Za nami so prve volitve. Volitve v občinski zbor in v zbor delovnih skupnosti. Volilni rezultati nam kažejo, da Je bilo naše skupno delo, ki smo ga vložili v priprave, ze-:° uspešno. Analiza uspešno izvedenih volitev nam marsikaj pove, v prvi vrsti, pa to, ““ je ta rezultat tesno povezan z vsem našim predhodnim “elom. Ze v preteklem letu smo postavljali kriterije, v januarju tega leta smo eviden-nrali, v februarju po on vno na zborih volivcev razpiavljah o pati. Ena teh važnih dolžnosti odbornika je, da ima dober stik s svojimi volivci, tako da odbornik ne bo v skupščini zastopal samo svoje stališče, temveč obratno, da bo dobro zastopal svoje volivce tako v širšem kot v ožjem smislu; istočasno pa bo lahko tako prenašal delo, smernice in sklepe skupščine kot celote med svoje volivce. Izhajajoč iz dejstva, da je skupščina najvišji organ oblasti in najvišji organ samoupravljanja v komuni, je ra- Volili smo v občinski zbor in v zbor delovnih skupnosti uidvntiranju, opravili ožji iz-0r in v začetku marca po-uvljali kandidate. Vse to na emokratičen način, brez ;u-vplivov in lahko reče-b °> da smo izr>olili tiste ose-za katere smo se sami od-irn1' .RezuItK Polj« Vevče Doli,. 477 447 93,7 10 242 195 s^denec 687 636 92,6 25 310 301 639 590 92,3 62 528 *ZnK Hrušica Hrušica 636 564 88,7 25 312 227 ŠSfeš O 668 610 91,3 18 224 368 n - ) - - i» - - } Volilna enota Volišče •§*! i >a ^ 'g > > ti Sk. št. vpis. ded. ljudi Glas. vpis. del. ljudi bS II 31 tl Glasovalo za kandidata I. II. m. 2 Saturnus 481 1 481 476 98,9 47 303 126 — 4 Indds 624 1 259 254 98,1 17 185 52 — Slovenija ceste 2 365 348 95,3 19 32 297 — 6 Teol 322 1 128 126 98,4 5 38 83 — Oljarna 2 147 146 99,3 5 70 71 — ARiBO 3 47 47 100 2 17 28 — 8 Kolinska 401 1 340 330 97,0 8 258 69 — Orevanna 2 61 56 91,8 — 38 18 — 10 Papir. Vevče 573 1 291 289 99,3 5 284 — — 2 282 271 96,1 3 268 — — 12 Totra 575 1 286 278 97,2 27 246 — — Zima 2 203 202 99,5 5 197 — — Pletenine 3 62 62 100 2 60 — — Medina oblačila 4 24 24 100 — 24 — — 14 Zel. gr. pod j. 498 1 498 483 96,9 15 202 61 205 16 Gradis OGP 427 1 198 187 94,4 16 171 — — Gradis-Zalog 2 229 215 93,9 4 211 — — ilzolirfca 778 1 317 308 97,2 13 240 55 — Pionir 2 387 352 90,9 27 30 294 — Megrad 3 74 71 95,9 4 48 19 — 20 Javna sklad. 1.089 1 547 535 97,8 21 278 236 — Metalka 2 542 509 93,9 37 308 164 — 22 ŽTp Zalog 469 1 469 447 95,3 55 248 144 — 24 ELLUK 716 1 716 654 91,3 36 616 — — 26 VEKTOR 516 1 431 403 93,5 14 218 170 — Intereuropa 2 85 80 94,1 4 56 20 — 30 Osn. šola Polije Osnovna šola 106 1 106 103 97,2 2 101 — — 32 Keltte-iMum 162 1 162 153 94,4 2 151 — — 34 Bolu. Polje 157 1 157 146 92,9 29 92 25 — 36 Drž. organi 127 1 127 127 100 127 — — Skupaj 8.021 7.682 95,8% Novoizvoljeni odborniki zbora delovnih skupnosti j Janez Jančar, Sostro 24, v vdlHni enoti št. 2; Ivan Kranjc, Ljubljana, Cilenškova 4, v vodilni enoti št. 4; Ha Kuharič, Ljubljana, Zadružna 9, v volilni enoti št. 6; Jože Počivavšek, Ljubljana, Tabor 8, v volilni enoti št. 8; Silvo Razdevšek, Vevče 39, v vodlillni enoti št. 10; Vlado Steinbuch, Ljubljana, Na Gmajni 16, v volilni enota št. 12; Alojz Boh, Ljubljana, Sketova 11, v volilni enoti št. 14; Alojz Remec, Zadvor 33, v vodilni enoti št. 16; Junij Podrepšek, Ljubljana, Ob Kajuhovi c. Mok I, v volilni enoti št. 18; Ludvik Kozina, Ljubljana, Masaryikova 19, v vodilni enoti št. 20; Dušan Vid-njevič, Zalog 180 a; Stane Zeleniko, Ljubljana, Malejeva 21, v volilni enoti št. 24; Marica Kralj, Sneberje 79, v volidni enoti št. 26; — v skupini prosvete in kulture: Janez Rodih, Zalog 45, v volilni, enoti št. 30; Anton Medved, Ljubljana, Ulca 15. apnila 5, v volilni enoti št. 32; — v Skupini zdravstva in socialnega varstva: dr. Marta Gostič-Kumar, Studenec 38, v volilni enoti št. 34; — v skupini delovnih ljudi v državnih organih, družbenih organizacijah in društvih: Polde Maček, Zg. Zadobrova 66, v vodilni enoti 36. Izid volitev v kmetijski podskupini zbora delovnih skupnosti lil | ■i f! g > f 8 Glasovalo za kandidata Volišče ^ rH rg £ >(A M J S 0 > b? I. II. ra. Šmartno i 108 108 99,1 14 91 6 68 Zg. Zadobrova 2 47 47 100 7 8 6 26 Zalog 3 30 29 96,7 1 11 9 8 Dolsko 4 51 51 100 10 30 7 4 Senožeti 5 40 40 100 6 27 — 7 Vinje 6 40 40 100 8 29 3 — Vrh 7 49 49 100 1 47 1 — Sp. Besnica 8 32 32 100 — 23 8 1 Janče 9 125 124 19,2 12 26 38 48 Prežganje 10 129 128 99,2 14 87 12 15 Javor 11 64 64 100 9 35 11 9 Zadvor 12 113 109 96,4 3 72 18 16 Češnjica 13 26 26 100 1 23 2 Podlipoglav 14 28 26 92,8 — 16 7 3 Polje 15 76 76 100 5 32 15 24 Hrušica 16 51 51 100 1 8 0 36 Skupaj 1.009 1.009 999 99 102 _ i1, Izvoljen odbornik Jože Razpotnik, Ljubljana, Fabianijeva 23, v vodilni enoti št. 28. 0 poteku zborov volivcev in zborov delovnih ljudi Po sMepu skupščine je predsednik skupščine sklical zbore volivcev in zbore delovnih ljudi v času od 14. do 25. februarja 1965. Dnevni red na zborih je bil naslednji: 1. Razprava o evidentiranju kandidatov za občinsko in republiško skupščino. 2. Razprava o predlogu družbenega načrta in proračuna in o predlogu odloka o prispevkih in davkih občanov. Na območju občine je 40 volilnih enot, ki obsegajo 49 zborov volivcev. Opravljenih je bilo 30 zborov volivcev, razlika nastaja zaradi tega, ker so v nekaterih primerih zbori volivcev razpravljali na skupnih zasedanjih. Opravljan ni bdi samo en zbor volivcev, in sicer za volilno enoto 1 in 2 Moste, ker je bila udeležba premajhna. Udeležba na posameznih zborih volivcev je bila naslednja: Delovni ljudje so na območju občine zaj eti po odločbi občinske skupščine v 77 zborih delovnih ljudi. Opravljeno je bilo 55 zborov; razlika nastane zaradi tega, ker so v neka- Ainaliza podatkov kaže na značilno dejstvo, da so zbori volivcev razpravljali predvsem o zadevah s področja komunale, gradbeništva in urbanizma, zbori delovnih ljudi pa v terih primerih zbori delovnih ljudi zasedali skupaj. Na 55 zborih delovnih ljudi je sodelovalo 5.237 delavcev. Odstotek volivcev, ki so bili prisotni na zborih volivcev, je razmeroma majhen, vendar pa ZV ZDL ZDL ZV ZV 6 10 12 5 19 CTJ i! 5 8 v > -S* > \ i Teren II 5-3 03 > s J 03 C i Moste i 2 1.178 — — Moste 3 4 1.490 — 2,9 Moste 5 6 7 1.588 82 5,2 Zel. jama 8 9 10 11 2.248 155 6,8 N. Jarše 12 13 14 15 2.430 66 2,7 Šmartno 16 491 50 10,2 Zadobrova 17 18 1.311 106 8 Zalog 19 20 1.434 82 5,7 Dolsko 21 504 40 7,9 Senožeti 21 178 22 12,4 Vinje 22 103 19 18,4 Klopce 22 192 26 13,5 Janče 23 250 26 10,4 Besnica 23 126 20 15,8 Prežganje 23 232 33 14,2 Javor 23 137 31 22,6 Lipoglav 24 245 46 18,7 Podli pogl. 25 262 55 20,9 Češnjice 25 124 34 27,4 Podmolnik 26 165 45 27,3 Zadvor 26 536 120 22,4 Sostro 26 382 56 14,7 Dobrunje 27 501 50 10 Zg. Kašelj 28 659 60 9,1 Vevče 29 — — — 30 1.047 85 8,1 Polje 31 — — 32 1.508 75 5 Slape 33 681 37 5,4 Bizovik 34 548 48 8,8 Hrušica 35 597 58 9,8 Step. vas 36 692 70 10,1 Kodeljevo 37 — — — Kodeljevo 39 — — — 40 3.299 112 3,4 Skupaj 25.138 1.753 6,97 moramo upoštevati, da so delovni ljudje razpravljali o predlogu družbenega načrta in proračuna na zborih delovnih ljudi, kar dejansko poveča udeležbo občanov v razpravah o družbenem načrtu in proirar-čunu. ‘Zbori (volivcev so sprejeli 173 predlogov, pripomb in dopolnitev družbenega načrta in proračuna, zbori delovnih ljudi pa 114, to se pravi skupaj 287. Pripombe, predlogi in spreminjevalni predlogi so se nanašali na posamezna področja takole: največ primerih o vprašanj financiranja investicij, zdru»v vanja sredstev itn. , Zbori volivcev in zbori ® lavnih ljudi so sklepali tud1 povišanju stopnje prispevka^ osebnega dohodka od 17,5 18 %, zbori delovnih tudi o združevanju 1 % štev v sklad za strokovno s stvo. Rezultat tega sklep®1 je naslodnji: Stopnja prispevka iz OV se poveča na 18% za proti ni skleP^0 30 O predlogu, da se '17jlofL»fio od 2,5 % skladu za stffcJrL 5 šolstvo jo bilo za P'1'0^ Jj-oti zborov delavnih ljudi, P nj predlogu 4, o predlogu PLjh Sklepalo 43 izborov d«10* ljudi. ,nega Ne moremo navesti 1oCi.;rO' podatka koliko volivcev®' ma delovnih ljudi je Ijalo, ker v nekaterih za‘P po kih ta podatek ni vpisu precejšnjem številu ]e pa lahko sklepamo, da razprav udeležilo PreC Jgui0 število občanov. Kolikor mogli ugotoviti in po P° podpredsednikov delovnih v s0 sodstev in zapisnika^ bile razprave precej ^ in Na vseh zborih vobvC je-zborih delovnih ljudi so ZV ZDL — — 6. 1. Šolstvo, prosveta, kultura 2. Zdravstvo in soc. varstvo 5 5 3. Komunala, gradb. in urbanizem 82 26 4. Obrt, trgovina in gostinstvo 13 — 5. Kmetijstvo dn gozdarstvo 4 — Proračun, davki, združev. sred. 35 7. Promet 5 8. Zadeve borcev 2 9. Proračun mostnega sveta 3 —• obfiu lovall odborniki zborih skupščine, na tistm - ^0\ ■m_________ a P"? del0', livoev oz. odbo^Lr fjudi, kjer ni (bodisi zaradi bok* tgXa^ ^ no odsotnosti uti Piljene J- pa ga, ker nekatere v jj^), d sploh nimajo <>dbo^ drUg. smo so dogovor nll te ^ odborniki, da 80 ' on Pr!,pof> m Imdli smo 811 .i5ol nfirapil' da odbornik ni j1 . 0 ^ tor ga organizator ibo ....... „i -vhvestit sa' 64 1 2 Zaključki občinske konference ZK,^*0 - J livcev so vodili zapisnike Občinsko konferenca ZK občine Moste-Polje, ki je bila v začetku februarja, je sprejela zaključke, ki jih’ objavljamo v skrajšani obliki (NadaJjev. s 1. strani) nrganiziu-ij, da postavijo na dnevni red vsa tista vprašanja ki v njihovih delovnih organizacijah zavirajo razvoj sa-nioupravljanja in uveljavljanje Človeka — tako proizva-ja*ea kakor tudi občana — Potrošnika kot osnovnega no-sica pravice odločanja in dolžnosti izvrševanja skupnih dogovorov. V mnogih delovnih organizacijah kakor tudi v občini še niso ustvarjeni pogoji, ki bi Proizvajalcem - občanom omo-Snčili, da bi razmišljaj!, se do-govarjalj in odločali o skupnih zadevah, ki se tičejo pro-zvodnje, delitve dohodka in elitve osebnega dohodka po elu. Aktivnost komunistov v “indikaitih, mladinskih organi-aeijah in delavskih svetih, ki "• usmerjala pozornost proiz-ajaloev v ključna vprašanja Proizvodnje, delitve dela in nagrajevanja, je premajhna 1 Pa je sploh ni. Vseh teh problemov ne bona r!^i' Se jih bomo obrav-kn'~i v ozkem krogu stro-nil'n‘h služb, kolegijev, uprav-naborov in centralnih de-iih^h svetov. Nujno je, da sti ,Pmiesemo v sklop dolžno-^in pravic delovnih enot in H.,, "■ ^‘h obravnav vzgajamo Ljav*'*- v samouprav- skn0*- zavestne izvrševalce a., Pnih dogovorov. Prav prek vrgu^nih enot postavljamo člo-daiS, V Pninžaj tvorca gospo-Politike in zavestnega Hvalca skupnih nalog. io^. ua katerem gradimo He Posameznika za skup-, .krese delovnega kolek-ui širše družbene skup- «va hosu; jo delitev dohodka po tlw,' ^''inoip delitve po delu širšj^0 uveljaviti ne samo v Vef tlsU »»^ločanja d tv dohodlf *1^’* pid delitvi čistega ibajhfjT1.ln osebnega dohodka Zabitem ln da morejo bistveno v®^Je 1frati Proizvajalce za »noto j lastne delovne To n., ” delovne organizacije. Preglčfi., naluga, da ponovno yasti ^1M> . objektivne, ki na*,1 .su,?jektivn« slabosti, Pio tiovni ira^°’ da ne razvija-deiovnih pravTo in dolžnosti <|(r,n,d hi da ne oprav-SlUh, tehnmS1.*** organizacijah O^n°loški|1 in subjekUv- Ol^ lklvljanic07il'a ^ hitrejše uve-J^nih enoYUro,,pr- Pravic- de- ekst n ? konL,^hU:va Posebno k \ i" skupšoi^'' v »»ni ob-°r(tan?no 'n ’ m<:t* °hčinsko Jah ^1 v dciovnH.n°Upravninii PcL p kra&Kh OT^^- hfc ^ hi skupnostih. pozornost, saj so ti problemi tesno povezani z nadaljnjim razvojem demokratičnih odnosov in skrbjo za človeka v našem s’s emu. Načelo rotacije in sistem samoupravljanja nujno terjata načrtnejše družbenopolitično in strokovno izobraževanje vseh zaposlenih, kaj Si nadaljnji razvoj samoupravljanja je odvisen od splošne kulturne ravni in vsestranske izobrazbe zaposlenih. Čeprav smo v zadnjih letih imeli uspehe pri ustanavljanju izobraževalnih centrov in pri izobraževanju, je vendarle treba v delovnih organizacijah pospešeno prehajati od splošnih in načelnih razprav h konkretnemu programiranju izobraževanja in dolgoročnejšemu planiranju kadrov ter izboljšanju pogojev dela strokovnih šol tudi s prispevki gospodarstva. Diskusija in gradivo sta poudarila potrebo po močnejšem vplivu in bolj poglobljenem političnem delu z mladimi ljudmi v šolah in delovnih organizacijah. Komunisti mora^-mo biti do problemov, o katerih razpravlja mladina, bolj pozorni. Majhno število mladih v Zvezi komunistov, drugih političnih organizacijah in samoupravnih organih nam narekuje, da v prihodnje bolj smelo vključujemo v ZK in samoupravne organe sposobne in aktivne mladince. Konferenca je poudarila potrebo po nadaljnji idejni vzgoji članov ZK, razvijanju novih metod in oblik dela, bolj demokratičnih odnosih in borbi mnenj, enotnosti ZK in večji aktivnosti članov v samoupravnih organih in drugih organizacijah. V boju za razvijanje neposredne socialistične demokracije se še vedno srečujemo z napačnimi pojmovanji vodilne vloge Zveze komunistov, ki se kažejo v poizkusih vračanja na staro delovanje s pozicij faktorja oblasti in odločanja na mesto organov samoupravljanja ter prakticističnem obravnavanju gospodarskih in družbenih problemov. Mnogo komunisti še niso doumeli, da je naš družbeni razvoj dosegel stopnjo, ko Zveza komunistov lahko uresničuje vodilno vlogo in krepi svoj ugled samo ob uveljavljanju delovnega človeka kot nosilca vseh naših gibanj. Na podlagi tega, koliko bo delovni človek občutil Zvezo komunistov kot silo, ki mu odpira pota in perspektivo, lahko presojamo uspešnost uresničevanja naše vodilne vloge. Krepitev demokracije v ZK, boj mnenj, javnost dela in enotnost v akciji so naše najpomembnejše naloge. Demokratične odnose moramo graditi na izhodišču, da izvirata idejna vloga in družbeni položaj člana Zveze komunistov iz položaja delovnega človeka v našem sistemu. Ce delovni ljudje samostojno sprejemajo sklepe, ukrepajo o konkretnih vprašanjih na področju svojega dela in hkrati prevzemajo tudi vso odgovornost za pravilnost sklepov in njihovo dosledno izvajanje, potem moramo tudi v Zvezi komunistov graditi naša stališča ln delo na izkušnjah in stališčih osnovnih organizacij in komunistov in sprejemati bistvene sklepe le, če so rezultat široke razprave članstva v osnovnih organizacijah. Pomožni organi komiteja Novi občinski komite je na svoji drugi seji izvolil ideološko, kadrovsko in organizacijsko komisijo, formiral pa je tu i šolski odbor političnih šol, katerega naloga je sodelovati z ideološko komisijo pri izdelavi programov, spremljati in analizirati potek in uspehe političnih šol. Za proučevanje idejnih problemov v šolstvu, zdravstvu, samouprave v delovnih organizacijah, delitve dohodka, investicijske politike, tehnologije in dela občinske skupščine in njenih organov pa so ustanovljene posebne skupine komunistov. Te morajo biti z osnovnimi organizacijami v stalnem kontaktu, organizirati posvetovanja in posvetovanja in pomagati organizacijam pri razčiščevanju osnovnih problemov in formiranju stališč. Družbeni načrti in proračuni za tekoče leto so že povsod sprejeti. Na vseh zborih volivcev, kjer so te načrte in proračune javno obravnavali in potrjevali, je bilo največ govora o komunali, o uslužnost-nih obratih, krajevnih skupnostih in družbenih službah, posebno o otroškem varstvu. Vsako leto znova ugotavljamo, da je pomoč zaposleni družini nezadostna in nepopolna, da bi bilo treba problem otroškega varstva vendarle že rešiti. Ta problem je posebno pereč v večjih industrijskih centrih, na področjih, kjer so v močno razviti industriji zaposlene pretežno ženske. Čeprav je bilo sprejetih že mnogo sklepov, ki so zagotavljali, da bo urejen problem otroškega mrstva, lahko znova ugotovimo, da kapacitete teh socialnih ustanov na pod- ročju naše občine ne ustrezajo zahtevam in da stvari še kar stoje tako kot prej. Na podlagi sklepov Vili. kongresa so letos prvič ostala v gospodarskih organizacijah neprimerno večja sredstva kot prejšnja leta. Nihče sicer nima pravice posegati v njihovo avtonomnost in odločati o denarju, ki jim bo ostal, ko bodo gospodarske organizacije poravnale svoje obveznosti, prav pa bi bilo, da bi rešili diema-tralno nasprotje proizvajalca-občana ter objektivno po potrebah odločali o presežku svojega dela. Pogosto se namreč dogaja, da ljudje na zborih volivcev zelo energično zahtevajo od občine urejene zadeve, pri tem pa ne kažejo za njene probleme dotfolj razumevanja. Se vse preveč pogosto prav tisti, ki so včeraj zahtevali urejeno otroško varstvo, danes uslužbenci občinske uprave razen na dveh zborih volivcev, in sicer v enem primeru sporazumno z organizatorjem, v drugem pa zaradi netočnega dogovora v zveza s prevozom. Občani so bili seznanjeni s predlogom družbenega načrta in proračuna s posebno prilogo MOSCANSKE SKUPNOSTI. Zal moramo ugotoviti, da je bil ta način dobro zamišljen, da pa občani niso pravočasno dobili tega časopisa. Delno je vzrok temu zamuda v tiskarni, delno težave pri dostavljanju tega časopisa krajev, organizacijam SZDL, delno pa tudi ne dovolj učinkovita razdelitev časopisa v krajevnih organizacijah SZDL. Predlogi, pripombe in dopolnitve k družbenemu načrtu in proračunu so zbrane v taki obliki, da so združene pripombe, 'ki zadevajo posamezne panoge dejavnosti. Ker so pripombe zbrane iz vseh zapisnikov, se v nekaterih primerih ponavljajo. Primemo bi bilo taikrat, ko se bodo pripravljali odgovori na te pripombe, urediti vso materijo tako, da bi en problem opasali le enkrat, tako da bi navedli, na katerih zborih volivcev je bil omenjen. Na ta način bi dosegli boljšo preglednost in manjši obseg gradiva. Ce bi iz vseh podatkov poskušali narediti nekaj zaključkov, potem lahko ugotovimo ^naslednje: 1. Z udeležbo na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi ne moremo biti docela zadovoljni, vendar pa le predstavlja precejšnje število občanov, ki so sodelovali v razpravah. 