novembra. Tukajšnji poslaniki so dobili iz Odrina radiogram, v katerem naznanjajo odrinski konzuli, da protestirajo zoper počenjanje Bolgarov, kateri bombardirajo mesto že šest dni, kar da je protizakonito.
VEST O DRŽAVNEM PREVRATU TURČIJE NERESNIČNA.
Carigrad, 29. novembra. Včeraj je bil objavljen komunike, v katerem prav! porta, da ni res, da bi bila sedanja vlada razveljavila ustavo. Porta ni imela nikdar takih namenov.
ZAROTA MLADOTURKOV.
Konstanca, 29. novembra. V Carigradu prevladuje mnenje, da je bivši minister Talaat-beg hotel usmrtiti z bombami sultana, velikega vezirja in vojnega ministra. Talaat-beg je naj-hrže že pobegnil iz Carigrada v Konstanco. Bivšega justičnega ministra Nedžeddina so izpustili, ker je obljubil, da bo pretrgal vse zveze z mladoturki. Tudi bivšega vojnega ministra Mahmud Šefket-pašo so po ponovnih zasliševanjih izpustili. Sultan in bivši ministrovi tovariši so prepričani, da je komite Mahmut Šefket-našo določil za diktatorja do ustanovitve re-nublike. Zaj/otniki so imeli svoj sedež v Smirni. Tamošnje Arabce so pridobili za revolucijo, ki bi morali prodirati proti Carigradu.
BOJ ZA SKADER.
Rteka. 29. novembra. Črnogorci so nekoliko prenehali z obstreljevanjem Skadra, a Turki vzlic temu v večjih presledkih streljajo s tooovi ra sovražnikove postojanke. V Skadru je 80 poslopi5 več ali manj poškodovanih od črnogorskih kroge”.
GRKI ZASEDLI CASTORIS.
Atene, 28. novembra. Grški prestolonaslednik je brzojavil, da je polk pešcev zavzel predvčerajšnjem mesto Castoris; turške čete so zbežale v divjem begu. Iz bega se da sklepati, da se umaknejo Turki v Epir in se tam pridružijo ondotnim četam.
BOJ! NA KIOSU.
Carigrad, 29. novembra. Tukajšnji listi poročajo, da so na otoku Kios že tri dni ljuti boji med turškimi in grškimi četami.
VOJNE PRIPRAVE V ROMANIJI.
Bukarešt. 29. novembra. Vlada pripravlja na tihem vse potrt ono za eventualno vojno. V teku št n ih tednov so zgradili tehnični vojaški •oddelki 40 kilometrov dolgo železniško vojaško orogc iz Mangalije v Dobrudžo k bolgarski meti. Rusija ima bate ’0b pruski meji že "čez
60.000	mož.
ROMANIJA HOČE PROSTO POT DO JADRANSKEGA MORJA.
Bukarešt. 29. novembra. Bivši vojni minister FiJipesku je i/iavil na shodu, da je zunanji položaj zelo resen, a da se bo Romanija z njim okoristila. Dosegla bo svoboden dohod k
Jadranskemu morju.
AVSTRIJSKI ARMADNI INŠPEKTOR POTUJE V BUKAREŠT.
Dunaj, 29. novembra. V dobro poučenih krogih trdijo, da potuje avstrijski armadni inšpektor Hdtzenuoif o isti.misiji v Bukarešt, kakor ie potoval Schemua v Berlin. Hotzendorf bo ko ifetiral v Bukareštu s šefom generalnega štaba Avereska.
OTVORITEV DUME.
Peterburg, 28 novembra. Danes je bilo otvorjeno zasedanje četrte dume. Za predsednika je bil izvoljen oktobrist Rodzianko, ki je bil tudi predsednik prejšnje dume. Med otvo-ritviio se je zbralo pred dumo mnogoštevilno delavstvo, ki je protestiralo proti nečuvenem postopanju vlade ob času volitev. 40.000 delavcev stavka. Pričakujejo, da se bo stavka še znatnj razširila.
V CARSTVU POLJSKEM DELE MED LJUDSTVO REVOLUCIONARNE OKLICE.
Krakov, 28. novembra. »Czas« objavlja iz Varšave vest, da je bilo razdeljenih v poslednjih dneh med poljsko prebivalstvo ruske Poljske mnogo revolucionarnih oklicev, ki pozivajo prebivalstvo na revolto.
