Slovenec
PRVI SUOYENSK1 UST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO ORU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— 2APADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V • ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
STE V. (No.) 220.
CHICAGO, ILL., PETEK, 16. NOVEMBRA — FRIDAY, NOVEMBER 16, 1928.
LETNIK XXXVII.
ITALIJA OSUMLJA AMERIKO, DA SE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH PLETE MODERNI IMPERIJALIZEM IN DA SE BO MED ANGLIJO IN AMERIKO PRIČELA HUDA KOMPETICIJA. — COOLIDGEV NAGOVOR OB PRILIKI 10 LETNICE SVETOVNEGA PREMIRJA, SMATRA ZA PRIČETEK TEGA.
Rim, Italija. — Italijanski časopis "II Te vere" je te dni priobčil članek, v katerem resno povdarja, "da se v Ameriki pričenja doba modernega im-perijaiizma in da se bo med Zedinjenimi državami in Veliko Britanijo pričela huda kom-peticija, za stari in novi imperializem.
Stari imperijalizem v Britaniji se smatra za zastarelega n diplomatje sedanje dobe ga obsojajo med staro šaro in priporočajo, da se ga nadomesti / novo formo, primerno sedanjemu času.
Amerikanski moderni imperijalizem je pa le nekako go-podarsko nasilje, ki pritiska •\a Evropo in ostale dele sveta. Amerika se vmešava v vsakovrstne zadeve v Evropi in drugod ter skuša biti voditeljica Irugim narodom, kakor, da ti niso zmožni svoje lastne eksistence.
Vsekakor se sluti, da bo to povzročilo še hudo kompetici-jo med Ameriko in drugimi narodi. Razvidno je tudi, da je Coolidgev govor ob priliki praznovanja 10 letnice svetovnega premirja .zanetil priče-tek te kompeticije."
Tako in še več je pisal italijanski časopis ter osumijal ameriško republiko, da dela nasilja drugim narodom. Čudno je, da se kaj takega Čuje iz Italije. Saj Mussolini je vendar "dober" prijatelj Amerikan-cev. Tudi se že dalj časa pripravlja, da bo Ameriko obiskal. Ako se bodo pa iz Italije čule take vesti in to pod "jegovim nadzorstvom, tedaj Mussolini ni prevelik prijatelj Amerike.
VELIKA NESREČA NA MORJU.
Ladja "Vestris" se je potopila sredi oceana. — Na ladji se je nahajalo 339 oseb. — Bližnje ladje so hitile na pomoč in so resile več oseb.
12 LETNI DEČEK REŠIL 3 OTROKE IZ OGNJA.
Chicago, III. — Charles Dull r, iz 1533 Melrose street, star 12 let, se je izkazal pravega" več ladij, ki so
New York, N. Y. — Kakor, j smo že na kratko poročali, se ž je te dni pripetila velika ne-j j sreča na Atlantskem morju.! | Več dni zaporedoma so divjali j | hudi viharji po raznih delih | sveta; ravno tako je tudi d i v- | , jal vihar po Atlantskem mor- I ju. Na odprtem velikem morju, velike in močne ladje še kljubujejo morskim viharjem, ako pa vihar zaloti v sredi morja manjšo in staro ladjo,, potem grozi nevarnost, da se lahko pripeti nesreča. Ravno tako se je zgodilo te dni, ko se je potopila ladja "Vestris".
Ladja je bila'last od Lamport & Holt Co., vozila je med severno in južno Ameriko. Zgrajena je bila leta 1912, vsebovala je 10,494 ton in me-il rila v dolžini 495 čevljev. Nesreča se je pripetila na širokem morju, 250 milj od obrež-ia, ko je ladja plula iz New Yorka v južno Ameriko. Ker je bila ladja že zelo izrabljena, so ji odpovedali stroji in ko je še vihar močno divjal, je bila ladja tako poškodovana, da se je pričela potapljati.
Za časa nesreče se je nahajalo na ladji skupno 339 oseb; 129 potnikov in 210 uslužbencev. Med potniki je bilo tudi kakih 15 otrok. Kapitan je po-'nl brezžične brzojave na vse strani, vendar pa, predno je dospela pomoč na mesto, so se morali vsi podati v rešilne čol-nove in so bili izpostavljeni u-sodi valov.
Končno se je pa približalo
Vabilo na sestanek.
Iz urada družbe delničarjev Edinost se mi je naznanilo, da se bo vršila delniška seja v Chicago, dne 20. novembra zvečer.
Pri tej priliki se nam nudi lepa priložnost v zadevi, katera posebno rabi pomoč in zaslombo katoliškega časopisa. In to je naš nameravani Katoliški shod, K. S. K. Jednote.
Skoro vsi delničarji so člani K. S. K. Jednote, mnogo je naših krajevnih društev, ki so delničarji tega uglednega katoliškega tiskovnega podjetja. Radi tega ni nič več kakor dobro, da se ta zadeva katoliškega shoda razmotriva na tem sestanku, potem, ko bo seja o družbi zaključena.
Ako se ne bo za katoliško idejo zavzelo katoliško časopisje in pa oni ljudje, kateri katoliško časopisje vzdržujejo, potem ni pričakovati od drugih, da bi kaj storili.
Gotovo bomo imeli na tem sestanku več čč. gg. duhovnikov, ki bodo nam v tem vodje in svetovalci. Radi tega vabim v imenu K. S. K. J. vse one člane in zastopnike, ki so delničarji, katerim se je le mogoče udeležiti tega sestanka, ker smatram, da je to njih dolžnost in naloga.
Načelo katoliške organizacije in katoliškega časopisa je eno in isto. Brez katoliškega tiska se ne bodo polnile naše vrste v jednoti. Brez katol. javnih shodov, se bo naše ljudstvo v modernizmu ameriškega vrvenja še bolj odtujevalo katol. principom. Dolžnost vseh je, da se udeležimo tega sestanka za vse slovenski katoliški shod.
Vabljeni so v bližini vsi gl. uradniki (ce) K. S. K. J. k udeležbi in sploh komur je mogoče udeležiti se. Osobito pa bo nas veselilo, ako bo večja udeležba od strani čč. gg. duhovnikov.
ANTON GRDINA, gl. predsednik K.S.K.J.
in delničar tiskovne dr. Edinost.
Iz Jugoslavije*
POROČILO, KAKO ŽELI MUSSOLINI AMP UTACIJO — STOLETNICA USNJARN E V MOKRONOGU. — POŽAR V ZADOVINKU. — JUGOSLAVIJA DOBI DVA NOVA PODMORNIKA. — DRUGE RAZNE KRATKE VESTI.
PRIPOMBA UPRAVE DR. EDINOSTI ~ Ž ozirom na to, da se bo vršil gori imenovani sestanek tudi na ta večer, bodi določen sledeči program:
Odbor tiskovne družbe Edinost uljudno vabi vse zunanje in domače delničarje (ke), da se udeležijo v torek večer 20. nbv. ob 6. uri skupne večerje delničarjev. Takoj po večerji sledi seja delniške družbe Edinost, na večerjo in sejo so vabljeni samo delničarji in delničarke.
Vsi, ki se bodo udeležili skupne večerje prosimo naj se takoj javijo na uprav-ništvo tega lista, to zato, da bo vodstvo znalo, za koliko ljudi ima pripraviti večerjo.
Po seji delničarjev tisKovne dr. Edinost ob 8:15 zvečer pa sledi sestanek za vse slovenski katoliški shod, na katerega naj pridejo oni, ki niso delničarji.
Mussolini hoče amputacijo?
Ljubljanski "Slovenec" z dne 26. oktobra prinaša sledeče poročilo iz Zagreba: "Te dni se mudi v Zagrebu eden od voditeljev italijanske opozicije in zelo ugleden bivši član italijanskega kabineta, ki je bil dolgo vrsto let poslanec v itali-| janskem parlamentu, sedaj pa živi radi svojega odkritega protifašističnega stališča v inozemstvu, kjer je sotrudnik raz-| nih časnikarskih agencij. Imena radi stvari same to pot ne moremo navesti. V Zagreb je
I	j prišel, da prouči naše razmere.
II	V to svrho je stopil v stik z 11 mnogimi političnimi činitelji.
Danes se je Vaš dopisnik sestal s tem parlamentarcem in se z njim razgovarjal nad dve uri. Poleg vafenih izjav, ki jih je dal Vašemu dopisniku o dogodkih v svetovni politiki, se je zadržal na razmerah med_ Italijo in Jugoslavijo. Pri tej priliki je naglasil, da je Mus-| solini vsekakor želel, da ne bi I bilo prišlo do odobritve net-
Italijanska emigracija nikakor ne veruje v uspeh take akcije, ker je mnenja, da bi bila vsaka slabitev naše države katastrofalna za italijansko emigracijo in za njene opozicio-nalne težnje, ker bi oslabitev naše države neobičajno dvignila Mussolinijev režim.
Uredništvo "Slovenca" prepušča znanemu italijanskemu politiku za njegove informaciji seveda polno odgovornost.
lOOletnica tovarne usnja v Mokronogu.
Redek jubilej je obhajala te dni tovarna usnja Franceta Pence v Mokronogu. Leta 1S'J8 dne 29. oktobra je kupil Andr. Penca — stari oče sedanjega posestnika — od gosp«' .J osi pine pl. Vitalis posestvo, in na tem posestvu se je naselila rodbina Penca, pa začela usnjarsko obrt. Seve je bil začetek majhen. En pomočnik in en vajenec sta obdelovala kože, pa že v par letih ni zadostovalo to delavstvo. Pet delavcev se je naselilo v delavnici, usnje Pen-
| tunskih konvencij. Mussolini | je svojo politiko privedel v tak 'covo je bilo kmalu znano po položaj, da more obdržati nje- celi Dolenjski. Na sejmih je bil govo diktaturo samo kak večji'glavni promet, uspeh. Razen tega je Mussolini J Leta 1856 je prevzel delav-prepričan, da bi bil z odbija-' nico stari Fr. Penca ter izdelo-
*iK3NNi!iiiinom!Nimioiiiitiiiiioiiiiiiiiii^^	..........................
ROMUNIJA JE V TEŽKEM POLOŽAJU.
KRIŽEM SVETA.
KDO BO PREDSEDNIK Y MEHIKI?
