Pottnina plačane • gotovini
Leto LXn
f Ljubljani, y četrtek 1. februarja 19*54
Štev. 2b a	Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 0 Din. ta inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja c»-loleine Ob Din, ca inozemstvo 120 Din
Uredniitve je v Kopitarjevi ai.b/11!
SEOVEJSEC
ček. račun: Ljubljana it. 10640 in 10Л4Ч za leserate; Sarajevo Stv. 7465. Zagreb Stv. 34.011, Praga-Duuaj 24.747
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2<*a
Telefoni aredništva: dnevna slniba 205» — nočna 299«. 2994 la 299«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznlkn
Misli dvaisettetnika
Neki mladenič nam piše to-le k problemu naše mladine in o krizi, ki jo preživlja:
Kadar govorite o krizi mladine, nikar ne mislite samo na tridesetletne. Ti so svoja mlada leta preživeli še v mirovni dobi, in težave, ki jih danes tarejo, so zgolj telesne, fizične, ker tičejo predvsem vprašanje zaposlitve in prehrane. Neizprosno pa je zajela kriza dvajsetletne, ki so rastli v kaosu svetovne morije, ko je človeštvo samo teptalo najbolj sveta nravna načela, ki eo se vzgajali ob obupnih zgledih povojne hinavščine in moralne pokvarjenosti brez trdnih smernic. Kriza dvajsetletnih ni kriza dela ia kruha. To je kriza duš in ta je
hujša.	.. , , ». ,.
Ko »topa mladenič dvajsetih let v življenje, potem ko je v najbolj dovzetni dobi svojega mladeništva korak za korakom z izkustvi okrog sebe porušil vero v ideale in v nravne vrednote, ki jo je dobil od svojih staršev in v krščanskem nauku, kakšne možnosti se mu odpirajo? Kakšna čuvetva, recimo, navdajajo dvajsetletnega, ki se je začel hraniti s koruzno moko, se kot deček preselil v kakšno napol podrto barako in se nahaja, odkar so mu roke pripravne za delo, na brezposelni listi? Kaj čaka izobraženega fanta, ki se je e trudom preetradal do šolskih spričeval in mu zazija nasproti — »življenje«. ...... , .
V glavnem ima dve možnosti. Ali ee bo prilagodil družabnemu, političnemu, gospodarskemu in svetovnemu nazoru reda, ki se pred njim razprostira, ali pa ee mu bo uprl in inu napovedal neizprosno borbo. To drugo možnost moramo kar izključiti, ker je brez velikanskih prevratov njegova bori« podobna novorojeni miški, ki bi rada izpraskala oči divjemu tigru. Torej se bo skušal »prilagoditi razmeram« in dejansko tudi drugače ne more, če le količkaj želi uepeti. Kaj bo doživel?
Prej se je učil 10 cerkvenih zapovedi, a v življenju vsak dan epoznava, da pete zapovedi le redki spoštujejo, in da jih ta prav nič ne ovira v njihovih uspehih. Prej so mu rekli, da naj drug drugemu pomagamo, toda v tem stremljenju, ki je bilo prt njem in sovrstnikih iskreno, je vedno naletel na neko nepremakljivo oviro, ki se imenuje enkrat družba drugič država, tretjič javni blagor, četrtič denar. On se bo trudil, da ee prilagodi razmeram, pa bo doživel, da mu rečejo, naj svoje verske potrebe uredi mi eeboj in s svojo cerkvijo, a naj ostane gluh za vpitje vesti, ki ee mu vsa i nekaj časa še trdovratno oglasa pri važnih življenjskih dogodkih. Ta red mu dovoli, da je lahko »veren« in »nraven«, toda naj pazi, da ne bo skušal izkopavati iz globin svo je vesti ideale, ki bi bili nasprotni idealom reda, ki ee mu mora prilagoditi.	, . ,
Od mladega človeka zahtevajo, da naj ho poln spoštovanja na zgoraj in na spodaj, naj spoštuje predvsem avtoriteto. In tisto avtoriteto nekaj tednov pozneje vlačijo po časopisju kot zgled pokvarjenosti, kot prvaka tolovojev, kot samomorilca.
O političnih naukih, kt so postali za mladega človeka zgolj gesla, sploh ne sme imeti svojega mnenja. On nima pojma, kaj je liberalizem, kaj je demokracija, politično življenje je zanj kot čaroben vrt, na katerem cvetejo raznovrstne cvetlice, parlament se mu zdi zasedanje nekje daleč, daleč od njega, politiki so zanj z malimi izjemami sami koristolovci, sužnji vele-industrije, bank in kartelov. On ve samo to, da ei bo moral poiskati pri teh ljudeh protek-eije, če bo po končani šoli hotel priti do mate elužbice; da ee bo moral hliniti, igrati prila-godenega, če ne bo moral ostati na sredi ceste ali pa utoniti med zagrizenimi uporniki reda.
Zato ni čuda, da je ta mladenič, izobraženec ali podeželan, izgubil vero v poštenje in iskrenost in da v njem z elementarno si o raste želja po človeških ustanovah, ki ne lažejo in ne sleparijo. Ni čuda, če je postala mladina nezaupljiva, mrzla, nedostopna. Vsa okolica jo je razočarala. Ko so bili še otroci, so čutili, da dela denar razliko med bogatimi in revnimi, ko eo doraščeli, eo sklenili, da ee hočejo z delom dokopati do tega denarja, ko so iskali dela, so morali pokazati priporočilna pisma, prilagodi t vena spričevala, eo se morali plaziti okrog ljudi, v katere niso imeli zaupanja tn eo slednjič prišli do spoznanja, da v tej krizi priporočilo poštenja, iskrenosti in sposobnosti ni zadostno. Tako je moralo priti do tega, da imamo danes mladino dvajsetih let. ki predrzno trdi, »da je sploh ves svet sleparija in da v sedanjem redu zadostuje, da nekaj pokažeš, nc glede na vsebino, samo da re^š zunanjost«. Tako je moralo priti do tega, da je bil »gospod Iks odpuščen, ker je bil toliko predrzen, da jc povedal resnico« in da se je »gospodu Ipsilonu svetovalo, naj vendar enkrat opusti svoja bedasta načela, kajti sicer ne bo nikoli prišel do ničesar...« Vse politično, go-ep<xlarsko in svetovnonazorno življenje se tej mladini zdi le kot ena sama velika priložnost za vsestransko plenjenje, kjer nam je na izbiro. da si vzamemo za ideal enkrat tega, drugič zopet drugega znamenitega roparja.
Tako se godi mladeniču, ki se skuša prilagoditi in ki mora snin v svoji duši izvojevati strahotni konflikt med čistimi ideali svoje vere, ki mu jih vedno kliče v spomin njegova čista vest, in med življenjskimi dejstvi, ki ga obdajajo. Če je slaboten, se prilagodi in se v par letih preobleče v novo obleko ter začne vrato-frunni plrs na načelih, ki mu jih vest ne vzbuja več od mrtvih. Če je samozavesten in hoče biti dosleden, ee mu vse okrog njega začne gabiti in vedno bolj se nagiblje med upornike, ki so še hujši, kot uporniki prve ure, ker prihajajo tja še z razočaranjem v srcu. On začne brskati po rešitvah, ker tega nasprotstva med mladimi privzgojenimi ideali in med dejanskim življenjem ne more več prenašati. Ako ni naravnost junaško utrjen v nadnaravnih vrednotah vere in nravnosti, ga bo skoraj brez izjeme zajel tabor onih. ki eo najpreje z elementarno silo čuvstev, nato pa z mrzlim racionalizmom sklenili, da se hočejo maščevati nad redom, ki jih je za njihove nojleoie ideale
Ob o b l e in i c i h i t1 e t j e v s h e revolucije
Hitlerjev stavospev novi Nemčiji
Nemški kancler občuduje velike uspehe revolucije, ponuja rokov spravo vsemu svetu in napoveduje centralizacijo države
V včeraJSnji izdaji je »Slovenec« prinesel samo površno vsebino velikega Hitlerjevega govora ob priliki obletnice narodno - socialistične revolucije. Danes priobčujemo najvažnejše podrobnosti o besedilu govora, ki so ga objavili dunajski listi.
Prvi del Hitlerjevega govora je posvečen notranje - političnim vprašanjem, predvsem pa dogodkom, ki so pripomogli do revolucije »nemškega ponosa«. Najbolj je k temu pripomogel »versaill-ski diktat«, nadalje pa tudi očitek, da nosi nemško ljudstvo odgovornost za svetovno vojno, očitek, ki ga nemški narod na noben način ni mogel sprejeti. Nemškega ljudstva se je polastilo globoko sovraštvo dosedanjega reda, ki ga je pripravil tako rekoč na beraško palico in to razpoloženje so izkoriščali v prvi vrsti komunisti. Toda v pravem času se je zganil narodni socialistični pokret, ki se je na perutnicah opravičenega nezadovoljstva razmahnil v elementarno revolucijo, iz katere sedaj izhaja nemški narod, prenovljen in popolnoma pripravljen za velike naloge, ki ga čakajo.
Držcva in Cerkev
Državni kancler se je nato bavil tudi t delovanjem prejšnjih političnih strank in ponovil, kako so se nekatere izmed njih v revoluciji utopile, druge pa se pridružile delu za narodno obnovo. Eden najvažnejših dogodkov, ki jih beleži zgodovina narodnega socializma, je bilo razčiščenje od-nošajev med državo in med krščanskimi verami. Njegova vlada je bila prešinjena od želje, da bi vse velike verske, moralne in etične sile prišle do pravega izraza pri narodni in državni obnovi, in je zato tudi posvetila temu vprašanju veliko po-zornost.Protestantovske cerkve je združila v eno
samo vsedržavno cerkveno organizacijo, s katoliško cerkvijo pa je sklenila konkordat in ji izkazala spštovanjc, ki ga pa narodno-socialistična država tudi od njih zahteva.
Proti monarhistom
Naša stranka se je od prvega početka postavila na staliSče, da zastopa svoje lastno ideologijo in da pod nobenim pogojem noče postati lestva za kakšne prošle dinastične interese. Posamezna nemška plemena so od Boga dani gradbeni kamen za veličastno zgradbo našega naroda, medtem ko so politične oblike držav, ki so sestavljale nemško cesarstvo, samo delo človeških rok in zato minljive. Nad načeli dinastičnih stremljenj poslavljamo mi načelo ohranitve nemškega ljudstva. Zato odločno protestiram proti temu, da bo Nemčija pri-Sla do svoje sreče šele takrat, kadar se bodo vrnili nekdanji knezi. Mi smo en sam narod in hočemo živeti v eni državi. Zategadelj smo v prošlem letu avtoriteto države in državne vlade utrdili in imamo namen tudi državno-ustavno obliko nemške države tako spremeniti, da bo prišla do izraza enotnost nemškega ljudstva.
Državni kancler se je z ostrimi besedami obrnil na razne politične emigrante, ki izpodkopa-vajo svetišče nemškega ljudstva, in tudi proti »meščanskemu razumniku«, ki ga zaradi njegove duševne revščine raje štejem med svoje prijatelje. Z največjo odločnostjo bo svojo stranko in državo očistil vseh neiskrenih zajedalcev, vseh konjunktu-ristov in koristolovcev, ki bi radi z glasnim pa-triotičnim vpitjem prevpili svoje nekdanje grehe, misleč, da jih ne bomo nikdar poklicali na odgovor. Država je pripravljena, da nastopi proti njim ravno tako, kakor tudi proti onim, ki rušijo moč nemške vojske z naravnost revolucionarnimi ukrepi.
Zunanja politika nemške države
Nato je prešel državni kancler na vprašanje zunanje politike in podčrtal, da želi njegova vlada predvsem priznanja enakopravnosti z drugimi narodi. Kaj Nemci doma delajo, to sveta ne briga. Brigati ga mora pa samo želja nemfketJa ljudstva, da hoče postati enakopraven član velike družine narodov.
Nemci in Rušita
V svojem zadnjem govoru se Je sicer Stalin v imenu Rusije izrazil nepovoljno glede Nemčije, češ, da delujejo v nemški vladi Rusiji sovražne sile. Nehote odgovarjam, da mi ravno tako, kot v Rusiji ne dovolijo narodno-socialistićnega pokreta, mi ne bomo pri nas komunističnega delovanja in komunistične propagande. Čimprej bomo mi to razumeli, tem lažje bosta obe državi plodonosno sodelovali.
Nemci in Poljska
Glede nemških odnošajev do Poljske je izjavil Hitler, da se bosta oba naroda mogla prej ali slej med seboj sporazumeti. Boljše se mi zdi, da i položaj, ki ga tisočletja pred nami niso mogla spre-j meniti in ga tudi bodočnost ne bo spremenila, tako izoblikujemo, da bosta oba naroda od tega imela čimvečje koristi. Obstoječi spori, to sem hotel v prvi vrsti pokazati, pa nas ne ovirajo, da se med seboj odkritosrčno razgovarjamo in omogočimo z vsemi sodelovanje tam, kjer je mogoče. Vseeno Je, kako se bodo odnoSaji ired obema narodoma razvijali. To smo pa vendar le dosegli, da smo za dolgo dobo let med nami izključili bojne zapietlj&je z vsemi katastrofalnimi posledicami, ki jih imamo. Nemška vlada je srečna, da je pri maršalu Pilsudskem naletela na široko-potezno razumevanje svoje politike, in je pripravljena, da sedanji politični pogodibi da tudi koristno gospodarsko vsebino.
Nemčija in Avstrija
Nihdo noče delati nasilje Avstriji Avstrija, povprašaj svoje ljudstvo!
Hitler je nato prešel na oni del svojega govora, ki ga je evropska |avnost brez dvoma z največjo radovednostjo pričakovala, namreč na od-nošaje med Nemčijo in Avstrijo. Hitler se je ta-i kole izrazil: »Na našo veliko žalost odnošajd Nem-1 čije do avstrijske vlade niso zadovoljivi. Krivica 1 ni na naši strani. Očitek, da hoče nemSka država i Avstriji delati nasilje, Je absurden in ga ni mogoče podpreti z nobenim dokazom. Toda na drugi strani se mi zdi samo po sebi razumljivo, da se ideja, ki Je zgradila in globoko vzvalovila ves nemški narod, ne bo ustavila na meji sosedne države, ki je po krvi in po jeziku nemška, ki je v zgodovini pod imenom nemSka vzhodna marka skozi 1 dolga stoletja bila bistven del nemške države in , katere glavno mesto je skozi pol tisoč let uživalo čast, da Je bilo prestolica nemških cesarjev in ka-
osleparil. Velik del naše mladine, pri nas in drugod, sovraži današnji družabni red s sovraštvom morilca in prebira s ciničnim nasmehom okrog ust poročila i r. — Rusije. Niti vesti iz Soloveckih otokov, niti iz od lakote umirajoče Ukrajine jih ne ganejo. Brezupna mlada generacija, boste rekli? Nikar, nikar! Kajti tudi za njo sije upanje od katoliške vere in posebno še o«i — katoliške ljubezni. Ali de-janakeJ
tere vojaki so v svetovni vojni prelivali kri rama ob rami z nemškimi polki in divizijami.
Ako sedanja avstrjska vlada smatra, da je potrebno to gibanje z vsema državnimi sredstvi zadušiti, je to njena stvar. Pač pa si mora biti v svesti, da bo nosila tudi odgovornost za to svojo politiko. Kdo naj zahteva od nemške vlade, da bo pošiljala svoje državljane kot goste v državo, ki je javno izjavila, da smatra narodne socialiste za nezaželjene elemente. Mi se zavedamo, da bi nikakor ne smeli računati na prihod ameriških in angleških gostov k nam, če bi njihove zastave trgali in njihove domovine zasramovali. Ravno tako naj tudi naša soseda ne pričakuje, da bomo tja pošiljali svoje turiste, ko nam trgajo in sramoti o zastave s kljukastimi križi ki »o simbol novega nemškega cesarstva.
Tudi očitek avstrijske vlade, da smo nameravali oborožen vpad v avstrijsko državo, moram z vso od'očnostio zavrniti Nc morem zabraniti deset in desettisočerim avstrijskim beguncem, ki so pribežali k nam, da se zanimajo za dogodke v svoji deželi. Če se avstrijska država pritožuje nad politično propagando, ki da izhaja iz Nemčije, se moramo tudi mi pritoževati proti propagandi nemških envgrantov proti svofi domovini, propagandi, ki izhaja iz Avstrije. Kaj naj rečemo na to, da se po nemških državah Sirijo milijoni in muli,oni iz-
vodov nemSkega časopisja, ki rnje proti nemSkema narodu. Tudi mi se ne bomo pritoževali, ker smo si svesti, da imamo neomejeno zaupanje vsega nemSkega naroda, ki si ga ie pridobilo na volišču. Če bi se avstrijska vlada odločila in bi povpraSala nemško ljudstvo v Avstriji, da izpove svojo Jasno voljo in svojo soglasnost z avstrijsko vlado, bi bilo avstrijske zagonetke kmalu konec.
Jaz sem Avstrijec ...
Jaz sem Avstrijec in si Štejem lo v čast, zato pa tudi odločno odklanjam, da bi si kdo upal trditi, da avstrijsko-nemŠko ljudstvo rabi hujska-čev iz naše države v svojem boju proti sedanji avstrijski vladi. Poznnm svoio domovino in svoj narod. Zato pa vem, da idejo, ki je razgibala C i miijonov Nemcev v naši državi, odmeva tudi v globinah vseh avstrijskih vrst. Ničesar ne želim bolj kot to, da bi ta nezadovoljiva napetost prenehala in da bi priSlo med nami kmalu do spravnega prijate'fskega sporazuma. NemSka država je za ta sporazum vedno pripravljena, ona bo spoštovala izraz svobodne volje avstrijskega naroda in iskreno ponuia roko v sporazum,
Hitler jc na koncu svojega govora omenil še tradicionelno prijateljstvo z Italijo, nato se dotaknil posaarskega vprašanja in slednjič napovedal nov ustavni zakon, s katerim bo končnoveliavr.o izginila dosedanja politična razdelitev nemške države.
Komunisti dvigajo glave
Freiburg in Brelsgau, 31. jan. p. Za časa velikega manifestacijskega zborovanja nacionalnih socialistov v proslavo obletnice Hitlerjeve vlade so komunisti na več krajih delili letake. Ker pa *o komunisti to razdeljevanje letakov delali tako spretno, da jih policija ni mogla dobiti je sedaj policija kot represalijo za to vse one komuniste, ki so bili za božič izpuščeni iz koncentracijskih taborov, zopet zafurla in poslala nazaj v koncentracijski tabor. Poleg tega pa bo dane« zaprla So večje število drugih bivših pripadnikov neinike komunistične stranke.
Avsirishi odgovor: Govor brez vsehme
Dunaj, 31. januarja, b. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih se izjavlja, da je bil včerajšnji govor nemškega državnega kanclerja Hitlerja brez vsake vsebine, ker kancler ni povedal prav nič novega. To, kar je povedal, so povedali že njegovi podrejeni iz narodno-socialistične stranke. Odgovoril je s starimi dokazi, zahteva, da se izvedejo v Avstriji nove volitve, pa ie stari narodno-socialistični sjager, ki ga nihče ne more vzeti za resno, Se manj na ga more Avstrija smatrati kot odgovor na njeno demaršo z dne 18. januarja. Avstrijska vlada bo počakala še nekaj časa, da dobi odgovor od Nemčije, potem pa bo storila svoj sklep. Dunajski tisk v celoti odklanja govor nemSkega državnega kanclerja. Posebno uradna »Wie-ner Zeitung« zamerja Hitlerju, da Je avstrijsko vpraSanje povezano s kampanjo nemških emigrantov proti narodno-socialistični Nemčiji. Res je, da je ravno Avstrija najbolj energično postopala v tem oziru in skušala s svoje strani preprečiti vsako akcijo nemških emigrantov, ki prebivajo v Avstriji. Šele, ko bo Avstrija dobila od nemške vlade odgovor, bo storila potrebne korake za neodvisnost in svobodo. List še opozarja na včerajšnjo proglasitev ustavne reiorme v Nemčiji in pravi, da Avstrije danes sploh ne bi bilo več, če bi se pustila »Izenačiti«. Socialno-demokratska »Arbeiter Zeitung« izjavlja, da na Hitlerjev govor ni drugega odgovora, kakor da se spor med Avstrijo in Nemčijo predloži Zvezi narodov. »Neue Freie Prese« obžaluje, da se po včerajšnjem govoru nemškega državnega kanclerja ne more pričakovati ugoden odgovor od strani nemške vlade na avstrijsko demaršo. Radi tega list apelira na avstrijsko vlado, da skuša urediti svoje odnose napram Nemčiji na realni politični podlagi
Dunajska vremenski napoved. — Južne Alpe: Oblačno. Temperatur« bo padla. Najjiijeiiie k snegu.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, počasi se bo zjs&nikv, precej stalno, lemperalura zmerna.
Proglas na narod
Mobilizacija proti hitlerjevcem
Dunaj, 31. januarja, p. Danes je zvezni kancler dr. Dollfuss izdal na avstrijsko prebivalstvo proglas, v katerem pravi med drugim:
V zadnjih tednih so se skoro vsak dan ponavljali bombni atentati, ki sicer niso zahtevali smrtnih žrtev, vendar pa napravili veliko materialno Škodo, in je bilo ranjenih veliko oseb. Med dogodki zadnjih dni omenja posebno, da jc bil v noči od 29. na 30. januarja blizu Kufsteina ob nemški meji umorjen obmejni linancar, ko (e patru-ljiral po službenem poslu v bližini meje. Sklepajo, da je najbrž presenetil nacionalne socialiste pri tihotapljenju propagandnega materijala v Avstrijo. Po sledovih sodeč, se je vnel med njim ln t:ho-tapci boj, ki je zanj tragično končal. Zaradi tega je dr. Dollfuss pozval vse tirolske obrambne zveze, da pridejo na pomoč orožnlštvu ter začno z energičnim čiščenjem ter kaznovanjem vseh krivcev po vsej Tirolski. Nadalje je podkancler Fev izdal vse potrebne ukrepe, da sc zasigura absolutna varnost države pred prevratnimi elementi. Po zakonu z dne 30. Januarja, ki določa odpust vseh uradnikov, ki so se politično udejstvovali proti vladi, se bo začelo takoj postopati in sledilo bo odpuščenje iz služb. Pričakovati ie odpusta velikega Števila uradnikov. Kancler je končal svo) proglas s pozivom na delo za prosto in srečno Avstrijo pa tudi za nemSko in krSčansko Avstrijo.
Osebni tajni agent kanclerja dr. Dolllussa aretiran
Dunaj, 31. jan. b. Policija je aretirala osebne ga detektiva avstrijske ga zveznega kanclerja dr Dollfussa g. Baumanna, ki je kanclerja staJm spremljal. Baumann je bil navzoč, ko je bil v oktobru lani izvršen na dr. Dollfueea atentat. Polici)* te mncuj«, da i* v zvozi t narodnimi socialisti.
Prorokovanja o novi francoski vladi:
Padla bo v 14 dneh"
99
Pariz, 31. jan. b. Tako v parlamentu, kakor (udi v tisku, ie mnenje o novi Daladierovi vladi precej deljeno, vsekakor čakajo novo vlado težke zu nanje in notranje politične naloge, ki jih ne bo mogoče rešiti z običajnimi sredstvi. V gotovih krogih mislijo, da ima Daladier posebne namere, namreč, da se bo ne oziraje na parlament, obrnil neposredno na francosko javnost in si zagotovil jx>moč s te strani. Trdi se, da jc Daladier sklenil, da se bo v nasprotju z dosedanjimi parlamentarnimi tradicijami obrnil na Irancosko javnost že v petek. Dala-ladier namerava kljub temu, čc bo v zbornici propadel, ostati s še 5 svojimi tovariši na vladi. Politični krogi pričakujejo skorajšnji poraz vlade v zbornici, kajti z novo vlado ni zadovoljna niti javnost. nili stranke, ker Daladier ni pritegnil novih mladih meči. S padcem vlade se računa že v 14 (iueli.