ITALIJANSKA ZBORNICA.
Rim, 29. novembra. Namesto o lozauski pogodbi bo razpravljala danes italijanska zbornica o justični reformi. O lozanski mirovni pogodbi se otvori razprava šele v ponedeljek.
KONFERENCA SRBSKO -HRVAŠKE KOALICIJE.
Budimpešta., 28 novembra. Na konferenco hrvaško-srbfke koalicije je dospelo 50 članov. Preden se je konferenca začela, je prišel v dvorano policijski svetnik Toth z detektivi. Zborovalci so protestirali. Dr. Toth je izjavil, da je prišel, ker je ogrska vlada doznala, da se nahajajo pri konferenci državljani tujih držav. Dr. Popovič: ;lo ni res!« — Toth: »Poročalo se nam je, da so povabljeni dr. Šušteršič, dr. Masaryk in dr. Kramaf. Ali so tukaj?« — »Ne!« Nato se je dr. Toth z detektivi odstranil. Med člani konference ie še dolgo vladalo nad tem činom veliko razburjenje. Konferenca je sprejela, resolucijo, ki izraža veselo zadovoljstvo nad balkanskimi zmaf/ami in protestira proti nenormalnim razmeram na Hrvaškem.
ŽELEZNIŠKA NEZGODA.
Novi Jork, 28. novembra. Na pensilvanski železniški progi se je pripetila strašna železniška nezgoda. 28 oseb je mrtvih, mnogo je težko ranjenih.
■Vestnik organizacij.
Plesne vaje .Vzajemnosti" v Ljubljani se vrše vsako nedeljo in praznik od 3. popoldne do 7. zvečer v mali e -talniški dvorani v ..Narodnem domu“ (nad glavnim vhodmu). Pristop imajo članice in člani ter po njih vpeljani gostje. Pristojtvn.i je prav nizka. Vabi sc na obilen uoset.
Splošna delavska zveza „ Vzajemnost" za Kranj:,ko okrajno zastopstvo v Ljubljani, vabi na izredni občni žbor, ki bo v nedeljo dne 8. decembra 1912 točuo ob 9. dopoldne v salonu restavracije ..International", Resljeva cesta štev, 22, Dnevni red: 1. Poročila predsednika, tajnika iti blagajnika zveze. 2. Nadomestne volitve v osrednji odbor in nadzorstvo zveze. 3. Organizacija in taktika. 4. Tisk. 5. Raznoterosti. — Občnega zbora se morajo udeležiti vsi odbori in nadzorstva ljubljanskih podružnic in Izobraževalnih odsekov ter zaupniki vplačilnic. Odposlanci načelstva zveze im;iio na zboru sedež in glas. — Radi važnosti in obširnosti dnevnega reda je želeti polnoštevilne in pravočasne udeležbe.
Škofja Loka. Odbor „Vzajemnosti“ ima v nedeljo 1. eecembra točno ob pol 10. dop. skupno sejo z nadzorstvom. Seja je zelo važna in so nanjo vabljeni vsi člani. Kdr pride brez strankinega znaka, plača 10 vin. za milijonski sklad „Zarje“.	T	o n j a.
Novice.
* Duhovnik, aretiran zaradi veleizdajstva.
V kavarni »Kontilovič« v Pančevi je pop Davi-dovič v razgovoru izrekel besede, ki so se zdele oblasti žaljive za državo in cesarstvo. Med drugim je baje rekel: Kmalu bodo tukaj Srbi, ki bodo Ogrom odrezali glavo. Orožniki so ga pozneje aretirali.
* Poštenost kapitalističnega časopisja. »Neues Wiener Journal« obdolžuje pariški dnevnik »Temps«, da je bil od leta 1909 do 19T0 podkupljen od Avstrije. Vzrok, da zavzema »Temps« sovražno stališče napram politiki Avstrije, je iskati v dejstvu, da ne vživa več teh »podpor«.
^Kavarna, ki 150 let še ni bila zaprta. Leta
1762.,	torej pred 150 leti. je bila otvorjena v Benetkah na Markovem trgu velika kavarna Florian in od takrat naprej, torej 150 let kavarna ni bila zaprta niti ene ure. Vedno je bila gostom na razpolago, popolnoma vse eno, ob kateri uri podnevi ali ponoči so jo posetili. Gotovo je to rekord svoje vrste, katerega ne bo tako lahko nadkriliti.