— Harbor Springfield, Michigan, — Allen C. Angeli, Romunski premijer Juliu Ma- predsednik te naselbine, se je Dva Callesova ministra v Menili se je resno zavzel za po- pred nekaj dnevi odpeljal v( hiki sta odstopila le zato, loža j Romunije, ali nahaja Chicago. Dne 11. nov. okrog da moreta kandidirati za se v kritičnem stanju.	polnoči je bilo pa vse prebival-; predsednika.
stvo v naselbini opozorjeno z	_n_
močnim piskom v tovarni, da
njem ratifikacije od strani na še države odvrnil od naše sosede.
Nadalje je ta politik govoril o najaktualnejših političnih vprašanjih. Izjavil je, da želi Mussolini aktivne agitacije za amputacijo v naši državi in da si je večkrat prizadeval stopiti v zvezo z osebami, za katere misli, da bi mogle kaj doprinesti k amputaciji. Vendar pri nas nihče ni šel od odgovornih Činiteljev na njegov lim. Mus-Mexico City, Mehika. — Ka- solini bi v slučaju amputacije
Dunaj, Avstrija. — Priča	_,	__
kovalo se je, da se bodo v Ro-( se je Mr. Angeli vrnil in seboj kor že sedaj "izgleda, se bo pri' vsekakor si prizadeval vreči v ponesrečence! muniji razmere izboljšale, ko' pripeljal tudi nevesto.	j prihodnjih predsedniških vo-1 Hrvatsko kapital, da bi jo go-
1 w iCb) O t JC	{II U f VgU	— — -----il ' -------»--------I	I	11	v "1 •	.
junaka, ko je rešil 3 male otro-| sprejemale na svoje krove. Do je nov kabinet zasedel vlado _ Mexico City, Mehika. — litvah v Mehiki več kandida-, sP°aarsko zasužnjili in jo na-
. .	v	,	v- - • T..u.. tv/t««:..--___	__ _ _ .	_ _	i l_____j.________ ____• nravi za A nannn Rfl7.pn fpira
ke iz goreče hiše. Ko je neke-! sedaj se poroča, da so rešili ga dne šel po Ashland ave., jej skupno 220 oseb, 108 se jih še opazil, da se je iz hiše št. 3225 močno kadilo. Takoj je slutil, da je moralo v hiši goreti. Hitro jo ubere po stopnicah navzgor. V drugem nadstropju, kjer je bilo že vse v dimu, najde 3 male otroke. Vse tri otroke izvleče iz sobe in jih potem posamezno znese na ulico. Ko ie otroke rešil, pa hitro poklice ognjegasce, kateri so ogenj kmalu pogasili.
-o-
pogreša, 6 je že priznanih mrtvim. Tudi kapitana potopljene ladje še pogrešajo.
-o-
FARMAR JE V KORUZI NAŠEL MRTVO TRUPLO.
Champain, 111. — Neki farmar je na svojem posestvu v koruzi, te dni našel truplo neznanega moža. Takoj je to naznanil policiji, nakar so truplo prepeljali v okrajno koro-nerjevo mrtvašnico. Koroner 'se je po preiskavi izrazil, da
truplo je moralo že več mese- čuni so pokazali, da je bilo te-
val vse na roko. Ta Penca jo nas vse bil znan daleč okoli: vse ga jo !poznalo. Zadovoljen jo i>il z obrtjo in je ni posebno povečal.
Ni bii pa zadovoljen sedanji posestnik. Izobražen v tovarnah na Dunaju, na Češkem, v Švici, v Nemčiji — posebno Hamburgu — je hotel porabiti svojo znanost. Stroj za strojem je priromal v novozidano tovarno, vse je gonila lokomobi-la. Po požaru 1. 1911 je tovarna zrasla večja in obširneja. Lokomobila se je nabavila velika. Kakšen razloček od leta 1899, v katerem je sedanji lastnik prevzel tovarne. Sedaj je tovarna založena z najmo-
in je Juliu Maniu postal prvi	c A Lindbergh je te dni po-' tov potegovalo za predsedni- Pravi1 za Albanijo. Razen tega
minister. Vse je že željno pri-	letel v San Juan de Teotihua- ško službo. Nedavno smo po-! bi v tem slučaju prišel na Hr- jdernejšimi stroji, zmore vsako
čakovalo, kdaj nastopijo boljši	can> Mehika, da obišče dve pi-' r°čali, da je neki profesor, ki vatsko kot kralj član italijan- delo, konkurira v finesi in do-
časi — in odkod pride rešitev.	ram'idi z imenom "Solnce in Lu-' Je r°Jen Mehikanec in je v ske dinastije ki bi bil
Stranke so se ozirale na odre-	na» katere so še pred par sto Združenih državah proučeval tudl sadjarski kralj
~ ' J . 1 • _	1 "__i 1_ "__•_ ___Sil	*	_____J___.	1	J	1	.1	Tf Q Vnv TIQC to lt O li i '
šitelja, ki naj bi prišel in rešil postavili Indijanci. Te pi-' zgodovino, odpotoval v svojo domovino. Rešitelj je končno ramide so bile zgrajene še r°dno domovino Mehiko, da bo prišel — a domovine menda predno so si Španci osvojili kandidiral za predsednika me-
odrešil ne bo.
Nedavno, ko je bil še Bra-tiano prvi minister v Romuniji, je v državi vladala kriza. v Kanado se je podalo 6 mož odstopila dva ministra; Dr. M. Vse je kazalo, da država gre 12 Združ_emh držav, med nji-, p Casauranc, minister za in-
Mehiko.
— Regina, Sask. — Na lov
hikanske republike
Te ni pa prihaja pročilo, da sta iz Callesovega kabineta
Kakor nas ta italijanski politik obvešča, je načrt Mussolini-ja in njegove najožje okolice ta, da bi na ta način prodrl na Balkan z razdelitvijo naše države in onemogočil vsako jačjo ekspanzijo slovanskih elementov na Balkanu. Slovenija bi
NIJA ZA POLJAKE V KALIFORNIJI.
San Francisco, Cal. — V Kaliforniji se je ustanovilo novo farmarsko kolonijo za Poljake. Ta kolonija obsega 18,-000 akrov zemlje, ki se nahaja v okraju Lassen, blizu Su-sanville, Kalifornija. Na tem prostoru se bo naselilo od pet do šest tisoč Poljakov. Naseljence vabijo iz večjih mest, ker Poljaki so se že sami izrazili, da njih narava je bolj prikladna za kmetijo, kakor pa za mestno življenje.
rakovo poti Nastali so veliki mi tudi Edward Rednotaz iz.dustrijo in obrt in vojni mini-jbila po tem načrtu razdeljena -emiri in strah, kako se bo na- Chicage. Lovci so zašli preda-1 ster j Amaro, le zato, da bo-;™ed Italijo in Madjarsko, en dalje gospodarilo. Državni ra- !eč v	g°zd^e sta kandidirala za predsedni- del pa bi pripadal Hrvatski.
ka, ker državna postava tam
cev ležati v koruzi. Identiteto! kom enega leta za 20 milijo-
in se zgubili. Oblasti . so bile obveščene,' da se lovce pogre-
najdenega trupla še niso do- nov dolarjev državnega pri- ša> nakar ie kanadska policija
gnali.
manj kij aj a. Stranke so zato na koniih Prič?la zgledovati
-o—	| ministra dolžile, da ne zna go-
ROPARJI UMORILI 82 LET- spodariti.
NO STARKO.	! Ko je prišel na krmilo novi
Mascoutah, 111. — Te dni so minister Maniu, je posijalo našli 82 letno starko, Mrs. El- j solnce novega upanja. Kar čez len Griffin ,mrtvo v njeni spal- {noč pa je politično nebo zopet niči. Roparji so ponoči , z silo, zatemnelo. Jutro je prineslo odprli vrata, nakar so stafKo -Romuniji novo razočaranje, da pričeli biti toliko časa, da so država se nahaja prav v istem
__J___' .	1.1__J.. i__1___________
jo ubili. To zadevo je prvi iz-j stanju, kakor poprej in novi sledil sin umorjene, ki je živel]minister je spoznal, da on je v drugi hiši, oddaljeni okrog prevzel vodstvo v največji dr- ma ali nevedoma
kam so izginili izgubljeni lovci.
— Chicago, 111. — Kadar je doprta sezon% za lov, kar mrgoli lovcev, ki si želijo privoščiti veselja s tem športom. Seveda, pri tem se pa. rado zgodi, da lovci zaidejo predaleč, na prostore kjer se lov ne dovoljuje. Te dni je bilo v Cook okraju aretiranih nad 100 lovcev, ker^o zašli vedo-
zahteva, da noben kandidat za predsednika, ne sme biti v državni službi v določenim času pred volitvami.
Ze zdaj se za volitve kaže
Hrvatska država bi se pričela pri Kotoribi, šla proti Ptuju, od Ptuja na Zidani most, od tam pa preko Kočevja in Denic na Sušak. Pri Zidanem mostu bi tekla madjarska meja proti
veliko zanimanje, zato se pri- Dravogradu. Italija bi vzela
čakuje, da bodo tam gotovo hude borbe za časa, ko se bodo vršile volitve. Te volitve bodo tudi velikega pomena za mehikansko republiko. Katera stranka bo zmagala, bo potem imela v rokah moč vlade. Ker so pa tam že zdaj nemirni
200 metrov.
ižavni krizi*
v -državne časi, se skoro gotovo tudi vo-preservativne gozdove.	1 litve ne bodo vršile mirno.
vse ostale kraje zapadno od črte Dravograd-Zidani most-Ko-čevje-Delnice.
Kakor nas ta politik zagotavlja, smatrajo ožji Mussoli-nijevi krogi to delitev kot najboljšo rešitev tega vprašanja in da v tem smislu poskušajo pri nekaterih tujih oblasteh pripravljati tla v tej smeri.
broti blaga tudi z inozemstvom. Nad 50 delavcev posluje ob strojih; ves obrat je električno razsvetljen, te dobrote je delelžen tudi trg Mokronog. Izdelki so znani tu, pa tudi v inozemstvu so priljubljeni. Ob stoletnici želi vsak, da bi podjetje še nadalje cvetelo. Saj je Dolenjska itak revna na industriji. Naj bi jo vsi činitelji podpirali, da bo lahko redila o-troke svoje grude.