V ziinanje-jx>litičnem pogledu smatrajo kot najpomembnejšo osebnost sedanjega vojnega ministra jx>lkovnika Fabryja, ki je obenem glavni urednik
(Popu! aire)
t »Intransigeanta« in predsednik vojnopomorskega odbora. Prav za prav je ludi 011 kot Daladierov pristaš za sjx)razum in sodelovanje z Nemčijo, toda ne na račun francoske varnosti. Zakaj niso vstopili v vlado necsocialisti, se izve šele danes. Kakor smo že poročali, je Marquet zahteval za sebe notranje ministrstvo, istočasno pa jc zahteval da se odstrani z mesla predsednika policije v Parizu g. Chiappe, in šc okoli 40 pretcklov. To radikalno zahtevo neo-socialističnega voditelja Marqueta je Daladier odločno odklonil. Slednje pa je neosocialisle tako raz-dražilo, da so sklenili, da ne gredo v vlado. Liberalna »'Oevre« piše o novi vladi, da je vse odvisno od tega, kaj bo ukrenila. »Echo de Pariš je prepričan, da vlada ni sposobna za življenje. Če bo prebrodila prve težkoče, bo zadela na nove hujše, pri katerih bo padla. Socialistični »Populaire« pravi o sedanji Daladierovi vladi, da ni niti strankarska vlada, nili vlada osebnosti, ampak vlada ene same osebnosti. Njen poraz je siguren žc pri prvem nastopu v parlamentu.
Žalostna posledica voglarjenja
27 letni posestnikov sin ustreljen
Carigrad - prestolica balkanske
ZVeZe ? Balkanski pakt brez Bolgarije brez pomena
Konstanca, 31. jan. b. Davi ob 6 je prišel turški zunanji minister Teftijc Ruždi-bej v Konstanco in takoj nadaljeval t j>osebnim vlakom pot v Bukarešt. Obisk turškega zunanjega ministra Teftika Ruždi-beja v Bukarešti ni oficijelen, pač pa bo uradni obisk napravil šele v mesecu marcu. Turški zunanji minister Ruždi-bej odpotuje v Belgrad skupaj z romunskih zunanjim ministrom Titulescom. V Belgradu bo dne 3. februarja konferenca štirih •zunanjih ministrov balkanskih držav. »Lupta« poroča, da je grški zunanji minister Maksimos predlagal, da se pakt podpiše v Atenah. Če v gotovem roku nekatere države pakta ne bodo podpisale, naj se podpiše tudi brez njih.
Viharna posvetovanja vlade v Grčiji
Atene, 31. jan. tg. V ministrstvu za zunanje zadeve se jc danes sestal zunanje-j>olitićni svet, ki je sestavljen od vlade, bivših predsednikov vlade, šefov strank in važnejših poslanikov v inozemstvu, da pretresa vprašanje balkanskega pakta. Od šefov strank sestanku zunanje-političnega sveta ni prisostvoval samo Venizelos, ki sc trenutno nahaja na otoku Kreti. Toda on je zunanje-političncmu svetu j>oslal obširno spomenico o svojih pogledih na balkanski pakt. Sekcijski šef v ministrstvu za zunanje zadeve Rosetis, ki je spremljal grškega zunanjega ministra Maksimosa na njegovem potovanju v Zagreb, Rim in Pariz, je imel na dana-fnjem sestanku zunanje-političnega sveta referat o jMjgajanjih zunanjega ministra v inozemstvu. Ministrski predsednik Caldaris je pa poadl udeležencem današnjega sestanka informacije ter je izjavil, da je Bolgarija definitivno odklonila svoj vstop k balkanskemu paktu in da je bilo tozadevno uradno sporočilo o sklepu Bolgarije sporočeno že za časa zadnje konference Male zveze v Zagrebu.
Nato je bila prečitana obširna spomenica, ki jo je poslal Vcnizelos. G. Vetiizclos pravi v svoji spomenici, da grška zunanja politika počiva na treh glavnih principih in sicer:
1. na prisrčni zvezi s Turčijo, 2 na tesnem prijateljstvu z Italijo in 3. na pogodbi o nenapadanju in prijateljstvu z Jugoslavijo in Romunijo. Grška viada je, tako nadaljuje Vcnizelo-s, v ^ svoji spomenici, zanemarila, da bi se bila informirala, kakšno stališče zavzema k balkanskemu paktu Italija. čeprav j« vlada imela za to zelo ngodno priliko, ker ▼ kratkem času poteče rok grško-italijan-ske prijateljske pogodbe. Grška vlada bi lahko pričela pogajanja za obnovitev te pogodbe in bi bila ob tej priliki lahko zvedela tudi za stališče Italije o balkanskem paktu. Če se bo balkanski pakt sklenil brez Bolgarije, se to ne sme zgoditi na tak način, da bi imela Bolgarija vtis, kakor da jo potisnjena na stran. Grčija mora paziti, da z balkanskim paktom ne bo vržena ▼ velike mednarodne probleme, posebno v slučaju kake ilalijan-
20.700 metrov v zraka
sko-bolgarske zveze. Takšna zveza bi mogla т primeru eventuclnega
pomeniti za Grčijo vprašanje intervencije, ker bi bila vezana z balkanskim paktom. Isti slučaj bi lahko tudi nastopil pri eventuelnem rusko-romunskem konfliktu. Takih nevarnosti se mora Grčija izogibati, Venizelos izjavlja, da on v principu ni nasprotnik balkanskega pakta, ki bi ga podpisale štiri države, zamerja pa, da grška vlada ni izpolnila vseh predpogojev za ta pakt, kajti sedanji načrt balkanskega pakta izgleda samo kot privesek Male zveze.
Zato je potrebno, da se izvršijo preddela za eventuelni poznejši vstop Bolgarije in Albanije v balkanski pakt. Ta preddela bi bila uresničitev »kJefKJV zadnje medbalkanske konference o ustanovitvi posebnega stalnega odbora za izvedbo zaščite manjšin in sporazum o cventuelni porabi čl. 19. pakta Zveze narodov, ki se nanaša na sporazum za revizijo gotovih določb mirovnih pogodb. Ministrski predsednik Caldaris je ob koncu konference izjavil, da je belgrajski sestanek štirih ministrov balkanskih držav sklican ravno zaradi tega, da razpravlja o pogojih, pod katerimi bi se Bolgariji omogočil pristop k balkanskemu paktu.
Ugledni atenski časopis »Taftia« piše, da diskusija v zunanje-političnem svetu ni izgladila obstoječih nesoglasij, imela pa je to dobro stran, da jc vlado opozorila na vse nevarnosti balkanskega pakta in bo tudi ona nosila za vse polno odgovornost.
Atene. 31. jan. tg. V grških uradnih krogih demantirajo vesti carigrajskega dopisnika »New-york Heralda«, ki jc svojemu listu sporočil, da bo r primeru uspeha balkanskega pakta postal Carigrad prestolica balkanske unije z medbalkansko upravo ui policijo. Griki uradni krogi smatrajo prednjo vest za fantazijo.
Zakaj v Budimpešto?
Sofija, 31. jan. AA. »Poslednja Pošta« objavlja v današnji Številki brzojavko iz Budimpešte. da bo |к> mnenju dobro poučenih ma-djarskih političnih krogov predsednik bolgarske vlade Mušanov v kratkem obiskal Budimpešto. S tem bi Mušanov vrnil predsedniku Gonibosu in madjarskemu zunanjemu ministru nedavni njun obisk v Sofiji.
»Demokratičeskl Zgovor« ponatiskuje to brzojavko na prvi strani svoje današnje številke in opremlja brzojavko s temle komentarjem: To pomeni, dn se bo kolo vnovič obrnilo proti Budimpešti. Ali ne bo predsednik bolgarske vlade v protislovju s samim seboj, ko je vendar nedavno tega lel v Ankaro, nato v Belgrad in zdaj v Bukarešto. Jutri pn sc hoče napotiti Budimpešto. Ali ni ta nedoslednost med glavnimi vzroki sedanjega težkega zunanjepolitičnega položaja Bolgarske?
Novo mesto, 31. januarja.
Pretekli torek so v razpoloženju, ki je pač pri takih prilikah običajno, veselo prepeljali na Stol-narjev dom na Lešnici pri Novem mestu novo gospodinjo iz ugledne in premožne Vrtačičeve hiše na Žihovem selu. Seveda ni manjkalo ženitovanj-skega veselja, ki pa je imelo žalosten konec. Vzrok je iskati zopet v nesrečnem alkoholu. Vrlačič je znan kot varčen in skrben gospodar in so pričakovali fantje pred hišo, da bodo še prav posebno dobro postreženi. Ker je bila obenem poroka tudi pri sosedu, so nekateri objestneži le preveč glasno izražali sodbo o dobri in slabi pijači. Vrtačiča je lo razburjalo. Še potem, ko so svatje odšli na Leš-nico, ni bilo ponoči miru okoli njegovega doma. Okrog polnoči je šel napajat Vrtačič konja v Krko. Radi varnosti je vzel puško s seboj. Sin Jože je slišal ropot okoli hiše in šel je gledat za očetom, ker se je bal, da se mu ne bi kaj zgodilo. Zaslišal je očeta, ki je stal pri hlevu in kričal: »Ti korake
Španski akademiki na ulici
Pariz, 31. jan. Iz Madrida poročajo, da je prišlo v notranjosti države do mnogoštevilnih spopadov med študenti raznih političnih smeri. Posebno astro so m skočili v lase na medicinski fakulteti v Saragossi. Tam so študentje segli tudi po revolverjih in jc več oseb ranjenih. Na univerzah v Sevilji in Valladolidu so predavanja odpovedana zaradi neprestanih spopadov med študenti.
Trgovinska pogodba med Avstri o in Francijo
Pariz, 31. jan. AA. Včeraj eo podpisali
trgovinski dogovor o ureditvi kontingenčuega režima med 1'rancijo in Avstrijo. Ta dogovor jo velikega pomena, ker sega tudi v politično jxxlročje; francoska vlada je hotela s jiodpisom tega 6jx>ruzunia j>odpreti avstrijskega kance-larja Dollfussa v njegovem boju za neodvisnost Avstrije. Trgovinski dogovor jamči Avstriji zvišan kontingent tako za tckstilije kakor tudi za elektrotehnični material, stroje, dele .strojev, otroške igračke in izdelke iz kavčuka. Klavzula v tem dogovoru, ki sc nanaša na |>rt-poroeila kouferetice v Stresi, obvezuje Francijo, da bo z naklonjenostjo proučila naknadne jiredloge, ki bi jih utegnila dati Avstrija za nekatere druge svoje izdelke. V Parizu prevladuje vtis, tla se je na ta način na gosjio-darskem jx)lju vse storilo, kar je mogoče storiti za Avstrijo. V |>ariških političnih krogih ujm jo, da se bodo tudi druge države podobno zavzele za avstrijsko neodvisnost in posnemale francoski vzgled.
Elektrifikacija savske banovine
Belgrad, 31. jan. m. Trgovinski minister Juraj Demetrovič je danes po konferenci, ki jo je imel z gradbenim ministrom dr. Srkuljem in ravnateljem zagrebške elektrarne Viskovičein podpisal odlok, s katerim se razveljavi koncesija, ki jo je dobila delniška družba Združenih rudnikov in topilnic za elektrifikacijo savske banovine. Razlog za gornji odlok je v tem, ker se je ugotovilo, da omenjeno društvo ni izpolnilo zakonitih pogojev, da namreč zgradi električno centralo z najmanj 6000 kilovatov učinka in najmanj 100 kilometrov električnih daljnovodov z visoko napetostjo. Položena kavcija v znesku 3 milijone Din pripade državni blagajni. Proti odloku trgovinskega ministra se omenjena družba lahko pritoži na državni svet.
Ljubljana, 31. jan. Danes popoldne ob pol 5 je umrla v splošni bolnišnici Anica Peršič, damska krojačica, rodom iz Gorice. Dan in ura pogreba bosta objavljena jutri. Žalujočim ostalim naše sožalje.
»tran, drugače streljam.« 27 letni posestnikov sin Anton Turk iz Dolenje vasi je silil, kakor pravi lin
Jože, proti hlevu z batino v roki. Vrtačič je ustrelil najprej v zrak, z drugim strelom pa je pogodil 3 metre stran stoječega Turka » - . —- . Obstreijeni se je obrnil, napravil 5 korakov in se zgrudil. Njegovi tovariši so ga pobrali in odnesli k sosedu Blažiču, da bi ga prepeljali v bolnišnico, pa so takoj ugotovili, da je že mrtev. Nato so ga prepeljali v četrt ure oddaljeno vas na njegov dom. Po izjavi Vrtačičeve družine so še po tem žalostnem dogodku silili razkačeni fantje v hišo in razbijali po oknih ter jih nekaj popolnoma razbili. Domačini so se v strahu zaklerili v hišo. Danes so Vrtačiča aretirali in prepeljali v novomeške zapore, orožniki pa vodijo obsežno zaslišanje.
Voglarenje je stara navada po deželi, pa bi vendar kazalo, da se to prepove. Kakšne strašne posledice ima voglarenje, ki je vedno zvezano z velikim pijančevanjem, dokazuje najbolj gornji slučaj.
Bolezen zagrebškega nadškofa
Zagreb, 31. jan. c. Tekom današnjega dne jc nadškofijska pisarna sprejela mnogo pisem in brzojavk iz vse države, kjer mnoge odlične osebnosti sprašujejo za zdravstveno stanje hrvatskega metro-polila. Danes je kabinetna pisarna izdala sledeči komunike: »Prevzvišeni g. dr. Ante Baucr je dobro prebil noč. Temjieratura nespremenjena. Puls 62 do £8. Objektivno razpoloženje bolnikovo je zadovoljivo. Podpisi: profesor dr. K. R. Radiuič, dr. J, Ilokhert, prolesor dr. V. Pliverič.«
Teroristi
Belgrad, 31. januarja, m. Danes je bil pred Državnim sodiščem za zaščito države zaslišan Gavrilo Jovanovič, tretji čaln teroristične skupine, ki je leta 1932 polagala po Belgradu peklenske stroje. Obtoženec priznava svojo krivdo in je natančno ojMsal vse zveze, ki jih je imel z glavnim obtožencem Ljuborcem, ki je pobegnil v inozemstva Proces se jutri nadaljuje.
Belgrajske vesli
Belgrad, 81. jan. m. Na novem pokopališču so pokopali danes znanega in nadarjenega srbskega romanopisca Branimira Cošiča. Pri odprtem grobu so se od njega jmjsIovlH zastopniki srbske književne zadruge, Pen-klub Ln uredništvo »Pravde«.
Niš, 31. jan. m. Davi je izzvala veliko senzacijo vest, da je Bogdan Vidanovič, ki je izvršil več gnusnih zločinov v niški okolici, in ki so ga splošno imenovali »niški Kuertent, izvršil samoumor. Zločinec je izrabil Irenotek, ko je odšel paznik iz poslopja, zavezal na omrežje okna vrv ier se obesil.
V	par vrsti c ah
Iz St. Louisa na Senegalskem poročajo, da j« vodno letalo »Južni križe (Croi* du Sud), ki je priletelo iz Natala v Fraziliji, danes dopoldne ob 11.43 prispelo semkaj in se srečno spustilo v tukajšnji lukL
V	zvezi s sprejetim ameriškim načrtom o gradnji novih enot za kojmo in pomorsko letalsfvo je zbornica dovolila kredit 05 milijonov dolarjw'ža izvedbo prvega dela tega načrta.
Včeraj je romunski kralj Karel podpisal nkaz o imenovanju Vasilija Saeu za trgovinskega ministra. Ta resor je od zadnje krize ostal nezaseden in ga je vodil predsednik vlade Tartareecu.
Od 15. do 17. februarja bo v Bruslju velika mednarodna konferenca vseh onih društev in lig, ki so se ustanovile, da podpirajo Zvezo narodov.
Romunski zunanji minister Titulescu je bil sneči pomvno operiran zaradi vnetja srednje ušesno mrene. Zdravstveno stanje Titulesca pa se je zbolj-šalo.
.Utrinki
Katastrofa ruskih letalcev
Berlin, 31. jan. A A. Tz Молкте poročajo: f Vso noč so nadaljevali iskanje atratosfernega balona »Sirijat. ki je včeraj dosegel nov vi- i šinski rekor<l, jvi se od snoči nič več ne javlja brezžično. Sodijo, da sc je balon spustil nn zemljo nekje v gozdu. I oda nobeden izmed mnogoštevilnih aeroplanov, ki neprestano krl-žarijo. ni do zdaj mogel odkriti balona. Prav tako je bilo tudi vse iskanje z močnimi reflektorji zaman. Ponekod gosta meela otežuje iskanje. Glavni ravnatelj trgovinskega letalstva je dal nalog upravnikom vseh letališč v sovjetski Rusiji, da pomagajo iskali izginoli balon. Predsednik Kalinjin. Stnljin, Vorošilov in druge vodilne osebnosti dobivajo stalna poročila o poteku iskanja.
Toda vsa npanja so bila zaman.
Gondolo s 3 mrtveci so našli 150 km južno-vzhodno od Moskve ob železniški progi Moskva— Kazan, balona pa ni bilo.
London, 31. jan. AA. Reuter poroča nekatere podrobnosti o tragičnem koncu stratosferske ekspedicije sovjetskega hulonn »Sirija*. Po pripovedovanju nekega očividca, ki se je nahajal nedaleč od kraja katastrofe, sc jc gondola v viharju odtrgala od balona in strmoglavila na zemljo. Trupla vseh treh letalcev so strašno razmesarjena. Vsi instrumenti in drugi predmeti, ki so bili v gondoli, so popolnoma uničeni.
Italija in razorožitev
Rim, 31. januarja, (a). Agencija Štefani ob javlja dokument o stališču, ki ga zavzema italijanska vlada o sedanjem stanju in o izgledih razorožitve. Dokument navaja najprvo, da je po mnenju italijanske vlade razorožiheno vprašanje zašlo na mrtvo točko. Zalo je zdaj skrajni čas, da se najde izhod iz le žagale.
Nato navaja dokument, da je dosedanje ravnanje po pravici omajalo vero v možnost sporazuma. Pri tem pa je treba jx> mnenju italijanske vlade jiri-znali. da ie bila Nemčija v pravu, ko je zahtevala zase takožv. obrambno orožje, pa naj še tako delimo vprašanje ravnopravnosti od efektivne razorožitve.
Italijanska vlada podčrlava v tem dokumentu, da je njena politika ostala dosledno do danes na -avnini razorožitve. Italijanska vlada predlaga zato lo-le: I. Popolno ukinitev kemične vojne. 2. Prepoved bombardiranja civilnega prebivalstva. 3. Zni-»anjf vojaških izdatkov s strani tistih držav, ki jih ne vržejo popodbe.
Olede' eiektivov je Ilslfja pripravljen*, da to vjvašanje prouči la osnovi sedanjega stanja. Nem-
ško zahtevo po pomorski oborožitvi naj se predloži bodoči pomorski konlcrenci.
Dokument se končno sklicuje na čelvorni pakt in na locarnski pakt. Italijanska vlada je mnenja, da so jx>sebna diplomatska jamstva proti napadom nepotrebna. Za splošno varnost bi bilo velikega |x>-mena, če bi se Nemčija vrnila v Ženevo.
Japan odgovarja Rusom
London, 31. jan. m. Včeraj popoldne je imel v japonskem parlamentu velik govor japonski zunanji minister llirota, ki se je obširno bavil z rusko-ja-ponskirni odnosi. V svojem govoru se jc dotaknil ludi izjave, ki jo je podal Stalin na 17. kongresu komunistične stranke v Moskvi. V svojem govoru je llirota med drugim izjavil: Rusija nima pravice, da obtožuje Japonsko, češ, da se pripravlja na vojno in nove napade. Japonska doslej š.? ui ničesar storila. kar bi izzvalo Rusijo in tudi ni poslala mi sibirsko mejo Sc nobenega vojaka. Rusija pa istočasno žali časi japonskega naroda in pošilia svoje črte vzdolž vse niandžurske meje na položaje, i/ katerih bi sc iz strateških o/irov lahko napadla Japonska. Japonska nima imperialističnih teženj in ne želi osvajati ruske zemlje.
MALO VERNI M.
Lev Tolstoj je rekel nekol mlademu ilovelcu: i-Ako le grize misel, da je vse, kar si kdaj razmišljal o Bogu, pogrešeno in da ni Boga. ne bodi radi tega iz sebe. Tako se dogaja vsem. Nikakor ne misli, da izvira Ivoja nevera odtod, da res ni Boga. — Ako ne veruješ vel v Boga, v katerega si veroval doslej, je vzrok v tem, da je bilo v tvojem verovanju doslej nekaj sprevrženega; zatorej sc potrudi, da boš bolje pojmoval to, kar imenuješ: Bog... Ako je malikovavee prenehal verovati v svojega lesenega boga, ne pomeni lo, da Boga v resnici ni, marvel le, da Bog ni iz lesa.
DVA, KI ZAGOVARJATA MLADE.
Guizot:
Takrat, kadar vstajajo nm>e ideje in se dvigajo novi pokreti, ne smemo govorili o propadanju. Propadanje se je začelo šo le takrat, kadar družba, ki čuti, da je bolna, ni v stanu dvigniti se novim upom nasproti, in takrat kadar se družba vrača k pro-ilosli, ki jo je oboževala, mesto da se zažene v bodočnost, ki si jo je ustvarila.«
Chateaubriand;
>Revolucionarne ideje lasa niso revolucionarne ideje ljudi. Zato je potrebno jasno ločili počasno a dosledno zaroto stoletij od hipnih zarot, ki jih vržejo nn dan sebičnost, koristolovslvo in minljivi režimi.*
KAKO POTREBEN JE SVETILNIK...
Dovolj je na svetu industrijskih magnatov. lei imajo brezobzirno braniti svoje koristi, dovolj jc .sovjetskih metod, ki sroje radikalne ukrepe s krvjo kršfujejo, dovolj zemlje, dovolj snovi, dovolj razvalin! Dovolj sebičnosti, dovolj zmešanih pojmov, dovolj nasllstva nad pravico!
Kako potreben jc svetilnik, ki ne prikriva svoje sretlobe. soilnl dvor. ki ve \trodaja pravičnosti, trdnjava duha. manifest duše... In vse lo je Cerkev narodom ki sc pogrezajo, ki se med seboj trgajo in tleli jo. Tn je samo Cerkev, ki ne pozna kompromisa. Cerkev, ki ne zapira oči. Cerkev, ki ve trpi dvojne morale... (Sonnenschein).
KAJ H0 NACIONALNI K0NJUNKTVR1STI?
> Imamo še mnogo ljudi, ki narodni socializem smatrajo za zavarovalno družbo, kjer je treba samo plačati nekaj zavarovalnine v denarju ali v zlatih ' spodbudnih besedah, pa le zavaruje proti raznim političnim in ludi drugim življenjskim nezgodam, med trm. ko smejo oni mirno nadaljevati svoje ka-v koi-šnekoli posle. Samo da si zavarovan, da moreš
pokazati zavarovalno polico narodno-tocialislilne stranke. Ti ljudje mislijo, da nacionalno neoporečnost in državotvornost lahko r ar not ako kupijo kot kos klobase ali vrček piva, časti ali celo — ljudi, če je treba. Ti ljudje, ki so kramarji do svojih kosti, ne razumejo, da bi lahko kdo drugi stal in umrl zei kakšno idejo brez vsake koristolovske misli. Načelni borci se jim zdijo obžalovanja vredni norci, ki življenje samo po nepotrebnem mešajo. Mi imamo te ljudi zapisane. Nil strahu. Denarno podpiranje našega pokrela še ni noben odpustek za stare, in za bodoče grehe. Ni dosti, moliti denarnico in vpili »Živio Hitler!*, pi-i tem. pa svojega delavca stiskali ali dobre delavce poganjati na cesto. De. r?arnica hvala bogu pri nas še ni sprilevalo za no• tranje prepričanje... (Voelkischer Reobachter).
