Leto XY V Celju, dne 13. januarja 1905.1._Stev. 4. DOMOVINA Uredništvo Je v Schillerjevih ulicah št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. Podpirajte in razširjajte naše časopise. V znanju je moč. Živimo v toku elektrike, v dobi burnih, viharno prekipevajočih političnih strasti, v epohi, ko je boj za živlienski obstoj, za narodno individualnost dosegel svoj višek. In kdor v teh burnih časih ne krmari svojega čolna po zvezdi vodnici, rešiteljici, kdor ne zasleduje z napeto pozornostjo v političnih bojih vseh faz, on tone v nezavednosti, v nebrižni indiferentnosti. tava z nesigur-nimi koraki, ker je zaostal v ozadju brez trdnih, ostro začrtanih smotrov, nalik osamelemu čolnu na širnem oceanu. V znanju je moč. se glasi parola današnjega sveta, v znanju je nepremagljiva življenska. sila. v znanju je kapital, vpijejo spekulativni Američani, v napredku se nam jamči neodvisna bodočnost, In kdo nas danzadnevom seznanja z gigantskimi koraki prosvete, kdo nas vleče z neodoljivo silo v toku časa naprej, kdo nas bodri v borbi za ektisteneo. nam stiska orožje v roko proti požrešnemu sovragu ? To so naši časniki, naše najuspešnejše orožje, naši voditelji, ki nas skozi A,rrrmtairor 'fjd- Tmrogih pnjprnfflv in pasti'nevarno stezo vodijo nevzdržljivo naprej v bodočnost. " Človek. ki si drži svoj časnik, se vživi tako-rekoč v njega ideje, čuvstvuje ž njim v njegovem stremljenju, da, drznem si čelo trditi, da mu časnik sugerira politično prepričanje. Zato, kakršno čitivo, takšna narodna navdušenost in dispozicija, kakršni cilji časnikovi, takšni čitateljevi, Renegatski časnik ustvarja politične kameleone, brezbarvni kosmopolit vodene, mrkle flegmatike, narodno radikalni navdušene, podjetne rodoljube. A človek brez časnika je otrok trenutka, ki nestalno lavira v politični brozgi, se nagiba sedaj na levo sedaj na desno kakor orehova lupina na vodi, nesvest si cilja, kateremu tava nasproti, neznajoč ne razmer, ne zahtev. Taki revčki so žrtve šnopsa, gulaša in piva; njih politično prepričanje temelji v goltu in trebuhu. Časniki so mogočni glasniki, katerih neu-glušni glas najde odmeva v najširših slojih ljnd-stva in lahko brzo mobilizuje narodno obrambo, če nam bi se drznili protivniki kršiti našo pravdo. Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo nit leto 8 kron., pol leta 4 krone. 3 mesece 2 kroni. Zp Ameriko m druge dežele toliko več. kolikor znaša poshina. namreč: Na leto 13 kron. pol leta (i kron 50 Hn. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje 3e vnaprej. nam ropati naše narodne svetinje. Tiskan poziv najde pot v krasno palačo, p?j tudi pod krov bednega seljaka in v delavnico neutrudnega obrtnika. On vspodbuja najširše mjise. kliče pa tudi z gromkim glasom na uho vladi, da nas ne zanemarja in pozablja. Mnogim jI skeleča vest. ki jih kolje noč in dan zaradi i;iiajstva in zla, ki so ga učinili svojemu narodu, t Vzbujena narodna samozavest dobiva od časnika vedno svežega netiva,! se spopolnuje in razvija, ki bi sicer polagoma pcjjemala in zamrla, politični razvoj posameznika ij celokupnosti se drži v vedni napetosti in intenzivnosti. Politično zanikrnega človeka, ki bi držej si narodno radikalni list, konštantno zdel v strahopetnem ozadju, si skoro ne morem predstavljal Zato mora list prodreti v najbolj skrit gorski kraj, postati mora neizogibna potreba vsakega posameznika, da pro-nikne narodna samozavest vsa Irca, da si postavi trden, neporušljiv temelj, katerega ne izpodkop-ljejo še tako ljuti sovragovi napadi. Ljudstvo čita rado, je za ideje vsprejemljivo (povsodi še seveda ne, to pa radi nedelavnosti v to poklicanih) in nič ne de, če je poedincu vzdržavanje lista predrago, nabavi si ga naj četvorica, tako se bo dostikrat vnel živahen politi^pgovor. ki jasni ideje in omogoČuje obširnejši politični pregled. Rodoljubi, ne zlagajte časnikov lepo kronologično v arhiv, ampak dajte jih od rok v roke! Poznam celo proste obrtnike, delavce in kmete v prav neznatnem kraju, ki nestrpljivo čakajo na posodo časnike, da jih zamorejo citati. Nekoč sem pomišljeval, ali bi ne bilo možno1 da bi vsa naša manjša, od Boga pozabljena, pa tudi večja sela pohajal list zastonj, ki bi naj krožil od hiše do hiše, zakar bi imela skrbeti zaupna oseba. Naročnino za le liste bi naj zlagali imoviti rodoljubi, zbirke in redni prispevki naših denarnih zavodov. Poljake na Poznanjskem vzdržujejo edino le časniki, istotako Slovake pod madžarskim šovinizmom. Potom časnikov spoznavamo svoje somišljenike, pa tudi svoje protivniks in jim trgamo lažikrinko raz farizejski obraz Časniki so nam za volitev zanesljiv kažipot in nas varujejo pred slepili narodnih klevetnikov. Žito pa nikakor ne zadostuje, da pošljemo v kraje, kjer se je bati pogibelji, baš ta čas po par izvodov. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 pnarjev za vsakokrat; za večje inserate in mnogokratno iriseriranje znaten popust. Neglede na politično važnost, so pa naši listi tudi naobraževalno sredstvo, ki nas seznanjajo z velevažnimi svetovnimi dogodki, z napredki kulture in vede. Oni vzgajajo moralno in likajo med ljudstvom njegovo govorico ter trebijo ostudne nemčizme. Rodoljubi! Če vam je mar napredek in osamosvojenje našega naroda, razširjajte tedaj naše liste! Regulacije štajerskih rek. Pri proračunski debati v deželnem zboru so prišle v razgovor regulacije naših rek in drugih vod. ki poljedelcem leto za letom prinašajo večjo škodo, jim odnašajo plodno zemljo in puščajo za seboj peščena polja. V deželni proračun je za regulacije vstavljenih 664.000 kron. ki se porabijo za uravnavanje štajerskih rek v letu 1905; samo nekaj je. o čemer smo opravičeni dvomiti. Namreč ali se bo ta vsota pravično porazdelila med Slovence in Nemce. Dosedanje postopanje naših sosedov dokazuje vso njihovo pristranost celo na gospodarskem polju. Kar smo dosegli po zaslugi naših poslancev, smo jim takorekoč šiloma iztrgali. To je pokazala najbolj sedanja obstrukcija, ki nam je zagotovila, da se vsaj Pesnica uredi, da se vsa njena struga regulira zdržema. Koliko truda so imeli naši poslanci, da so to dosegli, so pokazale dovolj zadnje deželnožborske seje. Predvsem se je razmotrivalo vprašanje, kje tiči glavni vzrok, da se poplave zadnja leta tako množe, da nam vode povzročajo vedno večjo škodo. Ali ni prvi vzrok v tem. da se naši gozdovi sekajo in iztrebljajo tako brez premisleka,-Gosti gozdovi zadržujejo vodno množino, da se vsa naenkrat ne izlije raz gor v doline, ker drugače je voda v veliki količini silen element, napram kateremu je vsa bramba človeških rok često prepomanjkljiva, Deželi naraščajo stroški za regulacije od leta do leta, ter je zdaj silno obremenjena, za kar je prvi vzrok v tem, da se ni mislilo takoj s početka na to, ko je bil kvar še majhen, kako bi se ustavila nadaljnja škoda. Rečne struge so preveč zanemarjali, pred leti bi bilo mogoče z malimi stroški ustaviti divjanje vod in trganje plodne zemlje, danes je to celo z velikimi stroški ponekod skoro onemogočeno. LISTEK. Pismo iz Bosne. Piše Milka Preindlova. Gospod urednik! Čitajoča Vaš list, vidim v njem dopise iz različnih krajev, ali iz Bosne pa le ne dobite veliko glasu, in vendar je tukaj marsikaj, kar bi zanimalo i moje drage rojake. Ko sem bila nedavno povabljena v neko "srbsko rodbino povodom slavljenja krstnega imena, mislila sem si: ,-,Tole hočem povedati tudi mojim rojakom, naj tudi oni vedč, kako slave bratje Srbi ime svetnika, kojega so si izbrali njih pradedje za svojega zaščitnika na dan, ko so prestopili iz paganske v krščansko vero, pred več sto leti." Največji praznik vsakega Srba je- slavljenje krstnega imena. Podoba tega svetnika je v vsaki srbski hiši v kar mogoče krasnem okvirju, pred pred ko j o gori lučica vedno v dan pred kakim praznikom, osobito pa na dotični krstni dan. Že zgodaj v jutro omenjenega dne visi lepa narodna zastava raz streho, in okoli 9. ali 10. ure dojdejo tudi bosanski godci, cigani, z godbo na lok, ki igrajo in pojo srbske narodne pesmi. Pojo še nekako, da jih more človek vsaj strpljivo poslušati; godba pa je taka, da človeka kar mraz stresa. * Vendar pa bogvaruj, da bi Vi, gospod urednik, mislili, da imamo v Bosni, oziroma v Banjaluki, samo tako godbo. To bi bilo gotovo pregrozno. Sliši se i jako ubrano in krasno udarjanje bosanskih tamburašev. V ta dan, krstnega imena namreč, so odprta vrata pri dotični obitelji vsakemu, tudi tujcu. Čim več gratulantov dojde, tim bolj jih veseli, posebno pa bogvaruj, da bi pozabil priti čestitat kak znanec. To bi bila največja zamera. Miza v hiši slaveče obitelji je lepo pogrnjena. Na nji gori cel dan velika, lepa voščena sveča, poleg koje stoji na eni strani, v lončku zrastla, lepozelena in s svilenim trakom povezana pšenica, na drugi pa nekaka sladka jed iz cele, kuhane pšenice, podobna torti. To jed mora v jutro slavnostnega dne blagosloviti v cerkvi njihov svečenik. Kdor dojde v hišo čestitat, mora vsak najprej vsaj malko jesti to pšenično jed, zatem pa seveda še druge stvari, kar miza ponuja, kajti ta je na ta dan bogato obložena z najrazličnejšimi sladkarijami, ne manjka pa tudi rakije — bosanska slivovka — in cigaret. Seveda, kdor ima veliko znancev, koji slave krstno ime na isti dan, ta nima časa se dolgo muditi. To je dobro, da čestitke veljajo še tri dni po slavljenju, inače bi ne bilo mogoče vse obiti isti dan. Zgodi se, da je soba natlačeno polna ljudi, in že je pozno v noč, ko odide zadnji gost iz hiše. Drugi in treji dan se slavnost seveda nadaljuje za one, koji so se nehote zakasnili, ali tako svečano vendar le ne, kakor prvi dan. Ta običaj drže Srbi v jako globokem spoštovanju in ne žalijo za to slavnost nikake stvari. Mnogo je siromašnih rodbin, koje inače nimajo denarja niti za sol in kruh, ali krstno ime slavijo uprav potratno. Nek poslanec je cfelo predlagal, naj se struge velikih rek puste, kakor so, zato pa naj dežela v prvi vrsti pregleda struge malih potokov, odkoder prihajajo