-o-
Požar.
Te dni je v Zadovinku pri Krškem izbruhnil ogenj pri posestniku Francetu Govšaku. — Pogorelo je gospodarsko poslopje, pod, svinjak, listnica in vsi poljski pridelki kakor tudi poljsko in gospodarsko orodje, 'obleka itd. Na lice mesta so prihitele požarne brambe iz Leskovca, Krškega, Cerkelj in Dolenje vasi pri Vidmu, katerim se je po triurnem napornem gašenju posrečilo omejiti ogenj, da se ni razširil na sosednja poslopja.
iGrsil
SE
AMERIKA NSKI
m n	an .
SLOVENEC
Petek, 16. novembra 1928.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prri m najstarejši slavonski list 7 Aa&erUdL tfftaaovlj«! leta lttl*
Izhaja vak dan rarah ntdelj, po-tiideljkoT In dneror po praznikih.
Izdaja In tkkal " ^ "
£DINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in oprave: «849 W. 22nd, St., Chicago, III. Telefon: CANAL 009* _ ^
Naročninal
i* celo leto _ ■ $5.00
Ca pol leta___2£0
Za Chicago, Kanado in Evropo^
da celo leto frfi.nti ?a pol leta • _3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0088
Subscription:
'or one year___
For half a year------
.$5.00 - 2.50
Chicago, Canada and Europe:
or one year________$6.00
or half a year________•.— 3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopo slani na uredništvo vsaj in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu j« čas do Četrtka dopoldne.—Na dopise; brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu.
Končno se ne sme prezreti osebni vpliv učiteljev, ki do 95 odstotkov niso komunisti, in ki so kljub preganjanj čudovito vršili svojo vzvišeno nalogo ter vztrajno vzgojevali ruski narod, kakor so zahtevale dejanske potrebe,, ne pa brezmiselne odredbe prenapetih sanjačev. Realno življenje bo še v marsičem poučilo sanjave komuniste.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at C hicaRo, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Sole v sovjetski Rusiji4
VI.
Ker so pa bile šolske razmere pod caristično Rusijo zelo našem okraju predzadnji torek slabe, nihče ne more tajiti, da so se razmere pod novim reži-j je bii0 47,898. t.j. toliko, kakor
KAJ JE BILO IN KAJ BO V JOLIETU.
Joliet, 111.
Na volilni dan tukaj v Jolie-tu je bilo složno in mirno. — Glavna moč je ostala v rokah republikancev. Največ zanimanja v tem okraju je bilo za predsedniške volitve. Hoover je dobil 26,081, Smith pa 20 ti- i soč 877 glasov. Za guvernerja Emerson 25.170, Thompson pa 19,605. Za državnega pravdni-ka, Rehn 24,109, Haley 20,033. Torej državni pravdnik Rehn je bil ponovno izvoljen. Skupno število vseh oddanih glasov v
mom nekako izboljšale, in se more govoriti vsaj o nekem sploš-1 nem napredku ruskega naroda. Razloga za ta napredek sta dva. Prvi razlog je v tem, da je izšlo mnogo novih odredb in ukazov, a vpeljale se te odredbe večinoma niso ter ostale le na papirju, ker so pač zgrešene. Drugi razlog za neki uspeh je pri ruskih učiteljih, ki so pokazali pod težavnimi razmerami občudovanja vredno vnemo. Rusko učiteljstvo je zelo slabo plačano, kakor je bilo slabo plačano tudi pod starim režimom. Plača ruskega učitelja iznaša komaj tretjino tega, kar zasluži izurjen delavec. To pripozna ljudski komisar za narodno vzgojo, M. Luničarskv, sam (glej Izvestja, 29. septembra 1926). Nizka plača pa ni edini križ. ki tlači ruskega učitelja. Pri novih boljševiških razmerah imajo prvo besedo v občinah večinoma manj vredni elementi, ki smatrajo učitelja za "malega intelektualnega buržoa"; pogostoma je učitelj izpostavljen zbadanju in insultom lastnih učencev, proti katerim ni mesta za pritožbo. Poleg šolskega dela pri pouku se učitelju naprtava cela vrsta del, ki ne spadajo v njegov delokrog, ker učitelj se smatra za vladnega uslužbenca, in se njegova sposobnost meri po obsegu raznih odredb, ki jih mora spraviti med narod in v splošni promet. Šolska poslopja so slaba, za-duhla, mrzla, da jih Lunačarskv sam primerja bolj rakvam, kakor dostojnim poslopjem. Ruski učitelji so trpini, a junaki.
Kaj je pričakovati glede ruskih sovjetskih šol za bodočnost ?
Da je novi šolski sistem večinoma zgrešen, o tem ni nobenega dvoma. Kljub temu pa izgled za bodočnost nikakor ni br ezupen. Kritika, ki je pri tako važnih javnih razmerah in vprašanjih zelo potrebna, se pri danih razmerah ni mogla in se ne more uveljaviti, kakor bi bilo potrebno za zboljšanje. V prvi vrsti se opaža, da komunisti sami od dne do dne bolj prihajajo do spoznanja, da so zgrešili pot in se varali, ko so skuhali šolo postaviti popolnoma pod politično kontrolo in jo skušali udinjati politični propagandi. Reakcija se je že pričela, nekako sramežljivo seve. ker — rakanje je zelo bridko zdravilo. Na zunaj je šola sicer ostala, kakršno je novi sistem vpeljal, a na znotraj se je že marsikaj izpremenilo, in so po-
se nikoli poprej v zgodovini.
Pri nas se sedaj kar dva društva naenkrat pripravljata zelo živahno za velike veselice, ki se vršijo na Zahvalni dan in na večer pred zahvalnim dnem. To je "Društvo sv. Družine" in društvo sv. Petra in Pavla.
Društvo sv. Petra in Pa'vla se že navadno najbolj zanima za javne veselice. Zdaj pa tudi, kako nalašč priredijo v torek na večer, dne 27. novembra, veliko slovensko - ameriško veselico, ki bo prirejena v obliki sezone (jesen).
Ameriškim in slovenskim plesalcem bodo razdeljene nagrade: purani, goske, race in kokoši. Torej, kdor še ni pozabil na staro kranjsko polko ali valček, naj se gotovo udelqži te tekme.
Dvorana bo okrašena kot prava kmečka "štala", s koruzno slamo, bučami, ribniškim fižolom itd. Sodniki pri plesu bodo razni okrajni, mestni in občinski odborniki, kakor tudi več glavnih društvenih uradnikov. Vse bo najbolje preskrbljeno in kakor se čuje, bo tudi udeležba velika.
Torej, kdor hoče imeti dobrega purana, gosko, raco ali piško za na zahvalni dan, naj se za gotovo udeleži te veseli-
Poročevalec.
trebile izpremembe na dnevnem redu, kakor jasno dokazujejo ce in dobil bo svoj delež razne odredbe. Na vseučiliščih, kjer so bili profesorji degradirani za brezpomembne upravitelje nekih poskušališč,, prihaja njih profesorski poklic zopet do veljave, ker se strogo vpo-Ijavajo izpiti in matrikukliranje. Izpremembe kapljajo polagoma dol do nižjih šol. Najnovejše odredbe priporočajo vpeljavo nekaterih prejšnjih predmetov, n. pr. pouk v jevikih, zgodovini, geografiji ... Ne zahteva se več s prvotno vnemo, da naj se pouk v šolah osredotoči edinole okoli idej o delu kaki "sne so izražene v marksistični ideologiji. Profesor S. Hessen, ki je lansko leto v Pra^i izdal delo: "L'instruction Publique en Russie Sovietique", celo trdi, da merodajni krogi pripravljajo novo odredbo, s katero naj se vpelje v šole stari, v zapadni Evropi in Ameriki že vpeljani sistem treh glavnih panog za pouk.
Uveljavljati se je pričela tudi psihologija mas. Kmetski sloji dvigajo glave in zahtevajo bolj uspešno vzgojo. Število Šol jim ne imponira preveč, zahtevajo pa, da se otroci v šolah tudi nekaj nauče. Poudarjajo, da šole niso izpolnile njih u-pov, in Pravda sama pripoznava (Pravda, št. 93, 1926), da so kmetje v skrbeh in postajajo sumljivi, da se jih je varalo." —
VESTI IZ CLEVELANDA.
Cleveland, O.
Kaj ne? Pri nas pa tudi že precej dolgo molčimo. Vzrok naše molčečnosti je ta, da se eden na drugega zanašamo, navsezadnje pa vse molči in se nihče ne oglasi.
Tudi v Clevelandu je bilo veliko zanimanja za predsedniške volitve. Vsa pozornost celega mesta je bila obrnjena v to afero za časa, ko so se vršile volitve. Kar nas je bilo Smi-thovih pristašev, smo bili menda do malega vsi na volišču, toda kljub temu smo prav po-
šteno pogoreli. Prav škoda je, da nismo mogli izvoliti za predsednika moža, kakor je bil naš kandidat Smith. Pa zdaj je že kar je. Za enkrat denimo to zadevo na stran. Mi pa še vedno ostanemo na strani poštenih idej. Ker že ni drugače, se moramo vdati v usodo. Kdor bo že za predsednika, je glavna stvar to, da bi imel pravo srce za delavce. Saj smo že več let delavci v Ameriki zatirani in upamo le na prihodnost. Kdaj se nam razmere izboljšajo, je še vprašanje.
Tukaj v naši slovenski naselbini v Clevelandu vlada še precej dobro razpoloženje vkljub temu, da razmere niso ravno preveč dobre. Zabav in veselic imamo vedno dovolj. Jaz sem skoro vsako nedeljo na koncertu.
Nedavno je imela pri nas koncert tudi go. Pavla Lavšeto-va. Koncert je bil prirejen v SI. Narod. Domu na St. Clairju. Obisk je bil nad vse nepričakovan; zato so poslušalci napolnili dvorano do zadnjega kotička. Uspeh je bil najlepši in tudi ogromen aplavz.
Kaj takega se pa seveda ne doživi pri naših društvih; če se trudimo in trudimo, koncem koncev bi bilo pa vseeno, ko bi ostali doma. Za plačilo večkrat še kritike ni.
