LETO XXI, 9-10 'ffeW'Vfc>fcg kwUwn7t~ ak> T EL VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA September - Oktober 1974 - V. umetniškega večera prvi del z našo pesmijo po domovini v ETUDI je bil po kroniki 20. rojstni dan ^ ustanovitve Slovenske kulturne akcije že 20. februarja letos, so slavja tega pomembnega jubileja postavljena v sredo in za konec kulturne sezone na južni polobli, ki se pne od aprila do konca novembra. Februar je sredi poletne vročine, sredi počitnic. Letošnje slovesno zunanje slavje 20-letnice SKA pa je bilo zamišljeno kot V. UMETNIŠKI VEČER, ki naj našo ustanovo pokaže širšemu zdomskemu občinstvu v njenem ustvarjalnem delu na vseh področjih: v knjigi in pisani besedi, v podobi in liku, v razpravi in eseju, v muziki in v gledališču. Umetniški večeri, s katerimi se Slovenska kulturna akcija vsakih pet let še posebej predstavi slovenski zdomski srenji, so spričevalo njene plodnosti, živosti, ustvarjalnega zagona; izraz njene nesporne prisotnosti v slovenskem kulturnem prostora, ki je danes razpet čez vse kontinente in obseže ves svet; potrdilo vere v neusahljivost umetniškega in znanstvenega prizadevanja, le prevečkrat v več kot trdih okolnostih, zdomstvu tako lastnih; umetniški večeri so hkrati dokaz ljubezni slovenskega zdomskega ustvarjalca do kulturne ENO Sl ZAPOJMO. .. bogatije slovenskega izročila, izkaz vdanosti in poroštvo zvestobe dednim izročilom; priča žive ustvarjalne ihte slo-veskega duha v svobodnem svetu. Umetniški večeri so bili doslej predstaljeni kot ena sama prireditev, ki je povezala vsakih pet let najboljše dosežke zdomske ustvarjalne dejavnosti v enem samem večeru. Ob 20-letnici Akcije pa je njen V. umetniški večer razdeljen v tri samostojne, a vsebinsko med seboj trdno povezane predstavitve: glasbeno - gledališko — likovno. Leposlovje pa znanstvena razpravljanja so ob 20-letnici Kulturne akcije našla najprimernejšo predstavitev v jubilejnem dvojnem zvezku 1. in 2. številke novega XIV. letnika Meddobja, ki je prav te dni na svitlo vzšlo. z našo PESMIJO PO DOMOVINI, kot je bil poimenovan SLOVENSKI PEVSKI ZBOR IZ MENDOZE IN PEVOVODJA prvi, glasbeni del V. umetniškega večera s celovečernim pevskim nastopom, ki ga je pripravil SLOVENSKI PEVSKI ZBOR iz Mendoze, je slovenska glasbena ustvarjalnost v zdomstvu, kolikor se veže v okvir Slovenske kulturne akcije po njenih rednih ustvarjalnih članih, našla svoj prvi jubilejni odmev. Z izvirno gledališko stvaritvijo HREPENENJE bo 9. novembra 1974 kot drugi del letošnjega umetniškega večera izkazala Kulturna akcija, da zna tudi v gledališčenju ubirati korak s časom v ohranjanju in žlahtnjenju slovenske odrske besede in umetnosti. Decembra bo kot sklepno slavje pripravila za tretji del umetniškega večera likovno razstavo najboljših in najvidnejših predstavnikov slovenske likovne umetnosti v zdomstvu. SLOVENSKI PEVSKI ZBOR v Mendozi, ki letos slavi 25 let, kar ga je bil brž po naselitvi večje skupine povojnih slovenskih zdomcev pod Andi v Mendozi ustanovil profesor NIKOLAJ JELOČNIK SE ZAHVALJUJE PROF. BAJUKU IN ZBORU BOŽIDAR BAJUK, redni ustvarjalni član Slovenske kulturne akcije, je prišel v Buenos Aires na povabilo in prošnjo Glasbenega odseka naše ustanove. Dolge mesece so se mendoške pevke in pevci pod Bajukovo taktirko pripravljali za nastop v Buenos Airesu. S svojim pevskim večerom Z NAŠO PESMIJO PO DOMOVINI so v Buenos Airesu v okviru slavja Slovenske kulturne akcije poželi lavoriko, ki bo ostala sveža. Lep je bil letošnji zimski 17. avgust v Buenos Airesu. Sobotni dan. Za vso deželo narodni praznik. Za Slovensko kulturno akcijo pa njen „ta veseli dan“ — praznik njenega dvajsetletnega jubileja, njen slovesni rojstni dan. Slovenska kulturna akcija je mendoške goste počastila s prijateljskim sprejemom na praznik 15. avgusta popoldne. Velja zapisati, da so si naši Mendoščani najeli poseben avtobus za vožnjo v več kot 1000 kilometrov oddaljeni Buenos Aires: vse potne stroške so plačali iz lastnega žepa: s prodajo nagradnih srečk so si nabrali potrebni znesek, da so Kulturni akciji odvzeli finančno breme, ki bi ga prav res ne zmogla. V tem in drugem vsem jim veljaj še posebna hvala in priznanje! Brž po prihodu v Slovensko hišo je gostom za praznični dan Velikega šmarna maševal msgr. Anton Orehatr, ki je rojake-pevce iz Mendoze izpred oltarja pozdravil. Pid maši je zbor prvič pel v tej dokaj akustično ubrani novi slovenski votivni cerkvi Marije Pomagaj. Prav tu so se mendoški gostje tudi že seznanili z vidnimi dosežki ustvarjalcev likovnikov Slovenske kulturne akcije, saj je ves kompleks Slovenske hiše s cerkvijo vred delo rednih ustvarjalnih članov Kulturne akcije, arhitektov Marjana Eiletza in Jureta Vombergarja, pa likovnikov akad. slikarke Bare Remec in rezbarja Ivana Bukovca. Po maši so gostje izpod Andov preživeli prijeten večer ob pogrnjeni mizi, kjer so se srečali tudi s tukajšnjimi kulturnimi delavci in ustvarjalci, s prijatelji, sorodniki in znanci. Dvakratno nočišče v Buenos Airesu so si Mendoščani sami oskrbeli zvečine pri sorodnikih in prijateljih. Za petek 16. avgusta je bil na sporedu ogled Buenos Airesa in okolice, predvsem pa obisk v Teatro Colon. Na obed jih je v Baragovo misijonišče v Slovenski vasi pri Buenos Airesu povabil ustanovni član Kulturne akcije in njen odbornik g. Lado Lenček CM, superior slovenskih lazaristov v Argentini. V Baragovem misijonišču so lanuški gostje spet ujeli stik s stvaritvami likovnikov v Kulturni akciji: misijonišče in notranja ureditev cerkve Marije Kraljice je ROJAKI V BUENOS AIRESU POSLUŠAJO MENDOŠKE PEVCE delo njenih redhih članov arhitektov Vombergarja in Eiletza, risbe križevega pota v cerkvi so stvaritev akad, kiparja Franceta Goršeta, Marijina soha v glavnem oltarju in po-prsje škofa I. Friderika Baraga v Misijonskem zavodu pa delo akad. kiparja Franceta Ahčina. Po pogostitvi in ogledu cerkve in misijonišča, kjer so bili mendoški gostje deležni več kot velike pozornosti vseh štirih slovenskih lazaristov, so se odpeljali v Buenos Aires, kjer jim je v bežnem razgledu vodja glasbenega odseka pokazal stari del Buenos Airesa, najpomembnejša središča in spomenike argentinske prestolnice, vladno palačo-, starodavni kabildo in parlament. V Teatro Colon, ki je za njujorškim Metro-politanom največje operno gledališče na svetu, je gledališka uprava našim gostom dodelila posebno vodstvo in dovolila nadroben ogled tega gledališkega kolosa: dvorane, odra, vseh naprav, muzeja, garderobe, kulisarne, monumentalnih salonov in sprejemnic v zgradbi- Upamo in želimo, da so mendoški prijatelji z obiska v Colonu odnesli neizbrisen vtis. Večerja, s katero je SKA počastila Mendoščane po njihovi pevski generalki na odru Slovenske hiše, je še bolj povezala iskreno prijateljstvo. . 