vodne mase in izvira vse zlo. Padavino v gorskih krajih treba urediti in raz-mestiti, ker večje reke imajo navadno pravilen tok, a prevelika vodna množina naenkrat se razlije in izpodkoplje tla. Za regulacijo Drave se je že izdalo dozdaj na stotisoče, a dosedanje zgradbe se niso posebno izkazale. Kjer meji Drava ob Ogrsko, stavijo ondi v reko velikanske stavbe in tišče tako reko proti štajerski strani. Njeno strugo bi bilo treba najprej iztrebiti, pesek in kamenje izvoziti, ker kljub varnostnim napravam dela reka še vedno škodo. A z nadaljno regulacijo se ne sme prenehati, temveč jo z eneržijo nadaljevati, drugače postanejo še dosedanje zgradbe brezpomembne. Z regulacijo drugih spodnještajerskih rek se bo menda še čakalo. Kako dolgo? Naši kmetje ne morejo dalje prenašati tega zapostavljanja svojih gospodarskih potreb. Vsaka druga dežela posveča v današnjem veku regulaciji svojih vod največjo pozornost, zanje izdaja velike denarne žrtve, in to bo morala storiti tudi Štajerska, ker je razvoj našega gospodarstva v visoki meri odvisen od tega. Na nizek način pa se ravno zanemarja zemlja slovenskih državljanov, kar globoko žali njihov patrijotični čut. Kadar bodo pusta in brezplodna naša polja, mora usahniti tudi davčna moč naših kmetov. Da .se regulirajo naše vode, od tega ni odvisen le naš blagor, temveč tudi blagor cele dežele in države. Upravništvo ,Domovine' naznanja onim naročnikom, ki nam še niso poslali naročnine, da jim s I. svečanom ustavi list. Skušnja dolgih let nas je izučila, ker imamo pri listu velike stroške, veliko režijo in mnogo dolžnikov. Dvakrat da, kdor hitro da. Domače in druge Testi. — Slovenski poslanci v deželnem zboru Gradec, dne 11. januarja 1905. Dne 9., 10. in 11. t. m. se je rešil proračun v deželnem zboru. Deželni poslanci so za sedaj opustili ob-strukcijo, ker se je v deželnem zboru soglasno stavil in danes — 11. t. m. tudi sprejel predlog, da naj deželni odbor do prihodnjega zasedanja stavi izdelan predlog o ustanovitvi izobraževa-lišča za kmetijski pouk na Spodnjem Štajerskem. Pri proračunu in sicer pri posameznih točkah so se naši poslanci zglasili za besedo in grajali razne nedostatke, oziroma stavili razne predloge n. pr. pri vodnih stavbah, dr. Jurtela in Žičkar pri zdravstvenih zavodih in napravah, dr. Ploj, ki je predlagal, da se zviša dotična svota, ker se mnogokrat ne nastavlja distriktnih zdravnikov zaradi pomanjkanja denarja pri deželnem kopališču na Slatini, dr. Hrašovec in dr. Dečko pri deželnem kopališču na Dobrni, Vošnjak, ki je zahteval, naj deželni odbor poizveduje in poroča, zakaj dohodki od leta do leta tako naglo in zelo padajo. Dr. Hrašovec in dr. Dečko sta ostro prijela deželni odbor zaradi njegove narodne nestrpnosti proti Slovencem in slovenskemu jeziku. Deželni odbor je bil od vlade — oj ti ljuba vlada, ki sama ne poznaš postave in moraš še le deželni odbor za svet vprašati vprašan, kakšni napisi naj bodo na novi železnici Grobelno-Rogatec. Odgovoril je seveda, da naj bodo napisi le nemški. Ker je vlada odgovorila, da tega ne more storiti, je pa deželni odbor vlado prosil, naj potem vsaj ostane postaja na Slatini brez napisa, nikar, da bi dobila dvojezični napis. Deželni odbornik dr. Link se je prav osmešil; hotel je deželni odbor zagovarjati, pa je le še bolj zabredel. Odgovoril je, da slovenski kmetje nemška imena „St. Veit", „St. Ma-rein", „Sauerbrunn" bolje razumejo kakor slovenska imena in da je komisija tako odločila; priznati je pa moral, da je velika večina občin, menda vse, prosila za dvojezične napise. Mi vprašamo: Kdo pa je-bil v tej komisiji? Odposlanci deželnega odbora in c. kr. vlade; ti so glasovali proti volji vseh sbvenskih občin, ki so zahtevale dvojezične napise. To krivično in nepostavno vedenje deželnega odbora in vlade so naši poslanci, ki so dr. Linku odgovorili, enkrat za vselej pribili. Dobro si j t treba to zapomniti. — Dne 10. t. m. je bil sprejet predlog, da se podeli podpora dijaški kuhinji v Mariboru 800 in v Ptuju 600 K; predlog slovenskih poslancev, naj se podeli podpora dijaški kuhiftji v Celju 800 kron, je bil odklonjen. Nov volilni boj v Šoštanju. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, la je c.k. namestnija v Gradcu razveljavila volitve v šoštanjski tržni zastop, pri katerih so preteklo leto Slovenci po ljutem boju dosegli zmago. Kakor zmiraj, ako je od razve-ljavljenja pričakovati kak uspeh za Nemce nasproti Slovencem, iztaknila je Nemcem naklonjena vlada v zadnjih volitvah nekakšne formalne hibe in zato je obsodila šoštanjsko prebivalstvo v nov boj. Vsled zadnjih volitev jso .še sedaj v Šoštanju razmere med prebivalstvom tako napete, da so naravnost .nepos«£v ^^ dve sosedov skoro ni več, ki bi ne stala v zadnjem poUetu zaradi medsebojnih tožb pred sodnijo. Ugled sodnije, katero kot kazensko vodi znani nemški navdušenec dr. Tschech leži na tleh. Zaupanje v pravico pred sodnijo je splahnilo v nič. V koliki meri je versko prepričanje Slovencev z ozirom na postopanje njih dušnega pastirja trpelo, se ne da povedati. Zoper davčno oblast so se izrazila javno najhujša očitanja, i!e do danes ista pred ljudstvom niso oprana. Boj, pod katerim trpi vse prebivalstvo! In zdaj nove volitve, nova razburjenja! Volitve so bodo vršile na podlagi starega imenika in je težko misliti, da bi mogle biti za Slovence po izidu neugodnejše nego so bile prve. Čemu je bilo torej tega trela! Ali je avstrijski vladi res na tem ležeče' da se narodi med seboj koljejo! No, pa bodi! Uparao sicer, da se bode našla pot, s katero se bode izbruh starega boja vsaj pokazal v blažji luči. Gorje onim, v katerih moči je, to doseči, ako jim še boja ni dovolj! Eno pa mora biti nedvomljivo. Slovenci morajo vzdržati v slovenskem Šoštanju slovensko zastopstvo. — Kako se gospodari z deželnim denarjeirf? Deželni zbor je dovolil dne 10. januarja „Muzik-vereinu" v Ptuju in Murzzuschlagu vsakemu po 100 kron podpore. Celjski dijaški kuhinji, kjer b naj dobivali revni slovenski dijaki hrano, pa nis< dovolili podpore. Za muziko med Nemci imajo denar, za lačne sinove slovenskih staršev pa ne! Slovensko delavsko podporno društvo vabi svoje člane, podporne in redne, naj se gotovo vsi udeleže izvanrednega občnega zbora, ki se vrši v nedeljo ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih. Ako bi občni zbor tedaj ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih članov. Na dnevnem redu je edina in velevažna točka „Delavski dom". Društvo je brez strehe, in odbor vas kliče k posvetovanju, da se moško razgovorimo, kako ohranimo svoje društvo, ki naj bi bilo vsem celjskim slovenskim delavcem tako pri srcu kot njihova lastna hiša. njih dom. Orel brani svoje gnezdo, in mi? Vrgli so nas iz dežja pod kap, a mi hočemo v hišo, v svojo hišo! Delavci, kje je vaša hiša? — Gledališka predstava dne 22. t. m. z novim velikim moškim in mešanim pevskim zborom bode gotovo v letošnji sezoni ena največjih iger. Odbor se je potrudil, da so se pričele gledališke in pevske vaje jako zgodaj, da bode uspeh te vesele igre krasen. Zdaj je čas plesa in veselja, in naš oder mora nuditi slavnemu občinstvu tudi veselje in zabavo. Ko pride postni čas, pa pridejo na vrsto resne stvari. „Celjsko pevsko društvo". Ni bil zaman naš zadnji poziv, naj se udeležujejo pevskih vaj vse celjske slovenske pevke. Pri zadnji vaji se jih je zbralo lepo število dobrih pevk, in vsaka je obljubila, da privede k prihodnji vaji, katera se vrši v petek zvečer zopet točno ob 8. uri, še po eno znanko. Ker se pojejo v začetku samo lahke pesni, ne de nič, če pride katera dama k drugi ali tretji vaji prvič. Ko bode število pevk in pevcev konstantno, in ve odbor, na katere pevke in pevce sme računati, potem preide gospod pevovodja k koncertnim pesnim. Proč tedaj z vsemi pomisleki in pridite vse slovenske pevke 7r;;o ski ples. Apeliramo ae enkrat naši. občinstvo glede tega plesa, posebno pričakujemo narodne trgovce in njih uslužbence iz spod. štajerskih krajev, da pohite v nedeljo 15. t. m. polnoštevilno v celjski „Narodni dom". Radi začetka plesa pa prosimo častite dame in gospode, da se isti otvori točno ob 8. uri zvečer. — Porotno sodišče v Celju. Za prvo porotno zasedanje 1. 1905 je izbran za predsednika porotnega sodišča A. pl. Wurmser in za njegovega namestnika F. Reitter in deželnosodna svetnika A. Gregorin in dr. J. Smolej. — Razpisani profesorski mesti. Na državni gimnaziji v Mariboru sta z začetkom prihodnjega šolskega leta razpisani dve stalni učiteljski službi, in sicer: Mesto za klasično filologijo kot glavni predmet z nemškim in slovenskim učnim jezikom in mesto za nemščino. — Učiteljsko mesto. Pri Sv. Florijanu nad Doličem, p. Mislinje na trorazredni šoli, III. plač. razred, je razpisano do 31. t. m. učiteljsko mesto. Zadolže se siromaki zbog tega tako, da skoro celo leto potem plačujejo ta dolg. Zdi se mi ta običaj jako lep. V kako dolgo vrsto let nazaj se spomni človek pri tej priliki! Koliko se je že spremenilo v tem času, odkar so njihovi pradedje prestopili iz svoje paganske v krščansko vero, a običaj slavljenja je še ostal do danes. Nekaj manj potratno obhajajo vsi Bosanci, pravoslavni in katoliki Velikonočne in Božične praznike. Tudi ti trajajo vedno tri dni in tudi v teh dnovih dohajajo znanci in neznanci čestitat. Vsak, kdor dojde, pozdravi o Božiču: ,.Hristos se rodi" a domačin odvrne: „Va istini se rodi", o Veliki noči pa: „Hristos voskrese", odgovor: ,.Va istini voskrese". — Zopet došlec malo je in pije, a potem gre zopet v drugo hišo. Tudi ob teh praznikih dojdejo oni godci s svojimi godali pet in gost. Še nekaj Vam moram povedati. Ker se jako zanimam za vse tukajšnje običaje, dala sem se po znanih gospčh upeljati v turške hiše. Prvi moj poset je bil pri neki begovici, katera se je štela za jako izobraženo, kajti znala je pisati in čitati, kar zna malokoja Turkinja tukaj. Bil je takrat ravno turški praznik Bajram, h kojemu sme priti čestitat vsakdo. Da Vam, gospod