2. Razprava na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi je zajela precejšen krog občanov, vendar ni zajela vse problematike, ki jo nakazuje družbeni načrt, čeprav je res, da v času zasedanja zbora volivcev ni mogoče obravnavati vseh vprašanj, ki jih obsega družbeni načrt in proračun. 3. Primer, da se zbor volivcev ni mogel opraviti zaradi premajhne udeležbe, nas opozarja na slabosti, ki se še vedno .pojavljajo ob sklicevanju in vodenju zborov volivcev. 4. Občani so še vedno premalo informirani o problemih, ki se porajajo v občini. 5. Vsi odborniki so svojo nalogo opravili dobro, čeprav je v nekaterih primerih prišlo do nesoglasij med. odbornikom in organizatorjem zbora volivcev oz. zbora delovnih ljudi; vendar so se ta nesoglasja iz-gladila in niso povzročala motenj pri sklicevanju zborov volivcev. M. Herman glasujejo za nove investicije v stroje in zidove. Nujno bi bilo treba doseči, da zainteresirana podjetja in gospodarske organizacije združijo svoja prosta sredstva in v dogovorih z občinsko skupščino prično reševati to vprašanje. Gre za to, da enkrat že premagamo protislovje proizvajalec-upravlja-lec in da zavestno odločamo, kajti zavedati se moramo, da urejene razmere na tem področju eliminirajo polovično delo psihično nepripravljenega proizvajalca in da se nam bodo taki dolgoročni stroški izdatno obrestovali, ker so to naložbe v višjo produktivnost dela, v kompleksni naš standard. Kolikor ne bi v bližnji bodočnosti prišlo do ustreznih rezultatov, velja že naprej opozoriti, da je to beg iz arene dejavne aktivnosti naših pravic in dolžnosti. Z odlašanjem IHIIIII ureditve najnujnejšega problema — učinkovitega varstva naših otrok, zožujemo sami sebi torišče, na katerem živimo in delamo. K Vevška sindikalna knjižnica v letu 1964 Vevče, februarja 1965. — V registru elanov je vipisanih nad 830 oseb. Vendar so se nekateri odfeeMi, mnogi pa so 'bili la ob vpisu vnefci bralci, pa so potem izostali. Med mladino ;je nekaj zelo vnetih bralcev, 'kil ptridejb gotovo* vsak teden enkrat zamenjat knjigo. PtregledinJca Izkazuje, dd jie v letu 1964 prižlo v knijližniieo 1.211 obiskovalcev, kar je v povprečju ipo 13 oseb na dan, če upoštevamo dneve, ko je knjižnica odprta. Vse leto so si izposodili 4.741 knjig in pride torej pri vsakem obisku v knjižnici nekako po 4 knjige na osebo. Za kolektiv vevškega obraita papirnice, ki šteje danes nad 1.000 članov, je število obiskovalcev lastne knjižnice vtseka-kor premajhno! Oiani 'papirnice se najbrž niti ne zavedajo, .kakšno kulturno bogastvo ima- zia kavbojke, je na razpolago mmogo takih zanimivih knjig. Kdor išče romane, jih najde dovolj iz domače, še več pa iz svetovne literature. Dogajanja v drugi svetovni vojni so opisana. v mnogih 'knjigah, bodisi kot dokumentarno gradivo (npr. Druga svetovna vojna, dtelo pravkar umrlega angleškega državnika Churchilla), bodisi kot prikaz dogajanja raznih bojišč, raztresenih po širnem svetu, V tem pogledu so zelo zanimive knjige nemškega pisatelja Kirsta, ki nam v zafrkljivem tonu podaja razmere v nemški armadi pred vojno, med njo in po drugi svetovni vojni. Najnovejša njegova knjiga je Noč generalov. Me svetovnimi romani pa bi imenoval Angeliko, obširen roman v 3 knjigah. S. U. »JiazttgsCmci« na Jaaotu Prešerna, našega duhovnega velikana, smo v Javoru proslavili z uspelo akademijo. Nastopili so šolarji z deklamacijami in kulturniki s petjem, recitacijami in z govorom. Že pred proslavo pa smo začeli pripravljati Borove »Raztrgan ce«. Predstava je zaživela na odru konec februarja. Marali smo jo prirediti bb zgodnjem popoldanskem času, ker je moral eden izmed »raz-trgancev« že ob 18. uri v službo. Zato tudi obisk ni bil večji, a navzočih .je bilo vseeno okoli 70 ljudi. Obiskovalci so z zanimanjem gledali dramo iz NOV. Zlasti jih je razgibal boj partizanov z okupatorji proti koncu predstave. Ne samo mladina, tudi starejši obiskovalci so si dajali duška z glasnim sodelovanjem, kar je bilo znamenje, da so igralci zelo dobro odigrali svoje vloge. »Čisto tak je, kakor bi bil pravi Nemec,« je nekdo izmed navzočih rekel o komandirju žandar.jev, ki ga je igral Tone Dremelj. Na Prosvetnem servisu nismo dobili vseh oblek in smo morali odkriti vse »notranje rezerve«. Tudi puške, revolverje, bombe in celo mitraljez smo izdelali v domačih »tovarnah«. Iz sosednje vasi simo si sposodili pravega vojaka, ki je slučajno doma na počitnicah. Izmed igralcev so bile poleg že naštetih »partizanov« in »Švabov« dobro znsedlene zlasti ženske vloge. Rutarico je izvrstno zaigrala Lojzka Mokarjeva. Navzlic mladim letom se je znala poglobiti v psiho dorasle, oblastne, godrnjave žene naprednega gospodarja Rutarja. Zelo doživeto in sugestivno je odigrala Vido Pepca Smrekarjeva. Rutarja je zaigral Franc Škerjanc z nekoliko preveč zadržanimi kretnjami in mimiko. Vseeno ga je treba pohvaliti, ker je vstopil v igro z vlogo, ki niu prvotno ni bila namenjena n* mu tudi »ni ležala«. Okupatorjev pomagač, tajni gestapovec Ferlež, je polno zaživel na odru v Jožetu Babniku. Par-tizana, domnevna »raztrgan-ca« dr. Mrož in Mihol, sta v bratih Tonetu in Ivanu Smrekarju našla dobra interpreta Tudi ostale igralke in so se potrudili, da smo doživeli prav lepo popoldne. Bau smo se, da predstava ne,.*;’ prav gladko stekla, ker je tn premiera pravzaprav šele S neralka, saj na nobeni s,a*!’n(| nismo bili »kompletni«. igralci so v veliki večini 1 ® lavci v papirnici v Vevčah m stalni vozači. Dobite jih v vs^ treh izmenah, tako da mor .1 ..1 V Kulturna dejavnost v Senožetih jo v svoji knjižnici in kako malo Stone, da bi se s teim bogastvom seznanili dn okoristili. Oglejmo si še strukturo Obiskovalcev sindikalne knjižnice: 244 je delavcev proizvajalcev; 173 je vajencev različnih strok; 112 je nameščencev; skupno torej 529 aktivno zaposlenih, dalje je še 600 šoloobveznih otrok in 76 gospodinj in upokojencev. Kako iboigata je knjižnica, naj povedo številke o knjigah. V začetku smo imeli 2.644 knjig. Med letom, smo nabavili 140 novih knjig, čeprav smo za te knjige izdali Skoraj 250.000 dinarjev in stane knjiga v povprečju 1.785 dinarjev. Lani smo za manjšo vsoto lahko nabavili 170 ‘knjig. Med letom smo morali odpisati 17 knjig. Nekatere smo izločili, ker so bile že hudo izrabljene, nekatere ipa so odnesli brezvestni člani, ko so šli služit vojaški rok. Pa še nekaj besed o vsebini knjig. Za vsak okus jie 'poskrbljeno. Za najmlajše bralce imamo krasno zbirko Andersenovih pravljic v lepih, okusno ilustriranih knjižicah. Kdor se zabava z detektivkami, jih dobi v naši zbirki dovolj. Mlado-letmikom, ki se navdušujejo Senožeti so majhna vas na slkrajnem severovzhodnem delu naše Občine. Najbrž je ta oddaljenost od upravnega središča kriva, da se o njej zelo malo sliši in piše. Vendar pa vaščani v družbenopolitičnem in kulturnem* življenju niso tako neaktivni, kot bi morda kdo mislil. V Senožetih dela poleg gasilskega društva še amaterska dramska sekcija, ki pa je neregistrirana, kar je vsekakor zanimivost svoje vrste. V njej dela krog ljudi z mnogo veselja in volje do dramatike. To se kaže v tem, da so skora j vsako leto v zimskem času uprizorili eno ali dve dramski deli. V mesecu februarju letos so uprizorili veseloigro v ‘treh dejanjih avtorja Vladonova Pričarani ženin. Igrali so dvakrat v Senožetih in enkrat v Jevnici Vse trti uprizoritve so v veliko zadovoljstvo gledalcev in igralcev zelo lepo uspele. Vendar je bila pot do te uprizoritve zelo težavna. Največja smola je bila v tem, da se je iteden dni pred nastopom podili oder. Z veliko prizadevnostjo vseh članov sekcije in članov gasilskega diuštva (v njihovem domu je bila tudi uprizoritev) pa so premagali vse težave in zaslužijo tudi za to majvečjo pohvalo. Kljub veliki raznolikosti v starosti in poklicih so se vsi igralci odlično razumeli in so kljub popoldanskemu kmečkemu delu vedno našli čas za vajo. Največjo pohvalo pa zasluži njihova režiserka, ki ima vsekakor največ zaslug za tako uspešen nastop. Ta primer bi lahko služil za zgled, da se da tudi v slabih pogojih za delo nekaj napraviti. Seveda pa je treba za to imeti veselje in mnogo volje, da se premaga vse težave. Da pa se bo njihova kulturna dejavnost lahko hitreje in močneje razširila, bo nujno sodelovanje in pomoč občinske zveze za kulturo. V. P. Delo kluba OZN na VI. gimnaziji Septembra smo na gimnaziji ustanovili klub OZN. Ker so marksistični krožki nehali delovati, je kljub OZN prevzel nalogo, da idejno izobražuje gimnazijce. Klub ima štiričlanski odbor, ki skrbi za izvedbo programa. Predavatelje dobivamo z Visoke šole za politične vede in Delavske univerze v Mostah. Nekaj referatov so pripravili člani kluba tudi sami in jih spremljali z ustreznimi filmi. Delo kluba lepo napreduje in, kar je najpomembnejše, člani mnogo razpravljajo o vprašanjih, ki je o njih govora na predavanjih pa tudi o o jugoslovanski notranji politik in gospodarstvu. Odbor našega kluba je z ostalimi člani sestavil program, ki ga nameravamo uresničiti do meseca maja: 1. Neangažirane države v svetu: 2. Vloga ZK pri gradnji socializma — VIII. kongres ZKJ: 3. Spremembe v vodstvu SZ — spori s Kitajsko: 4. Kolonializem in neokolonializem; 5. Vloga Velike Britanije nekoč in danes; 6. Problemi Latinske Amerike; 7. Trenja v zahodnem bloku; 8. Aktualni politični dogodki doma in v svetu. Predavanja si do sedaj niso sledila po vrstnem redu, ker smo obravnavali najprej najaktualnejše teme. Zadnjo temo imamo kot nekakšno rezervo za tiste probleme, ki se pojavljajo pri nas in v svetu nepredvidoma, pa so izredno aktualni. Za klub OZN na VI. gimnaziji Meta Muhič ! GREMO V KINO — GREMO V KINO — GREMO V ,j FILMI, KI SO NA SPOREDU MESECA MARCA |; s • |l KINO TRIGLAV i i Od 1. do 3. angleški barvni VV film TOREADOR-'< JEV VALČEK, od 4. do 5. italijanski barvni dokmnen- ! ■ tami VSAKO NOC NOVO LETO, od 6. do 8. mehiški j j barvni VV film ČRNI OREL, od 9. do 10. domači film • ! ČLOVEK IN ZVER, od ll. do 12. špansko-argentinskl J ! CS film ČRNA KRONIKA, od 13. do 15. italijanski i ! barvni CS film TROJANSKA VOJNA, od 16. do 18. ! ! francoski VV film ROBERTO LA ROCCA, od 19. do 21. j ameriški barvni CS film HELIONI, od 22. do 23. domači ; ! barvni film KONCERT NA 4 KONTINENTIH, od 24. j ! do 26. nemški film PRED SONČNIM ZAHODOM, od ; ' 27. do 29. ameriški barvni CS film ŠTIRJE APOKALIP- \ ! TlCNI JEZDECI in od 30. do 31. italijanski film SLA- ! STI SOBOTNIH VEČEROV. I I KINO VEVČE : : Od 3. do 4. italijanski film TEŽKO JE ŽIVETI, od I ! 5. do 7. ameriški barvni film ZLATO SEDMIH SVET- ! ’« NIKOV, od 10. do 11. francoski barvni film KODIN, ! | od 12. do 14. španski barvni film MOJ POSLEDNJI j • TANGO, od 17. do 18. domači film IZDAJALEC, od 19. ; 1 do 21. italijansko-španski barvni film VELIKAN Z iIi ! RODOSA, od 24. do 25. ameriški film BASTER KITON |! ! GENERAL, od 26. do 28. italijanski barvni film KOR- ! ! ZlSKA BRATA in od 31. do 1. aprila francoski film | LJUBEZEN PRI DVAJSETIH. KINO ZALOG ! : i Od 6. do 7. ameriški film V ZNAMENJU ZOROA, ! ! 14. ameriški barvni film ENAJST VETERANOV, 21. ! ! ameriški barvni film V 80 DNEH OKOLI SVETA, 28. ; < ameriški barvni film DREVO ZA OBEŠANJE. GREMO V KINO — GREMO V KINO — GREMO V KlN° KINO PODJETJE TRIGLAV Filmi, ki so na sporedu meseca aprila KINO TRIGLAV Od 1. do 2. angleški VV film ZA PLES STA POTREB' NA DVA; od 3. do 5. švedski barvni film ALI SO SE ANGELČKE od 6. do 7. domači film OKLEPNI VOZ - ZVEZDA* BRATA; od 8. do 9. francoski V V film OBSODBA; .. od 10. do 12. amer. barvni film RAZKOŠJE V TR(*y ’ od 13. do 15. ameriški barvni CS film MILIJONARK ’ od 16. do 18. ameriški barvni CS film ENAJST VE1 RANOV; od 19. do 20. francoski VV film »AFERA NINE B; 21. do 22. francoski VV film ALARM NA JEZU: . od 23. do 25. ameriški barvni CS film VPRAŠAJ E TEROKOLI; od 26. do 27. domači film ŽVIŽG OB 8. URI; Tirg od 28. do 30. angleški film NENAPOVEDAN SEST AN**1* KINO VEVČE 1. aprila francoski film LJUBEZEN PRI DVAJSETI#’: od 2. do 4. angleški CS film VESELI KLUB MLAD™’ od 7. do 8. zahodnonemški film F'LAMANKA; od 9. do 11. nemški film MAŠČEVALEC; .g. od 14. do 15. francosko-italljanski CS film UGRABI NE SABfNKE; .p od 16. do 18. ameriški barvni film RIMSKA POM1 GOSPE STONE; od 21. do 22. nemški barvni CS film PONOČNA VIJ A ; od 23. do 25. angleški film KRIK STRAHU; od 28. do 29. domači film POD ISTIM NEBOM in 30. franeosko-italijanski barvni ‘CS film TRIJE SKETIRJI. KINO ZALOG od 2. do 3. španski barvni film PRODAJALKA VIJD^ od 10. do 11. ameriški film NA DIVJI ZAHOD; od 17. do 18. ameriški barvni film KONJENIKI in od 24. do 25. italijanski barvni CS film MARATO BITKA. PDF SVOBODA MOSTE IN NJEN PLESNI KLUB Dne 13. marca je bil v Kranju .medikiubsiki kvailafikiacijislkli turnir v staimJardnih plesih, nastopalo pa je in tekmovalo tudi osem plesnih parov za :ijo v ropubli^j ico 'petih Pia!Ii0 ’ $[<&* a v CSSR, f >' v Bratislavi, M' ^ Koščicah (<*; , tudi .ave). Takrat ^ v pat 'Plesin1'' C$$t siiovomje n* ge ntanco 5 stili ka'r lesnega j Mesite. Pl^puV fcam z žeifte. e pir ^ s cev aistope la vodstvom n trenerja Športnega P^V h dpd ' opail iški- ^ torih so tu ^ v*’ začetnike ^ ^ ph udli .naiteh^ nužabm P jcr^ vesefljern prijatelje P Tekmovanje po partizanskih poteh na Bledu ^ L“ * * * * vI0!iiJt!la! Prijetno nas je presenetilo vabilo, ki smo ga dobili od Odreda Jezerskih biserov z Bleda, naj se udeležimo Pohoda po partizanskih poteh. Sestavili smo žensko in moško ekipo In polni pričakovanja po člmboljši uvrstitvi zapustili Ljubljano. ▼ kramljanju nam je hitro mi-hUa vožnja In že smo bili v Lescah, od koder nas Je avtobus Wjub slabi cesti varno pripeljal ha Bled. Tu Je bilo zbranih že Pt^oeJ ekip Iz raznih krajev Slo-vonije. Zbrali smo se v kulturnem <^>rnu. V sprejemni sobi je bilo zelo živahno, toda kljub temu smo 80 poglobili v zgodovino Jelovice In Pokljuke, kajti vprašanja s te-8a področja so bila na programu naslednjega dne. Po večerji smo odšli na krajši sprehod ob zmrz-njeni gladini Blejskega jezera. Uživali smo ob pogledu na čudo-'rtto osvetljen grad, ki daje mestu veličasten videz. Toda žal smo se morali kmalu vrniti, kajti pred nami je bil že prvi del tekmovanja - kulturno zabavni program *h žrebanje startnih številk za na-■•ednjl dan. Zabavnega programa “mo se udeležili z dvema točkama. Fantje so uprizorili skeč Pudl, ki le Požel veliko priznanje publike zaradi duhovitosti, izvirnosti in dobre Izvedbe. Dekleta smo bila tesnejša. Prispevale simo recitacijo taborniške pesmi Cesto zvečer s Pevsko spremljavo. Posebna žirija 1° ocenjevala program s točkami, ki so Jih fasvrstltvl. Drugi del naše naloge ta večer 1° bilo žrebanje startnih številk. “Vleku smo zadovoljive številke • to 16, saj sjedil 1® Ples ob zvokih magnetofona. deležni smo se ga vsi in se tudi ^ Prijetno zabavali. Bilo je že pczno, ko smo odšli spat v neza-~Urlanl počitniški dom Bledeč. hndar smo kljub mrazu kmalu *“*Pa01. Zbudil nas Je trušč tova-ev. ki »o se že pripravljali na ^dhod. Tudi mi smo s taborniško zalt'iCO v®tnli in se odpravili na JUirk. Toda zaradi tekmovalne ki se nas Je oprijela že _ sezgodaj, nam sicer okusni zaj-id Posebno teknil. Start je bil v kulturnem domu In prve ekipo so že odšle na 15 km dolgo pot. Kmalu smo prišli na vrsto tudi mi. S taborniškim korakom smo krenili na pot. Vsak član ekipe je r-V K --iSSBR* eno izmed prvih petih mest. Nestrpnost se je vedno bolj stopnjevala. Končno smo do zadnjega kotička zasedli dvorano in komaj čakali komisijo. Toda ni In ni je hotelo biti. Medtem pa nam je nekdo zaupno povedal, da so za nas pisali diplomo. Tega skoraj nismo mogli verjeti, vendar je žarek upanja ostal. Postali smo še M Po dolgem času smo mladinci Novih Jarš dobili klubski prostor v menzi Javnih skladišč, kjer smo se v nedeljo 21. februarja 1965 popoldne tudi prvič sestali na otvoritvi mladinskega kluba. Otvoritvi sta prisostvovala tudi dva predstavnika terenske organizacije ZK, s katero je naš klub povezan. Oba tovariša sta povedala nekaj uvodnih misli, ki naj bi pripomogle k življenju našega kluba. Izvoljeni odbor sestavljajo Ivan Brčan, Cveta Smitek, Nada Kosmač, Jože Koprivnikar, Pavle Zabavnik. 