17. avgust je bil namenjen slovesni zahvalni maši ob 20-letnici Kulturne 'akcije; po maši pa javnemu pevskemu nastopu mendo-ških pevcev. Slovenska zdomska skupnost v Buenos Airesu in okolici je bila k slavju povabljena s posebnimi povabili, po slovenskih tednikih, pa s prikupnimi lepaki po slovenskih društvenih domovih, ki jih je posebej za to priložnost izdelal arh. Jure Vombergar. Obisk rojakov iz Mendoze so pozdravili tudi v tedenski slovenski radijski oddaji. Tako se je povabilu k slavju v Slovensko hišo, naj k maši, naj k pevskemu večeru odzvalo slovensko zdomstvo v polno. Malokdaj se Slovenska hiša tako napolni, kot se je napolnila ob obisku Mendoščanov. V zahvalo za dvajset let plodnega dela Slovenske kulturne akcije, ki ga kljub nemajhnim težavam in včasih naravnost presenetljivim osebnim žrtvam spremlja velik in izreden božji blagoslov, je maševal msgr. Anton Orehar, delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini in redni član Slovenske kulturne akcije v njenem Teološkem odseku. Soma-ševala sta redna člana Kulturne akcije, superior Lado Lenček CM in rektor Misijonskega zaveda pisatelj, esejist in pesnik Franc Sodja CM. Mendoški pevci so se s pevovodjem prof. Božidarjem Bajukom tokrat prvič predstavili širšemu slovenskemu občinstvu v Buenos Airesu. Presenetljivo zavzeto in liturgično ubrano- so izvajali slovensko mašo tržaškega skladatelja Ubalda Vrabca, naravnano že na novi mašni obred: slovesna zahvalna maša je s petjem mendoš-kega zbora dobila svojski, res umetniški poudarek in čar. Poseben prizvok je dalo liturgiji božje besede branje obeh beril: brala sta jih predsednik Kulturne akcije dr. Tine Debeljak in njen podpredsednik arh. Marjan Eiletz. Sredi polne cerkve pa je med verniki vodil mašni obred predsednik miendoškega Društva Slovencev g. Stane Grebenc. Ofer-torijske dari so k oltarju zanesle ga. Pavči arh. Eiletzeva s hčerko in gdč. Grebenčeva. Po evangeliju, ki ga je slovesno pel superior Lado Lenček, je v globoko dognanem, kremenitem, posebej za praznik Kulturne akcije pripravljenem govoru spregovoril srenji msgr. Orehar. V govoru, ki bo v celoti objavljen v prihodnjem Glasu in v 3. zvezku Med-dobja, je posebej poudaril važnost prisotnosti Slovenske kulturne akcije v slovenskem zdomstvu; njen pomen, njene vzvišene naloge, njeno zares zgodovinsko poslanstvo; opozoril je na odgovornost slovenskega kulturnega ustvarjalca - umetnika in znanstvenika, ki jo imata do svojega naroda, do- človeštva, do sveta, še posebej pa do slovenskega zdomstva, saj sta viden izraz in zrcalo njegovega življenja in mišljenja; a ne manj na odgovornost slovenskega zdomstva do svojih kulturnih ustvarjalcev, ki vse dajo in vse žrtvujejo, da ohranjajo in plemenitijo slovensko misel, slovenskega duha in slovensko duhovno ustvarjalnost - v svobodi. Za sklep je msgr. Orehar javno čestital Slovenski kulturni akciji in njenim ustvarjalcem ob pomembnem jubileju proseč njim in ustanovi obilje božjega blagoslova in pomoči. Oder v veliki dvorani Slovenske hiše je režiser Nikolaj Jeločnik s pomočjo igralca Lojzeta Rezlja in tehnika Francija Osojnika posebej pripravil za nastop. S težkimi žpltimi zavesami za stopniščem, ki je bilo rdeče pregrnje-no, je dosegel pravšni akustični odjek v sicer kaj neaku-stičnem avditoriju. Oder je osvetlil z reflektorji, kar je pozneje nastop mendoškega zbora posebej povzdignilo. Dvorana je bila ob pevskem nastopu po zahvalni maši ob devetih zvečer v polno zasedena. Pivi del letošnjega V. umetniškega večera - nastop mendoškega zbora - se je začel ob polni udeležbi povabljenih gostov in rojakov. Kulturna akcija — velja zapisati - vseh dvajset let ni bila deležna takšnega obiska pri svojih javnih prireditvah: zasluga gre Božidarju Bajuku in njegovim pevcem! Na oder je stopil predsednik Slovenske kulturne akcije, dr. Tine Debeljak, ki je pozdravil povabljene goste, potem pa takole predstavil mendoške pevce: Ta večer je prvi nastop Slovenske kulturne akcije v proslavo njene dvajsetletnice. Pravkar smo opravili zahvalno in prošnjo, mašo, da bi Kulturna akcija vztrajala v kulturnem dviganju slovenstva v zdomstvu. Prizadevanje Slovenske kulturne akcije je bilo ves čas v vseh odsekih: nadaljevanje slovenstva v zdomstvu; pritegnitev tudi mladih, da v povezavi s tradicijo nadaljuje na modernih osnovah s svojim kulturnim poslanstvom. Danes pa je tudi 25-letnica Slovenskega pevskega zbora v Mendozi. Veseli smo in se zborovodji, ki je naš ustvarjalni član, zahvaljujemo, da se je odzval povabilu in prišel s svojim zborom. Veseli smo, da smo s tem lahko dali tudi možnost, da pred širšo javnostjo skupno proslavimo ta srebrni jubilej. Mendoški zbor je malo znan med nami. Le dvakrat smo ga imeli doslej priložnost slišati. Vse bolj znan in spoštovan je v mendoškem, tako v slovenskem kot še vse bolj v argentinskem okolju. Ustanovil je ta zbor današnji njegov dirigent prof. Božidar Bajuk. Kasneje ga je njegov oče ravnatelj Marko Bajuk po svojem prihodu v Mendozo dvignil na veliko, resnično kvalitetno stopnjo pevskega izvajalnega zbora. Ob 150-letnici argenltinske neodvisnosti je ravnatelj Marko Bajuk z njim pripravil doslej največji in najimpozantnejši slovenski pevski nastop v Argentini, ko je pelo 200 slovenskih pevcev iz vseh naših zborov pod njegovim vodstvom. Poslej tega še nismo dosegli ne presegli in ne vemo, kdaj bomo spet dočakali, da bodlo vsi naši pevski zbori skupno nastopili v našem Buenos Airesu. Ravnatelj Marko Bajuk je že svoj čas še v domovini organiziral naše pevske zbore v edinstvenem nastopu, ko, je pelo nad 2000 pevcev v Ljubljani. Danes naš pevski zbor iz Mendoze ni velik. Tudi bi ne bilo to mogoče ob tako maloštevilni skupini, kot je slovenska v Mendozi. Toda priča nam je velikega truda in uspeha, pa smisla za glasbeno umetnost. Poudarek hoče dajati na pevsko kulturno izvedbo in na smiselno vsebino svojega dela. Tako nam današnji njegov program hoče predstaviti domovinsko ljubezen. S pesmijo hoče pokazati vse naše kraje, predvsem z narodno pesmijo, ki jo je pokojni ravnatelj Marko Bajuk tako spoštoval. Poudariti moram neko posebnost tega današnjega sporeda: v sredino tega popotovanja po Sloveniji v pesmi je postavil dirigent Gosposvetsko hvalnico, ki so jo pred tisoč leti peli naši predniki ob izvolitvi svojega kneza. Osnutek besedila je rekonstruiral prof. Ivan Grafenauer, glasbeno obliko pa mu je dal skladatelj