Med dragim praberite
•	SINDIKALNO GIBANJE MED ŠOLNIKI, str. 2
•	BUJNA, A PREMALO RODOVITNA DOBA, str. 2
•	DA SE NE BI PONOVILO... str. 3
•	ISKANE IN NAJDENE VREDNOTE, str. 4
•	PREVELIKA PRIČAKOVANJA MAJEJO TEMELJE, str. 5
•	AKTUALNA VPRAŠANJA KNJIŽEVNEGA JEZIKA, str. 6
•	OBJAVE, str. 7-12
•	KJE VAS IN NAS ŠOLA ŽULI, str. 13
•	SREČANJE Z DRUGAČNO AMERIKO, str. 15
JANEZ ZALAZNIK
Vrnitev poklicev
Razpis za vpis v srednje in visoke šole je izšel letos 19. marca, skoraj mesec kasneje kot prejšnja leta. Vzrok za to so predvsem
spremembe v programih srednjega izobraževanja, ki niso bile sprejete dovolj zgodaj. V celoti naj bi jih sprejeli na majski seji
Strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje. A to je že druga zgodba.
Takšen skupni razpis se nam
zdi samoumeven, saj izhaja kot priloga časnikov ali samostojna izdaja že od leta 1979. Pred tem so šole vsaka zase objavljale razpise v javnih občilih. Skupni razpis je nastal kot del projekta načrtnejšega poklicnega usmerjanja, ta pa izvira iz spoznanja, da je temeljita obveščenost pogoj dobrega poklicnega odločanja. Da bi bili učenci bolje poučeni o poklicnih poteh, smo v ta projekt uvrstili skupni razpis za vpis v srednje in visoko šolstvo, skupni razpis kadrovskih in drugih štipendij, podatke o informativnih dneh v srednjih in visokih šolah, o zgodnejši prijavi za vpis in izide te prijave. Vsa ta sporočila so namenjena tistim, ki se odločajo, kam po osnovni ali srednji šoli, pa tudi onim, ki se bodo šolali ob delu. Namenjena so tudi vsem, ki moramo posameznikom pomagati pri poklicnem odločanju. Med temi so predvsem učitelji in šolski svetovalni delavci.
V razpisu za vpis je toliko različnih podatkov, da se marsikateri učenec težko znajde. Razumevanje in upoštevanje teh podatkov pa je za poklicno odločitev lahko usodno. Zato bi morali vsi učitelji in šolski svetovalni delavci ta razpis temeljito preučiti. Srednje šolstvo se zadnje čase tako naglo spreminja, da se ne moremo zanesti na znanje, ki smo si ga o tem področju pridobili v preteklih letih.
Oglejmo si nekaj bistvenih novosti iz letošnjega srednješolskega razpisa.
Na kasnejšo objavo razpisa sem že opozoril. Zaradi te so se spremenili nekateri roki. Učenci jih morajo upoštevati, sicer se utegne zgoditi, da se zaradi neizpolnjenih formalnih pogojev ne bodo mogli vpisati v srednje ali visoke šole. V srednje šole se morajo prijaviti najkasneje do 12. aprila, v visoke pa do 17. aprila. Prijavljenci, ki se bodo premislili, bodo lahko svojo prijavo prenesli na drugo šolo do 10. maja. Za tiste, ki se vpisujejo v srednje šole, je v letošnjem razpisu pomembna novost: vsi se morajo do 10. junija prijaviti za preskus znanja v šolo, ki je sprejela sklep o omejitvi vpisa. Enoten pa ni samo rok, temveč tudi preskus znanja. To pa pomeni, da bo lahko učenec, ki je opravil ta preskus, kandidiral za katero koli šolo, ki je omejila vpis, če se je do 10. junija prijavil za vpis vanjo. Napotek za izpeljavo tega postopka je v razpisu zelo ohlapen, zato bo moral Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo pravočasno (v maju) izdati nadrobnejša navodila za šole in učence, sicer bo ob vpisovanju nastala zmeda. Upam, da ta navodila bodo in da v njih ne bo predpisan postopek, pred katerim svarim v članku Da se ne bi ponovilo (objavljenem v današnji številki Prosvetnega delavca).
Lojze Logar: Brez naslova: 1974, akril na papirju
S takšnim naslovom se predstavljajo v tem mesecu (14. 2. do 31. 3. 1991) slike slovenskih likovnikov, nastale v sedemdesetih letih. Vse do konca marca si boste lahko v Moderni galeriji v Ljubljani ogledali dela Emerika Bernarda, Janeza Bernika, Gustava Gnamuša, Franceta Grudna, Hermana Gvardjančiča, Zorana Hočevarja, Andreja Jemca, Dušana Kirbiša, Lojzeta Logarja, Dušana Mandiča, Toma Podgornika, Marije Rus, Jožeta Slaka-Djoka, Andraža Šalamuna, Tuga Sušnika, Andreja Trobentarja, Sava Valentinčiča in Žarka Vrezca.
V 70-tih letih se je v slovenskem slikarstvu, ki ga je zaznamoval ohojevski rez, pojavila zamisel slikovnega polja kot celostnega teritorija, ki v ničemer več ne sledi tradicionalnim določilom fiksnega in razmejujočega halucinantnega modela, ki bi blokiral optično strukturo, jo fragmentiral in hkrati vtiril metamorfozo prostora. Znotraj slikarstva kot tradicionalne umetniške discipline se naselijo parametri sintaktične analize, procesualnosti in redukcionizma, toda pri tem nikakor ne gre za korak nazaj, temveč za izpostavljanje temeljnih konstitutivnih terminov slikarske prakse, ki jih je vseskozi mogoče preverjati, za povsem jasno, nezamegljeno izpostavitev materialnih značilnosti slikovnega polja.
Slovensko reduktivno usmerjeno slikarstvo 70-tih let ne sledi in se ne opira na rezultate slovenskega slikarstva 60-tih let, saj iz njih ne more zajemati nastavkov za svojo metodologijo, ampak se lahko kritično obrača na prakso OHO-ja, sledi svetovni, zlasti ameriški slikarski produkciji in teoriji, obenem pa so ji na voljo in lahko prevzame tudi nekatere teze, ki so jih razvili nekateri mlajši slovenski umetnostni zgodovinarji. Pozna šestdeseta leta in začetek sedemdesetih let namreč zaznamuje nastop umetnostnozgodovinske alternative, ki se je uspešno izvila iz ideološke zasnove v znanstveno in prebila horizont heglovske koncepcije zgodovine kot fenomenologije duha.
(Sergej Kapus, iz kataloga ob razstavi)
V letošnjem srednješolskem razpisu je pomembna tudi novost, ki sem jo omenil že v naslovu. Dobrih deset let smo o poklicih v srednjem šolstvu smeli pisati le pod črto, zdaj so se ti - tako kot so morali brez pogrebne koračnice oditi - brez fanfar vrnili v razpis in s tem v srednje šole. Letos se bodo osmošolci po dobrem desetletju spet lahko odločali za poklicno izobraževanje v srednjih šolah. V razpisu za vpis so tovrstne šole objavile, koliko učencev se bo v njih lahko izobraževalo za poklic. Učenec se bo v resnici lahko izobrazil za poklic, ki si ga je izbral.
To pa bo omogočeno le tistim, ki se jim bo posrečilo vpisati v šolo, ki izobražuje za želeni poklic. Srednje šole so razpisale za približno 10 odstotkov več mest, kot je v generaciji učencev, zagotovo pa se bo zgodilo, da marsikdo ne bo našel prostora v šoli, ki si jo je izbral. V prvi letnik srednjih šol se namreč vpiše kar precej ponavljalcev (po podatkih naše zadnje analize 8,3 odstotka). Ti imajo pri vpisu prednost pred novinci. Druga težava je v tem, da se namere učencev velikokrat ne ujemajo s številom razpisanih mest. Da je to res, kaže tale primer: v Ljubljani so za poklice, ki spadajo v elektro-stroko, zanje se zanima veliko učencev, razpisani štirje oddelki manj, kot pa jih imajo v letošnjem šolskem letu. Podobno je v šolah za gostinstvo in turizem. Tudi zanje je predvideno, da bodo trije oddelki manj. Nasprotno pa je za gradbeništvo v Ljubljani predvidenih v razpisu šest oddelkov več kot jih je letos. Možnosti za vpis pa so se zmanjšale tudi zaradi ukinitve dislociranih oddelkov.
Najbrž se bo letos vpisalo manj učencev, ki ne žive v središčih: dislocirani oddelki so v manjših krajih ukinjeni, veliko družin pa ne bo imelo denarja za šolanje otrok v večjih središčih.
Vse to pove, da bodo srednje šole tudi letos omejile vpis. (V šolskem letu 1984/85 je v Sloveniji omejilo vpis deset šol, nato pa vsako leto več; v letu 1990/91 je bilo takšnih šol že 59). Zaradi tega se zgodi, da bodo srednje šole zaprle vrata še več osmošolcem kot v preteklih letih.
Čeprav je letošnji razpis izboljšan, sestavljalci niso izpolnili vseh obljub; število vpisnih mest na posameznih šolah ni prilagojeno povpraševanju. Zato bo najbrž tudi letos ob vpisu v srednje šole veliko učencev v stiski. Tem lahko pomagamo, če jih pravočasno in nazorno poučimo o celotnem postopku vpisa. Zelo pomembna je informacija o prijavah. Učenci jo morajo dobiti tedaj, ko še lahko prenesejo prijavo drugam, vse osnovne šole pa morajo podatke o prijavah poslati Republiškemu zavodu za zaposlovanje v roku, ki jim ga je ta določil.
novosti
Sindikalno gibanje med šolniki
Šolniki so v vse hujšem primežu. Šole rešujejo svoj brezupen finančni položaj z zmanjševanjem že tako sramotno nizkih plač, šolske oblasti pa v bistvene probleme šolstva ne posegajo, ukvarjajo se z obrobnimi vprašanji, ta pa dosledno ustvarjajo dražje šolstvo in postavljajo učitelja v čedalje slabši položaj. Ker so ob zdajšnjih družbenih spremembah učitelji izgubili skoraj vse možnosti za uveljavljanje svojih pravic, postaja njihova sindikalna povezanost vse bolj nujna, čeprav je na tem področju nemajhna zmeda.
Slovensko šolstvo tone v vse hujšo krizo, v javnosti pa se vedno manj sliši glas šolnikov. Prihodnje šolsko leto se bo vpisalo v sedanje šole precej več dijakov, že zdaj pa je jasno, da bo ob povečanem obsegu dejavnosti za šole manj denarja, čeprav razprave o proračunu še niso končane. Poleg tega si upravni organi izmišljajo še različne načine, s katerimi šolam zmanjšujejo dotacije, saj jim odbijajo denar za tako imenovane nerealizirane programe, denar, ki so ga šole prejele za zmanjšane prispevke... Šole so tudi ostale brez možnosti za ustvarjanje lastnega dohodka, ker njihovih storitev nihče več ne naroča, še manj pa jih plačuje. Stvari so se že tako zaostrile, da šole z »dodatki« šolskega ministrstva ne poravnajo niti 80 odstotkov stroškov, vendar so te po drugi strani tako lepo disciplinirane, da sploh ne ustvarjajo izgube in vse svoje obveznosti pridno poravnavajo, menda edini v tej naši domovini.
Sredi tega obupnega neskladja med vse manjšimi dohodki šol in vrtoglavim naraščanjem stroškov so seveda učitelji ali zaposleni v šolstvu ter njihove plače. Na račun plač so šole še sposobne poravnavati svoje obveznosti, čeprav so osebni dohodki posebno v srednjem šolstvu izredno nizki, in zaostajajo za plačami v gospodarstvu, celo za plačami marsikaterega podjetja, ki dela z izgubo. Še bolj pa se bodo zni-šali v naslednjih mesecih.
Učitelji ne pridejo do besede. Ni jih slišati, z njimi se nihče ne pogovarja, nihče jih nič ne vpraša ob novih obveznostih, ki jim jih nalagajo. Nihče jih ne obvešča o stvareh, ki bistveno posegajo v njihove pravice ali pa jim nalagajo nove delovne obveznosti. V javnosti se razpravlja zdaj o pouku verouka, zdaj o ideološki pobarvanosti učbenikov, zdaj o pouku v sobotah, zdaj o tem, zdaj o onem, o vsem, razen o bistvenih vprašanjih, zmeraj pa brez glasu učiteljev.
Nastala je praznina med politiko, ki kroji usodo šolstva, in med učitelji, to je tistimi, ki nosijo šolo na plečih. V tako podrejenem položaju, kot so učitelji v tej demokraciji, zlepa niso bili.
Odpadli so vsi instrumenti, ki so še do lani, vsaj teoretično omogočali učiteljem, da se je slišal njihov glas. Ostal je pravzaprav le sindikat, ki ga zaposleni čedelje bolj potrebujejo, čeprav marsikomu ni prav jasno, kako so učitelji organizirani in kakšen je njihov sindikat.
Največ članov (okrog 20.000) ima Šindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti (znan kot Tkalčev’), ki povezuje delavce v ce-
lotnem vzgojno-izobraževalnem sistemu od vrtcev prek vseh šol, zavodov za usposabljanje in dijaških domov pa do univerze in raziskovalnih inštitutov. Člani so organizirani v konference, te povezujejo delavce različnih področji - vrtcev, osnovnih šol, srednjih šol itn. Sindikat je dobil zdajšnjo podobo, ko je članstvo zahtevalo, da izstopi iz Zveze svobodnih sindikatov (poljudno 'Ravnikarjevih’). Ostal je samostojen in se ni včlanil v nobeno zvezo, svoje prostore in strokovne delavce ima v Domu sindikatov v Ljubljani na Dalmatinovi 4, ker se ima za naslednika prejšnjega sindikata in zahteva soudeležbo pri delitvi tistih gmotnih dobrin, ki si jih je ustvarila Zveza svobodnih sindikatov tudi s članarino delavcev v šolstvu, teh pa je bilo ves čas okrog 8 odstotkov vsega članstva. V približno pol leta se je sindikat VIZ reorganiziral, o tem pa obveščal vse delavce v vzgoji ter jih pozival, naj se včlanijo z osebnimi pristopnimi izjavami. Nato je začel delati s svojim članstvom; redno ga obvešča o dogajanju, ga zastopa, se zanj bojuje po svojih močen in ne brez hudih težav.
Kdor ni njegov član, pač ni v tej organizaciji, čeprav nihče nikomur ne preprečuje, da se v sindikat včlani in si pridobi pravice članstva. Smešno je, ker se tega marsikateri posameznik in celo marsikatera šola ne zaveda; takšni se hudujejo, ker jih pač nihče ne upošteva, obvešča, zastopa... Marsikdo se še zmeraj ne zaveda, da pač ni stopil v ta sindikat in da je s tem prevzel tudi marsikatero posledico.
Poleg Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti deluje v Sloveniji še množica sindikatov, menda okrog šestdeset. Nekateri včlanjujejo tudi šolnike in tudi pri Zvezi svobodnih sindikatov menda deluje odbor za delavce v šolstvu z nekaj tisoč člani. Nekateri od teh so prepričani, da so včlanjeni v Sindikat VIZ, ker deluje v isti stavbi kot Ravnikarjevi sindikati. Žal vsi ti vzporedni sindikati še niso razvili kdo ve kako intenzivne dejavnosti v vzgoji in izobraževanju. Sindikat VIZ si želi, da bi bila njegova dejavnost živahnejša, ker bi bilo potem laže prepoznati posamezne sindikate in bi se šolniki lahko laže odločili, v katerega se bodo včlanili. Vsekakor pa je zdaj bolj kot kdaj nujno, da se delavci v šolstvu organizirajo, sicer ne bodo le ob dostojne plače, ampak tudi ob službo ter izpostavljeni takšnim pritiskom, kot jih je predvidel osnutek zakona o organizaciji in financiranju šolstva.
ZOLTAN JAN
Prosvetni delavec, p.o. Poljanski nasip 28 61104 Ljubljana poštni predal 21 Ziroračun: 50101-603-46509 Tel. (061) 315-585
Upravni odbor: Marija Velikonja, predsednica (Zavod Republike Slo-
UNIVERZA PO DVEH LETIH
Bujna, a premalo rodovitna doba
Univerzitetnemu svetu na ljubljanski univerzi se je z 12. sejo, ki je bila 8. marca, iztekel dveletni mandat. Ta doba je bila za univerzo v Ljubljani kaj bujna, a malo rodovitna. Univerzitetni organi so se navzven spopadali s tistimi, ki so se skušali vmešavati v avtonomnost univerze od zunaj, navznoter pa poskušali urejati pravne podlage za delovanje univerze kot živega visokošolskega organizma. To pa se ni najbolje posrečilo. Propadel je poskus, da bi obe univerzi sami pripravili podlago za svoj zakon, ki bi bila sprejemljiva za vse njune dele, zdaj pa spet nastajajo prenovljene teze za zakon. Spodletel je tudi predlog za sprejem spremenjenega statuta univerze, zato je bil nato predložen skromnejši sklep, ki ureja le najnujnejša statutarna vprašanja. Toda ob tem niso zmogli poenotiti pogledov na delovanje študentov v znanstveno-pedagoškem svetu oziroma ob njem, zato je to vprašanje še prepuščeno razpravljanju.
