9. *tev. Poštnina plač&na v gotovini. Celje, četrtek 31. januarja 1829. Leto XI. Izhala * ponde jak In öatrtfik. Stane mesečno Din 7— i% Inoxemstvo Din 20*—. Niamiina itevlak* I Uin. RaCun poštno-čekovnega zavoda Štev. 10.666. UreaniKtvo I« ttpra« «ilAtv« * Strossrnayerjeva ulica 1. pritl\'ie ttokopisov ne vraiamo, Ogi«»l po tarlffH. Telefon Int Stev. 65. Kako pišejo v inozemstvu o nas? Berlinski »Lofcal-Anaeiger« jo pri- wind inch«) prebi- valstvo starih imen kakor je. bilo na~ vajono od nekdaj. Le gOAorite s planinskim kinetain s I'ohorja ali s lum-eljarji z doline — tu in v Savinjski dolini obvladuje hunelj kmotsko gospodarstvo —. z živinorej- cöm in pridcloyalcem koruze s Kozja- ka, z vinogradnikom v Slovenskih go- ricah in Halazali, pa bodete doživeli pri.jetna presenečenja. Vsi ti lj.udje no- čejo ničesar vedeti o »šludiraincili«, o hujskajočih kaphrnih. ad.voka.tih in uc'iteljih iz Kranj.ske in Lstrije, kateri liočejo napraviti iz domačih ljudi slo- vanske šoviniste. 'Sem Staje.rc«, trdi kniet ponosnejsi ko kedaj pop re]. On še nj pozabil starega avstrijskega pre- govora: »Traiu, sobttu, vein — nur kei'm Krainer und kei'in Böhm!« To vclja tudi o ljudeh, ki stanujejo dalje na jugu, o Ko.njiča.nih, fioštanjčainh in Celjaiiih. Ako bi došlo do plcbi«cita, mi zatr- jujejo vsi, ki sent jih vprašal, bi kmet- je kot odločilen einitelj v slovenskem narodieu, glasovali za Avstrijo. Gospo- darske skrbi, prepotontnost uradništva iz Krainjske in lstrije in že emo ter drugo naivaja krnete, da gledajo hirepe- ncčo proti severu, odkod.er so stoletj« in stoletja prihajali "boljši gospodjio«. I'rimer iz najnovejšega časa naj ilu-1 sirira to razpoloženje. Na veliki novi okoliški šoli v Celju se je javilo na vprašanje, kakor ga je prodpisalo beo- grajsko jirosvetno nuinistrstvo, od 600 cisto slovenskih otrok 480 za nemški poduk. (Odloka o tem vprašanju niso nalašč objavili (!) v mariborski ob- lasti.) Oblasti, preplašene nad tern, za sloven izaci jo unieujočiin vzigledom (Pomislite, slovenizacija — slovenskjj^ .otmk! Op. ur.) so starise citirale a se- bi, kjer so izjavili, da ne morejo tako kot slovenski zdra.vniki. odvetniki, pro- fesorji, trg-avci in politiki po&iljati svo- jih otrok v Gradec, temveč želijo, da- se nauce neniški doma., da bodo laije v svetu napredovali. Škoda. da se ni fo- tografiralo presenecenih obraziov »ger- manožrcev«. (!) Druga slika. Placninska vasica Remšnik, ležeča pod Kapunarjem ka- kih 700 m visoko, obdana z gozdovi, gledajoča proti jugu v globoko izorano Dravsko dolino, tja proti stopnj;o za sto])njo naraAČajočemai Pohorju s svo- jimi pragozdi — s pokopailiščem z mnogimi nefnskimi napisi. Dvesto moduka o ne- dotakljivosti iw&h nai-odnih in dr- žavnih inej. Člainek je seveda neunino iažiijiv in surov — kakor je bila nomška propa- ganda vedno, takrat, ko sta jo pri nas delala »Staijerc« in pa »Tagblatt« — in danes, ko jo delajo ljudje, ki pri. iKis skoraj brez truda v največjeni niiru bogate in se nam potein na gori (>l)isan načiii — zahvaljujejo. Zato je ta neun&ka piopatganda nemoradna. in vretina edino le našega xaniceva- nja. Cilj.a ne bode dose,gla, četudi nam je lahko neprijetna. Gg. nemškutarji pozablja.jo, da sodi Viljem v Uoornu in da raste tudi v doslej toli dareiljivi Nemoiji nov rod, ki se rnu ne zdi več vredno žrtvovaiti niiilijone za nekaj itak m preobjedenih renegatov on- stran nemških rmei. Želje Ijubljanskih pridobit nih krogov. V pondeljek se je podalo v Beograd odposlanstvo. ljubljanskih pridobitnih krogov, da izroči mimistrskemu pred- sedstvu spomenico, v kateri sporoča svoje želje gliede omeiitve volilne pra- vice in retarm pri obcinskih in obiast- nih samoupravah. Ker bode ta spo- mienica igrala najibrže še veliko poli- tično vliOigo, je dobro, da se tudi naši čitatelji seznanijo z njo vsaj v glavnih obrisih (besedilo po oficijelnem komu- nikeju Centrale industrijskih korpo- racij): »Gcspodarski krogi ii Ljubljane in Slovenije so miSljenja, da je dovolj jasno dokazano, da sploma in en/ika volilna pravica na dosedanji presiroki bazi in brez določene proiiuieži one- tnogvča, zdmv razmak in napredek naroda in države. V kolikor se tiče vqh litev v Narodno skupščino, je najmanij, kar je potrebno, da se veže volilna Oče Kondelik in ženin l/ejuara Češki spisaJ I^rnat Herrmann. Z Avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svotin». 29 In vsi so gledali na mojstra kakor na junaka in giospod Kondelik je to- Jiko in toliko govoril o svojtim rešoval- nem delu, da je slednjič že sam sebi verjel. Po deseti uri so prišli v Besedo še ostali trije »pomoräeaki« — gospa Kondelikova s Pepico in Vejvaro. Ta je bil tudi že suh, vemdar ni imel časa in priložnosti, da bi si dal spodnje hla- če zlikati. Mojstru Kohdeliku >e prislo to rav- no prav. Vodil je Vejvaro od mize do mize, kazal ga je znan^em in jim re- kel, da naj primejo Veivaro za hlaoe,. da se prepricajo, in je vedno pristavil i groznim glasom: »In taka-le sva bila oba. oba, go- spodje!« Toda ko je družba sedela zopet pri svoji nrizi, sq,^'e mojster Kondelik na- enkrat spomnil: »Ampak, kje je moj deznik, Vejvara! Kam ste ga dali!