* Poskušen atentat na kamenit most. Iz Lvova poročajo: V Galiciji so neznani zlikovci poskušali razdreti veliki kameniti most čez reko Prut na železniški progi Vorohta-Voronienka. Napad so pravočasno perprečili. Most stražijo zdaj orožniki.
* Kako na Turškem sedijo. Hadži Kemal ima majhno kavarno v Carigradu. Nekaj dni pred izbruhom vojne so ga prijeli in tirali pred vojaški sod. Prezident preiskovalne komisije ga je vprašal: »Ali ste član revolucijskega odbora, katerega vodja je Šerif-paša?« — »Niti n,e vem, da tak odbor eksistira.« — »Dobro! Napravili bomo z vami kratek proces!« — Po tem kratkem zaslišanju je prijelo Hadži Ketii.ua nekaj mišičastih rok. Položili so ga na hrbet na »falaco« in so ga trdno privezali na njo. »Falaca« je deska, na katero se privežejo deli-kventi, ki dobijo potem »baštonado«. Kem- ! je dobil šestnajst udarcev. Kričal je neprestano, da je nedolžen. Nato so ga začeli mučiti, da je Kemal bruhal iz ust kri. Nato so ga odvezali in ga odpeljali nazaj v ječo. — Drugi dan se ie »zasliševanje« nadaljevalo. — »Hadži Kemal, povejte resnico!« — »Prisegam, da ne vem, česa me dolžite.« — »Izvrstno! 'Re-falace.« ali zopet nove muke. Še enkrat toliko1. Kemal je omedlel . . . Tretji dan je bilo tretje zasliševanje. — »Priznaj in dobil boš dobro rae^to v občinski upravi.« — »Pravim vam, prisegam, da sem nedolžen.« — In znova muke. Eden izmed sodnikov je vzkliknil in ore?d!:Hr'd: »Zvijmo ga v klopčič!« — Hadži Kemal" so zvezali roke z močno vrvjo, z drugim kom vrvi so mu zvezali noge in mu potlačili z vso močjo glavo med kolena. Kosti so zahre-ščale, žile so se ubožcu nabreknile s krvjo. Iz nosa in iz ust mu je planil val krvi. Tolkli so ga po hrbtu s pestmi in palicami ... — Počakajte! Umira . . . Pustimo igro. In morda ie še nedolžen. Odvežite ga . . .« In Kemah so izpustili.
* Katastrofa v cirkusu. Iz Bilbao na Španskem poročajo: Med cirkuško predstavo, pri kateri so bile skoraj le ženske z otroci, je naenkrat zadonel klic:	Ogenj!« Baje je nekdo zaklical to v šali. Nastala je grozna panika, vse je hitelo k izhodu, pohodili so 44 oseb. Mnogo drugih je pa težko ranjenih. Cirkuško osobje r-o aretirali.
* Grozno morifno orodje so strojne puške, ki jih v sedanji balkanski vojni pridno uporabljajo. S strojnimi puškami najstareišega modela lehko oddajo na minuto 350 do 400 strelov, z onimi, ki so že nekoliko izboljšane 400 do 500 strelov na minuto in strojne puške najnove!?°ga modela ustrele na minuto 500- do 700krat.
* Stroj za glasovanje nameravajo upeljati v avstrijski državni zbornici. Pred vsakim poslancem bosta na pultu dva električna gumba, eden z napisom »da«, drugi z napisom »ne«. Poslanci bodo pri glasovanju pritisnili na poljuben gumb in na steni, kjer bodo številke vseh sedežev, se bode pokazal rezultat glasovanja. Stroj ie izumel ravnatelj arhiva poslanske'zbornice dr. Karl Neisser, konstruiral ga je višji stavbni komisar Lenz. Stroj za glasovanje bi bil vsekako zelo priličeu, ker se rabi n. pr. za poimensko glasovanje tri četrt ure, stroj bi pa opravil delo v treh ali štirih minutah.
Pariška komuna.
(Predaval sodrug France Milost v »Ljudskem odru« v Trstu dne 22. in 23. t. m.)
(Dalje.)