PLES JE ZRCALO KULTURE.
V »Die dentsehe Fran* piše Dorolhce Gucnlhcr o plesu med drugim ludi sledeče:
'če je res, da se kultura narodov najbolj zrcali v njegovem umetnostnem ustvarjanju, potem jo ples najboljši izraz in najbolj verno zrcalo kulture vsakega naroda. On je predvsem zrcalo nravno višine vsakega naroda. O >lcpem ljudskem plesu boljše da ne govorimo, ker ga je izpodrinil povsod že »družabni ples*, ki je nastal takrat, ko se je družba* ali »elita* z zaničevanjem (nllrgala od. ljudstva in si ustvarila svojo lastno kasto. Zalo propadanje *družabnega plesa*, ki je naraven izraz propadanja »elitne družbe*, nikakor ne velja za ljudstvo, n kolikor se še ni pustilo zastrupiti od iz-rodkov idružabnih plesov gnile elite*. Najbolj iz-razlt dokaz moralnega propada »elitne družbe* va je jazz. ki je enostavno k nam imnortiran produkt, dir lih zamorcev ki ga spremila ludi gibanie po divjaških obredih. Upamo, da bo pmnlaievalni noltrtl nemškega ljudstva nr medel s takimi zrcali naše kulture ter r povra'ku k zdravemu ljudskemu plesu vrnil telesu nravnost, ki jo ie v tiomrevirieniu nrc. padajočega meščanstva izgubila tudi ljudska duša.i
TO SO ZASLUŽKI..,
Ile n
Angleški film o zasebnem življenju kralju irtka VIII, tako poročajo, ima na za padu naravnost ogromne denarne uspehe. 1'si kini so razprodani. Pisatelj filma I.aughton dobiva samo 40% od. dobička, to je 00.000 funtov, to je okroglo 10 mi-hianov Din. Filmska igralka Grazie Field je dobila >s,vno,- 30.000 funtov (C, milijonov I)in) Mavrice ChevaUer >samtir ]0.0nt) (i mili iona Din) Greto (■urbo je sprejeta 60.000 (1? mili ionov Din) Con-szancc Beimel pa 100.000 (20 milijonov Din). Kai, ko bi kdo pvišrl k trm igralcem in V obiskorihem lena filma z nabiralno pol o za brezposelne lačnel (Koelnischt Volkszcitung.)
200 prič povabljenih k razpravi
proli bivšemu policijskemu kapetanu v Subotici
Sem in tja po
ZqercbM Zagrebške zanimivosti
Okrožno sodišče v Subotici je za prihodnje dni razpisalo obravnavo o veliki in nenavadni korupoijski aferi, ki je razburila vso Vojvodino. Glavni junak te afere je Mladen Proda-novič, bivši policijski kapetan v Subotici. Pro-danovič je v preiskovalnem zaporu žc od septembra meseca, decembra meseca pa je zbolel ter je sedaj v bolnišnici pod nadzorstvom. Prodanovič je ponudil sodišču 200.000 Din kavcije. da bi se mogel braniti iz svobode, toda sodišče je to odklonilo, ker se je razširil glas, da namerava Prodanovič pobcguiti s svojo ženo v Brazilijo.
Iz belgrajskega »Vremena« posnemamo naslednje zelo zanimive podatke o življenju in delu tega moža. Prodanovič je doma iz Arada v Romuniji, v Snbotico pa je prišel 1. 1919. Ker tedaj ni bilo dovolj šolanih ljudi v Subotici, je lahko dobil službo pisarja pri subo-tiški policiji. Nekaj let je delal in životaril e лкготпо plačo kakšnili 800 Din mesečno. Ker pa je bil marljiv in vesten uradnik, si je pridobil naklonjenost predstojnikov ter počasi napredoval do konceptnega uradnika in celo do policijskega ka,petana. Pa kmalu so se razširili glasovi, da je Prodanovič v službi sicer vesten, toda s podrejenim osobjem zelo sirov in tudi z občinstvom. Pred nekaj leti_ se jc oženil z neko ločenko iz Sombora ter si takoj na splošno začudenje Subotičanov kupil krasno hišo za 250.000 Din.
V teku let si jc Prodanovič uredil razkošno stanovanje kakor pravi romunski boljar. V njegovi hiši je bilo vse. kar je potrebno za udobno življenje brezskrbnega bosataša. Njegov vrt je bil eden najlepših v Subotici. Lani so celo govorili, da se je Prodanovič že pogajal za napravo bazena na svojem vrtu iz čistega marmorja. O njegovem domu in dragoceni opremi je govorilo vse mesto. Ko_ pa je Prodanovič videl, da se javnost že zanima_ za njegovo razkošje in ker je spoznal, da nihče ne more verieti, da bi si mosrel privoščiti kaj ta.kega navadni državni uradnik, pa tudi, če bi imel dvojno plnčo, je pričel srovoriti o veliki dediščini, ki jo je prejel. Nekaterim lahko-vernežem je pripovedoval celo, da izvira njegova dediščina z Marsa.
Lani pa je Prodanovič zbolel ter je bil operiran. Odpotoval je k morju, da si popravi zdravje. V tem času je prejel njegov šef. upravnik policije Aleksander Popovič nekaj ovadb in je na podlagi teh odredil preiskavo.
Na podlagi te preiskave je bil hitro aretiran bivši trgovec Josip Deker, ki je bil v zvezi z raznimi »kupčijami« kapetana Prodanoviča. Prodanovič se je hitro vrnil v Subotico, da bi rešil, kar se da. Policijska preiskava je trajala skoraj mesec dni.
Obtožnica, ki je naperjena proti Prodano-viču. navaja kakšnih 50 kazenskih dejanj, ki jih je izvršil deloma sam, deloma s svojimi sokrivci. Po večini so to dejanja izsiljevanja in prejemanja |x>dkup,nine. Tako je zaplenil nekemu kmetu 60 svinj ter jih hotel dati za-klati. Ko pa mu je kmet po Dekerju poslal 1000 Din. mu je šele dovolil, da jih jc izvozil. Prodanovič je svojega sokrivca Dekorja vodno ščitil pred državnim tožilcem in sodiščem. Dalje je Prodanovič aretiral neko žensko in jo izpustil šele. ko mu je plačala tOO Din. Stalno je prejemal znatne zneske od lastnikov raznih zloglasnih hiš v Subotici, ki bi jih moral iz središča mesta prestaviti nn perfieri.jo. Od nekega lastnika pa je zahteval celo 5000 Din z grožnjo, da mn drugače zapre hišo. Prodanovič je tudi obtožen, da je ukradel neke akte zaradi nekega obsojenca, ki je mesto 15 dni odsedel samo dva dneva kazni.
V zvezi s Prodanovičem je bil tudi subo-tiški tržni nadzornik Štefan Kolar. ki je prav tako izsiljeval od ubogih prodajalcev razne zneske, če mu pa jih niso plačali, jim je zaplenil blago ter jih pretepal. Ako so se prodajalci pritožili pri Prodanoviču. jih je ta nagnal. Prodanovič je dalje predrago zaračunal pasje znamke ter je razliko spravil v svoj žep. Nekega kmeta je Prodanovič kaznoval, ker jc pasel svinje na občinskem zemljišču, ko na mu je kmet plačal 1500 Din. so se smele njegove svinje pasti kjerkoli. Za dober denar je bil Prodanovič pripravljen napraviti vsakršno usluge. Obtožen je še raznih drugih korupci-jonističnih kupčij.
Saj je res čudno, da bi mogel Prodanovič iz svojih »prihrankov« kupiti tako veliko hišo, si urediti razkošno stanovanje in še dati neko posojilo 50.000 Din.
Sedaj so v zaporu Mladen Prodanovič. njegova žena Jelena, omenjena Štefan Kolar in |o-sip Dekcr ter neki Jovan Župko. Vsi taje krivdo ter zatrjujejo, da »se je ves svet zaklel proti njim«.
Na glavno obravnavo proti Prodanoviču, za katero vlada sedaj ogromno zanimanje in ki bo 17. februarja, je povabljenih okoli 200 prič.
V nedeljo so se pa postavila naša dekleta. Polna je bila dvorana, zato pa so tudi imele pogum. Predstavljala je namreč dekliška Marijina družba igro »Prisegam«. Dalo bi se morda v kaki stvari kaj izpopolniti, a dejstvo je, da so igrale kar dovršeno, kolikor je le kdo mogel pričakovati, Sempatja ni bilo dosti močnega glasu, tudi šminke bi mogle efekt podčrtati, pa to gledalcev ni kaj motilo. Pred predstavo je družbeni voditelj p. Janez s toplimi besedami pozdravil častne goste in gledalce. Med njimi smo videli tudi jezuitskega provincijala p. Juriča. Prireditev je bila obogatena tudi z dvojno deklamacijo.
Slomškovo prosvetno društvo je v svoj program sprejelo prireditev jezikovnih tečajev, in sicer za nemški, francoski, po potrebi tudi angleški, italijanski in esperantski jezik. Kdor bi imel za to kaj zanimanja, naj se oglasi z dopisnico na naslov Slomškovo prosvetno društve, Masarykova tO.
Zadnji tedni so prinesli mnogo zanimanja za slovensko petje v Zagrebu. Cerkvenemu zboru so se priglasili nekateri novi glasovi, prof. Grbec pa je pričel intenzivno z delom povečanja otroškega pevskega zbora, ki daje lepe nade za bodočnost.
Delavsko zadružništvo
v
nr> • • v
Trz icu
Občinske volitve v Cezanievcih
Upravno sodišče v Celju je pod številko A 414, 1933/6 izdalo tole odločbo:
Zoper občinske volitve, ki »o se dne 15. oktobra 1933 vršile v občini Cezanjevci, srez ljutomer-•ko-radgonski, se je v volivnem imeniku vpisani Ribič Ivan mL, posestnik v Cezanjevcih, dne 21. oktobra 1933, torej v odprtem roku 8 dni po dnevu volitev, pritožil na upravno sodišče v Celju.
Upravno sodišče je po § 50. zakona o občinah v nejavni seji odločilo:
o^Pritožbi se ugodi in razveljavijo občinske volitve radi nepravilnega postopanja volivnega odbora s tem, da se morajo po § 50, odstavek 5. zakona o občinah v mesecu dni od dne prejema te odločbe vršiti nove volitve.
Zoper to odločbo ni pravnega sredstva.
Razlogi.
Pritožitelj navaja več nepravilnosti, ki so se dogodile pri volitvah ca občinski odbor zgoraj navedene občine, med njimi pa tudi to, da je volivni »dbor dopustil, da se je v glasovalni zapisnik kandidatne liste Vunderla Franceta vpisalo 36 volivcev, ki niso osebno prišli na volišče, nego je zanje volil kot pooblaščenec Smodiš Stanko, posestnik aa Stari cesti št. 73. To postopanje pa nasprotuje
določilu § 22 banovinske uredbe, po katerem smejo volivci glasovati samo osebno na volišču svoje občine in to ustmeno. Pismenega glasovanja s pooblastili ta uredba in zakon o občinah ne dopuščata.
Upravno sodišče je moralo pritožbi ugoditi, ne da bi se bavilo z drugimi pritožbenimi točkami, ki so le podrejenega pomena, in sicer radi tehle razlogov:
Po § 35 zakona o občinah smejo volivci glasovati samo osebno in tudi banovinska voliv-na uredba le dovoljuje, da sme volivec, ki radi težke telesne hibe ne bi mogel glasovati na način, ki je predpisan v §20, privesti pred volivni odbor pooblaščenca, da glasuje mesto njega. Iz zapisnika o poslovanju volivnega odbora v času glasovanja in iz priloženih pooblastil izvira, da je glasovalo po pooblaščencu 11 volivcev, ki osebno niso prišli na volišče. Glasovi teh volivcev so torej neveljavni in njih vpoštevanje nezakonito. Ta nezakonitost je pa bistveno vplivala na izid volitev, ker znaša razlika med obema kandidatnima listama le tri glasove.
Zato je moralo upravno sodišče odločiti, kakor je zgoraj navedeno.
Celje, dne 19. decembra 1933.
Štirje milijoni v zrak in po grla
Šoštanj, 30. januarja, j
V rrak ao šli milijoni! Na ozemLju šoštanjskega sodnega okraja so lani pokadili tobaka nič manj kakor za 2,283.088 Din.
Konsum alkoholnih pijač v letu 1933. Prebivalci šoštanjskega okraja so v lanskem letu popili 1399 hI vina, 44 hI in 351 mošta, 107 hI piva, 45 hi in 67 1 žganja in likerja in 792 hI sadjevca.
Zanimiva je razdelitev po občinah: Šmartno ob Paki (14 gostiln): 212.19 hI vina, 14.98 hI mošta, 8.24 hI piva, 4.70 hI žganja in 81 hI sadjevca.
Topolšica (15 gostiln): 90.48 hI vina, 1161 mo-ita. 237 1 piva, 863 1 žganja in 53 hI sadjevca.
Šoštanj mesto (17 gostiln): 483.18 hI vina, 21 hI
in 91 mošta, 32.44 hI piva, 11.51 hI žganja in 226 hI sadjevca.
Šoštanj okolica (9 gostiln): 107.18 hI vina, 7121 mošta 2421 žganja in 5 hI sadjevca.
Velenje (37 gostiln): 589.41 hI vina, 64.03 hI piva, 22.01 hI žganja in 378 hI sadjevca.
Če bi skupno vsoto spremenili v primemo ceno, bi mogli ugotoviti, da smo poklonili tudi alkoholu okrog 2,000.000 Din.
— Nosečim ženam in mladim materam pomore naravne »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja.
Tržič, 30. januarja.
Usnjarska in čevljarska zadruga »Runo« je imela v nedeljo svoi redni letni občni zbor, ki je zaključil njeno deveto poslovno leto. To domače delavsko podje t je od leta do leta bolj napreduje, počasi sicer, a vendar vidno. Res da obračun ne izkazuje posebnega čistega dobička, a zadruga je ob teh razmerah lahko vesela, da ni izgube. V preteklem letu se je celokupen obrat preselil v lastne prostore, ki jih je pa bilo treba prej popraviti, kar je seveda precej stalo. »Runo« je sedaj v lastni prostorni tovarni, kjer se bo lahko še razmahnila. Trenotno zaposluje 53 članov, ponujajo se vedno novi, pa kai, ko ni dela, saj delajo sedanji delavci samo po sedem ur dnevno. Poleg ovčin, ki ie glavni izdelek, je pričela zadruga izdelovati tudi nekatere druge vrste usnja. — Kriza v čevljarski obrti je dobita svoj odmev tudi na občnem zboru »Rune«, saj so številni tržiški čevljarji njeni člani in od:emalci. Ti pa gledajo na rešitev svoje obrti zelo različno, kar se je razbralo iz živahne debate na občnem zboru »Runo« je pač poklicana, pa pomaga reševati v Tržiču tudi to vprašanje, ki je tudi zanio življenjskega pomena, in upamo, da ga bo zadovoljivo rešila.
Nevarna vdova
V vasi Dunajeviču pri Tuzli je živela lepa vdova Saveta Boškovič, ki je bila tudi precej premožna. Vsi vaški fantje so jo nadlegovali z ženit-benimi ponudbami. V vsaki vseh 30 vaških hiš imajo po kakega fanta, ki bi se rad oženil z lepo Saveto. Zato ni čudno, da so bili v vasi večni prepiri. Saveta se je sicer trudila kolikor je mogla, da je pomirjevala med seboj sprte mladeniče in njihove družine, toda prilivala je olja v ogenj, ko je bila z vsakim prijazna.
Na vsaki vaški zabavi, pri vsaki svečanosti je bila Saveta prva med dekleti, prva v kolu in pri plesu. Toda tudi na vsaki zabavi je prišlo do pretepov in prelivanja krvi zaradi nje.
Te dni pa so obiskali lepo Saveto na njenem domu fantje iz sosednjega kladajnskega okraja. Kakor vse. je Saveta tudi te fante lepo sprejela in jih pogostila z žganjem in slaščicami. Fantje so postali veseli in prešerni, so pričeli plesati ter po bosanski navadi streljati z revoverji. Streli so zbudili pozornost domačih fantov in mož, ki so obkolili Savelino hišo ter izzvali neljube in tuje konkurente. Prišlo je pred hišo do velike bitke, pri kateri je sodelovalo nad 30 fantov in mož. Saveta je planila med obe stranki in jih rotila, naj se pomirita, toda posledica je bila, da je bila sama hudo ranjena.
Nekaj pametnejših žensk je pohitelo po orožnike, ki so napravili šele red in mir. Na bojišču so obležali trije fantje mrtvi, hudo ranjenih pa je bilo poleg lepe Savete še več ljudi. Iz Tuzle je morala priti posebna komisija z več zdravniki. Komisija je preiskala ves dogodek in pozaprla krivce zdravniki pa so imeli dovolj dela. da so obvezali in odpravili v bolnišnico številne ranjence.
Šmarje pri Je'šah
Jadranski stražarji. so imeli 25. t. m. občni zbor. Pokazalo se je, da je naša straža prav dobro zasidrana. Že pred 6 leti je bilo ustanovljeno po-verjeništvo in učiteljica Brinar Vaiida je potem skrbela za nadaljno propagando in zbirala članstvo tako uspešno, da se je moglo septembra lani združiti v Krajevni odbor. Ta je pritegnil še širšo okolico, zlasti pa šlevilni Pomiadek k sodelovanju, tako da na teh temeljih more pristopiti k poglobitvi ideje: Čuvajmo naše morje!
Prof. Silvo Breskvar:
Februarsko nebo — Nastanek osolnčja
Ta mesec je za ogledovanje zimskih ozvezdij najprikladnejši. Nizko na jugu se svetlika skrivnostno sozvezdje Sirija, o katerem smo prejšnji mesec obširneje poročali. Desno nad njim žare mogočne zvezde Oriona, razvrščene v pravokotnik. V njegovi sredini so Kosci, tri poševno stoječe zvezde skoraj enake velikosti. Golo oko zapazi pod njimi nežen sij, ki pripada znameniti meglenici v Orionu. Njena razsežnost je zelo velika; s svojimi izrastki objema skoraj vse ozvezdje. Desno nad Orionom so posute zvezde Bika. Najočitnejša je Aldebaran. rdečkasta zvezda prve velikosti. Nanjo se naslanjajo L^eževnice v obliki brane, bolj proti desni se pa stiskajo Gostosevci. Levo nad Sinjem sameva Proki-ion v Malem psu, še više pa ležita nebeška dvojčka Kaslor in Poluks. Nad nami žari kraljica zimskih noči — Kožica v Kočijažu.
Na vzhodu vlada Veliki lev s Kraljičem (Regu-lus). Veliki voz se je preselil na severovzhodno plat neba in kaže z ojesi proti obzorju. Rimska cesta se vzpenja na nasprotni strani severnega tečaja prek Kočijaža nad nami in se spušča skozi Velikega psa poti obzorje.
Merkur, najmanjši in najhitrejši ud osončja, se pokaže po 10. februarju na jutranji strani pred sončnim vzhodom. Večerno nebo je zgubilo najlepši dragulj — Večernico. Tudi ta bo drugovala jutranji zori in kot Danica naznanjala prihod gospodarja dneva. Od 12. t. m bo vidna na jutranjem nebu. — Jupiter v Devici vzhaja par ur pred polnočjo. — Marsa iii Saturna ne vidimo, ker sia pieblizu Sonca. — Popoln sončni mrk v naših krajih ue bo viden.
Nastanek osončja. Skoraj vedno je bil človek prepričan, da so premičnice — med katere spada tudi Zemlja — otroci Sonca. Ne mislimo prj tem na mitologije, bajke in podobne izraze ljudske domišljije. Nam gre le za znanstveno tolmačenje nastanka našega osončja, za popis in obrazložitev, zakaj in kako se je od Sonca ločila snov. iz katere so vznik-nile premičnice.
Najnerodnejše je pri tein vprašanju, da ne poznamo tvorb v vesolju, ki bi le količkaj bile podobne našemu sončnemu sestavu. Razdalja zvezd je prevelika, niti najjačji daljnogledi ne morejo pokazati tako majhnih teles, kakršna so premičnice.
Ni nam znano, ali je še kje kako osončje ali ne. Tudi ne vemo, ali je nastanek take zvezdne družine reden jx)jav v vesolju, ali pa posledica srečnega naključja. Vsaka razlaga rojstva osončja ima zato nekaj negotovega na sebi — pa tudi več prostosti in samovoljnosti.
Najresnejšo in do nedavna edino teorijo o nastanku osončja, ki je imela največ prijateljev, je podal Nemec Kant, Francoz I.aplace pa jo je znova ustvaril, poglobil in ji dal znanstveno podlago. Z nekaj besedami povedano, uči tole. Sonce je pred davnimi, davnimi časi zavzemalo ves prostor našega osončja. Imelo je obliko velikanske, vroče, plinaste krogle, vrteče se okoli osi. Zgoščevala se je vedno bolj in bolj in se zato morala po fizikalnih zakonih vedno hitreje vrteti. Brzina vrtenja je narastla sčasoma do lake mere, da so se radi sredobežne sile ločile velike plasti od sončnega ravnika. Ta snov se je združila v kroglo in kroglice, nastal je sestav premičnice in njenih lun. Kolikor je premičnic, tolikokrat se je od Sonca odtrgala večja množina snovi.
Udarcem sedan;e znanosti pa ta nauk ni bil kos. Vzlic trdni matematični opori, ki jo je dal Laplace, so se našle v njej fizikalne napake, ki jasno pričajo, da naše o.-^nčje ni nastalo na opisani način. Zrušila se je cd i tu resna razlaga, ki je skušala pokazati
sončni sestav kot bolj ali manj reden pojav v naravi.
Danes si skušamo obrazložiti nastanek osončja na način, kakor ga je podal v najbolj dovršeni obliki angleški zvezdoslovec James Jeans.
Pred davnimi časi je naše Sonce na potu skozi svetovni prostor srečalo drugo večje sonce. Sestanek dveh zvezd pa ni kar tako, brez posledic. Kajti na obeh telesih nastane radi medsebojne privlačnosti plima ali nabreklina, podobna oni, ki jo iz istega razloga povzročata Luna in Sonce na morjih in oceanih Zemlje. V določeni razdalji obeh sonc postane privlačna sila tako velika, da se nabreklina na manjšem soncu — odtrga. Iz te plasti, ki ima podolgovato obliko, najdebelejša je na sredi in ošiljena na koncih kakor cigara, so nastale premičnice. Okoli gostejših jeder plasti se je nabrala snov v krogle — premičnice. — Te so se morale nekoč zelo približati Soncu, ki jim je izvleklo večje ali manjše dele iz njihovih uabreklin, iz katerih so nastale — lune.
Ta nauk sicer ne kaže slabosti Laplace-ovega, pa tudi ne stoji na posebno trdnih nogah. Po njem se morajo zahvaliti premičnice in lune za obstoj le srečnemu slučaju Kajti vesolje je v bistvu — praznina in zvezda zelo redka prikazen Zato je srečanje ali celo trčenje dveh sonc skoraj neverjeten pojav!
Velike iiosledice ima ta nauk za življenje v vesolju. Ker se more razvijati le na pretničnicah, je ludi tako redko posejano po prostoru kakor te. Tudi življenje bi bilo le nekaj slučajnega, hudomušna igra narave Trpka in brezupna misel, da je človek edino razumno bitje v neznanski prostranosti svetovnega prostora!