« Vejvara je ostrm©! in je začudeno p'ogledal mojstra. »Gospod— saj ga nisem imei -— me- öi niste dali dežnika . . .« »In kje je torej?« jAko ga nimate, gospod — torej naj- brze^^— najbrže je odplaval — ko ste skocili iz parnikat. . .< »Vejvara!€ je zaklical mojster z glo- bokim glasom, >torej ne samo, da ste me skoro utopili — še ob dežnik ste me spravili — in jaz sem dal zanj pred štirinajstimi dnevi polpeti goldinar!« Vejvara je imolčal. Odkritosrčni stisk roke, s kateri.m ga je Popica pod mizo osrecila, bilo je kraljevsko plačilo za vse trpljenje, za vsa nezasluzena oči- tanja gosi>oda Kondelika. »Molči, stari«, je sprqgovorila gosixa Kondelikova, »dežnik nima duše, ku- piš si drugoga. Zahvali Boga» da se je vse tako izteklo. Jaz sem prisla skoro ob pa met, ko nama je gospod Vejvara pripovedovaL, kaj se je vama pripetil-o. Se vedino se mi trees jo kolena. In ve- ruj mi, da sem zadovoljma, da smo od- pravili s temi lotošnjimi izleti!« »Toda jaz — Beti«, je od govoril irooj'- ster,, »jiaz bi šol še kaim, ko bi si Vej- vara izmislil kaj pripravnega!« In obrnil se je k Vejvaru in mu je rekel': >Sedai, ko smo preromali po zemlji, po železnici in po vodi, bi bilo dobru, da bi enkrat poleteli tudi z balonora. — Kaj mislite, Vejvara?c Pej)ičin čeveljček se je dotaknil pod mizo Vejivarovih cevljev in je pritisnil. Poinenilo je to: »Molči, ljubček in po- trpi! Trpim in čutim s teboj — vse se bo sreöno konöata« In Vejivara je molčal in se je z dol- girn pogledom zathvalil Pepici. Potem P'i je pil, kakor bi hotel s tern splaih.- niti gretnke besede rnoijstrove. Od usodnega izleta po vodi se ni dol- go casa nioesar znameniteiga zgodilo v rodbini gospoda Kondelika. Mojster je imol ravno te jeseni polne roke dela in je moTal sliikati celo vrsto novih his. ki so od pamladi zrasle na Vinogradih in tupatam tudi v Pragi in ki so morale biti v listopadovem terminu gotove za s ta,no valoe. S tern je imel gospod Kondelik veli- ko truda. Hodil je vedno s polnimi ze~ pi naertov k stavbenirn podjetnikom ali stavbenikom, in je razna&al v na- ročju nove sahlone ]\o hiisah, kjer se je že deilalo, ali je oblotaval prodajalnice capR-ev'in trgovine z barva-mi in ku- poval sveii klej, barve« bronce. Gospod Kondelik je zelo rad delal »z zlatom« — seveda saimo v prvih. kveojiomu v druigih nadstropjiih; za partije v tret- jih in oetrtih nadistropjih so zadosto- vale le navaVidite, Vejvara, ko bi vi ne bill to- liko časa potraliili s to latinščino in gr- ščino in sploh s studijami, in bi se na- učili samo nokoliko slikarstva — kako bi vas potrebovali! Desna roka bi mi bili . . .!« »Oh, gospod«, je od govoril VejvaraN ko bi se znal v tern obrniti. kako rad bi vain pomogel, ko bi mi ostajal čas — morda bi napravil par korakov na~ mesto vas . , ,« »No, to že nekako obletam. Vejvara — čeprav md je vcasih za. vraga hudo. Toda ko bi zriali slikati, slikati! Takole nadzorovati pomiiočnike, meÄati barv>o, napraviti nacrte na stropu, to bi bilo nekaj.« Vejvara je žalostno povosil glavo. In mojster Kondelik je nadaljevail1: »Veste, povem vam odkrito: vedno sem mislil, ko Pepica doraste in aito pride kak naš človek, od nase obrti — razumete — pripraven človek, ki bi ji ugiajal —. Ta bi pa potem vse po meni prevzel — in dobro bi zadel, Vejvara, dobro! Toda hčerkam očetova obrt ved- no smirdi, veste. Vsaka hoce nekam vis- je — frrr, frrr — takoj hoče biti nii- lostljiva gaspa in imeti gospodct, ki.ai ne umaže ročic! Da, tak je svet!« ' (iosix? Konddikovi je bilo zelo sitno pri takih moževih besedah. Čutila je, kako mora biti hudo Veivaru, ki ven- dar ne more za to, če ni sobni slikar. In tu je brezobzirno prekiuila moža v govoru: »Molči, molči, stari!« je zamahnila z roko. »Veš sinekom tudi ne diši — le no zvrni vse na dekleta! Samo poglej: ako ima kak kljucavnicar ali pa trgo- vec z milom sinaH vsak hoce biti pri hranilnici, pri banki, pri magistratu, da se mu ni treba v delavnici mazati — torej se ne čudi hčerkam, da jim ugaja ugleden — izobražen (in, to be- sedo je gospa posebno povdarila) mlad moi.« Straii 2. »NOVA DOBA« S'*»v O pravica na dopolnjesto 25. leto. Pre- nehati mora dosedanje vezanje potoin kandidatnih list, ki je naspratno du- liu demokraeije in podpira izključno politic.no špekulaiite. Kar se tioe sa- rnoupiavnih ed'inie. občin. srezov in oblasti, je splošaia volilna praviea di- roktno nepraviciiia in pogubna. Novi volilni zakon za saiinoupravnc odini- r.e hi .so moia! sestaviti n.a popo-lnoniia drugi bazi. Ena dolžnost hi bila osnn- vanj'o voljlniih . jauuarja tekoooga ieta je pastavljwi obluatrti komisar za Ijtibljansko, ttd- nosno za mnriborsko oblasl. Mi ni.snio kompetentni govoriti o bcdm-i uredit- vi samiouprav v splošni>m. tekli pa. smo že. da pricaikujomo od novoga za- kona, da bo pravilno onioj.il njibov ddokrog. uvodel pravilni volilni red in uredil finaneiranje oblasti. Zfifcon o iKvpcsrcdnih davkiMi iz K 1928. jo sain po M\bi zwa.ton naprodok, čcitudi jo po- {rclM>n bistvfnih koiektui. Predvsein pa j<> troba torn ill clredl» jjlwk* nala- jfanja avtcnamnih dc41nd na diroktno državno da.vkc. V S!avoni.H so j'x doj^a- jiailo, da jo corkvena obcMna Žužorn- jnrk 1. 