Vlada, ki je zbežala v Versailles, je bila
tista, ki je zavladala 4. septembra 1870. po padcu Napoleona in njegove dinastije, člani te
vlade so biii zelo sumljivi subjekti. Tajnik pariške internacionale je pisal o tej vladi londonski internacionali sledeče: »Kmalu po sklenjenem premirju s Prusi je dokazal Miličre, zastopnik narodne skupščine, ustreljen na ukaz ministra Faura, da je živel minister Faure v kon-kubinatn z ženo bogatega princa in si na nepošten način prilastil princovo imetje, ki je znašalo 300.000 frankov. Na te obtožbe ni odgovoril Faure ničesar. Prvič je Faurc v svojem življenju moral molčati. Po zmagi pariške revolucije je Faure povzdignil lopova Picarda in Tabeferja, ki sta bila obsojena že pod cesarstvom zaradi sleparije, v najvišje državne službe. Picard je postal član vlade in se sam imenoval za finančnega ministra že ob času prvega obleganja. Ta Picard je bil brat nekega Arturja Picarda, ki je ukradel na pariški borzi
200.000	frankov. To je bilo uradno potrjeno.
1 ega uglednega brata jc imenoval brat minister za glavnega urednika uradnemu listu »Prosti Volilec«. Za časa prvega pariškega oblc-gladu pariškega prebivalstva. Vsi ti ministri so komaj čakali, da bodo smeli uganjati nečedne reči v imenu vlade. In ko so svoje nečedne ideje uresničili, so hoteli razdejati Pa-reči v imenu vlade. In ko so hoteli razdejati Pariz, da se ne bi razvedele njihove lopovščine. Take ljudi jc Bismarck rabil. Kmalu se je pa pokazalo, da ic bil inspirator te vlade zloglasni Thiers, ki je pozneje postal njen vodja.«
Thiers, mali možiček, ie bil že pol stoletja nekak bog pariške buržvazije. Bil je najvernejši zastopnik intelektualne meščanske korupcije. Preden Je postal državnik, je poskušal biti zgodovinar in pokazal je, da zna prav nesramno lagati. Njegov životopis je žalostno poročilo vseh nesreč, ki jih je jmetrpela Francija za časa njegovega vladanja. ^ republikanec pred letom 1830. se je kasneje vsilil k vladi pod kraljem Louisom Filipom in jc takrat izdal svojega protektorja Lafita republikancem. Da si pridobi naklonjenost kralja, je organiziral demonstracije proti duhovništvu in jc potem oropal cerkve in nadškofijsko palačo. Postal jc minister ovaduh. Masakriral je republikance in izdal zakone zoper tiskano in koalicijsko svobodo. Leta 1840. je utrdil Pariz. Ko so ga zato republikanci napadali, je odgovoril: Kaj vas je strah utrdb? Vlada, ki bi hotela streljati iz trdnjav ng Pariz, bi bila nemogoča prej in po zmagi. In zgodilo se je, da je ravno on predal utrdbe Prusom in pozneje sam streljal na glavno francosko mesto. Ko je neapeljski kralj bombardiral svoja mesta, je bil hudo jezen. 18 mesecev kasneje je bil sam pristaš Napoleona III., ko so francoske čete bombardirale Rim in ga hotele vzeti združenim Italijanom, da ga oddajo papežu Piju IX. Najprej je bil republikanec najradikalnejše vrste. Ko jc padel Guizot, je mislil, da postane on gospod Francije. Ker se mu te sanje niso uresničile, je postal rojalist. Postal Je privrženec cesarstva in je bil prvi, ki je dolžil republikance, da so oni krivi, ako se ni osnovala republika. Thiers je kriv vseh infamij v dobi druzega cesarstva od bombardiranja Rima pa do vojne s Prusko. Njegova zunanja politika je donesla Franciji največje sramote.
In ta sodrga je zbežala v Versailles, ko je v Parizu izbruhnil punt. Vsi ti ministri so si hoteli osvojiti Pariz in ga ugonobiti. In ti čedni ministri so kasneje pripovedovail, da so komunisti požigalci in morilci.