Ta črnoglednost se omili pri misli, da ne vemo nič določenega in dokazanega o nastanku osončja, ki je hre? dvoma ena največjih skrivnosti, s katero bo imela zuanosl Se težko delo, preden io razreii.
Ena skrb mori tudi njega, kakor vse društveno življenje v Zagrebu — dragi prostori. Da, kako luknjo že dobiš za en groš — a soba stane grdih de-narjevl
Dnevni dogodki so zadnji teden zabeljeni z mastno afero Fogliardi-Jankovič, ki je za Zagreb Staviski en miniature. Gre za oderuško zastavljalnico, ki je pobirala včasih kar do 500% obresti. Morda se takih »dobrotnikov« še kaj skriva po Zagrebu . ..
Posebno počeščen je bil v teh dneh ob priliki zborovanja »rotary kluba« zagrebški župan dr. Krbek, ko ga je pozdravil s pozdravi iz židovske domovine židovski odličnik iz Palestine . . . Morda ni bd ta pozdrav brez ozadja ali namena . .
Sneg je spet dal dela par sto brezposelnim. Število teh stalno narašča. Pa ne morda radi zastoja v delu, ki se vzdržuje na stalni višini, marveč radi neprestanega dotoka Saj pravijo, da v Gorskem Kotaru skoro ni videti odraslega moža. Vse gre v Zagreb, češ: pa bre, tamo ti je kruha ba-dave. . tako da so tudi pomisleki proti brezj>o-selnim podpvorom preudarka vredni. Služkini čaka na delo kalrih tisoč ... Torej nič kaj vabljivo ...
Bolgarski pevci
v Belgradu
V nedeljo je v Belgradu nastopil soljjski pevski zbor ••Gusla«, za katerega je bilo zadnje dni velikansko navdušenje. Program je bil sestavljen večinoma iz narodne piesmi. Z originalnimi kompozicijami so bili zastopani le Rajsiger (»Olaf Trigva-son«), Stajnov (»Skrivnost Struine«, »Konjeniki«) in p>a Žarov (»Ej uhnjein«) Obdelave narodne pesmi
ga so dali predvsem Dobri Hristov, P. Štefanov, ehterov in Stajnov. Bolgarska piesem je naravnost užigala Sicer je pa močni zbor (moškt) v enotnih bolgarskih narodnih nošah s sijajno umetniško interpretacijo j^riznanja v polni meri zaslužil. Dirigiral je umetniški vodja »Ciusle« vseučiliščni profesor Asen Dimitrov. Z več strani je bila izražena želja, da bi zbor »G^sla« drugič prišel predvsem z umetnim programom ter nam jxikazal moderno bolgarsko umetno glasbo. Upati je, da bo do tega drugega gostovanja v doglednem času tudi prišlo.
T. P.
Najnovejše o steklini
Bolezen steklina (lyssa) je po vsem svetu razširjena, edinole Avstralija je ne pozna; razširjena je prav različno, med zelo okužene pokrajine spadajo Bolgarija, Ogrska, Romunija, Italija in Jugoslavija, pa tudi Avstrija; najbolj okužene so pa Rusija, Poljska, Francija, nič manj vsa Azija, Afrika in Amerika. Avstrija se s popolnim uspehom brani te živalim in ljudem silno nevarne kuge s tem, da se morajo J>si, kateri se uvozijo na ozemlje tega svetovnega dela, šest tednov strogo ločiti in po živinozdravniku opazovati.
Povzročitelj stekline je še vedno nej>oznan ali boljše povedano še vedno neviden in zato govore povsod tudi sedaj le o »strupu« (virus). Toda ni dvoma, da obstoji malo bitje (mikroorganizem), ki povzroča to strašno bolezen. Največ oholi na steklini j>sov (80 do 90% vseh slučajev), potem jrridejo mačke, bolj redka je bolezen med drugimi živalmi in ljudmi. Povzročitelj je tako majhen, da ga je mogoče precediti (filtrirali) skozi porcelan. Vse pravljice in vraže iz prejšnjih dni in sedanjih časov o vzroku stekline so danes znanstveno ptopclnoma ovržene in je zato popolnoma izključeno, da nastane ta bolezen zaradi prevroče hrane, hude vročine, ali hudega mraza, žeje ali po vdihavanju slabih par, ali po uživanju gnile krme, ali zaradi onemogočenega spolnega občevanja, silnih živčnih razburjenj itd Strup stekline stalno vzdržujejo in razširjajo divje zveri, pred vsemi so to volkovi in lisice.
Strup stekline (virus) je na veliko srečo pn-av malo odporen in se kmalu sam uniči, če se le dobro na zraku izsuši, strupena slina stekliča, ki se je sušila vsaj 14 ur, ni več strupena; pri 52 do 58° gorkole se virus uniči v pol ure, pri 80° že v dveh minutah. Mraz pa lega strupa ne zamori in prenese 16 do 35° pod ničlo. Razkužila ga hitro pokončajo, tako zadostuje že 1% raztoplina kreolina, saneolina ali hipiermangansko kislega kalija, ki deluje nekaj minut, istotako hitro ga razkuži sublimat (1 : 1000), 2% žveplena kislina, 5% solna kislina. Celo želodčni sok prebavi strup v 5 urah; nasprotno pa ga glicerin ohranjuje in podaljša strupenost možganskega mozga stekličev za cele mesece. Gniloba ugonobi virus v 12 do 24 urah.
Steklini podlegajo psi sesalci, manj občutljive so ptice, mrzlokrvne živali se dado okužiti le umetno. Da za to boleznijo ohole najrajše psi in mačke, je vzrok pač življenjski način teh živali.
Naravno okužbo s to boleznijo povzroči skoraj vedno ugriz kake stekle živali, redkeje je vzrok okužbi strupena slina stekliča, ki je prišla z liza-njem odprtih ran ali svežih r>rask na koži v telo in do živcev okuženca. Od ugrizenih živali oboli navadno le 40 do 50%.
Zelo važno je vedeti, da fe slina stekliča že dva do štirinajst dni pred izbruhom bolezni (stekline) strupena, kar naj si dobro zapomnijo posebno ! oni. katere je slučajno ali morebiti celo namenoma poškodoval (ugriznil ali oprasnil) kak pes ali mačka. Strupeno je lahko tudi mleko stekle živali, pa tudi mesa se ne sme uživati od takih stekličev.
Silno velikega рмзтепа je nadalje to, da se širi strup (virus) v telesu poškodovancev (človeških in živalskih) izključno le j>otom živcev in nikdar po krvi, zato se zaradi tega zavleče izbruh bolezni ledne in mesece, tako je tudi mogoče, da se poškodovani človek lahko zavaruje pred steklino, toda samo le s pravočasnim zasilnim cepljenjem, katero se pa v nobenem slučaju in tudi pri najmanjši poškodbi nikakor ne sme odlašati. Kakor hitro izbruhne steklina ni nobene pomoči več in strahovita smrt je neizbežna.
Vsaka najmanjša poškodba človeka po psu ah mački se mora takoj pravilno zdraviti. Pred vsem naj rana dobro izkrvavi, potem se očisti in rnzkuži n. pr. s 3% sancolinom, kreolinom, lysolom, še boljšf s l°/no subliniatom, pa tudi z močno raztopimo per-mangana, celo — v sili — močnim kisom. To vse le za prvo pomoč, dokler ne dobimo zdravnika, h kateremu se moramo brezpogojno podati ali ga nujno prositi na pomoč na svoj dom. Zanemarjena zdravniška pomoč je prav lahko usodepolna in odločilna za žvljenje in smrt. — Vse nadaljnje zdravljenje in cepljenie se mora vršiti po zdravniških navodilih in zakonitih predpisih, vsem pa ie (»odlaga epohalna iznajdba genijalnega Francoza Louiss Pasteurja, kateremu se mora zahvaliti vse človeštvo za veliki izum varnostnega cepljenia zoper steklino, ki se je sedaj ie silno razvila in spopol-; nila, za kar imajo zopet posebne zasluge mnogo-I številni znanstveniki raznih narodnosti. I	Vet H. T. ♦
Ljubljanske ves ti:
Pred veliko dražbo v mestnem domu
Ljubljana, 31. januarja.
Na dvorišču Mestnega doma ima mestna občina veliko skladišče, ki je po navadi poleti prazno, proti zimi in po začetku novega leta pa se napolni z najbolj raznovrstno šaro. z raznimi dragocenimi in še več z raznimi prav priprostimi predmeti. Zadnja leta je to skladišče postalo skoraj premajhno, medtem, ko je bilo v inflacijskih letih iu v letih konjunkture stalno prazno, tudi ob koncu leta. Je to namreč skladišče, kamor spravljajo zarubtjene predmete, ki jih prodajo potem na javni dražbi.
Toliko vseh mogočih stvari kakor letos, pa menda v tem skladišču še nikoli ni bilo. Mestni eksekutorji hodijo izterjevat še sedaj kuluk. ki je že dolgo odpravljen, pa mnogi niti do sedaj niso še starega plačali, dalje je mnogo stvari zarubila tudi mestna občina sama radi raznih terjatev fiskalnega značaja, kakor glob, terjatev na trošarini in jx>dob nega. V skladišču pa se je nabralo mnogo predmetov, ki jih je zarubil davčni urad zaradi neplačatjih davkov itd. Vse te stvari pridejo dne 6. februarja rta dražbo, ki bo nedvomno ena najbolj zanimivih, kar jih je bilo zadnje čase v našem mestu. Dražba se prične ob 0 dojx>ldne, toda če bodo hoteli vse na-
l.ntkovni oder v Vzajemni zavarovalnici
«и«„„„,1,,и,„,,1м,1„1м,1,м1111,„„|111111,1111,11,,„
.....................................„
vpnzori
jutri, na praznik
priljubljeno pravljično igro
Janko in Metka
Predstavi ob 3 in ob 5.
■ ■, i n »mmi,.,,,.,,. .„.,..>.,.,.,;, ,m,„a,m......t.
Vstopnice so v predprodaji v Unionski trafiki. Sedeži po 6, 5, 4 in 3 Din — stojišča po 2 Din.
Tujsko-promelna razstava
r Frančiškanski ulici dokazu je vedno bolj, kako nujno potrebna nam je ne samo ta ustanova, temveč, kako potrebne bi nam bile enake razstave i/, različnih panog našega gospodarstva.
Brez vsake reklame jc obisk te razstave zadovoljiv, prav posebnega jiomemi je pa ta razstava za našo šolsko mladino. Skoro vsi razredi naših srednješolskih zavodov so si pod vodstvom svojih profesorjev ogledali razstavo ter slišali tam innogo zanimivega o gospodarski važnosti našega tujskega prometa. Kar so tn slišali bodo pripovedovali na počitnicah svojim staršem in ožjim rojakom in tako se bo moglo razumevanje za to našo važno gospodarsko panogo na najuspešnejši način zanesti v širše sloje našega naroda, predvsem v podeželje. Kaj je pa važnejše za naš narod kakor uspehi no gospodarskem polju? Narod, ki nima trdne gospodarske podlage, je za mednarodno politiko mrtev. Če tudi to prepričanje v današnjih razora nili časih ne pride povsod na površje, bo prišlo t»m bolj do izbruha, kadar izginejo sedanje prenapetosti nazorov, katere je ustvarila -4 bolj gonja za lastnimi koristmi ko za sjilošni dobrobit. Srle gospodarsko utrjeni narod si more pridobiti ugled in spoštovanje v svetu in v potrebi pokazati tudi svojo pest.
Zato mora biti za nas prva med vsemi zapovedmi gospodarsko delo, ker nam bo le to pribojevato potom tudi vse ostale pravice. Io naj bo naša vodilna misel, kateri se morajo podvreči vse druge, če hočemo priboriti vsaj za naše potomce boljšo bodočnost.
Stalni Tujsko-prometni razstavi, ki naj bi se po možnosti razširila, naj bi p« sledile Sc druge podobne razstave, predvsem iz kmetske stroke, k jer na j bi se našemu kmetskemu ljudstvu kazalo, kako naj ekonomično izrabi in vnovči svoje razne poljske in sadne pridelke, ob enem nnj bi pa služila ta razstava tudi reklami vseli onih obrtnih in higijenskih predmetov, ki se izdelujejo doma in služijo gornjemu namenu. Na tej podlagi bi se mogla ustvariti taka razstava z malimi sredstvi, imela bi jxi za vse sloje prebivalstva veliko korist.
Ali mi tega ne znamo?
Prejeli smo obvestilo, da se ljubljanska Malo-Železniška družba zanima za napravo raznih čakalnic, ki bi ponekod bile res hudo potrebne.
Obenem pa smo prejeli poročilo, da se je Maloželezniška družba zaradi teh čakalnic obrnila kar na Dunaj. Ne vemo, ali samo zaradi načrtov ali kali. Tudi ne vemo za namene vodstva ljubljanske Maloželezniške družba. Ako pa je res, da hoče zgraditi v Ljubljani potrebne tramvajske čakalnice, in ako se jc zaradi teh čakalnic res obrnila na Dunaj, moramo na tem mestu že dati dober nasvet, naj odločujoči ne hodijo »okoli života r varžet«.
brano blago zdražiti, bodo morali dražitelji delati najbrže ves dan in morda še drugi dan.
Omenjenega due pride na dražbo blago, ki jc bilo zarobljeno okrog osemdesetim strankam. Skoraj nekaj ginliivega je brati ves pester seznam za-rubljenih predmetov. Tu so kosi (»hištva, nočne omarice — edino kar je mogel eksekutor vzeti plačila nezmožnemu obvezancu — pa do razkošnih kredenc. Vmes so zopet knjige, pisalni stroji, šivalni stroji, flobertovka lezi poleg radijskega aparata, klavir tiči poleg tovornega avtomobila in zraven je še osebni avto. Nekomu, ki v blagajni ni imel nič, da bi plačal zaostale fiskalne obveznosti, je bila zarobljena kar železna blagajna sama. Vmes so seveda ure, kosi obleke in cela garnitura prav dragocenega jx>hištva, ki je bila najbrže zarubliena v nekem finem salonu, čigsr lastniki so prišli klavrno pod kladivo in morda sedaj tekajo okrog, da si preskrbe potrebni denar ter v zadnjem trenutku rešijo svoj salon, ki bi na dražbi šel za majhen denar v druge roke. Tu so seveda kolesa; tehtnice takih, ki nimajo nič več tehtati, ker jih je kriza našla prelahke itd.
Pa dovolj vsesja tega naštevanja. Dražbe v tako velikem obsegu, kakor je določena za 6. februar, je točno znamenje kruto resnih časov, v katerih živimo.
Čemu pa se je treba obračati na dunajske in-ženjerje, ko pa imamo doma 60 brezposelnih slovenskih inženjerjev, ki nimajo ne ,dela ne jela. Ali mislite, da nobeden od teh 60 lačnih ne bi znal Maloželezniški družbi projektirati male čakalnice na prostem? Saj so za to potreb"a le tla in pa — če bi bilo ravno deževno — morda še streha.
S tem hočemo reči še enkrat: Ne vemo za namene Maloželezniške družbe. Če pa se nam res obetajo čakalnice ob tramvaiu, zaposlite vsaj tu slovenske inženjerje, ki so brez dela. Upamo, da ta le naš nasvet ne bo ostal neupoštevan.
O Sv. maša za smučarje, in turiste bo nu svečnieo, 2. februarja in v nedeljo, 4. februarja, v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob polsedmih.
O Trgovine smejo biti v petek, dne 2. t. m. na Svečnieo odprte le dopoldne. Železnica in carinarnica pa poslujeta normalno. Uprava Združenja trgovcev,
0 Dar. Gospa Bogatajeva, lastnica izdeloval-nice perila v Gradišču je darovala v počastitev spomina blagopokojne gospe Lovšinove ICO Din za mestne uboge. Iskrena hvala!
KINO KODELJEVO Telefon 31 -62
Drevi ob 8: tenorist ALFRED PICCAVER v filmu
ŽIVLJENJE JE LEPO
Mariborske vesti:
Sekira bo pela • • .
© Ogenj r hotelu »Balkan«. V novem hotelu »Balkan/ na Sv. Petra cesti je nastal snoči okoli 6 majhen ogenj, ki so ga poklicni gasilci hitro pogasili. V kletnih prostorih, kjer je centralna kurjava, so se vnela namreč drva. Nastalo je mnogo dima. Poklicni gasilci so prišli s trenskim avtom, vendar pa je za pogasitev ognja zadoščala navadna vodovodna cev. Pred hotelom pa se je zbralo seveda mnogo ljudi. Škoda je malenkostna.
© Tramvajska dela. V Stritarjevi ulici sta že položena oba tira, ki ju sedaj še utrjujejo. Od tam pa do pošte sedaj [»olagajo prvi tir ter kopljejo temelje za drugi tir. V Prešernovi ulici preurejajo napeljave, kakor kanal, kabel, vodovod in plin.
O Dve trnovski posestvi na bobnu. Okrajno sodišče v Ljubljani je za mesec februar razpisalo dražbi dveh trnovskih posestev in sicer za neko hišo na Velikem stradonu z industrijsko stavbo, gospodarskim jx»slopjein in vrtom. To posestvo je cenjeno na 260.000 Din, najnižji [>o-nudek na dražbi pa bo 130 tisoč dinarjev. Dalje je razpisana dražba za neko mizarsko delavnico in stavbišče v Trnovem, sodno cenjeno približno na 300.000 Din, najnižji jxinudck pa znaša 200.(4)0 Din.
© Dve nesreči. V delavnici mizarske zadruge na Glincah se je včeraj ponesrečil 56-letni strojni delavec Jurij Curman z Gline. Curmana je zagrabil stroj za desno roko in mu jo hudo poškodoval. — Na Mrzlem studencu na žagi jc cirkularka odrezala pr.ste na levi roki 25-let-nemu delavcu Francu Vebru iz Gotenice pri Kočevju. Oba ranjenca sta prišla v ljubljansko bolnišnico.
rrt »t«
1 rzte
V si naborniki, ki morajo letos prvič ali ponovno na nabor, pa niso pristojni v Tržič, a tu stanujejo, naj v teku meseca februarja vlože jtroš-nje na okrajno načelslvo v Kranju (kolek 25 Din) radi dovoljenja, da gredo na nabor s tržiškimi naborniki. Pojasnila daje mestno županstvo, soba štev. 5.
Nov Ш1 izkle v soboto v Kranju z naslovom »Gorenjec« in bo obravnaval naše domače zadeve.
Včeraj smo poročali o neizbežni usodi, 1;i čaka mariborske kostanjeve drevorede. Kinalu jim prične peti sekira smrtno pesem in ponosna drevesa bolo padala drugo za drugim. Maribor pa bo kljub leniii obdržal svoje drevorede, ki so delali ulice tako domače in prijazne. Zasajen; bodo samo z drugimi drevesnimi vrstami, manj bohotnimi in asfaltnim hodnikom manj nevarnimi, kakor so divji kostanji. Izdela) se je že ločen načrt, kako so bodo zasadile jw>samo/.iie ulice; po tem načrtu dobe drevorede ludi predmestne ulice, ki doslej niso bile obsa.jene. Nov drevesni okras dobijo med doslej s kostanji obsajmiimi ulicami naslednje: Čopova. Korcščeva, Razlagova, Krekova in Strosemajerjeva. Zasadila se bodo s kanadskimi jagnjoli, javorji, joseni in lipami in sicer v vsski ulici samo po ena v rs! a drevja. Nove drevorede pa dobijo Marijina in
□	Nevarno je zbolel veroučiteli g. Martin Petelinžek. Priporoča se sobratom v memento.
□	Prof. Žagar na zadnji poti. V torek pojjol-dne so na pobrežkem pokopališču položili zemske ostanke pokojnega profesorja Nikolaja Žagarja k večnemu "počitku. Pogreba so sc udeležili profesorji klasične gimnazije z ravnateljem Mastnakom, številni profesorji iz drugih zavodov ter mnogi pokojnikovi dijaki Prof. dr. Kociper mu je izrekel tople in genljive besede v slovo, pevski zbor klasične gimnazije pa je zapel žalostinko. Blagemu pokojniku, ki je po 12 letnem bivanju v Rusiji ter po delovanju v Splitu in Kotoru prišel 1. 1904 na mariborsko gimnazijo ter polnih 17 let vzgajal in vodil mladino in kateremu se je Maribor tako priljubil, da je preživel tu svoja zadnja življenjska leta, bodi ohranjen blag in časten spomin.
□	Obtni zbor zveze služkinj je bil v dvorani Zadružne gospodarske banke ob lepi udeležbi članic ter v prisotnosti dosedanjega voditelja, škofijskega nadupravitelja in aktuarija Janka Kokoši-ueka ter novega vodja kornega vikarja Juranoviča. Poslovanjo društva je bilo v minulem letu zelo delavno, kljub temu pa se je še izrazila želja рк> večji aktivnosti in živahnejšem razmahu v bodočem letu. Po volitvah je bil z malimi izpremembami izvoljen dosedanji odbor. Po občnem zboru se je vršil redni sesianek, na katerem je imel korni vikar g. Juranovič zelo uspelo predavanje o Lurdu, ki ga je pojasnjeval z lepimi skio]>!ičnimi slikami.
□	Gibanje bojevnikov. Iz ljubljanskih bojevniških vrst izhajajoče gibanje nove organizacije »Boje, ki je našla v javnosti živahnega odmeva, zlasti po svojem glasilu »Prelomne, je vzbudilo tudi v Mariboru, kakor smo svoječasno že poročali, živahno zanimanje v vrstah nekaterih narodnih organizacij. Kakor doznavamo, je stvar sedaj že v toliko dozorela, dh pride skoraj do ustanovitve akcijskega odbora tudi v Mariboru. Gibanje ne zasleduje političnih, temveč narodno-kullurne smernice ter ga marib. javnost simpatično spremlja.
□	Se en mandat prosi? Že včeraj smo poročali o vrzelih v občinskem svetu z odhodom dr. Strinška in ostavko svetnika Perica. Najbrže pa poslane te dni v vrstah mariborskih občinskih očetov še tretja vrzel: občinski svetnik g. Janko Tavčar se preseli v Zagreb ter ne bo mogei svoje funkcije več izvrševati.
□	Seja upravnega odbora mariborskega občinskega sveta se je vršila v torek zvečer. V razpravo bi morali priti pred vsem nekateri važni predlogi gradbenega odbora, ki so se pa odložili. Sklepalo se je na se.ii samo o nekaterih stanovanjskih vprašanjih.
П Novo vodstvo MP. Kakor smo žc svoječasno poročali, je imenovan za ravnateHa Mestnih podjetij bivši občinski svetnik Peric. Na sinočnji seji upravnega sveta jc bila podpisana tozadevna pogodba.
□	Nr. Svečnieo so mariborske trgovine in trgovski lokali zaprli ves dan.
O Pred oltar. Zadnje dni so se poročili v Mariboru: Korošec Martin, trgovec, in Urbas Hilda, zasebna uradnica; Zelzer Alo'zii in Lorber Ivana, kuharica; Rebern'k Mihael, delavec, in Mohorko Marija, delavka; Kljun Alojz, ključavničar drž. žel. in Pavalec Antonija, šivilja; Ivan Karničnik. trgov, pomočnik, in Alo:ziia Rožič, modistinja; Ho-vat Srečko, pekovski pomočnik, in Smigoc Amaliia, delavka; Faninger Raiko, urar, in Crnčec Julijana,
zasebnim. _ Novoporočencem obilje sreče in
božjega blagoslova!
n Samarilanski naraščaj. V okviru okra i nega odbora Rdečega križa sta se pričala pri tukajšnji gasilski četi dva samaritanska točaia, ki ju voli upravnik tukatSnje splršne bolnišnice dr. Vrec'-o. Oba tečaja bodeta traiala dva meseca. Predavanje se vršijo dvakrat tedensko v dvorani gasilskega doma na Koroški cesli. V prvem tečaju so sami člani gasilske fole, v drugega pa se ie iavllo nenavadno 5'evilo članov Zveze mladih izobražencev in sicer 40
П Brivski pomočniki iz Maribora so si volili 1 te dni nn občnem zh^ni evoie oriranizaci'e novo I upravo. Izvolieni so b'li l)ob"š;c za predsedn'ka, I Cerinski za podpredsednika, Metzner za tajnika.