1027. pobirni!:! 1000% cloklndu na vso vrsto takratnib diioktnib dav- kov. UffovVir i>rcli twim ju bil v drn-ffi instanci za.vinJDi. Tudi da'ics, ko he niti niso cdmKH'.K'ni davki po tcm za- k'onu, je mariborska (jblast re obrc- imnjena s 50"o doklaido. K to.m.n ]iri« drjo šo občine, cestni odbori, Aolski olnam,. i or main a stvar. V ftljcb sk.vonskili cblaslili jo Inifh ena političmi xtranka vettko vteino. Iz nje so bili vzeli v.si člani obl.a«tnili odborov in oba prcdvstnlnikii, ki s(« da- nes postavlj<3na za koriTisarje. Vex uradnüki nparat je sestavljen po mü- Ijenjit ista politične strjinke. Pri naj- boljši volji no more voliki župtin t(>čiw> in na.taneno nad«irali poslovanja ckIj- lastnib .samiiouprav, ki so mHivomno liindenciram* ]w> svojih poUtR-nih pravcih. Našt: cbkistnc- saiiitiuprav« Ki niü- räjo pri svojoin delu stro^o drža.ti na- cela stwlünja in innerj«noati. Nopr;- «tano naravščaiijk» cbla.stnib i/ilatkov jsa'htcva kritjo v visokib trosarinab in dokladaih na drzavni» davke. Pri tern se je vse fneinulo oziialo na tezkc g-a- >üpodarski? prilikc i-n posebna-škod» sc ie dojrajala s tcsm, da so ro uvajali ob- iaxtiti davki na najipotiobnej.se suro- ¦ in<>, oi>lo na premo« in olektriicni toik. Zat-o prosi-uw.) in prodla^nno. «osp. m.i- nistcr. da bla^ovclit« dodditi obla-st- niui k'oniii«airjotn v Slovoniji sosvetc. ki naj bi iinu'M pusvolovalni gla.s (vo- tuu»1 consultativuin). Komisar m-ora lütinp sklicati seje sosv<>ta., ki naj raz- pravlja o vseh -obhustiirli zadevab iz- vaetuKi kurativm\ ki so pridržani to- misarju. 0 raizpiavaih in sejab se rnn- ra voditi toeni zapisnik, ki ßa ji1 prod- laj(a.ti velikomai ?ui)UJiu. Nalcr^a. ki- «vota ba, da jiaxi nr» stodnjo in d.'t «¦hlaži ena broniena, ki škodujejo ne- posrodno Rftspod'ürsknrnu r>odročju. S ieni bo dario jaiinst.vo va\ ločnc. rediut in pravilnc jjaslovanj^. Po naSem i»iGdlos-u »»<'»i inw «csvet 6 članov. Po onoga y.n trj^avino, <:hil in industrijo, dva za poljetl<4s1vo in I»osest, rnok'a za indtwtrijsko dolav- *lvo. Pri tej priliki mwtnavo oineniti še en, ^tstžen maitimt; ProTai^iini itiiariborftke in Ijubljaiiskp cblasti siono na indi- rekt nib dark in bolj no^o na diioktnib. S t(in aiyuniontoni bi sti moglo ugo- vaijati našeinu predlos:u. Tcniu na- sproti navajaiiK». da so ^os])odarski kiu(;i?i v voliki jnoii zaintorosirani na gospodarski mci'i cdfckupiK^a pro.hi- valstva in potonitakem težko cutijo vsako picohionii'iiitev vsoifa pn^ivail- stva potoni oblastnib davkov. Najvaž- nt'jso pa jo da niora oblastni c.dbcr k«t druya inslanca roševati proraeu- iK1 oJx'in, cestnih odbmev. solskih od- bi.rov in vs(^b cstalib pokrajinskib av- tononinib iidiniic. Zaiadi to^a pripada c!)l:istnoii)u cdboiu. seda.j koniisarj.u. cdkčilni vpliv na jiospcJarstvo colo^a podrocja in (dla-ilna bosoda glodo (ibroiiX'nitvi1 dirtktnili davkov poto'in avtonomnib doklad.« V tonik zvcoer se je «yjposlaiistv«) (.dpoljVilo nazaj v ^lovenijo. V7 cas-opis- ju k si)cročilo, da jo dobilo dobre. vti- »jo \ smisln svoji'li želj in picdlo&ov. Razne pol tične novice. Tryovivsko pouodbo s Francijo so podpisali včoraj v lJarizu ju^oslovaiii- ski trgov. min. Maižuranu', naš pariški poslanik ^i^ila/jkovk' in franc, zun. minister Urinind. Ta trßovtnska po- .ucdi'.ia vsohujo 3(5 člcncv. V v\. 1. se za- si.LMiia Franciji klavzula najvecjih n^cdnosti za njon i/.vo/. v Jusoslavijio. ('I. 2. znižujo jn^o.slcvauski carinski talii /a spei'ia-lno t'rancosko b]a«o. i)i sicor na z^amje, jicnoču vina, sv«e, inilo. zdravila. parfumerijo, svilo in tkaniuo. orodjo. stroj.«> in avtoniobile. (!!. 3. Frnnnj-a dajo Ju«oslaviji m uv(jz vs(\ua j»8oslovaiiuske«a blaffn klavzulo največje pooblastitvo. Fran- crski carinski ta.rif pa so ne spnnii- nja. VA. \. do 13. so tičejo izvršen.Mi izuKnjav. oariuskili nonicnklatur, pra- vi^e na stranske takse na uvoz, pre- rcv-edi in omojitvo uvoza in izvoza, ifr> vui'a robe, potrdila o tem, cdkod blago i/baja itd. 111. J4. se tico zaščite zemlj.t?- pisnega naziva,, od kotl izvira blago. (-1. 1(5. .ščiti književne in uinetniško j)i'odinoto. (11. 17. do 30. urejuje vpra- šanje pri:voza prwlm^tov. N čl. 31. do 34. se dolccbe te jjoffodbo uporabljajo tudi za koloutj-c. C'l. 'čl. določa yvon • tuelno rnzsoilisce za spore. V H. 30 .co dol':vho, kdaj stopita cbe po^odbi . vo- Ijavo. Ta akt, ki utrjujo ^ospO'darski- z.Vv.»ze niL'd cbotna državaina, bo po • spešil zanienjavo blaga. Upravičene .so nadc, da se bo po novi pesodbi pro- mot povei'al. Ta. trgovinska ijo^odba jo pivi zunanji akt nove vlade. lied v titinisirsfvu zu socijahio po- liliko. Ministor soeijalno politikc d:r. Diinküvi;' je izdal ckrožnico, v kaiteri opcininja uradnišlvo. da vrši svojo po.sle lodno, pašteno in tekoce. Za- astanki naj so rošijio do J. lmarca,, če- tudi bi bilo treiba v ta na/men poda^-- šati irradno lire. Vt'scli bode zla&ti na- si inva'lidi, ako se Iwdo njiheve zadevo ^daj uicdile. Revolnvija nu Španskem. Špa,nski diktat or Primo do Rivera ima nepre- .stano težkoče z voja&tvom. V tarek in vceraj j<^ naonkrat izbrubnila vstaja po r-iznili ^arnizijab, bojda radi sla- bih avan/manov. Ponekod po span- skih uradnib poiocilib vstaja splob ni uspela; rosnej.