2e takoj ob usitanovitvi kluba smo sestavili program. Vsakih štirinajst dni naj bi se sestali Ln se pogovarjali o zanimivih dogodkih, ki se dogajajo po svetu in doma. Vse referate naj bi sestavljali mladinci sami. Domenili smo se tudi, da bomo v klub povabili tovariše, ki so doživeli take dogodke, ki naj bi nam že iz samega pripovedovanja ostali v spominu. Naš klub pa naj bi se včasih preselil tudi na prosto, to se pravi, organizirali bomo izlete, ki bi naj popestrili športne panoge, aktualni razgovori, pe-_ sem i n zabave. Ob zvokih gramofonskih plošč smo nato zaplesali do televizijskega serijskega filma Svetnik, katerega smo si tudi skupno ogledali. Preživeli smo štiri ure v prijetnem razpoloženju. Cas je hitro mineval, toda ob misli, da se bomo že po štirinajstih dneh zopet sestali, smo se zadovoljni razšli. Za mladinski aktiv Cveta Šmitek, Kajuhova 14 še enkrat: težave mladih v Novih Jaršah upoštevali pri končni opravljal svojo določeno nalogo, kajti treba je bilo reševati vprašanje iz prve pomoči, risati skico, pisati taborniški dnevnik, beležiti potne znake in paziti na pot. V vsaki ekipi Je bilo po pet članov. Zavedali smo se, da so važnejše dobro opravljene naloge, ki smo Jih dobili na petih kontrolah, kot pa čas, v katerem pridemo do cilja. Zato smo se zelo potrudili, da M na vprašanja čim boljše in čim točneje odgovorili. Ko smo prilil na cilj, smo utrujeni od naporne poti odšli na kosilo. Medtem ko smo čakali no razglasitev rezultatov, smo se s tovariši Iz drugih ekip zabavali In seveda razmišljali o tem, kako se bodo posamezne ekipe uvrstile. Za glavne favorite so veljali Domžal-čani ln Celjani, lanski prvaki tega pohoda. Zato smo računali na Viharnikove skrbi ob modernizaciji šole v Polju ŽABAR: »NE RAZBURJAJ SE IN NE BODI ŽALOSTEN, VIHARNIK. V POUU 2E VEDO, KAJ DELAJO. NAVSEZADNJE TUDI MIDVA NISVA BILA MED IZBRANCI V SOLSKIH KLOPEH, PA Sl Tl KAR DOBER TEHNIK, Z MENOJ PA SE V PODJETJU VČAPIH CELO POHVALIJO.- 2ABAR: PR|JatcN Sl ZADNJE ČASE. DaiS VIHARNII<: KOT vredNos?uMPLEKS MANJE‘ V|HARNIK: LjE^pll' 01 BIL SLABE V0-Sli- kiaATEU 2ABAR- POMI- NA OSNOVNI SOLI V P°LJU SO LOČIL. U _,DRUgIMI TAKIMI TISTIM ?EBNE RA2REDE bolj neučakani. Novica se je kot blisk razširila med ostale tekmovalce. Član ene Izmed ekip nas je postavil celo na prvo mesto. Zato smo sklenili kompromis: če bo njegova obveljala, ga nagradimo z našo edino konservo paštete; vendar smo bili vsi prepričani o tem, da ne bo menjala lastnika. Končno se je pojavila komisija. Predsednik nam Je spregovoril nekaj besed ln se zahvalil za udeležbo na tekmovanju. Toda poslušan smo ga le z enim ušesom, kajti v prvi vrsti so nas zanimali rezultati. Nazadnje smo Jih le dočakali. Z velikim veseljem smo sprejeli novico, da smo zasedli prvo mesto, ln to moška ekipa. Za svoje prizadevanje so bili nagrajeni s pokalom, diplomo in praktično nagrado. Predsednik ZB Bled Jim Je izročil cvetje. Fantje so takoj in z veseljem odstopili obljubljeno pašteto tovarišu. S cvetlicami pa je bila nagrajena ženska ekipa za doseženo 4. mesto. V ženski konkurenci so zmagala dekleta Iz Domžal. Po tej svečanosti smo se hitro odpravili na avtobusno postajo in se veseli in zadovoljni, da smo opravičili zaupanje tovarišev iz odreda Črnoga mrava odpeljali proti domu. Za OU propagandna komisija pri POCM, Bohoričeva 22 Medtem teo v drugem seštevku poročate o ustanovitvi in detlu mladinskega aktiva, k čemur je največ pripomogel član ZK tov. Lovrenčič, vsekakor pozdravljamo to pobudo, vendar ob rab tega nekaji misli. K članku, ki je pod zgornjim naslovom izšel v minuli številki: Meščanske skupnosti, imam' doilžnost, da v imenu KO SZDL Nove Jarše pojasnim nekatere netočnsoita, ki so v navzkrižju z dejansko resnico. Netočno je, da se doslej terenske organizacije v NOvih Jaršah niso nič zanimale za mladino in ji niso bile pripravljene omogočiti delo v okviru mladinskega kluba. Prejšnji odbor SZDL Nove Jarše je večkrat pozval' mladino, naj zasede prostore v Rožičev! ulici, kjer so delovale tudi druge organizacije. Tam bi se prav lahko razvilo delo mladinskega kluba. Vsa povabila pa so naletela na gluha ušesa. Morda je bil kriv za to prav nekdanji odbor mladinske organizacije? To pojasnilo lahko potrdijo tudi odborniki nekdanjega odbora SZDL. Govora »o neki formalnosti-« torej sploh ni todlo in »delo s tem ni 'bilo končano.-« Na drugi strani pa sedanji KO ne more prevzeti odgovornosti za to, da za mladino ni ničesar storil, ker je zaživel in (bil konstituiran šele sredi januarja in si je takoj zadal nalogo urejati odnose z ostalimi organizacijami, kot tudi z mladino. Takoj ob začetku svojega obstoja pa je dobil obsežne naloge glede priprav na volitve, ki so 'bile prva in najnujnejša akcija. Prav v zvezi s tem pa bi se rad dotaknil »zastarelega aktivističnega mišljenja in metod dela,« o čemer nekako zaničujoče razglabljajo pisci omenjenega članka. Prav sedaj občutimo terenski delavci, da brez aktivističnega dela spet ne gre, da ne gre brez prepričevanja, osebnih kontaktov, raznašanja vabil po 'hišah in 'brez podobnega. Letos bomo praznovali 20-letnico osvoboditve an se spominjali, na kakšen način smo prišli do svobode, do tega, kar imamo sedaj. Mnogo je bilo tedaj »zastarelega« aktivističnega dela. Prav bi bilo, da bi mladinci Ob tej priložnosti spoznali tudi ta kos »zastarelosti«, tradicije NOB, borbenost, požrtvovalnost in aktivistično dejavnost takratnih mladincev, brez česar tudi današnji mladinci ne bi imeli mansdkaiterih ugodnosti. Ob koncu še tole; podzrav-Ijamo odločitev mladinskega kluba, da bo sodeloval pri delavnih akcijah na terenu. Vabimo torej mladince, da se aktivno vključijo v delo, boljie kdt pa da z netočnimi članki polemizirajo v časopisju. Tone Bančič, predsednik SZDL Nove Jarše Pošljite MSK v Ameriko! Pred nedavnim se je po te- lefonu oglasil Ženski glas: »Ali bi pošiljali Moščansko skupnost v Ameriko?« »Zakaj pa ne?« »Tu je naslov.« In smo poslali prve letošnje številke. Kmalu za tem pa smo dobili avionsko pismo — iz Amerike. Takole piše: Cenjeni! Prisrčna hvala za poslani časopis, ki sem ga z velikim veseljem prejel. List je zanimiv in ga pohvalijo tudi drugi. Nisem si predstavljal, da tiskate in izdajate tako bogat časopis s tolikimi slikami, članki z družbenopolitično vsebino, s prispevki iz življenja v tovarnah, društvih, šolah itn. Zelo me zanima vse, kar se dogaja v Mostah, saj sem sam Moščan. Mnogokrat se spomnim na svoj dom in starše, ki Še danes žive tam. Prisrčna hvala Francki Dolenčevi, ki je posredovala, da ste mi začeli pošiljati vaš časopis. Zahvaljujem se tudi uredništvu in upravi lista in prosim, da mi Moščansko skupnost redno pošiljate. Imam pa tudi neko željo: Ali ne bi mogel biti v vašem listu tudi kotiček pod naslovom Moščani iz tujine pišejo? Moščani, ki živimo izven meja svoje lepe domovine v državah vzhodne ln zahodne poloble, bi pisali vanj članke o svojem življenju in delu. Bi lo bt lepo in zanimivo najbrž tudi za bralce nasploh. Morda pa bi tudi vi lahko pisali posebej izseljencem, pa objavljali čimveč fotografij iz občine. Pričakujemo, da fa želja ni neuresničljiva. P. S. Prilagam 2 naročnino. $ USA za Vas lepo pozdravlja Marjan Kavčič Pripis uredništva: Spoštovani tovariši Vaša iskrena izjava o Meščanski skupnosti nas Je razveselila. Ust Vam bomo redno pošiljali. Glede Vaše šeljo o stalni rubriki pa sodimo tole: Ce boste izseljenci pisali o vašem življenju, kjerkoli ste, vam bomo seveda to objavili, kolikor bo to prispevalo k medsebojnim tesnejšim stikom. Za stalno tako rubriko samo z naše strani pa za zdaj nimamo pogojev, ker pošiljamo list le dvema Meščanoma v tujino, od katerih ste eden Vi. Fotografije iz življenja in razvoja v občini pa so sestavni del našega lista. Ob koncu pa še tole: Naročnino bo poravnala Vaša »posrednica« in torej ne pošiljajte dolarjev v pismih, ker to ni uradna pot zanje in se lahko »izgubijo«, kot so se to pot Tovariške pozdrave Uredništvo REVIJA GLEDALIŠKIH i UVODNE MIŠU IGORJA TORKARJA Naj piMličrtam dvoje, troje mislL Predvsem sodim, da že samo dejstvo, da smo uspeli organizirati prvo občinsko revijo gledaliških družin naše občine, dokazuje intenzivnejše in organizirano delo na tem sektorju našega kulturnega dejstvovanja. Dokazuje nadalje, da odgovorni činitclji, ki so revijo tudi materialno podprli, vse bolj razumejo pomembno vlogo kulture in prosvete v našem življenju in se zavzemajo za njeno rast v množično širino. Kultura in prosveta sicer nista direktno produktivni, in smo zato obema predolgo mačehovsko rezali kruh materialne podpore. Zdaj smo končno spoznali, da sta kultura in prosveta vendarle tudi produktivni, čeprav indirektno. In te njune indirektne produktivnosti ne moremo in ne smemo več zanemarjati. Ce bo na primer naša univerza in sploh vse naše šolstvo zrcmoglo zadostno materialno osnovo In bo »proizvajalo« kvalitetne vajence, srednje tehnike, inženirje in doktorje tretje stopnje, bodo vsi ti kvalitetni strokovnjaki V tovarnah dvigali proizvodno storilnost in rcntabiliteto industrija 'pa s tem tudi delavčev, svoj in naš splošni standard. Delavci in tovarne, ki dajejo prispevek za našo kulturo in prosveto, se morajo te povezanosti in odvisnosti med kulturo in industrijo, med produktivnim, oziroma posredno produktivnim in direktno produktivnim sektorjem zavedati do take mere, da bodo končno spoznali, da brez kulture in prosvete industrija sama zase ne Ih> zmogla nenehnega razvoja v smeri rentabilitete in konkurenčnosti na domačem in še bolj na tujem trgu. Razveseljivo je, da v občini Mostc-Poljc tudi to spoznanje osvaja vse večje število delavcev in voditeljev industrije. V tem pogledu občina Moste-Polje že zasluži prve pohvale, ki naj bodo. spodbuda še vsem tistim v naši občini, ki odločilne povezanosti kulture iu prosvete . z industrijo še niso do kraja doumeli in dojeli. Razveseljivo je tudi dejstvo, katerega bi pa rad še posebej podčrtal. V delovnih ljudeh naše občine, ki ima precej industrije, je presenetljivo mnogo potencialnih talentov za kulturno-prosvetpo delovanje. Dokaz za to .je prav naša prva občinska revija številnih dramskih družin. Saj je znano, da je prav igranje in dramsko poustvarjanje eno najzahtevnejših. Vsem tem talentom želimo na naši prvi občinski reviji in kasneje čim več uspehov, ki naj bodo slehernemu, ki je doslej mogoče še stal ob strani, predvsem spodbuda za nadaljnje lepo in koristno kui turu (»-prosvetno delo med našimi delovnimi ljudmi. Cim bolj kulturni bodo naši delavci, tem boljše bodo proizvajali in Z rentabilno proizvodnjo dvigali siandard naše 'napredne domačije. Srce je pravičen sodnik in ne pozna malenkosti in tudi ne paragrafov... _ — je zvenelo v dvorani, ko je članica gledališke skupine KUD Ivan Cankcr z Lipoglava recit rala Cankarjevo Skodelico kave. Ves otvoritveni večer so Lipoglavčani pripravili v klubski obliki. Poleg Skodelice kave so pripravili še Desetico, odlomke :z Kurenta, Kralja na Betajnovi, Pohujšanja v dolini Šentflorjanski in župnikovo pridigo iz Martina Kačurja. Trdega oreha so se lotili - s Cankarjeve umetnpsti za uvodno predstavo. Skorcj razprodana dvorana in odkrito prznanje na odprti sceni za župmka iz Blatnega dola pa za Kurento- ; ve besede ljubezni do rodne grude — vse to je do- . kazovalo, da so igralci us- ( peli čimbolj se približati Cankarjevi fascinirajoči govorci. Klubska oblika — ivpbgtŽjvčapi nimejo dvo-' rane — je dala večeru še , osvežujoč prjdih. V Londonu se je zgodil zločin — in sedaj tu ... Zakaj ta tema? Kakšen hrup! (Mollie prižge luč, ugasne radio . . . tedaj pa zagleda gospo Boyle zadavljeno na tleh in zakriči.) To je zak-ljučn: prizor I. dejanja kri-manalne drame Agate Christie Mišelovka, ki jo je naštudirala gledališka skupina DKD Svoboda Zalog. Jo društvo je tudi organiziralo vso revijo, člani so preuredili oder :n gre njim vse prlzhanie, da je revija tako uspela, . MOŽGANSKA SKUPNOST - 7 SKUPIN NAŠE OBČINE 1rsr v* Gledališčniki DPD Svoboda Moste so se predstavili s tremi-veselimi slovenskimi enodejankanr, med njimi tudi o nerodnem ženinu Mihcu. Med odmori in vso drugo enodejanko so dogajanje na odru poživljali inštrumentalni trio ter pevka s pevcem. Program prve revije gledaliških skupin naše občine je bil dokaj pester in premišljen: kar štiri slovenska dela od šestih, med njimi uvodni Cankarjev klubski večer, in dve tuji komediji -vse to se je zvrstilo pred ok. 2000 gledalci v treh tednih v zaloškem zadružnem domu. O * marca 1965 Zadružni dom Zalog Mu rr ; *- Sestanek — konspiracija — J tudi mi partizani -rešiti je treba mater in očeta -proč s fašisti — sveže so zvenele te besede iz ust pionirjev osn. š. Kette-Murn, ki so zaigraP Josipa Ribičiča otroško igro s partizansko tematiko Tinče in Binče. / / Pojutrišnjem rabim 3 kg barv* T*» bele barve! Kje j« Nv, da bo podpisal ^nico? oddiha, ki |o je naštudirala a n » Kaj ne bi vedel, da sem ga, hu-hudiča, presekal, saj je dvakrat padlo v morje; prvič je reklo: štrbunk! vdrugič pa se je slišalo: štr-bunk! Tako je prioovedoval Krja-vel v Jurčičevem Desetem bratu, ki ga je dramafzi-ranega pripravila gledališka skupino KUD France Prešeren z javora. Kot v diafilmu se je zvrstilo 14 živih slik i»,žiylien'a I ovra Kvasa, Manice, Desetega brata, strca Doleta ... Položaj in vloga delav. univerze Posebno mesto v celovitem sistemu Izobraževanja je dobilo tudi izobraževanje odraslih. Za to imamo v naši občini profesionalno institucijo, delavsko univerzo. Od ustanovitve delavske univerze Ljuiblaana Moste-PoOge leta 1959 pa do danes je preteklo 5 let. V tem obdobju je zavod napravil viden raizvoj tako glede programa svojega dela kot kvalitete in razločrah obfliik izobraževanja. Od slučaj-nasitnih oblik je zavod vedno bolj prehajal na načrtno in sistematično izobraževanje na vseh področjih. Posebno storlb pa je zavod posvetil izobraževanju upravljalcev v delavnih organizacijah. Z vsemi izobraževalnimi oblikami, si je prizadeval pomagati otočanom pri spoznavanju našega gospodarskega in družbenega razvoja. V tesnem sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami se je delavska univerza lahko Vključila v živahna družbena', gospodarska, kulturna in politična dogajanja v komuni. Na ta način je lažje in hitreje našla svoje mesito, pravilno programsko orientacijo in družbeno upravičenost za svoj Obstoj. Svoj izobraževalni program uresničuje zavod v družbenem, strokovnem in splošnem področju. Resolucija zvezne ljudske skupščine o izobraževanju kadrov je nakazala osnovne smeri pra sestavljanju programov za posamezna področja izobraževanja odraslih. Upoštevane so bile tudi vse dosedanje izkušnje. Tako izdelan program je bol važna preusmeritev za nadaljnje delo. Treba je poudarita, da ta orientacija delavske univerze ni enostavna niti lahka. Tehnicizem znotraj delavnih organizacij, ko imajo nekateri, ki so na odločujočih položajih pred očmi zgolj materialno graditev, človeka pa kot dodatek k stroju, resno ovira delavsko univerzo pri njih težnjah izobraževanja sa-moupravdjalcev. Pogosto Obravnavamo delavsko univerzo in njene naloge površno