\Vildenrainorjeva ulica v središču mesta, na perifernih delih jm Kosarjeva, Vrbanova ulica. Pohorska cesta, Beograjska, Jadranska, Betnavska, Mag-dalenska, Delavska, Fochova, Dajnkova in Kettejeva ulica. Posebno obilno bodo torej oskrbljene s senco in zelenjem nove ulice na desnem dravskem bregu Zasadile pa se bodo s kanadskimi jag-njedi, okroglimi akacijami, okroglimi bresti, Javorji, jeseni, navadnimi in malolistnatimi lipami, poleg tega pa dobimo še eksotična drevesa: »so-phora japanica« in »sorbusr. Vse drevesne sadiko se bodo nabavile iz drevesnice mestnega olepševalnega društva na Teznu ob Tržaški cesti. S široko-polezno zasaditvijo teh ulic se bo pričelo že letos pomladi. Trajalo bo pa seveda par let, predno se bodo novi nasadi razkošalili.
Brandstaelter za blagajnika, Pulko in Kocbek za odbornika. Revizorja sta dosedanji predsednik Knez in Anton Pulko.
□	Tržne novice. Včerajšnji trg je bil srednje založen; pogrešale pa so gospodinje jabolk na novem trgu in vozove z zelenjavo in poljskimi pridelki na Vodnikovem trgu. Cene so se držale na višini preteklega tedna Le pri kislem zelju gre ccna navzdol: v trgovinah se dobi kilogram po Din 2, dočim ga zeljarji na trgu drže še po stari ceni Din 4 za kg.
□	Samoumor. Na Teznu je danes šel prostovoljno v smrt 49 letni brezposelni zasebni uradnik Konrad Žigman. Žigman je bil že dve leti brez dela in zaslužka, pa tudi za bodočnost ni bilo nobenih izgledov, da pride do kruha. Zaradi tega se je odločil za obupen korak in šel prostovoljno v smrt. Danes opoldne so ga našli v njegovi podstrešni sobici na Ptujski cesti obešenega in žc mrtvega. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na pokopališče v Pobrežju.
□	Iz šale krvava resnica. Dne 3. decembra so je pripetil v Žicah žalosten dogodek, ki se je razvil iz nedolžne šale. 23-letni delavec Janez Kranjc so je vračal zvečer od poseslnika Lorberja. kjer jo delal. Za njim sta šla Lorber,jev hlajiec Friderik Ratmon in njegov tovariš Koletnik. Vedela sta, da so zagrozili fantje Kra.jncu s tepežem, pa sta ga hotela poslrašiti. Potegnila sla si klobuke na oči, zavihala ovratnike ter napadla Kramca. Ratmon ga je za šalo prijel od zadaj, pa je odskrčll s smrtno rano v prsih. Krainc je v strahu pred pravim napadom potegnil než ter zadal Ra'monu smrten sunek Radi prekoračenega silobrana je bil včeraj obsojen na leto dni zapora.
Celje
& Novi upravni odbor Krajevne protituber-kolozne lige. Na občnem zboru protituberkolozne lige je bil ponovno izvoljen za predsednika gosp. Bogomil Zdolšek, ravnatelj mestne osnovne šole, v upravni odbor pa sledeči gg.: Ela Kalanova, Dragica Logarjeva, Marica Sernečeva, Fani Ster-meckijeva, Ana Zupančičeva, dr. Goričan Alojzij, jjrof. Gorup Anton, Jagodič Josip, Janežič Ema-nuel, Kukovec Vinko, Leben Franc, dr. IIoAevar Drago, Mihelčič Alojzij, dr. Raišp Ivan, dr. Reber-nik Jakob, Šmigovc Viktor, Vrečar Josip in dr. Ivič Štefan; za pregledovalca računov: gg. prof. Kova-čič Peter in Oražem Anton; za delegate na občni zbor Osrednje lige: gg. Zdolšek Bogomil, dr. Re-bernik Jakob, Ela Kalanova in Šmigovc Viktor.
d Umrla sta Glavni trg 8 Dittmer Marija, 33 let, zasebna uradnica; pogreb bo danes ob 4 na mestnem pokopališču; v javni bolnišnici je umrl Petek Ivan, 60 let, mizarski mojster, Gosposka ulica 9, Celje. Pogreb bo jutri v petek ob 4 tudi na mestnem pokopališču. N. v m. p.!
£s Posnemanja vredno. V dneh 23. in 24. junija t. 1. bo proslava 80 letnice rojstva prof. Antona Bezenška. Odkrila bo spomiiska plošča na njegovi rojstni hiši v Bukovju pri Frankolovem. Za to proslavo se pripravlja že sedaj ves kraj in se trudi, da bo proslava res čim dostojnejša in svečanejša. Za priprave za proslavo sta se združili obe tamkajšnji društvi: Katoliško prosvetno društvo Slomšek in knjižnica prof. Antona Bezenška, ki priredita skupno na Svečnieo 2. t. m. dopoldne predavanje o življenju, delu in pomenu frankolskega rojaka prof. Antona Bezenška. Predaval bo prof. A. Bolhar iz Celja v društveni dvorani na Frankolovem. Popoldne ob 3 istega dne pa bo uprizoritev ljudske igre »Stari Ilija«.
0 Tatvina voza. Gospej Goričar Ani je nekdo odpeljal z dvorišča na Kralja Petra cesli voz za prevažanje prtljage vreden 400 Din. Voz je podoben vozovom postreščkov,
& Najdena ženska ročna torbica. Dne 29. januarja je bila najdena v Vojniku črna ženska ročna torbica z manjšo vsoto denarja; v torbici je bil tudi žepni robec in dva računa, glaseče se na ime Kmetel Vojnik.
JN naznanila
Liubtiana
1 Na odru Rokodelskega doma bo ujirizo-rilo Rokodelsko društvo jutri na Svečnieo v režiji g. J. Novaka veseloigro »Res luštno jc tam na dežel'ci...« Vstopnice se dobivajo v predprodaji danes od 6—8 in jutri dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskcga ulica t2. Pričetek igre je zvečer od pol osmin.
I Kino Kodeljevo. Drevi ob 8 prvi film slavnega tenorista dunajske državne opere Alfreda P i c -ca ver j a »Življenje je lejx>«. Z njim igrata še Szoke Szakall in Nora Gregor..
1 Marijcnetno gledališče v Vzajemni zavarovalnici bo imelo odslej vstopnice v predprodaji žc dva dni pred vsako predstavo v trafiki Uniona in eno uro pred predstavo pri blagajni. Jutri, na Svečnieo, vprizori priljubljeno pravljično igro »Janko in Metka«, v nedeljo na »Gašperčkov polet na luno« in »Gašperček — slikar«. Obakrat ob 3 in 5 popoldne.
1 Pevski koncert v Mostah priredi na svečnieo, 2. februarja, ob 20 v Ljudskem domu odbor Rdečega križa. Sodelujejo vsa tri moščanska pevska društva: »Zvezda«, »Moste« in »P. H. Sattncr«. Na sporedu so stare pa tudi najnovejše skladbe naših skladateljev. Imena pevovodij: prof. Avse-nak, sodnik Germ in strokovni učitelj Rupnik jamčijo za kvalitativno višino zborov, ki je vestno pripravljajo za koncert. Ker bo na koncert gotovo velik naval, priporočamo, da si preskrbite vstopnice v predprodaji v traiiki g. Resnika na Zaloški cesti.
1 Produkcija gojencev drž. knnservnlorijn v Ljubljani bo v ponedeljek 3. februarja ob 20 v Filharinonični dvorani. Nastopijo gojenci iz komorne šole |>rof. šlaisa. Vstopnine ni, vstop je dovoljen na podlagi sporeda, ki stane 3 Din ter se dobi v knjigarni Glasbene Matice.
I Znamenit vokalni koncert bo v Ljubljani v petek 9. februarja ob 20 v 1'illiarnionieni dvorani. Ta večer nastopi prvič nu nnšeni koncertnem odru izvrstni ženski zbor iz Novega Sada. Zbor šteje 35 članic.
1 Občni zbor Glasbene Malice ljubljansko, ki je bil prvotno napovedan za ponedeljek, dne 5. februarja, je preložen radi nastopu konser-vutoristov v rilnarnionični dvorani na torek, dne 6. februarja. Občni zbor Ix> ob 20 zvečer v Ilubadovi pevski dvorani.
1 Nočno sluibo imala lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg o in mr. Kuralt, Gosj>osvetska c. 4.
Maribor
m Ljudska univerza. Jutri v j>etek zaradi praznika ni predavanja. 8. in 9. februarja nadaljevanje predavanj iz soeialno-politič.ncga cikla. Dr. Ivšič, univ. prof. iz Zagreba, predava o kapitalizmu in boljševizmu, drugi večer jxi o fašizmu. — V petek 16. t. m. večer slovanske pesmi; nastopita gdč. Vedralova in g. živko, na klavirju pianist M. Lipovšek iz Ljubljane.
m Takozvanc »najnižje cene« so |)ostalc privlačne za gledališke posetnike, ker omogočajo obisk vsakomur. Te cene od 15 Din navzdol veljajo jutri na praznik pri predstavi »Desetega brala«. Zvečer uprizoritev domače operete »študentje smo« in sicer poslcdnjikraL
ni Ljudska univerza v Studencih priredi drevi ob 19 predavanje sod. svet. dr. Truvnerja o »kugi r ozirom na Maribor iu okolico«.
in »Daničarji« uprizorijo v nedeljo popo|-dno na odru Mladinskega doma v Cvetlični ulici časif primerno šaloigro.
ni Strossmaverjevo proslavo priredi Podmladek Jadranske strn/e jutri na praznik j>o-fioldtie v unionski dvorani. Pričetek o-b 15.
Drugi Uraii
Vič. Sadjarska podružnica na Viču priredi dne I. t. m. ob 19 v risalnici osnovne šole predavanje o gojenju rastlinstva na vrtu. Vstop prost.
Vojnik pri Celju. V nedeljo 4. februarja ol> |>ol 4 uprizori meščanska šola v dvorani velezabavno bajko 'Pastirček Peter in kralj Briljnntin«. Dobiček gre v prid šolski kuhinji in revnim učencem.
Šoštanj. Knjižnica v Slomškovem domu je zopet odprta in založena z mnogimi novimi knjigami. Obiskujte jo!
Cerkveni vestnih
Nočne časlirre vnovič opozarjamo na celonočno češčenje v stolnici, ki se prične drevi ob 9 po končani skupni molitveni uri. Molili bomo 8. uro: Če-ščenje prebl. Devico Matere božje Marijo. — Ni.čna ura od 10—11 jo rezervirana za gg. akademike.
Kriianska moška in mladrniška druiba ima 'jutri na Svočncio duhovno opravilo zjutraj in zvečer ob šestih. Zjutraj med sv. mašo skupno obhajalo, zvečer pri shodu t)u važno oznanilo v zadevi duhovuo obnove.
II. Vnanja kongregacija pri urMinkah ima jutri na Svečnieo zjutraj ob tri četrt na 7 skupno sv. obhajilo. Pridite vse. Voditelj.
Mcste pri Ljubljani Danes ob pol osmih bo v kapelici Salezijanskega mladinskega doma govor za može in fante, nato litanije in blagoslov.
ljubljansko GLEDALIŠČE
Dramn
Začetek ob 20, Četrtek, 1 februarja; »Gospodična*. Red Četrtek. Iclck, 2. februarja ob 15: »Petrčkovc poslednje sanje«. Izven Znižane ccnc od 6 do 20 Din. — Ob 20: »Praznik cvetočih češenj« Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din. Sobota, febr.: i Son j k in in njegova sreča.« Izven. Glol>oko znižane cenc od 3—14 Din
Opera
Začetek ob 20. Četrtek. 1. februarja: »Tičar«. Red A. Petek, 2. februarja: »Ples v Savoju«. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 2. februarja ob 15: »Študentje smo.« Zadnjič. Najnižje cene od 2 do 15 Din. Ob 2(J: »Deseti brat.« Zadnjič. Najnižje cene od 2 do lr> Din. Sobota, 3. februarja ob 20: »štambulska roža.« Premi jera.
Nedelja. 4. februarja ob 13: »Trnjulčica.« Znižane cene.
Ob 20. »Gr«fie» Marica.« Zadnjič, Goetujo tenorist Ivuu Gor&ky.
• v
vožnje na železnicah
Le na progah, h Ser konkurira o avtobusi
Belgrad, 30. januarja.
S 1. februarjem stopijo v veljavo na jugoslovanskih železnicah posebne znižane vozne cene na osebnih, potniških vlakih v naši državi. Prometno ministrstvo je uvedlo to znižanje iz konkurenčnih razlogov na vseh progah, ob katerih je vpeljan privatni avtomobilski promet.
To znižanje velja za relacije, ki so navedene v posebnem spisku in to od 1 do 60 km razdal;e ter za področja belgrajskega, zagrebškega, ljubljanskega in subotiškega pokrajinskega železniškega ravnateljstva. Sarajevsko ravnateljstvo jc izvzeto, ker tam so prometna sredstva še v razvoju.
Konkurenčne cene veljajo za vse potniške vlake predpisanih razdalj za II. in III. razred ter
	II. razred	III. razred	
1— 5 km	2.— Din	1.50	Din
6— 7 km	2.50 Din	2,—	Din
8— 9 km	3.— Din	2.50	Din
10—11 km	4,— Din	3—	Din
12—14 km	5,— Din	4,—	Din
15—17 K ni	6— Din	5,—	Din
18—20 km	7.50 Din	6.—	Din
21 -23 km	8.50 Din	7,—	Din
24—26 km	10.— Din	8,—	Din
27—30 km	12,— Din	9,—	Din
31—35 km	15,— Din	10.50	Din
36—40 km ,	18.— Din	12.-	Din
41—45 km	21,— Din	13.50	Din
46—50 km	24,— Din	15,—	Din
51—55 km	27.— Din	16.50	Din
56—60 km	30,— Din	18,—	Din
Zagrebški	nadškof zbolel		
Iz pisarne hrvatskega metropolita zagrebškega nadškofa je bil izdan 80. januarja naslednji ko-muniko o zdravstvenem stanju prevzv. gosp. dr. Antona Bauorja:
»Prevzvišeni gospod nadškof dr. Anton Bauer je zbolel v neči od 21. na 22. januarja. Podpisani so imeli 22. januarja konzilij iu so ugotovili vnetje žolčnega mehurja, ki draži tudi sosednje organe. Dosedanji potek bolezni kaže tendenco izboljšanja. Temperatura 30.5 do 38, žila 70 do 88. — Prof. dr. K. Radoničič, dr. J. Lochert in prof. dr. V. Pliverič.< Nj. Vel. kralj je bil obveščen o bolezni pre-vzvišenega nadškofa dr. Antona Bauerja, Odredil je, da ga v njegovem imenu obišče ban g. dr. Ivo Perovič in da mu vsak dan poročajo o stanju bolezni.
Državno prvenstvo v Planici
Posebni vlak, ki bo vozil v nedeljo iz Ljubljane v Planico, bo vozil kot pospešeni osebm vlak in bo postal samo na glavnih postajah, to jc Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Lesce in Jescnice. Vlak bo vozil potnike za Kranjsko goro in Planico. Vozni listek slane Din 28 plus vstopnica k prireditvi Din 10, tedaj skupno Din 38. Vozne listke prodajajo obe biljetarnici Putnika v Ljubljani in pa športne trgovine A. Goreč, Predaiič in Kolb in 'svsAdpina. V nedeljo bodo dopoldne in popoldne ska-"1'lr'kalne tekme v Planici z že znano mednarodno udeležbo. Po vsej verjetnosti bodo doseženi rekordni skoki. Vreme je v Planici sijajno, jasno, temperatura še vedno pod ničlo in obilo snega. — Tekmovalci prav pridno trenirajo in pričakovati je, da bo tudi letošnje državno prvenstvo enako dosedanjim nudilo prvovrsten šport. Naši smučarji pa tudi ostalo občinstvo bo imelo v nedeljo najlepšo priliko, da združi lep izlet z užitkom prvovrstnega športnega tekmovanja.
Pri pošti ni služb
Belgrad, 31. januarja. AA. Čeprav je bilo že nekajkrat razglašeno, da so vsa mesta v upravi pošle in brzojava in na področju njej podrejenih direkcij zasedena, se vendar dan za dnem obračajo posamezniki s prošnjami za službo. Zalo se ponovno opozarjajo vsi zainteresirani, naj se ne obračajo več na upravo pošte in brzojava za službe, ker jim bodo njihove prošnje takoj vrnjene in naj tudi osebno ne intervenirajo v upravi, ker ima uprava pošte in brzojava že več tisoč prošenj za službe, ki jim ne more ustreči. (Iz glavne uprave pošte in brzojava.)
laigoslovanska knjigarna
КШЛШ МШШМ !«■•№■.■■«'
Pridige ln nagovori za postni čas.
Brors: LEIDEN UND BETEN. I. del 70 strani, nevezano Din 26, II. del 61 strani, nevezano Din 24.
Buchvvald: DIE EPISTEL-LESUNGEN. 41 strani. Nevezano Din 18.
Donders: DIE PASSION CHRISTI UND WIR MENSCHEN VON HEUTE. 126 strani. Nevezano Din 25.
Drinck: DER GOTT UNSERER NOT. 90 strani. Nevezano Din 30.
Engel; DER RUF VON GOLGATHA. Sedem pridig 88 strani. Nevezano Din 36.
Fiig'ein: DIE LITURGlE DER SONN- UND FESTTAGE IN PRED1GTEN. 84 strani. Nevezano Din 30.
Fiiglein: CHR1STENTAT DURCH KREUZES-KRAFT. 12 premišljevanj. 153 strani. Nevezano Din 80.
Kinscher: RELIGIOSER SCHEIN UND ECHTE RELIGIOSITAT IM LICHTE DES LEIDENS CHRISTI. 7 pridig. Nevezano Din 36.
Kramer. AUF DEN HEILIGEN IlOHEN DES ALTEN BUNDES. 93 strani. Nevezano Din 43.
Kreuser: UNSERE ERLOSUNG. 7 pridig. 37 strani. Nevezano Din 14,
Obendorier: DIE SEELENLEIDEN JESU. 7 pridig. 79 strani. Nevezano Din 27.
Obcndorfer: CHRISTI NACHFOLGE. 7 pridig. 64 strani. Nevezano Din 36.
Restlei DAS GROSSE GEHEIMNIS. 80 strani.
Nevezano Din 29.	__
Restlei DURCH KAMPF ZUM SIEG. 6 pridig. 62 strani. Nevezano Din 23.
Schotz: TROSTET, TROSTET ME1N VOLK.
64 strani. Nevezano Din 24.	_______
Solron, MENSCHENSCHICKSALE UNTER DEM KREUZF.. 71 strani. Nevezano Din 27.
Soironi AN DER LE1DENSCHULE DES HERRN. 68 strani. Nevezano Din 10.
Storn RETTENDE LIEBE. 6 pridig. 72 strani.
Nevezano Din 27.	__. . ____
Wachsmann: VOM CHR1STI.ICHEN GNADEN-LEBEN. 67 strani. Nevezano Din 30,
Ziiroleng; DAS GOTTESREICH UND DAS VF.RT.ORENE PARADIES. 62 strani. Nevezano Din 24.
Г«
V	področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva veljajo te cene, na podlagi kilometerske razdalje za naslednje proge (in seveda za vse vmesne postaje v teh relacijah}:
Ljubljana gl. kol. do Zaloga, Tržiča. Kamnika mesto, Grosuplje ln Velike Lašče;
Ljubljana dol. kol. do Velikih Lalč;
Celje do Smartna ob Paki;
Slovenjgradcc in mesto do Dravograd-Meže in Šoštanja, Topolšlca;
Maribor gl. kol. do Št. Uja, Ruš, Koč, Orehove vasi, Slivnice, Raie-Frama, Slovenjske Bistrice in Slovenjske Bistrice mesto. Slovenskih Konjic, Hoj-dine ln Ptuja.
V	področju zagrebškega železniškega ravnateljstva:
od Zagreba gl. kol. in Zagreb-Savc do Savski Marof, Sutla, Dobova, Brežic, Zlatar-Bistrice, Sv, Klare, Odre, Velike Gorice, Turopolja, Gornjih Stubica, Čulinca, Sesveta. Dugosela itd.:
od Zaprešiča do Dobove, Brežic, Savskega Ma-rofa, Sutle itd.;
od Zagreba gl. kol. in od Zagreba-Save do Ivanca (II. razred 51 Din, III. razred 39 Din!; do Lepoglave (II. razred 54 Din, III. razred 41 Din); do Golubovca (II. razred 54 Din, III. razred 41 D );
od Zagreba gl. kol. do Petrin'e (II. razred 33 Din, III. razred 21 Din); Gline (II razred 42 Din. III. razred 30 Din); Topusko-Toplic (II. razred 45
Din, III. razred 33 Din) itd.	—g—
— •
Po'oin'ce
dobe v današnji številki »Slovenca« oni p. n. poštni naročniki, ki jim je z dnem 31. januarja potekla naročnina ali imajo še kaj zastanka za prejšn:e тезесе. Vljudno prosimo vse prizadete, da se po-služijo položnice takoj v prvih dneh februarja, da bo mogoče zagotoviti redno prejemanje lista. — Pri tej priliki ponovno opizarjamo. da imajo pravico do »Slovenčeve« smrUio-nezgodne podpore samo oni p. n. naročniki, ki imajo naročnino plačano vedno vsaj en тезс naprej.
Koledar
Četrtek, 1, febr.: Ignacij (Ognjeslav). škof mu-cenec. Ta mesec narasle dan orl 9 ur in 26 minut za 1 uro 21) minut na 10 ur in 52 minut.
Osebne vesti
—	Poročil se je 31. januarja v Marijini cerkvi iri oo. frančiškanih v Ljubljani gosp. Joško N a h -
jar, pregl. fin. kontrole na Jezerskem, z gospodično Angelico Virnikovo iz ugledne rodbine v Kokri pri Kranju. Obilo sreče!
= Izpit za pekovskega mojstra je napravil včeraj v Ljubljani pred izpraševalno komisijo Zbornice pa trgovino, obrt in industrijo gosp. Jožef R e s m a n iz Zgoš, okraj Radovljica. Iskreno čestitamo1
=r Vpokofeni so višji voj. kapelnik III. razr, Ivo Muhvič; nižja voj. uradnika I, razr. topniško I tehnične stroke Leo Gregel in Peter Čorak; inž. I major tehnične stroke mornarice Teodor Fcdran in nižji voj. tehnični uradnik II. razr. tehnične stroke mornarice Vekoslav Jereb.
= Imenovani so za upravnika dravske stalne voj bolnišnice sanitetni podpolkovnik dr. Lujo De-beljak; za sanitetnega referenta poveljstva dravske div oblasti san. podpolkovnik dr Živko Stojalo-vič; za vršilca dolžnosti šefa oddelka za notranje bolezni dravske stalne voj. bolnišnice san. kap. 1. razr. dr. Aleksander Žigan in za upravnika ma-ribf'ke začasne voj. bolnišnice san. maior dr. Ilija Iličkovič.
Ostale vesti
—	Inseralni oddelki v naši upravi ter v naših podružnicah bodo na praznik dopoldne odprti od 9—11 ter na razpolago cenjenim inserentom.