ši da jo bil lo upor top- niškotfa polka v Ciudad Real (mesto zap-idno o.l Madrida), ki pa da je žo hri-z ki vi potlačon. Vr Afganidmiu zinnßujo zopet >re- fnirnni- kralj Arnan Ulab. Zbral jreje vodja zrnaKOvalnih upor- ni>kih cot, Ha.bih Ulab je bojda že /\w.h\\ / drža.vno blasajno v fforovje. .AnjrlvÄki in¦ livji diplomatjo so zopot s pomc'jo zrakoplcvcv pobo.^nili i/. Ka- bula. Domače vesii. d Knth Ale.kmmU'.r —- krsini boles 17. atroku. CeLjski masar in gostilnir car g. Ferdinand lleeman je zaprosi!: te dni dvorno pi.sarno,-da bi bil Nj> Vol. kralj kakor 10 toniu boter tudj 17 tem.il ctroku, deklk-i. ki jt» bila ro- iejia 12. t. rii'. P regie I jo že od^ovor, da je N'j. Vel. kralj u&odil nje^ovi proS- nji. Od 17 otrok toj^a zakenskega para jih zivi 11, (5 doekov in 5 deklic, j?ospa je stara 43. on pa 47 let. K redkemu o Iliikovanju čnstitamo staršt^na in rodbini tudi mi! d Pravoshwna Srpska cerfauua ob- Brt.n v Celju. jo proslavila duo 27. ja- nuarja t. 1. v tokvadnici osnovne sole voliki praznii: sv. Savt». Pri tej pro- slavi, ki je za njo prepustito prostore tudi et Ijsko sokolsko d'ru.stvo. so i/. ])'ri- jaznosti soJelovali «dc. Vida Rudolfo- va, učit^ljica \z Yojnika, «o-sptrda Karl in Du&an Sancin, prknana naša uimtnika. in Celjsko TXivsko drustvo p(xl pc/.rtvova'lnim vodst-vom pevovod- jo P. &egu!e. za. kar se jini s tern naj- iskrenejo in najleiKŠtj zahvaljujemo. (Mwnivin tudi izjx^kaniio najJepso za- hvalo g. h. Ilopasu, ki jo bil lako lju- Ivrznjiv, da nani je pdsodil prvovrsten kla.vir. •-- Prodseidnistvo. d Trf/ovsko društvo v Celju je iiiielo 2t). ja:ii. 11)29 v Narodnem domu svoj 20. mini cbeni zbor. Dasi udeležba si- iM*r-ni bila Sl(;v. trgovsk. drustva«. V ta odbor so bili izvoljeaii g«. Kra'mairsic, Pusti- .šek. Leskov.šek in Ko«, z naJago, da iz- dclajo društvena. pravila. Ustauovni cbfni zber se je vml due 1, julija 190(> (!j navzočnosli 85 članov (clanstvo j<> hilo tudi iz akolice. Prvi predsednik ji.' bil ü. lVter Kostic*. Potcm so se niie- ni'ivaii ket. prodsodniki gg. Steriuecki, Havnikai, I.'^skcvzok, Lukas, Jajgodic, Plahuta., Zupan:^ič in Faiziirinc. — Sto- rili so se važni »klepi gledt* oživotvor- jonjn stcn'Ografskill twaikv, /;a (Ad.ržo- va,nje učnih te'-ajev za potrebne tuje h-Zii'ke, ki, si» jih x trxoxitii mora xnati,. za priiedilev |;oučnib izletov, pri-re- dikv skupno vcsolic^ in pripraive zii sk'vesno i>ra«n ovan je čct rlsto-h'tn ice cbstoja tlruštva. V odboru drustva so sledWIi gos};(,djo: prodse;liiik Anton Fazarinc. pcdpredsod'iiik Rudolf Pi- hrovc, tajnik Lavrič Ma.rijan, blagaj- nik Drago Kcnliajzkr. odborniki Fr. Dobovicnik, Fr. .last, Franje Lukas, Rudolf 8torm(.-cki in I. Smm.-sr. Na- niestnika sta pu1. Franjo Le,skcv.šuk tor Fr;ii,jo Wutti, pi(i^lii:d.ova'lca pa'.gg. Josip Jagcdw- in .Xosip Kra-m-ar. Prav- ni zastopnik druStvy j« vas čas njego- vega obstamka «. dv. Anttr.n Božič. —- Društvo vabi vse p. n. gig. trg-ovce in trgovske namesceiice, da se istüga cklenejo tor v kol'ikor se to se ne bi bi- lo zgedilo, da prijavijo svoj ])ristop. . Lo z zdru/.oniini niac'ini in s složnim s~motrrnim delom bo;le lahko dosozalo po jHaviliih deločeni nrnnen, ki je v prvi'vrsti varovati in pcspescvn.ti ko- risti'tn?ovsk(wi stanu. Novi clani laJi- ko jirijavijo svoj pristou osebno ali pismono katoremukcli izmed cdborni- kev ali pa v drustveni pisarni v pro- storih (Ireniija trgovcev na Sa,viiij- skem nabrc-zjn. Šofi plačajo nwseeno l>o 10'Din, nastavljenci pa po 2 Din. d Gradbeno gibanje v Celju zndnje desctletje. V 1. 1919 in 1920 in labko počomo, tudi v 1. 1921 so sploh n yjoslopje --pred grofijo« za sla- novanj^ke svrhe. V 1. 1922 imarno več- jc zgra-ibc: it. solsko sostre grade so- le, g. Rebek svojo towiTno. gradi se ' javno skladišce, tudi žc jed.na mala «tanovaiijska hi.šica. V 1. 1923 imamo giadnjc Jadranske bank<\ jedno vile in lovariio g. Vehovarja. V 1. 1924 gradnjo jedne stanov. vilo. V 1. 1925 imamo poleg nekaterib adaptacij hi«'j Pra.štiiiono in jodno vilo. V 1. 1920 dve vili, zaöotok gradnje okoliške solo in vei-jo do-zidavo enonadstropne sta- novanjske hi.se. L. 1927 pricne živah- no gradlx^fio gibanje. Gradi se šast stanovanjskih vil (t)0 zashigi stano- vaniske zadru.go), liiestna dv.oriScna stauevianjska hisa »pri kroni« in iz- vr.si se dvoje večjih adaptacij. L. 192^ imamo gradnjo 4 staiiovajiijs'kih vil. trih volikih his (Vajd, Ljud.ska poso- jilnica in Mostna elektmroa), «dapta- cijo Dulavske zborhice, enc m«uj<še dvorane pri »belein volu« in sedem hi- šic mestne stanov. kolonije. Na zunaj jc to stavbno dele van je znatno vpli- valo lo na sevcrni del mosta, na Kralja Petia cesto in pa na ogel pri nekdanji vkroni«. Za lotos se se doslej no vidi kak vec'ji projekt. d. Odlikovanje policijskih usluzben- cev v Celju. V tortk ob pol 1.2. dopol- dne je na okr. g-lavairstvu vladni svet- ni>k ft*, dr. Hubad v k-pem nagovcru sjiorcL-il zbranim policijsk. usLužben- ceni, da je Nj. Vel. kralj t Jlikaval z zlato svetinjo za držaivlj.. zassLuge pev- veljnika cciljske polic. stražc» g. Fr. Jo- dretica, okol. polic. nadzornika gosp. Petra Franca tor