in ne poglobljeno. Včasih 'botruje takemu gledanju tudi nerazumevanje njenega dela, katerega si predstavljajo ‘kot propagandni servis delujočih političnih organizacij. Res je, da je teh gledanj v naši občini vedno manj in da počasi in postopoma le prodira mnenje, da mora bita delavska univerza toStaitucija, 'ki svojo srtrokovnost stalno razvija, ugotavlja dejanske rezultate izobraževalnih akcij in posreduje ustreznim organom, deflovnim organizacijam svoje Ugotovitve in analize na področju izobraževanja odraslih. KADRI NA DELAVSKI UNIVERZI Delo delavske univerze ovira tudi problem kadrov. V občini s 37.631 prebivalci in 13.474 zaposlenimi sta pred kratkim delala na področju izobraževanja dva stalna delavca. Samo iz teh dveh podatkov lahko sklepamo, koliko dela stoji pred delavsko univerzo, ki ga mora izvrševati glede na potrebe v občini, po drugi strani pa jo k temu zavezujejo statut občinske skupščine, ustava in program ZK. Zlato je nujno, da na takem zavodu 'končno delajo ljudje z visoko izobrazbo. Vendar zaradi specifične dejavnosti in raznolikosti dela na delavski univerzi, pa zaradi nizke osebne stimulacije pri' nagrajevanju praktično zavod ne uspe dobiti nikogar. Edina možnost bi bila, da delavska univerza sama štipendira in pride do novih sodelavcev. Zla zdaj pa je izključena tudi ta možnost, ker delavska univerza sama v ta namen ne more prispevati nikakršnih sredstev. Morda ne bi bilo odveč, da bi občinska skupščina ob razpisu štipendij upoštevala tudi potrebe delavske univerze. PROSTORI Zla nadaljnji razvoj delavske univerze so nujno potrebni tudi prostori za učilnice. Z uvar janjem vedno večjega števila intenzivnih in formativnih oblik izobraževanja, ki potekajo v dopoldanskem in popoldanskem času, nastopa akutno pomanjkanje ustreznih prostorov; uporaba šolskih učilnic, kar je zavod delal dosiej, pa je možna ie od' 19. ali 20. ure dalje. Za zaposlenega človeka, ki mora biti zjutraj ob 6. uri na delu, je to dokaj neprimeren čas za izobraževanje. Vprašujemo se, ali je pravilno, da delavnega človeka v večernih urah zapiramo v prostor, kjer je predhodno že poprej 8 do 10 ur delalo 30 do 40 učencev in ti prostori niso niti pošteno prezračeni! Odraslim ljudem, ne odgovarjajo klopi, sedeži itn. V marsikateri naši gospodarski organizaciji ni mogoče organizirati izobraževanje prav zaradi neprimernih prostorov. Vse to jasno narekuje, da bo morala delavska univerza v bližnji perspektivi priti do ustreznih prostorov, to je dobiti nekaj učilnic, 'ki jih bo Lahko ratoila ves dan ter jih opremila z vsemi potrebnimi ponazorili in avdOvizualnami pripomočki. Ker Je izobraževanje odraslih izredno široko področje, M morali temu posvetiti več pozornosti in narediti kompleksno analizo položaja v naših delovnih organizacijah, obravnavati priporočiLa republiške skupščine in skušati delovnim organizacijam pomagati, da se odločneje lotijo vzgoje svojih delovnih ljudi. Nove knjige LK Moste •d is. i. - is. n. isss Atrtfika potovanja, Edmondo de Amida: Srce, Rok Arih: Krakih, Artetotek«: Nikomahova etika, France Avčin: Kjer tiSina Sepeta, VioM Baum: Ljubezen in smrt na Baliju, Branko Bdan: Obrasd mržnje, iVenraer Bengengruen: Smrt v Rova tu, Bez dlake na Jeziku, Bibliografija Izdanja o narodno-oslobodilačkom ratu 1941-1945, Matej Bot: Raztrgane!, VVolfgamg BuddenbroOk: Živali v ljubezni, Izidor Cankar: Langusove risan-ke, T. Luoretius Carus: O naravi ■veta, Hal element: Ognjeni krog, Samuel Tajdor Colerldge: Pesem starega mornarja, Osamu Dazal: Večerno sonce, Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, Tina in Izak Drutter: Ekonomika, France Filipič: Nebo za žejne od, Pier-ra Francastel: Umetnost 1 tehni- ka u 19. 1 20. veku, Sigmund Freud: Uvod u psihoanaliza, Rudolf Hn-gelstange: Igrača bogov, Hedmrioh Heine: Slike s putovanja, Kronologija oslobodilačke borbe naroda Jugoslavije 1941-1945, Jesen 1942 — korespondenca Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča, Hermann Ke-sten: Kopernik in njegov svet, Hans Hellmut Kirst: Noč generalov, France Koblar: Simon Gregorčič. Dvajset let slovenske drame, Jan Kott: Eseji o Shakespearu, Ivan KržlSnlk: Gojmlr Anton Kos. Boris Kaiin, Ljubljanski Zvon 1917 -1933, Edlc Maine: Gospodar sveta, Gorazd Makarovič: Poslikane panjske končnice; Miha MaleS: Jadranski motivi, Mihajlo Markovič: Dijalektlčka teorija značenja, Frana Maseneel: Knjige mojih ur, Leo Mates: Ekonomske osnove ne-angailramostl, Anton Melik: Slo- Polletni učni uspeh Obračun uspehov prvega polletja Je razviden u priložene tabele. Dobre tri četrtine učencev Je torej brez nezadostne ocene na osnovnih šolah naše občine, v gimnaziji pa okrog 59 %. Kot vzroke slabših uspehov navajajo upraviteljstva najrazličnejša dejstva; napredovanje z negativnimi ocenami, kar da zelo destimulativno vpliva na prizadevanje učencev; dalje oddaljenost od šol; kjer se pa vozijo veliko izgubo časa; bivanje brez varstva na domovih, kjer sta čez dan oba roditelja zaposlena; preveliko zahtevnost učnega programa, katerega mnogi starši ne ob- vladajo, da bi mogli učencem pomagati!; menjavanje učnih moči med šolskim letom; kombinirani pouk; ponekod preveliko izrabljanje otrok za domača dela, uhajači in po te pači itn. Najslabši so učenci v 7. razredih, kjer so najmanj pazljivi in kjer kažejo najmanj pripravljenosti za resno delo. Prav je, da je kriterij ocenjevanja oster a pravičen, ker želimo, da bi učenci, ki zapuščajo šolo, imeli solidno znanje in tudi spoznanje, da se nagrajuje le resno delo, resno znanje. Po nekaterih šolah ■o uvedli posebne ukrepe za izboljšanje učnega uspeha. Na šolah, ki imajo varstvene od- delke za celodnevno bivanj* otrok v šoli, se kažejo že pozitivni uspehi. Najboljši obisk ima šola ▼ Križcvski vasi, čeprav obsega tamkajšnji šolski okoliš same hribovske vasi in bi tamikaj-šnji kmetje prav gotovo tudi lahko porabili svoje otroke za delo. Zato je pa tudi učni uspeh tam prav dober. Upajmo, da bo učni uspeh ob koncu šolskega leta — ne glede na to, da tudi novi zakon dopušča možnost napredovanja z nezadostno oceno -~ boljši in da bodo učenci, starši in učitelji storili svojo dolžnost. Jok TABELARIČNI PREGLED UČNEGA USPEHA OB I. POLLETJU ŠOLSKEGA LETA 1964/1965 Zap. Sier. Število učencev Izdelali so z št. Sola - osnovna odd. m. fl. •k. ponav. odi pd 01» ad skupno v X 1. Ketteja-Mura St 475 447 922 72 128 222 286 51 684 74,1* 2. • Hrušica 6 95 57 152 7 27 44 46 11 128 84,U 3. Vide Pregare U 477 473 950 48 124 270 279 26 709 74,0» 4. Sostro 14 201 223 424 24 49 «7 146 31 303 71,4« 5. Jarše M 231 308 643 48 69 IG# 198 26 462 71,8* 6. Polje 559 1153 78 86 958 429 106 807 75,Z« 7. Janče 1 14 13 27 2 2 8 14 - 29 92,0« 8. Lipoglav 2 24 18 42 1 4 12 12 3 82 76.29 9. Senožeti 1 11 7 18 1 - 18 7 - 17 94,4» 10. Javor 1 t 11 20 2 1 8 S 1 16 80,0« 11. Besnica 1 9 16 2S 2 - 14 8 - 22 88.0» 12. Dolsko S 27 35 72 7 It 10 28 4 53 73,81 13. Prežganje 2 24 18 42 2 • 12 18 3 39 83,31 14. Zalog S 71 64 135 4 24 68 41 4 129 95.5« 15. Zadobrova 4 60 56 116 5 2« 22 22 7 102 87,9» 16. Krlževska vas 4 20 33 63 3 6 23 28 3 02 98,41 Skupno 14S 2466 2338 4804 316 867 1240 1562 278 3640 75,9* v Z 6.58 11.80 25.81 32.94 8,71 76,90 V I. poU. 1963/64 je bil« IN 2919 2367 4886 6,02 Z 11.78 27,26 30.36 1,12 74,48 Z Odd. na SoU, Zai ** Sola Imajo nezadostno oceno Neocenjeni Srednja Šolski kjer Jih J8 najmanj to 84. I * *-več ■kupno % St. * ocena obisk delalo - r f 1. Keftej a-Muma 184 59 71 234 25,38 * #,4S 3,53 96,91 6b, 7c, 7d 50,0» 2. Hrušica 12 7 S 24 15,79 - - 3,61 97,80 3a »l.«1 3. Vide Pregare 78 68 M 232 24,42 , 0,96 3,43 96,14 Hb 42,»» 4. Sostro 46 29 36 121 28,54 - - 3,30 98,21 7b 46,4* 5. Jarše N 51 69 178 27,84 Z 8,31 3,43 97,38 7c m.** 8. Polje IM 58 Ut 283 24,68 t •»2® 3,40 95,80 Ge »h* 7. Janče 1 1 - 2 7,4 - - 3,1 N,M 8. Lipoglav 4 S 1 10 28,89 - - 2.9 96,65 9. Senožeti - - 1 1 5,69 - - 3.5 96,60 10. Javor 3 1 - 4 20,09 - - 3,6 93,80 11. Besnica 3 - - 3 12,08 - - 3,3 96,00 12. Dolsko 16 3 - 18 25,00 1 1.3» 3,4 94,7 4. 13. Prežganje 5 - - S 11,90 2 4,77 »,7 92,71 14. Zalog 6 1 - € 4,44 - - 3,90 97,00 2. ‘2-W 15. Zadobrova 5 • 1 14 12,07 - - 3,79 98,30 2. 16. Krlževska vas 1 - - 1 1,59 - - 3,48 99,07 Skupno 446 291 400 1137 23,67 21 0,43 3,49 96,44 v % 8,28 6,06 8,33 23,€7 3,56 96,21 Ob I. poU. 1963/64 8,«4 5,94 9,45 25,03 0,4, dl ^ GIMNAZIJA MOSTE Ima 14 odd., 163 + 304 ■= 467 dijakov, od tega 17 (3,64 %) ponavljalcev. Izdelalo Je * ° (4,71 %), pd »3 (17,77 %), db 142 (30,41 %), zd 2« (6,00 %), »kupno 275 (59,89 %). Z 1 nezadostno Jih Je 65 (D.9 ^ ^ z dvema 50 (10,71 %), s tremi ali ve« 74 (15,84), skupno 189 (40,47 %), neocenjeni pa »o 3 (0,64 %). Lani Je °^r< poli. Izdelalo na gimnaziji 65,15 %. Srednja ocena Je 3,05, obisk 95,47 %, najmanj Jih Je Izdelalo v IV. » r - 44.43 %. vonlja. Slovensko Primorje, Luc Menaše: Gabrijel Stupica, Mira Miheli«: Mavrica nad mestom. Moji ljubljenci, Mlchel de Mon-talgne: Eseji, Thomas More: Utopije, Jože Munda: Bibliografija Slovenske matice, Iris Murdoch: Grad Iz peska, Ne zakrivaj ml neba, Osmi kongres Zveze komunistov Jugoslavije, Otroške pesmice, Tone Pavček: Ujeti ocean, Vladimir PavSlč-Bor: Kritika, Hesketh Pearson: Življenje Oskarja Wilda, Petnajst let bibliografije o NOB Slovencev, Veljko Petrovič: Prepelica v roki, Ane PhdHpe: Trenutak uzd aha, Dušan Pirjevec: Ivan Cankar In evropska literatura, Nikolaj Pirnat, France Prešeren: Poezije in pisma, Brich Maria Remarque: Noč v Lizboni, Rainer Maria Rilke: Pesem o ljubezni In smrti korneta Krištofa Rilkeja, Branko Rudolf: Francisco Jos«-Goya-Capri-chos, Annemarle Sellnko: Dčslrče, Ernest Thompson Set on: Rolf gozdovnik, Milan Skrbinšek: Gledališki mozaik, Nikolaj Sladkov: Planet čudes, Anton Slodnjak: Ne-Iztrohnjeno srce. Prešernovo živ- ljenje, Ludvik Starič: Leteči Kranjec, Sto let s Hamletom, Leopold Suhodolčan: Svetlice, France Škerl: Ljubljansko srednje šole v letih 1941-1945, Tristo narodnih, Franjo Tudjman: Vojna proti vojni, Ne-nadod Turkalj: 100 opera, Mark Twaln: Dnevnik Adama tn Eve. Naivčlne na putovanju. Sedam go-dlna pustolovlna, Mihajlo Vollml-rovič: Mala atomska enciklopedija, Josip Vidmar: Srečanje z zgodovino. Meditacija, Sergij Vilfan: Pravna zgodovina Slovencev, Fr. Vodnik: Ideja in kvaliteta, Darja Vošnjak tn Milka Kovič: Bila sem stara dvanajst let, Igor Vrišer: Rudarska mesta, Marijan Zadnikar: Hrastovlje, Ciril Zlobec: Najina oaza, Lojze Zupanc: Sonce Je umrlo, Leo Žlebnik: Obča zgodovina pedagogike. od 15. II. - 15. IH. 1965 Aleksandar Antonič: Filmska kamera v rukama amate-ra; Honore de Balzac: Skesana Berta; Louis Bromfinld: Dobra žena; Mirjana VrtuIJak; Dokumenti 1 .Rj " revolucije v Sloveniji; radnicima; Graham ° Kdor izgubi — dobi; H*05 j. des: San Salvatore; Kako Ugoditi rad čovjeku; KO” naše Partije; Kajetan »"j. Ne bog ne žival; Vlad^ Kralj: Dramaturški v mekum; Napoleonove .^č-province; Aleksandra vcr ča pest; Fred Itodrian- gya-Jarko; \Vilfrid Schillto* Jailjin bovaloi; Tone Seliškar-bi Metka; Ivan SlamnJH-jp-vratnik s mjcseca: Jon j., *• beck: Vzhodno od. ra|)al'sk’ knjiga; Marjan Tršar- . j\r mozaik;; Edgar gltfi^' narejcvalec. Rdeči *u^>*rj'cn*,e*J nost rumene narcise; see tVUUams: gospe Stonove: 1 fe: Ozrl se proti ttonM1, 1., Z. knjiga. Letna skupščina ZVVI Skupaj rešimo najtežje probleme v petek, 29. januarja, je bila redna letna skupščina Združenja vojaških vojnih invalidov občine Ljubljana Moste-Polje. Navzoči so Pregledali dosedanje delo in sprejeli smernice za leto 1965 s posebnim poudarkom na 20. obletnico osvoboditve. Predsednik združenja Peter Sterle J© v svojem letnem poročilu prikazal delovanje predsedstva in na-nizai vso problematiko, ki sc po-raja pri v$eh organizacijah zveze 115 terenu. Navzoči so se spomnili ■32 v preteklem letu umrlih članov tovalidov in ugotovili, da je v treh letih umrlo 92 članov. Člani Pt©rano umirajo za posledicami iz ^arodnosvobodilnega boja oziroma kasnejših let zaradi raznih bo-/jfchi. Ko govorimo o odnosu do ©veka v naši socialistični skup-smo dolžni zlasti na terenu skrbeti za vsakega posameznika. Ta skrb pa ni' zgolj materialna. razpolaga organizacija z zelo JPajhnimi denarnimi sredstvi. Naš tovčk je pred nami, njemu mo-ram° Pomagati in mu nuditi tudi koralno oporo v njegovih pozitiv-pth hotenjih in morebitnih teža-Vah» med boleznijo ali pri one-j^ogiosti pa mu moramo nuditi vsa-lcr^no Pomoč, ki nam je na razpolago. v letnih statistikah: toliko stanovanj smo zgradili za trg — brez navedbe, kdo jih je dobil. Dokaj zadovoljivo so rešene priznavalnine In enkratne pomoči za invalidske upravičence.V letu 1964 je bilo v te namene izplačano 13,000.000 dinarjev. Invalidski upravičenci imajo tudi druge oblike pomoči, ki jim je zagotovljena v pozitivni invalidski zakonodaji (osebne invalidnine, invalidski dodatek, ortopedski dodatek itn.). Delegati so se zanimali za predvideno spremembo invalidske zakonodaje in zvišanje invalidskih prejemkov. Zlasti je potrebno spremeniti višino invalidskega dodatka, družinske invalidnine in - v določenem odstotku — osebne invalidnine in ortopedski dodatek. Spremenjeno zakonodajo v tej smeri je pričakovati v naslednjih mesecih in člani ZVVI želijo, da zakonodajalec sprejme vse spre-minjevalne predloge, katerih cilj Je bil prikazati dejansko stanje je to praznik vseh nas. Ne smemo pozabiti tudi naših bolnih in starih članov. Zastopnik občinske skupščine, ki vodi referat za invalide in borce, je predlagal, da se osebni invalidi v večji meri prijavljajo za klimatsko - topi iško zdravljenje, saj je bilo v letu 1964 na zdravljenju le 60 invalidov. Nasploh pa referat aktivno sodeluje pri vseh vprašanjih, ki so bila na letni skupščini, in predlaga upravi občinske ukrepe ter dosega lepe rezultate. To potrjuje tudi dejstvo, da je poslovanje referata tekoče in zadovoljivo. Za nezaposlene in bolne člane je predsedstvo v letu 1964 organiziralo desetdnevna bivanja na morju v Banjolah in Strunjanu. Pohvalna je ugotovitev, da so tja poslale več svojih članov tudi krajevne organizacije. Finančna sredstva pa so odločno premajhna, zato vsem ni 'mogoče ugoditi. Ker Je za letošnje leto sprejet skflep o sistematičnem zdravniškem pregledu vseh članov ZVVI in ZB v aprilu in maju, bo mogoče točno ugotoviti, kakšno je zdravstveno stanje članov in temu primemo ukrepati. * 788 člani Jih je lani mnogo brort10Valc> 111(11 v &portu’ ko siriu dStV0 ZVVI obtLne organl-° ^Portno tekmovanje v poča-^n€Va bo,rca in občinskega stajJ^8ati so kritično obravnavali hr,- ov,lnjski problem invalidov in *e več let polni dnevne Slcer 'tSetl sestnTlltov In skupSMn. 19C4 v G Pre^eI° stanovanje v letu Cev r 11 Invalidskih upravdčen-he bortenVnr^Ve4ala' 1,1 t0 Vn 1 10 Krajevne organlza- treba ni. ^ nte veJ©6ih stajiovanj ali te«Pol podrte dlu^ "tead^T111 J« treba po-‘Uranje te b« omogočal krc-^teteainim^"^nlkote m to z ha 1 0b4teska skunlHf" prlspov-hlva pr°blem riP U Je d0lž‘ te zvVPravl,Jeno Ve*ju arud' ^Kaj sc SpraSutejo čla-za nas s.„ za-haj ' Ta Problem K,^ ° ”Jom pl' tel* ^te tej bi bl bU ^ zdav" ho * zadnjlh letih ^“teterjena t^TT""0 ^ stal- »teml z-a te. Končno hov^te v prt^ ‘tetelo novih n’ »o jlh . 