urednik, prav odkrito povem, bilo me je pri prvem vstopu v turško hišo, res nekako groza in np&l mi je' bil ves pogum. Ozirala sem se plaho okolu, odkod bo prišel kak bradat Turek s svojo krvavo sabljo ali nožem, ter me zaklal. No, čakala in bala sem se zaman. Nobeden tak ni prišel. Samo nekaj časa po mojem dohodu je vstopil v sobo beg, mož one žene, kojo sem posetila. Velik je in korpulenten mož, kojega sem se res malo ustrašila, ko mi je podal svojo krepko desnico v pozdrav. Zabavali smo se precej dobro pri„črnikafi" in cigaretah. Turkinja je nudila pušiti tudi meni, Vzela sem eno cigareto; ki pa se mi je strašno kadila v oči, Turkinja se mi je pa smejala. Ona je seveda pušila. „kakor Turek". Soba, v koji smo bili, je bila brez vsakega pohištva. Po tleh je bilo kakor je povsod pri Turkih pregrnjeno z lepo barvano preprogo, tkano doma od čiste ovčje volne. Zagrnjena so bila tla tako dobro s to preprogo, da se nikjer prav nič niso vfdela. Ob stenah v sobi je bila nekaka čudna, samo za pedenj od t&l istotako z lepo preprogo pregrnjena široka klop, koja se zove: minder. Služi jim ta klop za mizo, posteljo, stole itd. sploh za vse. Me smo sedele na klopi, beg in begovica pa kar na tleh, s prekrižanimi nogami, nasproti nam. Kavo smo pile iz dragocenih, orijentalskih v parfumovani vodi pomitih čašic. Postrežejo pa takole: Najprvo prinese služkinja na velikem, lepem, krasno izdelanem, bakrenem krožniku eno skle-dico v sladkorju ukuhanega sadja, s samo eno srebrno žličico za vse in vsakemu čašo vode. Začne se deliti pri najstarejši dami. V ta namen pride služkinja že malo poprej v sobo, da si ogleda goste. Pri delitvi drži služkinja levo roko na prsih, a z desno ponuja stvari na krožniku. Vsak si vzame najprej žličico „sladkega" in potem popije malo vode. Ko se je to neslo okolo vseh, so služkinja molče pokloni in odide. - Za tem prinese pa kmalu res izvrstno črno kavo, kakršno znajo kukati le Turki, ki so res pravi mojstri v tem. Deli se zopet istotako. Prineso pa kavo po tri do štirikrat, če jo kdo le hoče piti. — Kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom na Štajerskem. ,Ena najnujnejših zahtev spodnještajerskih Slovencev je, da dobe prepo-trebno kmetijsko šolo s slovenskim učnim jezikom. Toda nemški gospodarji v deželi so kruto in neusmiljeno odklanjali tudi to skromno zahtevo štajerskih Slovencev. Še koncem septembra je deželni odbor predložil deželnemu zboru poročilo, v katerem je rekel, da ustanova kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom ne bi bila koristna ne za Slovence, ne za deželo. Tak narodni fanatizem tudi na gospodarskem polju, ki bi moralo biti odtegneno politiškim razlogom, je moral do skrajnosti ogorčiti naše rojake in naše zastopnike in sledila je slovenska obstrukcija v deželnem zboru Štajerskem! To je izdalo. Kajti finančni odsek deželnega zbora prihaja sedaj s poročilom, s katerim poživlja deželni odbor, naj razmišlja, da li se ne bi priporočalo, da se tudi za Spodnje Štajersko ustanove praktični kurzi za mlekarstvo in živinorejo, kakor tudi za druge panoge gospodarstva, po izgledu kurzov. ki že obstoje na Zgornjem Štajerskem. Tudi slovenska kmetijska šola je po ,,milosti" graških magnatov stopila bližje uresničenju. Nemška večina deželnega zbora ne izkaže s tem Slovencem nikake milosti ali narodne koncesije, ampak bo to le čin pravice, da se tudi slovenskim davkoplačevalcem omogoči vsestranski razvoj, ne da bi jim od tega pretila kaka nevarnost v narodnem pogledu. Brzojavni in telefonski promet v Celju leta 1904. Pri tukajšnem državnem brzojavnem uradu se je preteklo leto oddalo 16.907 brzojavov; došlo jih je 19.373, transitnih je bilo 25.980, torej skupaj 62.210 komadov. V istem času je tukajšna govorilnica posredovala 743 interurbanih govorov. Okrajni zastop ormoški. Dne 29. de- eembra 1904 vršil se je drugi redni občni zbor okrajnega zastopa. Navzoči so bili: Načelnik dr. I. Omulec, odborniki: Zadravec, Petovar, Kuharic in Stanič, potem okrajni zastopniki: Skerlec. Klemenčič, Šinko, Kautzhamer, Baumann. Bauer, Stammen. Zabavnik. Raušl, Kovačeč, Muhič, Pau-linič, Majcen. Munda. Robič, Dovečar, Gomzi, šepec in Masten. Zapisnikarjem se zopet izvoli g~Jakob Zadravec. Načelnik dr. I. Omulec po-, spravi navzoče zborovalce ter okraj, g-lavarja pl. Underraina, konstatuje sklepčnost zbora ter preide na dnevni red. Enoglasno .se dovolijo občinam zaprošene doklade. G. okrajni načelnik prečita okrajni proračun za leto 1905. Izdatkov izkazuje 47.467 K 3 v, dohodkov 16.323 K 3 v, torej je primankljaja 31.144 K, kateri se pokrije z dokladami in sicer za okrajne potrebe s 27 % za šolske potrebe pa s 7 %• Pobirale se bodo torej v letn 1905 34% okrajne doklade, nepokritih ostane 82 K 32 h. Ta proračun se po natančnem razjasnilu vsake postavke enoglasno odobri. Glede preosnove občinske ceste Ivankovci-Veličan v okrajno cesto 11. razreda omenja gosp. načelnik, da v tekočem letu vsled vednega deževja in drugih neprilik ni bilo mogoče I. sekcije popolnoma dodelati, da pa se bode to spomladi zgodilo in da se bode tudi II. sekcija v prihodnjem letu izgotovila. Nadalje javlja g. načelnik, da se je lokalni obhod ceste Sodinci-Podgorci od Turkinje se jako rade znanijo z nami „Šva-bicami", in si štejejo to znanje v veliko čast. -„Švaba" pravijo namreč vsakemu, kdor ni Bosanec ali Hercegovac, pa najsibo stokrat Slovenec, Čeh. Hrvat ali Srb. Tak je bil torej moj prvi poset pri Turkih, ki so jako gostoljubni ljudje, kakor vsi Slovani. Kaj mislite, da so to res oni pravi, azijski Turki? Saj niti turški ne znajo. Vsi govorijo le bosanski; to so le poturčeni Srbi in Hrvati, pa najbrž, da bi se našel tudi kakšen Turk slovenske korenine vmes. Čudili se boste morda, zakaj vedno pravim: bosanski jezik. Veste, to je pa tako-le. Tukaj se še prav grdo črtijo Srbi in Hrvati. Če govorite s Srbom, ne smete reči, da ste se že naučili hrvatski, istotako ne Hrvatu, da znate že srbski V istini pa je čista srbščina ali hrvaščina res malo drugačna od tega jezika, ki je strašno pomešan s turškimi izrazi. Ravno sedaj so imeli Turki tudi svoj post, Ramazan. Šla sem z nekojimi gospemi zvečer gledat tudi to. E, to vam je gostija in dirindaj! Celo noč se jč, poje in razsaja. Veste kaj, to je strani deželnega inženerja ter drugih prizadetih činiteljev že vršil in da se bode v bodočem letu že cesta po deželnem inženerju izmerila in se bodo tudi vsi drugi pripravljalni koraki za pre-osnovo te ceste v okrajno cesto II. razreda uvedli. Na novo sta se dovolili podpori in sicer 200 K babicam, ki naj bi se v vsaki župniji nastavile, ter 200 K konjederski hiši Buchberger, zato, da so vse v konjedrško okrožje Ormož spadajoče občine od dosedanjih podpor odvezane. Nadalje se dovoli občini Frankovci v svrho pri-zidbe šole najetje hranil, posojila po 4000 K ter občini Hum v enako svrho najetje hraniln. posojila po 3200 K. Za pregledovalce okrajnih računov izvolijo se enoglasno gg. Ivan Bohavev. Makso Robič in Ivan Skerlec. Tudi zastran preosnove občinske ceste, idoče od Grab skozi Šalovce, se je z večino sklenilo, da se naj uvedejo pripravljalni koraki in sicer, če je- mogoče, že letos. Ko je še končno okrajni načelnik omenil, da se je tudi v preteklem letu skrbelo za povzdigo živinoreje, ker se je nakufilo 6 plemenskih bikov pincgavskega plemena, tako, da je sedaj že 10 takih bikov v raznih občinah, zaključil je sejo. — Slomškov rojstni dom — ni prodan. Iz Ponikve ob južni železnici se nam poroča, da je g. Anton Slomšek, posestnik na Slomu sedaj definitivno odstopil od prodaje svojega posestva solnograškemu Nemcu. Dne 9. t. m. bi se bila morala pri notarju v Šmarju pri Jelšah skleniti pismena kupna pogodba ali g. Anton Slomšek ni šel sklepati pogodbe in je raje pustil zapasti 1000 kron. ki jih je bil že poslal Nemcu za odstop in je povrnil 100 kron are. Storil je to na prigovarjanje svojih sestra, katerim gre za to vsa čast in hvala. — Sličica iz Laškega trga. Dva brivca imamo. Slovenci svojega, nemčurji pa tudi. Ker naš trg ni velik, zato prede slaba brivcu uskokov, Tavčarju. In da si pomaga ter se ne-napravi na dolgo pot kakor njegov prednik žalostnega spomina, je šel na krajšo pot. t)d hiše do hiše hodi iYi trosi laži, da bo slovenski brivec, g. Zupane zaprl brivnico, in naj zato hodijo k njemu. Pa ne boš, Jaka! Vemo, da našemu brivcu ni sile, in da je prosta laž, kar Tavčar trobi. Naš Zupane je prav zadovoljen pri nas.^ker ga podpiramo tržani in okoličani. Oni usiljivec pa naj gleda, da ne pojde pred sodišče, odtam pa kam drugam! Šaleška čitalnica v Šoštanju priredi v nedeljo, dne 15. prosinca t, 1. v veliki dvorani hotela »Avstrija" koncert s petjem, godbo in gledališko igro ..Brati ne zna". Nekaj posebno novega bode nudil ta koncert, ker nastopi izborno izvežbani domači salonski orkester na lok. Po koncertu ples in prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. Čitalnica že sedaj opozarja, da priredi dne 1. svečana t. 1. veliko gledališko igro »Lumpacij vagabund". Ta igra, ki je ljubljenka dunajskega in sploh velikomestnega občinstva, daje poslušalcu mnogo umetniškega užitka, ker je z njo tudi združen koncert s krasnimi glasbenimi in pevskimi točkami. Po igri bode sijajni plesni venček. Sosedna društva so naprošena, da se blago vole ozirati na ta koncert »Šaleške čitalnice". res lep post! Res je, da celi dan. od solnčnega vzhoda, pa do zahoda nič ne jedo in ne pijo, niti vode ne, a zato pa to nadomestijo ponoči. Ob tem času tudi turški fantje pridejo v ožjo dotiko s turškimi dekleti pri nočnih posetih. (Turške dekleta se namreč ne krijejo pred moškimi, ampak samo žene.) Žene namreč sedč in se zabavajo v eni sobi, možje, ločeni od žensk, pa v drugi, fantje in dekleta so pa zunaj; po največ v kuhinji, kjer zbijajo različne burke. Te burke pa so dosti dostojnejše od naših na kmetih. Ker cel dan nič ne jedo, tudi nič delati ne morejo. Spe torej vse postne dneve, a ponoči se obiskujejo, jedo, pijo