polic. a«enta Matija (luka in Iv. Madiona, s srebrno kolaj- no za drzavl'j. zavslnigo pa gg. Franca Pipana, Mihada Dintijana, Matija M.ušica, Justa Udovica in Antona Bu- daka. Odlikovaiici so se za prizna- nje njihtnemiii delu in trudu na-jlupse zahvalili in na-prosili g. vladn. svetni- ka, da spoio-či njih zahvalo na naj- višje niiGSto. {1 Za prvo porotno zasedanje v Ce- lju jo knenovan za predscdnika dvor- ni svetnik g. dr. Josip Kotnik, za na- mestniko vdss dr. F. Bračič. dr. Ivan Promschak in Valentin Levičnik. d Za mrtve proglaseni. Okrožno sa- clišče v Colju je uvedlo postopanje, da so pnoglase za. mrtve: Matovž Stojn- šek iz (Joronje vasi, lgnacij Kraljic iz Neve cerkv<\ Janoz 'Kraljic iz Nova cerkvo, MMia Vovk iz Lemberga, Jožef Rakun iz Pri hove, Jane« Breznik b. Kainice, Anton ZdoLšek iz Dobovca. in Henrik Pribov.šek iz Razteza. V\si s>o cdšli zacetküin vojno na. bojišče, acf- kotkr so niso vrnili. Uvodeno je tudi postcpanje, da se proglasi za mrtvoga Marko Kos iz Raatoza, ki je cdpoto- val lota 1905 v Ameriko. d Ciljske truovinc na Svečnico od~ prte. Oremij tngoveev v Celju naziia- nja ebcinstvu v rnestu Coiju in njega- vi bližnji in dalnji okolici. da bodo truovinc na Svcčnico, t. j. v soboto, duo 2. febiuarja 1929 v inestu Celju v sinislu n a red be gospoda volikciga zu- I>ana iiKtrihorske cbhusti z drie 31. ju- lija 1928 0. br. 2060/1 odprte. d Število automobilov in motornih kotes v celjskem srezu. Ob Novem le- tu J4>. bilo v celjäkem srezu (cel'jski w vmnski sod ni okraj) 124 asebnih in 25 tovornih automiotbi'ltov. Mctornih ta- les je bilo 84. V.sega skupaj torej no pretirano mnosgo. Visoke takse na aiu- tcmebÜK? jui niiotoirje nasijo pri tein gctovo gi'aivno krivdo. d Napredovanje sodnijskih uradni- kov. Za vKŠjoga pisarnuškoga predstoi- nika na ekrc^nojii sadišču v Colju j« imonovan Honriik Topla-k. Za višjega pisarn. elküjala v Ktxnjieaih Josip Fe- renc. Za piaaTn>. aficijalo: Jotže K.og€j v Ptuju, Anton Kramer v Colju, Mi- lan VoiK-ina v Konjicah, Jakiob Kres- nik v Celju, Alojiz Zapuišck v Coljoi, Anton Gostiža v Radečaili. Ludvik Fürst in Janko Frass v Šmarju. il Davčne prijave 7ai dohicdek ad pcdjVitij,, obratov in samiostailnUi po> klicev v svrbo odmcre pridobnine za t. 1929 se mora jo vlsožiti tckam me.soca februarja. Podroibneje glej na uradni deski celjskiega. nvigistrata. d Krajevni üolski odbor za olw mestni osnovni in obe niesuaiiiski soli v Celju-micstu, bo imt>l važrio redn« sejo v petek, {\nv 1. februarja t. 1. v /ibornici niestne osn.avine sole. Začetok ob f). uri zvocer. d Iz celjxke policijske kronike. — N a j d b a. V pondeljek zvečer je nasel. izvosceik Al. Krempiw v konjskih jas- lih "pri jelenu« 17 žepnih rutic z mo- nogrami sE. K.«, *B. K.<. »M. K.c --- Tatvina. Okoli nodelje je bil ukrad-en v hisi Zrinsko-Frankopaiio- va 2 fotogr. prakt. g. SveLini sportni. j,opič, vreclon 500 Din. — I z 1 j u b o - s u m ir o s t i sta se skregala in stepla «pri .lugoslovunu« dva delavca. Jcdeo je dobil lalike pask'odbe m\. obrazu. — Z a t o k o 1 so jo 28. januaTJa k Josipu Florjancu v Sp. Huclinji 6—7 mesecev star |ies volčje Prusrn«. , d Nočno lekarnitiko službo v Celju ima od sdbcte, d>ne 2. kbruarja &q potka, due 8. februarja lekarna *Pri orlii« na Glavnern trgu. d tidsilno drustvo v Celtft. Teden- sko službo iirta (;d ihnlelie, dne 3. fo- biuaija do sobote, due 9. februaxJA I. vod pod poivdjstvam «, Emierika Berne. Telefon hi. 99. d Yitanjske no-vice. H i t r o sta. umrhi druig za dirugiin zaikanska Jakob v Breznu. 72-letna žena. Jožefa S'HV 9 »NOVA DOB A* Stain 3. > uiiiTltt iti. t. in., 74-lctni nioz Jamez Jakob pa 22. t. m. Pokopali so ga po- !cg svežo*>a yroba njeLove žene. — Z '» ü ž e in v o k o. 22. t. m. sta. se igrala Opusnikova otroka v Breznem z od- prtirn žopnim nožom. Pri torn jo (>- tetni fani sunil* ]>o neprevidnosti z, nožein v desno scstrino oko in «'a jo tezko ranil. (1 Poä»?? .mö i'«P (''l««c Sreskegu (fie- tnijn trgovcev v Celju. Gledc pravilne- 3a jrromija .Trgoveev v njih lastnoin interesu po- vjvajio. naj so osebn-o zsJasijo v ta;- ništvu Kiomija Colje. Koci'iiova ulica «tev. 2/1. predno vložijo prodmotno na- jjovod. Pri sreniiju dobe vse potrebne informadjo in navodila. na podla#i kaU-i ib jirn bo m-ojjoce ustroči prod pi- *orn novo#a davč.nefta zakona. Da se ¦olanoin v teni po&kdu «re kolikor mo> #of'e na roko, je naf-olstvo sklenilo pri- 3'editi za posamozna okira.ia olansko westanko, kjer se jih bo o vlatfanju davenih napovedi pravilno infonnira- }o. Scstnnki se vrsi jo po sleujočo.rn na- crtn: Za obiHno Š1. Jiirii oh .). ž. tri? :"«n ekolioa, Drarnlje. Sv. Lovrene, Ka- !obje. Si. Ttuport nad Laškem v pon- «k'lj^k. diu» fi. sebruarja t. 1. popoklm* ¦ob 3. uri v ^ostilni pri -/.Ju^oslovanu« v St. .Inrju. Za oboinc: ljo okolica. Te.barje na Spod. Ihidinji v «ostilni ¦Li\\ Yobnerju in sicor v towk. due 5. februarja ob 8. uri zvefor. Za olnMn« : Vojnik, Dobrna,, Frankolovo. Nova c<».r- I.ev. Višnjavas. Šmartno v Rožni d'oli- ni in Skcf.javas so vrši seslanok v Voj- -*)iku pri ,u. 1/kI. Brozc.vniku in sicor v toivk. (hu> f>. fobrnarja ob 2. nri pr> jx>Wne. Za vc'.' obc-ino vransko.ua socl- DiM»rt «Vk'mj-i tor rb-ino Žalcc in .Po- irov^1 sc vrsi sostaiuvk v ftt. Potni v ^Savinjski dnlini pri u\ Srilmrjn in si- <-^r v srcvlo p\. uri. Za ob- V:ino v tfornjctfra-jskoin sikolira Rwioa. Kok.irje se'vrfti sesta- ii'A v Mo/irjn. v «ostilni /Pri posti«. * čotrtek. duo 7. fobnutrja t. 1. ob 0. ari prcdpohlnc- 7** občine: (iornji- jrrad. Novaštifta. Horna, Ljubno, Lw<\ Solcava s<> vrši srstanok pri Sv. Fran- i'iskn Ksavorijn v uost.ilni Majconovir "jirsiror dno 7. februarja t. I. ob M. mi pnpoldiM». Za \s<» rfmno v wdiww fikrnjn Sinnrv1 uri Jolšal» st> vrs: so- «tanok v potok. dnv 8. fobruarja t. !. (b 0. uri propnldm1 in sicor v pastilni y:. Maksa (Inida v ftmarj«. Za vso oboinr- v »ncliKin okraju Rr.