8 'isoči sta- avteai 0 telh |)romhUl Parau ob-Prahu, Sternih m nihče u8otavljall Smo dosedanjih Invalidskih prejemkov, kt so v večini minimalni. V letošnjem jubilejnem letu bo obč. združenje ZVVI organiziralo več proslav ln se Je predsedstvo vključilo v komisijo za proslave pri OOZZB NOV. Tudi krajevne organizacije bodo pripravile praznovanje. pa Je želeti, da koordinirajo svoje priprave z ZB NOV. Dolžnost elanov ZVVI je, da v pripravah ln nastopih sodelujejo, saj V prihodnjem delu krajevnih organizacij bo treba vložiti še več truda, da bodo skupaj z obč. vodstvom rešeni problemi, ob katellh posameznik lahko zaostane. Ker stojimo pred volitvami v občinsko In republiško skupščino, je dolžnost članov ZVVI, da se aktivno vključijo že v politične priprave in dosežejo pri družbenopolitičnih čini tel J ih vse za primerno sodelovanje. Angažirati se bo treba v akciji za zgraditev kluba invalidov in borcev v Ljubljani, kolikor bi sedanje prostore v Malenškov! ulici porušili. Ker bo predsedstvo OOZZB NOV Izdalo zbornik o NOV v naši občini, je treba sodelovati s prispevki k zbranemu gradivu. Iz tega zbornika bomo lahko govorili naši mladini po šolah o borbeni tradiciji udeležencev NOV in o tedanjih dogodkih iz naše občine. Se naprej bo potrebno tesno sodelovati z ZB ln ZROP in urediti sporno plačevanje letne članarine. Članarino plačujejo člani ZVVI po prosti volji, in to kjer sami žele - pri ZVVI, ZB ali ZROP (če je seveda član vseh treh organizacij). Za boljšo informiranost članstva in reševanje raznih osebnih zadev, je vsak četrtek od 17. do 19. dežurni - v pisarni predsedstva ZVVI. Na rob letne skupščine še lahko zapišemo, da je glavno v tem letu sodelovanje ln skib ZVVI za vsakega člana pa odločna akcija za ureditev stanovanjskih problemov in materialnega stanja. Vodstvo ZVVI želi sodelovati v vseh akcijah družbenopolitičnih činite-Ijcv na terenu, prek krajevnih organizacij imeti povezavo z vsemi člani ln vključiti preostalih 66 invalidskih upravičencev v naše skupno delo. J- K. Kulturno srečanje Letošnji Prešernov dan je na dveh .prireditvah v Polju združil množico mladih ljudi — aMivnih ljubiteljev umetnosti. Prišlo je do pomembnega kuMumega srečanja, ki jo pred dvakrat polnim avditorijem krepko zanikalo v zraku viseče mnenje, češ da se sodobna zlahka« mladina zanima le za šport, od duševnih področij življenja pa le za tisto, kar je izrazito zabavnega. Oba uspela kulturna nastopa v Polju sta izpričala polno meno pripravljenosti za trdo delo iz čiste ljubezni do spoznane umetnosti. Potrebni so le dobri delavci, ki znajo in hočejo mladega človeka razumeti in mu slediti v temčine razburkane zavesti, hkrati pa, preudarno izkoriščajoč mla-dostnikov mermir in (neusahljivo rastočo moč, usmerjati njegov interes na njivo estetske .kulture, kjer vsaka kaplja prelitega znoja kristalizira v biser plemenitega užitka. V mislih imam nadvse skrb- no glasbenovzgojmo delo zavodov, 'ki dta pripravila to lepo srečanje: reorganizirane glasbene Šole MOSTE-POLJE in osnovne šole POLJE. 2e na interni matinejski prireditvi, namenjeni šolski mladini, je prijetno presenetil moščamski godalni orkester p. v. prof. Rotarja z Adamičevim Kolom in odlokom iz .Smetanove 'Prodane neveste. Enako oba pevca, ki sta izvajala Vilharjeve skladbe na Prešernovo besedilo itn duet trobent. (Odveč bi bilo poudarjati, kolikšno vzgojno vrednost ima zia mladega poslušavca neposredni stik z orkestrom, ki ga sicer more uživati le prek RTV.) Na svečani večerni proslavi sta se godalnemu orkestru pridružila še harmonikarski orkester in mladinska pihalna godba glasbene šole. Oba ansambla sta disciplinirano sledila dirigentski roki prof. Žabjeka, posebej pa velja naglasiti muzikalni učinek harmo- Mladi se izobražujejo Pred nedavnim se je začela pri občinskem komiteju ZMS Ljubljana (Moslte-Polje v izvedbi Delavske univerze Moste mladinska politična šola. Sola je v dopoldanskem času, trajala bo mesec dni in bo skupno 160 ur predavanj, pa komuni, družbenoekonomski sistem SFRJ, razvoj kulture, prosvete ln znanosti, izobraževanje, etika in morala, kadrovska služba, delovna razmerja, organi delavskega samoupravljanja in njihove pristojnosti, tehnika vodenja in tudli razgovorov slušateljev s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in predstavniki občinske skupščine Moste-Polje o gospodarski problematika družbenega samoupravljanja v občini Ljubljana Moste-Polje (skupno 15 ur). ObK ZMS in DU sta si prizadevala, da bi izdelala čim-kvalitetnejši program šole. Za informacijo naj navedem nekaj osnovnih tem iz programa: marksizem kot svetovni nazor, razvoj marksistične znanstvene misli, država, socializem kot svetovni proces, nastajanje svetovnega socialističnega sistema, aktualna mednarodna vprašanja delavskega gibanja v boju za mir in socializem, mladinsko gibanje, družbenopolitična ureditev SFRJ, značilnosti in aktualna vprašanja samoupravljanja delovnih ljudi, problemi družbenega samoupravljanja v sklicevanja sestankov, metode dela organov samoupravljanja, vloga družbenopolitičnih organizacij, vloga, oblike in metode dela ZMS. Pouk obiskuje 22 slušateljev iz delovnih organizacij. Sola je namenjena perspektivnim mladincem, ki bodo delali pozneje v organih samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacijah. Iz programa je razvidno, da bodo' vsi slušatelji pridobili osnovno znanje za delo v katerikoli organizaciji. V programu šole je tudi ekskurzija, ki bo nudila mladim pogled v proizvodnjo obiskane delovne organizacije. Ob zaključku šole bodo slušatelji opravili pismeni in ustni izpit iz določenih tem. Visi slušatelji z zanimanjem spremljajo snov šole, kar jamči, da bo uspeh ob zaključku šote 'tudi kvaliteten. Ivan Kuhar Proslava Dneva žena Krajevna organizacija ZB NOV Kodeljevo je v okviru 20. obletnice osvoboditve organizirala proslavo Dneva žena. Odbor KO ZB NOV Kodeljevo se ob tej priliki prisrčno zahvaljuje vsem delovnim kolektivom, družbenopolitičnim organizacijam, ustanovam in zasebnikom za razumevanje in materialno pomoč pri organizaciji tovariškega srečanja bork in internirank. Odbor se tudi zahvaljuje za uspelo naštudirani program, ki v Polju niklairjev s Kolom iz Gotovčeve opere ERO. Mladim izvajalcem' je v poln i meri uspelo iz-ražiiti večno živi. in vznemirljivi jugsolovanski kolorit te naše reprezentančne skladbe, saj so za izvedbo poželi očitno naj-večji aplavz večera. Ob gostih iz Most se je enakovredno uveljavil mladinski pevski zbor domače osn. šole p. v. prof. Žnidarja, ki je ljudskim pesmim iz Prešernovega časa znal vdihniti žlahtno patino njih nastanka, s sodobnim vokalnim izrazom pa jih je približal mladim ušesom do tiste mere in veljave, da so po svoje učinkovito pripomogle k novemu zanimanju za naše -narodno blago«. V lepem spominu nam bosta ostala oba nastopa, zbujajoča nadaljnje upe -v potrtih srcih« vsem onim, ki jim je pri srcu kulturna rast mladega rodu. Janez Lampič O. conr.: V Polju je mogoče resneje delati! ■ so ga pripravili učenci osn. š. Kettc-Murn. Zahvaljujemo se tudi osebju obrata družbene prehrane krajevne skupnosti Moste za požrtvovalnost in pazljiv odnos do prisotnih, kar je vsekakor prispevalo k boljšemu ozračju tega srečanja. Za odbor KO ZB Kodeljevo Adolf Jevšnik Nove nagrade vajencev v vevškem obratu papirnice Vevče, februarja 1965. — Dosedanje mesečne nagrade vajencev v vevškem obratu patiimice so bile stalne in so znašale 6.000 dinarjev za I. letnik, ".000 dinarjev za TI. letnik in 8.000 dinarjev za UL letnik. Da pa bi bilo prizadevanje. vajencev pri njihovem strokovnem usposabljanju vsaj delno stimulirano, je upravni odbor podjetja odobril nove nagrade v razponu. Po kriterijih uspehov v šoli in prizadevanju na delovnem mestu bodo prejemali vajenci v prvem letniku učne dobe od 8—10.000 dinarjev, v drugem od 10—12.000 dinarjev in v trat jem od 12-14.000 dinarjev. Dober uspeh predstavlja osnovo, pri vsaki naslednji stopnji uspeha pa se nagrada poveča za 1.000 dinarjev. S. R. MOSČANSKA SKUPNOST kronika Plesne vaje na VI. gimnaziji Povejte, katera mladina ne pleše rada? Mislim, da v Ljubljani ni gimnazije, ki ne bi prirejala rednih plesnih vaj ali pa vsaj plesov ob nekaterih prilikah. Tudi na naši gimnaziji so že bili taki plesi, vendar so iz tega ali onega vzroka prenehali, oz. vedno znova smo poizkušali z drugo obliko. Letošnja oblika se nam je, vsaj tako je videti, doslej najbolje posrečila. Šolska skupnost VI. gimnazije je skupno z DPM naše občine organizirala plesne vaje. Zbrali smo prijavljence, vsak je prinesel 300 dinarjev za 12 dni tečaja, ki se vrstijo vsako soboto, razliko pa sta krila šola in DPM. Prijavilo se je 130 dijakinj in dijakov, tako da ima tovariš BAU, ki vodi plesne vaje, precej dela, če hoče, da bodo vsi ti mladi fantje in dekleta po zaključku plesnih vaj kos vsem standardnim in — se razume — tudi modernim plesom. Kolikor so bili njihovi koraki pri prvih urah še okorni in nič kaj v ritmu, jim še sedaj tečejo dokaj gladko in kaj razveseljivo. Po končanem obveznem delu plesnih vaj je vsakokrat na vrsti ena prijetnih družabnih igric, ki navduši prav vse plesalce. Pol ure pred zaključkom pa je na programu splošna zabava. Ob živahnih hitrih zvokih se mladi pari vrte in zibljejo v ritmu twista, ča-ča-ča in kdo bi še vedel našteti vsa imena modemih plesov, za katere se mladina posebno hitro ogreje in navduši. Dobri dve urici, odmerjeni za plesne vaje, hitro mineta. Plesalci se zadovoljni razidejo z željo, da bi bila spet kmalu sobota. Proslavili smo Dan žena Na predlog nekaterih odbornic je KO SZDL Nove Jarše omogočil, da so imele preživele borke, te- Uspel zbor v Krajevni odbor organizacije SZDL Nove Jarše se je po navodilih, ki Jih je prejel od Ob SZDL, prizadevno lotil dela za dobro pripravo kandidacijskega zbora za 14. in 15. volilno enoto. Pred kandidacijskim zborom je bU sklican širši politični aktiv, ki je najprej ponovno pretresel vprašanje kandidatov za ožji izbor pri končni kandidaturi. Nato so se dogovorili, da bodo med volilci izvedli propagando za čim večjo udeležbo na kandidacijskem zboru s plakati in vabili ter z osebnim kontaktom z volilci. Uspeh te široke akcije ni izostal in na kandidacijskemu zboru, ki je bil sklican 9. marca, se je zbralo okrog 100 vtklilcev, torej zadostno število, da je bil zbor v smislu Zakona o volitvah ob sklicu sklepčen. Najprej Je občinski odbornik tovariš Drobež pojasnil nekatera vprašanja glede občinskega načrta in proračuna in s temi pojasnili so bili volilci zadovoljni. Nato je Konferenca vodstev pionirskih odredov Občinska zveza prijateljev mladine je nedavno tega v sodelovanju z vodstvom os n. š. Vide Pregare zelo kvalitetno organizirala delovno konferenco vodstev pionirskih odredov. Uvodoma je mladim delegatom govoril Milojko Vidmar, zastopnik rep. zveze prijateljev jem delu. Poročila so bila zelo pestra In tudi samokritična Iz njih je bilo razvidno, da so pionirji v naši občini vsestransko zelo delavni in dosegajo lepe uspehe. Potrebno bo nuditi podeželskim odredom več materialne pomoči Ob zaključku konference je predsednica mladine. Na zelo prijeten način je prikazal ustanovitev in razvojno pot pionirske organizacije. Posebno je poudaril samoupravljanje in demokratičnost v delu in življenju pionirjev. Dal je mladim aktivistom polno zelo koristnih napotkov za uspešno delo v odredih. Nato je odbor pionirskega odreda osn. š. Vide Pregare prikazal navzočim svojo delovno konferenco, na kateri so obravnavali problem okoli tekmovanja JPI. Po končani konferenci so poročali zastopniki pionirskih odredov ostalih šol o svo- pionirske komisije pr' občinski zvezi prijateljev mladine seznanila pionirje s tekmovanjem pionirskih odredov v počastitev 20. obletnice osvoboditve. Tekmovanje bo trajalo od 15. marca 1905 do Dneva republike. Po konferenci so si pionirji in njihovi mentorji ogledali dejavnost 12 pionirskih interesnih krožkov. Bogate pridobitve s konference l>odo prenesli v svoje odrede. Izrazili so tudi željo, da bi se vsaj enkrat letno sestali in izmenjali svoje izkušnje. SELAN renske aktivistke in najagilnejše delavke v posameznih terenskTn organizacijah v počastitev Dneva žena v soboto 6. marca svoj tovariški večer. Zbralo se je kar lepo število žena, ki so obujale spomine na delo v času NOB in takoj po osvoboditvi. Kulturnega programa sicer ni bilo, pač pa je o pomenu praznika ženam spregovoril nekdanji šolski upravitelj in član odbora ZB NOV tov. Srečko Pečar. Zbranim udeleženkam proslave je čestital k prazniku tudi predsednik KO SZDL tov. Tone Bančič in jih povabil k čim tesnejšemu nadaljnjemu sodelovanju v okviru organizacije SZDL. Domače viže in pesmi so vnesle v ta tovariški večer prav dobro razpoloženje, ob zvokih harmonike pa so se vse tudi malo zavrtele. Novih Jaršah sledilo predlaganje kandidatov 14. volilne enote za občinsko skupščino. Po predlogih posameznih vo-lilcev sta bili potrjeni za volitve kandidaturi tov. Milana Lovrenčiča in tov. Cirila Udoviča. Sledilo je predlaganje kandidatov za republiško skupščino in sta bila kot kandidata določena tov. Boris Butina ter tov. Nataša Deržajeva. Zbor je nato obravnaval še problematiko krajevne skupnosti ter se je odločil, da bo ta delovala naprej v mejah, ki obdajajo območje sedanjega terena Nove Jarše. Razpravljali so tudi o bližnjih volitvah ter potrdili predlagani volilni odbor. T. B. PODJETJE »SUMI« JE V STEPANJI VASI ZAČELO S PROIZVODN^ KANDIRANEGA SADJA. TA OBRAT JE TRENUTNO EDINSTVEN w JUGOSLAVIJI IN SE Z LETNO PROIZVODNJO 200 TON KANDIRANEGA SADJA LAHKO PRIMERJA Z VEČJIMI TUJIMI PODJETJI Občni zbor Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, februarja 19S5 — Občni zbor Papirniškega pihalnega orkestra 22. januarja Je bU zelo pomemben. Dobra udeležba članov In številni gostje so pokazali veliko zanimanje za kulturno dejavnost orkestra. Uspehi pihalnega orkestra so bili po vrsti nanizani v poročilih. Najvažnejša pa je bila razširitev dejavnostL S tem občnim zborom prehaja orkester še na druge oblike kulturno-prosvetne dejavnosti, kot je ustanovitev mešanega pevskega zbora in vključitev kluba občanov. Lahko rečemo, da Je bila lanskoletna bilanca dela zelo ugodna. Orkester je s tem pokazal, da je še vedno ena od zelo aktivnih kulturnih organizacij v občini. Uspehi so se odražali v nastopih, ki Jih Je bilo kar 47. To predstavlja vsak teden v letu po en nastop, kar pa je zabtevalo redno dvakrat tedensko vajo. Povprečna udeležba na vajah in nastopih je bila dobra, čeprav dela 70 % članov v izmenskem delu. Za reden obisk vaj in udeležbe pri nastopita Je posebej pohvaliti Ivana Svarca, Sreča Reška, Franca Kebra in Draga Kasagiča. Godbeniki so sodelovali skoraj pri vseh okoliških proslavah ob praznikih. Izvajali so budnice in promenadne koncerte za 8. marec, 1. maj, Dan mladosti, 4. julij, 1. november, 29. november In ob prireditvah za dedka Mraza. V po- letnih mesecih so imeli vsak mesec po 1 promenadni koncert na Vevčah, 2 v Mostah za občinski praznik, X za dan mladosti v Mostah in 1 v Ljubljani za turistično prireditev Podkovani krap. S promenadnim koncertom so tudi gostovali v Metliki in Novem gradu. Poleg pihalnega orkestra sta nastopala tudi oba plesna ansambla Amores In Mladi prijatelji kot sekciji pihalnega orkestra. Nastopala sta skupno z orkestrom na koncertu zabavne glasbe in Igrala za ples v restavraciji Vevče, letnem kopališču itn. Sodelovala sta tudi pri prireditvah raznih organizacij. To obsežno delo je zahtevalo veliko prizadevnosti odbora, ki Je sproti obravnaval in reševal vsa organizacijska vprašanja in vodil orkester po določenem programu dela. Nedvomno ima velike zasluge pri teh uspehih tudi dirigent orkestra Franc Grebenšck. Tudi za naraščaj skrbijo. Da bi vključili v kulturno dejavnost čim-več občanov, je orkester ustanovil mešani pevski zbor, kar mu Je s pomočjo mladinske organizacije v papirnici tudi uspelo. Zbor šteje že 40 članov, ki so se tudi udeležili občnega zbora. Da pa bo pevski zbor normalno začel z delom, bo moral novi odbor rešiti nekaj problemov, kot so: prostor za vaje, plačevanje učitelja ipd. Ena izmed oblik razširjene dejavnosti je tudi klub občanov. Tudi ta je bil ustanovljen kot sek- cija pihalnega orkestra, d* sredno vključi občane v kubur^ življenje. Klubsko delo se J® B. prej uspešno razvijalo pr1 ^ dlnskl organizaciji v papirni®1' _ _ pa bi se preneslo tudi med o® „ občane — posredno ali nePosr ^ sta TK mladinske organi**^ in GO pihalnega orkestra SP® J gy sklep o ustanovitvi kluba o® pri pihalnem orkestru. nj, V razpravi Je bila pouda® ^ potreba po razširitvi kulturo® ^ Javnosti v tem okolišu. Vel111® t loge Jo sprejel pihalni ori®®* ^ vključevanjem dejavnosti, ^ odloge bo mogel Izvršiti le 0,> sVe-porl kolektiva in občinsKcB® or- ta zveze kulturno-prosvetn ganlzacij. po- Nadaljo Je bilo v razp^ udarjeno, da Je močna °v ^io-uspešno delo pomanjkanje P rov. Orkester vse od leta IJe, ko Je bivši občinski ® ta-Polje predal prosvetni d® cga varni Saturnus, nima Prln’^oV in prostora za Izvajanje konce raznih drugih prireditev. epo® no bo to vplivalo na delo P gp;r v letošnjem letu, ko bo o^ nlo' praznoval svoj jubilej. 