—	Zgodovinska sekc'ja Muzejskega društva za Slovenijo prosi vse svoje člane-zamudnike, da poravnajo vso naročnino za »Glasnik« do incl. letnika 1933, ki je izšel v decembru. Odbor Zgodovinske sekcije je storil vse, da bi bil ta letnik kar najboljši; zdaj pa ima zbranega že mnogo novega zanimivega gradiva in hoče izdati XV. letnik še pred poletjem. Ker pa je to združeno z velikimi stroški, prosi, da se vsi zaostanki čimprej nakažejo in sicer — v smislu sklepov občnega zbora in odbora — po položnicah Zgodovinske sekcije (ček. račun št. 11.537) in ne več po položnicah Muzejskega društva, ker to znatno otežkočuje poslovanje.
—	Proti zaprtju ln hemeroidotn, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, ie krasno sredstvo naravna »Franz-Josef« grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo razkrajajoče in vselej- milo odvajalno.
—	lzletna potovanja z luksuznima parnikoma na dva vijaka »Karadjoidje« in »Jugoslavija« iz Gornjega Jadrana vzdolž Dahna.cije do Grške. Potovanja trajajo I C—11 dni. Pot"i ka parobroda »Karadjordie« in »Jugoslavija« nudita komfort, lepe in udobne dvorane, obširne in zračne kabine, velike palube za šetanje itd.; brivnica in kopalnice stoje potnikom na razpolago. Priznano odlična kuhinja in prvorazredna postrežba. Cena jc od 2000 do 3600 Din oziraje se na položaj kabine. Prvi izlet se vrši za Veliko noč z odhodom iz Venccije dne
29. marca ali iz Sušaka 30. marca. Informacije, prijave, nabava valut pri Putniku, Maribor, Aleksandrova 35. Tel. int. 21—22.
—	Razpisano mesto rudarskega inženjerja. Kralj, banska uprava moravske banovine je zabra-. nila nadaljnjo zaposlitev inozemskega rudarskega inženierja v premogovniku Lignita v Zajcčarju, zato naj brezposelni rudarski inžemerji ali oni, ki želi;o premeniti mesto, slavijo svoje ponudbe »Za-ječarskemu industrijskemu društvu v Zajcčarju«, obenem pa o tem obvestiio sekciio. Sekci'a Ljubljana, združenje rudarskih in topiln inženjerjev.
—	V Službenem listu kralievske banslte uprave dravske banovine št. 9 od 31. januarja je objavljen »Pravilnik za izvrScvanje zakona o naseljevanju južnih krajin z njegovimi izpremembami in dopolnitvami«, dalie .Ratifikacija mednar. konvencije o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil po Španiji, Švedski in Italiji«, *Pristop Irske h konvenciji o fiskalnem režimu tujih avtomohilskih vo-
. zil«, »Ratifikacija konvencije za izenačenje neka-
terih prodpisov o prometu po zraku po VcL Britaniji, Sev. Irski, Italiji in Mehiki«, »Ratifikacija mednar. konvencijo za izenačenje nekaterih predpisov o prometu po zraku po Holandiji«, »Konvencija za izenačenje nekaterih predpisov o medn. prometu po zraku in zaključni zapisnik — ratifikacija Nemčije in izjava Španije«, »Obiava o sklicanju banskega sveta dravske banovine na peto redno zasedanje« in »Razglas o razpisu novih volitev občinskega odbora za občino Motnik«.
—	Pri nagnentu k matčobi. protinu. sladko-sečnosti izholišuie naravna •Franz-Joselovo« grenčica delovanie želodca in črevesa in tramo pospeši prebavo
—	Rodomeljska žrtev. Pišejo nam: Nekje smo čitali pod naslovom »Alkohol in njegove žrtve« o nekem gostilniškem pretepu, ki je bil baje v Radomljah v nedeljo 21. januarja. V gostilno da so prišli fantje iz Rov, za njimi pa kar 30 Radom-ljanov očividno v namenu, da se stepejo. In so čakali na prepir tja do 22, potem pa da so se le stepli in prizadejali nekemu kar 70 udarcev, ki jim je baje v bolnišnici podlegel. Zjutraj ob pol 5 pa so ga menda dali v sv. olje Tako nekako se glasi potica, ki je bila priobčena 9 dni po dogodku in ki je zelo razburila radomeljske tante. V resnici je bila pač stvar taka, da je v običajiem fantovskem obračunavanju nekdo od.iescl par udarcev preveč in ker je tožil o bolečinah in tarnal, da bo umrl, so okrog pol polnoči poMicali duhovnika. Fant je pozneje iskal pomoči v ljubljanski bolnišnici, odkoder se je že vrnil domov.
—	Unska proga se bo gradila te: Knin. Iz Banjaluke poročajo, da so pri Mrkonjič-gradu pri-
I čeli s trasiranjem proge do vasi Trubar. Dela vrši j družba, ki jo dobila koncesijo za gradnjo unske proge, kar je izzvalo v gosp->darsl<ib krogih velik interes. Po tem namreč sklepajo, da bo šla unska proga direktno ua Knin in ne na Zrmanjo. kakor so prvotno nameravali. Načrt se je spremnil zaradi elementarnih neprilik. zaradi katerih trpi Zrmanja in ki bi ovirale reden promet.
—	Poiar v kinematografu. V Novem Sadu jo te dni pogorel do polovico kino Korzo. Ogenj ;e nastal v operaierski kabini k sreči v času, ko je bila dvorana prazna. Gasilci, ki so hitro prišli na kraj nesreče, so požar lokalizirali. Škoda znaša
i 150.00!) Din in јз krita z zavarovalnini. Gasilci so ; že na licu mesta ugotovili, da v času. ko je izbruhnil ogenj, operaterja ni bilo v kabini.
—	V Zagrebu je ч januarju izginilo 16 oseb. Po podatkih zagrebške kriminalne policije je meseca januarja izginilo iz Zagreba neznanokam 10 oseb, 12 moških in š'iri ženkse. O.t teh pa se je že vrnilo 5 moških in 3 ženske. Največkrat gre za prepir med možem in ženo. nakar eden ali druga za nekai dn; iztrine. da si potolaži jezo.
—	Milijonska h k oda- :aradi ognja. V veliki stišnški trgovski hiši »Kortila« je te dni nastal požar. ki pa so ga gasilci pravočasno lokalizirali, vendar ie kljub temu povzročil okrog milijon dinarjev škode.
—	Lastno stanovanje lahko knnife v solastnini v stanovanjski hiši! — Ponudbe sprejema: »Stavbna zadruga«, Ljubljano, poštni predal 507.
Dobrota )e sirota. Vest, ki smo objavili pod gornjim naslovom v torkovi številki, izpopolnimo v toliko, da je ugotovljena istovetnost onega člo-J veka, ki je pod krinko brezposelnosti okradel posestnika Jožefa Kranjca v Lancovivesi in mu ' odnesel nad 3000 Din gotovine. Tatu sicer še niso i prijeli, vendar pa je preiskava dognala, da je identičen z nekim mladoletnikom z Gorenjskega vrha. Je znan grešnik in je bil že od okrožnega sodišča v Mariboru kaznovan na !8 mesecev ječe, iz katere je bil šele pred kratkim izpuščen. Po izvršeni tatvini preteklo soboto, jo je mahnil naravnost v Ptuj, kjer si je nakupil za ukradeni denar obleko, perilo in obuvalo. Preoblekel se je v hlevu neke gostilne v Ptuju, potem pa izginil neznano kam.
Orožniki iz Sv. Urbana so odvedli v zapore okrajnega sodišča v Ptuju nekega posestnika J. H. iz Derstelje. Obdolžen je nebroj tatvin obleke, denarja, svinj, divjačine, posebno srn in srnjakov. Aretirani je mož posestnice, ki je bila pred nedavnim obsojena od okrožnega sodišča v Mariboru radi uboja prevžitkarja Jožefa Petka na 4 leta težke ječe. Več njegovih pajdašev, ki so v zvezi z njegovimi tatvinami, je tudi že pod ključem.
Narodna odbrana v Ptuju je imela preteklo soboto svoj občni zbor v prostorih Narodnega doma. Nastopilo je več govornikov, ki so tolmačili smernice te organizacije. Pri volitvah je bil izvoljen po večini stari odbor.
Kamnik
Priprave ;a sprejem koroških pevcev, že prva vest, da pridejo v Kamnik koroški pevci, je zbudila v vsem okraju veliko pozornost. Predstavniki kamniške javnosti so imeli že več sej, da se p govorijo o organizaciji tn lepe pevske prireditve, ki jo dvignila po koncu ves Kamnik, da se dostojno oddolži koroškim gostom, ki so leta 1894 pripravili kamniškim pevcem tako velik uspeh. Za koncert ki bo v dvorani gasilnega doma, se dobe vstopnice žo v predprodaji v trgovini Slalnar, kjer naj si jih obiskovalci z dežele pravočasno zagotovijo. Nad polovico vstopnic jc že razprodanih.
Radio
Programi Radio Ljubliana f
Četrtek, 1. februarja: 12.15 Operni solisti na ploščah — 12.45 Poročila — 13.00 čas, reproduci-ran orgelski koncert — 18.00Predavanje za kmet. uospodinje (lluniek Štefanija) — 18.30 Srbohrvaščina (dr. Rupel) — 19.00 Pogovor e poslušalci (Drof Prezelj) — 19.30 Plošče po željah — 20.30 i'renos s Taljanincga večera iz Kazine — 22 (X) Ča\ poročila, radio-jazz.
Petek, 2. februarja: 7.30 O našem žitu (inž. Ferlinc Bogdan) — 8.15 Poročila — 8.30 Gimnastika (Pustišek Ivo) — 9 00 Versko prodavaire — 0.30 Relig. glasba na plačah — 10.00 Prenos iz stolnice — 11.00 Radio orkester — 12.00 čas, valčki in šlagerji na ploščah — 16.00 O gnojilih in gnojenju (Ing. Turk) 16.80 Šentjakobski pevski zbor
—	Vmes Magistrov šramcl trio -- 20.w Prenos koncerta pevskih zborov iz Most — 22.00 Čas, poročila, koračnice na ploščah.
Drugi programi t
Petek, 2. februarja: Zagreb: 20 00 Klavirski koncert M. Felierja — 21.00 Trboveljski slavčki — Belgrad: 19.00 Spomin pesnika šantičn — 20.00 Zagreb — Dunoj: 17.05 švedski komponisti — 10 30 Koncert — BeromHnster: 19.30 Benalzky — 21.25 Švicarska glasba — Bresta u: 20.10 Razno — Budimpešta: 19.30 opera — Milan, Trst: 21.00 Simfonični koncert — Praga: 17.05 Praški kvartet
—	2010 Koncert — 21.35 Smetanovo skladb* — Ifim: 21.15 Večer v kavarni (komedija) — Varšavo: 17.15 poljska godba — 20.15 Simfonični koncert.
Spcrtl
Za nimive nogometne tekme
Na Hermesovcm igriitu nastopi jutri nai ligah >Primorje<,
Го dolgein presledku bomo imeli priliko videti jutri popoldne nogomet, kakršnega si žela Ljubljančani. V dveh zaporednih lekmah se bosta pomerili dve garnituri Primorja z dvema garnitu rama llerinesa.
Ob 13.45 nastopi namreč Primorje I. proti rezervi Hermesa. Že ta tekma bo zanimiva, kajti kdor pozna prvo moštvo, odnosno rezervo omenjenih moštev, ta ve, da sta zelo nevarni eelo svojim boljšim klubskim kolegom. Nadvse zanimiva pa bo tekma prvega moštva l!ermr<*a z našim liga-mo-šlvom, ki se prične ob 1...13. Našega ligaša že precej Časa nismo videli igrali ter smo zlasti radovedni, kako so je popravil, odnosno napredoval pod svojim novim trenerjem.
Tekmi bosta zelo zanimivi, zlasti druga in zato gotovo ne bo med nami nobenega športnika, ki si teh prijateljskih tekem ne bi ogledal.
Tekme za državno prvenstvo v umetnem rfrscnju
V Celju se vrši v soboto in nedeljo t. j. 3. in •t. februarja tekmovanje za državno prvenstvo v umetnem drsanju. Toh tekem se udeleže poleg naših favoritov tudi inozemski mojstri, med temi graški prvak Zetlelmann, daD'e poznana avstrijaka drsalka ga. Schrittvvieser, pričakuje se pa z gotovostjo udeležba Cehov in Dunajčanov. Tekme bodo izredno zanimive ter se vršijo na drsališču SK Celja. V soboto popoldne se vršijo obvezni liki, v nedeljo pa nas'optjo tekmovalci v prostem drsanju. Drsanje prično oba dni ob 15.
IVintersportkinb : Шгца 3: t (3 ; 0, 0:1, O : 0)
Včeraj popoldne je odigrala Ilirija na svojem drsališču mednarodno hokej tekmo s prvorazrednim dunajskim Wintersportklubom. Tudi včeraj, šnja tekma je privabila na drsališče okoli 300 gle-dalcev, ki so z zanimanjem sledili poteku igre, ki je bila vseskozi zelo zanimiva in živahna. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah:
W. S. K.: Ing. Zadrazi!—Niigler, Lob—Reichl, Nehammer, Lebmann — drugi napad Gianclia, Hauscr.	ф
Ilirija: Gorše—Kačič, Lejka—Gregorič, Pavle-tič, Žitnik — drugi napad Svetic, Grinthal, Mlakar.
Moštvo Dunajčanov je prcdvedlo danes prvovrstno igro in zasluženo odpravilo svojega nasprotnika z rezultatom 3 : 1. Na večja opora moštvu je golman ing. Zadrazil, ki je samo enkrat spustil igralno ploščico v mrežo. Odličen je tudi branilec Nagler. Napadalni trio se odlikuje po lepi kombinaciji igri, vsi napadalci so tudi dobri strelci.
Ilirijani so nas s svojo prvo igro v letošnji sezoni v Ljubljani ugodno presenetili. Podali so igro. ki je bila Dunajčanom popolnoma enakovredna in bi z malo bolj premišljeno igro lahko dosegli vsaj neodločen rezultat. V moštvu naj omenimo predvsem prvi napadalni trio, katerega tvoriio iz-borni drsalci Pavletič, Gregorič in Žitnik. V obrambi je bi! dober Lejka. dočim se je Kačiču poznalo, da ima še v nogah številne tekme, ki jih je pred kratkim odigral Gorše v golu je najslabša točka in tu bo treba poiskali zamene, tudi danes je padel gol po njegovi krivdi.
Tekmo jc sodil g. Viktor Vodišek, ki je tudi trener ilirijanskega moštva in mu gre polno priznanje, da nam je v tej lepi športni panogi vzgojil moštvo, s katerim se lahko po kažemo tudi v inozemstvu.
Prvi gol je padel v 9. minuti po Nehammerju. V 10. minuti so žabili Dunajčani še dva gola vsled slabe taktične igre našega napadalnega tria, ki se ni umaknil pravočasno v obrambo. Za Ilirijo je dal častni gol Kačič v 2. tretjini igre. Zadnji del tekme je bil nafbolj živahen, igro pa je oviral slab led, ki je povzročil mnogo padcev.
Table-tenis fwnir IHri'a: Hermes
Na praznik 2. lebr. ob 14 v areni Naiodnega doma
Državni prvak v table tenisu SK Ilirija bo na praznik odigral prijateljski dvomateh z Hermesom. Kakor znano se je moštvo ŽSK Hermesa plasiralo na državnem prvenstvu na drugo mesto in bo zato ta tekma nekaka ponovitev velike borbe, ki sta jo oba kluba vodila na državnnm prvenstvu. Obcdve moštvi nastopita v sledečih svojih najmočnejših postavah. Ilirija: Djinovski, Geržinič, Nagy, Sc.agnetti, Weissbacher, Žiža; Hermes: Drovcnik, Horvath, Memec. SevcTkar, Zornada I. in H. Turnir, ki ga pri&c;a ŽSK Hermes, ima na sporedu 45 partij in bo trajaj vse popoldne.
Vremensko poročilo JZSZ in SPD
a)	Telelonlčno po stanju dne 31. jan. ob 7 zfutraf.
Bistrica-Bv.h. jezero: —6, pooblačeno, 10 cm pršiča na podiag: 100 cm, smuka idealna. — Bled-jezero: —6, pooblačeno, mirno, 60 cm sreža, led uporabljiv, 25 cm debel. — Kranjska gora, Rateče-Planica: —13, barometer stoji, jasno, mirno, 125 cm pršiča, Vršič in Tamar 350 cm pršiča. — Kočevje: —3, pooblačeno, drobno mede, 90 cm snega, smuka ugodna. — Pohorski dom, Mariborska koča: —7, |asno, tnirno, 50 cm suhega snega na podlagi 60 cm, smuka idealna. — Ruška koča: —7, jasno, mirno, 80 cm pršiča na 100 cm podlage, smuka ugodna. — Klopni vrh: —6, jasno, mirno. 7 cm pršiča na podlagi 60 cm, smuka idealna. — Pesek; — 8, jasno, mirno, 65 cm pršiča na podlagi 120 cm, smuka idealna, skakalnica uporabna. — Scnjorjev dom: —9, jasno, mirno. 60 cm pršiča ca podlagi 50 cm, Dinuka idealna, — Čimžat n. Faio: -—6, visoka megla drobno mede, 30 cm suhega snega na podlagi 50 cm, smuka idealna. — Sv. Lovrenc n. Poh.i —5, jasno, mirno, 3 cm pršiča na podlagi 80 cm, smuka idealna, skakalnica uporabna. — Ribnica n. Poh.i —5, visoka megla, 30 cm pršiča na podlagi 60 cm, smuka idealna, skakalnica uporabna, sankalilče uporabno. — Rakitna) —6, oblačno, 20 cm pršiča na podlagi 50 cm, smuka prav dobra, izgledi za praznik in nedeljo prav dobri.
Kofce 31. jan. ob zj.: Temperatura —12. jasno, mimo, na stari podlagi 20 cm novega pršiča.
b)	Pismeno po stanja dne 30. jan. 1934 ob 7 zjutrat
Jezersko: —11, vreme lepo,, veter od severa, 15 cm pršiča na podlagi 50 cm, smuka idealna, izgledi prav dobri, smuka v planinah idealna. — Višnja gora: —4, oblačno, mirno, 10 cm pršiča na podlagi 30 cm, smuka prav dobra. — Bioke: —6, lasno, veter severovzhod, 30 cm priiča na podlagi 60 cm. smuka zelo dobra, izgledi izvrstni — Smar-jc-Grosuplje: 25 cm oriiča na stari podlagi, smuka idealna.
Nemški katoličani in sterilizacija
ro mi m i : Ui Sklauovski je silno iznajdljiv mož. Ker je računal, da bo v stimu nastal odpor proti visokim izdatkom м uvedbe, ikijiiov t jše tipa sujiuh letal. jc Hal pripeljati letalo na dvorišča sajma. Tu Џ parlamentarnemu odbora rarioiil iaradn* vrtina novega letala.
Poglejte tu sein. moj ljubi zet. Vsa ta dežela, kamnr чр^г oko. ie moia
»Uuam <la niste kratkovidni, moj ljubi tasL«
Madjarka Kotter-Szollas j« na mednarodnih tekmak v Ргаф doaagia pr«» daoie xa doMmia v deah.
V čem je Hitler popustil?
Hitlerjevski »Der badisehe Beobachter« poroča: Kakor je .»oročal že »Fiihrer«, ee je 20. januarja vršil v Freiburgu razgovor, katerega sta se udeležila za katoliško cerkev nadškof dr. Burger in generalni vikar dr. Rdsch, badensko vlado jc predstavljal referent za katoliško vero dT. Griininger.
Glede zakona o sterilizaciji je nadškof izjavil, da je njego/a dolžnost, da opozori vernike na papeževo encikliko o krščanskem zakonu (Časti Co-nubii) od 31. decembra 1930 in na stališče, ki ga je cerkev zavzela glede sterilizacije. Posebno mora opozoriti katoličane, da njim ni dovoljeno predlagati sterilizacije za se, kakor tudi ne za druge ljudi. Vendar je nadškof glede na pravilnik z dne 5. decembra 1933 o zakonu, ki je vpeljal sterilizacijo z namenom, da bi se omejile nevarne dedne bolezni, in ki je naložil zdravnikom dolžnost, da dedno bolne javijo, izjavil, da to dolžnost katoličani lahko mirno izpolnijo, ker ni nasprotna verskim načelom. Zdravnikom je z izrečnim zakonom nalo?.ena dolžnost, da svojemu šefu čimprej javijo vsak primer dedne bolezni. Predlagati sterilizacijo pa so v smislu zakona dovolili samo zdravnikom, ki so v službi. Nadškof ie poleg tega prosil, nai bi
pri sterilizacijski operaciji nc sodelovale katoliške sestre. Predstavnik vlade je to prošnjo predložil vladi in jo tudi zagovarjal. Med razgovori je predstavnik vlade prišel na dan z raznimi pritožbami proti katoliški duhovščini. Z nadškofom je prišlo do sporazuma glede premestitve nekaterih duhovnikov.
»Katholische Korrespondenz« dostavlja temu: Od pristojne cerkvene strani opozarjaijo k temu dopolnilu, da je bilo med vsem razgovorom katoliško stališče glede sterilizacije zopet poudarjeno. Nadškof je pri tem opozoril, da je osrednja vlada pri pogajanjih pristala na koncesije katoličanom glede sterilizacije. Tako se na primer bolniki, ki ostanejo v zavodih, ne bodo sterilizirali. Pri sterilizaciji se bodo upoMibljali zdravniki, ki so tudi v svoji notranjosti prepričani, da je zakon upravičen. Nadalje ne bodo sodelovale sestre pri operaciji. Osebe, ki so bile obsojene na sterilizacijo, se ji lahko odtegnejo s tem, da gredo v kak zavod. Glede dolžnosti, da se bolniki z dedno boleznijo morajo naznaniti, je bilo dogovorjeno, da ta dolžnost še ne pomeni sodelovanja in da radi tega ni s katoliškega vidika prepovedana. Katoličanom pa ni dovoljeno, do bi stavili predlog za sterilizacijo.
K obisku bolgarskega kralja Borisa v Bukareštu. Kakor nam kaže slika, je bil kralj Boris sprejet z vsemi častmi. Na desni bolgarski kralj, na levi kralj Karel,
Iz pravljične dežele Abesinije
Posvetitev prekrasne katedrale v glavnem mesta
Časnikarska radovednost ie hujša kakor ženska
Bivši ministrski predsednik Chautemps v krogu pariških časnikarjev ki ga vprav oblegajo, da bi izvedeli kaj o razvoju po njegovi ostavki. Kakor znano, je morala Chau-tempsova vlada odstopiti, ker je to zahtevalo francosko ljudstvo, ki so ga azdražili razi), finančni škandali,
Sancta stmplicitas
Pod naslovom »Ubil se je z lastno voljo« smo nedavno poročali o nenavadnem samo-timoru nekega Angleža. Zbral je okoli sebe nekaj svojih prijateljev in jim dejal, da se bo »ubil z voljo«. Sedel je v naslonjač in pričel erepo gledati v kot. Navzočni so mislili, da se šali. Čez nekaj minut se je zgrudil in res umrl.
V tej zvezi nnm piše D. F. B. iz Kranja to-le:
Gospod uredniki
Oprostite mi zaradi predrznosti, da Vam razložim svojo misel glede nekega modernega samoumora angleškega okultista. Zelo nespametno je misliti, da se je Anglež umoril brez telesne pomoči. Takšen samomor, kot ga je storil on, lahko stori vsak človek, ki ima do- ' volj poguma.
Človek diha. Dihanje jc življenje. Če se pn jaz odločim, da ne bom več dihal, prestanem živeti. Poskusimo. Jaz se odločim in in to uro umreti. Povabim sorodnike in prijatelje, po primernem zadnjem govoru sledi, prostovoljni zadnji zdihljaj. Ako je volja dovolj močna, ne bom reč dihal. Začnejo ee stopnjevati bolečine v sapniku. želodcu in pnsih: oči ee izbttlijo iz jantic nekoliko ven. Zato je jasno, da je pogled zelo srep. V tem primeru je smrt neizogibna. — Tako |к> mojem mišljenju je vaš okultist baje prvi v zgodovini sklenil umreti na ta doslej neznani način prostovoljne smrti...