Ampak mi vseeno ne odnehamo. Še bomo prepevali Bogu na čast in narodu v veselje. Naj le doni naša slovanska pesem na ameriških tleh, dokler bo živel poslednji Slovenec v tej deželi.	Poročevalec.
-O-
DRUŠTVO KASTROLA.
Chicago, 111.
Ravnokar sem prejel pismo od svojega brata iz Kanade. — Prvo vprašanje je, kako napreduje Kastrola. Pravi, da rojaki v njegovi okolici (Kapuskas-ing, Ont.) ne morejo prav "po-gruntati" tega društva.
Da bodo tam in drugod lažje "pogruntali" Kastrolo. naj objavim nekaj važnih točk, ki so bile sklenjene na prvi seji Ka-strole, dne 10. novembra t. 1.— Sprejemamo člane moškega spola od 20. do 109. leta. Člani plačajo eden ali dva dolarja pristopnine. Ker se je do zdaj nabralo že 32 članov, bo društvo pristopnino v kratkem zvišalo na deset ali petnajst dolarjev. Namen društva je v prvi \Tsti pospeševati družabnost pri sv. Štefanu. Člani se obvežejo, da se bodo redno udeleževali družabnih sestankov, ali kakor to drugo imenujejo, sej.
jemoma tudi pri prireditvah je sladko zaspal nič hudega
posameznih društev. Pri farnih veselicah bodo sedeli okrog posebne mize, na kateri bo postavljen napis 'Kastrola'. Kdor izmed članov bi se zmotil, da bi vikal drugega člana ali ga ne klical po prvem imenu, plača 25 centov v društveno blagajno. Predno se Člani razide-jo, morajo zapeti "Fantje po polj' gredo." Če bi se slučajno zgodilo, da bi bil kdo preveč v rokicah in bi pozabil na 'trik', ki ga vsak ve za to pesem, plača 25 centov v društveno blagajno.
Iz društvene blagajne bomo plačevali le manjše potrebščine, drugo bo šlo za cerkev.
Je še par drugih pravil, ki jih pa ne smemo objaviti.
Izvoljen je bil naslednji odbor: Joe Cerjanc, predsednik: Joe Fajfar, tajnik in zapisnikar; John Žefran, prvi blagajnik; Frank Grill, drugi blagajnik ; Maks Omerzel, tretji blagajnik. Če trije blagajniki ne bodo mogli oskrbovati težkega in obilnega finančnega posla, bomo morali na prihodnjem sestanku, v soboto, 17. novembra, izvoliti še-nekaj pomožnih blagajnikov7.
Svetoštefanci "Kastrolo" kolikor toliko poznajo, drugim jo bo pa res težko "pogruntati". — Živio Kastrola!
Ivan Račič.
-o-
"NACE COPATA" V SHE-BOYGANU.
Sheboygan, Wis.
V nedeljo, dne lj. nov., priredi dramatični klub "Finžgar' v cerkveni dvorani komično veseloigro v treh dejanjih "Nace Copata". Pričetek bo točno ob 7:30 zvečer. Čisti dobiček gre za klubovo blagajno.
Igra je vseskozi smešna in zanimiva. Godi se v Kranju. Spisana je v jako razumljivem tonu. Opisuje se življenje mladega trgovca Načeta Copato in njegovo ženo. Nace je precejšen veseljak in se ga včasih pošteno navleče. Tako ga bomo videli v prvem prizoru, ko jo pritihotapi domov zjutraj ob 6. uri. Žena ga že pričakuje v sobi. On nič hudega sluteč, pomakne kazalec na uri nazaj na pol dveh. V tistem hipu se o-glasi žena za njim, potem se prične pridiga in običajne lita-nije vse obenem. Mecl tem se javi poset ženinih staršev, kar seveda spravi Copato v še večje zadrego. Da potegne ljuba tašča z ženo, je navada, tudi tu bomo imeli priliko videti to, med tem ko tast vsaj deloma pomaga Nacetu. Potolaži ženo in hčer in svetuje zetu, da jih naj malo pelje na sprehod. Copata utrujen do smrti, jih pelje v gledališče premikajočih slik, v upanju, da bo tam malo zaspal med predstavo. A tam se mu pripeti še hujše. On je namreč bil pred enim letom v Ljubljani po kupčijskih opravkih in se ga je tako navlekel, da je ležal v Tivoli mesto na klopi,pod klopjo. V istem položaju ga je dobil na piko fotograf za premikajoče slike (kino) in ravno ta slika je bila isti dan kazana
sluteč. Njegova žena in tašča pa sti z začudenjem gledali, kako je on v ljubljanskem Tivoli pod klopjo ležal in kako ga je neka dama močila, ker je bil tako slab.
Kaj sledi potem, ne smem povedati. Rečem le toliko, da se bo vsak prav pošteno nasmejal, kateri bo videl ta prizor. Ako povem še to, da bo igral glavno ulogo Načeta Copate naš Martin Bukovnik, potem upam, da bo dvorana nabito polna. Njegovo ženo Maro bo igrala Miss Josephine Kovačič. Da je tudi ona izvrstna igralka, je tudi znano. Očeta in mater predstavljata Mr. in Mrs. K. Mohar, tudi oba stara in dobra igralca. Dalje nastopa v vseh dejanjih neki hrvatski Janez Govedina, prijatelj Copate. Ta bo prignal na oder 300 prašičev in 500 hrvaških buš in 50 vedrov vina. To bo vsem dobro-znani igralec Karel Kregel. Da- j lje pride Milica Navihanček. Kar navihančki delajo je gotovo vse za smeh. To bo Miss P. Virant. Potem pride hišna Mis> M. Mervar. In veste, sam Edison pride pod imenom Primož Tiček, zastopnik kinematografa, zastopan po Frank Jenkom. Nazadnje se pri val i še Pisker-ček. Tega bo predstavljal starosta slovenske dramatike v Sheboyganu. Mr. Jacob P:' stor. Kaj takega še ni biio našem odru, zato pridite vsi Za dramatični klub:
Miha Ortar.
'renti

Tako, tako . . . — Kralj Ahmed Zogu je podelil te dni najvišje odlikovanje kralju Viktorju Emanuelu in ministrskemu predsedniku Mussoliniju. Pač vesten človek. Komaj se je usedel na albanski kraljevski stolček, ki mu ga je izdelala Mussolini & Fašija Co., se je že izkazal hvaležnega svojim dobrotnikom. Vsak človek na svetu je hvaležen, le mi ameriški Slovenci ne znamo biti hvaležni. Zeksarjevemu atu, ki je nam organiziral akcijo Slov. zavetišča, še sedaj nismo podelili kakega odlikovanji'. Ali ni to žalostno? ! . . .
To naj bi raje ohranili za preaoust! '— Radičevski tisk te dni prinesel-vest, da bo Dr. Korošec prestopil v pravoslav-je, da hoče postati pravoslavni škof v Sloveniji in da že tiska slovenske molitvenike v cirilici. To vest so krupada hitro posneli vsi italijanski listi, češ, da pride taka vest prod višje cerkvene predstojnike in da se pri teh ustvari dvom proti dr. Korošcu. Časopisje, ki take predpiistne
bur
ke uganja, je skrajno ne-
resno.
Opazka, ki
NAZNANILO.
Chicago, 111.
V nedeljo, 18. novembra, bomo dekleta Marijine Družbe priredile plesno zabavo ali Hard Time Dance. Začetek bo ob pol 8. uri zvečer. V naši šentštefanski hali bo to nekaj novega, zato vabimo v*se prijatelje in znance, da gotovo pridete in si ogledate to poseb- j nost. Godba bo taka, kakoršnej še niste slišali v naši dvorani. Vabimo vse Slovence v Chicagi in okolici. Dobiček je namenjen v korist naše farne cerkve.	Odbor,
nekaj pove. —
iiiger'-. kat. tednik, e te dni zapisal to-le opazko: i "Zeio karakteristično je, da vemo, da so n:;.ši katoličani na J obeh plateh političnega plota. I Fisher Bros. iz New York a so ! dali N" kampanjski fond za Hoover j a ?100,v)W».on. in Cha-*. Schwab je dal v isti fond 25 ti-
>oč dolarjev. — Koliko maso-liov je bilo pa. ki bi darovali iiko za Smithov fond?''
KNJIŽEVNOST.
Debela glava. — Gospa (služkinji) : "Kako se predrz-nete, poskušati moj klobuk!" — Služkinja: "Hotela sem se le prepričati, če imam tudi jaz tako debelo irlavo kakor vi!"
Nasvet. — (
ki
ti." kar z meno
varisa
"ČAS", prva številka letošnjega letnika smo prav kar prejeli. "Čas" je znanstvena revija, katero izdaja Leonova družba v Ljubljani. Urejujeta jo Dr. Fr. Lukman, univ. profesor v Ljubljani in Dr. Fr. Stele, konservator v Ljubljanskem muzeju. Prva številka letošnjega letnika prinaša boga-
ospod (beraču, ga prosi za dar) : "Obžalujem, da vam ne morem nič da-"No. tedaj pa le bom imel vsaj to-
Berač
Nastopali bodo redno na odru pri cerkvenih prireditvah in iz-j ljudem v kinematografu. Nace 1i
to vsebino, kakor sledi:
1. Prvi socialni dan v Ljubljani 9. sept. 1928.
a). Resolucije. — b). Referati: 1. Kapitalizem, razpravlja Dr. A. Ušeničnik. — 2. Krščanska uredba družbe, O zasebni lastnini, razpravlja razpravlja F. Terseglav. — 3. v O zasebni lastnini, razpravlja Dr. P. Angelik Tominec, OFM. — 4. Mezdna pogodba, razpravlja Dr. Jos. Ujčič. — 5. Smernice socialnega dela, zlasti za industrijsko delavstvo, razpravlja Dr. A. Ušečnik.
Iz knjige tujcev. — Nekdo je zapisal v knjigo tujcev: 'Jaz ljubim pri vsaki stvari jedro!" — Drug pa ie zapisal pod te "S teboj bi bilo dobro cresnje zobati!"
2.	Obzor.
Socialni problemi na zborovanjih 1928, razpravlja (F.T.)
3.	Ocene.
Jeraj, Socialno vprašanje (A. U.)