'Nt' efpt'1® gel izvajati koncerta v P®1^ (T)o' prostoru domu, ampak s® p;tr ral zadovoljiti s slavnostn n ^ g(). menadnim koncertom “H P stovanjem. - š® ® V razpravi Je bilo 8ovor^# jel® podrobnem programu dela ^ 19G5, ki Je tudi precej obš r Sprejem ob kulturnem prazniku . v p°’ Predsednik občinske .skupščine je priredil sprejem za kulturne delavce naše ^ zdravnem nagovoru je poudaril vedno močnejše vključevanje kulture v prizad' '^npri1* enakomerni razvoj družbe in posameznika. V sproščenem razgovoru so nato delavci izmenjali misli o dosežkih in nadaljnjih svojili nalogah Boj za pitno vodo v Sadinji vasi Sadinje vasi pri So steem se z lastnimi močmi bo-luoisijo za pjtno vodo. Napravi so že nad 10.000 delovnih ur v vrednosti 4,000.000 dinair-lev, v denarju pa so prispe-'v,ai' 760.000 dinarjev lastnih sredstev in 400.000 dinarjev Pnspevkov od treh veseličnih Prireditev. Občinska skupščina MljUbiljana Moste-Polje je odobrila za vodovod 1,200.000 dd-uarjev, lastna udeležba vašča-uov v delu in denarju pa zna-^ torej nad 5,000.000 dinar-e- ^ reaterial še dolgujejo 200^000 dinarjev in štirim kmetom 500.000 dinarjev. S 'temi sredstvi in s prostovoiljnim de-so bilj urejeni načrti, dPrevljeno merjenje terena, zajeta voda v živi skali, izkopan jarek v dolžini 2.000 me-Jtov, nateupUjene cevi, cement, položene cevi, zasuti jar-ri m razna druga dela. Pri torn so se pojavljale razne te-~^Ve z iskanjem materiala, de-^la, pa tudi vreme je naga-^a°' Ljudje so kopali pozno da bi čimprej položili in dobili pitno vodo. Ker Pa niso mogli pravočasno na-"^ti gumijastih tesnil, je nar toio deževje. Voda je jarke •^Ptovila in zasula. Samo ti-L ki je ponovno kopal v bla-_i, ■Ln vodi, ve, kaj pomeni Ptoa voda. Ker pa je odbor, eusebno predsednik, organiza- cijsko sposoben, so bile premagane tudi te ovire. Bil sem navzoč na sestanku odbora za gradnjo vodovoda, na katerem je bilo govora tudi o prvi akontaciji, ki naj bi znašala Okrog 10.000 din na člana. Predsednik Cuzak je med drugim dejal: -Počakajmo še malo, da bo zrasla solata in pričele zoreti borovnice, pa bo lažje stopiti pred člane in pobirati denar.« Tudi na to je mislil in ni čudno, da je povsod dobro šlo. Do dograditve vodovoda čaka še precej dela, in sicer: izkopati je treba 13 jarkov in 250 metrov glavnega voda, razni dovodi, Zbiralnik in opraviti razna druga dela. Predsednik je med drugim dejal: -Nekateri že imamo vodo, ki smo jo dobili iz cevi, priključene na zajetje (vas namreč stoji pod zajetjem), drugi pa težko čakajo na zbiralnik, iz katerega bo tekla voda proti Sostremu. Čeprav dobivamo tisto vodo, fci bi tekla v jarek, mi ni prav, da morajo ostali čakati na zbiralnik, ker vem, da imamo vsi enake pravice in dolžnosti. Upam« je še dodal, -da bo naša prošnja, ki smo jo poslali občinski skupščini Moste-Polje, ugodno rešena.« Ivan Tomc Sadim j a vas 17 Odslef foCj&e sodeloacuiit hn* Predlog občinskega od-stav sta se te dni se- miVn "^činski komite Zveze 0.i,w_ne in občinski izvršni . Počitniške zveze. V živi k> »^‘too zanimivi razpravi ani obeh vodstev anaiizi-itoroanjkljivosti v njiho-da .^delovanju in ugotovili, data | Vna programa sovpa-*a mi V nc,tatorih točkah. Zve-Vscin -lfirie nai l>' Mia pred-ei)a Mejno-vzgojna organiza-iete’ Modtem ko naj bi vse iz-Pohode, potovanja, sreča-cijo n skrb za stalno rekrea-ška. Mladih prevzela Počitni-eza- Člani obeh vodstev bodo večkrat sestali in na skupnih posvetih družno reševali skupne probleme. Kljub dvem vabilom se — zares škoda — posveta niso udeležili predstavniki Zveze tabornikov. Od nekod sem dobil podatek, da jih je v naši občini nad tristo, vendar se o njihovi dejavnosti vse premalo sliši. Na posvetu je bilo sklenjeno: dokler ne bodo vse tri organizacije sodelovale odprto in odkrito, bo ostalo sedanje precej žalostno stanje mladih v naši komuni. V kratkem bo ponovna seja, na kateri bodo že lahko Vr*'C”oS'■ "* “"j1 analizirali uspehe prvih skupnih akcij. Ideja mladinec — ferialcc — tabornik z roko v roki pa bo še nadalje ostala samo ideja?! J. Grčar bilo 92 otrok (45 -{- 47), umrlo pa je 9 občanov (6 + 3). Na področju matičnega urada Dolsko se ni priselil noben občan, odselili pa so se 3 (1 + 2). Živorojenih je bilo 10 otrok (2 -j- 8), umrli pa so 3 občani d + 2). Število prebivalstva v občini na dan 1. februarja 1965: Moste 22.176 (10.455 + 11.721), Polje 14.377 (6.916 + 7.461), Dolsko 1.380 (659 + 721), skupaj 37.933 (18.030 + 19.903). ZDRAVSTVO IN Ml Piše dr. Nuša Kamsky Sistematski pregledi šolskih otrok tujemo vaje za okrepitev sto-palnih mišic, ki pa jilh mara otrok izvajati redlno vsak dan. V toplejših mesecih naj hodi bos po travi in pesku. Zelo moramo paziti na pravilno obutev. Čevlji ne smejo stiskati nog čez pirste, podplat naj bo prožen, opetmik trd in peta dvignjena približno za centimeter. V šolskem dispanzerju zdravimo bolne šolarje. Se važnejša naša naloga pa je ipre-prečevanje bolezni in dirugih okvar šolskih otrok. Zato » opravljamo vsa obvezna cepljenja, sodelujemo z nasveti po šolah in kličemo vsako drugo leto otroke na sistematske preglede. Pregledamo 'tudi otroke zadnjih razredov pred odhodom v strokovne šole, v uk ali v poklic. Veseli nas, če se pregleda udeleži tudi eden od staršev, da nam pove svoja opažanja o otroku, po pregledu pa dobi navodila za izboljšanje zdravstvenega stanja. Ce staršev ni, dobi potrebne napotke razrednik in jih potem posreduje Staršem. V Polje so sistematski pregledi deloma v zdravstvenem domu, otroke iz oddaljenih krajev pa pregledamo v šolah. Na manjših šolah pregledamo na željo staršev vse otroke, ker imajo sicer zelo malo možnosti, da pridejo večkrat letno k zdravniku. Analiza je pokazala, da so precejšnje razlike med mestnimi in podeželskimi, zlasti hribovskimi otroki. Zadnja leta sta se razvoj in hranjenost otrok precej izboljšala, kar je v zvezi z bolj urejenimi prilikami in boljšo skrbjo za otrokovo zdravje. V celotni občini je 4,9% otrok slabo razvitih, vendar pa izstopajo s slabimi rezultati otroci iz Hrušice, kjer jih je slabo razvitih 10%, v Lipoglavu 13 %, v Prežgan ju 12 % in v Dolskem 11 %. 11 % otrok je bilo slabo prehranjenih. Večkrat vidimo, da hrana po količini zadošča, ni pa pravilno sestavljena, ker je v njej premalo vitaminov in beljakovin. Te so predvsem v mesu, mleku, jajcih in siru. Tq je eden od vzrokov, da so nekateri otroci brez apetita, utrujeni in slabše zmogljivi. Zlasti kmečki otroci imajo neurejeno in enostransko prehrano. V Križevsfci vasi smo našli 26% slabo prehranjenih otrok, v Senožetih 20 %, v Polju 21 %, v Hrušici 18 %, v Dolskem 16%. Šibkim otrokom priporočamo, da gredo v zimskih in poletnih počitnicah v GIBANJE PREBIVALSTVA V občini prvič čez 38.000 prebivalcev. Od 1. do 28. februarja se je priselilo na področje matičnega urada Moste 146 ljudi (70 moških in 76 žensk), odselilo pa 110 občanov (54 + 56). Živorojenih je bilo 29 otrok (18 + 11), umrlo pa je 7 občanov (5 + 2). V območju matičnega urada Polje se je priselilo 92 ljudi (49 + 43), izselilo pa 73 obča- kolbnije in okrevališča, vendiar vidimo, da včasih prav najpotrebnejši ne znajo ceniti te možnosti. Nezadostno osebno higieno simo našli pri 11 %otrok. Tudli v amibulantti pogosto opažamo, da otroci niso čisti, da imajo umazane roke ali noge, dolge nohte in umazano telesno perilo. Ker vemo, da so otroci pri umivanju površni, jih morajo starši večkrat nadzirati. Najvažnejše je večerno umivanje, da ne gredo umazani spat. Že majhne otroke je treba navajati, da si umijejo roke pred jedjo, ko pridejo iz šole ali iz stranišča. Tako se bo zmanjšalo število črevesnih nalezljivih bolezni, glistavosti in gnojnih kožnih obolenj. Slabo držo ima 33 % otrok. Lahko rečemo, da je to poklicna (bolezen šolarjev. Z leti se število veča; tako opazimo v prvem razredu še malo slabih drž in ukrivljenih hrbtenic, pozneje pa vedno več. Otroci mnogo sedijo v šoli, doma pni učenju, pisanju in risanju. Dnevno nosijo v šolo težke torbe. Hrbtne mišice in mišice ramenskega obroča se utrudijo in popustijo. Posledica tega je okrogli hrbet, povešene rame, v levo ali desno stran ukrivljena hrbtenica. Otroke s tež-j:imi okvarami pošljemo k ortopedski telovadbi, vendar je Med našimi otroki smo našli 22 % slabovidnih otrok. Pošljemo jih k očesnemu zdravniku, da jim predpiše očala. Stalno bi morali nositi očala otroci s ■težko slabovidnostjo in škiljenjem. Opažamo pa, da se otroci pogosto očal branijo. Za oči je izredno važno, da je dedov-no mesto pravilno osvetljeno od leve strani in da je razdalja med očmi in delovno ploskvijo 30 cm. 4 % pregledanih otrok so imeli govorno napako. Najdemo slabo izgovorjavo sičnikov in šumnikov ali jecljanje. V takih primerih pošljemo otroka na govorne vaje k logopedu in uspeh ne izostane. Bolje pa je, da napravimo to še pred vstopom v šolo, da otrok nima neprijetnih občutkov zaradi posmehovanja sovrstnikov. Čudimo se, da nekateri starši naših priporočil ne upoštevajo in zanemarjajo govor svojih otrok, saj je včasih od pravilnega govora odvisen uspeh v življenju. Kar 29 % otrok ima povečane nebnice. Pogosto nas starši sprašujejo za mnenje o operaciji. Odgovor na to ni vedno lahek. V splošnem priporočamo operacijo pri ponavljajočih anginah, pri sklepnem in srčnem revmatizmu, 'kadar je dihanje skozi nos otežkočeno in ima otrok stalno odprta usta. zdravljenje dolgotrajno. Otrokom z lažjimi napakami svetujemo poleg šolske telovadbe še redno telovadbo pri Partizanu in poleti mnogo plavanja. Vsaj v nižjih razredih naj otroci nosijo šolske torbe na ramah. Paziti moramo na pravilno držo pri pisanju. Na prsnem košu smo pri 18 % otrok našli deformacije, ki so lahko prirojene ali pa posledica bolezni, predvsem rahitisa, 'ki ga je otrok imel kot dojenček. Vsi dojenčki morajo redno dobivati kapljice D-vitamina za preprečitev rahitisa. Zlasti moramo paziti v okolici Dolskega, Senožeti, Prežganja, Janč in Polja, kjer smo našli več teh deformacij. 24% otrok ima ploska stopala. Z vložki za čevlje imamo slabe izkušnje. Otroci jih malo nosijo, hitro prerastejo in ponavadi opustijo. Zato sve- nov (37 + 36). O živorojenih otrokih ni podatkov, umrlo pa je 5 občanov (2 + 3). Na področju matičnega urada Dolsko sta se priselila 2 občana (2 + 0), odselila pa tudi 2 (1 + 1). Živorojen je bil 1 otrok (1 + 0), umrla pa je le ena občanka (0 + 1). Število prebivalstva v občini na dan 1. marca 1965: Moste 22.270 (1.486 + 11.784), Polje 14.391 (6.926 + 7.465), Dolsko 1.380 (659 + 721), skupaj 38.041 (18.071 + 19.970). V lažjih primerih svetujemo, da starši Skrbe za okrepitev organizma, kar lahko dosežemo s krepko hrano, vitamini in bivanjem ob morju. Zobozdravstvena služba je dosegla že lep uspeh, saj ima le 36 % otrok gnile zobe, kar je v primeri z republiškim povprečjem (60 %) kaj malo. Vendar je procent v okolici Polja dosti Višji, npr. v Zadobrovi 78 %, v Zalogu 77 %. V Mostah je vzrok gnilemu zobovju pogosto malomarnost, saj otroci kljub večkratnim opominom ne gredo k zobnemu zdravniku. Pri tem bi morali biti bolj pazljivi tudi starši. Otroke moramo že v predšolski dobi navaditi na neprijetno vrtanje, ko so luknjice v mlečnih zobeh še majhne in pri popravljanju skoraj ni bolečin. Zobni zdravnik bi tako ob pravem času popravil tudi šestice, to so prvi stalni zobje, ki zrastejo včasih že pred šestim letom, pa jih v nevednosti zanemarimo, ker mislimo, da so mlečni. Se vedno ostaja v veljavi, da redno umivanje zob trikrat dnevno po jedi zmanjša zobno gnilobo vsaj' za 30 %. Zavedati se moramo, da ima Slabo zobovje lahko hude posledice, kot so razne želodčne težave in celo sklepni revmatizem ali revmatično obolenje srca Veseli nas, če starši naša navodila upoštevajo in nam pomagajo v naši skupni borbi za izboljšanje zdravstvenega stanja otrok. ■ minil——mimimiii ihuiiimnrtiiiiuiii»tt—»M«iuum — ■ llllllll —IIIIIIIIM ■ ll■ll■■l——■mi ■llllmllll■lll■l ■ IIHIIIIilW Hilli II—lil.. . Letovanje v počitniških domovih naše skupnosti Kot običajno namerava tudi v letošnjem letu komisija za oddih in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Moste-Poljc organizirati za člane kolektivov in njihove svojce oddih v počit, domovih. Da pa bi komisija rešila svojo nalogo v zadovoljstvo vseh zainteresiranih, naprošamo uprave podjetij in sindikalne podružnice, da sporočijo želje članov svojega kolektiva počitniški skupnosti. Da bi se člani kolektivov laže odločili, v katerem domu želijo letovati, posredujemo nekaj osnovnih podatkov: dom v Bohinju (30 ležišč) bo odprt od 21. 6. do 21. 9. 1965; dom v Crikvcnici (91 ležišč) bo odprt od 1. 6. do 21. 9. 1965; dom v Portorožu (42 ležišč) bo odprt od 1. 5. do 21. 9. 1965. Počitniška, domova tovarne Saturnus v Velikem Lošinju in Kranjski gori, ki že več let sodelujeta s počitniško skupnostjo, bosta odprta: Vel. Lošinj od 13. junija do 12. septembra; Kranjska gora od 27. 6. do 12. 9. 1965. Poleg tega sta na razpolago domova v Novem gradu in na Rovtarici, ki sta last papirnice Vevče, s katero smo letos Siklenili sodelovati. To bo v veliko korist vsem zaradi boljše izkoriščenosti kapacitet in zmanjšanja sltroškov upravljanja. Takih odločitev o sodelovanju pri-ča,kuje mo v bodoče tudi od ostalih potil jeli j, ki razpolagajo z lastnimi domovi. Letošnje cene penzionov so naslednje: 1. izven sezone — maj, junij, september: za člane naših kolektivov in njihove svojce 1.100 dinarjev; za otroke do 10. leta starosti s posteljo 700 dinarjev; za otroke do 10. leta starosti brez lastnega ležišča 500 din; za člane sindikata izven meja naše občine 1.200 din; Novi počitniški dom v Crikvenici za otroke do 10. leta s)aijosti s posteljo 900 dinarjev, za otroke do 10. leta starosti brez lastnega ležišča 600 din; 2. v sezoni — julij in avgust: za člane naših kolektivov in njihove svojce 1.400 din; za otroke do 10. leta starosti s posteljo 900 dinarjev, za otroke do 10. leta starosti brez lastnega ležišča 600 din; za člane sindikata izven meja naše občine 1.500 din; za otroke do 10. leta starosti s posteljo 1.000 dinarjev, za otroke do 10. leta starosti brez lastnega ležišča 700 din. Prijave za počitniške domove v Bohinju, Crikvenici, Portorožu, Novem gradu in na Rovtarici sprejema in jih razporeja počitniška, skupnost pri ObSS, Ob Ljubljanici št. 42, medtem ko za dom v Vel. Lošinju in Kranjski gori sprejema prijave tovarna Sa-turmis, tel. 33-666. Letovanje je v vseh domovih 10-dnevno, razen na Lošinju, kjer je možno letovati 7 ali 14 dni. Ob tej priliki se ponovno zahva'jujemo tistim gospodarskim organizacijam, ki so prispevale za nakup doma v Bohinju, čeprav smo zaradi objektivnih razlogov začasno odstopili od nakupa. Zbrana sredstva pa smo s predhodnim odobren,iem uporabili za nakup doma v Crikvenici, kar 'imamo za izredno ugodno rešitev in smo prepričani, da bodo istega mnenja vsi, ki si ga bodo ogledali ob prijetnem oddihu v Crikvenici. Počitniška skupnost je dosegla v 1. 1964 viden napredek. To želi tudi v letošnjem letu. Prizadevanje upravnega odbora pa bo mnogo uspešnejše, če- bo v bodoče našlo razumevanje tudi pri tistih gospodarskih organizacijah, za katere do s'edaj tega ne bi mogli trditi, kakor tudi pri občinski skupščini Moste-Pol ;e, ki v teh letih ni imela za, potrebno, da bi pri sestavi proračuna posvetila tudi temu vsaj nekaj pozornosti. To že delajo številne občine, saj dodeljujejo precej sredstev, da lahko pro-izvajalci, ki ustvarjajo ta sredstva, čim udobneje preživijo 10 dni dopusta, za katerega se odločijo, da odi jejo skupaj z družino v naravne lepote naše dežele. R. A. JCutvt&ka pat Nekega dno meseca avgusta ma. Luika jo je pobaral za go- .............................................................m Vodovod moramo dobiti - pripravljeni smo delati »Dolsko ni 'tako majhna vas, saj ima šolo, sitanovianljtski blok, zadružni dom in v njem zdravstveno splošno in zobno ambulanto. Vendar nima nobena od navedeni h ustanov, prav tako tudi ne ostali prebivalci v vasi, zdrave pitne vode. Ponekod imajo hišne vodovode n,a elektriko, vaSima pa navadne vodne črpalke, ki črpajo zaradi neurejene kanali raje (odprte greznice in ponikalnice) s fekalijami onesnaženo /teitno vodo, ki higien- sko ne ustreza in ogroža zdravje lljtudi. Zato so prebivalci začeli raz-miišlijatii o vodovodu. Na zadnjem sestanku krajevne skupnosti, ki je bil številčno zelo obiskan, so razpravljali o nujnosti gradnje vodovoda za vasi Dolsko in Kamnica. Da bi »priprave za gradnjo čimprej stekle, so »izvolili devetčlanski gradbeni odbor, ki bo takoj začel z iskanjem najboljših možnosti, da bi zagotovili ljudem zdravo »pitno vodo. Mož- ne so tei variante: prva — priključiti se na vodovod, ki je položen od Črnuč proti Dolu, druga — zajeti vodo v bližnjem hribu v Kamnici, iin tretja — razširiti rezervoar državnega posestva v Klopcah, da bi z večjo zmogljivostjo /lahko napajal tudi vasi Dolsko in Kamnico. Prebivalci so pokazali mnogo zanimanja in so pripravljeni tudi sami s prostovoljnim dletom sodelovati pri gradnji vodovoda. 