Jože Osana. Danes bo ta pesem prvič zapeta pred buenosaireškim občinstvom. A naj bi se razširila na splošno med nami. Kajti kje je lepša himna za nas v zdomstvu in doma, kot da se zahvalimo in prosimo za naše oblastnike po naši volji In po naši želji, kot pravi pesem „za kneza po naši volji in po naši želji"? Predvsem mi, ki živimo v svobodi, hočemo in moramo moliti za svobodo tukaj in za svobodo doma. Ta vsebinska plat današnjega programa je potrebna posebnega poudarka. Pa še ena misel: Mendoški zbor je danes mlad. Od prvega njegovega početka so samo še trije člani. Ostali so mladi, skoro vsi že rojeni v zdomstvu, v Sloveniji v zdomstvu, in jim je vrojena slovenska beseda — slovenska pesem. In to je velik pomen tega mladega zboča, v katerem bo zvenela še dolgo slovenska pesem. To je naša bodočnost. Ravnatelj Marko Bajuk je pred smrtjo napisal v zadnjem članku: Še bomo peli! Jaz pa ponavljam: Še bomo slovensko peli v Argentini! Današnji nastop naj bi bil korak k naši želji, da bi se zopet kdaj povezali vsi slovenski pevski zbori v Argentini ter bi morda po zgledu ravnatelja Marka Bajuka nastopili zopet vsi skupaj v tej naši lastni slovenski dvorani ter s tem podali nov dokaz, da bo-m)o Slovenci v Argentini še slovensko peli, dokler bo živel tod slovenski rod! Po besedi predsednika dr. Debeljaka (gornji zapis je točen posnetek z magnetofonskega traku) je v imenu mendoških gostov nazdravil Slovenski kulturni akciji za njen jubilej predsednik mendoškega Društva Slovencev g. Stane Grebenc z besedami: V čast mi je spregovoriti pozdravne besede v imenu Slovencev iz Mendoze za ta veliki praznik Slovenske kulturne akcije, ko slavi 20-letnico svojega rojstva, dvajset let svojega plodovitega dela. Slovenski pevski zbor iz Mendoze prihaja in stopa pred vas s pesmijo, ki je in naj bi bila vedno izraz naših najplemenitejših čustev. Prinašamo, to kar imamo in nam je najdražje: našo pesem. Z NAŠO PESMIJO PO DOMOVINI bo naš zbor izrekel Slovenski kulturni akciji in vsem Slovencem v Buenos Airesu nlaj prisrčne j še čestitke. Naj bo ta nastop skromna zahvala ustvarjalcem slovenske kulture za njihova dolgoletna prizadevanja in obenem skromna oddolžiltev gledališkemu odseku Kulturne akcije za njegovo uspešno gostovanje pred letom dni v Mendozi. DR. DEBELJAK POZDRAVLJA MSGR. OREHAR PRID1GUJE MED MAŠO Želimo, da bi Kulturna akcija tudi v bodoče uspešno opravljala svoje poslanstvo, ki je: ustvarjati, ohranjati in širiti kulturne dobrine. Zelo. bomo veseli, če bomo v bodoče še bolj pogosto imeli možnost prejemati iz bogatih zakladnic ustvarjalcev tudi rojaki v notranjosti države. Naj bo to medsebojno sodelovanje in bogatenje na kulturnem polju obrambni zid zla naše slovenstvo v tujini. Končam ta pozdrav z besedami našega pevovodje, ki jih je napisal za Glas Kulturne akcije: Edina želja, ki jo imamo, je, da bi naši bratje in sestre v Buenos Airesu sprejeli naše pe|tje s tolikšna ljubeznijo, s kolikršno so se naši pevci pripravili nanj: z ljubeznijo do slovenske domovine in do njenega predragocenega zaklada — slovenske pesmi. Po obeh nagovorih, ki so ju poslušalci sprejeli z vidnim odobravanjem, so začeli prihajati na oder mendoški pevci: v stiliziranih krojih slovenske narodne noše. Že samo njihova vidna prisotnost je dala duška spontanemu in živemu aplavzu občinstva. Ko pa je za zborom prišel na oder še pevovodja prof. Božidar Bajuk, se ploskanje dolgo ni poleglo. Svoj pevski nastop, ki je poslušalce s pesmijo popeljal v slovensko domovino pošir in počez, v njeno veselje in njene solze, v sončne in oblačne ure, v mladostni vrisk in grenko ihtenje, vse pa požlahtnjeno z vedrim nasmeškom, ki ga zmore le pesem na pevčevih ustnah in v pevčevih očeh, je zbor začel z geslom Še bomo peli, na melodijo Draga Marjana Šijanca, rednega člana Kulturne akcije. Ta pevski vzklik, prežet z vero v neusahljivost slovenske živosti, je vžgal pri poslušalcih buren aplavz, kot tudi poslej vsaka posamična pesem, ki jo je zbor predstavil. Spored nastopa, ki je bil izredno premišljeno in vsebinsko globoko sestavljen, izbran in premerjen - tu je pevovodja izkazal odlike svojega poznanja slovenske vokalne glasbe in hkrati upošteval zmogljivost svojega zbora - se je odvijal brez odmora. Izpolnile so ga tele narodne, ponarodele in ljudske, pa nekatere umetne pesmi v narodnem tonu: Hišica očetova (p. Angelik Hribar); V tujini (A. Grobming); Oj poglejte ptičke (J. Klemenčič); Planinska (A. Foerster); Pozdrav Gorenjski (narodna, priredba M. Bajuka); Marija Pomagaj (Stanko Premrl); Slavec (narodna iz Tržiča, v priredbi M. Bajuka); V Korotan (Stanko Premrl); Rož, Podjuna, Zilai (P. Kernjak); Oj ti norčava glava (koroška, v priredbi P. Kernjaka); Gosposvetska hvalnica (Jože Osa-na); Teče mi vodica (prekmurska, v priredbi Franca Kimovca) ; Marko skače (prekmurska v priredbi Franca, Kimovca); Cveče mi polje pokrilo (belokranjska v priredbi Matije Tomca); Srce je žalostno (belokranjska iz Drašič, v priredbi M. Bajuka); Eno si zapojmo (belokranjska:, v priredbi M. Bajuka); Ciganski otrok (iz Šentvida pri Stični, v priredbi M. Bajuka); Dolenjska (po B. Potočniku D. M. Šija-nec); Od Ribn’ce do RakitiTce (narodna, v priredbi Matije Tomca); Ogljar (notranjska, v priredbi M. Bajuka); Teku sem dol po dolin (narodna iz Tomaja, v priredbi V. Šonca); Ženska mi v goste gre (narodna iz Idrije, v priredbi Zorka Prelovca); Misli na me (narodna, v priredbi M. Bajuka); Himna svobodnih Slovencev (Stanko Premrl). Kot pridevek temu sporedu je zbor ob sklepu zapel še Prešernovo Zdravico (S. Premrl) in Foersterjevo Pevec. Posebnost in prikupnost pevskega nastopa je bila tudi zahvala mendoškega zbora Po vrnitvi v Mendozo z odlično uspelega pevskega nastopa v Buenos Airesu je vodstvo Slovenskega pevskega zbora v Mendozi naslovilo na predsednika Slovenske kulturne akcije dr. Tineta Debeljaka tole pismo: Z velikim zadoščenjem in zavestjo resne odgovornosti je Slovenski pevski zbor v Mendozi sprejel povabilo Slovenske kulturne akcije, da prične vrsto, prireditev v proslavo njene 20-letnice s svojim pevskim nastopom pred rojaki v Buenos Airesu. Kolikor je naše sodelovanje pri slovesni maši in s pevskim večerom v soboto 17. avgusta 1974 dejansko prispevalo k počastitvi tega jubileja pred slovensko javnostjo* nam je to dejstvo vsem pevcem in zborovodji samo v veselo zavest izpolnjene naloge. svojsko, romantično lirično ubrana kratka recitatoma napoved pred vsako pesmijo, ki jo je s presenetljivo dognanostjo vredne recitatorke predstavila gdč. Grintalova. Poslušalci so dokaj razsežnemu, a ne utrujajočemu nastopu