4.	Beležke.
Revija "Čas" bo izhajala letos vsak mesec od oktobra do julija. Naroča se pri Upravi "Časa", v Jugoslovanski tiskarni v kolportažnem oddelku v Ljubljani. Naročnina za inozemstvo stane 7<>. dinarjev.
Drobtine s potovanja v domovino in nazaj.
Na desni strani od Suhorja se razprostira precej dolga in široka dolina, po kateri je valovila lepa pšenica, rž in ječmen. Ti-stočasno, ko smo obiskavali Belikrajino, je letina prav lepo kazala. Pozneje pa je bila huda suša in od 18. junija pa do koncem julija ni bilo nobenega dežja. Suša je uničila skoro vse. Mali posestniki bodo silno trpeli radi te hude suše.
Dalje na levi strani od Suhorja naprej vidiš Dragomiljo vas, Drage in še mnogo drugih vasi.
■ Na desni pa opaziš na prijaznem griču lepo iično cerkvico in precej veliko in bogato vas Gor. Lokvico. To je rojstna vas u-
glednega slovenskega veljaka in pijonirja ameriških Slovencev g. Antona Nemaniča starejšega v Jolietu.
Od tu je tudi doma znani rojak g. Martin Šu ki e, predsednik nadzornega odbpra KSKJ. z Eve let h, Minn., in mnogi drugi, Lokvica je na enem najlepših krajev lepe Belokrajine. Od tu se vidi po celi Belo-krajini. Lokvica šteje nekaj nad 250 prebivalcev in spada pod črnomaljski okraj.
Na levi proti Metliki se nahaja ob cesti tudi Bušinja vas, ki šteje 146 duš in še več drugih malih vasi.
Zdaj pride kmalu Metlika, ki je mesto in šteje 1560 prebivalcev. Mesto se nahaja bolj na holmu pod lepo vinsko goro Veselico. Na drugi, vzhodni strani mesta pa se nahaja globoka dolina, po kateri teče potok takozvani "Oberh". Metlika ima dolgo in bogato Zgodovino. &ifc> je dolgo časa glavno in najvažnejše prometno mesto ci-16 Belokrajine. Zdaj je v tefli ozfru odteg-fiil precej pozornosti in važlic&ti nase Čr-
je
smm ' :
nomelj, t. j. odkar je zgrajena in v obratu dolenjska železnica. V Metliki so vladali najprvo meranski in za tem goriški grofje. Šele po smrti Alberta IV. leta 1374 jo
priklopil h Kranjski cesar Leopold III.
#
Metliška župnija je že od leta 1268 poverjena nemškemu viteškemu redu, kateri še sedaj oskrbuje župnijp. V Metliki je proštija in sedanji prost, ki je obenem mestni župnik, je veleč. g. prošt Cerar, zelo agilen in naudušen gospod. Njemu vneto pomaga pri dušnem pastirstvu in na prosvetnem polju č. g. kaplan Vinko Lovšin, istotako nemškega križarskega reda. Rav-i o pri metliškem veleč. g. proštu sem prvo-krat v življenja pokušal sladko Veselico, ki je zrastla na gori Veselici nad Metliko. — Vrlo sladko vino je to in resnično ima to lastnost, da kdor ga pije, podeduje od Veselice Vso ves^ličfto naravo. V Metliki imajo zadrftino katoliško prodajalno. Vodi jo
metliški č. g, kaplan Utirštit prav vzorao m pod njegmfifii sposotoffffti nadzorstvom pro-
dajalna nadvse lepo napreduje. Koristi od te zadružne prodajalne so te, da se vsako leto razdele dividende in tisti, ki kupujejo v prodajalni, dobe te dividende v obliki blaga, to je toliko, kolikor je dotični znesek.
Mesto Metlika je za časa turških navalov silno veliko trpelo. Kolikokrat so jo ljuto napadali. Vsaka ped zemlje v tej o-kolici je namočena s slovensko krvjo, ko so Slovenci branili svojo zemljo in svoj narod pred krvoloki Turki.
V Ameriki je mnogo rojakov iz Metlike in te prijazne belokranjske okolice.- Mnogih smo se spominjali, ko smo se pogovarjali o naših Amerikancih.
Prav blizu Metlike teče reka Kolpa, katera deli Slovenijo od Hrvatske. Kmalu na drugi strani Kolpe se začne svet dvigati zo-$et višje in tam je že Hrvatija. Tudi Kolpa je igrala v marsikaterem boju s Turki ve-Hko tflogo, sa^ so ravao tti šfcevilnokrat potolkli Ttfrčine.
Na strani Metlike, na brežičku se nahaja cerkev sv. Roka z dvema stolpoma in u-nijatska grkokatoliška kapelica. Na drugo stran- grabna pa se nahaja takozvani Mestni log.
Ako greš iz mesta na vzhodni strani mesta doli v graben in potem skozi mestni log po poti, orideš v kakih 25 minutah skozi vas Čurile v Rosalnice. ali h "Trem faram". Ravno ko prideš na vrh brega, po katerem se razprostira mestni log, se pot razdeli. Ena pot vodi na levo, ta gre v Čurile in potem v Rosalnice, druga pa zavije malo na desno in se potem kmalu zavije pod breg in vodi v "Malnce". Ko prideš tu v ta graben, teče skozi ožino po grabnu potok Oberh, ki priteče iz prvega grabna in se kmalu nato zaokroži v ta graben.
Tu se nahaja samo ena hiša. Je mlin in menda žaga na vodo.
Še kakih pet minut od te hiše si pa pri zgodovinski jami, ali nekakemu tunelu, ki se naziva; "Jama pri novi Malenci".
Petek, 16. novembra 1928/.
AMERIKA N9KI SLOVENK
Strati
msumammm

>000000000000000-
Družba
oooooooooooooooo
HXKKX>OOOOOOOOdO<
sv. Družine
>ooooooooooooooo<
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VBTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 191+.
Sedež: Joliet, III.
Maše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonlch, 815 N. Chicago St., Joliet, I1L
I.	podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, SOI Lime Street, Joliet, I1L Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, I1L Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, I1L
Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1941 W. 22nd St., Chicago, 111. Jakob Štrukel, 1199 N. Broadway, Joliet, 111. John Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, 111.
POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, III. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpbrug, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime Str., Joliet, I1L
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. -o-
Do dne 1. jan. 1928 je D. S. D. izplačala svojim Članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $53,779.83.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40 leži ta se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. za $500.00. Od 45. do v j 55. leta se zavaruje le za $250.00.
$1 Sv.
ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE!
OOCHKK3C{KKH><K>0<X>0{>00<KK>^^
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA D.S.D. Spremembe pri društvih za mesec oktober.
zav.
Društvo št.	1.	Pristopil: John Rezich, starost 21 let,
		za 91000.00. — Suspendirani 4.
Društvo št.	6.	Pristopila: Ludmilla Gerčar, starost 16
		zav. za .$500.00.
Društvo št.	i).	Odstopil 1.
Društvo št.	11.	Suspendiran 1.
Mi včasih slišimo stare člane (ice), kako so se oni trudili , pridobivanje za nove člane (ice), pa ni dostikrat, da bi izgo-tn.ili svoj govor. Oni ne povejo, da ko so prenehali svoj trud, i.l je pridobivanje novih članov(ic) tudi prenehalo. Zakaj? : to, ko so oni pridobili nove člane (ice), je bilo zato, ki so se c 4i bolj zanimali za društvo.
I Danes pa bi lahko ravno isto storili z dosti manjšim trudom, ker večina jih je, ki imajo otroke, ki so že izpolnili 16 !et in bi jih dali v odrasli oddelek, če niso zadosti stari, pa v mladinski oddelek.
Dosti je naših članov (ic), ki še nimajo svojih otrok pri naši organizaciji; torej prosim vas, da bi to storili, kakor hitro je mogoče.
Z bratskim pozdravom ostanem Vaš udani za napredek I D.S.D.	Frank J. Wedic, gl. tajnik.
PRIJATELJ! PRISTOPI K DRUŽBI SV. DRUŽINE!
Širite "Amer. Slovenca"!
IŽ URADA DRUŠTVA ŠV.
LOVRENCA ŠT. 14 D.S.D.
E. Pittsburgh, Pa.
Poziva se sve članstvo društva sv. Lovrenca na društvenu zabavu, koja če se drsati u Poljskoj dvorani dne 24. stude-
nog o. g.
Umoljavadu se svi člani (ce), da izručidu svoje knjižice prije zabave to najkašnje na zabavi, tako, da se može stvar urediti, da bas ne čekamo na zadnje vrijeme, jer kao obično odbor če biti zaposlen bez ikakvog iz-vanrednog posla, kao što imamo riješavati na dojdučoj zabavi. Pa kad bi se svaki član-(ica) pobrinuli te svaki svoju dužnost učinili, onda bi i odboru polakšicu dali; svaki član dobro znade, gdje je knjigu dobil, tamo ju može lahko povra-titi prije ili na zabavi. Isto se poživlja članstvo na dojduču sjednicu ili godišnju sjednicu, gdje če se birati novi odbor za godinu 1929. i izvješče dati od dojduče zabave.
Zabava počimlje točno u 7 sati na večer.
Uz bratski pozdrav.
Peter F. Bendekovich, tajnik.
SEDEMIUKIZ VELEMESTA.
Vseučiliščni profesor dr. Sonnenschein v Berlinu je napisal knjigo o črni bedi delavskih množic v glavnem mestu Nemčije. Berlin ima 4 in en četrt milijona prebivalcev. Torej štirikrat več kot je vseh prebivavcev Julijske krajine. Na leto porabi Berlin 250 milijonov kilogramov mesa. Stanovanj je 1,204.000 na 87.000 hektarjih ozemlja. V tem orjaškem mestu stoje bajne palače, nezaslišana bogatija — zraven pa črna, strašna revščina stotisočerih.
Prva je revščina.
Ta hodi po berglah, umira od lakote. V Berlinu je 3500 slepcev! 4100 mutastih. Mesto stalno podpira 1*23.000 ljudi, ki bi sicer poginili od lakote. Brezposelnih v Berlinu podpira občina 41.600, država pa 70,000! Skupno živi od javne podpore 272.000 ljudi — za celo tržaško mesto občinskih revežev! Toda ti ljudje imajo družine; računajmo še dve o-sebi na vsakega — in armada ubožcev zraste na 816.000 ljudi!