kavo, se šalijo do zore. Nekoč sva bila povabljena z mojim možem k nekemu bogatemu Turku na tak nočni poset. Ko sva bila došla tja, je naju peljal Turek v sobo in posadil za mizo. Ta je bil namreč že dokaj omikan, kajti imel je v sobi železno posteljo, mizo s stolmi in stensko uro, koja pa je seveda po turški kazala, namreč ob pol 7. uri zvečer je kazala 12. — Kazneje je prišlo še nekoliko drugih Turkov in naših znancev. ^ Slovenski obrtnik v Celju. G. Ivan Rebek je prav častno izpopolnil svojo ključavničarsko obrt. Smemo reči, da ga ni Štajerskem slovenskega ključavničarja, ki bil tako strokovno izobražen in spreten mojster. Izumil je celo več jako praktičnih in tehnično dovršenih izdelkov svoje obrti, enega v vojaške svrhe, namreč strelno tarčo. Vrhutega je on edini slovenski ključavničar, ki izdeljuje umetne in trpežne tehtnice. viseče, težke tehtnice za tehtanje voz in živine. Slovenske trgovce, krčmarje in drugo občinstvo opozarjamo na to domačo obrt, kjer se dobiva ceno, trpežno in solidno blago. Vidi oznanilo v inseratnem delu! Konjiško učiteljsko društvo je zborovalo dne 5. t. m. v Konjicah ob skrajno pičli in nepovoljni udeležbi; kajti razen nekaj starih, ob vsaki burji zanesljivih posetnikov smo zaman pričakovali mnogo tovarišev. Novi ud g. Canjko iz visokih Skomerj, je bil živahno pozdravljen. Gospod predsednik Kožuh nam je nato v vznesenih besedah razložil pomen pravega tovarištva, ki nas naj oklepa in združuje v naših težnjah in bodri k' nadaljnemu čilemu delovanju- Živahno odobravanje je svedočilo, da so njegove besede segle vsem do srca. Tisti člani, ki so zamudili zadnje zborovanje se tem potom obveščajo, da znaša vsled društvenega sklepa razen običajne udnine posamičen prispevek k deležu v hranilnici »Učiteljskega konvikta" 60 vin. Društvo trdno računa, da bo zanimanje za zborovanje ob Sveč-nici večje. — V Ljutomeru stoji nemštvo' na jako slabih nogah. Edino uradniki so zanesljivo nemški, zato se pa ti uradniki na vso moč pehajo, da bi se slovenska stranka na kak način ne utrdila. Zdaj je g. Kovačič iz Oven a kupil v Ljutomeru hišo. Komaj je prišla kupna pogodba na davkarijo, že je tekel c. kr. davkar Duller nagovarjat Ko-vačiča, naj kupljeno hišo Nemcem proda. Kar 800 K dobička mu je ponujal. Ker ni nič opravil, se je davčni nadzornik Klodič peljal v Oven in je on pestil Kovačiča, naj hišo Nemcem proda. Tudi ta napor je bil brez uspeha. Nov poštni nabiralnik so dobili dne 10. jan. v Podvincih pri Ptuju, ki ima vsakodnevno poštno zvezo s poštnim uradom v Ptuju. Hnm pri Ormožu. Deželni potovalni učitelj g. Bell e je 6. t. m. na Humu imel pouk o trto- in sadjereji. Govoril je naprej o trsnih škodljivcih in njih pokončevanju in obdelovanju vinogradov, zatem o sadjarstvu; o sadnih in drevesnih sovražnikih in o sredstvih iste zatirati, o najbolj priporočljivih sadnih vrstah za naše kraje, nadalje kako se drevesu streže z okopa-vanjem, obrezovanjem, kako je treba drevesne krone trebiti itd. Temeljitemu pouku so navzoči, katerih se je nabralo precejšnje število, pazljivo sledili in g. govornika tudi večkrat z različnimi stvarnimi vprašanji prekinili. Gotovo bode ta pouk plodonosen, in je le želeti, da bi slavni deželni odbor še večkrat nam nudil prilike takih podavanj se udeležiti. Na koncu govora se je župan g. Masten v imenu vseh poslušalcev gosp. Belletn zahvalil z željo, da bi imeli skoraj zopet priliko slišati enako podavanje. Najprvo nam je donesel strežaj, kajti stre-žajka nebi smela, ker je bilo preveč gospodov, ono obično »sladko" z vodo, za tem pa kavo. Ko smo bili s tem gotovi, nam donese strežaj velikega, pečenega purana, ter za vse goste samo en nož, brez vilic in drugega orodja. Kaj sedaj? povpraševali smo drug drugega z očmi. - Čakali smo, da so začeli Turki prvi jesti. Odrezal si ga je vsak poljuden kos, vzel ga v roke in trgal z zobmi, kakor kaka žival, da se mu je mast kar cedila od rok. Tako je romal puran po mizi od soseda k sosedu, dokler ni priromal i na naš »švabski" konec. Kaj smo hoteli? Posnemali smo Turke in trgali vsak svoj kos. Malo nerodno je bilo res. Po sosedih se ni smelo prav nič pogledati, inače so začeli tudi naši želodci nek čuden ples. Nazadnje smo seveda dobili zopet črno kavo, s sladkor j evo vodo in cigaret. Tako sem Vam. gospod urednik, popisala malo stvari, koje so mene jako zanimale, in sodeč po sebi, zanimale bodo morda tudi Vas in cenjene bralce. iz Ptuja. Veliki koncert, katerega so priredili šentbarbarski, hajdinski in ptujski tam-buraši, se je jako dobro obnesel. Vsaka točka zanimivega sporeda je vzbudila burno ploskanje, in osobito tamburaški komadi so se morali ponavljati. Pravo veselje pa se je začelo še le pri prosti zabavi. Tamburanja in petja ni bilo ne konca ne kraja. Šentbarbarčani so kar „iz rokava" trosili svoje krasne pesmi; tudi Hajdinčani niso zaostali. Presenetil nas je tudi pevski zbor iz Jurjovc pri Št. Vidu, sestoječ iz samih pripro-stih kmetskih fantov, ki so tukaj prvikrat javno nastopili. Burne „živijo"-klice so želi v priznanje. Občinstva se je kar trlo po dvorani. Toliko gdč. učiteljic in g. učiteljev še nismo videli v ..Narodnem domu". Ko je petelin že tretjikrat zapel, smo se začeli poslavljati iskreno želeč, da bi prireditelji priredili večkrat kaj sličnega nam v veselje in razvedrilo, dobri stvari v korist. — Omenimo tudi govor g. dr. Horvata, v katerem se je med drugim zahvalil tudi za tako obilo udeležbo ter prosil zlasti učiteljstvo na deželi, da bi nas večkrat počastilo, zakaj „Narodni dom" je edini kraj, kamor bi se naj radi zatekali vsi slovenski okoličani. Gmoten uspeh je bil povoljen; čisti dobiček v znesku 83 kron se je odposlal „Učit. konviktu" in družbi sv. Cirila in Metoda in sicer vsakemu polovico. .Uradni list v nemškem in slovenskem jeziku je začelo izdajati mariborsko okrajno glavarstvo. Izhaja vsak četrtek.. Prva številka je izšla minoli četrtek. Nesreča. Že enkrat je bila prilika, da smo poročali o Stigerjevih divjih konjih, žal, da so zdaj zahtevali človeško žrtev. Pred tednom je peljal kočijaž Topovšek. svojo gospodo, trgovca Stigerja in njegovo gospo iz Celja v vilo na Ljubljansko cesto. Konji se splaše. g. Stiger skoči raz voz. da bi prijel konja, seveda brezuspešno; na vozu je ostala Stigerjeva gospa in kočijaž. Pri ljubljanski mitnici izskoči še gospa. Zunaj mesta pa zadene voz ob drevo, oje se zlomijo in Topovšek zleti s silnim sunkom na tla. V petek je umrl vsled notranjih poškodb. — Druga nesreča se je pripetila 2. t. m. hlapcu Ledlu iz Vojnika; vozil je vreče z moko. Pri mostu čez Ložnico se konji splaše, hlapec skoči raz voz, a pri tem pade pod konje in z nogo pride med kolesa, ki ga vlečejo več metrov naprej. Dobil je več teških poškodb. Dinmikarjeva politika. Kadar ,.rajfen-kirar" Wallentschag omete slovenske dimnike po Savinski dolini, jo obrede in pobere denar po savinskih vaseh, tedaj sede na vlak in se pelje v Celje mesto. Mošnjo ima polno in nos tudi poln saj, takrat rad politizira. Začne se s sopotniki razgovarjati in kregati. Njegov zadnji takšen političen razgovor je veljal zlasti slovenskemu gledališču v celjskem ,.Narodnem domu". Mož je nanj hudo jezen in ga ima v želodcu pod sajami ; kritizira ga, zraven pa hvali nemški ,,šmir-teater". Resno pa hočemo govoriti ž njim. ker človek, ki se debeli od našega denarja, ne bo govoril, kakor je bil to slučaj pred tremi dnevi. ., Celjski Slovenci bodo takrat napredovali, kadar Rusi zopet zasedejo Port Artur". Sramota bi bila, da slovenska celjska okolica trpi tega dimnikarja, ki govori hudobno o nas in naših bratih. Valenčak. naj si zapomni, kdaj je to govoril! Iz Judenburga, na nemškem Štajerskem se preseli tamkajšnji lovski bataljan baje v najkrajšem času v Trst. Zameti. Na Gornjem Štajerskem so bili koncem minolega tedna veliki znežni žameti. Železnica je bila na mnogih krajih ovirana v prometu. Na progi Eisenerz-Vordernberg je bil promet v nedeljo ustavljen. * Jugoslovani in laško vseučilišče. Vse kaže, da hočejo nemške stranke v državnem zboru zahtevati, naj vlada ustanovi laško vseučilišče v Trstu. In to mora vzbujati posebno pozornost jugoslovanskih krogov. Ako hoče vlada ustanoviti laško univerzo v čisto italijanskem mestu, torej na južnem Tirolskem, Slovenci in Hrvatje temu gotovo ne bodo ugovarjali, pač pa morajo zahtevati, da se obenem v Ljubljani ustanovi slovensko vseučilišče. Sicer pa ima vlada v rokah spomenico, v kateri Jugoslovani zahtevajo za Trst: Ustanovitev ljudske šole v mestu, ljudskih šol v okolici, slov. vsporednice na državni gimnaziji in obrtni šoli, slov. obrtno šolo itd. Za Istro: 120 slov. in hrvatskih ljudskih šol, slovensko poljedelsko, obrtno in mornarsko šolo. Za Gorico: Premestitev slov. šole v središče mesta, slov. vsporednice na drž. srednjih šolah. slov. šolo za obdelovanje lesa v Solkanu. Svoj čas je dr. pl. Korber že obljubil, da hoče Jugoslovanom ustreči. Sedaj je čas. da se vlada spomni svojih obljub. »Glasbena Matica" v Ljubljani je imela v nedeljo koncert z bogatim sporedom velike umetniške vrednosti. Pele so se nUjlepše skladbe dovršeno. Koncert je vspel nad vse sijajno. Sodelovalo je nad 220 pevcev in pevk. Več vojaštva na meji. — Dragonski polk št. 5., ki pride v Gorico, se nahaja v Dunajskem novem mestu. Ta polk je slovenski.'Polk pride v Gorico mogoče že spomladi, gotovo pa do jeseni. Lovci pridejo v Tolmin in v Tržič, v Bovec pa ena kompanija trdnj. artilerije, in sicer trdil, attil. polka št. 1. na Dunaju. Vojaštvo v Trstu se tudi pomnoži. — Dalmatinski namestnik, baron Handl, ba baje v kratkem odpoklican iz Dalmacije ter pride kot namestnik v Gor. Avstrijo. Samostojno češko visoke šolo za kmetijstvo dobi Praga. Za sedaj se ustanovi na češki tehniki dotični oddelek, pozneje pa se popolni v samostojni zavod. Omenjeni list trdi. da se zgodi to po unicijativi ministra dr. pl. Hartla. Štajerski deželni zbor. Seja dne 10. januarja. Razpravljalo se je med proračunsko razpravo o predlogu dr. Hrašovca, naj se slovenski dijaški kuhinji v Celju dovoli 800 kron podpore. Poročevalec grof Stiirgkh izjavi, da je odsek zavzel napram tej peticiji dobrohotno stališče. Težavno je, ker niso narodnostni celjski odnošaji jasni. Kadar bodo ti jasni, in upanje je. da se to zgodi, bo imel deželni odbor večjo ^vobodo v tem vprašanju. Sprejeti .