sledili s tisto iskreno, neprisiljeno zamaknjenostjo in predanostjo, kot jih redko ujameš med nami. Pomogel je k temu izredno discipliniran zborov nastop, umirjenost v prednašanju, brez hlastanja za poceni učinki, čez vse drugo pa homogena, komorna nastavnost, ki ne dopušča zvezdništva, marveč enakšno podrejenost in sourejenost pevca pevcu, vseh pa dirigentu, ki je duša in naglavni živec nastopa. Prof. Bajuk in njegov zbor sta to zahtevnost opravičila in nam dala večer resničnega umetniškega užitka, vrednega prizadevanj in k profesionalnosti težečih stremljenj vsega ustvarjanja v Kulturni akciji. Večer je popestril tudi prikupen koncertni list, ki ga je bil na prošnjo Glasbenega odseka zamislil arh. Božidar Bajuk, dirigentov sin, velik in zavzet prijatelj Kulturne akcije že dolga leta. V tridelno razporeditev je vnesel na vidno mesto stiliziran narodni ornament za žensko bluzo, ki ga je bil še v taboriščnih letih na Koroškem zarisal ing. Marko Bajuk, arhitektov stric. V listu je ob sporedu nastopa tudi zapis zborove zgodovine, imena vseh sedanjih članic in članov zbora, na naslovni strani pa omemba, da je pevski večer v počastitev 20-letnice Slovenske kulturne akcije. Zbor in pevovodjo so po nastopu, ki ga je sklenilo dolgotrajno in nenehno ploskanje, počastili s šopki Slovenski pevski zbor Gallus iz Buenos Airesa!; slovenski cerkveni zbor iz Ramos Mejia, pa bivši mendoški pevci, ki zdaj žive v Buenos Airesu. V imenu Slovenske kulturne akcije pa se je pevkam, pevcem in pevovodji prof. Božidarju Bajuku, svojemu nekdanjemu profesorju grščine in latinščine zahvalil vodja Glasbenega odseka Nikolaj Jeločnik, ki mu je s kito gladiol za priznanje in spomin kot rednemu članu Slovenske kulturne akcije in ustanovitelju mendoškega zbora izročil posebej zanj izbrani akvarel akad. slikarke Bare Remec, dar Kulturne akcije. Po nastopu so se pevci in pevke z zborovodjem pozdravili s prijatelji in znanci, posneli lepo vrsto fotografij, a ker je bil čas preskopo odmerjen in pot v Mendozo dolga — odpotovali so* skoraj po polnoči - je bilo srečanje z ljubimi obrazi na vso škodo kratko. Ni krivda vodje glasbenega odseka in njegovih sodelavcev, ki so imeli na ramah vse priprave mendoškega bivanja v Buenos Airesu ; kriv je edinole trdo odmerjeni čas! (Sicer pa: štirinajst let so mendoški pevci čakali, da jih kdo povabi v Buenos Airesu; je kriva Slovenska kulturna akcija - njen Glasbeni odsek, če je to nehoteno krivico skušal popraviti ?) Po prijateljski večerji, kjer priložnostni govorniki niso skoparili s hvalo in priznanji, pa z modrimi nauki, posebej mladini, so se mendoški pevci poslovili. Vodja glasbenega odseka jih je spremil do mestne meje: poslavljali so se z obljubo^, dai si prijateljsko stisnejo desnico, ko bo Gledališki odsek sredi novembra letos v Mendozi ponovil drugi del V. umetniškega večera. Nastop mendoškega pevskega zbora; je za Slovence v Buenos Airesu dogodek. Slovenska kulturna akcija je dostojno in na umetniški ravni začela slavje svoje 20-letnice s prvim, glasbenim delom letošnjega V. umetniškega večera. Pevovodji prof. Božidarju Bajuku, njegovim zvestim in za vse lepo in žlahtno vnetim pevkam in pevcem pa: HVALA, PRIJATELJI! Potrebno pa se nam zdi, da Slovenski kulturni akciji izrazimo prisrčno zahvalo za njeno izkazano zaupanje našemu pevskemu zboru: g. predsedniku dr. Tinetu Debeljaku za uvodne besede pred našim nastopom; odboru Slovenske kulturne akcije za izraze čestitk na odru zborovodji in pevcem, ter vodji glasbenega odseka g. Nikolaju Jeločniku in vsem njegovim sodelavcem za vse odgovorno delo, ki so ga prevzeli na svoje rame, da je naš obisk in nastop organizatorično in tehnično tako brezhibno potekel. Z iskrenimi pevskimi pozdravi! Božidar Bajuk, zborovodja, z vsemi člani pevskega zbora. v Mendozi, 25. avgusta 1974. GLASBENIK O PEVSKEM VEČERU MENDOŠKEGA ZBORA Na prošnjo urednika Glasa je eden slovenskih glasbenikov, ki je bil navzoč na pevskem nastopu mendoškega zbora 17. avgusta letos v Buenos Airesu, napisal tole tehtno kritično poročilo: Ob proslavi 20-letnice Slovenske kulturne akcije je nastopil v Slovenski hiši Slovenski pevski zbor iz Mendoze. Pod vodstvom zborovodje prof. Božidarja Bajuka se je predstavil kot homogeno komorno glasbeno telo z dokajšnjo vokalno oblikovno zmogljivostjo, kar je v veliki meri zasluga tenkoslušnega umetniškega vodje. Čeprav je zbor maloštevilen, je vendar zmogel posredovati slovenske narodne in ponarodele pesmi, ki sicer po tehnični strani niso bile prezahtevne, potrebujejo pa vendarle lepe glasove, odličen posluh in smisel za fipiko prednašanja ljudske pesmi. Z občudovanja vredno glasbeno disciplino je zbor pokazal vse te vrline, ki jim je pridal še čustveno toplino, kar je požlahtnilo izvedbo. Zlasti je bila na višini glasbena interpretacija, ki se je uveljavila s čistimi pianissimi, do-čim je v fortissimih - iz razumljivega razloga številčne šibkosti — izostala polnozvočnost, ki bi doprinesla k še bolj dinamičnemu kontrastiranju. Z umirjeno ubranostjo glasov in s prefinjeno tenkočutnostjo je zbor dosegal resnično komorno sozvočje. Sem in tam je bilo sicer začutiti ritmično nesoglasje posameznih pevcev, ki pa je bilo res komaj zaznavno. Spored pevskega večera narodnih in ljudskih pesmi, ki so ga Mendoščam naslovili „Z našo pesmijo po domovini", je bil smiselno pestro izbran; vendar bi si za kdaj drugič želeli, da mendoški pevci uvrste v svoj program jtudi nekaj modernejših slovenskih skladb ali sodobnejših priredb narodnih pesmi, kar bi gotovo prispevalo k še večji mikavnosti takšnega nastopa. Prikupnemu Slovenskemu pevskemu zboru iz Mendoze in njegovemu nesebičnemu in zaslužnemu vodji prof. Božidarju Bajuku veljaj prisrčna zahvala za lep umetniški večer, ki bo ostal še dolgo v spominu. Z. V. koncert Tl ILA JE nekoliko hladna avgustova sobota; sivobele ij zidove mesta je včasih osvetlilo prijetno sonce. Reka je odsevala srebrnkasto barvitost neba, ki se je dvignilo visoko nad prosojno realnost pokrajine. SKA je v teni zdomskem svetu praznovala obletnico svojega življenja q. e. svojega dela. In to avgustovo soboto je zbor pevcev iz Mendoze (andsko zdomstvo) pod vodstvom pevovodje B. Bajuka pripravil večer, ki naj bi bil izraz slovenske zdomske ustvarjalnosti, obenem počastitev SKA, jubilej družine, etc. Dvajset let SKA v zdomstvu je inačica Lepe Vide. Jože je spravil v veliko aktovko knjigo N. S. „Le Planetarnim" in se napotil proti bregu reke. Podoba tega sveta je bila tu še najbolj zdomska: preprosta razsežnost, ravna črta vode, razjedenoi kamenje, pesek, nato obrečno