V tem znamenju je potekala tudi poslovilna marčna seja univerzitetnega sveta tega mandata. Po tradiciji svet ni bil sklepčen: dovolj je bilo članov delegacije delavcev univerze, premalo pa članov delegacije uporabnikov in še bolj premalo članov delegacije študentov. Javno je bila izrečena pripomba, češ da študentje tako izražajo nezadovoljstvo z načinom reševanja njihovih univerzitetnih statutarnih vprašanj. Gre za to, da bi v predlaganem statutarnem sklepu univerze dobili študentje svoj svet študentov, ki bi se ukvarjal z vprašanji, po-
membnimi za študente; ta stališča bi nato obravnaval tudi znanstveno-pedagoški svet univerze. Večina vodstev fakultet podpira predlog, nekatere pa imajo malo drugačen pogled. Zadeva se vleče, posledica pa je, da je že od lanskega poletja ohromljeno delo univerzitetne habilitacijske komisije, mogoče pa da še kaj drugega, ker univerza ni imela teh stvari urejenih s statutom. Zato so na že omenjeni seji univerzitetnega sveta 8. marca sprejeli dopolnilo statuta vsaj v okrnjeni obliki: določila o svetu študentov bodo us-
kladili dodatno, vse drugo pa je sprejeto. Habilitacijska komisija univerze bo tako lahko začela delati pri priči. Študentje pa so zaskrbljeni, saj s sprejetim statutom njihova stvar ni urejena. Zanašati se morajo pač na rektorjevo osebno zagotovilo, da bo svet študentov skliceval, kakor da sklep o tem že velja. Tudi študente čaka naporno delo, da bodo s svojo dejavnostjo dosegali podporo predlaganemu besedilu na fakultetah - te so do-zdaj imele pomisleke.
Dogajale so se pa na univerzitetnem svetu še druge zanimive stvari. Prof. dr. Primož Simoniti s Filozofske fakultete je očital vodstvu univerze, da ni opravilo pričakovanega glede urejanja gmotnih vprašanj visokega šolstva in priprave zakona o univerzi; gospod Simoniti je sporočil tudi stališče fakultetnega sveta. Steklo je razpravljanje o tem, marsikaj je bilo rečeno, ampak prof. Simoniti se ni dal. Navrgel je nato celo misel nekaterih ljudi s Filozofske fakultete, češ da v taki univerzi, kot je zdaj, ne vidijo učinkovitih možnosti delovanja in da se zato razmišlja o morebitnem izstopu fakultete iz univerze. Trditvam o absolutni avtonomnosti univerze pri reševanju svojih notranjih vprašanj je ugovarjal z mislijo: kadar univerza sama v sebi nima moči, da se sama uredi, ji je potrebna pomoč od zunaj, od države. Ugovarjala sta mu zlasti prof. dr. Boštjan M. Zupančič in prof. dr. France Vreg.
Univerzitetni svet je zahteval, da se ne sprejemajo take republiške odločitve, ki slabijo gmotni
Usklajanje pogledov na študij in zakon___________________________
Slovenski univerzi se že kakšni dve leti pogovarjata o tem, kakšen naj bo zakon o univerzi. Toliko časa približno traja razpravljanje o prenovi visokošolskega študija, predvsem o zmanjšanju tedenske in letne obremenitve študentov. Ne eno ne drugo še ni opravljeno, razumen rok za dogovor pa se je že davno iztekel.
a
položaj šolstva, znanosti in ki^ ture, vodstvi obeh univerz B pozval, naj se takoj sestaneta ® oblikujeta stališča do financiflp nja visokega šolstva ter zakoni daje, ki zadeva visoko šolstvu Prav tako naj povesta, kaj ijjj z visokošolskimi programi: t nekatera področja prenove šti dija mariborski in ljubljanski pp gledi še niso bili usklajeni (cM) žina študija tehniških in naravi; slovnih ved), to pa je po mnenL mnogih slabo.	j]j
Rektorat univerze je konik leto 1990 z izgubo, prav talto tudi univerzitetna tiskarna. U^v verzitetni svet je zahteval, da nancer (izvršni svet) poravna rih zliko, se pravi, uredi financirani univerze. V nasprotnem prime)I je mogoče pričakovati ostavk vodstva univerze.	sp
Na tej seji je bil razglašen pC stopek za volitve rektorja uir verze in prorektorjev; s koncet letošnjega študijskega leta se it teče dveletni mandat sedanjenp univerzitetnemu vodstvu. Čas /|V evidentiranje kandidatov je a,' 10. aprila.	P
Univerzitetni svet je na tej sa; soglašal s predlogom FilozofsKr fakultete, da rednemu profbi sorju v pokoju akademiku dbj Bojanu Čopu podeli Filozofslh fakulteta naziv zaslužni proflz sor. Že na prejšnji seji (30. janbl arja) pa je na predlog s Filozobi ske fakultete univerzitetni svbc sklenil, da se zaslužnemu profej sorju Filozofske fakultete akadij, miku dr. Francetu Bezlaju polk deli častni doktorat Univert v Ljubljani.	is
al
JANKO SVETINA	a
Teze ali osnutek zakona o visokem šolstvu je nastal pred približno dvema letoma v meduni-verzitetni delovni skupini, ki ji je bila ta reč naložena. Pobuda za to pa se je porodila takrat, ko se je prenavljal Zakon o usmerjenem izobraževanju in so na obeh univerzah rekli, da je mesto univerze ne v Zakonu o usmerjenem izobraževnju, marveč v posebnem Zakonu o visokem šolstvu. Sočasno z že omenjenimi univerzitetnimi ali meduniverzi-tetnimi tezami za Zakon o univerzi je na filozofski fakuleti skupina visokošolskih delavcev pripravila svoje teze ter jih ponudila v razpravo. Razprave so se vlekle, lani na pomlad sta vodstvi obeh slovenskih univerz naposled uskladili besedilo tez - te pa naj bi skupaj poslali izvršnemu svetu, da pripravi osnutek zakona za obravnavo v skupščini. Potem je pa lani junija svet ljubljanske univerze pravzaprav zavrnil dele teh tez. Delovna skupina je nato začela pripravljati drugačno besedilo. Prenovljene teze za zakon o univerzi so zdaj na ljubljanski univerzi godne za pogovor o njih, poslane so na univerzo v Mariboru, na obeh univerzah pa naj bi jih čim-prej uskladili in predložili v nadaljnji postopek izvršnemu svetu. Minister za šolstvo in šport je univerzama sporočil, da izvršni svet pričakuje, da bosta univerzi predložili teze do 31. marca.
Nekaj podobnega se dogaja tudi s prenovo ali razbremenitvijo visokošolskih študijskih programov. Pogovori teko že kakšni dve leti, ob sodelovanju obeh univerz in ministrstva - še iz časov vodstev prejšnjega mandatnega obdobja. Misel je bila, naj bi študent ne imel v letu več kot 750 ur predavanj in vaj (zdaj 900 ali celo več) in povečini ne
kaj več kot 8 predmetov v letniku. Pri prenovi se je izkazalo - že spet - da njeno ozadje ni razčiščeno. Položaj podiplomskega študija namreč ni postavljen kot sistem, država ga ni pripravljena razviti in financirati v celoti. Dobro pa ve, da dodiplomski študij ne more biti spremenjen, se pravi razbremenjen, dokler univerzi ne bosta dobili gmotne podlage in drugih temeljev za razvoj podiplomskega študija. Dokler tega ne bo, toliko časa bodo fakultete tlačile v dodiplomski študij marsikaj, kar bi sicer bolj spadalo v podiplomskega - kadar ta bo.
To nerešeno vprašanje zato kot senca lebdi nad zdajšnjo preureditvijo dodiplomskega študija. Del fakultet vidi možnost za razbremenitev 1. in 2. pa nato
3.	in 4. letnika tako, da zmanjša število ur za predavanja v teh letnikih (750 na leto namesto 900), nato pa študij podaljša z osem semestrov na devet. Nekatere fakultete vidijo v tem nesmisel in se s tem ne strinjajo. Nastajajo pomembne razlike v načinu ureditve in glede časovnega obsega študija, predvsem med Ljubljano in Mariborom.
Zgodilo se je, da fakultete s področja tehniških in naravoslovnih študij v Mariboru in Ljubljani niso izenačile dolžine študija za tiste študente, ki se bodo letos vpisali v prve letnike. V razpisu za vpis v študijsko leto 1991/92 zato piše, da bodo kandidati za vpis v ta študij dodatno zvedeli, koliko časa bo njihov študij trajal, minister za šolstvo pa je v imenu izvršnega sveta sporočil obema univerzama, da pričakuje od njiju usklajena stališča o dolžini študija in drugih vprašanjih, ki zadevajo študijske programe.
Rok naj bi bil 30. april.
venije za šolstvo), Milka Arko (Republiški sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo), Ivan Bitenc (Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo) in delavci delovne skupnosti podjetja Prosvetni delavec:	Marjana Kunej,
Lučka Lešnik, Stanko Šimenc in Metka Vovk.
Uredniški odbor: Boštjan Zgonc, predsednik, in člani Tea Dominko. Dora Gobec, Gregor Kocijan, Mar-
jana Kunej, Lučka Lešnik, Tine Logar, Lidija Magajna, Janko Svetina, Stanko Šimenc in Vladimir Tkalec.
Časnik urejajo:	Stanko Šimenc
-	glavni urednik, Marjana Kunej
-	odgovorna urednica. Lučka Lešnik 7 novinarka - urednica in Tea Dominko - tehnična urednica. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Časnik izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Univena noče v Zakon o zavodih
V slovenski skupščini že iz lanskega leta teko razprave o Zakol o zavodih, ki bo pravno opredelil ureditev ustanov s področja družb1 nih dejavnosti (v šolstvu, zdravstvu, kulturi itn.). Spremenil t1 njihov status profitnih ustanov, ki so ga imele do zdaj po Zakol o združenem delu; po novem zakonu bodo te ustanove delovale k neprofitni zavodi, organi države pa bodo prevzeli nekatere p membne funkcije v vlogi ustanovitelja (soglasje k imenovanju dire. toija).
O	tem predlogu zakona so dva dni pred zasedanjem slovenskega parlamenta govorili na seji skupščinskega odbora za visoko šolstvo. Prorektor ljubljanske univerze prof. dr. Boštjan M. Zupančič je odločno prepričeval odbornike, ministra in druge, da zakon ni sprejemljiv za univerzo, saj ji jemlje avtonomijo odločanja o sami sebi in podržavlja njeno premoženje, tudi tisto, ki ga je bila ustvarila s svojimi sredstvi. V bistvu je šlo za ista vprašanja, zaradi katerih je gospod Zupančič že na prejšnji seji odbora vztrajal in prepričal odbor, da tudi osnutek Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ne more urejati teh vprašanj za univerzo. Tudi zdaj je izhajal iz načela, da mora odnos država-univerza urejati samo poseben zakon o visokem šolstvu. Tega da je treba sestaviti in sprejeti čimprej, dotlej pa naj velja dozdajšnja zakonodaja (Zakon o združenem delu), ne pa Zakon o zavodih. Opomnil je, da se družbena gledišča na univerzo postavljajo še zmeraj po logiki prejšnjega režima, češ da se je v univerzo treba vmešati od zunaj. Poudaril je, da univerza že načelno ne potrebuje
Akontacija naročnine za leto 1991 znaša 200 din za posameznike in 400 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša naročnina 140 din na leto. Posamezna številka stane 10 din.
Tisk ČTP Ljudska pravica, YU ISSN 0033-1643.
nobenih posegov od zunaj, da takšna evropska tradicija in da dobra univerza lahko le tista,! je povsem svobodna. Poleg tej bi pa zakon o zavodih, kakrše je bil predložen skupščini, od' zel univerzi njeno premoženj« ga podržavil, in navsezadnj lahko dal tudi komu drugemu.^
Zupančičev ugovor sta po< prla poslanca Tone Peršak ! Roman Jakič, drugi pa poveči) ne. Minister dr. Peter Vencelj S je strinjal, da je določilo zakol skega predloga o lastninjenj1 slabo ne le za univerzo, marvf za celotno šolstvo. Rekel je, 4 bi bilo treba začasno zamrzni vsakršen promet s šolskimi n‘ premičninami, sicer bi se utef nilo primeriti, da bi šolstvo izgi' bilo kakšen objekt, na primer f1 pol prazen dijaški dom ali ki podobnega.
Odbor je nato ostal pri mn) nju, da je zakon kar primeri takšen, kot je bil kot predi« podan v skupščini, obenem paf prenesel skupščinskim zbore«1 tudi opozorila in zahteve z u« 1 verze.
Naslednji dan, 13. marca, ! o predlogu zakona o zavodih g< voril tudi Svet za program vzgoj in izobraževanja (organ pri sk venski skupščini oz. njenem i> vršnem svetu) in podprl predli univerze, naj se univerza ur« zunaj zakona o zavodih.
Zbori slovenske skupščine ■ 14. marca obširno govoril/j o predlogu omenjenega zakon* veliko tudi o pomislekih uflj verze. Dopolnil je bilo več kc 50. Usklajevalni postopek m£ zbori ni bil lahek, zato je bi! prestavljeno sklepanje na n* slednji teden.
Da se ne bi ponovilo...
birni postopek za vpis v ljubljanske gimnazije je treba ^emeniti
Nov način izbiranja učencev, za vpis v gimnazijske programe, ki so ga za šolsko leto 1990/91 izmislili v Ljubljani, je zbudil precej potekanja, a njegovi načrtovalci so pri njem vztrajali in ga izpeljali. )n ^oglejmo, kako so utemeljevali svojo odločitev: Takšen način naj tv Zagotovil, da bodo v ljubljanske gimnazije sprejeti vsi prijavljeni in v gimnazijski program primerni učenci, za ta program neprimerni pa flonjeni. Zato bodo vse ljubljanske gimnazije imela v prvih letni-jj1« po šolskem uspehu in sposobnostih bolj izenačene učence.
P--
^ In s čim se nismo strinjali opo-iVfeiki? S tem da načrtovalci no-;nkga sistema odbiranja niso ho-:li vnaprej določiti minimalnih nčteril za vpis v ljubljanske gim-al&zije, sistem razmeščanja učen-Jtfv po ljubljanskih gimnazijah a zasnovali po doseženih uspe-rih in razvrstitvi učencev po gim-
tn6zijah.
icf Dvomili smo, da bo predla-vltai novi način res zagotovil spehe, kakršne so obljubljali črtovalci. V gimnazije bi lahko ji/rejeli vse prijavljene učence, e| bi jih vpisali v oddelke po 36, j) ne po 30. Zato smo se ob 'preverjenem načinu izbiranja ‘Vzemali, da omejitve vpisa loh ne bi bilo. Za strokovno Ij izdelan izbirni postopek na-jteč ni bilo več časa.
Snovalci in izvajalci novega izletnega postopka so preučili nje-ofbve izide in povzetek študije Rjavili v letošnji 4. številki Na-fsUh razgledov. Iz tega prispevka ^zberemo, da so z izidi zado-inj>ljni, po tem pa lahko skle-z<Arno, da si bodo tudi letos pri-svidevali za enako izpeljavo takš-°fega postopka. Iz povzetka štu-lc^je je težko razbrati, ali je »cnkšno zadovoljstvo upravičeno, zlasti, ker kaže, da te študije iso zasnovali na marčnih prija-ah za vpis v gimnazije, temveč B prijavah za izbirni postopek, |-te pa so bile že del novega
izbirnega postopka, ki v celoti niti ni imel pravne podlage.
Čedalje hujše razlike med gimnazijami
V Republiškem zavodu za zaposlovanje smo razčlenili vpis v ljubljanske gimnazije prijavljenih osmošolcev (marčna prijava) po podatkih, ki jih zbiramo med poklicnim usmerjanjem. Izidi te razčlembe kažejo, da načrtovalci in izvajalci novega izbirnega postopka niso dosegli ciljev, ki so jih obljubljali, in da se je, žal, uresničila slutnja oporečnikov, da bomo tako pospeševali razlikovanje gimnazij po kakovosti učencev, ki se vanje vpisujejo. Zato želimo z objavo teh izidov preprečiti, da bi se takšni procesi nadaljevali.