^o bili predlogi finančnega odseka 1. ..Studentenhe^ u" v^Mariboru se dovoli pričenši z 1. 1905. letn;'> podpora 3000 kron. 2. Slovenskima dijaškima kuhinjama v Mariboru in Ptuju se dovoli za tekoC^ leto 800. oziroma 600 kron. Predlog o podpori celjski slovenski dijaški kuhinji se odstopi d ln<>mMrodboru z naročilom, da proučuje -azmere. ' "osti celjskih nemško-slovenskih gimnazijskih razredov in o stalnem nameščenju teh razredov ter naj o tem svoječasno poroča deželnemu zboru. Predlog posl. dr. Hrašovca je bil torej odklonjen. Zanj so glasovali Slovenci, socialni demokratje in del poslancev krščanske ljudske stranke, neodvisni kmetje so glasovali proti. Zbornica je nato nadaljevala proračunsko razpravo. Pri postavki glede deželne gimnazije v Ptuju je dr. Jurtela tožil, ker se v letnih izvestjih niso tiskali rojstni kraji dijakov. Za deželno žensko učiteljišče v Mariboru je treba prispevati 16.226 K za višjo gozdarsko šolo v Brucku 23.88.1 K, za meščanske šole 90.605 K, za kmetijsko šolo v Grottenhofu 34.262 K, za sadjarsko in vinarsko šolo v Mariboru 46.540 K, za rudarsko in fužinsko šolo v Ljubnem 25.273 K. Za ljudsko šolstvo je proračunjena potrebščina na 4,354.616 K. O naslednjih točkah (ubožni in dobrodelni zakladi) je poročal posl. dr. Ploj. Na njegov predlog se je zvišal prispevek občinam za oskrbovanje zdravniške službe od 60 na 70.000 K. Za kopališče in zdravilišče Slatina je proračunjena potrebščina na 462.510 K, pokritje na 546.390 K, potemtakem bo prebitka 83.880 K. Posl. dr. Hrašovec je pri tej točki ostro grajal razne nedostatke v kopališču in njegovi upravi. Čitalnica se ne ozira na Slovane in Madjare, ki tvorijo pretežno večino gostov. Izmed uradnikov zna le eden slovansko narečje, vsi drugi so trdi Nemci. Nadalje je kritikoval samo-nemške napise na postajah ter očital deželnemu odboru, da uganja politiko nasilja. Odgovarjali so z nemško-šovinističnega stališča deželni odborniki Stallner, Link in dr. pl. Derschatta. Njihove pristranske odgovore sta dobro pobila dr. Dečko in Hrašovec. Dobrnske toplice nesejo le 10.227 K prebitka. Posl. dr. Schacherl je grajal, da obisk toplic nazaduje vsled gotove klike v upravi. Temu je pritrjeval tudi posl. Vošnjak ter zahteval strogo preiskavo. Seja dne 11. januarja. Nadaljevala se je debata o proračunu. Gozdi donašajo deželi 96.093 K.prebitka, pristojbina za godbo 38.900 K. Posl. Wagner je predlagal novi davek na vodne sile za mlinarje in industrijce sploh. Dasi so nekateri poslanci govorili ostro proti predlogu, bil je vendar sprejet. S tem je bil proračun zaključen ter se je začelo razpravljati o pokritju. Nepokritih potreb-, ščin je namreč še 2,592.437 kron. Začelo se je ugibanje in nasvetovanje novih davčnih virov. Posl. dr. Ploj je izjavil v imenu Slovencev, da ne morejo glasovati za proračun, ker nimajo potrebnega zaupanja do sedanje deželne uprave, do večine. Nadalje je obžaloval kontroverze med kmečkimi in obrtniškimi zastopniki. Rešitev financ je le v organični reformi deželnih financ. Ako se tudi še letos doklade ne zvišajo, zgodi pa se to že naj^rže prihodnje leto. Treba bo napraviti pred vsem konec zastarelemu vladnemu stališču, da si glede ljudskega šolstva lasti vse pravice, bremena pa naklada deželam. Opozarjal je na zgled Pruske, ki izda za šolstvo vsako leto 76 milijonov kron. Predlagal je. naj se deželnemu odboru naroči, da pripravi organično reformo deželnih financ ter deluje pri vladi na to, da se reforma omogoči. Posl. dr. pl. Derschatta je odgovarjal na izvajanja dr. Ploja. Pritrdil je njegovim izvajanjem glede deželnih financ in da se bodo naklade res kmalu morale zopet zvišati. Od leta 1897. do 1903 so deželne naklade narasle od 4,900.000 K na 7.500.000 K, dočim so se davki brez povišanili naklad pomnožili le od 13,100;000 K na 14.900.000 kron. Pri glasovanju so bili sprejeti vsi predlogi finančnega odseka s predlogom dr. Ploja vred. Proti proračunu so glasovali le Slovenci. O ustanovitvi enoletne kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom je poročal posl. grof Lamberg. Predlagal je v imenu finančnega odseka: Poročilo štajerskega deželnega odbora glede ustanovitve kmetijske šole z enoletnim tečajem in s slovenskim učnim jezikom se vzame na znanje. Obenem se deželni odbor poziva,_ naj pretresa potrebo glede izpopolnitve kmetijske izomike nižje vrste ter pospešuje to vprašanje posebno v zmislu. ali bi ne bilo priporočljivo, da se ustanove tudi za Spod. Š t a j e r praktični tečaji za živinorejo, mlekarstvo in še za druge gospodarske panoge, kakršni tečaji že obstoje na Gor. Štajerskem. Posl. Robič je dodal predlog, da mora dež. odbor v prihodnjem zasedanju o tem poročati in staviti .določne predloge. Društveno gibanje. — Žalski odsek »Celjskega Sokola" ima svoj občni zbor v sredo, dne 18. t, m. ob pol 9. uri zvečer v gostilni g. Hodnika. , „Vranska čitalnica", je izbrala za tajnika in blagajnika g. I. Kramarja, za knjižničarja pa g. K. Košenino. — Zadnji dopisnik nam je namenoma ali ne — poročal neistino. Dalje se nam piše iz Vranskega: Naše žalostne razmere nas silijo, da to malenkost popravljamo. Par mladih iz Kranjskega došlih pretiranih klerikalcev hoče uničiti vsa, doslej obstoječa društva, katera ne služijo edino klerikalnim smotrom. Tako so tudi pred zadnjim občnim zborom povzročili, da je izstopilo na novo 12 udov iz „Čitalnice" in smo pri občnem zboru komaj in komaj odbor sestavili. Sedaj ironizirajo društvo, ostale ude in vse, kar ne upogne tilnika tem junakom?! Ko cela stvar popolnoma dozori, stopimo odločno pred javnost! Vabilo k šolski predstavi, ki bode v nedeljo, dne 15. januarja t. 1. ob 4. uri popoldne v šoli v Letušu. Spored: 1. „Avstrija moja', pesem. 2. Deklamacija. 3. ..Tolažba", pesem. 4. Bogomila ali otroška ljubezen". 5. „Jutranjo solnce". pesem. 6. „Iz raznih stanov". 7. Popotnica vojaška", pesem. 8. Deklamacija. 9. »Mornarska", pesem. Vstopnina: Sedaži I. vrste 1 K; II. vrste 70. vin.; III. vrste 50 vin. Stojišča 30^vin. K mnogobrojni udeležbi vabi učiteljstvo. Cisti dohodek je namenjen šolskim potrebam. — Hranilnica in posojilnica na Dobrni, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, sklicuje prvi redni občni zbor na nedeljo, dne 22. januarja 1905 ob 3. uri popoldne v uradni pisarni s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje letnega računa za prvo upravno dobo. 3. Slučajnosti. — »Bralno društvo pri Kapeli je imelo dne 8. prosinca t. 1. svoj občni zbor. Društvo je štelo v minulem letu 81 rednih udov, katerim se je izposodilo čez 800 knjig; tudi časniki so se marljivo čitali. Omislilo si je lično izdelan oder za gledališčne predstave, kojih je priredilo dvoje, ter tombolo s poučnim predavanjem. Novi odbor se je sestavil tako-le: Gg. Jak. Zemljič, predsednik; M Platovšek. podpredsednik; Dav. Meško, bla-gajničar; Vek. From, tajnik; J. Golob, knjižničar; J. Horjak in Mat. Puhar, odbornika. Upamo, da bode odbor tudi v novem letu častno rešil svojo važno nalogo. Podružnica »Slovenskega čebelarskega društva za Spodnji Štajer" v Št. Juriju ob juž. žel. zboruje v nedeljo, dne 15. prosinca t. 1. popoldne po večernicah v deški šoli s sledečim sporedom: 1. Predavanje. „ Čebela v zimi"'. 2. Volitve. 3. Predlogi. K obilni udeležbi vabi vse stare in nove člane odbor. — Čitalnica v Brežicah priredi dne 15. januarja 1905 gledališko predstavo: I. RaztresenCa. II. Mesalina. Zstopnina 50 vin. Začetek ob 8. uri zvečer. — Sv. Bolfenk. Pri občnem zboru bralnega društva ..Lipa" pri Sv. Bolfenku, dne 8. prosinca 1905 se je izvolil za predsednika Jože Zadravec, podpredsednika Franc Zabavnik. Ostali odbor je ostal kakor lansko leto. Pristopilo je okoli 40 udov. Odboru nekoliko spremenjenemu kličemo krepko: Na delo!___ Dopisi. Iz Hrastnika. Čuje se, da namerava neko tukajšnje „nemško" strelsko društvo, imenovalo menda „Burenklub", praznovati na sijajen način padec slavne Portarturške trdnjave. Proti temu društvu bi ničesar ne imeli, ko bi se vedlo nasproti nam dostojno. Izzivanje pa je veselice prirejati v zasmeh bratskega nam ruskega naroda, in vsled tega je hvalevredno od naših rodoljubov, ki nočejo dovoliti, da bi se kaj nas žalečega vršilo izven gostilniških prostorov Riklnovih, kjer imajo ti ..Buri" svoj tabor. Svetovali bi, naj bi se slavno okrajno glavarstvo malo pobrigalo za to društvo, ki pač nima od slavne vlade potrjenih pravil, vendar pa nosijo udje društveni znak itd. Sicer se je pa ustanovilo v Hrastniku pravkar slovensko strelsko društvo, ki ima že potrjena pravila. Kaj. če bi se temu pridružili Burij? Poskusite. mogoče boste sprejeti! Da je občevalni "Težmrruštvenikov edinole slovenski, to vas pač iic bo žfniralo. Saj ste tudi vi Slovenci, kaj bi tajili. Da niste? Vam pa dokažem. Neki Killerji so med vami. Oni sicer menijo, da so angleškega pokole.nja: njihova mati, oziroma stara mati, dobra ženica, ki še ni zgovorila nemške besede, bi nam vendar dejala, da so njeni Kilarji pravi, pristni Slovenci. Kak jezikoslovec bi pa dejal, da izvira ime Kilar od „kilav". Kaj pa oni, v našem listu že opevani Ter-potiitz. ali po naše trpotec? Kaj pa gospod poštar Koželj, pardon Koschell, ki leta, kadar vidi na pošti pismo za kak slovenski list, vsak dan v slovensko gostilno spraševat ali še ni dopisa iz Hrastnika v tem in tem listu. „Mora biti", trdi, ,.saj sem videl pismo". Da bi on pisca izdal, tega pač nikdo ne trdi, dasi vedo vsi hrastniški laži-nemci, kdo je pisal prejšnje dopise. Koschell trdi. da je Nemec, nekateri ga zovejo Čeha, mi bi pa mislili, da je kakega slovenskega mlinarskega rodu. kajti „koželj" se imenuje ponekod železna os, ob kateri se vrti mlinski kamen (das Miihleisen). Tudi en del kolovrata se zove koželj. Mogoče je tudi, da je gospod Koschell ruskega rodu. Usnje se pravi po rusko Ko»a (koža). Od „koža" pa zopet ni daleko do ..Koželja". Mn;ioCTnm,ii l"ocyAapi., Moe cepfleHHoe no- ^Apiti', u'mu: I Omenil bi še koga od te veličastne družbe, pa bojim se, da bi od jeze popokali in bi potem seveda ne mogli obhajati japonske zmage! Pa gospod Koncejib itak ne bo obhajal „propada" svojega rodu z veselico, če je namreč ruskega rodu. je bila silno huda nevihta, prihrula je opoldne iz severozapada, ob dveh pa iz jugovzhoda. Padati je začela med dežjem prav debela toča, a le redka in kake pol minute, potem je še nekaj minut tudi med dežjem se vsipala drobna toča. Posebne škode ni bilo, le par vrhov na mladikah odbitih. Tako tu, kjer se je po predpisih streljalo; pripoveduje se pa, da se to v polskavskem rajonu ni godilo. Mogoče tudi, da ste se tam srečali obe nevihti in pri taki elementarni sili pač tudi streljanje ne bo pomagalo. Sicer pa tako viharnega leta, kakor 1. 