Novi Ijudje, nova organiziranost, nove naloge
V večlni krajevnih skupnosti so krajevne organizacije SZDL že imefe prve seje konfe-renc novega mandata razen v KS Borisa Ki-drtCa (kjer bo prihodnjl teden) in v šentjako-bu. kjer bodo volitve v krajevno organizacijo SZDL pripravili do 20. februarja. Kakžno oceno fahko zapišemo o novih konferencah krajovnih organizacij SZDL in o njihovih or-ganih?
Prva ugotovitev je, da se srečujemo z novo kvaliteto, novimi Ijudmi. novimi aktivistt. Za primer: v trinajstih krajevnih konferencah SZDL, ki Stejejo od 25 do 70 Članov (za te smo namreč že dobili podatke), srečamo kar 488 novih aktivistov SZDL. Med njimi je ne-posrednih proizvajalcev 45%, žensk 29.2%. mladih do 27 leta starosti 19,2% in članov Zveze komunistov 41 odstotkov.
Razen dveh oziroma treh primerov {Beri-čevo, Tomačevo). kjor imajo trenutno ob konferenci samo izvrSni odbor in detegacijo za obfimsko organizacijo SZDL. imajo vse-povsod Številne koordinacijske odbore, ko-misije, pa tudi sekcije niso več tako redek primer. saj jih zasiedimo predvsem v Sav-
skem naselju. ivanu KavČiČu, Savljah, Borisu Kidriču. njihovo ustanovitev pa pripravljajo na Ježici in v Dolu.
Tretja pozitivna ugotovitev sedanjega se-stava krajevnih konferertc in seveda dobro izhodišče za delo SZDL v novem mandatnem obdobju je široka. čeprav Še ne dovolj, ra-zvejanost oblik delovanja krajevnih konfe-renc SZDL. Skoraj v vsaki krajevni konferen-c) SZDL lahko opazimo, da je konferenca
VOLITV
tlsti najvišji organ, ki ima-svoje »tipalke-razpredene v blokovnih oziroma hišnih oti-borih, uličnih odborih, vaških in terenskih odborih Socialistične zveze. Torej je v zad-njih letih v naših krajevnih skupnostih pre-vladalo miSljenje, da je uspeh političnega dela, predvsem pa dela z Ijudmi v tako ime-novanih najnižjih organizacijskih oblikah delovanja. Lahko trdimo, da je prav takšno mištjenje naših krajanov in občanov pospe-šilo preoblikovanje bivše KS Posavje in raz-detitev KS Boris Kidrič; z uspešnimi referen-dumi so podane tudi dobre možnosti za na-
daljevanje tega procesa v naSi občini. Pri tem imam v mislih že precej izdelane pripra-ve za preoblikovanje sedanje KS Crnuče Nadgorica na nove 4 KS, KS Boris Kidrič na 3 nove KS. pa predloge za procese preobliko-vanja v KS Stadion, Bežigrad. Urške Zatler. TomaČevo, Ivana Kavtiča in Savsko naselje. V prid takšni usmeritvl političnega in sa-moupravnega življenja v bežigrajskih KS go-vore predvsem izredno pozitivni rezultati in
¦ V SZDL
premiki v novonastalih bežigrajskih krajev-nih skupnostih. Za primerjavo: v novi KS Urška Zatler imajo kar 33 blokovnih odborov SZDL, ki združujejo hišne svete po zaključe-nih enotah in razprava na njih je zelo kon-kretna. najvažnejše pa je, da so ti »delni« zbori občanov dobro obiskani. Tudi v novo-nastali KS Brinje imajo hišne svete, zbore stanovatcev in zbore delovnih Ijudi in obča-nov, na kalere ni problem dobiti tudi po 400 občanov, medtem ko so jih prej v celotni KS Posavje, ki je imela okoti 14.000 prebivalcev, uspeli dobiti največ 70.