Punt, ki je izbruhnil v Parizu dne 18. marca, se deli v tri razdobja. Od 4. zjutraj pa do 9. dopoldne zmaguje reakcija. Od 9. do 4. popoldne je položaj negotov. Po štirih do večera se pa izkaže popolna zmaga revolucionarjev. Isti dan zjutraj je izšel Thiersov manifest na ljudstvo, v katerem pravi, da morajo imeti Parižani odločno (?) vlado; da bodo krivci, ki so ustanovili neodvisno vlado, izročeni sodišču; da se morajo odvzeti revolucionarccm topovi; meščani naj pomagajo vladi, da napravi red in mir. Tudi tisti dan je naročil Thiers vojakom, naj obkolijo kanone revolucionarcev in jih odvza-
.. To so vojaki storili, ko so revolucionarci še spali. Toda trije nepoznani topničarji so ustrelili s kanonom in koj je bil ves Pariz po koncu. Prihitela je narodna hramba, kateri so se pridružili tudi vojaki s svojim poveljnikom. Ge’1 rala Lacomta so revolucionarci vjeli; pozneje so ujeli še generala Tomasa. Oba sta bila takoj ustreljena. Vsega tega pa ni nihče vodil, nihče komandiral. Oba generala sta bila od vojakov obsovražena in bila sta ustreljena od svojih vojakov. Vkljub1 temu, da je bilo to dokazano, je to še vedno eden glavnih očitkov komunistom. Vlada je čakala v zunanjem ministrstvu, da ji vojaki pripeljejo kanone. Ko so prihajate nevesele novice in so ministri izvedeli, da so se volaki pridružili ljudstvu in umorili dva generala, je vlada izdala v tem dnevu že drugi oklic. Oklic se glasi tako:
»Vlada apelira na vas, meščanje, da varujete svoje mesto, svoja ognjišča, svoje družine in svojo lastnino. Nekateri so se protizakonito polastiti k >nonov in se sedaj bojujejo s silo proti vojaštvu in narodni brambi. Ali bodete, meščanje, to prenašali? Ali bodete izročili Pariz revoluciji pred očmi sovražnika, ki se veseli naših prepirov. Ako ne udušite punta takoj, ko se nahaja še v povoju, bo konec francoske republike in morda konec Francije same.«
Ta oklic je bil kakor poziv na meščansko vojno. Pozneje je dal Thiers nalepiti tretji oklic, v katerem je zagotavljal, da ni res. da se hoče ustanoviti nova monarhija. Kasneje je izdala vlada še četrti in zadnji oklic. V tem oklicu ie Thiers pripovedoval, da bodo revolucionarci Pariz razdjali in ga oropali, pa naredili iz Francije velikansko pokopališče.
Ljudstvo je te oklice čitalo in se smejalo na glas in vojaki so se pridruževali revolucio-narcem. Ministri so bili proti temu, da bi vlada zapustila Pariz. Toda Thiers je ušel prvi v Versailles. Imel je vražji strah pred revolucionarci. Drugi ministri so mu koj sledili. Prvič v zgodo-, mi se D zgodilo, da je bilo veliko glavno mesto, kakor je Pariz, prepuščeno
sebi. Zakaj resnica je namreč ta. Thiers jc izdajal oklice, anonimni osrednji revolucionarni odbor je pa molčal in je komaj vedel, da jc v Parizu revolucija, ki je bila zvečer zmagovita. Sele proti večeru je prevzel osrednji odbor vodstvo.
Ko je vlada zapustila Pariz, ji jc sledila dolga, dolga vrsta kočij. Vsa takozvana boljša družba je sledila dobri vladi. Tja v Versailles so zbežali za vlado špekulantje, bankirji in bankroterji, borzijanci in tatovi, visoke dame in prostitutke. V Parizu jc ostalo ljudstvo, ki sc je na ta način rešilo nesnage.
(Konec prihodnjič.)
Odgovorni urednik* Fran B a r 11.
Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
(Sf
-V\/W\AA-
tS>
V kratkem začnemo raz-
pošiljati
Žepni
koledar
za delavce sploh in prometne uslužbence
za navadno leto 1913.
Ta žepni koledar jc obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati sc začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in stroški. — Kolkovnc lestvice. — inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. —■ Množilna razpredelnica. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni tarif. — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic ln brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe .Zarje*. — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti' nezgodam. — Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. — Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesnil: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za .Zarjo*. — Največja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorništva v južnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan ::	v letu. — Oglasi.	::
Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinariev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi, denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobivat se bo pri upravi ::	.Zarje*	.
v Ljubljani po zaupnikih.
(S*—efe
A. Zupančič
knjigovez
v Ljubljani, Slomškova ul. 31.