1904 že dolgo časa ni bilo. Neviht, proti katerim se je streljalo, bilo je 28, 1. 1903 le 12. In kakor je znano, se je toča letos na mnogih drugih krajih vsula, tudi v naši okolici,' posebno hudo pri Konjicah, Ločah, potem na Pohorji nad našimi gtreliščami. Tu je torej ljudstvo še zmirom prepričano, da streljanje zabrani hujšo točo in bi zelo. obžalovalo, ko bi se moralo ponehati s streljanjem. Streljalo se je že osem let in zmirom s povoljnim uspehom. Stroški seveda so precejšnji, a vendar manjši, kakor bi stalo zavarovanje proti toči pri zavarovalnicah. Kdor je kedaj bil zavarovan, ve, kako se škoda ceni in da potem še toliko ne dobi. kolikor je moral plačati zavarovalnine. i. V. Književnost. »Ljubljanski Zvon", XXY. leto 1905. Naš najstarejši 'in najboljši mesečnih obhaja letos svojo petindvajsetletnico. Slavna doba je to za slovenski leposlovni list, in ob tej priliki „ Ljubljanski Zvon" priporočamo najtoplejše. Januarski zvezek prinaša poleg po obliki dovršenih sonetov pesnika E. Gangla, krasnega Funtkovega prevoda Schillerjeve pesmi „Zvon", Natašine pesmi „Prorokovanje" v prvi vrsti začetek Cankarjeve novele „Polikarp", ki obeta po svoji originalnosti in mistiki postati velezanimiva. Nadalje se je zopet oglasil starina naših pisateljev, Janez Trdina, s sličico „Dve ljubici", ki je vzeta iz naše kulturno-literarne zgodovine ter se nanaša na življenje Prešernovo.^ Zanimivo črtico iz prirodoslovja ' Kon. c i" nam podaja P. G r o š e 1, povesti „ZmLga " „Teloh" enega naj-priljubljenejših našjh pisateljev dičita številko ter bosta našli nedvomno tiinogo čitateljev. Strokov-njaško literarno Studijo nudi dr. J o s. T o-minšek. Bog^t listek, ki daje vpogled v vse važnejše kulturi., panoge našega naroda, sklepa prvo let. štev. 7,Lj. Zvona'', fr? .je v istini jasen in čist glasnik naše pmsvete. Izhaja v Ljubljani v „Narodni tiskarni";" »a vse leto stane 9 K 20 vin. — »Slovan" 2 štev. leta 1905. Dr. T.: „Dr. Gregorij Krek." Zofka Jelovšekova: „Mara in njen sin Kajn". Bogumil Vošnjak; „Pri Levu Tolstem v Jasni Poljani". P. Golob: „Dota". Fr. Govekar: „Nad prepadom". Dr. J. Polec: „Dr. Vladimir Leveč". Dr. Ivo Šorli: „Plameni". Listek: Književnost. Gledališče in glasba. Naše slike. — »Trščanski Lloyd" list za narodno gospodarstvo, izhaja vsako soboto v Trstu in prinaša vedno bogato in zanimivo vsebino, kakor borzne vesti, članke iz gospodarstva, o izseljevanju, novosti iz književnosti, oglase, pomorske vesti, poštne in prometne novosti, o delavstvu, o ribištvu, raznoterosti, o trgovini, gozdarstvu itd. „Tršč. Lloyd" se priporoča sam, ker domaša članke iz vseh strok narodnega gospodarstva. Trgovci, in-dustrijelci, obrtniki ne bi smeli biti brez njega, ravnotako ne gospodarski in denarni zavodi. „Tršč. Lloyd" dela na gospodarskem polju, a to je edino sredstvo našega vstajenja. Velja na leto 12 kron, uredništvo je: Trst, Via Fabinio Severo, br. P. 104. — »Tamburica" hrvatski tamburaški zbornik je edin strokovni tamburaški list, ki ga izdaja in urejuje Janko Stjepušin v Sisku, a velja na leto s tamburaškimi partiturami 8 kron. „Tam-burica" izhaja enkrat na mesec, prinaša v vsaki številki najmanj po eno tamburaško partituro in drugo poučno in zabavno berilo. Naročila sprejema J. Stjepušin v Sisku. INarodno-gosp. novice. Streljanje proti toči* Iz Slovenske Bistrice se nam piše: Poročilo o streljanji proti toči, katero je objavil nadzornik Konscheg, smo tudi tu čitali in se čudili, da more mož tako pretiravati. Res je le, da se je v zahod-njem delu našega streliščnega okolišča toča vsula in napravila precej škode. To je bilo 29. maja, a ravno tisti dan je dokazal, da je streljanje, kjer se je pravočasno začelo, večje škode po toči obvarovalo tudi vse vinograde na Kovačlonski in Novi gori, v Visolah in na Tinjski gori. Ta dan Stesel in Port Artur. Ob obalah žoltega morja ni več ruske trdnjave, junaki belega carja so požgali s krvjo omočene prapore in zastave svete ruske države, na obžganih, s krogljami prevrtanih zidovih port-arturških pa se vije belordeča zastava rumenega Mikada. Port Artur ni več središče zanimanja, središče nervoznega strmenja in središče škodoželjnosti, Port Artur je središče slave. Ruski junaki so storili, kar je bilo levom mogoče. Port Artur ni bil z naskokom osvojen, in vanj niso stopale zmagoslavno japonske čete preko trupel ruskih braniteljev, temveč premagancem so bili dovoljeni častni pogoji, da se umaknejo iz gorečega mesta. Štesel bi se bil nekaj dni še lahko držal, ali čemu to? Ali ima smisla braniti se, ako bi nazadnje Port Artur padel vseeno v roke sovra-gov, a v nekoliko dneh odpora pa bi bilo ubitih na stotine najboljših ruskih junakov. Šteselj ni potreboval več požrtvovalnosti portarturške posadke, ni bilo potrebno, da se branitelji uničijo do kraja. Zaslužili šo, da jih svet ovenča z lovorom. Izpolnili so svojo dolžnost, onesposobili za boj 100.000 Japoncev, ustavili celo armado. Kuropatkin je dosegel svoje, zavlekel je vojno, a Roždestvenskemu je prikladnejši Vladivostok. Gigantska vojna je prestopila svoj veliki prvi del. Nehal se je za Ruse s krvavimi, ali za Japonce s še bolj krvavimi posledicami. Rusi so se umikali, a Japonci so šli naprej. Ali je bilo v japonskem načrtu, da samo napredujejo? Za vojskovodjo, ki trezno sodi. je to premalo. Šlo se je zato, ali uničijo Japonci rusko vojsko, rusko odporno moč in si s tem zagotove uspeh, ali pa se Rusi pripravijo, vojno zavlečejo in pojačeni začno pravi boj. To pa so Rusi tudi dosegli. Prvi del vojne, kakor so priznali dozdaj vsi strokovnjaki, pomeni uspeh japonskega orožja ali uspeh ruske vojne znanosti, taktike in dušne premoči. Zato se ne more dozdaj govoriti o porazu Rusov in uspehu Japoncev. Taktični uspeh Rusov je celo dejanjski neuspeh Japoncev, ker je Japan hotel doseči, da najde Rusijo nepripravljeno, jo z udarcem potolče, ali da jej vsaj onemogoči pripravljanje. Tega Japan ni dosegel, ker' Kuropatkinova vojska, danes znatno močnejša in bolj sveža od japonske, se šele pripravlja na boj, a ni potisnjena od Žoltega morja več kakor 200 klm, Čez leto dni vojne, po tolikih bravurnih navalih in navideznih uspehih Japoncev, je to zanje vrlo malo, ali za Ruse jako mnogo. Niena druga država ne bi mogla tega doseči. Pod vdari jakega, spretnega in nenavadno požrtvovalnega neprijatelja ustvariti vojsko, koje ni bilo, ohraniti jo in pomnožiti ter povečati, da je močnejša 'od neprijateljeve, to je velik uspeh Kuropatkinove taktike, ki je vojno zavlačeval, in Steslevega heroizma v Port Arturju. Že s prvega početka vojne je bilo obče mnenje, da se usoda te vojne ne bo odločila na morju nego na kopnem. Ali z ono malo vojsko, ki so jo imeli Rusi v Mandžuriji se ne vodi vojna. Sedaj stoji tam vojska proti vojski, in šele sedaj se more govoriti o boju in o uspehu ali neuspehu. Port Artur ni bil ključ, temveč zavora, ki je imela Japonce od zadaj ovirati. Sedaj je storil svojo dolžnost, in Štesel je ponudil mir. Ponudil ga je izmučen, ali ne strt, ponudil ga je zato, da se more začeti pravi boj. Rusija in Japan se moreta šele zdaj pravzaprav poskusiti. Kuropatkinova strategija in Steslov heroizem sta to omogočila, ki sta to omogočila, ki sta popravila nesrečne pogreške. zakrivljene od ruske birokratske diplomacije. In ta heroizem in ta taktika sta se pokazala brezprimerna, edina v vojni praktiki, in če po njima sodimo bodočnost, tedaj postane vera v uspeh ruskega orožja nezlomljiva, razen, ako pokvari diplomacija ono, kar je z velikim naporom duha in srca popravila vojska. Čakamo končnega uspeha Kuropatkinove taktike, a že danes more zgodovina slaviti in proučevati ruski heroizem, ki se še ni videl v vojnah, odkar stoji svet. Port Artur postane legendaren, kakor je postala trojanska vojska, ali pravljičen, kakor je boj zlobnih duhov z bogovi. Nadnaravna postaja človeška eneržija in človeški duh, ako se spomnimo obojestranskih naporov. Port Artur je simbol človeške moči in uma. Ta simbol je krvav in žalosten, ker je ta moč in ta um bil uporabljen za uničenje in razdor, ali vseeno je velik in slaven simbol. Vse, kar človek vobče more storiti, to se je v Port Arturju in okrog njega storilo. Treba se je diviti port-arturškim junakom! Kdo je zmagal? Oba, in nikdo. Reklo se je, da je Port Artur premagal dinamit, a držal ga granit. Ne tako: granit je razbil človek, na granitu se je branil človek. Topovi, puške, granate, šrapneli, ladje, mine, utrdbe, naskoki, obrana, vse to je strahovito orožje, ki ga niso poznale stare vojne, za katero se celo misli, da samo ubija in je dandanes nepotrebno osebno junaštvo, a zato je treba tem bolj ostrega očesa, uma, discipline. Videlo se je pa, da niti to strašno orožje ne more premagati človeka: V Port Arturju so se borili na nasipih in zidovih vojaki s pestmi, kakor v davnini. Pod zemljo so se borili kopači v rovih kakor nekdaj. Japonci so kopali