Naš slovenski >oku!tist< je svojemu pismu še dostavil: če želite zvedeti za moj naslov, pišite v 14 dneh: Kranj, poštno ležeče. Številke poštnega predala nočemo navesti, da koga ne premoti hudič in da bi potem pisal našemu okul-tistu po najnovejši recept proti temu grenkemu življenju —ki ga pametni ljudje kljub vsem današnjim stiskam le ljubijo.
Mojster učencu: »Pri zajtrku ti gre vse bolj od rok kakor pri delul«
»Da, da, mojster, v tem imam tudi več izkušnje ...«
Pred nedavnim je bila v glavnem mestu Abesinije. v Addis Abebi, posvečena mala, a nadvse lepa katedrala, ki je zgrajena iz opeke in rezanega kamna ifi za katero je Papež Pij XI. prispeval skoro celo vsoto, ki je bila potrebna za njeno zgraditev. S tetn veličastnim dogodkom se je najlepše zaključila zanimiva epizoda iz modernega misijonskega življenja:
Bilo je pred 52. leti. 1881, ko se je v angleški Somaliji izkrcal francoski kapucin Jarottsseau in po dolgem, čez mesec dni trajajočem napornem potovanju je prispel v Abe.sinijo. Tu se je začela zanj trn jeva pot misijonskega dela. ki je bilo često prekinjeno zaradi preganjanj. Misijonar je živel celih 20 let kot pravi puščavnik, da bi z. lastnini zgledom pokazal Abesincem svetal lik kristjana. Na ta način si je polagoma pridobil zaupanje ljudstva, a tudi na cesarskem dvoru so ga zaradi njegovega uprav svetniškega življenja imeli v veliki časti. Tako je postal celo učitelj cesarskega princa, sedanjega cesarja Tafarija. ki je iskren prijatelj svojega osivelega učitelja, misijonskega škofa.
To prijateljstvo abesinskega kralja do škofa Jaroitseau-ja se je posebnio prisrčno pokazalo o priliki posvetitve nove katedrale. Na predvečer te glavuosti je dobil sivolasi škof od svojega kraljevskega prijatelja dragocen križ s sledečim pismom: »Velečastiti, jutri pri veliki
svečanosti posvetitve Vaše katedrale naj mene zastopa ta križ. »Mogoče ne bomo nikoli zvedeli, toda predstavljamo si lahko, kakšne misli so navdajale v borbi in odpovedi ostarelega junaškega borca, ko je naslednjega dne ob oltarju upiral pogled v Križanega na razpelu. »V tem znamenju boš zmagal« — e samoodpo-vedjo. z žrtvovanjem samega sebe za telesni in duševni blagor množice vernikov, ki jim je varuh in pastir.
Sicer je kralj naslednjega dne poslal k svečanosti kot zastopnika svojega nečaka, toda križ bo ostal trajen spomin na ta znameniti dogodek in visi v svetišču poleg bronaste plošče, kjer je ovekovečena darežljivost Pija XI.
Od 13 milijonov prebivalcev Abesinije pripada skoro večina h krščanstvu že od 4. sto-jetja setn. ko je sv. Frumencij oznanjal v deželi krščansko vero. Žal pa se je dalo ljudstvo zapeljati po egiptovskih monofizitih (krščanske verske ločine) in je pretrgalo vezi z Rimom. Mala četica 15.000 katoličanov izhaja predvsem iz enega milijona poganov, ki so v cesarstvu. Približno 20 misijonarjev-domačinov pripada deloma latinskemu, deloma etiopskemu obredu.
Pokrajinska slika Abesinije je silno zanimiva in sliči v marsičem Šviri, zato so jo raziskovalci imenovali tudi afriško Švico.
(Fides)
Dne 12. februarja 1809, torej pred 125 leti, se je rodil v Shrewsburyju znani angleški naravoslovec Darwin. Znan jc njegov nauk o človeškem razvoju pod imenom darvvinizem. Takrat je bil darvvinizem zelo v modi. Danes pa ima še prav malo pristašev.
Arhiv ali muzej slovanske umetnosti v Pragi
V Slovanskem institutu v Pragi, katerega delavnost se je doslej omejevala na zgodovino in filozofijo, je prof. N. L. Okunjev predaval o arhivu slovanske umetnosti v Pragi. Predlagaj je, naj bi se ustanovil takšen arhiv. Prof. Okunjev je poudaril, kako je potreba, da se slovanska vzajemnost in medsebojno spoznavanje slovanskih narodov nasloni na duhovno stran Po njegovem mnenju likovna umetnost v tem pogledu lahko več stori kakor leposlovje in glasba. Res je, da poznamo posamezne dobe in velike umetnike slovanskih narodov, toda to znanje bi bilo treba sistematično poglobiti. Kako nai se to stori? Znano je, da eo strokovni listi manj razširjeni, zato bi moral dnevni tisk sodelovati. Poleg tega je treba prirejati predavanja, razstave in izdajati razne publikacije. Zanimivo je bilo poglavje, v katerem je profesor Okunjev pripovedoval, kakšne uspehe je imel z delom, ki se ga |e lotil sam na svojo roko. Glavno vlogo pri pospeševanju poznavanja umetnosti mora prevzeli arhiv slovanske umetnosti, ki bi zbral najraznovrstnejše zbirke originalov, umetniških reprodukcij, fotografij ter umetniško leposlovje in življenjepise umetnikov. Takšen majhen arhiv je prof. Okunjev sam zbral v zadnjih dveh letih. Zavzemal se je za to idejo na Poljskem, v Jugoslaviji in med ruskimi izseljenci. Povsod so mu kaj radi pomagali. Slovanski umetniki so mu kai radi podali svoje originale ali reprodukcije. Profesorjeva zbirka jc že tako velika, da bi bili potrebni zanjo posebni prostori.
Med razpravo je nekdo sprožil predlog, naj bi se v Pragi osnovala mestna galerija, ki bi se lahko spojila z arhivom slovanske umetnosti. Ob zaključku je znani slavist prof Murko slavil predlog, naj •• v Pragi osnuje muzej slovanske umetnosti.
Ce pogladis mezga z elektriko
Iz Amerike poročnjo, da so nedavno hotelf'v St. Johnu naložiti 54 kanadskih mezgov na parnik, da bi jih odpeljali v Evropo. Kupila jih je italijanska armada, ki hoče polagoma svoje trenske konje zamenjati z mezgi, ki so bolj vztrajni. Italijanska vojska rabi 20.000 mezgov. Toda vkrcati mezga na ladjo ni malenkost; saj je znana njegova trma. Gledalci so se čuditi, kako se je mornarjem posrečilo spraviti na lad|o mezge tako hitro, to je v dobrih desetih minutah. Na pomoč je prišla zopet moderna tehnika. Eden izmed priganjačev je imel nenavadno palico. Ta je bila zvezana s stikalom na električni tok. Ko se je mezeg upiral, ga je priganjač nalahno pogladil s čudovito palico po skoku in mezeg je kakor divji zbežal na ladjo. Električni tok je namreč imel na mezga čudovit učinek. Med mezgi je seveda nastalo silno ogorčenje glede človeške iznajdljivosti.
Levičarji zahtevajo posebne šole
Amerika ima nenavadno organizacijo. To je organizacija levičarjev, v kateri je včlanjenih 7 milijonov Američanov. Organizacija jo sedaj »prejela resolucijo, ki zahteva, da se šole prikrojijo zahtevam levičarjev. Levičarji naj bi imeli učitelje levičarje, prav tako naj bi v industriji imeli posebno orodje za levičarje. Med levičarji »ta dve tretjini moških.
General Baden-Powell, ustanovitelj in vodia skavtov, je 77 let star hudo obolel. Baden-Powell se je proslavil že v burski vojni. Angliji je tudi mnogo korUtil kot organizator vohunske službe na evrop-•lu celini. V zadnjem času je hodil vedno v kratkih hlačah.
Cmo vino proti tilusu
Fizikat pariške občine je napravil poizkus, ki se je zaključil v pravo zmagoslavje prijatelju črnega vina. Poiy.kus je namreč pokazal, da je črno vino izvrstno sredstvo proti pobijanju tifusa in sorodnih obolenj. Fizikat je izvršil poizkus tako, da ga je lahko razumel tudi preprost človek. Ravnatelj dr. Kling je šel v spremstvu svojega glavnega asistenta k Seini. Zajel je iz nje vrč okužene vode in iz nje izbral najnevarnejše tifusne bacile. Položil jih je v kozarce polne črnega vina. Zgodilo se je nekaj neverjetnega. V 10 minutah je vino uničilo bacile. Prijatelji črnega vina se zdaj ponašajo češ, da jih je prav vinček obvaroval pred tolikimi trebušnimi boleznimi. Na vsak način je zdaj tudi znanstveno ugotovljeno, kar eo oni že davno prej vedeli. Žene ee sedaj upravičeno boje, da se bo strah pred tifusom povečal ...
KULTURNI OBZORNIK
Obisk pri Jaru Hitberiu v Jeruzalemu
V Jeruzalemu je vedno kaka razstava. Arabci In Judie si prisvajajo značaj »domačinov« in skušajo vtisniti deželi pečat svoje kulturnosti. Narodnostni boj sega, žal, že na vsa polja. Zato povsod zastoj in ohromelost. Ko je z druge slrani tudi Je vse v povojih. Če na političnem torišču zmagujejo Arabci, prvačijo brez dvoma v kulturi Judje. Tudi bo težko reči, koliko je pristno svojske, judovske kullure, in koliko je je vnesene iz zapada, od koder so se od vseh vetrov vseHlri v svojo obljubljeno domovino. Dozdaj vsaj prevladuje povsem za-pad, tudi v umetnosti.
Obiskal sem Hilberta na njegovi razstavi, d« mi kaj pove o svojem življenju, o svojem umetniškem delu v solnčnem Egiptu, o svojih nazorih, o svojih načrtih, Sedli smo k čaju, pri katerem nam streže njegova gospa — tudi ona se šteje med Slovence — srečni, da smo se našli kar trije, skoro edini Slovenci v sv, deželi. Čaj je kar »brez vsega«. Hilbert ne pije in tudi ne — kadi. Pa v Egiptu!
Dovolite nekaj vprašanj. Gotovo bodo tudi druge v domovini zanimala vaša umetniška pota. Kdaj ste začeli pravzaprav z umetniškim delom? Kak vpliv jc imela na va« šola, pred rsem Praga?
»Mogoče vas bo zanimal moj začetek. V tretjem razredu ljudske šole v Ljubljani smo risali črešnje, jaz sem pa najbrže narisal krompir, ker se spominjam, da je učitelj razstavil moje črešnje — meni v sramoto, sošolcem pa v pojasnilo, da se tako risati ne sme. Prelom je prišel nenadno na srednji šoli. Čez noč sem posta! prvi v risanju. V svojem 16. letu sem že slikal po naravi, in marsikatera slika iz tiete dobe »diči« še danes hišo moje matere v Trnovem v Ljubljani. Z resnično umetnostjo sem pa začel šele po svetovni vojni, ko sem stopil na visoko slikarsko šolo v Pragi. Moj glavni učitelj je bil prof. Thitle, ki je začrtal že marsikateremu Slovencu pot. Vpliv njegove pedagoške umetnosti na moj še neizšolan talent je bil močan, in sem zapustil šolo kot tipičen učenec Thicla. Nato je nastala v meni precejšnja nejasnost in te nisem vedel odločiti v kaosu modernizma.
A zakaj ste IU v Egipt? Kako da Vas je Orient tako priklenil nase? S čim Vas umetniško zadovolji?
»Nekega zimskega dne, ko me je pošteno zeblo v duši in telesu, sem se nenadoma odločil, da odpotujem. Kamorkoli. Le v Pariz, ideal vseh umetnikov, ne. Zato v čisto nasprotno stran. Izbral sem Egipt. Strašno presenečenje. Prekmalu sem spoznal, da ničesar, kar mi je dala šola, ne morem uporabljati v Orientu. Pozabiti sem moral vse in začeti znova. Kako naj prenesem to luč solnca, ki ubija sliko! Skoro dve leti sem samo študiral. Začel sem z risbo. Vse sem moral risati, ker po moiem mnenju se da izraziti Egipt samo v risbi. Po tem zaključku sem ostal v Egiptu. Tam sem se nato umetniško prerodi! Tam je moja umetniška domovina. Tam sem se našel. Tam sem se poglobil v misticizem stare egipčanske umetnosti, v neskončnost puščave s primitivnim človekom, ki jo oživlja. Vse to me je priklenilo nase. To me je ustvarilo.
Za kakšnimi smotri gre danes Vaše umetniško hotenje? Kako gledate na moderno in na stru-}e zadnjih let?
»Iščem popolnosti. Ne popolnosti v smislu
točne kopije prirode. V vseh svojih delih iščem ključ do skrivnosti narave, nje duše, nje božanstva. Skušam ustvariti harmonijo med svojo impresijo, ostajajoč zvest prirodi. S takimi stremljenji smatram moderno slikarstvo za bolezen, za kugo, ki se je razlezla po vsem svetu. Bilo je res nekaj talentiranih, ki so skušali ubrati nova pota. Za njimi pa se je zgrnila lavina nezmožnih, ki niso razumeli, kaj delajo. Delali so tako samo zato, ker je bilo lahko; če je bilo pa nerazumljivo, je bil pač gledalec neumen.
Prepričan sem, da se v kratkem vrne zopet realizem. Ljudstvo je že utrujeno, gledati slike s pohabljenimi proporoijami in neveščo risbo. Moderno slikarstvo bo pač ostalo v dekoraciji, pri lepakih...«
Ko ste se kot zrel in v tujini priznan umetnik spet znašli v domovini, kako Vam je odjeknila v duši?
»To je težko povedati. Ko sem se po šestih letih prvič vrnil v domovino, sem šel tako rekoč samo na oddih. Nieem iskal vezi z umetniki. Videl sem pa, da gre še vse v moderni smeri naprej. Lepa je naša domovina... A ko sem se nasrkal svežega gorskega zraka, sem zaželel zopet po puščavi ...«
saj Iz
ti? O naših mlajših
in najmlajših?
»Mislim, da preživlja slovenska umetnost še vedno težko krizo, ki jo je marsikak drug narod že prebolel. Kot vidim po reprodukcijah, so naši mladi še vedno v modernizmu, ki ne pove in ne izrazi nič novega. Malo skrivljenc noge, pohabljene roke z deformiranimi prsti, glava nemogoče nagnjena: to predstavlja — bolest ali radost aH vse. kar napišete pod sliko. Slika se tako ker je moderno. Kar kosajo se med seboj, kdo bo naslikal bolj nemogočo stvar. Drugim spet manjka samostojnosti; šola jim je v krvi in se je poslužujejo enostavno vsepovsod, pa naj slikajo sever ali jug, zahod ali vzhod: vse je, kol njih rodna vas. Potem pa godrnjajo na ljudstvo, da ne razume in nič ne kupuje. Naj dado narodu prave umetnosti, pa ne bodo lačni. Sicer pa ne pritiče meni, da presojam le stvari...«
Kaj pa Vas je privedlo v Palestino? Kam uvrščate svoja palestinska dela ▼ razvoju svoje umetnosti?
»Lansko leto sem kot površen turist prepotoval sv. deželo in se mi je zdela tako bogata na lepoti, da sem se letos vrnil na daljše študijsko bivanje. Slikal sem mnogo. V pelih mesecih sern naslikal nad 60 slik, olje in akvarele, pa nisem izčrpal niti stotinke tega, kar ta dežela nudi. Mislim da sem se približal šc bolj prirodi kot v Egiptu. Ne maram goljufati s prirodo, a sem moderen v izražanju, v tehniki. Iščem vedno novih poli, novih sredstev, nove tehnike za izražanje. Drugače slikam olive kakor ciprese, drugače pesek ali kamenje, drugače nebo al' gorovje. Za starca uporabljam drugo tehniko kakor za mlado ženo ali otroka. Beduinsko abajo slikam z drugimi sredstvi kakor gosposki kumb^z Vedno ostaiam zvest prirodi in njeni duši, ki se tesno druži z našo dušo.«
In kakšni so Vaši načrti za prihodnost?
»To jc težko povedati. Svoj čas sem delal v*e po načrtih, dandanes smo menda vsi le igrača slučaja.... Tc dni grem še slikat monarha Transjor-danije E1 Emira Abcd-AIla, nato sc vrnem v Cairo na svoio šolo. Spomladi pojdem v Evropo, radi
Pa vendar, kako sodite vsaj Iz daljave o slovenski upodabljajoči umetnosti
io pa tako
razstav, ki jih mislim prirediti, pozneje tudi v Ameriko in na Vzhod... Pa to ne bo odvisno toliko od mene, kolikor od usode iu poleka — svetovne krize ..«
Krik in vrišč z ulice nas nenadno in živo spomni nanjo; Arabci, točasni gospodarji dežele, protestirajo hrupno zoper vladajočo angleško vlado, ker spušča le preveč Judov v njihovo »obljubljeno deželo« ...
Hilbertova gospa hiti zapirat okna in polkna. Varnost prvol Arabci sc smejejo evropski kulturi in zapadnim maniram, in sc dajo voditi le od svojih starih pravic in pa od svoje vroče krvi.., V Jeruzalemu, grudna 1933.
Srečko Zamjen.
Umetnica Mara Kraljeva jc prejela priznanie v inozemstvu. Decembra in januarja t. 1. jc bila velika mednarodna razstava Madon v prostorih umetnišlte akademije v Florenci. Razstavljene so bile le one Madone, ki so jih ustvarile žene. Na to razstavo je bila povabljena tudi slovenska umetnica Mara Kraljeva. Ob zaključku je bilo glasovanje, katera slika je za naš čas najori<Onalnejša. Največ glasov je soglašalo s sliko Mare Kraljeve, »Pieta«, nakar je prejela naša umetnica lepo denarno nagrado.
Predavanje o Prešernu. V torek 30. januarja je na belgrajski narodni univerzi piedaval znani književnik Niko Bartulovič o Francetu Prešernu. Posebej je govoril o »Sonetnem vencu« ob stoletnici njegovega nastanka.
O stilu je napisal 2 e k a r Franc za svojo inauguralno disertacijo. Prejeli smo ponatis odlomka iz disertacije. Avtor obravnava vsekakor zanimiva vprašanja stilnega doživetja, opredelitve stilnega doživetja in njegovega predmeta, opredelitve stilne vrednote do estetske vrednote itd. Zadnje poglavje »Stilne kategorije ter pomen stila za življenje človeka« je zanimivo radi delitve (individualistični in kolektivistični stil), svojstve-nosti in življenjskem pomenu stila, ki se v teku dob spreminja z razvojem človekovega življenja. Disertacija je vsekakor vredna pozornosti.
»Л'aš vrU je nova revija, ki jo je začelo izdajati »Ilortikulturoo društvo u Zagrebu*. List ima namen, vzgajati ljubitelje vrta in z njim navezanosti na domače življenje, saj »ne može bili posve sretan onaj, tkogod otrgnut od seijačke grude pre-zire evandjelje: moj vrt -— moj dom«. List, ki je krasno opremljen ž mnogimi umetniško dovršenimi slikami in bogatimi članki (mnogo sodeluje tudi ing. Ciril Jeglič) moremo priporečiti. ker rti le svetovalec, marveč, tudi graditelj estetskega okusa v gojenju vrlov. Naroča sc: Botanički vrt, Zagreb, Maruličev trg, 9a.

DOSPELI SO NAJNOVEJŠI MODELI
slovitih
"HIS MASTEH'S VOICE radio aparatov
po popularnih cenah in za vsak okus.
SELEKTIVNOST
PRIJETEN TON
MINIMALNA PORABA TOKA I
Prepričajte se.
Obiščite nas.
Odlifne RCA cevi vedno na zalogi. Popolni serv.ee v lastni mehanični detavnlci.
Model R 110
Zahtevajte prospekte za takoJSnje plačilo
In na obroke.
Dobi se v vseh strokovnih trgovinah in pri generalnem zastopstvu
THE GRAMOPHONE CCMPANV LTD.
t>
M. MAJSTOROVIĆ
Zagreb, Račkoga ulica 2.

Gospodarstvo
Beghiške obveznice
Agencija Avala poroča: Ob izvršitvi zakona o begi. zemljah v Bosni in Hercegovini z dne 3. dec. 1928 in zakona o izpremembah in dopolnilih, ki se nanašajo na agrarno reformo v Bosni in Hercegovini dne 12. avg. 1933 so bile na teritoriju drinske banovine ugotovljene znatne nepravilnosti in zlorabe, glede katerih je vlada takoj odredila najstrožjo preiskavo. Nekoliko izvršnih organov, na katere je padel sum, da so s svojim delom omogočili to zlorabo, je bilo zaprtih, istočasno pa je bilo podvzeto vse, da se povrne škoda, ki jo je utrpela državna blagajna, za kar je bila izvršena zabeležba na imovino oseb, ki so osumljene, da so se neposredno mešale v omenjene posle.
Nadalje opominja oddelek drž. dolgov in drž. kredita, da je stavljena prepoved na tele 6% beglu-ške obveznice:
Po 500 Din: serija 14065, štev. 18; 14065 19; 14065 25; 14066 5; 14066 10-11; 14065 38-41;
14065	42; 14066 36—38; 14066 3; 14066 4; 14066 6-9; 14066 12-13; 1-1066 14—15; 14066 17-19;
14066	20-22; 14066 23—25; 14C66 26-27; 14066 28-30; 14066 35; 14068 11—14; 14068 16-19; 14068 15—17; 14068 20—22; 14069 25—50; 14070-14220 1—50; 14222 40-50; 14223-14228 1-50; 14229 1—32; 11065 26—29; 14065 23—24; 14066 49—50.
Po 2.ГС0 Din: serija 15951, štev. 16—50; 15952 do 15955 1-50; 15956 1—25; 15956 26-50; 15957 do 16015 1—50; 16016 1—15; 16016 16 -50; 16017
Zaposlenost v novembru 1933. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja statistiko članstva za november 1933. Zavarovancev je bilo 540.690. v primeri z oktobrom 1933 manj 8771 in v primeri z novembrom 1032 manj 6775. Letos je ostrejša zima povzročila večji padec zavarovanega delavstva. Vendar je ugotoviti, da je padec od novembra 1932 na november 1933 znatno manjši kot padec od novembra 1931 na november 1932. Gibanje nam kažejo tele številke:
1931	1932	1933
september 638.663 536.514 3+2.074 oktober	620.388 344.306 544.401
november	604.109 347.4+5 540.690
Podatki za oktober so bili ugodnejši kot zn november.
Ljubljanska dražba kožttliovine se ponovi dne 5. marca t. I Letošnja januarska dražba »Divje kože« je dosegla za dobro blago dosti višje cene neiro so bile one, dosežene v prosti prodaji. Kdor ima kožuhovino, naj jo lakoj odpošlje na naslov »Divja koža«, Ljubljana-velesejem. Tisti pa, ki kož še nimajo pripravljenih naj čimpreje neobvezno sporoče, koliko in katere vrste krzna nameravajo poslati na dražbo.