Slavnemu občinstvu vljudno priporočam mojo knjigoveznico za prijazna naročila vsakovrstnih v mojo stroko spadajočih del, ter jamčim za solidno in točno postrežbo.
Nafnovef&e! Hiafnovef&e
Maksim Gorki.j
Cena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi »Zarje* v Ljubljani, ki je —	knjigo	založila in izdala.
Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1.
Beden, ulica Madonnina št. 2.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc
caeio st. 2-5 Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Oa-serma).
Pipan, ulica Ponte della Fahra. Gramaticopulo, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa
Kovač Antonija prodaialna v Sv Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14, Geržina, Roian.
Benussi, Gretta.
Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedere 57.
Sekovar, Piazza Caserma.
Ronzel Goachino, Via S. Marco 26. Wenc Neža, Via Broletto.
Segoliu Rosa Via fndustria 16 Kickel. Via Montorziuo 4, Rojano.
7 A C TO N S ni nič' a,nl)ak za 1 K 80 vin. dobiš „Zarjo“ ves
I	mesec.	Vsak delavec mora biti nanjo naročen.
vpisana zadruga z omejeno zavezo
vabi v zmislu § 33 zadružnih pravil vse cenjene člane na
redna članska zborovanja
Trnovo.
Glince.
29. novembra ob 8. zvečer v Krakovem pri Krakovčanu za okrožje Krakovo-
30. novembra ob 8. zvečer na Viču - Glincah v gostilni Amerika za okrožje Vič
1. decembra o j 3. popoldne v Tržiču pri Pelarju.
Dnevni red vseli članskih zborovanj je:
1. Predložitev bilance za leto 191112.
2. Volitev delegatov za občni zbor.
3. Posvetovanje in sklepanje o predlogih za občni zbor.
Na vseh zborovaniih poroča ravnatelj Anton Kristan.
Nb. Članska zborovanja so sklepčna, ako je navzoča najmanj dvajsetina za udeležbo upravičenih članov. Prosi pa se polnoštevilne udeležbe,
V Ljubljani, 12. novembra 1912.
Nadzorstvo:	Načelstvo:
J. Udovč 1. r.
Anton Kristan 1. r.
Začetkom decembra začnemo razpošiljati
Družinski koledar
s slikami za navadno leto 1913.
ki ga je izdala in založila
Splošna delavska zveza „Vzajemnost“ za Kranjsko v Ljubljani.
Vsebina:
Libcrtairc: V zadnji uri (uvodna |>esem). — Ka-lendari). — Beležke. — Splošni kalendarij. — Poštne, brzojavne in telefonske določbe. — Kolkovnc lestvice. — Določila za kolkov«nje listin, spisov, računov, knllg itd. — Dohodninski davek (tabclaL^c- Krone v markah Tn dolarjih ter obratno (tabela). — Vojaška taksa (tabela). — Letni obzor. — Slavko Filipič: ČiiCI! (pesem). — Ivan Cankar; Šopek cvetic. — Milka: Ne sanjajte! (pesem). — C, Fl. Golar: Ljubica iz tovarne. — PetOfl-Josipov: Sanje (pesem). — Vos-J. Molek, Chicago: Pripovedka. — Evica Rti bič; Solnčna dežela (pesem). — Dr. Robert Dan-neberg: Delavčeva usoda. — R. Korngold-J. Molek, Chicago: Zadnja noč (slika iz ameriških delavskih bojev). — Bojna pesem svobode (zgodovinska črtica). — Ferd. Mantise h: Na potovanju. — Evgen V. Dz:bs: Utrinki. — Ivan Cankar: Od Vrhnike do Borovnice. — P. F.; V naravo! — Jamski tajnik H. And. Perko: Svctovnoznnna Postojnska jama. F.tbin Kristan: Na planinci (pesem). —-Ign. A. Štebi: Grlica o zrakoplovstvu. — Moderna reklama (poučen sestavek za čitatelje listov). — D. M.: Spomini. (Odlomki Iz predavanja sodr. M. Čohala v ljubljanski „Vza-jemnosti" dne 16. oktobra 1912). — Melhior Cobal: Po-;lcd v preteklost .rudarske organizacije na Slovenskem. — lakob Škerbic: Strokovna organizacija pekovskih pomočnikov na Slovenskem. — Frank Petrič, Chicago: Nekaj splošne zgodovine socialističnega gibanja v Ameriki. ,— Alojzija Štebi: Ali si socialistlnja? — Sirokovnc organizacije in socializem. — Dr. Anton Dermota: O obrtnih sodiščih. — Za časopisje (poučen sestavek). — Oglasi in beležke.