zelenje in skrivljeni temni bori. Valovi so se mirno izgubljali v rumenosivem pesku. Jože je sedel na kamnito klop - sobota je bila njegova; navadno je začenjal s prevajanjem, poleg omenjene knjige je nosil s seboj še „Problemas de la novela contemporanea" in vse to delo mu je bilo »naloženo", se pravi boe sensu mora delati zaradi zdomske smotrnosti življenja. Pomislil je na ustvarjalce - v tem se rešujejo, da ustvarjajo', v tem iščejo smisel svojemu stanju. Čez čas se je spomnil na SKA in na koncert. Predstavljal si je časopisno poročilo: koncert je pomenil posrečen poseg v tradicijo naše narodne pesmi... to je v veliki meri omogočilo-, da je zbor obdržal pristno in čustveno razmerje s poslušalci, s pesmijo je oblikoval tisto stvarnost, ki nam je najbližja: otožno in veselo ljubezensko, domovinsko. Ob vsem tem je skušal J. premisliti, kaj je umetniško in ustvarjalno delo-. Ura je tekla počasi; pot sta mu prekrižala fant in dekle, on je nekaj zapisal v vlažni pesek, dekle se je sklonila in dodala eno ali dve besedi, nato sta odšla. Jože je sklepal: ker je lepo tisto, kar nam obenem s čutno in duhovno besedo govori o naravi, o človeku in njegovih delih, gre umetniško ustvarjanje v dve smeri - v eno smer je bližanje naravi in svetu, v drugo je odstiranje tistih strani biti, ki vodijo k spoznanju in modrosti. Zdomsko ustvarjanje vodi še v tretjo razsežnost — v domovinsko. Proti poldnevu se je nebo zjasnilo, reka se je umaknila daleč nazaj in sonce se je vidno- povečalo. Dan je mineval lahno v tem metafizično bleščavem svetu. Aerius je bil miren, sivo zidovje je počasi potemnevalo in se zabrisovalo v megli in dimu. Na večer se je odpravil Jože na ramon falkon, kjer so se na velikem vrtu že zbrali Mendoščani. Drevje se je izpostavljalo kopam oblakov — edini znak zimskega časa. SKA se je pokazala na velikem oknu, nato je prišla ven. Prepelana u to shpansko deshelo. Jože se je približal. Popolnoma se je že stemnilo, a kljub temu je videl zunaj na vrtu in nato- v veliki dvorani, da se je zbralo mnogo ljudi; stara imena, znani obrazi — morda sta manjkala dva ali trije. J- jih je opazoval: eden je nosil s seboj debele bukve, v katere je nenehno nekaj zapisoval — starejši gospod, neko- liko nervozen, ki se ga je Jože dobro spominjal. Tam je srečal prijatelja Žana, medtem ko- Ž. ni prišel. Rado je sedel v prvi vrsti, pravtako Toma. Prišel je tudi čire, a je ostal čisto zadaj. Prijatelji iz zgornjega in spodnjega sveta - toliko jih je bilo. Mendoščane je predstavil literat Tone in v glavnem hotel povedati, da- zbor potrjuje sebe in SKA in da osmišlja vso zdomsko skupnost. Zavladala je tišina, nato so se mili glasovi neke pesmi razlili po dvorani, petje je spremljala rahla otožnost. Jože je med pesmijo- premišljal, kaj je glasbeni slog — mirno se mu je pletla misel: izstopata dva slogovna izraza, stvaren in oseben... Ljudje so ploskali, sledila je nova pesem. Poleg Jožeta je sedel filozof B.; verjetno se mu je milo storilo in je na glas zavzdihnil. Do tu je šlo vse v redu. Pri tisti pesmi Srce je žalostno pa se je nenadoma J. zgodilo nekaj, kar bi težko preveril in za kar ne bi mogel ločiti lastnega vživljanja od pevovodjeve zmožnosti ustvarjanja nekih psihoefektov poleg navadnih estetskih. Najprej je izginil filozof, se pravi ni izginil, ampak J. ga ni več prepoznal in kmalu tudi ne več videl. Izkazalo se je, da se stvar ni godila v tem mestu, ampak v majhni vasici blizu Metlike, pod Gorjanci — v Drašičih. To pa verjetno zato, ker je bil Marko Bajuk, pevovodjev oče, ki je umiri pred nekaj leti, iz tiste belokranjske vasice. Zares, med petjem in ploskanjem in ko je filozof B. vzdihnil in se presedel, se je Jože znašel sredi drašičkih fantov in deklet, ki so peli in plesali belokranjsko kolo na nekoliko po-ložfnem vrtu, posajenem s starimi jablanami in hruškami. Vse je bilo čisto naravno. Na tistem vrtu je bilo dosti ljudi. J. se je zdelo, da je mnoge spoznal. Med njimi so biti tisti, ki so pred leti odšli po svojih poteh navkreber in se potem izgubili. Dekleta in fantje so se zganili: pesem je bila zdaj otožna in žalostna, zdaj spet razigrano vesela. SKA je bila tam. Pevci in plesalci so se prijeli za roke in v počasnem ritmu vrteč se zapeli: Aj, zelena je vsa gora, zelena je! Notri raste trava, diteljina, žela jo je spremlada djevojka zlatim srpom, bijelimi rokami, zlatim srpom! Aj, nesla jo je svoj ga bratca konjem - jejte, pijte moj ga bratca konji, jutri boste daleč potovali, čez te gore, gore so visoke, čez te vode, vode so gliboke. .. Nato se je kolo naglo zavrtelo in v razigranem plesu so pevci zapeli staro pesem, memo. SKA: Al je kaj trden ta vaš must? Vprašanjem so sledili odgovori: Aj, trden, trden kakor kust! Al nas pustite trikrat skuz? Le pejte, pejte trikrat skuz! Al kaj za sabo vodite? Mi ta dekleta vodimo, ki beile gvante nosijo! Le pejte, pejte trikrat skuz — zdignite gor visok roke! PRVI ZOR se je že svetlikal na nebu, ko se je Jože vrnil in se znašel na poti proti reki. Pevci in obiskovalci so se že davno razšli. Vedel je: zadnja realnost je vselej zdomstvo — mesto s svojimi zidovi, ki jih obseva veliko sonce, pajčevinasto zamrežene ceste, širna ravnina s suhimi travniki in prašnimi potmi, in reka, ki s svojo srebmkasto sivo barvo ustvarja kljub vsemu neko poezijo. france papež Pisec gornje fantazije je belokranjski rojak pok. ravnatelja Marka Bajuka in Drašice dobro pozna. — op. Glasa voščila V letošnji julijski številki revije KATOLIŠKI MISIJONI, ki izhaja v Buenos Airesu - lani je revija praznovala svojo 50-letnico! - je pod zaglavjem Misijonski opaizovalec zapisano tole voščilo Kulturni akciji ob njenem jubileju: Slovenska kulturna akcija letos slavi svojod vajset-letnico. Misijonska akcija slovenskim kulturnikom po svetu, ki jih ta naša najvišja kulturna ustanova združuje, dolguje veliko hvaležnost za n aj razno vrst-nejše umetniško sodelovanje pri osvetljevanju in približevanju misijonske ideje in stvarnosti slovenskemu božjemu Ijudsltvu. Bog blagoslavljaj še naprej slovenska kulturna prizadevanja v velikem svetu. Tržaško-goriški tednik NOVI LIST se je med redkimi slovenskimi publikacijami tudi spomnil 20-letnice ustanovitve Slovenske kulturne akcije. V 997. številki, 18. julija letos, je tednik pod naslovom Dvajsetletnica Slovenske kulturne akcije pod stalnim zaglavjem Iz kulturnega življenja objavil dvostolpni članek O’ rojstvu in delu naše ustanove. Med drugim kronist poroča tudi: „Ob svoji dvajsetletnici je (SKA) naslovila na vso slovensko javnost poziv, naj se je spomni z jubilejnim mecenskim denarnim