Druga je zima.
V zimi 1926-27 je berlinska občina razdelila revežem nad
3 milijone kvintafov premoga. Da ne bodo zmraovali, ker tam je ostra zima. Kljub texliii najdejo vsako zimo nekaj stotin ubožcev zmrznjenih na ulicah. Ta čas pa tisoči bogatašev plesarijo po razkošnih dvoranah in razmetavajo denar.
Tretja je, da stanovanj ni.
Za revne Jih ni. Dne 6. decembra 1927. na Miklavžev večer, je našla policija ponoči na cesti 2073 mož, 215 ženskih in 143 mladostnikov, 2451 ljudi brez prenočišča! Niso imeli pol lire, da bi se shranili v javnih prenočiščih občine, rešilne armade in cerkva. Tam dobe toplo kopel popoldne, krožnik jedi zvečer, ponoči so na toplem, zjutraj toplo kavo — kaka sreča za te obupance! Poleti še gre, takrat leže po javnih vrtovih in postajah. Junija sem večkrat srečal bivšega visokega častnika.
"Kje prenočujete?" parku".
Žena seveda z njim. Bil je ietičen. Žena je služila za oba i kot bolniška strežnica. Za stanovanje pa ni mogla dovolj prislužiti.
Četrta je nesrečna mladina.
Mestna občina vzdržuje 21.-000 pohabljenih otrok, skrbi za 53.000 varovancev in 41.-000 sirot. Skupno za 115.000 mladih ljudi — za štiri Gorice. Od 53.000 varovancev je 50".-000 nezakonskih. To je zbor nedolžnih, ki vpije o grehu in
BUDWEISER je beseda, ki se sliši od milijonov zadovoljnih lodjemalcev..
ANHEUSER-BUSCH, ST. LOUIS
Budweiser Malt Syrup dodaje hranilno vrednost živežem. Dobi sc pri vseh groceristih v vseh krajih.
yrup
HOP FLAVORED OR PLAIN
Western sales corporation
,	1526 Newberry Are.
Distributor*	Phone Canal 7051 Chicago, Illinois

nesreči in obtožuje Kdaj bo prišel mogočen pesnik, da bo pretresljivo zapel o tem propadanju velikih množic v velemestu ! Leta 1927 so sodišča kaznovala 8Q00 mladostnikov (do 14. leta) radi prestopkov in zločinov. 800 tatičev in ro-parčkov — radi revščine, propadanja nevzgoje, brezverno-sti.
Peta je družina.
Gre navzdol, razpada. V letu 1925 se je v Berlinu rodilo 45.000 oseb, umrlo pa 45.700. Torej 700 rakev več kot zibe-li. Berlin je umirajoče mesto. Živi samo od krvi, ki jo sesa iz dežele. Kakor ogromen pajek-sedi velemesto in vleče tisoče z dežele v svoje mreže. Leta 1925 se je priselilo vanj 105.-000 ljudi. Družina razpada: na leto je 41.600 porok, in 67000 razporok. Srce Nemčije je nagnilo — ugotavlja Sonnenschein.
Šesta je vojna.
Hudo nas je udarila vse. Berlinska občina skrbi za 44.-000 vojnih pohabljencev, med temi jih je 19.000, ki niso za nobeno delo sposobni. Vojnih sirot in vdov je 88.700.
To je rod žalostnih žrtev vojne.
Sedma je ječa.
Vsak dan se odpirajo vrata jetnišnic in kaznilnic. Vsak dan koraka skozi nje 300 ljudi, ki so prestali kazen in hre-
penijo po svobodi. Za 40-50 izmed njih poskrbijo dobrodelna društva za kaznjence. Kam gredo ostali? K staršem, bratom, ženi, nevesti? V novo življenje? Na leto jih je v Berlinu 110.000. Nemška redna armada pa šteje 100.000 vojakov. Ti nesrečni kaznjenci, od katerih je gotovo 90.000 prišlo v ječo radi revščine, slabih stanovanj, brezverne vzgoje, obtožujejo oni Berlin na vzhodu — Berlin sitih, zavaljenih bogatinov, ki puste, da moderni ubogi Lazar poginja v revščini, zimi, brez strehe, z otroci vred, na vojnih ranah in v ječi.
Pa zavijem z avtom okoli vogala orjaške palače. Naprej na sredo -valujoče svetlobe, ki pada iz žarnic, obločnic, razstreli, raz reklamnih električnih napisov. Ne veruj ti svetlobi. To ni Berlin. Resnični črni, divji in propadajoči Berlin je tam v podzemlju, kjer umira ubogi Lazar s stotisoči svojih otrok.
To so sadovi kapitalizma, ki ne pozna človeka, ampak le profit.
To so sadovi brezvernega meščanstva, ki je z vero zavrglo tudi globoko in požrtvovalno ljubezen do revnega sočloveka.
NA PRODAJ
prodajalna mehkih pijač.
Lepa prilika za kakega Slovenca. Ugodno v najemu. — 1858 W. 22nd St., Chicago.
STANOVANJE V NAJEM
s štirimi svetlimi zračnimi sobami; kopalnica, elektrika, na novo prenovljeno. Najemnina $20.00 mesečno. Oglasite se na 1903 W. 23rd St., Chicago, 111., pri najemniku, (zastopnik bo v poslopju, da vam pokaže stanovanje) ali pa telefonirajte: Graceland 0962.
MALT EXTRACT.
Za napravljanje črnega ali bolj temnega piva, se rabi temni Malt, ki je žgan iz sladkorja, katerega se vmeša v Malt. Odtod temna barva. Za pivo svetle barve pa se rabi bolj lahko žgan Malt.
V procesu toplenja se rabi tudi ječmen, katerega se žge, da se dobi iz njega snov oku-' sa. Odtod prijeten okus piva, 1 ki ga ima vsako pivo, ki ga na-' redite iz naših maltov.
Budweiser Bohemian Hop ' okusni Malt Ekstrakt se rabi 1 za kuho kakor tudi iz zdravstvenih ozirov, ker je jako po-! speševalen zdravju. Priznani zdravniki priporočajo Budweiser ječmenov malt in istega (celo predpisujejo pacijentom.
Budweiser kompanija je ena največjih institucij za proizvajanje malta na svetu. Za njo stoji velikanski kapital, kateri je najboljše jamstvo za kvaliteto in zanesljivost Budweiser-
KAMORKOLI
v chicaški okolici
___CHICAGO __
[AIJR0_RA AH D ELGIN, RAILROAD-
Direktno v lepa predmestia Chicage in v Fox River Valley.
Aurora
Elgin
Batavia
Geneva
St. Charles
Wheaton
Glen Ellyn
Lombard Villa Park Elmhurst Westmore Warren ville West Chicago Wayne
Tu jc zveza Motor Coach z Western Motor Coach Co. (Marigold Lines) do: Naperville La Grange Downers Grove Ontariovilie Hinsdale	Bloomingdale
Addison
Direktne druge Motor coach zveze do Exposition Park, Mooseheart. Yorkville. Oswego, Dundee. Carpentersville. Yoeman. City of Childhood. Elgin State Hospital, St. Charles School for Boj-s, Rockford. Belvidere in mnoge druge kraje.
<prc?NfQRE>
Izvrstna postrežba do ■ vseh mest in vasi ob krasni Severni obali in Skokie Valley.
Milwaukee Racine Kenosha Zion
Waukegan Great Lakes Lake Bltiff Lake Forest Fort Sheridan
Highwood
Highland Park
Ravinia
Qlencoe
Hubbard Wood
Winnetka
Kenilworth
Mundelein
Libertyville
Regularne Motor coaches zvezo dobite do Xorth Shore proge do vseh pripravnih točk do:
Fox Lake	Lake Zurich
Channel Lake	Woodstock
McHenry	Northbrook
Antioch	Wauconda
Lake Villa	Gornee
Deerfield	Techny
Od Kcnoshe opcriraji motor coaches do Powers Lake. Silver Lake, Paddocks Lake, Twin Lakes in Lake Geneva.
ie na razpolago do vseh industrijskih krajev na iužni strani Chicage kot Duneland in Indiana in do južnih mest ob michiganskcm jezeru v rezort-nih mestih.
South Bend Tremont New Carlisle (the Dunes) Hudson Lake Gary, Michigan City, East Chicago in Hammond.
Dobite tudi tu Motor -coaches z\ezo z Shore Line Motor Coacli Company v Michigan City terminalu do:
Benton Harbor	Lakeside
St. Joseph	Union Pier
Bridgman	New Buffalo
Sawyer	Grand Beach
Direktne železniško ali t>a Motor Coach zvezo do Chicago Heights, Valparaiso, Flint Lake in Hobart.
Telefonirajte na Prometni Department, Central 8280 za vse informacije. Najboljša prevozna postrežba za kamorkoli v Chicagi in oko lici.
Na razpofego so najhitrejši brzovlaki, narejen5 na poseben način, da ne tresejo, izurjeno in naklonjeno osobje, udobne in pripravne postaje, 24=kr*tm vs&kourni točni obrat, redne zteze z Motor coaches prometnimi zvezami, dining in salonske kare na razpolago — to V. ekselentfca postrežba električne železnice, ki operira iz osrčja Chicage na vse kraje, kamor-
koli- želite potovati. Vozovi in kraji skozi katere se vozi so čisti, nobenega prahu, cinderja, dima, itd. Pridite ni odhajajte kadar vas volja. Najamete lahko karo v naprej o prilikah prevoza kakih večjih partij. Nobenega prometnega zadrževanja. Kadar želite iti ven iz mesta telefonirajte na "Outing in Recreation Bureau" (brezplačno) in radi vam bomo pomagali: 72 West Adams Street, State
Tel. v uradu Crawford 2893 Tel. na domu Rockwell 2816.
DR. A. FURLAN
Slovenski ZOBOZDRAVNIK
Urad:
3341 West 26th Street,
Chicago, 111.
I'radujc: od 9. do 12 dop.. od i. do 5 pop. in od 0. do 9. zvečer. Ob predali od 9. do 12. dop. in od 6. do 9. zvečer.
ZA B0ZIC.