Slike:
12 koledarskih in več drugih vinjet. Dr. vitez Hochen-bureer. — Nikolaj NJegus Vavrak. — Grof Karel Sturgkh.
— Poslanec Franc Silbcrer j — Dr. Viktor Adler. — Ljubljanske nune Ufšulinke gredo na voliSJe. - OroZnIStvo razganja z nasajenimi bajoneti radovedneže pred ljubljanskim ženskim voliščem. — Sprevod tržaških in ljubljanskih drugov na Dunajski cesti (cela stran). — Pozdravni govori pred ..Narodnim domom". — Valentin Pittoni. — Giovanl Oliva. — Ivan Štravs, župan mesta Idrije. -- Opozicionalnl ogrski poslanci gredo skupno pod vodstvom grofa Aoponya v parlament. — Vojaštvo straži ogrski parlament. — Ogrski opozicijonalni poslanec Kovacs. — Diktator Hrvaške, Slavko pl. Čuvaj — Avgust Bebel. — italijansko taborišče v oazi.
— Italijanska straža opazuje gibanje v nasprotnem taboru.
— Umorjeni ruski ministrski predsednik Stolipin. — Evgen V. Debs, soc. preds. kandidat v Združenih državah. — Emil Seidel, soc. podpreds. kand v Združenih državah. — Vol jaštvo na tigu pred parlamentom v Teheranu. — Ljubico iz tovarne (2 sliki). — „Da veš: Ti si naš kandidat". — Planinske koče ..Prijateljev prirode" (5 slik). — Slike Iz Postojnsko jame (8 slik). — Razne vrste zrakoplovov in letalnih strojev (o slik). — E. Rusjan j-. — France Železnikar v — Anton Grablovic f: — ,,Delavsko izobraževalno društvo" v Ljubljani 1. 1881. — Rok Drofenik j. — Praznovanje 1. maj-nika v Zagorju 1. 1903. — Eibin Kristan (cela stran). — Josip Kopač. — Ignjat Mihevc. — Tamhuraški zbor „Vza-jemnost1, v Mostah. — Melhijor Cobal. — Andrej Čanžek.
— Skupina slov. vodilnih sodrugov v Chicagu. Slov. soc. klub št. 27 v Clevelandu. — Slov. soc. pevski zbor v Mili* ivankec. — Delavske hiše v Ljubljani.
»Družinski koledar" obsega nad 13 tiskovnih pol v veliki osmerki (nad- 210 strani) in je trdo vezati v krasne izvirne platnice. Koledar jc izredno pripraven tudi za pisarne, ker obsega najpopolnejše določbe splošne vrednosti.
Cena: 1 izvod L20 K, po pošti 20 vin. več; 50—100 izvodov za organizacije po 1 K; nad 100 izvodov po 95 vin. Na naročila brez denarja se ne ozira. Pošilja se tudi po povzetju. V kolportažo (proti poznejšemu obračunu) se pošilja le organizacijam na pismeno naročilo, oprembeno z društvenim pečatom in podpisom predsednika in blagajnika. Od kolportaže preostalih koledarjev se ne vzame nazaj.
Naslov za naročbe:
Zveza „Vzajemnost“ v Ljubljani.
Ameriški sodrugi. za katere je prirejena posebna izdaja, dobe »Družinski koledar" pri »Jugoslovanski socialni tiskovni družbi" v Chicagu. — Cena enemu izvodu^ 30 centov.
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po vin.
v naslednjih tobakarnah;
Južni kolodvor, na peronu Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta. Fiichs, Marije Terezije cesta. Tivoli, na žel. prel, pri Nar- domu. $ubie, Miklošičeva cesta.
Sen k, Resljeva cesta Kanc, Sv. Petra cesta Treo,
K ušar, n Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Bemžgar, Zelena jama.
§vetek, Zaloška cesta.
Sešark, Selenburgova utica
Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
Dolenec, Prešernova ulica Piehler, Kongresni trg. Ušeni^nik. dovska ulica. Wisiak, Gospodska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. St len e, Valvazorjev trg. Košir, tlilserjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta.
K lan še k, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, stari trg. Kuštrin, Breg.
Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška oosta