rove a Rusi so zabijali v zemljo okrog utrdb silne plošče, da preprečijo nadaljnje kopanje. In delila je duš-manine samo ta plošča. Orožje stori pač boj strašnejši, ali ne napravi, da bi bila srčnost odveč. Junaštvo in um ima samo človek, in nad človeka je na svetu ni sile! Triumf človeške moči je Port Artur. A Rusija, ki se bo v tej vojni mnogo naučila, mnogo izkusila naj po zadobljeni zmagi vse svoje sile izrabi na plodonosnem polju miru v Rusiji, kakor tudi izven nje. V borbi rastejo skušnje, v borbi se razvija'moč, z borbo se zagotovi mir. Politični pregled. Čehi s Slovenci. Ob neki priliki je rekel dr. Kramar: Svoje stališče glede italijanske univerze moramo uravnati sporazumno z Jugslovani, ki so naši zavezniki. Bilo bi izdajstvo od naše strani, če ne bi postopali v tem solidarno ž njimi. Da se rešita skupno italijansko in slovensko vseučiliško vprašanje, je pravično. Bili smo vedno posredovalci med Jugslovani in Italijani. Tudi če zdaj ne bi bilo dogovora, bi pa vendar morali podpirati zahteve svojih narodnih sorodnikov. — Umorjeni francoski poslanec. V javnost prihajajo grozne vesti o nenaravni smrti nacijo-nalistiškega poslanca Syvetona v Parizu. Syveton je imel nedavno spor z vojnim ministrom Andrejem in je bil za v'eč sej izključen iz zbornice. Ko pa je doba izključenja pretekla, so ga njegovi tovariši zaman pričakovali v zbornici. Hkratu se raznese vest, da so Syvetona našli mrtvega v njegovi pisarni, njegova žena da ga je našla ležečega na tleh s plinovo cevjo v ustih. Stvar so njegovi tovariši takoj naznanili sodišču, katero je po daljšem preiskovanju prišlo na sled nekim pismom, iz katerih se da slediti, da je vlada šiloma odstranila neljubega jej diplomata. Ali da bi njena čast ne bila omadeževana, poslužila se je žene Syvetonove in njegove pastorke, neke Menard, katera je obdolžila Syvetona nečastnega ravnanja ž njo. Vsled tega je njegova žena pritiskala nanj, da se usmrti in mu je še držala v ustih plinovo cev, dokler ni izdihnil. Za vso to grozno komedijo pa je tičala vlada, ki je madami Syveton za njen umor izplačala baje znatno svoto. — Gibanje za ustavo na Ruskem. V veliki slovanski državi je nastalo med narodom živahno gibanje. Ustanovile so se organizacije, društva, ki imajo' nalogo delati za osvobojenje ruskega naroda izpod birokratizma in samovlade. Zoper obstoječi vladni sistem so se združili vsi svobodnjaki, med delavstvom je mnogo prekncuhov, ki štrajkajo, so razbili stroje po tovarnah in celo streljali na policijo. Ugled oblastij je pri tem jako trpel in zato je knez Trubeckoj svaril vladne kroge, naj dovolijo ustavno izpremembo, ker hoče rešiti Rusijo prekucije. Tajni ruski pre-kucijski odbor je izdal letake, v katerih poživlja prebivalstvo, naj pro-vzroči 13. maja splošno usta j o. Letake so v več sto tisoč razširili po vsej Rusiji in me-rodajni krogi so zaradi tega v jako velikih skrbeh. Kmetjo so oplenili in potem zažgali več gospodarskih poslopij v južni Rusiji. Tudi v notranji Rusiji je velik nered. - V Harkovu je množica zažgala ječo in oprostila mnogo jetnikov. Rusko-j aponska vojna. Port Artur po kapitulaciji. Pravi vzrok nepričakovane kapitulacije portarturške trdnjave je treba iskati v stanju posadke, ki je bila vsled bolezni in ogromnih izgub silno oslabljena in ji je vrhutega še pošlo streljivo. Slika, ki jo nudi moderno obleganje, je enostavno grozovita. Že pogled na for Sungšušan in na razvaline, ki so jih pozročile mine, zadostuje, da s strahom napolni najhrabrejše srce in pretrese živce najpožrtvovalnejšega junaka. For Sungšušan je ena sama razvalina, pod katero leže pokopani junaški branitelji, ako jih niso mine razstrelile v zrak in jih raztrgale. Povsod leže trohneča trupla in v bližini okopov se nahajajo kupi še deloma z mesom pzkritih ogrodij — trupla nepokopanih vojakov, ki so padli na svojih mestih. Odhod ruske posadke iz Port Artur j a. Poročilo iz Nogijevega glavnega taborišča z dne 6. t. m.; V dolgem sprevodu je došla še ostala ruska portarturška posadka — 5000 mož — iz tabora v Golobjem zalivu na kolodvor v Čan-lingcu, odkoder so jo Japonci po železnici odpeljali v Daljni. V Daljnem čakajo nanjo transportni parniki, da jo prepeljejo na Japonsko. Spredaj so se v štirih vozovih peljali štabni častniki. Ostali oficirji so korakali ob strani moštva. Vojaki so bili videti zdravi, a vendar so se jim poznali sledovi trpljenja in hudih naporov. Pretresljiv in genljiv je bil prizor, ko so ti junaki, izmučeni, bledi kakor smrt, korakali ob japonski fronti. Japonski vojaki so jim izkazovali vse predpisane vojaške časti in jim nudili piva, jedil in smodk. Železniška proga je popravljena že skoro do Port Arturja, da se bo že v kratkem lahko otvo-ril splošni železniški promet. Brzojav in telefon že zopet funkcionirata. Japonski inženirji pregledujejo razdejane fore, kako bi jih bilo najložje in najhitreje znova zgraditi. General Nogi. Kakor je znano, je general Nogi pred Port Arturjem izgubil oba svoja sina. To izgubo je prenesel popolnoma ravnodušno. Sedaj pa je duševno popolnoma strt. Pravijo, da trpi hude duševne muke, da je izvedba njegovih načrtov, dasi je bila uspešna, stala#Japonce tako velikanskih žrtev. General je ves spremenjen; zadnje dni se je zlasti postaral in shujšal in ker tudi svojo obleko hudo zanemarja, bi se$S| v njem nikdo ne spoznal vrhovnega poveljnika in osvo-jitelja portarturške trdnjave. Nogi nazivlja Steslja samo z imenom junak portarturški in izjavlja, da kapitulacija trdnjave ne more zatemneti njegove slave. Reuterjev urad poroča izpred Port Arturja: V sredo 4. t. m. ob 11. uri dopoldne sta se sešla eneral Steselj in general Nogi v neki koči v vasi ujši. Ko sta se pozdravila, sta se dolgo časa posvetovala in razgovarjala. Ob slovesu sta si podala roke, nakar je Steselj zajahal konja ter se vrnil v Port Artur. Kako je zvedela Kuropatkinova armada o kapitulaciji? Dne 4. t. m. je postalo v japonskem taboru nenadoma zelo živahno, slišale so se vesele pesmi in ves' tabor je odmeval od navdušenih banzaj - klicev. Sprva so Rusi mislili, da se Japonci pripravljajo na splošni napad, skoro pa so uvideli, da so Japonci dobili samo veselo vest, ki jih je tako zelo navdušila, in vsa ruska armada je takoj vedela, da se ta vest tiče .edino le Port Arturju. Japonci so nato obesili na visoke droge velike lepake, na katerih je bila v ruskem jeziku napisana vest, da je Port Artur kapituliral. Skoro istočasno je dospel do ruskih predstraž japonski parlamentar s pismom na generala Kuropatkina. v keterem ga maršal Ojama uradno obvešča o kapitulaciji generala Steslja. Brzojavlja se, da se je začel na celi fronti zapadnega ruskega krila topničarski boj. Tudi p« vseh stranskih progah se prevažajo velike množice novomobiliziranega vojaštva, ki gre na bojišče. Kakšne bodo bojne sile, ako dobi Kuropatkin vso to pomoč? Zdaj ima 400.000 pešcev in divizijo konjikov. Ko pridejo še 4., 7., 12. in 13. armadni zbor, bo imel 550.000 mož. Ojama ima 300.000 mož. kateri se pomnože s portarturskimi četami na 350.000. Torej bo Kuropatkin imel veliko premoč. Afera kapitana Kladova. Kapitan Kla-dov, ki je v listu ,.Rossij" objavil ostro obtožbo mornariškega vodstva ter izrekel, da je ruska mornarica nezadostna, boriti se proti japonski, je bil postavljen v disciplinarno preiskavo. Od tega časa pa je zbudil pozornost vseh javnih krogov Rusije. Kajti to, kar je trdil o mornarici, se je izkazalo kot popolnoma resnično. Kladov je pisal: „Ako se admiralu Roždjestvenskemu kar najhitreje ne pošlje na pomoč še tretje brodovje, utegne Rusija prepozno obžalovati svojo zmoto, kajti admiral ne razpolaga z zadostnimi močmi. Resničnost Kladovih izjav in njegova krivična obsodba vzbuja sočustvovanje vseh ruskih krogov. Začelo se je nabirati velikih svot za Kladovo ustanovo in sama soproga Roždjestvenskega se udeležuje nabiranja. Kapitanu nameravajo podariti častno bodalce. Listi priobčujej^ izjavo adjutanta Roždest-venskega. ki je dejal, da je brodovje pri rtu „Dobre nade'1 prestalo hud vihar, a nobena ladja ni bila poškodovana. Cilj baltiškega brodovja je Vladi v o stok, kamor pride brodovje z a č e t k o m m a r c a. Po indijskem oceanu bo brodovje plulo štiri tedne. Roždestvenskij že ve, da so odplule japonske ladje z namenom, da ga napadejo ter je vse potrebno preskrbel, da ga ne presenetijo. Brodovje ima brezžični brzojav, ki mu omogočuje občevanje v daljavi 75 milj. P e t r o g r a d, 12. januarja, Admiral Skridlov je pred svojim odhodom iz Vladivostoka v Petro-grad govoril na, sestanku častnikov ter dejal. M* da stoji Vladivostok pred važnimi dogodki. Naj bi tudi brambovci Vladivostoka, ako mu bo treba hrambe, pokazali tako junaštvo kot brambovci Port Arturja. Petrograd, 12. januarja. Ruski listi pišejo, da bi bilo mogoče še dva meseca držati Port Artur, in da general Smirnov, Fok in Gor-abtovski zato niso hoteli dati častne besede, da se več ne vojskujejo proti Japoncem, ker se je kapitulacija sklenila proti njihovi volji. Javna zahvala. Za božičnieo, katero je priredilo šolsko vodstvo ubogim otrokom tukajšne šole dne 23. t. m., so darovali: Ostanek iz 1903. leta 2 83 K; g. učitelj Feliks Exel 4 K: ga. uč. baronica Wittenbach 4 K: gdč. učit. Jos. Černe 4 K ■ g. učit. Teodor Mahorčič 5 K; g. naduč. v. p. Jakob Škoflek 5 K; slavna Posojilnica v Vojniku 100 K; ga. veleposestnica Apol. Vrečer 20 K; č. g. župnik And. Vodušek 20 K; ga. učit. ž. r. del Mat. Tramšeg 3 K; č. g. katehet Jakob Cinglak 10 K; č. g. kaplan Iv. Hribar 8 K; g. učit. v. p. itd. Ant Brezovnik 5 K; nadučitelj Koschutnik 20 K: ga. učiteljica Irma Koschutnik 6 K 9 h; g. pos. Val. Samec 1 K; g. pot.. Ignac Samec 2 K; g. zdravnik dr. Anton Žižek 10 K- C. g. kanonik dr. Gregorec 5 K; g. pos. Franc Skamen 1 K g. pos. Franc. Spes 1 K; g. pos. Jurij Vrisk 1 K; g. pos. Anton Bezenšek 1 K; g. pos. Anton Lipovšek 1 K; g. pos. Konrad .Gobec 1 K; g. pos. Franc Gorečan 2 K; g. župan Jos. Lipuš 2 K; slavna občina Višnja vas 10 K; slavna občina Skofja vas 20 K; g. pos. Štefan Koželj 2 K: g. župan Jos. Jošt 2 K; g. Peter Majdič — Celje 20 K; g. Rajmund Ser-nec 1 K; g. pos. Mih. Plevnik 2 K; g. pos. itd. Martin Vrečko 20 K; g. pos. Franc Lužer 2 K; skupaj 323 kron 92 vinarjev. Gospa Roza Brezovnik darovala je blaga za pet dekliških oblek; gospod Anton Brezovnik pa fig, rožičev. in sladkorja. Razen pri šolski svečanosti obdarjenih 54 otrok je dobilo še 12 učencev ali obleko ali obutje od vč. g. načelnika kraj. šol. sv.; 25. otrokom preskrbeli sta obleko visoko-blagorodni baronici Mantenffel v Vojniku; gosp. stavb, mojster Ferdinand Gologranc daroval je 100 K, za katero svoto dobi še 20 šolarjev čevlje. Zares ogromna pomoč! Dal Bog. da bi naši šoli vedno ostali naklonjeni vsi dosedanji dobrotniki ter tako pomagali olajševati gorje ubogi deci! Vsem blagim dobrotnikom izreka presrčno hvalo In stoterni Bog plati Vodstvo petrazredne ljudsko šole z I par. v Vojniku. Dne 26. grudna 1904. ■ .......:_.......... . i Ženitna ponudba. Mladenič, 24 let star, kmetskega stanu, želi družico v primerni starosti, ki bi imela veselje do gospodinjstva in v prevzetje 18.000 K vrednega posestva potrebno vsoto 10.000 K dote v goto vini; ponudbe pod „P. 10" poste re-stanfe Brežice do 2. svečana t, 1. 