Marca 1990 se je v ljubljanske gimnazije prijavilo 1733 osmošolcev, od teh jih 280 ni bilo sprejetih (16%). Od tistih, ki so bili sprejeti v gimnazije, jih je 516 (33%) moralo zamenjati šolo. V gimnazije se je vpisalo 95 osmošolcev, ki so se marca prijavili v druge (negimnazijske) programe. Če bi opravile izbirni postopek le tiste ljubljanske gimnazije, ki so imele preveč prijavljenih, bi bilo (ob 30 vpisanih v oddelek) odklonjenih 385 ali 23 odstotkov prijavljenih osmošolcev, torej 7 odstotkov več, kot jih je bilo sicer. Vendar bi se mnogi
Šolski uspeh
Bežigrad - P [
Poljane -
Šentvid -
Pedagoška -
Moste -
Vič
a a ,1 ef še
nji Šubičeva -
Inj
JVzgojiteljska -
čil
:of
i
;ni
tej
Bežigrad
0%	25%
do 7 EU 11-13
50%
75%
100%
8-10
14-15
Sposobnosti
Poljane
nf
re;
110 Šentvid
a
ot
l0| Pedagoška
, 1
Moste
sk
Vič
ii|
Šubičeva
i
^goji tel jaka
A
n«
bil
n5
V P
V P
V p
v
p
v
p
v
p
v
p
v
0%	25%
do 45
ESI 51 - 56
50%
75%
46 - 50 66 In več
100%
odklonjeni v »prepolnih« gimnazijah lahko vpisali v »premalo napolnjene« gimnazije, ob 36 vpisanih v oddelek pa vsi.
In zdaj si oglejmo, kako je ljubljanski izbirni postopek vplival na sestavo učencev v posameznih ljubljanskih gimnazijah.
Grafikona, ki ju objavljamo, prikazujeta sestavo prijavljenih (P) in sestavo vpisanih (V) učencev po seštevku uspeha v petem, šestem in sedmem razredu osnovne šole in po sposobnostih za učenje, ki smo jih med poklicnim usmerjanjem ugotavljali na koncu 7. razreda osnovne šole.
Za lažje razumevanje nekaj pojasnil k legendama. Šolski uspeh do sedem pomeni, da je bil učenec v najboljšem primeru dvakrat zadosten in enkrat dober. Od 8 do 10 pomeni, da so v tej kategoriji tisti učenci, ki so bili od dvakrat dobri in enkrat zadostni do dvakrat dobri in enkrat prav dobri, itn. Sposobnosti za učenje do 45 pomeni podpovprečne, od 46 do 50 slabo povprečne, od 51 do 55 dobro povprečne in 56 nadpovprečne. Lestvica sega od 25 do 75.
Mislim, da sta grafikona dovolj nazorna in ju ni treba nadrobneje razlagati. Zato le nekaj opozoril. Marca so imele preveč prijavljenih kandidatov gimnazije za Bežigradom, na Poljanah, Viču in pedagoška. Od teh so si sestavo učencev po uspehu bistveno popravile bežigrajska, poljanska in pedagoška, nekoliko manj pa viška. Ta sestava pa se je bistveno poslabšala v gimnaziji na vzgojiteljski šoli in v Mostah, neznatno pa se je zboljšala v gimnaziji na Šubičevi in v Šentvidu. Torej se gimnazijam, ki so imele premalo prijavljenih učencev in še te s slabšim uspehom in so pričakovale, da bodo po novem izbirnem postopku lahko vpisale več šolsko uspešnejših učencev, ta želja ni uresničila. Nasprotno, razlike med gimnazijami so se po izbirnem postopku še povečale. Te razlike so tolikšne, da si težko predstavljam, kako bodo gimnazije iz »spodnjega konca« lahko svoje učence pripravile za uspešno opravljanje enako zahtevne eksterne mature. Morda pa so o tem razmišljali tisti, ki so tudi v gimnazijo vpeljali zaključni izpit, in bodo torej gimnazije iz »spodnjega konca« nazad-
nje strokovne šole s splošnim programom.
Kaj storiti?
Kaj torej narediti, da se ne bo ponovilo? Po predlogu, ki smo ga oblikovali sodelavci poklicnega usmerjanja Republiškega zavoda za zaposlovanje, naj bi Zavod za šolstvo izdelal vzporedni obliki preskusov (testov) znanja iz predmetov, ki so uvrščeni v izbirni postopek, in določil mejo, ki jo mora učenec doseči, da dokaže primernost za gimnazijski (ali kak drug) program. Prvi test bi lahkd učenci izpolnjevali februarja v osnovni šoli. Namen tega preskusa bi bil ugotoviti, koliko učenci izpolnjujejo pogoje znanja za vpis v program. Z merili programa in z učenčevim dosežkom bi osnovnošolski delavci seznanili vsakega učenca in njegove starše. Ti bi lahko po stvarnih podatkih ugotovili svoje možnosti za sprejem v gimnazijo (ali kako drugo šolo, ki omejuje vpis). Tako bi se v posamezne programe prijavilo bistveno manj neprimernih učencev kot do zdaj. Če bi kljub temu in prizadevanju za razširitev zmogljivosti šol na kaki šoli (ali več šolah v istem kraju) morali izpeljati izbirni postopek, potem bi uporabili drugo različico testov in izbrali tiste z najboljšimi izidi. Ta predlog bi lahko uresničili, če bi ga delovna skupina za pripravo izbirnega postopka sprejela v začetku šolskega leta (takrat smo ga poslali) in bi Zavod za šolstvo takoj začel zadevo ustrezno pripravljati. Ker se to ni zgodilo in lahko vsak čas pričakujemo pri vpisu podobne razmere kot lani, smo predlagali, naj se vsaj zagotovi takšen izbirni postopek, ki ne bi zahteval preseljevanja učencev, ki dokažejo, da so izpolnili pogoj za sprejem v srednješolski program, za katerega je bila v šolah nekega kraja sprejeta omejitev vpisa. Predlagali smo, naj takšna določila vsebuje popravljeni Pravilnik za vpis. Pravilnik je popravljen, vendar so določila o izbirnem postopku tako ohlapna, da bi se lahko ponovil enak izbirni postopek kot lani z vsemi posledicami, ki jih kažejo objavljena grafikona in drugi podatki naše analize vpisa v ljubljanske gimnazije.
JANEZ ZALAZNIK
Pouk ob sobotah
Mnenje odbora Zveze družin pri ZPMS
Malokdaj se je javnost tako zelo zanimala za samostojnost šole in poudarjala njeno povezanost z okoljem kot ob nedavnem predlogu šolskega ministra, da naj bi spet vpeljali sobotni pouk.
Model organizacije šolskega pouka v zahodnoevropskih državah upošteva poleg strokovnosti tudi uveljavljene vrednote, življenjske navade prebivalcev, delovni čas staršev, gmotne možnosti družbe, podnebne razmere in bioritem. Odločitev o tem, kako je pouk organiziran, pa je zmeraj tudi politična zadeva.
Tudi pri nas ni drugače, saj je^ delo slovenske šole precej prilagojeno življenjskemu okolju. Zato je večina ljudi razumela omembo sobotnega pouka kot napad na družinske navade in odnose, v skrajni posledici pa tudi na nedotakljivost družine. To kažejo razni odzivi: na hitro opravljene ankete v časnikih, mnenja staršev ali družin, strah otrok pred vpeljavo šolskih sobot in ogorčenje pedagoških delavcev.
Vpeljava sobotnega pouka bi prizadela učence, družine in pedagoške delavce. Kakšne so lahko posledice takšne odločitve?
• Učenci so zdaj najbolj obremenjeni del prebivalstva. Če upoštevamo učno-vzgojni proces v šoli, domače delo in zunajšolske dejavnosti, vidimo, da so učenci v višjih razredih osnovne šole in v srednji šoli bolj obremenjeni od zaposlenih star-
šev. Neprenehna napetost in stiska, ki ju doživljajo otroci, negativno vplivata na njihov osebni’ razvoj. Odmore, proste dni ob koncu tedna in počitnice si učenci brez dvoma zaslužijo, vse to je za njihovo osebnostno rast nepogrešljvo. Drugačna razvrstitev šolskih dni v tednu - namesto v soboto naj bi bilo prosto v sredo - ne pomeni nič drugega kot drugačno porazdelitev istega bremena.
• Družina je še zmeraj temeljna celica družbe, saj opravlja nekatere naloge, življenjsko pomembne za posmeznika in vso družbo.
Kako danes družina živi? Ob veliki zaposlenosti mater, ob preobremenjenosti staršev z delom za preživetje, je kakovost družinskega življenja prav gotovo okrnjena. S korenito spremembo šolskega ritma bi družini odvzeli še velik del časa, ki ga preživeti skupaj v prostih dneh ob koncu tedna. Zato da bi se ohranila kakovost družinskega življenja, nasprotujemo vpeljevanju pouka ob sobotah in prenagljenim odločitvam, ki bi škodovale življenju otrok in staršev.
ZVEZA DRUŽIN PTUJ Predstavnik:
ŽARKO MARKOVIČ
ODBOR ZVEZE DRUŽIN PRI ZPM SLOVENIJE PredsedniK:
ŽELJKO CIGLER
razpravljamo
ŽIVČNA VOJNA JUGOSLOVANSKEGA ODŠTEVANJA
Id marčevih se boj
Čez leta in desetletja se bomo teh mučno obsedenih dni letošnjega jugoslovanskega marca spominjali z mešanimi občutki.
Analitiki zgodovinskih sporov in spopadov bodo iz umirjene časovne razdalje, ki nekoč v prihodnosti tudi na teh naših viharnih planotah vendarle mora dozoreti, premišljati o tem, ali je bilo vse to silno vznemirjenje s predsedniškimi odstopi, gene-ralštabnimi seansami, vpeljavami izrednih razmer in vsesplošnim tiktakanjem peklenskih ur spričo še tako zadrgnjenih okoliščin in razbohotenih kontroverz res nujno in neogibno. Ali pa bi si lahko prebivalci tega trmasto nepredvidljivega Balkana tudi kako drugače, ne ravno po hajduško, utirali pot iz tesni in tesnob, v kakršne jih je pahnita usoda?
Čemu vse to rožljanje?
Vsaj del odgovora imamo na dlani.
Balkanski narodi smo se, ob tem ko smo zrli v obličje evropske zgodovinske prelomnice, prihajajoče z devetdesetimi leti tega strašnega in obenem čudežnega stoletja, zavedli hude zavoženosti desetletij, ki so za nami. Usodna odločitev za »graditev socialističnega družbenega sistema« (prostovoljna ali vsiljena, kdo bi vedel), ki je bila rodu pred pol stoletja prikazana kot najvišji zgodovinski ideal, se je pokazala kot zgrešena naložba. Namesto da bi bili napredovali, smo, vsem sicer nedvoumnim prizadevanjem tega »avnojskega« rodu navkljub, bolj in bolj zaostajali, tonili in naposled v bistvu obubožali.
Mnogi se tega jasno zavedamo. Vsi žal ne. Nekatera nacionalna jedra, oprta na več ali manj pripadnikov posameznih balkanskih narodov, se spoznavanju o neogibnosti izstopa iz socialistične despotije niso pripravljena pridružiti. Prav v tem pa je tudi razlog za vse te ta trenutek žgoče balkanske krče. Povzročajo jih tisti, ki pač niso zmožni samokritičnega spoznanja, da je era uzurpiranega kolektivizma, imenovanega bratstvo in enotnost ali kakorkoli že, minila. Nič več se je ne da obnavljati, generalno popravljati ali prenavljati. Mogoča in stvarna je ena sama nova usodna odločitev: ustvariti po premišljeni volji posameznih na Balkanu nastanjenih narodov samostojne neodvisne nacionalne države ter v njih takšno družbeno ureditev, v kateri bodo ljudje lahko svobodno dihali, živeli in delali ustvarjalno, brez strahu pred komer koli, brez vsiljenih obveznosti do kakršnih koli hegemonov in brez nenehnih eksistenčnih in eksistencialnih zavor.
Naš problem je v tem, da se na Balkanu ta čas mnogi - večina razmišljajočih in nemara tudi trezna večina prebivalstva zagotovo ne, dobršen del dozdajšnjih središč tako ali drugače »oborožene« moči pa zagotovo - bodisi ne znajo, ne zmorejo ali nočejo oprijeti teh spoznanj. S trdo pestjo skušajo uveljavljati svoj prav in za vsako ceno ohraniti dozdajšnjost. Z delno prenovo ali celo brez nje zahtevajo nadaljevanje obstoja unitarne Jugoslavije z njenim dirigiranim socializmom vred in z njenimi institucijami, o katerih ne dopuščajo nikakršnega razpravljanja. Vsakomur, ki ugotavlja, da je to dozdajšnje bivanje pod skupno straha zgrešeno in neprimerno ali celo nesmiselno, naprtijo smrtni
greh bogokletja in so mu z grožnjo nasilnega posega pripravljeni odrezati jezik ter prebosti srce.
Bastilja noče pasti
Še pred nekaj tedni ali meseci so bili uradno veljavni vera, zaupanje ali iluzija, da se bo vsemu navkljub o usodi te že tako in tako sesute skupne strehe mogoče dogovoriti mirno, pogajalsko uravnano. Dogodki, ki so se razplamteli v marcu, pa dokazujejo, da na pogajalsko razumnost poslej ni več mogoče računati.
Srbskim despotom so v njihovi rastoči obsedenosti, posledici obubožanja, ki se ga res ne da več prikrivati, odpovedali živci. Postalo je očitno, da popolnega gospodarskega omrtvičenja, v kakršno sta zaplula ljudstvo in država, ne zmorejo več krotiti. Mladi srbski izobraženci so si končno tudi sneli plašnice z oči in spregovorili. Srbija, pa ne samo ona, je pred eksplozijo socialne bombe velikanskih razsežnosti. Vsej Jugoslaviji grozi, da se ji bodo zdaj zdaj ustavili stroji v tovarnah, da bodo prenehali voziti vlaki, da bodo njena polja neobdelana, njeni ljudje brez dela in zaslužka, vse to pa bi utegnilo postati apokalipsa zgodovinskega brezupa.
Stotisočglava množica mladih Beograjčanov je v teh razburkanih marčnih dneh vzkipela v srdu zoper »rdečo bando«, ki vlada v institucijah srbske in v dobršni meri tudi skupne jugoslovanske države z lažmi, prevarami, vsakovrstnim prikrivanjem in ponarejanjem resnice ter povrhu vsega Z nenehnim nasiljem nad psihično in fizično suverenostjo človeških bitij. Despotizem se je odzval s trdo pestjo policijskih pendrekov in vojaških oklepnikov. Semoumevno je, da si je s tem pred neizprosnim ogledalom zgodovine za vselej sam napisal sodbo. Upajmo tudi, da ga bodo vsa ta paranoidna despot-sko-generalštabna početja vrgla s prestola, še preden mu bo uspelo besedne spore sprevreči v krvave spopade. Žal pa nam ostaja samo upanje. Trdnih obetov v srečen izid te agonijske krize nimamo.
Res je, da so prav ta brezumja varuhov »rdeče Bastilje« zavrla potek pogajalskega dogovarjanja o mirnih in razumnih poteh raz-druževanja »sprtih bratov« na Balkanu, namesto da bi jih, zato da bi se ognila nevarnemu rožljanju z državljansko vojno, pospešila.
Vodilni slovenski politiki so se v teh skrajno obnorelih dneh vedli dokaj mirno in samozavestno. Rekli so: za razglasitev izrednih razmer na Slovenskem ni razloga. Napovedana »mamutska« dejanja bi šteli za okupacijo - in ukrepali temu ustrezno... Nekateri so ob tem tudi rekli, da bi bil spričo vseh teh dogodkov neogiben takojšnji sklep o izstopu Slovenije iz Jugoslavije. Toda slovenski pogajalski štab skuša ki j ul) razburjanju ohraniti mirno kri... Še zmeraj izraža vero v nadaljevanje začetih pogajanj o »prihodnji ureditvi Jugoslavije«, pa četudi vseh vrst tempirne bombe tiktakajo vse glasneje - in je upanja, da nam bo uspelo brez trčenja ob čeri z razpenjenega morja izpluti v mirne vode prihodnosti, vse manj in manj.
Čakamo... Na kaj?
VIKTOR KONJAR

NOVA POKLICNA ŠOLA ZA GOSPODINJSKE STORITVE
S tujih tal na domača
V slovenskem srednješolskem prostoru je že nekaj let jasno, da je treba popestriti srednješolske programe, zlasti za dekleta. Problem je izrazitejši v krajih s srednjimi šolami, za katere med mladino ni več tolikšnega zanimanja. Tako se je zgodilo tudi v Zagorju ob Savi s programom Rudarstvo. Srednja šola za geologijo in rudarstvo je jeseni 1990 izpeljala anketo med osmošolci v okoliških osnovnih šolah in ugotovila, da se mladi zanimajo za izobraževanje na področju tekstila, trgovine in zdravstva.
Da bi kar najbolj zadostili različnim poklicnim željam mladine, so v Zagorju ob Savi navezali stike z Višjo šolo za gospodarske poklice na Zavodu šolskih sester v Rožu v Avstriji. Ta šola razvija tri izobraževalne poti: petletno višjo šolo za gospodarske poklice, triletno strokovno šolo za gospodinjske poklice in enoletno gospodinjsko šolo. Sola usposablja za kvalificirano zaposlitev na trgovskem, gostinskem, zdravstvenem, tekstilnem in socialnem področju.