PRISTNEJftl INTERESI
Seveda takžno približevanje samouprave in politike krajanom prinaša tudi nove pro-bleme, ki jih prej zaradi velikosti posameznih KS nismo opazili. Bolj prihajajo do izraza problemi in interesi občanov. delegaclje za občinsko skupščino in skupščino SIS -ima-jo« vei dela, ki mu še niso povsem kos. delegatska razmerja še šepajo, čeprav smo lahko v nedavni oceni akcije 91 KS v naši občini ugotovtli, da je delo delegatov v dru-gem obdobju delegatskega sistema boijše kot v prvem. Sicer se še vedno srečujemo s pomanjkfjivimi delegatskimi gradivi zaposa-mezne seje skupščin. ni še dobrih in kratkih povzetkov materialov. pa tudi delovni Ijudje in občani se še niso dovolj »navadili« svojih delegatov, da bi njihove 2elje in interese v oblikt delegatskih vprašanj prenašali na seje delegatskih skupščin in vztrajali. da dobe nanje odgovore.
Pretekio deio krajevnih organizacij SZDL in aktivnost ob voiitvah novoizvoljenih kon-ferenc nehote prinašata primerjave prejšnje-
Nadalj. na 15. stranl.
ga in sedanjega dela. Prej smo se le v neka-terih krajevnih konferencah SZDL srečevali z delegati \z tozdov z območja KS, pri novih, se pravi današnjih krajevnih organizacijah SZDL. pa so tfste. ki nimajo defegatov tozdov oziroma delegatov sindikalnih organizacij in tozdov v svoji sestavi, v manjšini. Res je, da ta delegatska razmerja še niso povsem zaži-vela. da delegati sindikata še premalo čutijo samo KS, krajani in občani pa še premaio tozde, vendar so organizacijske osnove po-stavljene, naloga vseh nas pa je. da jih bomo krepil! in izgrajevali.
Podobno bi lahko ugotavljali ob primeru delegatskih razmerij družbenopolitičnih or-ganizacij v krajevni konferenci SZDL, če smo v prejSnjem mandatu ugotavljali, da je delo krajevnih družbenopolitičnih organiza-cij Čutili le ob nekaterih konkretnih akcijah, največkrat pa zgol) pri udeležbi v političnih aktivih KS, danes v vseh KS oziroma krajev-nih konferencah lahko ugotovimo, da je po-lovica sestava organizirana po teritorialnem principu, torej \z vrst krajanov oziroma dele-gatov, hiSnih, uličnih, vaSkih in terenskih odborov SZDL. eno fietrtino krajevne konfe-rence sestavljajo delegati krajevnih družbe-nopolittčnih organizacij. drugo četrtino pa delegati krajevnih družbenih organizacij in druStev.
Prav za slednje bi tahko rekli, da jim novo-sostavljene krajevne konference SZDL z nji-hovo neposredno delegatsko zastopanogtjo omogočajo tisti vpiiv in možnosti delovanja, ki ga po svoji vlogi in mestu zaslužijo in mora}o imeti.
STALNE KADROVSKE PRIPRAVE
Aktivnost ob pripravah na volitva v krajev-ne in občinsko organizacijo SZOL v naši občini je biia najbolj intenzivna v zadnjem mesecu prejšnjega leta in v letošnjem ja-nuarju. medtem ko smo začeli s pospeŽem-mi pripravami že takoj po lanskoletnih skup-ščinskih volitvah in volilnih opravilih v dru-gih družbenopolitičnih organizacijah.