* DENARNE POŠILJATVE
(iotovo sc bodetc tudi letos spomnili svoicev v starem krnju s primerno denarno i>ošilj;itvijt
Naša banka ic ukrenila vse potrebno. da bodo letos božične denarne pošiljat \e posebno točno dospele pre ieinniknm v roke in je poleg te.ua tudi znižala cene v nekaterih slučajih. Cene za pošiljatve v dinarjih in lirah so sledeče: 500 dinarjev ..............$ 9.35
1000 2000 3000 5000 10000 25000
100 200 500 1000 2000 5000
10000
IS.40
36.70 55.00 90.50 ] N0.50 450.00
lir ........................$ 5.80
lir ....................... 11.40
lir ........................ 27.50
lir ........................ 54.30
lir ........................ 108.00
lir ________________________ 269.00
lir ....................... 535.00
Pošiljatve izvršujemo tudi v ameriških dolarjih.
Denar pošiljamo po pošti, brzojavnem pismu in direktnem brzojavu.
Potovanje v stari kraj.
Skupno potovanje za Božič priredi naša banka na priljubljenem parniku "PARIS" na 1. decembra. Potnike bo spremljal zastopnik Francoske linije in skrbel za njih luiodno potovanje.
Poleg tega se Vam nudijo za božično potovanje še sledeči najboljši par-niki:
17. nov. — lie de France — Havre 21. nov. — Berengaria — Cherbourg 24. nov. — Olympic — Cherbourg
5. dec. — Aquitania — Cherbourg
8. dec. — Majestic — Cherbourg
8. dec. — lie de France — Havre 11. dec. — Saturnia — Trst 14. dec. — Berengaria — Cherbourg
Denarne vloge — za darilo.
Najboljša božična darila zlasti za otroke, so denarne vloge pri naši banki, ki plačuje 4V2% obresti.
Vse pošiljke naslovite na
Prudential Bank
(ZAKRAJŠEK & ČEŠARK) 455 W. 42nd Str., New York. N. *Y.
PREVOZ - DRVA . KOLN
Rojakom se priporočamo za naroČila za premog — drra in prenašanje pohištva ob £asn selitve.
-i trTti -
rOKllulo
Telefon: BowmR 82X1. LOUIS STRITAR
I20II W. 21 st Place,
1 ~—* rffiir n t
: Bfefll 9
.T
AMERU^AW$kl SLOVENEC
Petek, 16. novembra 1928.
Prav umestno je in želim, Ida ne čujem nobene pritožbe več. Mr. Markijtall, izporočite mi, kadar bo popravljena vrvj onega sprednjega jadra — rad bi ga dal še v tej noči razviti."
Markital je odšel, da pozve glede te stvari.
"In, Edvard/* je dejal kapitan Plumbton, kakor hitro ju poročnik ni mogel več slišati, "v tej stvari bi ti rad povedal še marsikaj, toda sedaj ne utegnem. Pojdi torej in obeduj z menoj — toda vedi, pri moji mizi se je dovoljeno le z menoj smejati."
Deček se je dotaknil svojega klobuka ter odšel srečnega in zadovoljnega obraza.
Ta mali prizor smo vpletli v povest, da morejo čitatelji spoznati, kakšnega značaja je bil Edvard Templemore. Bil je v resnici živa šala, veselje in prijaznost proti drugim; bil je prijazen celo proti prvemu poročniku, ki ga je zasledoval zaradi njegove naklonjenosti do smeha. S tem pa ni rečeno, da je storil dečko vedno prav, kadar se je smejal, ali da prvi poročnik ni ravnal prav, ko je poizkušal ustaviti njegovo smejanje. Kakor je rekel kapitan, vsako stvar ob svojem času; vendar se Edvard ni vedno smejal o pravem času. To pa je izviralo iz njegove navade, in mogel ni drugače. Bil je, vesel in radosten kakor jutro v maju; in tako je živel dalje, smejoč so pri vsaki stvari — vesel proti vsakomur — priljubljen skoro vsakemu človeku — in njegov drzni, prosti in srečni značaj se ni uklonil pod nobeno težavo, pod nobenim naporom in pod nobeno izpremembo.
Svoj čas je odslužil — pri preizkušnji so ga skoraj zavrgli zaradi njegovega smejanja — in potem je šel zopet smehoma na morje. Poveljeval je nekoč čolnu, ko so namerjali zajeti francosko korveto, in ko je bil na njenem krovu, se je tako zelo zabaval in smejal malemu francoskemu kapitanu, ki je skakal okli s svojim mečem v roki, za marsikoga u-sodnim, da je dobil naposled sam od kapitana znamenje, ki ga je podrlo na tla. Zaradi tega boja in z ozirom na njegovo rano so ga povišali za poročnika; bil je prideljen neki linijski vojni ladji v Zapadni Indiji. Tamkaj se je smejal spričo rumene mrzlice, postal poveljnik krasnega bojni ladji prideljenega skunerja, ter bil poslan na križai-jenje, da pridobi za admirala plena, zase pa povišanja, ako bi bil srečen, da bi vse to dosegel v srečnem boju.
SEDMO POGLAVJE.
'■	•T	Jf
Sleeper*« Bay. •
Na zapadnem obrežju afriškem je majhen zaliv, ki je prejel nego eno ime od mornarjev, slučajno tja prišedših. Prvo ime so mu vzdeli pogumni Portugalci, ki so se prvi upali na odprto vodovje južnega Atlantskega oceana; toda to ime je že pozabljeno, odkar šo izgubili svojo moč na morju; ime, ki so mu ga nadeli volnolasi domačini, se najbrž nikdar ni zvedelo po svetu; vendar pa je že na starih angleških zemljevidih zaznamenovan z imenom: Sleeper's Bay.
Ob obrežju tega zaliva je nekoliko prista-
nišč, ki so tudi zelo potrebna; eelina pa, ki tvori ta mali zaliv, nudi človeškim očem kaj malo vabljiv in mikaven prizor. Na obrežju ni videti ničesar drugega kakor bel pesek in tuintam majhne griče, ob katere udarjajo valovi Atlantskega oceana. Vse je golo in nikjer ni najmanjšega sledu o rastlinstvu. Razgled v notranjo deželo zakriva gosto ozračje z zračnim odsevom, ki kaže ponekod debla bližnjih palm, toda kako zlomljena • in pokvarjena od lomljenja žarkov, da si more človek v teh slikah predstavljati vse drugo kakor drevje in sence. Voda v zalivu je mirna in gladka kakor zrcalo. Ob tem obrežju vlada neprestan molk prirode. Niti majhne sapice ni nad stekleno vodno gladino, vso razgreto od navpično padajočih solčnih žarkov, ki razlivajo črez njo obilico svetlobe in toplote. Nikjer ni videti niti ene morske ptice, ki bi mahala s perutmi ali mirno plavala v zraku ali z bistrim očesom prodirala globino, vsak trenutek pripravljena planiti na svoj plen. Povsodi je tišina, samota, pustota. Edino znamenje življenja so hrbtne plavute morskih somov, ki ali leno plavajo po vroči vodi ali pa mirno leže v poldanski vročini. Tako puste, mrtve, dolgočasne pokrajine si skoro ne moremo misliti, razen če poletimo v duhu v mrtve, ledene pokrajine na zemeljskih tečajih.
Ob vhodu v ta zaliv, v plitvi vodi, je ležala ladja, zasidrana, toda nepremična kakor smrt. Takoj bi bila obrnila nase pozornost vseh, tudi ako bi bila v največjem in najži-vahnejšem pristanu vsega sveta. Tako krasne so bile njene poteze, da bi si človek skoro mislil: To je prirodno čudo, namenjeno za poživljanje oceana in ustvarjeno od roke nebeškega Stvarnika, da pripomore do lepote in mnogovrstnosti njegovih del. Kje bi tudi bilo mogoče najti med vsemi živalmi, ki obiskujejo ocean na perotih ali plavutah, od velikanskega levijatana do najmanjše morske živali, od velikega albatrosa do najmanjšega oznanjevalca viharja, kje bi bilo najti živo bitje ali stvar, lepše in bolj enakomerno upodobljeno, kakor je bilo to delo človeške spretnosti, čigar krasna oblika in elegantno se zožujoče strani so bile sedaj edino, kar se je videlo med obzorjem in nebom.
Toda žal! Zgrajena je bila iz lakomnosti, da podpira krvoločnost in nepravičnost, o pravlja pa je sedaj še bolj sramotno delo. Prej je bila ladja za sužnje — sedaj pa slovita in še bolj strašna razbojniška ladja "Avenger".
Ni bilo vojne ladje kateregakoli naroda, da ne bi bila imela povelja preganjati to lacHo, ki je bila toliko srečna in uspešna na svoji zločinski poti. Ni bilo trgovske ladje v nobenem delu neizmerne vodne ravnine vsega sveta, katere mornarji ne bi bili trepetali, kadar so začuli ime "Avenger" in se spominjali vseh grozovitosti, ki jih je zvršilo moštvo te ladje. Že povsod je bila ta ladja — na vzhodu, zapadu, severu in jugu in povsod je pustila za seboj sledove plenitve in morit-ve.
(Dalje prih.)


"Najboljše delo za manj denarja"
Nobenega izgovora za slabe zobe.
Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanja zob ■o minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako Imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odla-iajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zava-.rujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi.
C V. McKinley, D. D. S.
naslednik Burrow zobozdravnika D9 Arcy poslopja, 2. nadstropje •:> itv. sobe 204
Preiskava in
BREZPLAČNO
ienslea postreinica
Phone: 4854 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS

Odprto: od Sl s jutra j dm i svete.
V nedeljo
od 10. sjotraj de 12.

Božično potovanje v SLOVENIJO. .
Preživite božične praznike \ v svoji domovini, obiščite svoje drage, sorodnike in prijatelje, poveselite se v krasni, jvirodi svojega rojstnega kraja.
Potujte na i^ajvečjem svetovnem pamiku S. S. LEVIATHAN
(preko Cherbourga)
Odpluje iz New Yorka dne 5. DECEMBRA.
Odpravo bo osebno vodil gospod J. TURCK, zastopnik United States Lines v New Yorku.