Znano je, da tudi naša dekleta iščejo praktično gospodinjsko znanje v tej in drugih podobnih šolah v Avstriji tudi zato, ker doslej pri nas ni bilo tovrstne šole. Odločili smo se, da po zgledu avstrijske obrtno-go-spodarske šole oblikujemo program triletne poklicne šole za gospodinjske storitve in ga začnemo vpeljevati eksperimentalno v prvem letniku v šolskem letu 1991/92 v srednji šoli za geologijo in rudarstvo.
Izobraževanje za družino in potrebe njenih članov je bilo več let odrinjeno na stranski tir. To je povzročilo, da nismo razvijali tovrstnega izobraževanja in ustreznih vrednot. To delo je bilo podcenjeno; gospodarstveniki v svetu pa pripisujejo danes gospodinjskemu delu povsem iste značilnosti kot vsakemu drugemu proizvodnemu delu. Resnična vrednost gospodinjskih opravil se pokaže na trgu v ceni ure, npr.: negovalke. varuhinje, organizatorice gospodinjskega dela (hotelska gospodinja) in drugih storitev.
Izobraževalne programe je treba prilagajati spremembam v zaposlovanju. Glavni ponudnik delovnih mest danes niso več velika podjetja, vse bolj se uveljavljajo manjša, usmerjena v prožnost znanja in hitro prilagajanje trgu dela. kapitala in delavcev. Iluzorno bi bilo ocenjevati novi program z doslej uveljavljenimi standardi zaposlovanja, kajti nekdaj je izučitev za poklic že zagotavljala zaposlitev, danes pa je to le vstopnica v krog dela. Posameznik, ki konča izobraževanje po tem programu. se lahko zaposli v majhnem, obrtnem podjetju.
Program zajema interdisciplinarno znanje ter bo omogočal prožnejše zaposlovanje in samozaposlovanje, hkrati pa razširja možnosti za izobraževanje in zaposlovanje žensk.
Kakšen bo program
Pogoji za vpis v izobraževanje in dokončanje šolanja
Možnosti za zaposlovanje in nadaljnje šolanje
Eksperimentalno vpeljevanje programa
Program triletne poklicne šole za gospodinjske storitve bo vsebinsko enakovreden drugim našim triletnim poklicnim šolam, hkrati pa bo. kar zadeva strokovnoteoretično in praktično znanje, sledil ciljem avstrijske obrtnogospodarske šole.
Učenci bodo pridobili solidno splošno izobrazbo in raznoliko praktično znanje, ki jim bo omogočalo zaposlovanje na različnih delovnih področjih (šivanje, kuhanje, gostinstvo in turizem, nakup in prodaja blaga, računalništvo, administracija, sociala...)
Predvidevamo, da jim bo pridobljena izobrazba omogočila večje možnosti za uveljavljanje na območju Alpe-Jadran. Sposobnejši in motivirani učenci bodo lahko spo-polnjevali svojo izobrazbo v nadaljnjem izobraževanju.
Predmetnik zajema:
-	splošnoizobraževalne predmete - večina teh je v prvem letniku (od 67% do 25% celotnega programa v 3. letniku);
-	strokovnoteoretične predmete in praktično usposabljanje obsegajo tri poklicna področja:
-	teorijo in prakso gostinskega poslovanja (vodenje gostinskih obratov in tujski promet, prehrana, stanovanjska kultura).
-	teorijo in prakso s področja tekstila (šivanje),
-	teorijo in prakso s področja pi-
Absolventi so usposobljeni za delo na več poklicnih področjih: so prožnejši in imajo več možnosti na poklicnem ali zaposlitvenem področju.
Eksperimentalni prenos avstrijskega modela šolskega programa se ujema z zasnovo slovenskega srednjega šolstva v prihodnjih letih, ki predvideva postopno odmiranje klasičnih. strogo določenih programov in preseganje neposredne povezanosti med izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem.
Ta poskus bo lahko eden od modelov preverjanja resničnih možnosti za zbliževanje in povezovanje več poklicnih področij v en programski sklop.
Iskane in najdene vrednote
Nekateri cilji in naloge družboslovja v osnovni šoli
sarniškega poslovanja (strojepisje in pisarniško poslovanje, knjigovodstvo);
- izbirne predmete: nemški jezik, uporabno računalništvo, strokovno področje: učenec glede na zanimanje obvezno izbere en izbirni predmet.
V prvem in drugem letniku opravijo učenci med počitnicami štirinajstdnevno delovno prakso.
Učenci bodo imeli do 36 ur pouka na teden, to je nekoliko več kot doslej v poklicnih šolah. Povečana obremenitev gre predvsem na račun praktičnega usposabljanja.
Spremembe, ki jih opazujemo ob koncu 20. stoletja v svetu in pri nas, zahtevajo tudi boljšo šolo, vzgojo in izobraževanje, novo šolsko politiko. Gospodarski, socialni, politični in kulturni razvoj omogoča in zahteva spremembe vsebin, ciljev, nalog in metod vzgoje in izobraževanja. Vse to še posebno velja, ko govorimo o osnovni šoli, ki mora biti dostopna vsem ne glede na vse mogoče razlike, kljub vsemu pa zagotavljati trdnost in nepretrgano povezanost temeljnih družbenih, političnih in etičnih vrednot. To omogoča na eni strani z uravnovešenim in vsebinsko bogato razčlenjenim učnim programom, na drugi pa z dobrim pedagoškim osebjem in z drugimi ukrepi šolske politike.
K sodobni, bogati in popolni podobi osnovne šole mora prispevati tudi pouk družboslovja, zato ga najdemo v vseh bolj ali manj naprednih in razvitih deželah. Čeprav ga v raznih okoljih različno poimenujejo in mu dajejo različno težo in pomen, ga povsod zelo cenijo in mu namenjajo veliko pozornost, saj je treba mlade rodove pripravljati za nove in protislovne vloge v vse bolj zapletenem družbenem življenju. Človek ne sme biti več podložnik, vemik ali pripadnik neke edino prave resnice in ideologije, vere, stranke, temveč državljan, ustvaija-lec, mislec in sooblikovalec svoje usode. Konec je brezglavega spoštovanja posvetnih in duhovnih avtoritet in oblastnikov, voditeljev, ljudje se vse bolj upirajo indoktrinaciji. Vse to še posebno velja za mladi rod, ki že po naravi stvari teži k pluralizmu, nekonformizmu, k novemu.
V program se lahko vpišejo učenci, ki so uspešno končali osnovno šolo ali s preskusom znanja dokažejo, da obvladajo program osnovne šole. V program usmerjamo učence, ki dosegajo v osnovni šoli povprečne učne uspehe (dober učni uspeh) in imajo veselje do praktičnega dela - kuharstva, šivanja, pisarniških del. komunikacije in pomoči ljudem (nega in pomoč obolelim, starejšim osebam in otrokom).
Izobraževanje v triletni poklicni šoli se konča z zaključnim izpitom, ki obsega (okvirno): pisni in ustni izpit iz slovenskega jezika in književnosti; strokovnoteoretični predmet; praktični izdelek ali storitev z zagovorom. Vsebina zaključnega izpita bo natančno določena s programom.
Spričevalo triletne poklicne šole za gospodinjske storitve bo enakovredno spričevalom drugih poklicnih triletnih šol. Absolventi si bodo pridobili znanje za opravljanje dela na četrti stopnji zahtevnosti. Možnosti za zaposlovanje si bodo iskali na različnih področjih; turizem, gostinstvo, gospodinjska dela (tudi kot organizirana pomoč na domu), trgovina, upravna in administrativna dela. druge storitvene in servisne dejavnosti (pralnice, šivalnice...), ter na področjih socialnega delovanja.
Kot nadgradnja triletnega programa je predviden dveletni program nadaljnjega izobraževanja, ki bo udeležence usposabljal za organizacijska in marketinška dela ter poglabljal znanje na strokovnih področjih. kot so tekstil, kuharstvo, trgovina. sociala, upravno-administra-tivno.
Da ne bi zaradi političnega, idejnega ali kakega drugega pluralizma nastala popolna zmeda, vsi bolj razviti šolski sistemi poleg telesne, umske, tehniške, poklicne, ekonomske, naravoslovne vzgoje in izobrazbe skrbe še za družbeno, politično, etično in humanistično vzgojo in pouk. Napredni šolski sistemi zagotavljajo pravo razmerje med naravoslovnimi, družbenimi in humanističnimi vedami, predmeti in področji. S tem omogočajo, da se mladi zavedajo svojega mesta v družbi in da pozneje morejo in hočejo prevzemati demokratične vloge v političnem življenju. Mlade je treba izobraževati in vzgajati tako, da bodo poleg narave razumeli tudi družbo, človeka, kulturo, politiko, da bodo obvladovali proizvajalne sile in tudi svoje odločitve in dejanja. To pomeni izobraževanje in vzgajanje za resnično demokratično življenje, za odpornost proti propagandi, nevarnostim odtujitve, zasvojenosti, zlorabam, izkoriščanju. Prava socialna, etična, humoristična in kulturna vzgoja naj bi tudi pripomogla k preprečevanju konvencionalnega in nekonvencionalnega kriminala, k zmanjšanju social-nopatoloških pojavov, k bolj zdravi družbi, tudi k posameznikovemu zdravju.
Strokovni svet republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje je ob sprejemu programa potrdil eksperimentalno vpeljevanje na Srednji šoli za rudarstvo in geologijo v Zagorju ob Savi. Strokovnoteoretični in praktični predmeti bodo prevzeti po avstrijski šoi in ustrezno prilagojeni našim potrebam. V medsebojnem sodelovanju bodo prevzeti oziroma prevedeni ter prirejeni avstrijski učbeniki za temeljne strokovne predmete.
Načrtujemo strokovne konzultacije in seminarje zlasti za strokovne predmete. Poskus nam bo odgovoril na več vprašanj ter na temeljno podmeno: prenos tujega, sicer pa prilagojenega šolskega programa, je predhodnica novega sklopa programov poklicnega izobraževanja in je primeren za naše okolje in naš čas.
njih je treba mladim privzgajati stvaren pogled na svet in človeka, skupne ideale, poglede, cilje in stališča, zlasti ideale svobode, pravičnosti, socialne varnosti, enakih možnosti, demokracije, strpnosti, solidarnosti, svobodne ustvarjalnosti, nacionalne pripadnosti in razumevanja med narodi. Takšne in podobne cilje je treba dosegati tudi s poukom družboslovja, ki naj pomaga ustvarjati pozitivno in skupno vrednostno ozračje, spodbudno okolje, odnose in spodbuja tudi družino, da odigra svojo vlogo šole za življenje. Ta je še posebno pomembna v kriznih obdobjih in družbenih stiskah.
Bistveno je, da mladim omogočimo v celotnem šolskem življenju in delu in posebno pri pouku družboslovja iskati nove vrednote, družbeno angažiranost in tako socialno, politično in etično vzgojo in pouk, da se bodo znašli v življenju, v demokratični pluralistični družbi. Namesto da bi jim vcepljali ekskluzivne verske, politične in druge ideje, jim bomo razvijali razumevanje sebe, človeka, družbe, sveta in jih usposabjali za opravljanje stvarnih življenjskih nalog. Da bi to dosegli, morajo učenci sodelovati v socialnih procesih in v družini, šoli in v družbi. Šola v celoti, zlasti pa družboslovje, naj mladim prenaša in pomaga odkrivati skupne, splošne sprejemljive in veljavne etične in druge vrednote, jim pomaga razlagati in razumeti preteklost, oblikuje naj tudi predstave o prihodnosti. Pri tem se mora izogibati ozke, dogmatične verske, ideološke, politične vzgoje in izobrazbe, saj ta lahko škoduje demokratični, pluralistični in humani družbi.
Dragotine iz stare skrinje
sfiijsvolž snlftul
MARIJA TOME
Brez rožnatih očal
Če sta bila že v prejšnjih bolj ali manj statičnih, versko, idejno in politično enotnih družbah potrebna družbena, moralna, politična, idejna in humanistična vzgoja in izobraževanje, velja to še bolj za dinamične, pluralistične družbe brez trdnih, enotnih in zanesljivih vrednot. Gospodarske. družbene, politične, idejne in moralne krize zelo otežujejo vzgojo, povzročajo vzgojne krize, zlasti v družini, šoli in javnem življenju. Kljub vsem razlikam ali prav zaradi
IGt*
Skoraj zanesljivo lahko trdimo, da so bili mladi o pomembnih stvareh nepoučeni, da so slabo razumeli sebe, svoj razvoj in družbeno resničnost. Verjetno so premalo vedeli o povezanosti med duševnim zdravjem in moralnostjo, med pridnostjo in blaginjo, med obrambno sposobnostjo in svobodo. Starši in učitelji ter družbeni dejavniki so nedvomno premalo storili za vzgojo srca, srčno kulturo, pristno navezanost otrok in mladih na vrednote, ki imajo trajno vrednost za človeka in človeštvo. V družinah in šolah so premalo gojili občutljivost za lepo in dobro, za resnico, razumevanje sočloveka, različnost, torej lastnosti, ki omogočajo skupno življenje. In končno naj bi starši in šola razvijali med mladimi samodisciplino, čut odgovornosti, obzirnost do soljudi, zvestobo in podobne pozitivne osebnostne lastnosti. S takšno vzgojo bi med drugim mlade bolje usposobili za zasebno in družbeno življenje, hkrati pa preprečevali družbeni razkroj, strankarski egoizem, miselnost razrednega boja, sov-.■»nshu ibin livi ms',n ;
raštvo do drugih skupin. Bistveno je tudi, da bi pri vseh predmetih, zlasti pri pouku družboslovja mlade poučili o razvoju, pomenu, vrstah in področjih človekovih pravic, o njihovem varovanju in spoštovanju. Ob tem bi tudi spoznali in razumeli dolžnosti, ki jih imamo do sebe, bližnjih, do ožje in širše domovine in do človeštva.
Vse to pove, da mora šola dajati mladim kljub spremembam, razlikam in nasprotjem neko vrednostno usmeritev, trdnost in zanesljivost, skupne osebnostne in družbene ideale. Pri tem demokratična država ne predpisuje državljanom obveznega svetovnega nazora, vere, ideologije, političnih pogledov in prepričanj. Zato šola v sodobni državi in razviti družbi ne vzgaja zvestobe neki veroizpovedi, predpisanemu svetovnemu nazoru, kajti to bi bilo v nasprotju s temeljno človekovo pravico do svobode vesti in vere. Gojiti pa mora kreposti, vrednote in lastnosti osebnosti in značaja, ki so sprejemljive za vso družbo ter ji zagotavljajo obstoj in razvoj, kulturni in moralni konsenz. Kajti brez spoštovanja pravnih in moralnih obveznosti ne more biti politične ali kake druge svobode. Mlade učimo, da bi spoštovali zakone iz moralnih prepričanj, iz čuta odgovornosti pred skupnostjo, ob tem pa se sklicujemo na njihov razum, čast in ponos, na njihove globlje notranje vzgibe.
I
Po učitelju se vzgoja pozna
Tudi v sodobni pluralistični, dinamični in pogosto konfliktni družbi je treba v šoli, v celotnem njenem delu in življenju, pri vseh predmetih in zlasti pri družboslovju in humanističnih predmetih gojiti tudi klasične kreposti, kot so ljubezen do domovine, odgovornost do družbe in države, spoštovanje zakonitosti, čut za red, varovanje zdravja, poštenost. Kljub verskim, nacionalnim, spolnim, socialnim, idejnim in političnim razlikam bi morali v mladini gojiti skupne vrednote, kreposti in značajske poteze, kot so zaupanje v življenje, v človeka in družbo, pripravljenost za delo in sodelovanje, potrebo po spoznavanju samega sebe, družbe in kulture. Spoznavati bi morali dejavnike zdravega, srečnega, polnega in ustvarjalnega življenja posameznika in družbe, možnosti za njeno svobodo in varnost. Pri družboslovju naj bi mladi spoznavali bistvena moralna vprašanja, gospodarske, pravne, politične in druge temelje sodobne družbe.