1942 s,‘a kurirja Luka in Miha odšla iz taborišča — prek »■Moravžke republike« sta imela odnesti Stanetovo pismo glavnemu štabu na Dolenjsko. Na Ctolju sta počivala im opazovala belo Ljubljano ... -Pri Beričeveim, kjer meja verjetno še ni zagrajena, »bova preplavala Savo »in pri mlinarju Ferležu v Zalogu dobila zvezo za Podlipoglav,« je dejal Miha in pokazal z moko' neki mlin pri, Zalogu. Pozno popoldne, ko sita šla čez Dol, sta srečala dva zaudarja. Toda kdo bi mogel posumiti nad dvema civilistoma, ki sta brezbrižno kramljala! Most čez Kamniško Bistrico je bil že za njima. Pri Baričevem sta počasi zavila po »kolovozni pati proti Savi. Potem sta so med grmovjem in redkimi drevesi previdno pomikala na-»pirej. Pištole in bombe sta imela pripravljene. -Bova uspela ali ne?« jima je rojilo po, glavi. Sava. Se nekaj metrov. Visoka in široka žična ograja jima prepreči .po»t. Zaustavita s»e in iz grmovja opazujeta -mejo«,. ki ■ je fbila /tudi že izami,nihanja;. Skleneta, da pojdeta, ob Savi navzgor. Previdno se pomikata, kajti vsak hip lahko pride ob meji nemška patrulja. -Hadt!« ®e rezko zadere Nemec iz zasede. Okoli ušes kurirjema zabremčijo svinčenke. Nemci so ju hoteli »prijeti živa. Čeprav jim je pomagala še patrulja iz Beričevega, so se pošteno obrisali .pod nosom. Le razdvojila sta se. Miha se je podvizal preko Bistrice, Luka pa okoli nekega gumovja Nemcem za hrbet... Miha ni več našel Luke in kor ni poznal -javke«, se je vrnil na Moravško. Luka pa je hotel za vsako ceno priti čez Savo in izvršiti zadano mu nalogo. Mesec se je skril za Oblake, Luka pa s»e plazi po kolenih proti žici. Vsak živec mu je boi napet kot struna. Pst! Zasliši korake... Patrulja se vrača in prav sedaj ga obsije mesečina. Pripravi bombe, sekunde še vlečejo... Odšli so mimo. V senci oblaka pohiti naprej. Na »bregu, se ustavi. Pred njim žubori Sava. Na drugi strani, v Tomačevem lajajo psi. Tam nekjie odbije ura eno po polnoči. Obleko si zaveže ned glavo in zaplava ... Kmalu j-e bil na desnem bregu Save. Zaradi italijanskih patrulj nj smel ob bregu Save, zato je sklenil, da gre naravnost proti Zalogu. V Zadobrovi so psi' razdraženo lajali, gotovo na rtal,ija'ne. Sel je preko steze, »se spustil v polje med žito in koruzo in tu malo zadremal. Zdramil ga jč šum 'korakov. Bil je na cesti Zadobrova—Zalog. Mimo Luke po cesti sta šli dve »koloni karaibinerjev. Pretekel je cesto in zavil proti severo-vzhodu. Mesec se je skril za oblake, psi pa so s svojim laježem opozarjali, da mora biti nekje v bližini kaka domačija. Skozi Zadobirovo je po'stezi kmalu prišel do prvega mlina. Veselo razpoložen, da bo kmalu dobil zvezo, kajlti v mlinu pri Primariju (po domače, pri Ferležu) — tako mu je bilo naroičeno — bo» dobil zvezo. Ob jutranjem svitu je Luka veselo razpoložen stopil v Perlezovo hišo v Zalogu. Toda tudi sedaj ni bilo lahko. Sprejela ga je Pertezova ma- sipodarja. Sumljivo ga je po* gledala in njen vise prej kot prijazni Obraz, 'je Luki vzel vsako veselje. Kaj, če sam zašel v nepravo hišo? »Gospodar 'j»e na ipdljlu, »kosi in ga ne _ht> kmalu domov,« mu je zadirčno odgovorila in ga z ostrimi oemi pogled,ovala. Luka se je kaj hitro znašel in pobaral gospodinjo,, češ da je zvedel, da rabijo v mlinu delavca in da hi rad! zaito govoril z gospodarjem — zaito da jo prosi, če h ga ipoklioala. »Od. kod pa ste?« ga je P0 daljšem premisleku vprašal®, »Iz Sostrega.« Ob tej’ bcsicdi se ji je obraz nekoliko zjlasnil. Prliezova mama je mislila, da je Luka vohun. Ko ji jie dopovedoval, bi rad v Podlipoglav in da hi rad. dobil zvezo s partizani, ) odločno odgovorila: -Jaz nl’ mam nobene zveze i n vam ne morem pomagati!« Končno, je Luka potegnil žepa Stanetovo pismo s Pf®”" tom II. grupo odredov in ji dal v roko. Perlezovka Je smo »tipaje ogledoval«, in ^ obračala v rokah. Nato' g® v vrnila in rekla: »No, sedaj pa verjamem:, da .si pravi, ?r nisi vohun. Vse bomo uredi j d.a boš .prišel v Podli mu je smeje odgovorila in vL šla »po .jedačo in pijačo. zova mama jie poslala rensko aktivistko Zupairiči^fv^ Francko iz Spodnjega Luka pa se je medlem ^ ob mizi kot že dolgo «e. Cez kako uro je Fra11^, prišla. V vrečko, kornzn _ zdroba. ki ga, je dala Pri-1* j/i ka, je skrila Lukovo njiagovo oixižje. Z zaviha” ‘e rokavi in s koso na rama "Lg, Luka poslovil od dobre'51 ^ a stroge Perlezove mame, g kake četrt ure je bil IjUl0j^d Francko že v Zalogu P ^ podvozom — Francka JC ,!,cd kakih petdeset metrov kurirjem. Ital članska 'sl'r!a:Lavi' podvozu je Francko /'aUL7nU' la. Z nasmehom »jim J® '^e* dlla, da jo preglodajo, da y ^ »nosi koruzni zdrob; Pa holteli. Verjeli smehljaju in jo pustiti hf njio Potem so pogledovali gajr,*-in občudovali njene "^^Lugiie-be«. Luko so sumljiv0 I se dovali, a še n.aj,neva»rnel- jp jim je zdela kosa, na,n|l. ^ jie ramenu. Neki podoficiv osorno vprašal ikiam in sit,« je Luka precej n8' ^go-zabito pa tudi nerodno _ voril in pokazal »na 'k>T1 ^ j® siti«. Kmalu za ovmkf1^ Francko 'dohitel in z j£aš- v njen dom, v Spodnj Iju. V njeni hiši je £ ^ IST siail pišimo i,n orožje j so pa pošteno yrrV,,’ proŽJf' imel sedaj zanesljiv®!1 ^ poV' Francka g,a je od»ved orn0' šetovj Rezi, »ta »P® gKičilla zvezo naprej-du mu je še nar«'»uu vi mi moža, saj tta srečal med »teren,ci , izvršil “** StjsJ? Talko jie kurirsko nalogo, gu1-ra «> hite organizirane ^ ^ m,reže, jo Piro,vnl^pe Pirl^m prok Porlezove man nfl N la pošta čez Savo rav&ko ali Gfičani pišejo... Nekaj vprašanj vodstvu kina Triglav »Osnovni problemi filmske kulture v našem času ni v Pfvi vrsti razvijati samo umet-niško stopnjo filmske ustvar-jainosti, temveč razvijati KULTURNI POTENCIAL najširše-90. kroga ljubiteljev filma, da 01 srečanje s filmom ne bilo samo trenutek razvedrila in robove, temveč pomembno kulturno doživetje, ki naj člo-eica osveča in notranje zado-v°l]uje.« (Ekran) e" razmeroma kratkem raz-ooju si je sedma umetnost repko utrdila pot med širo-0 občinstvo in si zagotovila niv0 ostalih množičnih komu-n^ojlskih medijev tudi zelo medno mesto. n Zakaj je film postal umet-°st za množično občinstvo? n(Zi"VS?m je vsakomur ra-in ne zahteva toliko iv„razbe kot druge umetni-\ e ^sti. V kinematograf ce-m zavijemo dostikrat kar mi-?Tede — vsakdanje obleče-r'. Karta za kino predstavo je tativno zelo poceni. Za film 1nr.^na(:ilna izredna sugestiv-ž , > rnožnost idealnega zdru-vrJlnia Prostora in časa in precejšna časovna aktualnost. ^Povemo, da je lahko tudi nip UsPešno sredstvo notra-J. rekreacije, smo navedli kaj glavnih vzrokov, ki uozično privlačijo gledalce, dnž^.ski teoretiki pravijo, da njUfl,a 9ledalec pri spremlja-kten/l- a dve J112*’ in sicer imlf}, učijo in — kasneje — la.hkCli°' Zaključimo torej breo°’ se °b gledanju do-°boaJilTna gledalec duševno te tn osvoji nove vredno-ja fiaten proces pa se doga-blika ima neka filmska pu-kvaut sporedu stalno ne-lahko ne ^Ime. Najmanj, kar da /„J>rL£em zapišemo, je, mn nTl 'dihi gledalca sčaso-Popolnoma otopijo. uao?'se}no nadaljevanje teh ProarVntev je vodenje dobre len Politike, tj. pravi- več fi-r, In predvajanje čim-Tu ,,^kvalitetnejših filmov. nemn^etno tičijo uprave ki-neprp^?raj9P domala pred Pred ki?nn}^ma ovirama: stj0 f.ahteto in komercialno-ttlm >pi uP<)števamo, da ima ranju vvllko vlogo pri formi-treba ^ovekove osebnosti, je Pričeti aapeti vse sile in 'leje nru, oviri čim efektiv- Upam T}evati-nim uvp.* se7n s tam skrom-PrispcnL.,,0771 začrtal namen ko ozadVnf0!«0,,J>re?e£ 2 izrazito dc-cij°. Tabeh?lu*bensk° popula-^matogrni,? obiskovalcih ki-?a bodijo^L Pa nam kažejo, °enci (79 p ^ie največ usluž flfdalcl, »slattstično 12.500 %l° Potencialni0 pa se šte' ^krog 2S00 Qledalcev gib- > Ir-dUev10^0 takoj izvede-iJtfdfov v — kinema- dn^Potezo- vlni Premalo Hln.m, da jp bi pa mo- siZZ?- ki jih tudi izbor PrZedamo seznkazutei°. C e letu^ f timov v tom^kovne’1^? brez vet' slat^^da je bu^tecije Ugo-' (Prevlari(,L zbor filmov ^ s o ’Z™j nekvalitetni ameriški filmi; bilo je dovolj nemških, katerih proizvodnja je ena najslabših v Evropi; nordijska kinematografija je bila zastopana z enim samim filmom; poljskega filma ni bilo nobenega. Razveseljivo pri teh nerazveseljivih ugotovitvah je samo to, da so bili domači filmi številčno dobro zastopani — takoj za ameriškimi. Seveda pa ostane odprto vprašanje Kvalitete domačih filmov...) Na podlagi vsega tega si upam trditi, da vodi kino Triglav izrazito politiko komer-cializirane kulture. V svoj repertoar uvršča bolj ali manj nezahtevne filme, ki pa vseeno »vlečejo« — rezultat: ugoaen finančni uspeh. Zdi se mi, da si je kino Triglav z dolgoletnim izolacionizmom od ljubljanskega kinematografskega podjetja, z životarjenjem na robu kulturne sredine vzgojil stereotipno publiko, ki je pravzaprav zadovoljna z vsako plažo, ki jo predvaja. Film kot efektno množično komunikacijsko sredstvo ima zelo veliko vlogo tudi pri vzgoji osnovnošolske in dora-ščajoče mladine. Brezpomembno je uvajanje filmske vzgoje v šole, če vse te teoretične pridobitve v praksi takoj demantiramo in razvrednotimo. Mlad človek na splošno ne išče filma z neko konkrektno vsebino, temveč hoče »nekaj« doživeti. Ta nekaj pa ima zelo širok spekter in od vzgoje starsev m šole pa od kulturnih institucij (tu mislim v našem primeru kinematografije) je odvisno, ali bo dobil tisto, kar njegovemu razvoju koristi. Trav ta kinematograf, ki »pokriva« tako veliko področje, bi lahko opravljal s skrbno zoranim programom »pritisk« na gledalce, ki bi slej ko prej nujno morali »podleči«. Treba je najti pot za postopno dviganje ravni okusa gledalcev, ne da bi jih pri tem premočno odbijali s pregrajo, ki bi se ustvarila med ponujenim programom in »njihovimi željami«. Kinematografe pojmujem kot kulturno institucijo in jasno je, da te dejavnosti — pa naj se tudi skriva za samoupravljanje oz. voljo kolektiva — ne more »krojiti« skupina ljudi, ker pri tem nujno zadeva v Širše interese (ki niso samo finančni) - v interese vseh samoupravljalcev. Močan industrijski razvoj, ki ga doživlja naša občina, se ne prenaša avtomatsko bogatega in pestrega kulturnega življenja. Zato naj mi bo dovoljeno vprašanje: Zakaj se kino Triglav še ni priključil ljubljanskemu kinematografskemu podjetju in si tako omogočil vodenje USTREZNE programske politike, želeli bi še enkrat slišati objektivne faktorje (če sploh so objektivni?), ki mu to preprečujejo. Mislim, da je v teh razmerah edina ustrezna solucija formiranje programskega sveta, ki naj bi odločal o nakupu in predvajanju filmov. Kolikor bi zaradi izboljšanega programa nastala v podjetju večja finančna izguba, naj bi jo povrnila občinska skupščina. Procesi socializacije kulture so vedno težavni in je zanje treba marsikaj žrtvovati. Primož Pohleven PISMO SMO POSRKDOVAIJ DKLOVNEMU KOLEKTIVU KINA TRIGLAV. TAKOLE JE POJASNILO OZIROMA ODGOVOR: Popolnoma se strinjamo s pivčevim uvodom o namenu in vplivu filma, saj navaja dejstva, ki so splošno znana. Manj se strinjamo z njim pri navajanju številk in hipotez. Kino Triglav je bil namreč v letu 19(>4 kljub »-izrazito komercialnemu-1 programu obiskan le 46 %. Ni nam jasno, kaj bi meščanski prebivalci pridobili glede kvalitete filmov, če bi se kino Triglav priključil ljubljanskemu kinematografskemu podjetju. Razlika bi bila le v višji ceni vstopnic pa v tem, da bi ISTE filme, ki jih sedaj igramo kot reprize ZA mestnimi kinematografi, predvajali deloma kot premiere ali pa istočasno s kinematografi v mestu. Kino Triglav namreč s svojimi 135 — 140 filmi na leto odigra skoro vse filme, ki jih nabavijo distribucijske hiše v vsej državi. (6 distribucij nabavi letno vsaka po 25 filmov). Programska politika kina Triglav je torej identična s programsko politiko distributerjev, saj je vezana nanjo. Predvajanje vseh filmov, ki si jih izposojamo od distribucijskih podjetij, odobri zvezna komisija za uvoz filmov — drugih virov za nabavo filmov kinematografska podjetja nimajo. Vabimo pisca članka, naj nas obišče v kinu, kjer ga bomo seznanili z osnovami programiranja in vodenja kinematografa, kajti menimo, da se s svojo kritiko ni obrnil na pravi naslov. Za programski svet kina Karlo Štrekelj Skromna želja V našem kraju imamo več volilnih enot. Med njimi tudi Cešnice, Zagradišče. Vaščani opravijo svojo družbeno dolžnost kar v kmečki veži, sestanki' pa so v zasebnih hišah. Ker je nerodno sitnariti po hišah, so se odločili, da bi za družbene potrebe v vasi Zagradišče preuredili sadno sušilnico. Izvolili so tričlanski odbor, ki naj bi prepričal občinsko skupščino, da je sušilnica že pokrita, da ima dve zidani steni, da ima betonski tlak, da bi preuredili samo del sušilnice, da bi sami vozili in delali — pa vse ni nič pomagalo. Tudi na zborih volivcev in raznih sestankih je bilo govora o tem. Zanimivo je, da se po mestih prevažajo ljudje že tako rekoč s hodnika na hodnik, da gradimo samopostrežbe in stolpnice in še in še, za podeželje pa ni denarja za preureditev pol sadne sušilnice in celo s pomočjo vaščanov samih. Se nekaj o krajevni skupnosti Zadvor, ki je že na taki razvojni stopnji, da se bo kmalu spoprijela z najtežjimi problemi. Na naše seje ne prihajajo samo člani, ampak tudi predstavniki treh vodnih odborov, predstavniki organizacij, vabljeni pa so vsi tisti, ki se zanimajo za razvoj. Prihaja čas, da bomo sadno sušilnico preuredili s pomočjo ljudi samih, da bomo v delu bivše sušilnice volili svoje predstavnike oblasti; prihaja čas, da bodo ljudje sami urejali svoje življenje, ne pa da bi čakali na občinsko milost. Ivan Tomc Sadinja vas 17 Pojasnilo Gradisa V zvezi s člankom, ki so ga objavili pionirji osn. šole Karla Destovnika-Kajuha v 2. številki Msk in se nanaša na nekorektno ravnanje našega vratarja ob obisku teh pionirjev pri nas, posredujemo naslednje: Službujoči vratar dnevne izmene tistega dne, Janez -Gradišnik, nam je izjavil — kar potrjujejo tudi drugi očividci — da je bilo tistega dne, ko se je zgodil neljubi incident, resnično že prek 10 skupin pionirjev, ki jih je vratar napotil delno k šefu kovinskih obratov, delno pa k šefu strojno-prometnega obrata, ki imata oba sedež v bivših centralnih obratih podjetja Gradis. Ker se je zgodilo, da sta bili iz istega jrionirskega odreda tudi po dve skupini v različnih časovnih obdobjih, je nekatere odklonil, ne da bi poprej vprašal za mnenje eno ali drugo poslovno enoto. Ne želimo zagovarjati resnično nekorektno ravnanje našega vratarja. Menimo pa, da bi naj morda šole oziroma pionirski odredi, ki želijo kolektivu čestitati za praznik, imeli nekak razpored. Tako bi se ne dogajalo, da bi prišli iz istega pionirskega odreda v isto podjetje po dve skupini in bi ne prišlo do neljubih nesporazumov. Prepričani smo, da bodo pionirji naše izvajanje pravilno razumeli. Vabimo pionirje naših šol, da nas še večkrat obiščejo, ker bodo vedno resnično dobrodošli. Zavedamo se, da nam samo dobra zveza s šolami lahko omogoči dobre in kvalitetne bodoče delavce. Podpisane tri pionirje pa prosimo, da gornje vzamejo z razumevanjem na znanje. S tovariškimi pozdravi! Sef kovinskih obratov: Jože Repše s. r. To pol o Mošcanskl skupnosti Pet let je preteklo, odkar so dobili Moščani svoj mesečnik. Od prvih, precej negativnih korakov so sodelavci — sami neprofesionalci »novinarji« — prehodili dolgo pot, na kateri so kar precej uspeli in lahko zapišem, da že nekaj časa ustvarjajo prijeten in zanimiv časopis. Uredniški odbor se je celo predstavil v prvi številki novega letnika z »uredniškimi žebljicami«; zato bi se omejil le na kratek prikaz pomembnosti tega glasila pa navedel nekaj kritičnih pripomb, ki seveda nikakor ne nameravajo biti kritikarsko pisanje. Naša osrednja glasila zelo dobro obveščajo bralce o vseh aktualnih dogodkih na zveznem in republiškem nivoju, medtem ko o problemih in procesih, ki se vsak dan znova porajajo v komunah in podjetjih poročajo slabše ali pa ne v taki meri, kot bi to bilo želeti in zahteva vsakodnevna praksa. Z intenzivnim uveljavljanjem načel samoupravljanja in zavestnim vključevanjem vsakega posameznika v te procese pa se je nujno pokazala potreba po čimboljši obveščenosti o dogajanju v tudi najmanjših samoupravnih