darom, da bo lahko tudi zanaprej opravljala svoje kulturne naloge in ohranjevala jezik, kulturo ter narodno zavest Slovencev v tujini. Akcija izdaja revijo Meddobje, ki izide v štirih zvezkih na leto, po več knjig na leto, prireja kulturne večere s predavanji in diskusijami, gledališke predstave (njen gledališki odsek je uprizoril nedavno »Pilatovo ženo' Alojza Rebule v Jeločnikovi režiji), razstave in drago. Mesečno izhaja kulturni vestnik Glas Slovenske kulturne akcije. Zadnja junijsko-julijska številka je posvečena prav temu jubileju." Kronist nato ponatisne najbolj značilne odlomke iz odličnega Papeževega zapisa „Pred dvajsetimi leti", ki je bil objavljen v omenjeni dvojni številki Glasa. Za sklep pa je v Novem listu zapisano: „Za dvajsetletnico njenega delovanja voščimo tudi tržaški in goriški Slovenci Slovenski kulturni akciji še mnogo plodov in uspehov." slovenska kulturna akcija za svojo 20. obletnico vabi vse slovenske rojake — prosi vse svoje prijatelje — poziva vse svoje redne in podporne člane — da ji ob njenem življenjskem prazniku naklonijo svoj jubilejni dar darovali so: dirigent DRAGO MARJAN ŠIJANEC, redni član Slovenske kulturne akcije, v Argentini, 1000 pesov duhovnik N. N., iz Argentine, 5000 pesov g. N. N., iz Argentine, 3000 pesov g. PETER MARKEŽ, iz Kanade, 20 dolarjev duhovnik BORIS KOMAN, iz Argentine, 300 pesov duhovnik N. N., iz Evrope, 100 dolarjev VIKTOR TOMINEC, iz ZDA, 20 dolarjev gdč. RENATA SUŠNIK, iz Argentine, 100 pesov gospa ŠTEFKA MIKUŽ, iz Argentine, 400 pesov duhovnik JOŽE FERKULJ, iz ZDA, 100 dolarjev prof. dr. LOJZE AMBROŽIČ, iz Kanade, 50 dolarjev akad. kipar. FRANCE GORŠE, redni član SKA, 4 izvirne risbe vredne 4000 šilingov v proda|o za SKA akad. slikarka BARA REMEC, redna članica SKA, izviren akvarel v vrednosti 600 pesov prof. dr. ALFONZ ČUK, iz ZDA, redni član Slovenske kulturne akcije, 50 dolarjev dr. MILAN KOPUŠAR, iz ZDA, 50 dolarjev pisatelj FRANC JEZA, iz Trsta, 150 pesov g. EMIL ŽAGAR, iz Francije, 20 dolarjev VSE DAROVE, ki jim pristavite, da so namenjeni 20-letnici Slovenske kulturne akcije, bomo v Glasu sproti objavljali z imenom darovalca. Naslavljajte jih — po pošti samo s čekom! -le na ime našega blagajnika: Ladislav Lenček CM, Ramon L. Falcon 4158, Bs. Aires, Argentina hrepenenje gledališki del V. umetniškega večera Kot drugi del V. umetniškega večera v počastitev 20-letnice Slovenske kulturne akcije bosta NATAŠA SMERSUJEVA in NIKOLAJ JELOČNIK v soboto 9. novembra v Slovenski hiši v Buenos Airesu uprizorila izvirno gledališko stvaritev HREPENENJE, ki je zasnovana kot dramatičen akt v dialogu za igralko in igralca. V skupni zamisli in režiji sta izvajalca oslonila svoj nastop na pet izrezov iz umetnin največjih mojstrov slovenske besede: Antona Tomaža Linharta, Franceta Prešerna, Ivana Cankarja in Ivana Preglja. Rdeča nit dramatičnega akta, ki ga bosta igralca predstavila v neposrednem stiku z občinstvom, je hrepenenje. Odtod tudi ime predstave. Hrepenenje ustvarjalca-umetnika po čimpolnejšem izrazju in obliki umetniškega navdiha in spočetja; hrepenenje po sprejetju umetniške stvaritve pri občinstvu, ki mu je od vsega početka namenjena - zanj in njemu ustvarja umetnik; hrepenenje po duhovnem in družbenem vzdušju, v katerem umetnik lahko svobodno, brez pritiskov in diktatov od zgoraj ustvarja, kar mu srce da; hrepenenje slednjič po lepoti in po najvišji Lepoti. Ta misel veže vse dejanje kot živa kri, ki slovenskemu umetniku v zdomstvu ne dovoli, da bi ustvarjal v morečem vzdušju vsiljenega, duha ubijajočega marksističnega režima v domovini; zato si je - iz hrepenenja po lastnem ustvarjanju v svobodi, četudi več kot mnogokrat v najtežjih pogojih -poiskal pot v veliki svet, spominjajoč se, včasih z grenkobo, včasih toplo, spet resno, pa spet veselo domovine in vseh, ki so se hote ali nehote uklonili nasilju duha in človeka. Zdomski ustvarjalec duhovnih vrednot živi iz vere, da bo slovenstvo živelo in obstalo prav po ustvarjalnem na-ponu umetnika in kulturnika: — doma le prevečkrat pritajeno,'v svobodi velikega sveta pa očito. Hrepeni - kdo bi mu zameril! — po vstajenju duha v svobodni domovini, ta bližnji umetniški večer prav ob besedah in stvaritvah mojstrov slovenske besede in umetnikov slovenskega duha. Začne se dramatični akt HREPENENJE s predstavitvijo obeh igralcev, ki v kratkem, prikupnem kramljanju z gledalci v slogu commedie delParte odgrneta nevidno zaveso gledališke čarovnije, svoj gledališki akt pa postavita pod patronat dveh najsilnejših in najbolj pretresljivih likov teatrske umetnosti: blazne Ofelije in trpečega Hamleta. Brž zatem sta že sredi dejanja samega kot Peter in Jacinta iz Cankarjevega Pohujšanja v Dolini šentflorjanski, namenoma na začetek stavljen prizor: Peter-umetnik in Ja-cinta-umetnost sta razočarana nad paradižem, ki ga je bil z blestečimi fanfarami znanil novi red Dolini šentflorjanski: namesto ljubečega sprejema pri rojakih, ki jim je bil slo- venski umetnik vse dal in zanje vse utrpel, najdeta Petelin Jacinta v Dolini šentflorjanski le ponižne hlapce, diktatom od zgoraj uklonjene sužnje, zmaterializirano, brezlično in brezdušno množično gmoto, ki nima ne oči, ne posluha, ne srca več za resnično umetniško stvaritev, prav po poetovem vzkliku: „o domovina, kdor te ljubi zdaj, ljubiti mora s črnim gnevom v duši... glej, smešna, krinka, opičji obraz, to boginja svobode je pri nas...“ Od daleč ujameta v svojem hrepenenju po soncu in vedrem nebu odjek Prešernovih veselih, nagajivih, ljubeznivih, trpečih, prešernih in v domovinsko epiko ubranih pesniških strun: ponavljata ta v iskrivem dialogu bežni odjek, igrata se z njim kot otroka, ki lovita sončne žarke in jih prestrezata v hrepenečo dlan: radost in bolečina, vrisk in jok, veselje in žalost, hrepenenje in spet hrepenenje ju od Prešernovega genija sprevode v sam začetni živec slovenske dramatike: nenada sta: Linhartova Nežka in Matiček iz Ta veselega dne; a pričarata pred gledalca tudi študenta Tončka in barona Naletela. Sredi visokega smeha in iskrive šegavosti, lastne Linhartovi komediji, se pravljična bohotnost spredene zdaj v nadih ljubezenskega konflikta pastozno dramatične balade, ki je Pregljev Azazel: igralca predstavita spor med Magdaleno in Judom: njeno hrepenenje po Kralju, ki je prišel, da ustvari Kraljestvo; Judovo hrepenenje po blodni Magdaleni, ki si je volila ne njega, marveč boljši del: ta ji ne bo odvzet; Judov pošastni sklep ljubosumja — izdaja Kralja. Pravljična gledališka čarovitost seže v vrh za sklep večera z dialogom med Mileno in Dolinarjem iz Cankarjeve Lepe