Ne glede na napačne poti, težave in slabosti našega dozdajšnjega družboslovnega pouka v osnovni šoli, ki je obsegal v nižjih razredih spoznavanje družbe, v višjih zgodovino, zemljepis in družbeno-moralno vzgojo, lahko trdimo, da je velika večina učiteljev razumela svoje poslanstvo, in v danih raz-
merah skušala doseči cilje, niso bili tako slabo postavljen1 kot nekateri komaj zdaj ugota' Ijajo, takrat, ko bi lahko prip< mogli zboljšavam, pa so bili ns" prizadeti. Čeprav učbeniki f, učni načrti zgodovine, zemlji piša in družbeno-moralne vzgoji niso bili idealni, so dobri učite!vo praviloma poskušali vpeljal v pouk sproščenost, širino, nip dogmatičnost in ustvarjalnost. Ib° ker tudi v prihodnje verjetno & dolgo ne bomo imeli idealni!1^ popolnih učnih načrtov, učbenik kov in učnih pripomočkov, b^o tak odnos naših učiteljev do pd’''' uka družboslovja dragocen ip odločilen.	Po
Ko govorimo o družboslovjPo v osnovni šoli v ožjem pomen besede, mislimo na nekdai# predmet družbena in moralni vzgoja, za katerega se zdaj pr& pravljajo novi učni načrti, išče s^c pa tudi novo ime zanj. Dolgo*^ letno delo na tem področju, raz^« skave razvoja in sodobne probleP° matike, kažejo, da je predme0« imel vlogo, kot smo mu jo nameni nili, dobri učitelji pa so storili ŠP veliko več. Zaradi tega je dovoi« možnosti, da predmet dodeli lamo, vpeljemo vsebine, ki b3/ omogočile uresničevanje popolf« nejših ciljev, ki jih narekujejo nove družbene razmere, zlas!«< boj za narodno samostojnost, dr«, žavno suverenost, za tesnejši« povezovanje s svetom, za notra njo rast in razvoj slovenski družbe. Še boljše možnosti pa tfP se pokazale, če bi zares vpeljal^ devetletno obvezno šolanje. Teb, daj bi lahko zasnovali in izoblila kovali vsebinsko bogat, sklefe njen, celosten predmet, ki bfe mladim ponudil globlji vpogled v problematiko, ki smo jo naka!>/, zali. Tedaj bi dosegli vsa; skromno ravnovesje med naraia voslovnim, družboslovnim in h ih* e manističnim poukom, s tem pkc bi se približali razvitejšim deže-ta lam.
MILAN DIVJAK
NAROČNINE NA OTROŠKE ČASOPISE
Pismo moji poverjenici ssl
'tu
Minuli četrtek, dan po tem, ko so naši poverjeniki in poverjenice z\ mladinski tisk po šolah dobili naš dopis, v katerem jih obveščam^
o novih cenah Pila - pisanega lista, me je po telefonu klicala ena oi-
i1
naših poverjenic. Nič se ni predstavila, samo huda je bila. Vseeno ji /T bilo, 5 kom govori, le jezo je morala stresti na nekoga.
Tega pisma ne pišem, da bi njeno jezo stresel naprej, rad bi povedo^ samo nekaj stvari v zvezi z otroškimi časopisi, čeprav nisem pooblaš čen od uredništev še drugih časopisov, govorim samo v imenu naši\t Cicibana, Pila, Gee in Proteusa. Ker pa je problematika vseh otroški!^ in mladinskih časopisov enaka in na las takšna kot problematik^ drugih slovenskih časopisov in revij pa proizvodov pekov, izdelava^
cev avtomobilskih plaščev, mila, sladoledarjev in pridelovalcev hranel.
naj jo skušam predstaviti tistim, ki ne razumejo (ki nočejo ali pa ni morejo razumeti), da bi bilo za nas vse, ki smo končni izdelovalo kateregakoli proizvoda (mi smo končni izdelovalci časopisov) najprtl prostejše, najelegantnejše in najprijetnejše, če bi lahko ves čas, vse leto ’ deset let ali pa štirideset let, tja do upokojitve, izdelovali naše izdelk'' po isti ceni. In bi jih, če se ne bi vhodni stroški dražili. Tako pa se nan draži stanarina za najem poslovnih prostorov, v katerih imamo svoji uredništva, ogrevanje v njih, cena telefonskih impulzov, čistil, s katel~ rimi v naših poslovnih prostorih ohranjamo red in čistočo, avtobusni1 vozovnic za naša službena potovanja, papir, na katerega tiskam^ revije, tiskarsko črnilo za natis, filmi in cinkove plošče, ki jih uporab^ Ijajo tiskarji, električna energija, ki poganja tiskarske stroje, poštniit storitve in tako naprej, zato imamo zmeraj nove in višje končne cenCoc Vse to je zato, ker ne živimo npr. v Avstriji, kjer so cene in plače Ž\n skoraj desetletja nespremenjene, temveč nekje na Balkanu, kjer skuški, vsak porabiti več kot zaslužiti. Če ne dobi zlepa, pa zgrda. Ker vJi<c beremo časopise, vemo tudi, kako.	(a,
Mi zato seveda ne moremo pobrati naročnine za Cicibana za vse letfij vnaprej, ker septembra ne vemo, koliko nas bo stal npr. (samo) tiska v mesecu marcu, za nazaj pa tudi ne, ker se marca preprosto ne da vd plačevati po septembrskih cenah. Denarja ne moremo vezati v bankito navsezadnje, ker podjetja tega ne delajo, pa tudi v enem znesku M moremo pobrati od staršev po 900 dinarjev za 36 številk Pila, tudi če b že septembra vedeli, da toliko stane 36 številk Pila danes. Ko nas ji izvod stal 15 dinarjev, smo ga prodajali po 15 dinarjev, ko nas je sm 17 dinarjev, po 17 dinarjev, in zdaj ga prodajamo po 25 dinarjev Realno pa je časopis ves čas stal enako: nikoli ni bil dražji od polovids> cene vozovnice za kino ali malega piva.	s<
Zato bomo še naprej pobirali naročnino za mesečnike v dvd!' obrokih, za tednik Pil pa v treh. In če bomo še vedno živeli z inflacijo:& bodo realno prve številke vedno predrage, zadnje prepoceni (Ir-dinarjev je meseca marca za 32 strani Pila v barvah premalo!), tistin v sredini pa po pravi (?) ceni.	«
Da si založniki na račun otrok in staršev pa bralcev nasploh ustvarjamo sanjskih dohodkov, veste vsi, ki ste bili kdaj v katerem o\ d uredništev. Vsa so v skromnih prostorih brez klimatskih naprav (če jv to merilo za razkošje), noben časnikar še ni prišel na obisk k vatt ^ v mercedesu (razen z avtobusom te znamke) in noben s svojim delobP še ni tako obogatel, da bi mogli iz prosvete gledati zavistno. Približni P na istem smo, istega konja jezdimo, ali pa, v istem čolnu sedimo. P Zakaj torej jezne in nestrpne besede?	n
MATJAŽ VIZJAK
'Jvm o'i h5
atm V>o
n
Naredimo šolo bolj človeško
Prevelika pričakovanja majejo temelje II
n'---------------------------—----------
a'
ir--
Prof. Jelka Vintar: S piedestala med mlade
'!, Živimo v času hitrih sprememb M le-te vplivajo tudi na šolo. Na-3r°ga učitelja, ki želi v korak z razvojem in s poklicem, je torej potikati in ostati prožen, sprejemljiv if?a novosti, pripravljen učiti se in dopolnjevati svoje znanje. V šoli - ! si torej morali tako učitelji kot iWenci pridobiti zavest, da no-#e«o znanje ni zanesljivo in dokončno, saj je učenje nepretrgan icProces, ki je vse do pozne starosti '0vljenjska potreba, znanje pa Pogoj za napredovanje ali samo-vjPotrditev.
n Kakšni so torej vzroki za dokajšnjo neuspešnost pri motiviranju tfijčencev za pridobivanje znanja? )t\Eden izmed teh je odnos med Učiteljem in učencem, ki je pogosto premalo naraven, preveč for-ižfrialen in vnaprej določen z brezpogojno učiteljevo avtoriteto, ki pnemogoča sproščeno komuniciranje. Danes težimo k sodobnim irdnosom, kjer je učitelj mentor o'f svetovalec, ne pa edini vir informacij in kjer je razpravljanje ^Problemu zaželeno, različni na-ofni reševanja pa spodbujani. Žal Vega zaradi slabih delovnih raz-ist^er in neustrezne strokovne ddsposobIjenosti učiteljev pogosto jš;11 mogoče uresničiti. ra Našo šolo pa bi zanesljivo izboljšali, če bi razvijali učenčevo VPosobnost za ustvarjalno mišljenje, povezovanje pridobljenih in-ižormacij z lastnimi ustvarjalnimi Zamislimi, če bi mlademu člo-Peku omogočili, da bi se izobraževal v tem, kar ga zanima, in se ukvarjal s stvarmi, ki so mu blizu.
53! Učitelj naj bo tudi sam ustvarjalen, dober strokovnjak in člo-mVek, ki zna iz različnosti svojih pMencev razviti tisto, kar je v po-iesaniezniku najboljše. Pri tem se
znova pojavi vprašanje, ali je ob zdajšnjih delovnih razmerah in ob trideset in več učencih v razredu ukvarjanje z vsakim posameznikom sploh mogoče. To zagotovo vodi tudi k organizacijskim in vsebinskim spremembam v šoli.
Če je torej pouk zanimiv in zabaven, učenci pa so bodisi kot posamezniki ali kot skupine pritegnjeni k sodelovanju, k iskanju drugačnih rešitev in svojih odgovorov, je uspešnost ure že tako rekoč zagotovljena.
Tuji strokovnjaki so že zdavnaj ugotovili, da je pasivno pridobivanje znanja s poslušanjem predavanja ali s pisanjem po nareku veliko manj učinkovito kot način, pri katerem učenec dejavno sodeluje pri izvajanju ure, pri specificiranju problema, iskanju rešitev itn. Samostojno pridobljeno informacijo si je namreč štirikrat laže zapomniti kot tisto, ki je bila pridobljena s poslušanjem cele poplave informacij.
Seveda pa šola, ki naj bi bila malo informacijsko središče, ne bi smela tehnološko zaostajati za življenjem. Pouk in učilnica se zadnjih petdeset let nista niti približno toliko spremenila, kot se je večina naših domov in okolja.
Vse to pove, da je za učinkovitost šole in pouka potreben sproščen in oseben odnos med učiteljem in učencem, uveljavitev novih, zanimivejših učnih metod in učenčevih zamisli pri oblikovanju učne ure.
V želji po boljši in prijaznejši šoli naj se torej tudi učitelji in vzgojitelji spustijo s svojih piedestalov med mladino in skupaj z njo poiščejo pot do znanja.
Prof. Berta Golob: Človeškost in motivacija
Če sem srečala zadovoljnega . Učitelja? Seveda sem ga. Kdor je .Pretirano samozavesten, je zado-Jf oljen s seboj in svojim delom, fudi če je učitelj.
] Učiteljev, ki so mojstri v stroki Ju metodiki, je kar veliko in na
■	"jih pravzaprav »vse stoji«. Ti ' učitelji po umu, duhu in srcu
ustvarjajo ravnovesje, sicer bi J°lo vrglo iz orbite.
■l Človeški odnos in motivacija temelj. Učitelji, ki jim to dvoje
■	Juanjka, delajo v poklicu škodo ,Jebi in učencem. Žnajo pa se repenčiti in se trkati na prsi v prepričanju, da imajo edini zasluge pa to, da se učenci sploh učijo. rK Če je učitelj veder in dinami-{g'en> je lahko še tako »storilno-
sten«, pa s to lastnostjo učencem ne bo škodoval, temveč kvečjemu koristil. V šoli naj vendar ne bi šlo za to, da bi znanje minimirali, ampak za to, da si ga učenci z veseljem pridobivajo. To pa je zelo odvisno od odnosa: učitelj - učenec.
Včasih pa je biti tak učitelj tudi podarjeno. So učitelji, naravni umetniki svojega poklica.
Jasno, da s prakso pedagoške sposobnosti še pridobivajo in poglabljajo. Toda, kdor se jih je »naučil« samo iz knjig, ima najbrž slabše možnosti za uspešen začetek poklicnega dela. Tega res čaka težaško delo, to pa bo, če je njegovo srce res na strani mladih, tudi uspešno.
Igor Bizaj, 2. r. Srednje tehniške šole v Centru za dopisno izobraževanje, Ljubljana
‘ll
1‘, Ob pogovorih o šolstvu nastaja P učiteljih in starših čedalje več rvivomov. Dozdajšnji način poučevanja je zelo neuspešen, saj poudarja hitro učenje obsežne pavi, skoraj nič pa sodelovanja tfmed učitelji in učenci. Način po-1 Sevanja bi moral biti predvsem laK da bi učenca pritegnil k uče-s [nju, ne pa ga silil, kot se dogaja ishdaj.
Ža poklic učitelja se ti mora poditi želja že v zgodnji mladosti;
zanj pa moraš imeti tudi dosti volje in biti dovolj nadarjen.
Kmalu po vstopu v učiteljski poklic moraš pregledati dosežke svojega dela. Z njimi ne smeš biti zadovoljen, ampak jih moraš nenehno dodelovati. Moral bi pridobiti otroke, da bi sodelovali, te imeli radi in se veliko naučili.
Tako bi se uspehi rojevali sami od sebe in šele takrat bi te začel poklic osrečevati.
Dr. Janez Bečaj: Od učitelja pričakujemo preveč
-j Z učitelji osnovnih šol sem se irfsrečeval zares veliko: na različnih Seminarjih, komunikacijskem 'frfningu, predavanjih, z mno-j°:pmi sem sodeloval zaradi otrok, 'h ki sem jih obravnaval v Svetoval-sltnem centru za otroke, mladostne in starše v Ljubljani, nekaj n‘ po pa sem na osnovni šoli tudi ol delal. Koliko je bilo med njimi ’ il takšnih, ki so bili zadovoljni s se-ttfboj in svojim delom? Bili so, Vi Prav veliko pa jih ni bilo. Pravza-ntPrav jih je hilo tako malo, da me Prav nič ne presenečajo izsledki Mnogih raziskav, tudi naših, ki °Pozarjajo na izjemno slabo samopodobo ljudi v tem poklicu.
Ker si človek spontano prizadeva za uspešnost - saj gre za eno od temeljnih psihosocialnih potreb - se resnično postavlja vprašanje, kaj je tako hudo narobe, da večina učiteljev ne dosega meril, ki si jih postavlja za uspešno delo.
Kako bi učitelj lahko postal bolj uspešen in zadovoljen? Boljša podkovanost v metodiki, drugačen odnos do otrok, manjša storilnost in več sprostitve, vse to lahko prav gotovo naredi šolo prijetnejšo, kot je. Pri tem si postavljam vprašanje: kako to, da učitelji vsega naštetega ne napravijo spontano, sami od sebe, saj bi to prav njim naj-
bolj koristilo. Povedano drugače: Že zelo dolgo vemo, kakšen naj bi bil boljši pouk in odnos do učencev. Problem torej ni v tem, da ne bi vedeli, kaj hočemo in kakšen naj bi bil videti pouk, temveč v tem, da se to nikakor ne zgodi? Zakaj ne? Če bi bili učitelji zadovoljni sami s seboj, potem bi bilo morda še nekako razumljivo, zakaj jih ni mogoče pripraviti do drugačnega dela. Toda oni sami niso zadovoljni s svojim delom in uspešnostjo, pa bi bilo potemtakem razumljivo pričakovati, da bodo predvsem sami nosilci sprememb. Poleg tega našim učiteljem vsaj nedelavnosti res ne moremo očitati (prej narobe). Zato je še toliko bolj čudno, zakaj pravzaprav ne spremenijo svojega ravnanja, ko pa bi to koristilo najprej njim samim.
Menim, da iščemo rešitev v popolnoma napačni smeri. Namesto da se znova in znova že prepričani prepričujemo, kaj bi bilo treba storiti, da bi bila šola lepša, se moram vprašati, kje utegnejo biti ovire, da se stvari ne premaknejo. Cilj je jasen, in če nikakor ne moremo do njega, je vendarle pametno usmeriti pogled še kam drugam, da bomo videli, zakaj se vrtimo na mestu in krivdo za tako stanje valimo drug na drugega.
Moj odgovor - dobil sem ga predvsem na komunikacijskih treningih z analizo vsakdanjih okoliščin, v katerih se znajde učitelj - poznate: problem so prevelika in nestvarna pričakovanja ter absolutizirana odgovornost, vsega tega pa ne gojijo le učitelji sami od sebe, temveč jih v to sili tudi ožje in širše okolje. Predstava o dobrem učitelju tudi zajema takšne nesmisle, kot je prepričanje, da je mogoče imeti vse otroke enako rad, da je človek lahko zmeraj miren, obvladan in kos vsakemu položaju ter da je mogoče motivirati vsakega otroka. Kot kaže moja raziskava, niso prepričani v to le učitelji, temveč tudi vodstveni in svetovalni delavci na naših šolah. Pa ne gre za to, da bi bila ta pričakovanja povsem neprimerna. Le v absolutni obliki jih ni mogoče doseči. Učitelj ima gotovo rad otroke - nasploh. Toda vsak se mora občasno ukvarjati z otrokom, na katerega se ne more navezati ali do katerega čuti celo odpor. Tudi ne more motivirati vsakega otroka, kot ne more biti kos vsakemu položaju. To so vse izjemne okoliščine, ki človeka čustveno hudo obremenijo, učitelji pa niso pripravljeni nanje. Še več, te izjeme, ki se jim v resnici ne more nihče ogniti, so kratko in malo prepovedane. Dobremu učitelju se kaj takega ne sme zgoditi in pika. In kaj se bo zgodilo, če se nekomu nenehno dogaja nekaj, za kar je prepričan, da se mu sploh nikoli ne bi smelo?