^atec fit* vrsi sosta- nok v peli'k, duo 8. febnmrjn. t. I. v Rr- St&ivM in sioor c.h 2. uri popoldne. Z.\ vf^ p.bnnr v srdni.m ckra.in ICozjo *(> vrsi sc^tanok v Kozjoui, in sicor v so- feoto. dne 9. fobruarja t. I. ob II. nri prodpoMhn» v ^ostilni s. Ivana Ko- v^lja. d Osc.lmi prmnei nu muriborskem' (jlavnem Icohnivortt. Po urndnib po-' datkib iv !. 1028 d»»šlo 571.747 osrf), odpeljaio pa so jiili iv 586,7G0. d Odlihovona občina. Krali Aleksan- dcr jc odlikoval z rwloin Sv. Save Ha- doslnva K-naflK:a, «pokojenoKa šolske- Äa. upra.vitt»lja za zasl-u«c v soli in mod narodom, Z njim it» odlikovana. tudi občina Kokarjc v w. Savinjski dolhii. Irjer jo cdlikova-neo služboval \0 let in tos jo ona od 1. 1903. po nj^ovib navo- «Ji-lih bojevala m vnwiva KlovonskeRa i*iz-ik,-i. Dosegla jo naj.bi>lj«<} uspt'bi» \ vsob dižavnib uradi'b tor konino tudi t>ii vujaski cblasti v Celju in v Mari- iKM'ii. Kako visokü so jo pwzpda njfc- »ä narodiKi sGa,vt«dii!ost. nam dotaujt? «Jena prašnja na cesarja, ko je 1. 19<>8. no vsob avstrijskib oasopisib CKlmeva- la bajna tromuba proti Sri>iji zaradi aneksij:1 Bosim.» in Ilwor.«:ci- »« Kokarjo Mi bat v jnojab taikra.tne«rt državne^» osnovn-o.Ka. /;akon,-i.. NcIh^ik! «ediw'o un ni nia^'Io olnsmliti. s eim je Mia zakonitast našib pra.vic colo incd toj,no priznana, Danes jo z njoffoviiu «dii-kuvxi'iijeiu odlikovctjto od kraJja t.u- IffilNTURNAJUOOAJA " %efinio temeSilo ufwwzaitif HU MAN IK Celfe, Alckiandrova ul. 1. MarJbor. Oospoika mica 17. VtUf, Slovenakl trg, ,.Petovla* ili plodoiiüsnu delo dx'im? Kokarje, zlasti njenih od'borinikov, ki po vox-ini so živo tor so radi spmminjajo zinag, pridobljonib s sodelovanjoin odlifco- vanca, ki živi v Maribaru. fl lilavni zaxtop zavarovalttice t-Utt- nm~- it. d. se jc preeeli! iz Kapuoinsko nliw? na Kraija Potra eosto v nova bü&o %. V&j-ta. druj{0 ruulntropjc. 10 ražone kave (flno «jroiiuitio.no intv šani(*) tvrdke Anton Fazari»o. Ck.*lj^. 37 d Zavratnc bolcznl priha>ajo po pr- st'h. Zato j>h je premagati težko. Prvo je dijeta ! Opustite pravo kavot uživaj- te Žiko! d Ne&üuüu uat>e ohntnjne posadhe na Triyl'wu. Koneem pretekle^a Unlna so divjali'na («orenjskom, posobno v Tri- lilav.skrin jfOifforju, stra-boviti sno&ni vibarji. Pada! je sub in rabel sne« in sra je zapadlu nad dva inetra. \t oseiu rucž obstojoča naša vojaška obniejna. straža v Vraitib, ki iina utrjono posto- janko 4(M) m (xl Aljazovofta doma, je bila viH' dni popolnonia odtezana od (istalci^a sv^ta. Ok-oli 10. dopoldne so cdšli 4 vojaki po vedo v vodnjak v bužini Aljaieve^a donia. Ko so bili pribliy.no 200 in oddaljoni od stražni- fo, jo nenadoma iiriluuiut'l volik plctz, ki j<» zasul dva vojaika. Trotji vojak so jc oklenil bližuj« skalo in je šel plaa ooz njo!?a, no začel takoj od- kopavati svoja dva xasuta tovari^. rbonem i»a j« poklioal šo svoje iistalo tinaii.st' na pomoc. Oba zasuta \ojaka so kmalu cxlkcpali šo živa in zdrava, on-Cjga., ki jo bil U^ko ranjon, pa so spravili po silnib naiJorili. na smučob v Mojstrano. ottkoder so Ra odii)oljali '/¦ v-lakoin v vojawko bolni<:o v Tijnb- Ijauo. d Trgovski uremii za xrez Lasko inia. svoj lfdni obeni zbor v neddjo 10. fo- iMiiarja li)2t) cb pol 2. uri popoldno v aosti'bii Ftii'to v Trbovljab. (J Spremtimbe r železniški sluzbi. Prwnezoen jo uradnik II. k«it. Košči- čaric Milan iz Ponikve v Št. Jui- ob ,f. a. d JediMt od ttajbouateisih tne.st h(( nvetu jo Ikvrlin. Po približni uradni statistiki znasft pronioženje njegovib niosvajiov okmi? 12 in pol milijardt1' neniških mark (vec ko 170 imHijard dinariev). Značihio i»a, je, da jo bre/, pr<>niicxenja 3,250.000 m«šca,nav, do- oim inia inietck 8().66() «seb, inilijo- narjov jo pa iMK). im*l njiini 525 takili, ki inrajjrt prt-in«žonja mid nnlijon mark.. >} 0 (xifiiranju in sapirjtnju tryovin ht defovtifm ctknu osotija v trgovinoh w vi sj {\lu> 21. fobruarja v Za,i»robn ninkota,, katm» st> udoleiijo zaistopnikt vseh ttgovskih in cleLvvskib »bwnir v dt/avi. d Ue.nUti darek no rhtzne obrcsti in na nhrenti <,d inoztmxkih kredittw bo- de» po poroc-ilib \z Uowruda skoraj #<>- t<»vn xni-za«, ^otova pa m- bo:io nki- nit»«. d Sokolsko drustvo v Smarju pri Jelšdh prirodi dno 24. in 27. t. in. tro.