Vide, te po Župančičevo „ritmične ekstaze našega jezika, slovesne velike maše slovenske besede... “. V tem vrhu, v tem dramatično in hkrati lirično vzpetem dialogu, duhovno zaglobljenem, oblitem s pristnim simbolizmom in impresijo, se pravljični svet, ki sta ga igralca čarala pred gledalce, odmika: vse so bile le sanje; en sam trenutek, le bežen sprelet skozi vijolični čad umetniške kreativnosti: vsakdanja stvarnost je drugačna: brez sanj, brez prividov, trda in toga. A brez pravljice, brez sanjanega sveta ni hrepenenja; brez hrepenenja ni lepote; brez lepote ni življenja. V tem je Lepa Vida tudi pomenilo umetniških teženj kulturne ustanove, katere člana sta igralca. Kadar doma jim dobro ni, se žerjavi na tuje vzdignejo... V svobodo, v prostost stvaritve. V hrepenenju po roži čudoviti - umetnosti, daljno-žarki, zvezdi nai nebu, ki mu jasno sveti na samotno pot, gre slovenski ustvarjalec, posebej slovenski umetnik v zdomstvu v teh časih med- in raz-dobja skozi veliki svet; sam in mnogokrat truden, a vendar ponosno vzravnan, ker mu vere v sonce in v luč, v vstajenje in v svobodo duha ne more ubiti ne diktat objestno vsiljenega župana iz Doline šentflorjanske naših dni, ne mrzli, stehnizirani tuji svet, čezkontinentalni in čezmorski breg-, kamor je bil vržen s svoje odisejske barke v grenkih dneh atomske kataklizme. Iz hrepenenja po čimvečji težnji k profesionalnosti, po čimtesnejšem zbližanju z občinstvom, po čimžlahtnejšem gledališkem počaščenju Kulturne akcije ob njenem jubileju se je rodil gledališki akt HREPENENJE. Igralca, ki sta pred dvajsetimi leti nastopila že na I. umetniškem večeru, ko je Slovenska kulturna akcija prvič stopila pred javnost, bosta ob jubileju ustanove, ki ji vsa leta zvesto služita, v skupni gledališki pojavnosti podarila za njeno' slavje pred „per,jatli tiga kranjskiga theatra u Shmarji per zhlahtnih sapizah“ vso svojo kreativno sposobnost, ubrano na tisto visoko misel, ki je vodila že ustanovitelje Kulturne akcije in po kateri se njeno delo bistveno loči od vseh drugih prizadevnih prosvetnih, vzgojnih in narodnobuditeljskih združenj v zdomstvu: v svobodi umetniško ustvarjati, v v naponu po najvišji ustvarjalni kvaliteti za doživetje RESNICE in DOBROTE - v LEPOTI. ★ m t Predstava, ki je občasno tudi slovo Nikolaja Jeločnika od njegove javne gledališke dejavnosti, bo ob devetih zvečer v gornji dvorani Slovenske hiše, iz hotenja po čimvečjem stiku z gledalci in iz želje po čimintimnejši igri, ki je na velikem odru v velikem avditoriju ni moč doseči. Ponovitve v Buenos Airesu ne bo. Bosta pa predstavo oba igralca ponovila v nedeljo 17. novembra zvečer za mendoške rojake v Slovenskem domu v Mendozi. el c a m i n o pot france papež Entonces se encaminaron todos esos hombres con sus mujeres, ninos, sus animales y sus cosas, por una inmensa caverna, penetraron en los bosques y en los mares del mundo inferior, descendieron en las selvas estigias y los reinos inaccesibles. Todos entraron en las tierras del sol fuerte y rojizo — zarparon como alguien que va en busca de una [nueva tierra, una forma de vida o un amor, y solo por sus cantos y su fe, por sus recuerdos y alegrias superaron la dura prueba. Cruzaron los nos y los desiertos, penetrando hasta las puertas de Tiahuanaco, pues tenian - teniamos un testimonio: la palabra, el barro y la piedra, los colores y los tapices, mascaras y mantas. Poseian una cierta coherencia con el modo de ser del hombre que no es incompatible con la historia, ni con la percepcion de los cambios que ella implica. Aqui estamos, por lo tanto, en un camino despues de veinte anos - veinte anos tratando de aprender y emplear [la palabra y čada intento es un nuevo comienzo, una excursion a lo inarficulado con un equipo čada vez mas gastado, pero no hay competencia, sino una lucha por recuperar lo que se perdio y volvio a encontrarse y probablemente no hay ganancia ni perdida, c-v, hov e' camino — v el '■p?,c es algo que no nos concierne. Odpravili so se tedaj vsi ti možje s svojimi ženami, otroki s svojo živadjo in stvarmi skozi neznansko votlino, zabredli v gozde in v morja spodnjega sveta, spustili se v stiksovske divjine in v kraljestva nepristopna. Prišli so vsi v dežele žarkega, rdečkastega sonca - vzpluli kot človek, ki novo zemljo gre iskat, življenja izraz ali ljubezen, in s spevi svojimi samo in z vero, s spomini svojimi in radostmi zmogli so trdo skušnjo. Prešli so reke, pušče, dotolkli se do vrat Tiahuanaca, kajti imeli so - imeli smo za pričevanje: besedo, ilo in kamen, barve in preproge, krinke in odela. Nekova vez jih je uklepala na to, kar je človekovo, kar zgodovini blizu, kar zna ujeti premembo pravo, ki jo terja ta. Tako smo tu sedaj, na poti že dvajset let — že dvajset let poskušajoč umeti in srkati besedo in sleherni poskus začetek nov, pohod v še neizgovorjeno, z moštvom vsakič bolj zredčenim, ni tekma to, le boj samo, da spet otmeš, kar je bilo izgubljeno, pa se je našlo spet in res morda ni v tem ne izgube ne dobička, le pot samo - vse drugo, kaj nam mar. slovenil NIKOLAJ JELOČNIK Gornjo pesem le oesnik vapel v španščini in je natisnjena kot uvodnik v prvem dvojnem zvezku (1-2) XIV. letnika Meddobja. Pesnik jo posveča vsem rednim ustvarjalnim članom Slovenske kulturne akcije >r njeni 20-letnici. fu jo p odstavljamo v izvirniku in v prevodu namesto obveznega zapisa v španščini. meddobja XIV. letnik france papež, dokaz vitalne sile izšel je dvojni zvezek novega lettiika revije m e d b o b j e, kot 90. publikacija slovenske kulturne akcije,- v nji je za uvod o prehojeni poti revije njen urednik napisal gornje razmišljanje, ki ga s te strani posredujemo bralcem glasa. V MNOŽICI literarnih in splošnokultumih revij, ki so v času zadnjih dvajsetih let izhajale ali še izhajajo v domovinskem, zamejskem in zdomskem kulturnem krogu, izstopa Meddobje kot ena najbolj angažiranih, tveganih in drznih. Kljub svojemu mestu v perifemosti tega kroga teži nenehno in prizadeto v središče slovenske kulturne dejavnosti. Prav to:, skrajna obrobnost in teženje v središčnost, daje reviji posebno obeležje in neko dramatično edinstvenost. V tem zapisu želim pregledati položaj revije po dvajsetih letih njenega obstoja in presoditi stanje njenih ustvarjalnih sil ter življenjskih možnosti. Meddobje ima začrtano svojo pot v času našega zdomstva — kakšen je ta čas v svoji sedanjosti in kako se kaže za revijo v prihodnje? Kot je eksistenca vsake revije povezana, lahko rečemo, z razvojem in spremembami, ki nastajajo v usodi njenih ljudi, tako tudi eksistenca Meddobja kaže v mnogih pogledih