Iz predstav o dobrem učitelju so izbrisana vsa čustva! Tisti, ki je zmeraj miren in obvladan, brez predsodkov in do vseh enak, je pač brez čustev. Toda delo, ki ga opravlja učitelj, čustveno izredno obremenjuje in ne le da ga brez čustev ni mogoče opravljati, ampak ga tudi ni mogoče opravljati brez negativnih čustev. Pri tem delu se nihče ne more ogniti hudim napetostim, razočaranjem, prizadetostim, nestrpnosti, pa tudi jezi ne. Takšno čustveno stanje, ki je povsem normalno, pomeni hud energijski naboj, ta pa se mora nekje izprazniti in ga ni mogoče trajno tlačiti v sebi brez škodljivih posledic. Tisti, ki to poskuša, mora zaradi nakopičene napetosti v sebi od časa do časa »pregoreti«, izgubiti nadzor nad seboj in takrat počne stvari, ki zanesljivo niso v skladu z idealizirano podobo dobrega učitelja. Takšni odzivi se sprožijo pri učitelju zato, ker hoče biti popoln: zmeraj miren in obvladan, brez predsodkov, do vseh enak in pri vseh učinkovit - iz same ljubezni torej. Za takšno prisilno ljubezen, ki je oropana pravih, spontanih čustev, mora plačati visoko ceno najprej učitelj sam, takoj za njim pa tudi učenec.
Je res mogoče pustiti svoje skrbi pred razredom?
V našem šolskem prostoru nimamo nikakršnih rešitev za najbolj vsakdanje okoliščine, v katerih se znajde vsak učitelj. Kaj naj napravi, če čuti do nekaterih otrok v razredu odpor, ne da bi vedel zakaj? Kaj naj stori, ko enega od učencev nikakor ne more pritegniti k pouku? In ko se mu zaradi motečega učenca podre ura in je ne more dokončati tako, kot si je zamislil? Kaj naj naredi, ko mu je v oddelku eden od otrok izrazito simpatičen? Kaj naj naredi, ko se mu neki otrok smili in ima občutke krivde, ko oceni njegovo znanje z nezadostno? In kaj naj napravi, ko je napet kot struna in mora v razred, ki je izrazito nemiren? Za tovrstne okoliščine poznamo samo zanikanje: dobremu učitelju se to ne sme zgoditi in svoje skrbi mora pustiti pred razredom.
Skratka, eden osrednjih problemov naše osnovne šole so negativna čustva, tem pa se pri tovrstnem delu ne moremo izogniti, so pa prepovedana z visokimi pričakovanji. Namesto da bi se Z njimi spoprijeli, jih raje preprosto zanikamo in prepovemo. Ker pa je energija, ki jo takšna čustva sprožijo, neuničljiva, se to mora nekje poznati. Najprej tako, da je povprečen učitelj kronično frustriran in poln občutkov krivde, ker nehote zmeraj znova izdaja svoje ideale. Težava ni v tem, da je učitelj do učencev premalo prijazen in človeški, ampak narobe - v tem, da poskuša biti do otrok tako idealen, kot se v resnici sploh biti ne da.
Spopad z znamenji
Tu se nam pomešata dve stvari. Eno je vedenje učiteljev, ki ga lahko vidimo, drugo pa so njihovi ideali in predstave o tem, kakšni bi morali biti - ti seveda najpomembneje oblikujejo njihovo vedenje. Ker so pričakovanja prevelika, jih v praksi ni mogoče uresničiti. Vse to povzroči hude napetosti in nezadovoljstvo s samim seboj, to se sprošča po načelu »praznjenja«. To so nehoteni preboji nenadzorovanega vedenja, ki puščajo občutke krivde in so v popolnem nasprotju z ideali, ki so jih povzročili. Bolj ko si nekdo prizadeva, da bi lahko deloval brez negativnih čustev, tem hujši in bolj agresivni bodo preboji. Povedano drugače: nesprejemljivo vedenje, ki ga učitelji občasno pokažejo do otrok, ni toliko posledica njihove brezbrižnosti ali celo hudobnosti, ampak narobe, njihove idealizirane predstave o tem, kakšni bi morali biti. Je samo znamenje nečesa, kar je v ozadju. In če je to premočno, potem spopad z znamenji ne more pripeljati do uspeha, ker ostaja vzrok zanje nespremenjen. Učitelji zato ne potrebujejo nasveta, naj bodo vendarle bolj prijazni in človeški, ampak nasprotnega: naj bodo v svojih idealih in pričakovanjih do sebe bolj stvarni. Morali bi se odpovedati pričakovanjem, da bodo zmeraj in vsemu kos, da bodo lahko motivirali vsakega učenca in ga pripeljali do primernega najnujnejšega znanja ter živeli brez negativnih čustev. Prevzeti morajo odgovornost za kakovost svojega ravnanja, ne pa za končne uspehe, ki jih tako ali tako ne morejo povsem nadzirati. Pripravljeni morajo biti na okoliščine, v katerih se ne bodo mogli izogniti »porazom« in negativnim čustvom in naučiti bi se morali ravnati tako, da bi lahko mental-nohigiensko zavarovali same sebe, ne,da bi to škodovalo otroku. Pri učiteljih se mora spremeniti temelj, na katerem se oblikuje njihovo vedenje in vrednotenje samega sebe (pričakovanja do sebe), ne pa preboji (simptomi) sami po sebi.
Napet, kronično frustriran uči-elj, ki je poln zatajevanih negativnih čustev, nikakor ne more biti bolj prožen in prijazen in prav tako ne more biti sprejemljiv za nove informacije o tem, kako
drugače delati. Napeti in jezni ljudje so zmeraj togi in njihova sposobnost za iskanje novega je bistveno zožena. Ker vse našteto velja za vso našo šolo, tudi šola ne more biti drugačna kot toga. In tu je po mojem mnenju najhujša ovira za pomembnejše premike v življenju in delu naše osnovne šole.
Seveda pa je za spremembo prevelikih pričakovanj, in popolne odgovornosti potreben čas. Prav nič ne pretiravam, če rečem, da so za tak proces lahko potrebna tudi desetletja. Gre namreč za izredno stabilne socialnopsihološke pojave. Če bi hoteli, da se proces začne hitro in poteka čim hitreje, bi morali najprej priznati tiste položaje, ki se jim učitelj ne more ogniti in so vir negativnih čustev. Zanje bi morali pospešeno iskati najboljše rešitve. Že pri usposabljanju učiteljev bi morali nameniti veliko pozornosti pripravam na okoliš-
čine, ki se jim ni mogoče ogniti in so čustveno konfliktne, obremenjujoče in včasih morda sploh neobvladljive. Kaj naj storijo učitelji v takih primerih? Da se jim kaj takega ne sme zgoditi - to pač ni odgovor, s katerim bi si človek lahko kaj pomagal. Na šolah pa bi tudi morali zavzeto iskati načine, s katerimi bi lahko sproti zmanjševali čustveno obremenjenost učiteljev, še posebno negativna čustva. Pri spreminjanju prevelikih pričakovanj ter absolutne odgovornosti - oboje povzroča močna negativna čustva in jih hkrati prepoveduje - imajo najpomembnejšo vlogo vodstveni delavci. Če ti ne razumejo problema in niso pripravljeni dovoliti učiteljem, da imajo do svojega dela bolj stvaren odnos, potem se problemi seveda povečujejo, čas, ki je potreben za spremembo, pa se podaljšuje.
Pripravila DANICA CEDILNIK
Evropski delovni čas skriva pasti
Stališča skupščine Zveze prijateljev mladine Slovenije
V zadnjem času nas starši opozarjajo na številne težave, ki nastajajo ob vpeljevanju tako imenovanega evropskega delovnega časa ali delovnega časa z zamikom. Odbor Zveze družin in skupščina Zveze prijateljev mladine Slovenije sta razpravljala o tem predvsem glede na kakovost življenja otroka in družine.
Ugotavljamo:
•	V Sloveniji imamo le manjše raziskave o vplivu delovnega časa na produktivnost dela, nimamo pa raziskav in analiz o tem, kako evropski delovni čas vpliva na življenje družine kot skupnosti in njenih članov. Menimo pa, da bi morali biti ustrezne raziskave pogoj za celostno družbeno načrtovanje na vseh področjih, Še posebno, če spremembe tako bistveno posegajo v način življenja otroka in družine, kot je na primer ob vpeljevanju evropskega delovnega časa.
Izkušnje ob vpeljevanju delovnega časa z zamikom v začetku 80-tih let so pokazale, da je treba spremembam delovnega časa prilagoditi vso infrastrukturo, projekt pa mora biti obdelan celostno.
O Zdajšnje posebne družbene in gospodarske razmere so bistveno spremenile način družinskega življenja. Družina se je znašla v stiski. Ob tem so ogrožene tudi nekatere njene življenjske naloge, ki jih opravlja za posameznika, pa tudi za celotno družbo: reprodukcijska naloga (v družini se rojevajo otroci); socializacijska naloga (družina je prva, ki otroka vzgaja, mu prenaša vrednote, vzorce vedenja in močno vpliva na oblikovanje otrokove osebnosti). Družina ustvarja gmotne in druge dobrine in opravlja storitve, ki jih ne more nobena druga družbena ustanova.
•	Ob sprejemu kratkoročnih odločitev pogosto pozabljamo, da ima otrok posebne potrebe, ki so drugačne od tistih v svetu odraslih. Otroci v obdobju intenzivnega psihofizičnega razvoja živijo s telesno in duševno preobremenjenimi starši.
Veliko predšolskih otrok preživi tudi do 10 ur na dan v WO, ta čas pa se z leti daljša. Družino spodrivajo drugi socializacijski dejavniki: ulica, vrstniki itn. Šolarji so preobremenjeni in preutrujeni, njihov delovni teden traja pogosto dlje od 42 ur. Čedalje več otrok in mladostnikov ima psihosomatične motnje. Kakovost prehrane in način prehranjevanja otrok se slabša. Skratka, otroci so prisiljeni sprejeti tak način življenja, kakršnega jim ponujajo odrasli.
•	V evropskih državah ni enotnega delovnega časa, razvita Evropa ponuja možnost izbire, kjer je to le mogoče (ob »klasičnem« delovnem času je razširjeno delo na domu, štiriurni delovni čas, drsni, stopničasti delovni čas...). Delovnemu času je prilagojena celotna infrastruktura: storilnostne in servisne dejavnosti so poceni in zelo razvejene. Zadnje leto prehajajo zahodnoevropske države na 35-urni delovni teden.
Da bi varovali in zastopali koristi otroka in družine, sta odbor Zveze družin in skupščina Zveze prijateljev mladine Slovenije sprejela tale stališča in predloge:
•	Vpeljevanje evropskega delovnega časa ne sme škodovati kakovosti življenja otroka in družine. Vpeljevali naj bi ga takrat, ko bo spremenjenemu delovnemu času prilagojena celotna infrastruktura (varstvo otrok, šolstvo, prehrana, poslovni čas trgovin, delavnic in drugih dejavnosti, zdravstvo, promet...). Šele takšen celotni prijem pri vpeljevanju evropskega delovnega časa bo družini zagotovil možnosti, da bo lahko opravljala svoje temeljne naloge.
•	Država bi morala družini zagotoviti pravico do soodločanja pri sprejemanju vseh tistih odločitev, ki posegajo v njeno življenje.
Tako kot drugje v Evropi (npr. v Franciji, Avstriji) lahko tudi pri nas zastopajo in uveljavljajo interese družine po občinah in v republiki zveze družin, kot izraz civilne družbe in neformalne javnosti.
- Predlagamo, da Skupščina Republike Slovenije omogoči in zagotovi delovanje pooblaščenca (ombudsmena) za varstvo in uveljavljanje pravic otroka in družine ter njunih koristi. Tako zastopanje koristi otroka in družine poznajo že v mnogih državah (Avstrija, Švedska, Finska, Francija, Izrael, ZDA).
•	V nasprotju z drugimi evropskimi državami pri nas nimamo posebnega upravnega organa, ki bi celostno obravnaval vprašanja otroka in družine. Imamo veliko politik, ki posredno močno vplivajo na življenje v družini, so pa neusklajene. Vprašanje je, koliko zastopajo koristi družine. Zato predlagamo, da se ustanovi poseben upravni organ, ki bo skrbel za snovanje in razvijanje politike na področju otroka in družine. Zavzemamo se za takšno družinsko politiko, ki bo celostno urejala to področje, upoštevala njune pravice in interese otrok in družine, spoštovala svobodo vseh družinskih članov in družini omogočala, da opravlja svoje prednostne naloge. DR. LUDVIK HORVAT
predsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije
Vsak obdeluje le svoj vrt
Več posluha za izobraževanje učiteljev strokovnoteoretičnih predmetov in praktičnega pouka na strokovnih šolah
Zdaj ko se strokovno šolstvo spet prenavlja (povedano na kratko - vračamo se tja, kjer smo bili pred vpeljavo usmerjenega izobraževanja), bi morali končno rešiti tudi vprašanje izobraževanja učiteljev na teh šolah tako za strokovnoteoretične predmete kot za praktični pouk.
Visokošolske organizacije, ki izvajajo programe za izobraževanje učiteljev na srednjih šolah, nimajo v svojih programih izobraževanja učiteljev za razne stroke. Tudi fakultete temeljnih strok ne zajemajo programov za izobraževanje učiteljev teh strok (mislimo na razne tehnične stroke). Lahko rečemo, da vsak »obdeluje le svoj vrtiček«, za interdisciplinarnost pa ni posluha.
Ni dvoma, da je strokovno znanje temeljna potreba za učiteljevo delo v razredu; učitelj mora vedeti, kaj mora naučiti učence. Nič manj pomembno pa ni to, da mora učitelj tudi vedeti, kako, kdaj, koliko in s čim bo učencem podal potrebno znanje.
Učni proces je zelo zahtevna zadeva; za delo je potreben delavec, ki z delom doseže cilje, za to pa potrebuje material (učno vsebino), primerne delovne razmere in sredstva, poznati pa mora tehnologijo dela. Na posvetovanjih, vezanih na učni proces (Bled 1990, Poljče 1990), v
predvsem ugotavljajo, da so srednje šole slabo opremljene za nazoren pouk. Pri poučevanju strojnih elementov so pogrešali potrebne modele, vzorce ali dele strojev za demonstracijo. Ugotavljajo tudi, da so učenci v osnovni šoli pri pouku tehnične vzgoje veliko bolj dejavni ter radi sodelujejo pri učiteljevi razlagi (sprašujejo, pripovedujejo, sodelujejo v pogovoru) kot pa tisti v srednji šoli. Študenti menijo,da je za nedejavnost učencev v srednji šoli lahko več vzrokov; mogoče je tudi, da so učenci vajeni samo poslušati razlago in si jo zapisovati, ker pač niso motivirani za kaj drugega! Učenci na srednji šoli so bili tudi bolj nedisciplinirani pri poučevanju študentov kot pa osnovnošolci. Mentorica meni, da je to tudi posledica dejstva, da so študenti večinoma dekleta, učenci pa so samo fantje v »nerodnih« letih. Seveda pa tov ni edini vzrok za nedisciplino. Študenti pravijo: če bi lahko pouk bolj približali primerom iz prakse (študenti bi morali imeti temu ustrezno prakso iz ožje stroke), bi verjetno učence bolj spodbudili k sodelovanju ter s tem k disciplini. Zelo zelo pomembno pa je - kako učiti.
Študente smo povprašali, ali bi želeli spet opraviti nastop na
Dušan Mandič: Vijoličasto-rjavo-siva slika, 1979, olje na platnu
v bližnji preteklosti smo ugotavljali potrebo po interdisciplinarnem študiju učiteljev za poučevanje na srednjih strokovnih šolah. Predstavljeni so bili tudi predlogi za takšen študij. Potreben bi bil skupni dogovor fakultet temeljnih strok (strojne, elektro, gradbene, tekstilne in še katere) ter fakultet ali akademij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem učiteljev - o tem, kako se stvari lotiti in končno nekaj narediti!
Na Pedagoški akademiji v Ljubljani smo prvemu rodu študentov na visokošolski stopnji smeri tehnična vzgoja pri predmetu didaktika tehnične vzgoje omogočili hospitacijo in opravljanje nastopov na poklicni šoli (konkretno na Srednji šoli tehniških strok in osebnih storitev v Ljubljani). Ti študentje so v tretjem letniku opravili nastope pri pouku na osnovni šoli, v četrtem letniku pa na srednji šoli, tako da so lahko spoznali posebne značilnosti učiteljevega dela. Študente in tudi mentorico smo po končanih nastopih prosili, naj povedo svoje mnenje o sodelovanju.
Mentorica je med odgovori na dani vprašalnik tudi navedla, da bi morali nadaljevati s takšno obliko sodelovanja med srednjo šolo in fakulteto, ki izobražuje učitelje strok. Temeljne možnosti so dane, saj so pripravljene sodelovati tako šole kot mentorji.
Študenti so kritično razčlenili sodelovanje z osnovno in srednjo šolo ter primerjali vlogo mentorja in tudi dejavnost učencev na obeh vrstah šol. Študenti
srednji šoli, čeprav so spoznali nekatere slabosti tega dela; zanimivo je, da je večina odgovorila pritrdilno.