- dejansko šaloi^ro -Nobosa na zomlji«. r~~ 'One 30. t. in. imamo redni občni xbor. — Dne 9. s vet-am a t. 1. se pri red i velika sokolska maškorada s pkisoni. Vabiino k (ibilnonifu obisku. Zdra.vo! d Vwr\ ji'j v soboto 2(5. jan. v Mogoj- nici pri Grižjih Ivan Travner, ^ostil- nioaT in vwlotni <;lan Prost. ^as. dru- štva. Pc^rreb se je vršil v tor-ek ob 15. uri na farno pokopališče v Grižab. Naj v mini pooiva! d Yelik puxlni korzo prircde tudi le- Iqs na Sušaku. Ta prireditov se je vr- vfla projo na Reki, odkai' jo pa Uiin prepovodana. so vrsi na pustni torek na Sušaku. Obisčo jo votlno voliko lj,u- di! iz vse ckolice. ,d Obeailn se je v Saradi'vu uoitoljisö- niica 3. lotnika Mil« Borojovič, doma I/-; Pi-jjcdora. V/rok: neisrccna Ijube- zoi). (1 Vodrozcnji premoua w pričakujo za niost'c aipril. Premiüi?ovniki po coli Evropi so xelo diobro zaposleni vsled boljiso konjunkture v industriji in mi- slij(\ da dovsežejo za promos sedaj bolj- ^¦e oene. d Vpniki Sluvenske ixtnke so iuwjli v torek v Zaij»-robu zborcvanjc, na ka- teroin ji? bila odobrena proda.j^i vojaš- nice v Maiiboru za l,(>3<).000 dinar- ja. **' sajnogrt sobe. V poslovilnoni pismu pravi Žat>ar. da jo irn.'l Ijubico tako fad kakor niiko^ar na svetu in da jo /at.) bold nmroti v najvočji sroči! d Stevilo politic nth listov v državi. V nasi državi jo izbaijalo do 6. jan. 1028 752 politK-nib listov. Od todaj iih j-e lJronoha.lo izbiajati 241. vexuno- ma v Sibiji. Vojvodini in Hrva/tski. d Licitacija m eddatjo zakupa kok>- dvorskotfa buffet;» v Rakoku se vrši pii žek/nKk^m lavnatolj^stvu v Ljub- Ij.nii l<). fobruarja. novonwiske kolo- dvt.rsko n-stavia.cije pa 18. fobruarja. d Krorifiki upokojenci bivše Južnv :(l(>znic.(.. V torok jo krali podpisal zakt n o pr-ovotlbi kronskib osobnib in družijiskib pokojnin u.shižbenrev biv- ^n Južno zel^znieo. RaöunaJo so bode kreno za dinar, počonši od 1. avgusta 1928. von la 1 pa to pokojnine no sin-t*- j'<> liiti viKJo kot pekoinine uradnikov 5. rin. ra/reda po zakonu o prwexlibi na dinaisko pla.ee- /. dno 14. marca 1022. d Hrazilija mi letošnjem velese.jmu t' Ljublj(titi. BrazMij-ski konzukt v Bri ciblastnlh trsnicah in drcvcsnieaih: v Pekrah, p. Limbus pri Mariboru, in v Kapeli, j). Slatiiia«-Ra- denci. V vsak teciitj. so sprejine po deset n]larl»C:niiev; Pouk je v prvi vrsti pra.k- tičen in le v toliko tudi teoreti-cen, v kolikor jo to za bolj&e raziunevajiijie vsakeKT» posauwzneKa opravi'la v vino- ^ralu. v trsnioi, v sadonosniku, v dre- vosnier pač žole obiskovati točaji, najkasneje do 10. fibnuirja 1929. 0 spr-ejemu v kicaj bo- do prosilci takoj po 20. februarjiu oib- vcšceni. Točajniki dixbe ob zakljueku tecaja sprioevala* 0 dt)seženi sposob- nosti 7A\ opraivila v vinarstvu in sad»- jarstvu. Entla ažurira perilo itd. M. ŠRIBAR. CELJE, Oosposka ul 27. d Unutni dan Zbvrnice za trgomno, nbrt in industrijo v Ljubljani za Celje in Celjsko okolico. Gromij trgovcev r.eljo iuitznunja vsem ^cspodarskim krogom v intostu Goljt» in njeigovi bliz- nji in daljši okolici, da uraduje refe- rent zbornioe v torek, dne 5. februßrja f. l. cd 8. do 12. ure predpoldno v nuv- nati'ljski sobi Prevoxrio družbe d. d. v Celju, Saviiijisko nabrežjo št. 7. — Strankr, ki že.le kaJco rjojasniilo ali svet v zadovaih, katere zastopa zbornka, so vljudiu) vabijo, da se pri njern v dolo- Oenoin öa-su z^lase. d Caxtni člani (iUuabene Malice v Ljubljani. V pomMjek so bili na red- nom ol;;'n<. rn zboru Glasbono >I-:tioe v Ljubljani iniw"n..ovaini za čakstrM.' člane ^kladuitolji Anton Lajovic, Emil Ada- rnii-, Oskar IXw irci dr. Anton Schwab. tlOPO^Irly ei5fenje krvi, uspeSnö sredstvo proti debeljenju, slabi prebavi, ha- bi uelne obstipaeije. Dobi a se v vseh le- karnah. Proizvaja lekarna A R K O, Zagreb, llica br. 12. Stran 1. »NOVA DOBA« Štev. 9 Celjska posojilnica d. d. Stanje hranilnih i/!og nad Din 65,000.000'—. Stanje glavnice in rezerv nad Din 8,000.000*-. v Celju V lasfni palači Narodsni dom Sprejema hranline vlqge. Izvršuje vse denarne, kreditne In posojilne posle. — Kupuje In prodaja devize In valute. Podružnici a Maribor^ Soštanj Preureditev starih sadovnjakov. Ni vseeiio, kdaj sadimo in v kaiko pripravljen svet. Za spomladansko sa- dlitev je zadnj'i čas, d'a pripravimo ja- ino pozimi, da tudi še nira,z priponiiore k izboljšanju zerrolj©. Cirri daljo učin- kuje mraz na jamo in na izmetano prst, tern bolje za bodoöo rast. Pregosti sadov.n.iaiki zaslužijo baiš pozirni vso pozornost. Jasno jo, da ta- kill sadoviijaikov ne moreino kar v eni sami zimi spraiviti v ono stanje, ki &a lahko napraviino pri ureditvi novih nasadov. Ne kaže nannreč na slepo po- dirati še zdravoga d:revja, pa eetudi ne ()dt?ovaTJa giledJe sorte iin mate-matičnili .razdailj. Gotovo Pa ne imopr^l nihxM? ugo- varjati, da je treba iztrebiti bolehno in «tarikav'o drevje,. Vse tafco drevje naj izgine iz sadovnjaikov povsod,, kjerkoli dela gošcavo! Pa tudi iz nepre&ostih sadovnjaikov iztrebimo takoj zanikrno drevje, o katerem smo prepričani, da si ne bo opctniofflcx, in zasadimo druffo! Zracnost in s vet last sadovnjaikov do- sežemio tudi z ledčenjem kr'on in s po- anlajanjein vsaj vsaikeffa druj?e^a dxe- vesa, če se n-aim že škoda zdi pomladiti vse drevje. Ko smo talko prezračili in preoedili sadovnjak, ugotovi-mo tudi donosnost posa.meznih sadnib piemen. Večinoma bomo zlahika uftotovili, da češplje niso vec tako