1 (18) ■ . ki je dovršil ljudsko šolo in je poštenih staršev ter ima veselje do knjigoveztva sprejme takoj ,,Zvezna knjigoveznica" v Celju Schillerjeva ulica 3 i J l................................ 1- m\ [ -Točna in solidna postrežba. ■- i m1: k«* j Pozor! -=- Znižane cene. -=- Pozor! j w Ženini in neveste! ^gg^PPgBk Najlepši in najcenejši i poročni prstani nblv^V ter druga ženitovanska darila se dobivajo v prvi narodni in največji trgovini z urami, zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti v ^Narodnem domu" Rafael Salmiču. i Boaato ilustrovane cenike razpo-<ŽL šiljam na zahtevo brezplačno in Vsa v mojo stroko spadajoča dela, ! popravila itd. izvršujejo se točno ^jjjfr ^Sgmr - - - Za dobro delo jamčim. - - - - = Postrežba točna in poštena. — j ®\ [ Svoji k svojim! - j 09 5tS ' f " (20) 1 | Deklica zmožna obeh deželnih jezikov in z dobro šolsko izobrazbo, se sprejme pod ugodnimi pogoji kot učenka v trgovino mešanega blaga. — Vstop najpozneje do 31. januarja t. 1. Istotam se sprejme tudi izurjena prodajalka katera lahko vstopi 10. februarja. - Ponudbe pod „B 20«, poste restante Šoštanj. U9) 2-1 Obrestno Kazalo po *'|2°|o zracunjeno od 1—12 mesecev za 1—10.000 kron. priporoča slar. posojilnicam in denarnim zavodom, ki imajo s tako obrestno mero veliko opravila, na lepenki napete po 40 v, nenapete po 20 v komad založnik (17) Anton Umek t Brežicah. Oklic Manufakturist za Celje dobro izurjen strokovnjak, spreten prodajalec, vojaščine prost in v celjski okolici znan. kakor tudi i , I učenec iz boljše hiše, kateri bi bil pod varstvom staršev ali sorodnikov, se sprejmeta z 20. svečanom. Ponudbe: R. Strmecki, Ljubljana Špi-talske ulice 5. (22) i Več spretnih mizarskih pomočnikov sprejme takoj MARTIN STOJAN, mizarski mojster Teharje p. Štore. (21) 2-1 Trgovski učenec z dobrimi šolskimi spričevali sprejme se takoj v trgovini mešanega blaga. (9) 8-2 Slavinec & Šeleker, Šmartno pri Litiji, Kranjsko. (5) 3-3 Naprodaj je celo posestvo in mlin na lepem prostoru blizu kolodvora. — Trideset oralov zemlje za 15.000 kron. Josipina Mlinar, Št. Jurij ob južni železnici. Učenec (12) 3-2 iz dobre hiše in primerno šolsko izobrazbo se sprejme takoj v trgovini mešanega blaga. Karol Siraa v Poličanah. s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki K c. kr. okrajnemu sodišču v Šoštanju oddelek T. izbe št. 1 naj vsi tisti, katerim gre kot upnikom kaka terjatev do zapuščine dne 23.10.1904 umrlem gospodu' dr. Karol Josipu Bayer iz Rečice na Paki zapus-tivše ustmeno oporoko z dne 22. 10. 1904 pridejo zaradi napovedi in dokaza svojih zahtev dne I. marca 1905 dopoldne ob 10. uri, ali pa naj do tega časa vlože pismeno svojo prošnjo, ker ne bi sicer imeli upniki do te zapuščine, če bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla, nikake nadaljne pravice razen v kolikor jim pristoja kaka zastavna pravica. C. fcr. okrajno sodišče Šoštanj odd. I. dne 6. januarja 1905. (16) 3-1 __________ IIH Prostovoljno se proda lepo, okoli 18 oralov obsegajoče arondirano posestvo na Govčah blizu Žalca s pritiklino ali -—r brez iste. Resnobni kupci naj stopijo direktno z lastnikom v dogovor. Herman Hahn, posestnik iia Gočah, p. Žalec. (13) 2-2 Kovozidana hiša z vrtom na Bregu pri Celju se proda pod ugodnimi pogoji. Vse natančneje pove IM. Kolšek, Celje, Ljubljanska cesta št. 6. (15) 3—2 ]te;H?ga Hattdidata (tudi začetnika) oziroma solicitatorja sprejme takoj notar na Spodnjem Štajerskem. — Naslov pove upravništvo. (10) 2-2 j^msts? ®MWp Na svetovni razstavi v St. Louisu H^TiSV . so bili odlikovani Sitigerjevi šivalni stroji »j Posten in trezen 3—3 S£ hlapec vojaščine prost, in ki je že služil v kaki trgovini, se takoj sprejme pri Francu Pečniku, trgovec v Celju. Plačilo po dogovoru. Naznanilo in priporočilo. Osojam si slavnemu občinstvu in svojim velecenjenim odjemalcem vljudno naznaniti, da sem s 1. januarjem 1905 prevzel obleke za kemično pralnico g. H. Volka v Šoštanju. Kdor želi imeti obleko kemičnim potom očiščeno, naj jo odda v moji trgovini, odkoder jo pošljem v snaženje. „ JOSIP HOČEVAR, Celje Kolodvorska ulica št. 5. (4) 3-3 z na]vec]im priznanjem. Sedem Grand Prix in sedem zlatih kolajn. L SINGER & Co. del. družba šiv. strojev. Kolodvorska ulica 8 * Celje * Kolodvorska ulica 8 I oo J> naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro--- sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na - štiri in tričetrt odstop. Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na štiri in pot odstotke. Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot je r~r- bila dosedaj 4%.------- (14) 2 Drsalke raznih vrst za dame, gospode in dečke — dereze za. čevlje priporoča zaloga peči, predpečniKoV 1n peniti oHrilj. TonažeVa žlindra S» JbnelotfHc prodaja po nizki ceni Fran Oset, trgovec na Vranskem. (572) 5-4- Naznanilo in priporočilo. Slavnemu občinstvu, zlasti gg. trgovcem vljudno naznanjam, da odslej izdelujem tudi vsake vrste tehtnice (Vaj«) in jih sprejemam v popravilo. — Potrudil se bom. da zadovoljim vsem zahtevam v polni meri. — Priporočam se v obilno naročbo. 9» I. REBEK, stavbeni in umetni ključar (465) Celje, Poljske ulice št. 14. 25-14 Pekovskega učenca (554) 3—3 sprejme takoj pekarija v Celju, Graška cesta št. 5< Izdelovafelj vozov FRANC VIŠJA Ljubljana, Rimska cesta št. II priporoča bogato zalogo nOvih in že rabljenih VOZOV. llustrovan cenik na zahtevo brezplačno. 1600 hektl. najboljšega vina ima na prodaj graščina Dugoselo na Hrvatskem, kjer je tudi pošta in kolodvor (536) 7—5 S spoštovanjem Th. grof Draskovich. manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri brizgalnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža, odlikovanega v Pragi na razstavi leta • 1903, izumitelja in tvorničarja R. A. SMEKAL-a iz Smichova. Podružnica Zagreb. Ti stroji delajo desno in levo, eno iii dvo-mlazno 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseh gasilnih potrebščin. Tudi na obroke. S spoštovanjem (497) -10 podružnica R. A. Smekal. pozor! Najboljšo sVežo slanino od lepih pitanih Kranjcih prašičev brez Kože pošilja od 5 Kg naprej proti povzetju K9 a H 1-20. Anton flnžič, mesar V Cjnbljani. (532) 6-5 Spretne kovače za sekire (Hackenlocher) — K 4—& dnevni zaslužek in prosto stanovanje — sprejme takoj „Železnarna" A. Pogačnik, Ruše (542) 6- 5 pri Mariboru. Hmelovke prodaja po nizki ceni Franc Hrašovic, trgovec v Št, Jurju ob Taboru. 573 5-4 _____> _ Sprejme se spretna kuharica katera razume vsa hišna dela opravljati pod ugodnimi pogoji. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „Domovine" Celju. (554) 4—4 3,Slovenci Staje«' Hi zastopa Koristi štajersKih in KorosKih SloVenceV, izhaja na 16 straneh VsaKih štirinajst dni V Kranju in stane 2 Kroni na leto. — Ta časopis, Ki brezobzirno razKrinKaVa spodnje-štajersKe netnčurje, naj ne manjKa V nobeni sloVensKi KmečKi hiši na Spodnjem ŠtajersKetn. 499 10-10 Radikalno narodni list J Na debelo! Na drobno ! - Trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem - DRAGOTIN HRIBARJA Rotovška ulica št. 2 # CELJE ♦ Rotovška ulica st. 2 pripproča svojo veliko zalogo raznovrstnega kancelijskega; kottceptnega, pismenega, dokumentnega, ministrskega, ovijalnega, svilenega in barvanega papirja. Lastna založba vseh tiskovin za urade, šolskih zvezkov in risank. Dopisnice za godove s cvetljicami in druge umetne razglednice. Postrežba točna.! K Zaloga črnila, radirk, peres, peres-nikov, tablic, kamenčkov, zavitkov, molitvenikov, žice, škatljic za pe- resnike in trgovskih knjig. Papirnate vreče v vseh velikostih po originalnih cenah. Cenike tiskovin in pisarniških potrebščin pošiljam na zahtevo brezplačno. — Preprodajalci imajo posebne cene. Cene nizke! (476) 10—10 P. Jurišic, lekarnar Pozor! Bolnemu zdravje! Pozor! Slabemu moč! Vidmarič kaže kmetom moč „Pakraških kapljic" in Slavonske želi". Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakraške kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjuje krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. - Nsj vsakdo naroči in naslovi: PETER JURISIC, lekarnar v Pakracu štv. 209, Slavonija. Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (l ducat) 5 K, 24 stekleničk (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (5- ducatov) 18 K. Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja. Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prstih in pljučnih bolestih. Cena (je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K40 h; 4 originalne steklenice 5 K 80 h; 6 originalnih steklenic 8 K 20 h. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom: (501) 20-H PETER JURIŠIČ, lekarnar v Pakracu 209, Slavonija.