Kakor koli smo že uresničili načrtovano sodelovanje s srednjo šolo, je vendarle res, da je to prvo tovrstno med neko visokošolsko ustanovo in srednjo šolo na področju tehničnih strok in da je bilo sodelovanje obojestransko zadovoljivo in uspešno. Težave, ki smo jih spoznali, niso takšne, da ne bi mogli nadaljevati dela tudi z naslednjim rodom študentov. Nasprotno, obetamo si, da bi v izobraževanje učiteljev za potrebe strokovnih šol uvrstili temeljne stroke tehniških in poklicnih strokovnih šol. Tega dela pa sami ne moremo opraviti, pač pa želimo sodelovati v interdisciplinarnem študiju stroke ter temeljnih pedagoških predmetov in tudi s specialno didaktike posameznih strok.
Za razvoj strokovnega šolstva so vsekakor potrebni primerno opremljeni prostori, a brez ustrezno usposobljenih učiteljev te naloge ne bomo mogli izpeljati. Želimo si, da bi omenjene stroke v svoje visokošolske študijske programe uvrstile tudi izobraževalne programe za redni študij učitelja strokovnoteoretičnih predmetov pa tudi za učitelja praktičnega pouka. Ti študijski programi bi morali biti interdisciplinarno oblikovani, v povezavi s fakultetami in akademijami, ki izvajajo programe temeljnih pedagoških predmetov.
BREDA MEJAK-VRIŠER
I
Aktualna vprašanja književnega pouka (Ulj
JANKO KOS
Svobodnost in avtoriteta
Koliko naj bo književni pouk svoboden, koliko pa privezan na natančne predpise in s tem podrejen nekakšni višji avtoriteti? To vprašanje se postavlja na vseh ravneh tega pouka. Lahko se sprašujemo, do kod so svobodni sestavljavci učnih načrtov, učbenikov in beril; koliko svobode si sme vzeti učitelj pri njihovi uporabi in izpeljavi; in seveda, kakšno svobodo priznamo učencu kot sprejemniku teh stvari. Gotovo so ta vprašanja pomembna za vse šolske predmete, za književni pouk pa morda še posebno.
Tu trčimo ob vprašanje književnega kanona. Tak kdnon, ki določa izbor avtorjev in način njihove obravnave, je nastal že v pozni antiki, obstajal je v srednjeveških šolah in obstaja tudi v novoveški Evropi. Zmeraj je bil drugačen, prilagajal se je literarni tradiciji, socialnim institucijam, ideološkim spremembam, psihološkim in sociološkim zahtevam šole itn. V zadnjih stoletjih je zmeraj bolj usmerjen k literaturi kot umetnosti, v njegovem oblikovanju ne sodelujejo samo socialnozgodovinske sile in ideologije, ampak predvsem književna kritika, literarna veda, filozofija umetnosti in seveda okus bralcev. Prav zato je pluralen in odprt, z razvojem vseh teh dejavnikov se dopolnjuje, spreminja in preverja.
V odgovorih nanja so mogoče leve in desne skrajnosti. Desne so v današnjem času manj izrazite, vendar še zmeraj mogoče. Književni pouk si zelo preprosto predstavljajo kot prenašalca togih, čimbolj konservativnih socialnih, moralnih in sploh ideoloških vzorcev. Narobe bi levičarsko pojmovanje rado iz književnega pouka napravilo učilnico levih, socialističnih in komunističnih ideologemov, to se je po vojni dogajalo predvsem v trših političnih obdobjih. Za novo evropsko levico okoli 1970 so pa bile značilne še bolj skrajne ideje, saj je hotela književni pouk v temelju spremeniti, preobrniti ali celo odpraviti. Ukvarjanje z literaturo ji je pomenilo značilnost »meščanskega razreda«. Zato lahko v nemškem zborniku o študiju germanistike iz leta 1973 beremo, da je čisto smiselno »študirati književnost tako, kot študira biolog jajčeca in razvoj trtnih uši: zato da bi jih s pomočjo razumevanja tega razvoja pokončali«. Temu anarhističnemu vzgojnemu smotru naj bi nato sledila učiteljeva praksa.
Mimo takšnih skrajnosti je seveda edino priporočljivo stališče to, da so učni načrti, učitelji in dijaki v književnem pouku toliko svobodni, kolikor jim dopuščajo splošni okviri, določeni s tokom evropske civilizacije, njenih norm in vzorcev. To pomeni, da pouk ne more biti popolnoma samovoljen, poljuben, podvržen muhastim reformnim in »alternativnim« poskusom, pa tudi ne togo doktrinaren, zmeraj enak, natančno določen in zaprt vase. Ne eno ne drugo ne bi bilo v skladu z duhom evropske civilizacije.
To velja tudi za slovenski književni kdnon. Ta je razmerami | mlad, nastajati je začel šele sredi 19. st. z Ivanom Macunom il I Antonom Janežičem. V zadnjih desetletjih so ga majali levi ideolo ški pritiski, morda se jim bodo zadaj pridružili še desni, vendar j‘ tradicija, na katero se opira, dovolj trdna, saj so se vanjo združil' I izkušnje mnogih rodov bralcev, učiteljev, literarnih kritikov, zgodovinarjev in teoretikov.
Kot vsak književni kanon posega tudi slovenski v današnji poul književnosti tako, da učnim načrtom, učiteljem in dijakom postav ( Ija okvir, ki jih omejuje, pušča pa odprte mnoge možnosti ll svobodnejši razmah, izvirnost in iznajdljivo ustvarjalnost. Omejujl jih s hierarhijo avtorjev in del, ki je zlasti za starejša obdobja bolj ali manj trdna, ponekod pa vendarle dopušča različna stališča -V novejši, zlasti sodobni književnosti je nedvomno odprt na vsi strani in ponuja pouku veliko izbire. Sicer se pa v tej smeri ponujl toliko problemov, da jih je mogoče nakazati le z nekaj primeri.
Popolnoma nespametno bi bilo, ko bi kdo iz »alternativnih nagibov poskušal preobrniti temeljno vrednostno lestvico slovenskega književnega kanona; ko bi na primer trdil, da njeni klasik niso Prešeren, Jenko, Cankar in Kosovel, ampak Koseski, Cimperman, Govekar. Res je literarna zgodovina s svojimi novim raziskavami dala večjo veljavo temu ali onemu, ki ga kanon m priznal - na primer Devu ali Jarniku - vendar to še ni zadosten razlog za njihovo uvrstitev v književni pouk; potreba po racionalni omejitvi pouka na to, kar je res nujno, je močan argument zoper pretirane nove uvrstitve. Za polpretekla obdobja je tu še vrsti pisateljev, ki bi po dognanjih literarne kritike in zgodovine gotovo morali biti »kanonizirani« - Božo Vodušek, Anton Vodnik, Stanko Majcen, Vladimir Bartol - vendar je šolski pouk do njih še zmeraj zadržan, bodisi da se njihov položaj v književnem kanonu ne zdi dovolj razviden ali pa po mnenju šolnikov ne ustrezajo psihosocialni sprejemljivosti učencev, deloma celo učiteljev. Ideološki preobrat zadnjih let bo najbrž vplival na položaj posameznih pisateljev v šolskem pouku, morda celih smeri in obdobij. Socialni realisti so bili še pred nekaj leti izrazito protežirani, v zadnjetrt učnem načrtu se je njihova teža zmanjšala, pomemben del književnega kanona in s tem pouka pa bo gotovo ostala vse, kar je bilo potrjeno s splošnim konsenzom kritikov in zgodovinarjev. Šek z novo socialnopolitično konstelacijo je v šolski program lahko stopila Balantičeva lirika. Literatura slovenske emigracije še čaka na književno presojo in kanonizacijo. Rešitev teh vprašanj jt razmeroma preprosta, ker je za najnovejša obdobja sodobne književnosti kanon še čisto odprt, soglasje o avtorjih in delih še ni doseženo, spremembe v sodbi in razlagi mogoče. Prav ta del ponuja šolskemu pouku največ svobodnosti. Se pravi, da množica sodobnih pesnikov in pisateljev, ki jih najdemo v zdajšnjem učnem, načrtu, berilih ali učbenikih, ne bi smela biti v celoti obvezna, ampak bolj priložnost za izbiranje, za učiteljevo preskušanje in dijakovo odločanje o tem, kaj mu lahko pomeni književnost naših sodobnikov in kdaj se v nji ne najde.
Več svobode - večja ustvarjalnost
Vzorčni oddelek na Osnovni šoli Oskar Kovačič v Ljubljani
Poučujem že veliko veliko let. Najprej sem poučevala kot specialna pedagoginja na šoli s prilagojenim programom, nato pa sem dodatno opravila znova nastope iz metodike in diplomsko nalogo za učiteljico razrednega pouka.
Vsa leta mojega poučevanje so se učne vsebine v vzgojno-izo-braževalnem procesu prepletale, dopolnjevale, še posebno na najnižji stopnji razrednega pouka. Otrokova koncentracija na tej stopnji je kratkotrajna, zato mora učitelj nenehno ustvarjati, dopolnjevati, usmerjati različne metode in oblike dela.
Bilje čas, ko smo morali učitelji natančno upoštevati učni načrt. Učno-vzgojne vsebine so se morale povsem ujemati z urnikom, ne glede na trenutni položaj in okoliščine. K sreči se tudi vzgojno-izobraževalno delo neprenehoma razvija. Pojavil se je integrirani, nivojski pouk. Zanj sem se zelo navdušila, saj sem takoj ugotovila, da ni bistvene razlike med njim in mojim dozdajšnjim delom. Udeležila sem se nekaj posvetov, seminarjev na to tematiko.
Med poletnimi počitnicami sem se temeljito pripravljala na nekoliko drugačen pouk. Izdelala sem veliko individualnih lističev ter pripravila najrazličnejše zbirke nalog (miselne uganke, dopolnjevanke, izšte-vanke, naloge z besedili, besedila z logično vsebino...), ki jih še zmeraj dopolnjujem po področjih.
V mojem oddelku je 26 učencev. Med temi učenci so velike individualne razlike na vseh področjih (intelektualnih, grafo-motoričnih, v govornem izražanju, v pisnem sporočanju...).
Tako sem začela že v šolskem letu 1990/91 poučevati malo drugače: z učenci se najprej pogovorim, kaj bomo delali čez teden;
potem naredimo načrt dela za vsak dan; pri delu večkrat menjamo prostor pa tudi drugače razpostavimo klopi; učenci sedijo večkrat na blazinicah, lahko pa posedajo tudi v razne kotičke (glasbeni, igralni, lutkovni, ustvarjalni). Vsake spremembe se razveselijo in dela se lotijo še z večjim navdušenjem in zadovoljstvom.
Vodenje in usmerjanje takšnega načina dela pa zahteva od učitelja veliko razmišljanja o delu. Temeljito mora poznati normalen duševni in telesni razvoj učencev, spoznati posebnosti vsakega posebej. Zelo pomembno je tudi, da je učitelj ob svojem nenehnem ustvarjanju srečen in da so srečni tudi učenci. Vsak učenec se lahko velikokrat sam odloči, kako zahtevno nalogo bo reševal.
Pri izbiranju individualnih nalog pa ugotavljam, da se učenci odločijo za nižjo, lažjo skupino, čeprav so v resnici sposobni veliko več. S takšnimi se pogovorim, jih motiviram, spodbujam in jim dam vedeti, da se lahko lotijo tudi zahtevnejših nalog. So pa tudi takšni, ki težje naloge ne zmorejo in sprevidijo, da ji niso kos. Ti se sami preusmerijo na manj zahtevne naloge.
Moj oddelek je eden izmed vzorčnih skupin, ki načrtno vpeljujejo novosti v vzgojno-izobra-ževalni proces. Lani oktobra sem imela nastop za vzorčne oddelke prvih razredov. Okvirna tema mojega nastopa je bil Gozd, prikazana pa je bila v dveh šolskih urah.
Navedla bom samo nekaj korakov, kako je potekalo takšno delo:
-	Najprej smo ponovili glavne značilnosti gozda, hkrati pa nastaja miselni vzorec na tabli. Ob tem primerjamo naravne predmete v peskovniku z aplikati.
-	Individualna zaposlitev je
potekala v treh skupinah: skupina A je narisana drevesa in plodove smiselno povezala in pobarvala; skupina B - učenci so narisane plodove in predmete poimenovali in še kaj dodali; skupina C - učenci so ob različnih sličicah o gozdu sami napisali kratke povedi.
-	Snov sem potem integrirano prenesla v matematiko. Sestavljali smo naloge z besedili v povezavi z gozdom, račune v obliki tekmovanja, ponazarjanje s prsti.
-	Ob poslušanju in doživljanju lepote gozda in glasov smo prešli na slovenski jezik.
-	S postopnim pripovedovanjem zgodbice in posnemanjem glasov smo pridobili dva glasova ali dve črki, nato pa iz ponazorjene zgodbice izluščili fonomi-mično znamenje in črko. Vsi učenci so dojeli oba glasova, obe črki, znali so poiskati nove glasove v besedah ter povedati, kje sta glas ali črka.
-	Delo smo nadaljevali po individualnih sposobnostih: skupina A - vse, kar je na tabli, preriše in prepiše; skupina B - preriše, poišče nove besede; skupina C - preriše, poišče besede in napiše povedi.
Med potekom dela pa smo
z učenci peli, dramatizirali, p’
nemali. Nismo pozabili na p j
vilno držo telesa, na svež zr ( na razgibavanje. Učenci so lp ves čas močno motivirani. Vfv je zelo veliko naredil, imel m l nost ustno in pisno sporočati1 nastopati tako, da so ob kon2 učiteljice, ki so bile navzo^ spontano zaploskale.	(
Novembra sem imela še en J j stop, dve šolski uri za učitelj s drugih razredov. Učenci so v mislih in z delom preš« I v svojo družino, ki pa nam F ponudila še več vzgojno-izot' ževalnih možnosti.
Ker pa so se moji učenci ti izkazali že dvakrat javno p,:{ toliko učitelji, sem začutila, t ne bi bilo prav, če starši mo otrok ne bi doživeli prijetni J srečanja s šolo in svojim prvo? | cem. Zato sem jih povabila ( jim pripravila odprto uro. Pol p bili smo tedensko enoto, dne' i dobe in delo in življenje prazf I nega dne.
Po tej uri so tudi starši od ' j ali dobre volje, saj je bil v prvošolec pri delu uspe? I hkrati pa so spontano začutili) I so sposobnosti učencev že ] na najnižji stopnji različne. '
IVANKA ŽITNIK

_____________________________________________________- I
OBMOČNA RAZSTAVA DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV ^ ELEMENTARNO STOPNJO OSNOVNE ŠOLE	|
Od 27. do 29. marca 1991 bo v Ljubljani na osnovni šoli Led? 1 Komenskega 19, območna razstava didaktičnih pripomočkov, k j
jih izdelali učitelji elementarne stopnje osnovnih šol ljubljanske C nizacijske enote Zavoda RS za šolstvo.
Razstavo bo odprl 27. 3. 1991 ob 14. uri z uvodno besedo diref | Zavoda RS za šolstvo dr. Srečko Zakrajšek. Ob 15. do 17. ure W \ predstavili nekatere zanimive prijeme in zamisli za prenavlja; vzgojno-izobraževalnega dela na razredni stopnji. Delo bo stroko 1 usmerila dr. Ljubica Marjanovič-Umek.	s
Pripravljamo tudi strokovno vodenje po razstavi.
PRIPRAVLJALNI ODBOR	J
J Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo
\ Komisija za štipendiranje in izobraževanje učiteljev LJUBLJANA, Župančičeva 6
AKTUALNO V PERMANENTNEM
/
itf
if
o
L
o
■A
'V'
‘j‘
A
■Ct'
IZOBRAŽEVANJU
Teme, razpisane v aprilu, maju, juniju, juliju in avgustu 1991
'Sl
'A
h>
n-
'h
n
ni
m
efl
itn
vo
k,
še
nu
le-
ih
'ni
•in
v-
io
rle
ko
ko
j‘
A
m
/el
ca
vi
a,
in
ih
V tretjih, delnih Objavah vas seznanjamo s temami nenehnega izobraževanja, ki bo aprila, maja, junija, julija in avgusta 1991. Hkrati vas prosimo, da posebej upoštevate tele napotke:
#	Posamezniki ali šole naj se prijavijo samo s prijavnico, natisnjeno v Objavah. Pošljejo naj jo na naslov šole ali ustanove izvajalke programa.
•	Če bo prijavljencev več, kot je predvideno, bo izvajalec programa kandidate dodatno obvestil, kdaj in kje bo potekal program.
#	Šole in posamezniki lahko dobe informacije o programu pri izvajalcih na fakultetah in oddelkih.
•	Prijavljeni kandidati se morajo udeležiti seminarjev, sicer jim bodo izvajalci del stroškov seminarja zaračunali.