Na razstavi jugoslovanskih plakatov, ki sc vrši v okviru XIV. Ljubljanskega velesejnia od 30. maja tlo 10. junija t. 1. more vsaka tvrdka brezplačno razstaviti svoje plakate Tvrdke. ki žele sodelovati, naj čimpreje pošljejo svoje plakate na Upravo velesejnia v Ljubljani. Plakati naj bodo kaširani na
do 16032 1-50; 16033 1-20; 16040 6-50; 16041 do 16044 1—50; 16045 1—20; 16051-16103 1—50; 16104 1-15; 16104 16 -50; 16105-16113 1—50; 16114 1—35; 16117 46-50; 16118-16157 1-50; 16158 1-5; 16158 6 -50: 16159-16175 1-50; 16201 16211 1-50; 16212 1—40; 16212 41-50; 16213 tlo 16272 1—50; 16273 1-15; 16273 16-50; 16274 do 16305 1—50, 16306 1—45; 16306 46 -50; 16307 do
16323 1—50; Ш382 26-50; 104'i2 26—50; 16442 26-50; 16459 16-50; 16466 26—50; 16473 36-50; 16480 46-50; 16495 21—50; 16502 31-50; 17341 — 17490 1-50; 17492—17593 1—50;
16324-16381 16383—16431 16433—16441 16443—16458 16460—16465 16467- 16472 16474—16479 16481 — 16494 10496-16501 16503 - 16510
17491 1—35; 17594 1—30;
50; 1—50; 1—50; 1-50; 1-50; 1-50, 1—50; 1—50; 1-50; 1-50;
16382 16432 16442 16159 16166 16473 16-180 16495 16502 17340 17491
1 —25; 1-25; 1-25; 1—15; 1-25; 1-35; 1—45; 1-20; 1—30; 6-50; 36—50;
17651—17675 17677—17708 16046-16049 16036—16039 16515-16521
17594 31-50; 1—50; 17676
1-50, 1—50; 1-50; 1-50;
17709 16050 16040 16522
17595—17600 1—50; 1-40; 16767 41-50; 1—10; 16045 21—50; 1—30; 16035 26 - 50; 1—5; 16514 41—50; 1-35.
S temi obveznicami se ne smetrgovali. Kuponi od teh obveznic kolikor pripadajo omenjenim serijam in številkam se ne bodo izplačevali.
zbor upnikov 8. febr., prijaviti je terjatve do 24. febr., ugotovitveni narok 26. februarja.
Stanje kliringa s Švico. V plačilnem prometu med našo državo in Švico so znašala po švicarskih podatkih vplačila do 23. jan., pn že neurejena v Švici, 861.900 šv, fr. (15. januarja šc 1.04 milj. šv. fr). To je v zvezi z znatnim izvozom koruze v švieo.
Zakon o zlatu je 30. t. m. podpisal predsednik Roosevelt in je s tem dnem stopil v veljavo.
Zmanjšanje števila borz v Nemčiji. Nameravajo ukiniti od sedanjih 21 obstoječih borz polovico.
Avstrijsko italijanske lesne tarife. Italija je zo-jict znižala tarilc za avstrijski les od Trbiža in Brcn-nerja dalje v prav znatni meri. To znižanje jc v zvezi s tarifno konkurenco švicarskih in nemških železnic.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila neenotna.
Tečaji dolarskih papirjev so narasli, dočim so begi. obveznice popustile, v Zagrebu pa sploh niso beležile. V ostalem ni bilo izpremenib. Promet je slab, znatnejši le v vojni škodi, katere je bilo v Zagret« zaključeno 1.500 kom., nadalje je bilo zaključenih še 1000 dol. 7% Bler. posojila.
Ljubljana T/o inv. pos. 61 den., agrarji 30 den., vojna škoda 270—275, begi. obv. 30 Jen., 8% Bler. pos. 43 den., 1% Bler pos. 41 den., 1% pos. Drž. iiip banke 54 den., Kranj ind. 250 bi.
Zagreb. 7% inv. jx>s. 61-65 agrarji 30—33, vojna škoda 275.50-276 (272, 276), 2. 272 den.. 3. 271.50—272 (271, 272), 4. 270 bi. 8% Bler. pos 41.50—4250. 1% Bler. pos. 30.25 -40 (39), 1% pos DIIB 55 den. — Delnice. Narod, banka 3850 - 4040, Priv. agr banka 241—244, Šečerana Osjek 140—160, Sečerana Pečkerck 650 den., Impex 50 den., Trboveljska 105-110.
Belgrad. Narodna banka 3930—3950, 7% inv. pos. 61- 63 (62), agrarji 31—32, vojna škoda 275.50 do 276 (276.50 275), 6% begi. obv. 44 45, 8SS> Bler. pos. 42.50-44. 7% Bler. pos. 40-41.50 (40, 39.50). 1% pos. DIIB 56 den.
Žitni trg
Tendenca za pšenico je postala izredno čvrsta in so danes cene pšenice narasle za 5 par pri kg, tako da stane danes ban. pšenica 102.50, baška pa 107.50—110. Dovoza sploh ni. oživelo pa je povpraševanje. Koruza je ostala neizpremenjena, zanjo zahtevajo 75 umetno sušena. Cene se drže, ker se izplača izvoz v Avstrijo, za kar delajo na podlagi 85 Iudjija za umetno sušeno. Stare koruze ni, času primerno suha stane 55—57 50, pa je v njej promet minimalen. Za termine se imenujejo naslednje cene: marc, april in maj povprečno 70, za junij 75 in julij 77.50. Moka je ostala neizpremenjena.
Ljubljana. Pšenica sr. 78, 79 kg 137 50—140, bar 78-79 kg 137.50-140, bč. 79-50 kg 140 do 142.50. Koruza času primerno suha s kvalitetno garancijo 102 50-105, umetno sušena 115—117.50, za februar 122.50-125, moka Og bč. 240—245, ar. 250 do 255.
Živina
Mariborski sejem 30. ja
konj, 8 bikov, 92 volov, 152
in
kartonu.
Razpust Gostilniiarske samopomoči Zveze gosti I niča rskih zadrug, reg. poni. blagajne. Na podlogi § 38 I. 4. zakona z dne 16. julija 1802 je bnnska uprava razpustila >(>o«tilničarsko samopomoč«. Likvidacijski po-dl so poverjeni p. Jerneju Jeleničn, dosedanjemu načelniku, ter cg. Kmetu Francu, Zupančiču Leopoldu in Petemu Antonu.
Konkurz je razglašen o imovini Lunguca Mirku, trgovca v Vurbergu pri Ptuju; prvi/
trza
Dne 31. januarja 1934. Denar
Narasli so tečaji Amsterdama, Berlina. Bruslja Trsta, neizpremenien je ostal Curih, popustile so pa devize: London, Nevvjcrk, Pariz in Praga.
Avstrijski šiling je na ljubljanski borzi nazadoval od 9.12 na 0.05—9 15, v Zagrebu je celo padci na 8.97, v Belgradu pa je bil zaključen po 9 05 in 9.01. — Gr^ki boni so notirali v Belgradu 35.50 do 36 (36, 35.50).
Liubljana. Amsterdam 2293.18--2309.54, Berlin 1354.03—1364.83 Bruselj 797.18 801.12, Curih od 1108.35 do 1113.85, London 178.42—1^0 02, New-vork 3536.05- 3564.31. Pariz 22-1.82 - 225.04, Praga 169.34-170.20, Irst 300.01—302,11.
Promet na zagrebški borzi 50 045 Din.
Curih. Pariz 20 2825, London 16 11. Newvork 321.50, Bruselj 71.05. Milan 27.11, Madrid 4155, Amsterdam 207.35, Berlin 122.325, Dunaj 72.93, 57.35, Stockholm 83.10, Os!o S0.00, Kopculiagcn 71.90, Praga 15.28, Varšava 58.05, Atene 2.933, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05.
London. Newyork 5.005, Pariz 79.S75.
Pariz, Newyork 15.82.
|an. Prignanih je bilo 7 krav iii 12 telet, skupaj 271 komadov. Cene so bile sledeče za kg žive teze: debeli voli 3.50-4 Din, poldebeli voli 2.75—3 25, plemenski voli 2.25-3.25, biki za klanje 2.75—3.50, klavne krave debele 2.25—3.25. plemenske krave 1.75 do 2.25, krave za klobasarje 1.50—2.—, molzne krave 2-2.50, breje krave 2—2.50, mlada živina 3 do 4, teleta 4.50- 5. Prodanih je bilo 150 kom., od teh za izvoz v Italijo 23. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste kg 10—12 Din. II. vrste 6 8. meso od bikov, krav. lelic 4—7, telečje meso I. vrste 10 do 15, II. vrste 10—12, svinjsko meso sveže 10--16.

►T« Vsemogočnemu ie dopadlo poklicali k Sebi našo mamo, vdovo
Marijo Stern roj, Šuštersić
kmalu po prevozu v hiralnico. Prcvideria je bila doma v Dolenji Nemški vasi pri Trebnjem; lo ie naša tolažba. Pogreb bo dane* t. februarja 1034 ob po! štirih popoldne z Vidovdanske ceste 9.
Ljubljana - Budimpešta, 1. febr. 1934,
Clta Stern, hierka. Fančl Hšlasz, Pavla Stern, Angela Flnck, Franc Stern, pastorki.
Bolečinam v nogah
reciteZbogom!
Od danes naprej
za
Poizkusite to enostavno domače sredstvo
Evo, enostavnega in cenenega domačega sredstva, da se za vedno rešite najhujših 'ežav in bolečin v nogah. Pomočite noge v toplo vodo, kateri ste dodali toliko Saltrat Rodella. da je dobila videz neposnetega mleka
Saltrat Rodell vsebuje 10 različnih zdravilnih soU, ki se nahajajo v znamenitih svetovnih radioaktivnih vrelcih. Ta močna zdravilna kopel odpravlja v 3 minutah najhujše bolečine nog. Otekline izginejo. Iz ranjenih in vnetih rok izgine vnetje takoj. Ozebline nič več ne srbijo in ne skelijo ter se naglo zacelijo. Ta s Saltratom nasičena voda, podobna mleku, odpravi bolečine na čudovit način ter omehča tudi kurja očesa in žulje tako, da jih lahko s koreninami vred odstranite.
Saltrat Rodell se prodaja ob jamstvu v vseh strokovnih prodajalnah.
FOTOAPARATI
svetovnih tvrdk Zelss-lkon /' Roden-stock // Voigtlandet // Welta / Certo 1.1, d 1.1, d ii ima vedno v zalogi
FOTOTRGOVINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE
v Ljubljani II Miklošičeva cesta S
predpust — popust
Oglejte si našo razstavo v trgovini. Nikdo Vas ne bo vprašal, če kupite kaj ali ne. Za otroke s spremstvom smo zopet pripravili posebno zabavo.
ANT. KRISPER
Mestni trg št. 26 LJUBLJANA Stritarjeva ul. 1-3
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »saka beseda Din V—; ženllovanjskl oglasi Dtn 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Dtn 10'—. Mali oglasi se plačuje|o takoi pri naročilo — Pri oglasih reklamnega značaja te račune enoliolonska 3 mm visoka pelltna vrstica po Din 2*50. Za pinnene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
llužbodobe
Služba organista
se odda v Višnji gori. Dohodki, žitna bira. štol-nina, 3000 Din v gotovini. Prednost ima tisti, ki ie zmožen godbe na pihala, pa bi i revzel tudi službo prodajalca v Nabavni zadrugi, za kar bi imel še posebne dohodke. Nastop službe naikesneje 1. aprila. - Zupni urad v Višnji gori.	(b)
Fanta inkasanta
oziroma pisarniškega slugo, inteligentno mlajšo moč, kavcije oz jamstva zmožno, sprejmem. Predstaviti se ie osebno med 14 in 16 uro z lastnoročno pisano ponudbo in z navedbo zahtevkov. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1016.	(b)
1333311ШШЗ
Gospodične
se spre<mejo za dnevni in večerni pouk v šivanju perila — Ponudbe pod; »Šivilja v mestu« 971. (u)

Kupim knjižice
Ljudske posojilnice proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Takojšnje plačilo I"*« št. 966.	(d)
Stanovanja
Sostanovalca
sprejmem za 100—120 Din mesečno. Sodarska 6/1 — (nad florijansko cerkvijo).
Preklic.
Podpisana obžalujem in preklicujem vse žalitve in klevete, ki sem jih izrekla dne 25. januarja t. i 1. javno o gospej Doroteji R e ž e k in se ji zahvaljujem za odpustitev. — Jesenice, Savsko nabrežje št. 15, dne 29 januarja 1934, — Marija Gašperin.
Štiristanovanjsko hišo
s trgovskim lokalom prodam na Jesenicah. Kralja Petra c. 15. Cena po dogovoru. Lastnik Curk Franc, Frankopanova 11, Maribor.	(p)
pilili
Vsakovrstno
ziaf® MnaUk
Do oaivisiih cenab
CERNE. luvelir Liuhltann VJColtova ulica It i
Širite »Slovence«!
Hiša z vrtom
v kateri ie bila specerii ska trgovina, v rudarskem kratu na deželi, po-rabna za trgovino, obrt ali stanovanje, se proda za 40 000 Din. En del kupnine bi se sprejel tudi v hranilnih knjižicah Poizve se: Liubliana, Dr. Loretto, Kongresni trg št. 2.	(p)
!Ш
mr.niu:
Veđno prifiaiaioče novosti 1
A. & E. SKABERNfi
LJUBLJANA
Do prehltca iemifemo v r«Can (udi hniiilcc prvovrstnih liuftl anshlh denarnih zavodov
Znižane cene!
Vino
od 501 naprei, belo. rdeče in črno - se dobi pri Osrednji vinarski zadrugi za Jugoslavijo v Ljublia ni. Kongresni trg 2. (II
Jabolka
najokusneiša 5 Din. po-stata kupca, od 50 kg | povzetno; Postržin. Mari- ; bor	(II
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseb vrstah — za atrolno pletenie in ročna dela po natnižjih cenah prt tvrdki Kari Prelog Liubliana — Židovska ul in Stari trg.
Lesna industrija
naprodaj z vsem inventarjem in blagom. Plačila in lega najugodnejša. Interesenti, pošljite naslove upravi »Slovenca« pod »Les« št. 912.	(I)
SLOVENCA
W ........Ј.шшШИШШГ
Obrt
Tvrttha Д. Volk
I jubtjuna Hetlje.e cesta M. nudi Dnjceneje »« »rite pSeoifnt tnnke ib druge mlr«.kr .rrtplke.
Zahtevajte ceniki
relefon 2059

Premog suha drva
Pogačnik, Bohoričeva
ultra R
Praktikantinjo j Prazno sobo
za skladišče in pisarno parket, elektrika, s pred-— sprejmem. — Homan, sobo, v centru Ljubljane Sv. Petra cesta 83. (b) oddam. Naslov v upravi
»Slovenca« št. 1030. (s)
Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša nad vse dobra mamica, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa
JOSIPINA SEDEJ
vdova mestnega šolskega sluge
dne 31. t. m. po daljšem, mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne bo v petek 2. februarja 1934 ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Sredina 14, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 31. januarja 1934.
Žalujoči ostali.
идвш
Vinotoč
na prometnem kraju — oddam v najem. Kavcija 5000 Din. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vinotoč« 1018. (n)
I	Gostilno
dam v najem v Mariboru. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor.	(n)
V kavarni »Stritar«
vsak večer koncert. (r)
Od 1. do 10, februarja
Pred pričetkom pomladanske sezone se prodaja iz velike za lose od 1. do 10. februarja razno manufakturno blago
po znatno znižanih cenah.
Ze:o usoden nakup ostankov!
j. C.
VER, Ljubljana
Ludvik Ganghofer:	4
Samostanski lovec
Valti ee je zahehetal. In brat Severin se je •mejal. »Ali čuješ, kaj je rekel! Dobrota božja!« Sunil je fanta pod rebra in se poglobil v grljanko. Nato se je dobre volje obrnil spet k Hajinu: »Izdal ti bom! Veš, njsem hudoben človek. Ce klečim v koru, se trkam na prsi in čutim, da sem ubog grešnik. Toda potem v vrtu. kleti in kuhinji pa človek že rad govori o posvetnih stvsireh. A patru gvardijanu to ne ugaja, ln zato smo si izmislili poseben jezik... veš: imeniten hlebec kruha se imenuje pri nas »dobra duša«, takle vrč je »dobrota božja«, in posebno stara grljanka je »nebes največja milost«. In veš kaj je »prava pouož-nost«? Ocvrta postrv! In kaj »uteha žalostnih?« Ščuka v žolici! O ježeš! Saj res ni prav, a kaj hočeš, človek je pač grešnik.«
Tako so kramljali in sp smejali, menjavali si lončeno grljanko in bili pri skromni večerji židane volje. Ko je Valti pospravil mizo, je dejal brnt Severin Hajmu: j Radoveden pa nisi prav nič; še vprašal me nisi, po kaj sva prišlo !<
»Vesel sem, da sta tu! Kaj me briga drugo,«
*Oditi moraš jutri doli v samostan in izpolniti •vojn krščansko dolžnost!«
»Hudi Toda, kdo bo, dokler bi se ne vrnil, auval moje gamze in kozoroge?«
»Jazi«
»Vi?« se Je veselo zasmejal Hajmo
»Jez. Kaj de4 k temu?« je tarnal brat Severin. »Gospod Henrik je menil, da mi jc lena zima predobro storila. Sedaj naj si nekaj funtov izletam iz kutel To bo huda stvari« In ves v skrbeh je šel r roko ob svojem pasu. »Toda ti, ti ee lahko tudi reseliš, ko boš jutri doli: Zadnjič, ko Je prišel Valti s tvojo novieo, to Je treskalo, o Jei«SI Veš.
gospod Henrik je pobožen, srčnodober mož, če pa gre za zgubljene duše in kozoroge, potem zna zmerjati ko pravi Turek! Veš, kaj je rekel? Dva kozla v enem tednu ... če se bo tako nadaljevalo, vtaknem fanta med samostanske hlapce in pošljem tja gor drugega lovca, ki ima bolj budne oči in zna bolje čuvati divjad.«
Hajmo je prebledel. Besede so ga zadele v živo, kajti lepel jp na logarstvu in lepili, svobodnih planinah kakor se drži list na drevesu: zveneti mora in umreti, če ga veter odtrga z veje. Nobene besede ni bil zmožen; samo s pestmi se je oprl ob mizo in stisnil ustnice.
Ko je brat Severin zapazil, kaj je bil napravil, je pobožal lovca po drhteči roki in ga začel miriti: »No, no. tako hudo pn vendar ne bo Gospoda Henrika se ti ni treba nič bati. Kar pojdi jutri doli, postavi se moško predenj, poglej mu naravnost v oči. in vse bo dobro! Čp bo srrioel pa kaj gospod Schlutteniann. samostanski valpet, ne jemlji tegin resno in se otrpsi' Veš, on bruha ogenj zato, ker mu gospa Cecilija pošteno podkuri. V njegovi uradni sobi visi podoba ... ali si Jo že videl? Sveti Jurij, ki prebudil zmajal Sodim, da bi morala viseti tam podoba: zmaj, ki prebada svetega Jurija, toda ne s sulico, ampak z jezikom!«
Hotel je naprej govoriti. Toda od ognjišča som se je opkisil hlapčič:
*Brat Severin!«
»He?«
»Veste koga sem videl danes navsp zgodaj?*
»Koga?«
»Črnega! Spodaj pri jezeru: sedel Je pod smreko in krpal mrežo, kakor da ne bi bil pater ribi-čar, ampak podložni nlapec! In ko sem šel miino. |e uprl vame oči ko ogenj, da bi se ga zares bal! Ta je pravi I<
»Ta je seveda pravil« je ponovil brat Severin. In rla hI odvrnil lovrtn od nlegnvih turobnih misli.
ga je vprašal: »Ali ga nisi nikoli videl doli pri jezeru, *
Hajmo je odkimal.
»Lani okoli božiča so ga nam poslali iz Pas-eaua. Zakaj? Ne vem. Saj kaj takega nam nikoli ne povedo! Pravijo, da je knežjega rodu. Toda tu notri . ..« brat si je polrkal na prsi, »tu mora biti pri njem strašno temno! Cele dolge dneve je v zasneženem samostanskem vrtu hodil kakor strah gori in doli. In sedaj na pomlad so ga postavili za patra ribičarja in ga poslali k jezeru. Tu doli, veš, kjer vodi pot čoz hudournik, v zapuščenem kotu meti skalovjem in jezerom, tam prebiva v svoji samotami ... in bi vendar mogel imeti tako dobro v samostanski celici. Sam, popolnoma sam! Zares, ne imenuje se zastonj pater Dezert, »Samotni«! Meniš, da trpi kakega hlapca blizu sebe? Zunaj v vasi Jezero morajo biti in se smejo približati le, kad'ir jih pokliče s svojim zvonom!«
Hajmo je poslušal samo napol. Ko je brat Severin to zapazil, je stresel lovca za roko. »Spregovori vendar kako besedo! Saj je pravi dolgčas, čepeti tako mutasto ko gosenica na zelju! Pridi sem! Potegni ga! In potem pripoveduj! Kje si pa prav za prav doma?«
»Pri Svetem Benediktu Burškem.«
»Tam, kjer je bil gospod Henrik pred tedni v goeleh?«
»Tam! Uuajal sem mu in vzel me je s seboj.«
>Prav je storili Tudi jaz bi tako napravil! Ali so tvoji ljudje samostanski?«
Hajmo je povesil glavo in glas mu je drhtel. »Mol oče je bil svoboden, snkrlar je bil; pri neki nevihti g»t je strela ubila, in mati je zaradi tega od žalosti umrla «
»ITboei fant!' jp zamrmrnl bral Spvprln in hotel prijeti lovca zn roko.
Hajmo 9e je pa obrnil in odšel iz izbe. Zunaj ga ie i»b(eln temna noč Doleo je *»tol zunaj, nn-
i slonjen na deblo smreke, ki se je pod sunki juga I »tresala do korenin. Zagledal se je proti zvezdam. Toda videl ni, kako so se svetile in iskrile; slike iz preteklosti, žalostne in vesele, so mu vstajale pred očmi; viharna noč, ko so prinesli očeta — nemega moža; jutro, ko so našli mater mrtvo na postelji; lepi ve!er, ko je samostanski hlapec prive-del desetletnega dečke k patru lovskemu mojstru v Jachental; prva pot na planine, prvi strel v tarčo in prvi v srce postavljenega jelena; in potein lepa leta visoko gori v svobodnem okolišu na gorah, z vsemi lovskimi skrbmi in lovskim veseljem — do tega zadnjega večera, ko je vstala pred njegovimi očmi tako nenadoma deklica s telogi, sama slična cvetlici, vitka in lepa ko vila.
»Gitka!«
Mehko in rahlo je zazvenelo to ime s Hajmo vih ustnic. Njegovi pogledi so ee zadirali v noč. Toda tam spodaj, kjer je šumeči gozd oklepal planino in kočo, ki je v njej deklica poiskala zavetja za to noč, tam spodaj, je bila vse swma trda tema.
Ali je že spala? Ali je sanjala? Ali je v spanju ni zeblo? Saj so planšarske koče narejene eomo za gorko poletje: za dlan široke razpoke zijajo dostikrat med sirovo zloženimi bruni, in skozi nje piha vihar, nadležen in mrzel. Tu bi pač dekletu zelo prev hodil topel kožuh, gorka odeja.
Hajmo je stekel v kočo. Ogenj je skoro ugasnil; samo lenek plamenfek je še udarjal iz razpadajoče žerjavice. V kotu na ognjišču se je zlek-nfl Valti na gorki kamen, v seneni postelji pa je smrčal na volčjem kožuhu brat Severin in se drž* za suknjeno odejo, ki si jo je bil potegnil črez ko lena. Kaj bi pač rekel dobri brat, če bi ga Hajmo poklioal in mu rekel: »Daj sem kožuh in odejo, Irobno Gitko zebe!«
Hajmo je vzdih nil In se tiho. da bi obeh spečih ne zbudil, spustil na rob ognjišča. Tedaj je zapazil, da hlapčič še bedi.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel t et
Izdajatelj Ivan Kjinuvee
Urednik; Loue Golobi«.