Za priprave na volitve v organizacijah SZDL ne bi mogli reči. kotto navadno trdimc ob podobnih akcijah, da so bile kampanjske, da so nekateri stali ob strani, temveč so
VOLIT
sedanje konference večinoma plod stalnih kadrovskih priprav in tesnega sodelovanja ter dogovarjanja tako krajevnih kot občin-sfcih družbenopoJit/Čnih organizacij. P'°d takšnega dogovarjanja in skupnega dela so številni novi aktivisti Socialistične zveze, kar nam najbolj potrjujejo podatki o evidentira-nih in izvoljenih delagatih krajevnih konfe-renc SZDL. Dejstvo. da imajo krajevne kon-ference SZDL novega mandata kar okoli 500 novih aktivistov samo v konferencah in Še najmanj enkrat toliko v posameznih organih konferenca ter da imamo od 16 predsedni-kov krajevnih konferenc SZOL kar 14 novih, nedvomno potrjuje ugotovitev. da smo se kadrovskih priprav na volitve v SZDL lotili zelo resno. Res je. da še nismo povsem za-dovoljni, saj se ponekod Še srečujejo s pre-majhnim krogom večinoma enih In istih Iju-di, vendar smo prepričani, da bo nov martdat
tako krajevnih kot občinske organizacije še uspešnejši kot dosfej.
NIČ VEČ STALNIH DELEOATOV
Omenimo naj še eno pozitivno izkušnjo oziroma novost, Ki smo jo izpeljafi ob seda-njih volitvah v SZDL. Krajevne konference so imele doslej v sestavu občinske konference stalne delegale in pogosto smo ugoiavljali, da to ni dobro. Zato smo po prejšnjih dogo-vorih v novoizvoljenih krajevnih konferen-cah izvolili 5 do 25-članske delegacije. S tem smo razširill krog aktivistov in delegatov kra-
; v szdl________
jevnih organizacrj SZDL, te delegacije pa bodo sestavtjale tudi organe občinske kon-ference SZDL po tako tmenovanem intere-snem deJegatskem principu. Torej bomo v organe občinske konference SZDL vključe-vali tiste aktiviste, ki jih bodo delegirale kra-jovne konference SZDL in ki bodo za delo na posameznih področjih pokazali svoj interes. Sicer pa bomo v novem mandatu dajali pou-darek predvsem sekcijskemu dBlovanju in nam bodo posamezni koordinacijski odbori, sveti in komisije pri občinski konferenci SZDL služili kot sekretariati oziroma akcij-ska jedra sekcij.
USPEH V KONKRETNIH AKCIJAH
Čeprav smo v tej oceni volitev krajevnih organizacij SZDL že nekazali nekatere akcije
in uspehe delovanja krajevnih in občinske organizaciie SZOL v preteklem mandatu. ne bi smeli izpustiti še nekaterih, Gre za dobro pripravljeno akcijo vseh političnih in samou-pravnih dejavnikov naše občine ob uspešno izvedenem referendumu za drugi samopri-spevek, za katere je dala prvo pobudo prav naša občinska konferenca SZDL Nadatje gre poudariti naSo solidamost in pomoč ob potresu v Posočju, veliko udeležbo Bežigraj-Čanov v akciji posojila za ceste, o kateri smo med prvimi petimi občinami v Sioveniji, pa razprave o zakonu o združenem delu, podpi-sovanje in sprejemanje samoupravnih spo-razumov o Ijudski obrambi. domu Ivana Can-karja, Poti spominov in tovarištva in seveda tudi samoupravnega sporazuma o zagotav-Ijanju sredstev za delovanje In financiranje KS.
Omeniti moramo Še pozitivne premike v našem skupščinskem in delegatskem siste-mu. T( so se najprej pokazali v izjemno veli-kem številu evidentiranih kandidatov za de-legate in se nadaljevali v izvoiitvi posebmh, združenih in sploSnih delegacij tako v KS kot v ozdih. Za primer: le v treh KS smo izvolili splošne delegacije za skupščine SIS, v vseh ostalrh smo večinoma izvolili posebne dele-gacije. v manjših KS pa smo izvolili združene delegacije.
Vsi ti uspehi, pa tudi pomanikljivostl, so osnova za delo Socialistične zveze v no-vem mandatnem obdobju. Uspehf nam po-menljo dobro spodbudo in dobro oanovo, pomanjkljlvostl pa nalogo, da jlh Člmpre) presežemo In izboljšamo.
V. GUČEK