enotah kjer je pravzaprav torišče dela večine delovnih ljudi. Da bi čimkompleksneje zajeli problematiko v komuni, so občinski odbori pričeli ustanavljati svoja glasila, ki so s svojim delovanjem že opravičila obstoj, čeprav se še precej pogosto sliši da so premalo kritična in da neredko propagirajo delovanje občinske skupščine in uprave. Tako imenovane občinske apologetike Moščanski skupnosti ne moremo očitati, zdi pa se mi, da kljub vsebinskim in oblikovnim kvalitetam Msk še vedno preveč informira in beleži. Za zdaj še ni postala inštrument širšega javnega mnenja z njenih strani veje premalo polemičnosti. Seveda to ni »krivda« le uredniškega odbora, dejstvo pa vseeno ostane: Kljub temu, da je Msk s poseganjem na vsa področja našega življenja s približno 14 stalnimi rubrikami zelo aktiven vodnik in sodelavec Moščanov le še ni dosegla ravni široke tribune (ki ga pa nujno mora), skozi katero naj bi se odražalo življenje vse občine. Ce naj ob preli-stanju zadnjega letnika strnem vse dobre strani časopisa, lahko že sedaj, preden prehajam na »pripombe«, zapišem, da zajema list vsebinsko tisto problematiko, ki je najbolj potrebna obdelave ter da opravlja s povezovanjem zelo velikega področja občine v homogeno celoto izredno pomembno delo. Zavedam se, da je tako vsebinsko kot tehnično urejanje časopisa, ki spremlja dogaja-janja in procese v tako velikem organizmu kot je naša občina, kaj težavna stvar. Tudi enomesečno izhajanje je prej ovira kot ugodnost in zato ni nič kaj prijetno dajati kritične opombe. Opravičilo za to najdem le v želji, da bi bil koncept lista še boljši, kot je dosedaj: — Naslov časopisa je z integracijo Polja in ostalih krajev postal tako trd oreh, da bi o njem veljalo diskutirati. — Prva stran je ogledalo časopisa — Moščanski skupnosti ne uspeva preveč utrditi tega prepričanja. Pogrešam efektne glave, ki je lahko asimetrična, vendar mora biti na stalnem mestu. Po mojem mnenju naj bi bila na prvi strani dva vsebinsko najaktualnejša članka (eden od teh je lahko uvodnik), največ ena fotografija, spodaj v nonpa-reillu tiskano kazalo avtorjev in sestavkov. Na ta način bi dobili efektno podobo časopisa, ki naj izraža že na prvi strani jasnost in preglednost. Pretirana grafična dinamika (ki nas kaj lahko zavede v konfuznost) je pri mesečnikih odveč — dinamičnost dosežemo z vsebinsko raznolikostjo. — Obvestila, oglase in krajše statistične vsebine bi kazalo združiti na eni strani ali listu — upravičenost takega postopka potrjujejo številne raziskave. — Načelno sem proti tako imenovanemu »lomljenju« člankov na druge strani časopisa. — Pametno bi bilo vnesti stalne intervjuje — to ni kopiranje ideje »De?et žebljic«, temveč potreba. Primož Pohleven Klunova 1 PRIPIS UREDNIŠTVA: Pripis uredništva: Tovarišu P. Pohlevnu lepa hvala za mnenje o našem listu. Se toliko bolj, ker je v zadnjih nekaj številkah dokazoval, kako je mogoče najhitreje odpravljati pomanjkljivosti: vabimo Vas torej, tovariš P. Pohleven k stalnejšemu sodelovanju In prispevajte tako z neposrednim svojim delom delček k uresničevanju tega, ker si tudi mi želimo — da bi bila Msk čim boljša. Uredništvo [HOŽČANSKAl SKUPNOST Moščanska skupnost, glasilo občinskega odbora SZDL Ljubljana Moste-Polje, izhaja enkrat mesečno v 4.000 izvodih. Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Bogdan Sturm, tehnični urednik Milan Pritekelj. Rokopise in slike pošiljajte na naslov: Uredništvo in uprava MSK, Ljubljana, Ob Ljubljanici 42/11, telefon 36-690, interno 8. Rokopisov ne vračamo. Tekoči račun pri NB Ljubljana, občinski odbor SZDL Ljubljana Moste-Polje, Moščanska skupnost 600-14-608-211. Celoletna naročnina 240 dinarjev, polletna 120 dinarjev (plačljivo naprej) posamezna številka 20 dinarjev. Tisk CZP Kočevski tisk, Kočevje 10 dni It v In,j ti NA TUJEM SMO BILI LETOS VEC NA LEDU KOT DOMA. PRVIČ NA TUJEM IN KAKO SMO VIDELI MI. SPREJEM IN POGOJI SODELOVANJA. O TEKMAH NI DA BI GOVORILI. Športni standard del splošnega standarda. NIVO TELESNE KULTURE. KAKO FINANCIRAJO TELESNO KULTURO. JUGOSLOVANI SMO SE DALEC_OD TEGA, DA, BI TUDI POSTAU ŠPORTNI NAROD,' ČEPRAV ... NA TUJEM SMO [BILI LETOS VEC NA LEDU KOT DOMA Konec leta smo dobili povabilo na 12-dnevni trening- v Češke Pardubice k zveznemu ligašu Tesli. Kaj takega nismo pričakovali. Se nikoli nismo bili izven naših meja, sedaj pa kar na »visoko šolo hokeja«. Kar prelepo se nam je zdelo in že smo po načrtih pluli v višine — ko so nas postavile na zemljo finance. Toda račun je bil: Ce gremo vsak teden 2—3-krat na Jesenice, nas stane trening na Češkem skoraj prav toliko, raje manj. Tako smo Se vrgli v delo in ... Vize, dopusti, šola — pa smo že bili ' prek Dunaja na češki meji. SPREJEM IN POGOJI SODELOVANJA Tu smo šele naleteli na carino in dobili malce neugoden Vtis — vzhodni blok. Tudi v Parduibicah je bilo za začetek enako. Namastili so nas v hotel, ki je izključno za tujce — neke vrste karantena. Tale vtis je kmalu izginil in naprej smo se počutili res prijetno. Treninge so nam uredili tako, da ,§1010, lahko trenirali dvakrat dnevno, vmes je bil dan odmora in takrat smo si ogledali Prago, Hradlčane in rezidenco premiera Novotnyja. Toda tisto, kar nas je najbolj, navdušilo, so bili vseeno športni objekti. Toda o tem pozneje. Konec koncev je bdlo vse, hrana, gostoljubnost in pogoji za trening tako popolno, da se več kot resno sprašujemo: »Kako jim bomo to vrnili (in e kakšnimi sredstva)?« Poleti nam ‘bodo namreč obisk vrnili — pa ne zaradi hokeja. Radi bi na naš Jadran, meja se jim je odprla šele lani in sedaj bi radi to čimbolj izkoristili. To je bil verjetno tudi vzrok, da so nas povabili. O TEKMAH NI DA BI GOVORILI Po tednu dni treninga smo začeli dobivati ponudbe za trening tekme. To je bilo za nas najtežje, kajti primerjati se z njihovimi mojstri hokejske igre, pa celo s tistimi iz najnižjih tekmovanj, je več kot absurd. V Jugosavliji je bilo letos aktivnih 12 hokejskih članskih ekip, Pardubice (s 60.000 prebivalci) pa jih imajo same najmanj toliko. Pa še to: Cehi drsajo od 4. leta starosti dalje (saj tudi imajo kje), z 10. letom pa že začno s specialnim treningom hokeja. Tako ima 14-Ietni pionir 10-letni staž na ledu, ki ga nima pri nas niti najstarejši igralec. Ta staž pa je takle: 10 let po 6 mesecev ledu — pri nas bi se pa reklo: 10 let po največ poldrag mesec ledu letno (letos niti toliko ne). Razlika je torej res več kot ogromna, zato smo zadovoljni s tem, da smo vsakemu nasprotniku zabili vsaj častni gol. Igrali smo 4 tekme, najugodnejši rezultat smo dosegli proti ekipi Dinama, ki je član H. zvezne lige, in sicer 9 : 2. Najobčutneje nas je premagala Višja obrtna šola 11:1, z mladinci Tesle in z II. ekipo tega kluba pa smo izgubili z 10 :1. Vse ekipe so bile iz Par-dubic. O vsem našem bivanju torej prav na kratko, zato pa še nekaj o tem, zakaj so Cehi lahko športni narod. Drugi del: ŠPORTNI STANDARD JE DEL SPLOŠNEGA STANDARDA Kdor jo bdi na Češkem, se sitrinja: standard je pri nas mnogo višji: avtomobili, ny-lon, stanovanja, obleke itn. Toda ali je to res izključno merilo? Malodane vsak Ceh se barvi s to ali orno panogo telesne kulture, zanesljivo pa vsak med 6. in 16. letom. Za to ipa ima pogoje: opremo, 'rekvizite, objekte in sredstva. Premislite, pa povejte, ali lahko to tudi vzamemo za merilo! (Baje je enako stanje tudi v 'kulturi.) — Športna oprema in rekviziti, vse to je zelo poceni, uporaba objektov pa zastonj (kdo plača stroške?). — Športe gdje že v krogu družine. Starši kupijo otrokom prvo športno opremo in so jim nemalokdaj prvi trenerji. NIVO TELESNE KULTURE V I. razredu osnovne šole imajo na Češkem za telesno vzgojo predvidenih že precej ur. Toda poleg tega imajo še obvezno drsanje. Z 10. leti starosti se že formirajo ekipe z drsalci, ki za njih v drsanju ni več nikakih skrivnosti. Res tu govorim le o hokeju, toda Cehi so velesila tudi v roko- metu, atletiki, gimnastiki, skoraj v vseh ostalih športnih panogah pa med najboljšimi na svetu. Za vse to imajo seveda tudi objekte, in še kakšne. Npr. v Pardubicah s trikrat manj prebivalci kot Ljubljana imajo že 20 let pokrit zimski stadion, nov olimpijski zimski bazen — eden najlepših na Češkem, ves v marmoru —, kolesarski stadion za male športe pa še nekaj nogometnih igrišč in igrišč za ostale športne panoge (košarka, rokomet itn.). Vse objekte gradi republika iz investicijskih skladov. KAKO FINANCIRAJO TELESNO KULTURO? Tovarna televizorjev Tesla financira svoje društvo. Med klubi slednjega je tudi hokejski, ki sodeluje v I. zvezni ligi, kjer je med najboljšimi ekipami. Igralci so skoraj profesionalci — sicer so prijavljeni uslužbenci tovarne. Tudi ostale klube in društva na Češkem financirajo tovarne, vojska, milica ali šole (tako visoke, srednje kot tudi osnovne). Vsi dobivajo zadostna sredstva za tekmovalni — kvalitetni šport. Sole dobivajo za to posebna sredstva in imajo v vseh športnih panogah izredno močne ekipe. Osnovne in srednje šole imajo tudi svoja tekmovanja — sploh svojo organizacijo. Pri tem pa vseeno zbirajo sredstva tudi na druge načine. Ko smo bili v Pardubicah, je klub Tesla organiziral veliko tombolo, da bi zbrali sredstva za -turnejo 'kluba po Švedski in Finski in pa za stroške treh državnih reprezentantov (članov Tesle), ki pojdejo z reprezentanco v Ameriko in Kanado. Izkupiček: 100.000 kron (1 krona = 30 din). JUGOSLOVANI SMO SE DALEČ OD TEGA, DA BI postali Športni narod, ČEPRAV.,. da, čeprav imamo množico talentov. Naš narod je za šport izredno nadarjen, toda vsi naši uspehi so res le plod slučaja oziroma posameznih športnih zanesenjakov. Pri nas ni in ne more biti načrtnega planiranja — ker ni sredstev. Tudi sredstva niso slučajna. Letos so, drugo leto jih ne bo, ker bo drag delavski svet v tem ali onem podjetju, ki je letos prispevalo. Žal nam je, žal za vsak dinar, ki gre za telesno kulturo, kajti prvo nam je osebni materialni del standarda. Toda, ali je to vse? MORDA TUDI TO NI VSE, KAR SMO DOŽIVELI NA ČEŠKEM, AMPAK LE TISTO, KAR NAS JE NAJBOLJ PRIZADELO. Gjmnastjka Vsi naslovi in pokal - Zeleni Jami Tudi prvenstvo za pionirke v vajah na orodju —, ki je bilo v organizaciji TVD Partizan Zelena Jama, je poteklo v premoči domačinov. Lepo organiziranemu prvenstvu je prisostvovalo precej mladih gledalcev, ki so pozdravili vsak uspešen nastop. Zahvaljujoč se vodji tekmovanja Jožetu Mavriču in upravi TVD Partizan Zelena Jama, je bilo tek- -KOŠARKA Košarkarji Slovana so z rezultatom, doseženim na »eksperimentalnem« zimskem prvenstvu države, lahko več kot zadovoljni. Na četrtfinalnem turnirju pred mesecem dni so zasedli drugo mesto ter pri tem izločili karlovški Železničar in beograjski Radnički, doslej od movanjie enako ravni občinskega prvenstva. Skupni zmagovalec — tekmovanja pionirjev in pionirk — TVD Partizan Zelena jama — je prejel pokal ObZTK Moste-Polje, posamezniki pa diplome. Tehnični rezultati: Posameznice: 1. Irena Robič, TVD Partizan Zelena jama, 28,55; 2. Vida Perišič, TVD Parti- sebe nedvomno boljše ekipe. Na polfinalnem turnirju so sicer zasedli šele četrto mesto, toda z velikim uspehom; z zmago nad enim naših naj večjih (po znanju in po višini igralcev) klubov Lokomotivo iz Zagreba. Druga svetila točka tega turnirja je bil igralec Slo- zan Zelena jama, 28,30; 3. Nada Podrepšek, TVD Partizan Zelena jama, 27,75; 5.-6. Majda Drčan in Vera Lautar, TVD Partizan Dolsko; 12. Olga Kmetič, TVD Partizan Moste. Ekipno: 1. TVD Partizan tel ena jama II, 138,9 točke; 2. TVD Partizan Zelena jama I, 130,5 točke. vana PETERKA, ki je bil med najboljšimi tremi igralci turnirja, pred mnogimi državnimi rep rezen,taniti. Po teh težkih tekmah so odšli košarkarji za teden dni na smučanje, sedaj pa so zopet doma sredi najvestnejših priprav za državno prvenstvo, zadnje na odprtih terenih. -KOŠARKA-KOŠARKA- Ekipni prvak šola Moste-Polje Po uspešno izvedenih smučarskih prvenstvih posameznih osnovnih šol v veleslalomu so se najboljši kvalificirali za občinsko prvenstvo, 'ki je bilo letos v Trebeljevem, na doslej še neznanih smučiščih naše Občine. Pravico udeležbe sl je pridobilo 50 starejših pionirjev, 25 pionirk in prav toliko mlajših pionirjev. Proga za starejše pionirje je bila dolga 450 metrov z 11 vratci, za ostale pa je bila krajša. Obe progi sta postavila smučarska učitelja Franc Bergant in Franc Pečaver, ki sta tudi vodila tekmovanje v organizaciji ObZTK. Kvaliteta tekmovalcev je bila izredno dobra, poleg zmagovalcev pa so največ pozornosti zasluži ii najmlajši talenti in sicer osemletna Primož Klemen in Marko Jurjec, 10-letna Lučka Jur-jec in odlični tekmovalci, ki pa so imeli na progi smolo: Darko Zajc, Božo Frece in Andrej Seleš. REZULTATI: Starejši pionirji: 1. Janez Justin (osn. š. Polje) 38.2 sek.; 2. Ljubo Gašperlin (osn. š. Polje) 38,9 sek.; 3. —4. Božo Kiandlus (osn. š-Vida Pregare) in Dušan Kavčič (osn. š. Sostro) 41,2 sek. Mlajši pionirji: 1. Uroš Levičnik (osn. š. ?•) 25.3 sek.; 2. -3. Sašo' Hrovat (osn. š. Kette-Mu m) in Janez Garbajs (os. š. S.) 27,2 sek. Pionirke: 1. Darja Rakušček (osn. š. K-M) 27,4 sek.; 2. Ivica Rahne (osn. š. VP) 28,2 sek.; 3. Spela Tome (osn. š. VP) 29,3 sek. Ekipno je zmagala osn. š-Polje — pred osn. š. Vida Pregare in Katte-Mum. ROltOlHEf Zensko rokometno ekipo Slovana b« v marcu prevzel novi trener prof. Silvo KRISTAN, ki je doslej vodil ekipo TVD Partizana Spodnja Šiška. Dosedanji trener Vlado CEŠNO-VAR, ki je zaslužen za vsa osvojena slovenska prvenstva teh igralk, bo prevzel ekipo mladincev. Jesenski prvaki Slovenije, rokometaši Slovana, so imeli le 14 dni zimskih počitnic, sedaj pa že s polno paro trenirajo trikrat tedensko. Vadijo zelo resno, žal pa treninge ovira neresnost nekaterih, ki se treningov še ne udeležujejo. To se jim bo lahko zelo maščevalo, kajti Slovan igra spomladi s. svojimi direktnimi nasprotniki za prvo mesto na tujih igriščih, in sicer v Celju, Piranu in Slovenj Gradcu. Naslov obdržc lahko le, če zmagajo v teh srečanjih. To Pa bodo seveda zelo težko lahko dosegli tudi z največjo resnostjo pri delu. Poleg L moške ekipe Slovana sedaj pozimi najresneje trenirajo pionirji moščansluh šol-Ti imajo edini odmor med šolskimi počitnicami. Razveseljivo je, da jim je RK Slovan omogočil kvalitetne treninge tem, da jim je odstopil možnost vadbe tri ure tedensko veliki telovadnici na Visoki šoli za telesno kulturo na Kooc' Ijovem, kjer je pravo rokometno igrišče z enim 8^°%' Ob takem treningu je seve« zopet pričakovati, da k«« nioščanSki pionirji, kot ve«1^ doslej, v rokometu najboljši Ljubljani. Smučatskl tečai Letošnjo zimo, ki nam jo sneg letos res podaljšuje kar v pomlad, je bilo na smučkah zopet rekordno število šolskih otrok. Razen šole Sostro so priredile vse šole tečaje v krajih, kjer je več snega kot v Ljubljani, Ob ZTK pa je organizirala smučanje na Blaževem hribu. Vseh otrok je bilo na teh tečajih preko 500, smučanja pa jih je učilo 29 smučarskih vaditeljev v organizaciji Ob ZTK. Samo na kratko, kje in kako smo smučali: V Zlreh sta organizirali tečaje osn. š. Kette-Mum in gimnazija Seleš in Božo kanduš, v drug1 pa rv1 Marko Jurjec in Ivica Rahne, š. Jarše je imela letos svoj P1 tečaj. Postojanka, ki so sl brali - taborniški dom PoCl Hco - je odlična, pa tudi d° novega vrha Je precej blizu, ganizacija in vreme - odUčn0' ^ Izvedli so dve tekmovanji 1« obeh Je zmagal Mitja Brezovec-Kot je že tradicija, šola vsako leto izkorišča teren® doma. Naporna vsakodnevna nja z avtobusi v pogorje bila več kot poplačana s mi smučišči na Prežganju. vož-jan<5 J* Krasni' y SVOJ Moste. V lepem in prostorni Ji Industrijskem domu so se odlično počutili, le drugi izmeni je nagajalo vreme. Zaključne tekme so bile zelo kvalitetne. Prvak osn. š. je postal Marko Kavčič, med gimnazijci je bil najboljši Franček Pavlin, med dekleti pa Mojca Gestrin. Osnovna šola Vida Pregare Je bila v svoji stari postojanki na Javomiškem rovtu in kot je to že kar navada — vsi so bili navdušeni nad snegom, gorami, organizacijo In na koncu tudi s smučanjem. Tekmovali so v dveh skupinah. V prvi sta bila zmagovalca Andrej K® ig so vključili tudi o jdJ ;rega. Letos so imeli s ^gjfO Je bil sneg naklonL uspeli naučiti srnuian m<,v8Ice,' . tek«,°v; 11 Z"1 IUKIUUVU1IIJ U c*« - le« Justin, Darko a še to. ok, pa tudi odlične tc * goval1"1 tekmovanju so ^ N®" ika Dimnik. 2’' , vsem le Se to-prijetno In 1