Drugo potovanje se bo vršilo na brzoparniku S. S. GEORGE WASHINGTON
(direktno v Bremen) dne 12. DECEMBRA.
To potovanje bo vodil gospod F. SEMB.
Povratni permiti potnikov se morajo preskrbeti mesec rini pred odhodom.
Kupite si povratne vozne listke.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na lokalnega zastopnika, ali pa pišite na
United States Lines
110 S.' Dearborn St., Chicago, 111. 45 Broadway, New York City
<3 1
■ooooooo®ooooooooooooooooooooooooooooooooo <
PISANO POLJE
Joooooooooooo ^ j m Trunk oooooooooooo I

GOSPODINJE VJOUETO
•o prepričane, da dobijo pri mem najboljše, najčistejše in najccnejse
MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedne vsake vrate sveže ali mho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesar-
sko in grocerijsko obrt.
JOHN N. PASDERTZ
COR. CENTER & HUTCHINS STS„
Chicago Telefon 2917.
JOLIET, ILL.
W^OOOOOOO^OOOOOOOOOOO^OOOWOOOOOOOOOOOOOOOO^OOOOOO O
Stenski koledarji, j
Vsaka pisarna ali urad, vsaka hiša, dvorana ali družina, bi morala ^ imeti tak velik stenski KOLEDAR.
Za leto 1929 so bolj primerni nego so bili kedar poprej! Obdani so s primernimi slikami ter lepimi barvami okrašeni, so veliki in vidni kar služi za vsako sobo, urad, dvorano ali pisarno.
Najlepše spomine si naredite ako jih naročite za vaše sorodnike in prijatelje v staro domovino kamor jih letno odpošljemo po več tisoč komadov. Cena jim je 25c. komad, pošiljamo jih kamorkoli, pišite ali S se oglasite v naših prodajalnah za pohištvo.	§
Naročite jih po 2 ali 4 na en naslov. Pišite na A. GRDINA & o
SONS, 6019 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.	S
><><>0<H><><><><><><><><^

^»iiflHiiiiiDiiuiiiNuiEsuiiiiiiiuiDiiiiiuiuuUHMnHiiiiaiiiiti.................................................................
| NAJKRAJŠA POT V A LI IZ EVROPE	1
I	SKOZI BREMEN
I Ce Ste se namenili potovati v staro domovino, povejte aRentu, ki
| Vam je najbližji, da hočete tiket od North German Lloyda.	§
I	Če želite kupiti tikete za Vaše sorodnike ali prijatelje v stari do-	I
| movini, povejte Vašemu zastopniku, da hočete North German Lloyd	|
S družbo.	=
S	Črta via Bremen je najkrajša in Lloydovi parniki uključivši "Co-	=
| lumbus, Berlin, Muenchen, Stuttgart, Dresden, Karlsruhe" i. dr. kre-	=
|j tajo tedensko in spadajo med najbolj moderne in najboljše, z najbolj-	1 | šo postrežbo za potnike tretjega razreda. Hrana izborna.
| Nova brzoparnika "BREMEN" in "EUROPE" s povprečno 4600	j
| tonanu. bosta gotova za prevažanje potnikov začetkom leta 1929, ki	i
s bosta črto med Bremenom in Newyorkom prevozila v šestih dneh.	=
| Pridružite se božičnemu izletu (Christmas Excursion) v Bremen	|j
1 s parnikom "Berlin", ki odpluje iz Newyorka 11. decembra, izlet bo	§
s Todil zastopnik Mr. Hermann Wolf, ki bo šel potnikom v vsakem ozi-	a
g ru na roko.	=
g Za nadaljnje informacije se obrnite na pooblaščene zastopnike ali na	s
NORTH GERMAN LL0YD
130 W. Randolph St. vogal La Salle
Chicago, 111. g
ii
a
Prihranite nekaj svojega zaslužka
vsak plačilni dan in u-ložite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bodete kako hitro važji prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Ulagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite Sirom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku. Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Ce ta Imate pa na nasi močni in zanesljivi banki, pa je denar vedifO na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma aH celotna kot ga kdo potrebuje.
Naga banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar Je zaak varnosti za vaš denar.
JOLIET NATIONAL BANK
* CLINTON STS.,	JOLIET, ILL.
predsednik	Chss, G. Pierce, kasir
Jdaaph Dtmda. pomožni kasir

Slavlje desetletnice.
Iz Beograda se poroča, da so slavili tam prebitje solunske fronte na način, kakršnega Beograd še ni videl. Naroda je bilo toliko, da se je kar trlo. Za srbske kroge je slavlje pač u-mevno. Predvojna Srbija je bila popolnoma okupirana od nasprotnikov razen nekega malega koščka; kralj, vlada, vojaštvo je bilo na tujih tleh, srbsko prebivalstvo je pod okupacijo silno trpelo, kar je pač e-nako umevno. Prelom solunske fronte je toraj pomenil vsaj za Srbe osvobo jen je izgubljene domovine, in naravno je, da se narod kot tak zaveda, kaj pomeni zanj prebitek fronte in o-svobojenje.
Slavlje bi pa imelo biti — jugoslovansko. Kako je bilo s tem. iz poročil ni jasno razvidno. Za Slovence in Hrvate bi bil prebitek bolj idejnega pomena, in radi ideje so pri prebitku v jugoslovanskih legijah sodelovali tudi Hrvat je in Slovenci. Ideja je bila tedaj živa, zdaj je precej zatemnela. Morda bi se pričakovalo od slovenske strani, da bi bila ideja še pri desetletnici precej možna, ker velik del Slovencev je ostal pod tujim jarmom, oziroma j t1 prišel še pod veliko hujšega. Isto bi veljalo tudi glede Hrvatov z ozirom na Istro in Reko. Ker pa pri Slovencih in Hrvatih ni šlo za kak»> osvobojenje domovine, kakor pri Srbih, ideja sama ne more preiti v narodno dušo. niti ne zavest osvobo-jenja. Zato vsaj mislim, da se je med Slovenci prebitja mogla zavedati le inteligenca, in celo pri delu te inteligence je radi stoletnih in tisočletnih naziranj velika težava, pri Hrvatih je pa radi političnih razmer ideja popolnoma otemnela in se celo izpremenila, da je sedanje na-ziranje slabše od stanja, v kakršnem se je nahajal narod prej. Vprašanje je, ali je tako naziranje res tudi pravilno, a naziranje ja tu, in zato se na kako slavlje ne more misliti, in ga tudi ni bilo, tako vsaj se glase neka poročila.
Ako je narod politično in e-| konomsko nezadovoljen, se ne more navdušiti za kako idejno pojmovanje, in kako slavlje ideje gre preko njega brez sledu.
Desetletnica prebitja solunske fronte je bila toraj slavl je, pa ni bila slavlje, kakršno b< imelo biti in kakršno bi v resnici zaslužilo biti.
Še o slavi ju radi solunske fronte.
O pomenu slavlja sem že nekaj zapisal. Pri Slovencih in Hrvatih bi stopila v ospredje le bolj idejna stran. Iz novejših časniških poročil razvidim, da se v sodbi nisem motil. Poroča se, da so se udeldžili slavlja slovenski orli in skavti. Niso se pa udeležili slovenski sokoli, hrvaški sokol pa hodi itak svo-
ja pota, in od te strani udeležbe ni bilo pričakovati.
Idejno bi se pričakovalo najprej od slovenskega sokolstva, da se slavlja udeleži, ker se sokol rad ponaša z idejo celo nekako pretiranega narodnjaštva, in se sokolsko vodstvo prišteva med inteligenco. Vzrok neudeležbe je na dlani, dasi zelo — klavern. Sokolstvo je priklop-Ijeno stranki, ki zdaj ni vladna stranka, in iz političnega razloga je ostalo proč. Ali bi se bili orli udeležili, ko bi bila demokratska stranka na krmilu ali vsaj pri vladi, ne vem. a v tem slučaju je celo opravičeno vprašanje, če bi se jih bilo sploh pripustilo.
Vsaj zdaj se v Jugoslaviji presoja le iz strankarskega stališča. Da pri tem trpi državna ideja, je umevno.
Dalje se poroča, da so legi-jonarji, ki so bili pri prebitju udeleženi, prišli v Beograd — protestirat, ker vlada ni izpolnila obljub, katere so jim bile pri vstopu v legije dane.
Da je z obljubami in z ljudmi velik križ. sem izkusil nekoliko tudi sam. Ob koroškem plebiscitu se je poudarilo, da se bo vpeljala agrarna reforma. Mnogi so si veleposestva kar razdelili vsaj v duhu, in bili za Jugoslavijo radi zemlje. Ali so glasovali za Jugoslavijo, se ne more kontrolirati, izid je prikazal, da morda niso. Ko so se prve dni začele širiti vesti, da bo večina za Avstrijo, so se na hišah takih prikazale nemške zastave. Nemec dobro o-značuje to čudno privrženost, ko pravi: "Wessen Brod ich esse, (lessen Lied ich singe — kdor daje kruh, s tem grem — bi rekli prosto. Narava ljudi j<* vsepovsod precej enaka. -o-
VELIKA BREZPOSELNOST NA ANGLEŠKEM.
London, Anglija. — V An-gliji se je poročalo, da tam vlada velika brezposelnost. Meseca oktobra se je nahajalo brez dela 1,3:16,000 delavcev. To število pokaže, da je to leto 260,525 delavcev več nezaposlenih, kakor pa lansko leto.
The Will County National Bank
OF JOLIET. lLLINO»«
Prejema raznovrstno d<-narne vloge, ter peli!)* denar na vse dele i7«tK
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON. predMd
Phones . <>S75 in 2743
Anton Nemanich & Son
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU TN AMERIKI.
USTANOVLJEN L- 1895.
N* razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili zt po gre iws. kratr in ženitovanja. — Cene zmerne.
......................................................tniimnminiinimiiiitii—.....
= Phone Roosevelt 4397 O	»
Jos, Lassick & Co.
|	SHEET METAL WORKS
J FURNACE and VENTILATING — SKYLIGHTS and GUTTERS Izdelujemo tudi kotle za kuhati. 1609 WEST 19th STREET	CHICAGO, ILL.
........"-rnrntfirirtniiiriiTiniiTiiiinnrr" inmmnnnM muni, ...............................