na našo zdomsko eksistenco in kulturno življenje posameznika v svetu. Začetna leta revije označuje razpoloženjski zanos in mladostna odprtost v širino. Mnogi prispevki so izraz hotenja po pristni kulturni dejavnosti, zadrževani deset let in več. Vendar pa je v dvajsetih letih izhajanja revije mogoče ločiti troje obdobij: prvo do konca III. letnika, drugo do konca X. letnika in tretje od XI. letnika do danes. Značilen za prvo obdobje je širok vpogled v slovensko in svetovno kulturno življenje; poročila o knjigah in razstavah, kritike, ocene in pregledi dajejo vtis pestrosti. Bolj sistematski in globlji izraz te vrste publicistike je Anketa 1954, objavljena v II. letniku. Drugo obdobje je značilno po sodelovanju mnogih ustvarjalnih moči; revija je v letih 1959-1969 štela nad štirideset literatov, esejistov, kritikov in drugih ustvarjalcev. Postala je podoba slovenske ustvarjalnosti v svetu, istočasno pa tudi močan izraz zdomske navzočnosti v slovenskem kulturnem krogu. V tretjem obdobju se vidi stremljenje po utrditvi temeljnega kulturnega težišča navzven in navznoter. V tem obdobju ima revija nad trideset sodelavcev, med njimi nekatere nove, mlade sile iz zdomskega in zamejskega sveta. Po teh ugotovitvah bi bilo mogoče postaviti naslednje trditve o bistvu revije ter o njenem današnjem stanju: Meddobje hoče biti izraz slovenskega ustvarjalca, postavljenega na prelomnico časa — izraz vseh, ki z besedo in mislijo ustvarjajo estetsko in humano podobo časa v smislu principov izdajateljice Slovenske kulturne akcije. Meddobje je doseglo in do danes obdržalo umetnostno kulturni izraz, katerega si je zastavilo in kakršen je reviji primeren. O Meddobju danes ne mpremo reči, da je v polnosti svojih moči, lahko pa rečemo, da je v polni zavesti svojega po^ slanstva. Kljub letom in dogodkom ni v bistvu življenjsko okrnjeno, ampak se s svojim ustvarjalnim naporom dvigal v vrh zrele dobe. Življenje Meddobja je znamenje življenja posameznih ustvarjalno dejavnih osebnosti, predvsem pa znamenje duhovne moči vse zdomske skupnosti. V prepričanju o nujnosti leposlovne in splošnokulturne revije v zdomski perifernosti slovenskega kulturnega kroga ter iz navedenih dejstev in trditev pa je mogoče postaviti tele zaključke: Revijo moramo obdržati pri življenju, kajti s tem se obdrži pri življenju slovensko čuteči in ustvarjajoči duh zdomskega umetnika, znanstvenika in publicista. Revija pomeni povezanost s slovenstvom in obenem našo odprtost v svet. Meddobje je dokaz naše vitalne sile. Revijo moramo- ohraniti na takšni višini, da bo v čast našemu izrazu slovenstva in svetovljanstva; slovenska beseda v reviji naj se goji zaradi njene lepote in kot posoda žlahtne misli. Spoznati moramo stvarne možnosti ohranjevanja revije in se jih zavedati kot dolžnost, ki jo terja od nas zdomstvo meddobje XIV 1-2 FIANU PAMl |*«CfN!IM*], II C»»INO m, DOIAI VITALS.I Sili |J) IONSKA), USODIN 11IIInlA,^1 iIToIaIsIT' KtIVUlj JAIONSKI Cimi lAVITIH V IISIA. (»); TIlKO UMUIVI KOS |JS) • IIO KIAMOIC IKANA ?I*ALIUMA°* o'J41 ' ' I*IGlNTlNA), DKAMATIKA, T. S. «101. KOKTAJl HANCI fAKIl) (S!) ISIJI, MILAN KOIUiAt (IDIulfNI D«AVl), KKISIUSOV IOIIIII v HNIaKNI OMIKI |.J| O «11.1 NICI, AIOJIIJ KUKOVIČA (AI0IN1INA) DAN« 'Vr*1 *KVIN“' 00 '!ONA D0 M O D K O S I : SV tOMAj AKVINSKI, SUMMA THIO-10GICA ioUlamKl, ile.Ii.il AIOJIIJ KUKOVIČA) (IJS) »•JKJTSKfUJrKatlR-- NOV IIJJl - TINI OIKIJAK (A«GlN>INA|. DODA. UK IN OOIOINIIO K «. lOlAIJA KICINIIJI knjigi sioninov v. MOliTA ;:«s: • aiojiij Kukoviča vikcsiav cimi;, mah ;coioSvi s.ovai on, J A KISI: TINI Dl «11 JAK O« 53 IIT...C itvl ulil. IOKITvI IjIanCiCIVI VIRONik« disiniSki 03/J UMITNISki ho 0 11 rewg.el.il geiee.ll i le.lieKi.e I. S, Iiww.e le..e . lene.' . .. eleeoTl.ego oO.ele Sto.*,,k« 1.1..,e, Dli ,e 19)6 . ».-o. ... - ekoe .lile, •OllOAK IIO KIAMOIC e ntresig I o vsebina FRANCE PAPEŽ, EL CAMINO; DOKAZ VITALNE SILLE PROZA IN POEZIJA: VLADIMIR KOS, USODIN ZAPLETLJAJ; PETINDVAJSET KRIVULJ JAPONSKE ČETRTI ZAVITIH V PESEM; TEŽKO UMLJIVI KOS * TED KRAMOLC, ZESEDA * PROSPERO, IZ ALBUMA DRAMATIKA: T. S. ELIOT, KOKTAJL (slovenil France Papež) ESEJI: MILAN KOPUŠAR, KRISTUSOV PORTRET V LINEARNI OBLIKI OBLETNICE: ALOJZIJ KUKOVIČA, CERKEV IN TOMAŽ AKVINSKI OD LEONA XIII. DO DANES MODROST: SV. TOMAŽ AKVINSKI, SUMMA THEOLOGICA (odlomek, slovenil Alojzij Kukoviča) KRITIKE IN PRESOJE: RAJKO LOŽAR, VOJESLAV MOLE „IZ KNJIGE SPOMINOV" * TINE DEBELJAK, DODATEK IN DOPOLNILO K R. LOŽARJA RECENZIJI KNJIGE SPOMINOV V. MOLETA * ALOJZIJ KUKOVIČA, VEKOSLAV GRMIČ, MALI TEOLOŠKI SLOVAR POGLEDI: FRANC JEZA, ŽUPANI ZAPISI: TINE DEBELJAK, OB 50-LETNlCI PRVE UPRIZORITVE ŽUPANČIČEVE VERONIKE DESENIŠKE UMETNIŠKI PRILOGI: Fofografski posnetski z uprizorifve T. S. Eliotove komedije Koktajl v izvedbi Gledališkega odseka Slovenske kulturne akcije 1956 v Buenos Airesu * akad. slikar TED KRAMOLC, Iz skicirke Slovenija 1973 uredil in opremil FRANCE PAPEŽ prodajna cena tega zvezka je 60 pesov v Argentini, 4 dolarje drugod. KDOR NAROČA, KUPUJE IN PRIPOROČA PUBLIKACIJE SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE, VREDNO SLUŽI OHRANJANJU ŽIVOSTI SLOVENSKE USTVARJALNOSTI V SVOBODI. še eno poglavje iz bara naprosili smo urednika meddobja, da nam napiše nekaj vrstic o prvem, dvojnem zvezku novega XIV. letnika revije, ki je pravkar izšel; namesto suhoparnega časnikarskega naštevanja vsebine, nam je poslal v objavo tole literarno fantazijo, ki jo z veseljem priobčamo. Tl ILO JE v prvih dneh maja - pozna, a sončna jesen JJ v teh krajih, obdanih krog in krog s stenami, vitkim bodičastim drevjem, neskončnimi planjavami in vodami. Zemlja je začela izgubljati svojo zeleno in rožnato prevleko ter postajala iz dneva v dan bolj rdeča in zamolklo rjava. Grmičje ob reki je porumenelo kot zlato, reka sama pa se je umaknila med sivo, razjedeno kamenje. Urednik F. je krenil proti Martinezu, zavil mimo postaje in lepih vrtov ob spodnji aveniji ter se napotil naravnost k Jelovšku, ki je imel fotografije tiste predstave Eliotove dtame „Koktajl“, ki jo je gledališki odsek postavil na oder leta 56. Uredniku je bilo naloženo, da zbere gradivo za novo številko meddobja XIV; slike bi naj služile kot del umetniške priloge. Tudi sam prevod drame, ki je bil še vedno v rokopisu, bi začeli objavljati kot nekak spomin na dolgoletno delo akcijskih ljudi. Prevod je vreden, da se ga izkoplje in reši. Sploh bi bila velika škoda, če ne bi kopali na tistem hribu, kjer se vidijo številni kamni, verjetno ostanki templja ali zgodovinske stavbe; na enem od kamnitih fragmentov je razločno viden napis: c|