dobičkanosne kot jablane. Ali ni jrospodarska dolžnost, da to od ka- parjev, lišajev in lubadarjev naj)adeno drevje cimiprej iztrebimo povsod, kjer se nam ne sponasa, pa tako sadovnjaik razredčimoi, ali, če so nastale preveli- ke planjave, zasadkno na njih bolj&e pleniü. Tudi zasajaiije praznih delov satlw- njaka in pa podsajanje zasluzi vso po^ ziornast. Zasajanjie in poclsäjanjc naj se vrši smiotreno. Nesmiselno je saditi pod kap starega drevja, kaiti tako dre- vesce se nikoli ne bo mio^lo dobro raz- vijati. Vedno ga bo uganabl-jal kap in scnca starega drevesa; kjer pa ni soln- ea, taim gospodari bolezen. ker drevo ne dobiva vseh snovi, ki bi ohranile zidravje in odpornost proti boleznim. Podsajajmo vedno le s stalisca, da naj fco novi sadovnjiak, ki ga bomo uredili tekom 10—20 let, res gospodarski in — lep. Drevesce pa, ki ga mislirnio sa- diti pod kap, raje pasad'irri'O na dru- gem delu zernljiišča, ki ga imiaimo go- tovo drugod vec kot dovolji. Vsa ta raiz- na dela — podsajanjie, podiranje, po- m'lajanje in preoepljanje, izvršujmo vedno tako, da bomo drevo lahko ogle- daili od vseh plati in rmu v slučaju i>o- trebe laihko priskočili na poimoc bod'isi z gnojem bodisi s sredstvi zoper zaje- davce in da bomo tudi sadje lahko spravlja.li z njie^a. Novodobno sadliarstvo in sadma tr- giovina zahtevata nujno, da se teh spre- Trgovshi lohal na prometnem krajü v sredini mesta, se ifiče. Pismene ponudbe na upravo. in-emib opriiiiireiiiK3 takoj, in z vso vnemo. Ce kličejo strokovnjaki za enotnim 1)1«- g'Om, naj ne drži sad jar rok križorn, arnpaik uredi že sadovnjake tako, da bn iz njih najceneje pripravil zaželjeno ti'govsko blago. Saidna proizvodnja, praiva gospodarska proizvodnja, je te- hid.j za uspešno prodajo sadja in za uspesno konkurenco z boli napredni- nii deželaimi, kot je naša. Z novim letoin — novo sadjarstvo! /m/. Jos. Skubic v »Sad-jarju in vrf- narju« 1/1929. ODVETNIK Dr. Anton Novačan vljudno naznanja, da je otvoril pisarno v Celju, Glavni trg st. 9 Telefon šl. 17O Kuharico starejšoi iSčem k dvem ošebam. Znati mora opravliati tudi dru^a domača dela. VpraSati od 1.— 2. u e popoldne. Naslov v upravi. Svilene rute ä Din 150 — A. Pongračič, Celjo Gosposka ul. 4. Trgovski lokal na prometnem kraju, jako svetel in prostoren, se odda s 1. marcem 1929 v najem v Gaberju. Naslov v upravi. Prenoi iz vseh rudnikov in najboljše vrste dobavlja in do- stavlia najcenejSe Franjo Jo&t, Celje, AlelsandroTi ul. 4 3 26 Švtcarske ure, zlato, sreoro, brillante, optlha, otala Najvčeja deiavntca za vse v to stroko spadajoča dela. Anton Lečnik urar, luvelir, optlk CELJE, Glavni trg 4. Za Weselice priporocamot Čfpice za matkeradp, K'inke, Konf «i, Serpentiite, Li*mpijoaet Knjigama in veletrgouina s papirjem Bnmbice, Pa^i^nate krožnike» Serviete papi nater Vstopnice. -. MBio^r&Lesftovšefc, CcIJe Hotel „UNION" (Celjbki dom) priporoča vsak pelek in soboto priznano izborne domače kotine. Izbrana ljutomerska vina (Litmerk) toči črez ulico liter po 16 dinarjev. Kontoristinjo zmožrio slovenske^a, nemskogia in po možnosti tudi srbo-h.rvatskejra jezika. perfektno strojepisko in Stenograf in jo, sprejmemo ki skorajšnji nastop. Ce- njene ponudbe je nasloviti na tvrdko Viljem Brauns, tovarna anilinsklh barv in komičnih izdelkov v Gelju. Uermli šk (pirot) za Rospoda, lepa, po ceni na prodaj. PungerSek, Gosposka ul. 12. Krmo fino, sladkoi prodaja po dnevni ceni Graščina Višnavas pri Vojniku. ŠtelažB za špeceriisko trgovino, med njimi tudi lednjak (Eiskasten) po ceni na- prodaj. Karl Kr mer, Celje, Ljubljan- ska c. 19, pri g. Greglu. 3 3 Seno in otavo sladko, prav lepo, 120 do 150 q prod» zdravil see Dobrna. Dve sobi ali celo stanovanje se ifiče za zdravnika. Ponudbe n» dr. Josip čerin, Ljubljana, Oospo- svetska cesta 14. Kompanjona za dobičkanosen patent, i§Lem. Po* trebna mala gotovina. Ponudbe je po- slati r.a upravo lista Hišo kupim v Celju, posredovalci Jzključeni. Naslov v upravi. 3-6 Prepričajte se in uverili st boste, da ima čakovaško in banaSko pšenično moko belo in kmSno najboljše kako- vosti, pri-stno ajdovo in rženo moko, polenta zdrob in moko, pšeničnc o- trobe drobne in debele, krmilno moko, koruzo, oves itd. po najnizjih ccnah vedno v zalogi tvrdka Simon Gaberc, Celje, Bazlagova ul., (Celjski dom). Na debelo! Na drobno! OMARE 3 12 postelje, stole, zofe, madrace, žične vložke ter cele spalnice, nove, v veliki izbiri in po konkurenčni ceni pri tvdki „Marmor", Celje, Gosposka ul. 25.' Gramofoni in ploSče iz tovarne Edison Bell-Pcnkala Ltd. kakor tudt plosče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vocn imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Goričar E teshovseh, Celje knjiganna in veletf*i|o«ina • papi^Jem, pisalnimi in risalnimi predmeti. Hmetsha posojilnica za celjsho obolico u Celju BBg!^^^""^"^B^^"'W registrovana zadruga z omejeno laveio ssaassasssi^S"^—sasa^^^K! Pisarna Y Prežernovi ulici 6 (prej Lastni dom) Hranilne vloge obrestuje po 6-8 7,, čistlh, brez remnega davka. Pri naložbi Din 50*- se dobi nabiralnik na dorn. Tiaka in izdaja Zvetna iiskarna. — Odgovoxen la udajatelja. tiokarno in redakcijo MUan C«l»mJ v Cdflt.