9 Kot prilogo Objav smo pripravili tudi nekaj naslovov gradiva, ki so ga prejeli udeleženci seminarjev na fakultetah in drugih ustanovah. Pedagoški delavci lahko večino tega kupijo v ustanovah, ki so gradivo pripravile. Navedena dela so že bila na voljo udeležencem v preteklem trimesečju.
9 Morebitne pomanjkljivosti in predloge za izboljšave seminarjev nam sporočite pisno na naslov Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, komisija za štipendiranje in izobraževanje učiteljev, Ljubljana, Zupančičeva 6, telefon (061) 331-655, interna 80.
9 Kandidatom in vodstvom izobraževalnih organizacij priporočamo, da si znova ogledajo celoten razpis, ki je bil objavljen v Prosvetnem delavcu, 25, junija 1990.
Za prihodnje šolsko leto bomo objave permanentnega izobraževanja za vse leto zbrali v katalogu programov in vsebin; ta bo izšel predvidoma v začetku junija 1991 v časopisu Prosvetni delavec.
Objave zbral in uredil JOŽE ŽLAHTIČ
svetovalec za permanentno izobraževanje in štipendiranje
univerza v Ljubljani _ filozofska fakulteta
<>1001 Ljubljana, Aškerčeva 12, telefon (061) 332611 p' Razpis programov permanentnega izobraževanja * ODDELEK ZA PEDAGOGIKO IN SLOVENSKO DRUŠTVO PEDA-
zr gogov
3	JPripralja za šolske svetovalne službe, ravnatelje, predvsem pa za učitelje V-v aprilu in maju 1991 dva seminarja o diferenciaciji pouka v osnovni šoli: m l. O diferenciaciji pouka matematike in naravoslovnih predmetov - 19. in 20. ti1 aprila 1991
orfO diferenciaciji pouka slovenskega jezika in tujih jezikov - 17. in 18. maja zoL 1991
Seminarja bosta obakrat v Poljčah pri Radovljici. Predavatelj: prof. dr. Franc .Strmčnik in sodelavci.
.. Informacije lahko dobite na sedežu društva: Oddelek za pedagogiko. Filozofij ska fakulteta. Aškerčeva 12, telefon (061) 332 611. int. 343.
;o
:s£ ■ ODDELEK ZA GERMANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI
Pripravlja seminar za učitelje nemškega jezika:
' Lerner grammatik mit Biespielen (3 ure), ob 9.30 uri Predavatelj: Wolfram Gavronski t2l' Slovnične didaktizacije, ob 15. uri i Predavateljica: Marjana Kordaš, lektorica (3 ure).
P Datum in kraj seminarja: 10. 5. 1991 v prostorih FF. i’. Rok za prijave je 30. april 1991.
no
CENTER ZA PEDAGOŠKO IZOBRAŽEVANJE
•0i! Učni stili in izobraževanje učiteljev za šolske svetovalne delavce
ja| Datum in kraj izpieljave: 9. in 10. april ob 9. uri v prostorih Zavoda RS za
-JŠolstvo v Ljubljani.
k Predavateljica: dr. Bariča Marentič-Požarnik. prof. in Cirila Peklaj, asist. 16, Informacije po telefonu: (061) 332611. int. 378. lZ" Prijavnice pošljite na naslov fakultete.
3d-----------------------------------------------------------------------
V
eš UNIVERZA V LJUBLJANI l'- Pedagoška akademija
Ljubljana, Kardeljeva ploščad 16 ‘el. (061) 340561
Teme za seminaije, razpisane od aprila do septembra 1991
"" »STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE UČITELJEV RAZREDNEGA jROUKA
' r y ~ Pedagoška delavnica ustvarjalnega giba in plesne vzgoje
sebina: Ustvarjalni gib v učno-vzgojnem procesu na razredni stopnji, prikaz »dl hoa’.iZm.enjaVa izkušeni učiteljev udeležencev in pridobivanje novega znanja.
M j^njalka: mag. Breda Kroflič, viš. pred.
0 v ?tUm 'zPeijave: 19. 4. 1991 od 9. do 14. ure (6 ur) na Pedagoški akademiji Djubljani.
-ef
b£
■Iji
■ STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE UČITELJEV RAZREDNEGA ROCKA
0	~ Družboslovje
sebina: Obseg geografskih pojmov pri spoznavanju družbe (predavanje nunar _ preučevanje domačega kraja, problematika krajevne zgodovine)
, vajalci: mag. Marija Košak, viš. pred., dr. Olga Janša-Zorn. docentka, dr pletcKj Vojvoda, izr. prof.
stum izpeljave: 11. 6. 1991 od 8. do 16. ure (8 ur) na Pedagoški akademij Mubljani.
■	STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE SPECIALNIH PEDAGOGOV, SKUPINA UČITELJEV, KI DELAJO Z DUŠEVNO PRIZADETIMI
4	B - Razvedrilne igre za razvoj funkcij
Vsebina: Izbrane razvedrilne igre za pridobivanje gibalnih izkušenj glede na motene kinestetične intaktilne funkcije kot vzrok motečega vodenja. Izvajalci: dr. Božidara Kremžar, docentka, dr. Maks Tušak, docent; Alenka Cemič, asist.; Matevž Petelin, spec. pedagog.
Datum izpeljave: 29. 8. 1991 od 9. do 16. ure (7 ur) na Pedagoški akademiji v Ljubljani.
Posebni napotki: Udeleženci seminarja naj prinesejo s seboj telovadno obleko (trenirko, copate).
■	STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE UČITELJEV MATEMATIKE V OSNOVNI ŠOLI
6 B - Algebra
Vsebina: Algebra in teorija grafov Izvajalec: dr. Dragan Marušič, izr. prof.
Datum izpeljave: 10. 5. 1991 od 10. do 13. ure na (4 ure) Pedagoški akademiji v Ljubljani.
Pedagoška akademija organizira permanentno izobraževanje v skladu z razpisom, objavljenim v Prosvetnem delavcu, 25. 6. 1990.
Rok za prijavo je vsaj deset dni pred izpeljavo seminarja.
Vse informacije o izpeljavi seminarjev dobite na Enoti za permanentno izobraževanje Pedagoške akademije v Ljubljani pri Tereziji Uran, prof.
UNIVERZA V MARIBORU
Pedagoška fakulteta Maribor
CENTER ZA PEDAGOŠKO IZOBRAŽEVANJE
IN STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE
62000 Maribor, Koroška c. 160
telefon (062)27961,212171
PROGRAM ZA UČITELJE PREDMETNEGA POUKA:
■	MODELI POUKA V OSNOVNI ŠOLI
Vsebina: Odnosi med učitelji in učenci v vzgojno-izobraževalnem procesu glede na razvojne težnje v vzgoji in izobraževanju. Didaktični vidiki preverjanja in ocenjevanja znanja učencev.
Štev. ur: 8 (P. S).
Predavatelj: dr. Martin KRAMAR, doc.
Kraj in čas izpeljave:
-	Ptuj: 23. 4. 1991. ob 9. uri v prostorih OŠ Tone Žnidaršič
-	Maribor: 4. 6. 1991. ob 9. uri v prostorih Pedagoške fakultete Maribor, zelena predavalnica
-	Murska Sobota: 27. 8. 1991, ob 9. uri v prostorih OŠ Edvarda Kardelja. OPOMBA: Udeleženci naj imajo s seboj učni načrt in učbenik svojega predmetnega področja.
■	POUČEVANJE. USMERJENO K STRATEGIJAM REŠEVANJA PROBLEMOV
Vsebina: Namen predavanja je seznaniti učitelje z novejšimi ugotovitvami o kognitivnih procesih, vpletenih v reševanje problemov in s prenosom teh spoznanj v izobraževanje: z elementarnimi hevristikami: zgradbo kurikuluma. ki omogoča instrukcijo. usmerjeno k strategijam reševanja problemov. Število ur: 6 (P).
Predavatelj: dr. Norbert JAUŠOVEC, doc.
Kraj in čas izpeljave: 11. 4. 1991, ob 9. uri v prostorih Pedagoške fakultete Maribor, predavalnica 0.2.
■	PROGRAM ZA UČITELJE ZGODOVINE: Novejša dognanja iz zgodovine antičnega obdobja, zgodovina starega Vzhoda
Vsebina: Namen predavanja je seznaniti učitelje z izsledki novejših raziskav za antično obdobje ter zgodovino starega Vzhoda.
Število ur: 5 (P).
Predavatelj: dr. Janez MAROLT, doc.
Kraj in čas izpeljave: 11. 4. 1991, ob 15. uri v prostorih Pedagoške fakultete Maribor, v zeleni predavalnici.
■	PROGRAM ZA UČITELJE GEOGRAFIJE: Izbrana poglavja iz geografije Slovenije, aktualni problemi iz regionalne geografije sveta, korelacija drugih predmetov z geografijo v osnovni šoli.
Vsebina: Namen predavanja je seznaniti učitelje z novostmi iz geografije. Štev. ur: 6 (P).
Predavatelji: dr. Borut BELEC, red. prof.: dr. Božidar KERT. izr. prof. in prof. Ludvika OLAS. viš. pred.
Kraj in čas izpeljave: 18. 4. 1991. ob 14. uri v prostorih Pedagoške fakultete Maribor, v zeleni predavalnici.
■	PROGRAM ZA UČITELJE FIZIKE: Mehanika v vsakdanjem življenju, teme iz biofizike, črnilniki pri meritvah z računalnikom, eksperimentalni pouk fizike in sodobna izobraževalna tehnologija.
Vsebina: Namen seminarja je predstavitev novosti iz fizike in njihova uporaba pri pouku fizike v osnovni šoli.
Štev. ur: 8 (P. S)
Predavatelji: dr. Drago BAJC. doc., dr. Milan BRUMEN, doc., mag. Zlatko BRADAČ, viš. pred., in mag. Ivan GERLIČ. viš. pred.
Kraj in čas izpeljave: 19. 4. 1991. ob 9. uri v prostorih Pedagoške fakultete Maribor, oddelka za fiziko.
■	PROGRAM ZA UČITELJE TEHNIČNE VZGOJE: Projektna naloga pri tehnični vzgoji za razvijanje ustvarjalnih sposobnosti.
Vsebina: Namen predavanja in seminarja je seznaniti učitelje z možnostmi za uresničevanje projektne naloge kot zvrsti vzgojno-izobraževalnega dela pri pouku in interesnih dejavnostih (znanstvene in tehnične).
Število ur: 10 (P, S).
Predavatelj: dr. Amand PAPOTNIK. doc.
Kraj in čas izpeljave:
-	19. 4. 1991. ob 9. uri v prostorih Pedagoške fakultete Maribor, oddelka za tehnično vzgojo.
OPOMBA: Predavanje je namenjeno učiteljem tehnične vzgoje osnovnih šol občin Maribor. Pesnice in Ruše.
-	26. 4. 1991. ob 9. uri v prostorih Pedagoške fakultete Maribor, oddelka za
tehnično vzgojo.
OPOMBA: Predavanje je namenjeno vsem drugim prijavljenim učiteljem tehnične vzgoje.
- 10. 5. 1991. ob 9. uri v prostorih Pedagoške fakultete Maribor, oddelka za tehnično vzgojo.
OPOMBA: Predavanje je namenjeno vsem učiteljem tehnične vzgoje občin koroške regije.
Razpis velja za vse že doslej prijavljene kandidate za posamezne teme. zato ponovna prijava ni potrebna. Vse informacije o izpeljavi in poteku ter prijavah dobite na Centru za pedagoško izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje pri mag. Alojzu FRIDLU, predstojniku centra, ter v tajništvu centra, tel. (062) 27 961.
UNIVERZA V LJUBLJANI
Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo
Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5 telefon: (061) 341461
Seminaiji za učitelje družboslovja v srednjih šolah:
■	ZNAČILNOSTI SODOBNIH PARLAMENTARNIH DEMOKRACIJ, PRINCIPI DELITVE OBLASTI.
8 do 10 ur.
Predavatelja:
dr. Stane Kranjc, dr. Boštjan Markič.
Kraj in čas izpeljave seminarja:
FSPN Ljubljana, april 1991.
■	CIVILNA DRUŽBA - DRŽAVA, TEORETIČNE IN AKTUALNE RAZSEŽNOSTI
Predavatelji:
Dr. Adolf Bibič, dr. Tomaž Mastnak, dr. Anton Perenič.
8 do 10 ur.
Kraj in čas izpeljave seminarja:
FSPN Ljubljana, april 1991.
■	SODOBNI MIGRACIJSKI TOKOVI, AKTUALNI VIDIKI MIGRACIJSKE POLITIKE IN AKTUALNI VIDIKI MEDETNIČNIH ODNOSOV.
8 do 10 ur.
Predavatelja:
dr. Peter Klinar, dr. Tine Hribar.
Kraj in čas izpeljave seminarja:
FSPN Ljubljana, maj 1991.
■	GOSPODARSTVO, TRG, VLOGA DRŽAVE, KAJ JE SOCIALNA DRŽAVA?
8 do 10 ur.
Predavatelji:
dr. Janez Škerjanec, dr. Veljko Rus, dr. Zinka Kolarič.
Kraj in čas izpeljave seminarja:
FSPN Ljubljana, avgust 1991.
O natančnih datumih izpeljave seminarjev bomo obveščali šole.
UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za telesno kulturo Odelek za permanentno izobraževanje
Gortanova 22, 61000 Ljubljana
Telefon (061) 441577
Žiro račun: 50103-603-45543 LB
1.	Za učitelje in profesoije športne vzgoje
A.	Osnovni seminarji
■	ROKOMET V SOLI
Kraj: Ljubljana v prostorih Fakulteta za telesno kulturo v Ljubljani Datum: od L do 5. julija 1991 (36 ur)
Vsebina:
-	Rokomet v šoli - vodilna tema seminarja
-	Strategija koncepcije razvoja športne vzgoje v osnovnih in srednjih šolah
-	Novosti v programu študija na Fakulteti za telesno kulturo
-	Informacije o znanstvenoraziskovalni dejavnosti na FTK.
Predavatelji: dr. Franc Agrež. dr. Janko Strel, viš. pred.. Cveto Pavčič predstavnik Zavoda RS za šolstvo
Prijave za seminar pošljite najkasneje do 15. junija 1991.
Prispevek za literaturo 400,00 din nakažite na žiro račun organizatorja seminarja.
■	PLAVANJE V ŠOLI
Datum: od 26. do 30. avgusta 1991 (36 ur).
Kraj: Banjole pri Pulju.
Vsebina:
-	Tehnika plavanja v programih osnovnih in srednjih šol (novosti o odpravljanju arimetričnih stvari, nekatere novosti pri učenju plavalnih tehnik idr.) vodilna tema seminarja
-	Strategija koncepcije razvoja športne vzgoje v osnovnih in srednjih šolah
-	Novosti v programih študija na Fakulteti za telesno kulturo
-	Informacije o znanstvenoraziskovalni dejavnosti na FTK Predavatelji:
dr. Venceslav Kapus, doc. dr. Franc Agrež, red. prof. dr. Janko Strel, izred. prof. mag. Jaka Bednarik.
Prijave pošljite najkasneje do 15. julija 1991.
Prispevek za literaturo 400,00 din nakažite na žiro račun organizatorja seminarja.
B.	Posebni seminaiji
■	ATLETIKA V OSNOVNI ŠOLI
Kraj: Ljubljana v prostorih Fakultete za telesno kulturo.
Datum: 14. do 15. junija (16 ur)
Vsebina: Tek kot osnova atletske vadbe v šolah.
Predavatelja: dr. Milan Čoh mag. Branko Škof.
Prijave za seminar pošljite najkasneje do 31. maja 1991.
Prispevek za pisno gradivo 300,00 din nakažite na žiro račun organizatoriu seminarja.
■	OBLIKE IN VSEBINA ORGANIZACIJE ŠPORTNE VADBE PRI ŠPORTNIH IN DRUGIH POUKA PROSTIH DNEVIH V ŠOLI
Kraj: Ljubljana v prostorih Fakultete za telesno kulturo Datum: 21. do 22. junija (14 ur).
Vsebina:
-	vsebina športnih dni
-	organizacija športnega dne
-	organizacija in vsebina športno in športnorekreativne vadbe v pouka prostih dnevih.
Predavatelji: dr. Janko Strel dr. Miran Pirc dr. Jože Štihec.
Prijave pošljite najkasneje do L junija 1991.
Prispevek za pisno gradivo 300.00 din nakažite na žiro račun organizatorja seminarja.
objave
■	KOŠARKA V ŠOLI
Kraj: Ljubljana.
Datum: 17. do 18. maja 1991 (14 ur).
Vsebina:
-	Novosti v pravilih igre
-	Tehnika sojenja.
Predavatelj: dr. Branko Dežman, doc.
Prijave pošljite najkasneje do 6. maja 1991.
Prispevek za pisno gradivo 300.00 din nakažite na žiro račun organizatorja seminarja.
■	TENIS V ŠOLI
Kraj: Ljubljana v prostorih Fakultete za telesno kulturo.
Datum: 5. do 6. junija (če bo prijav več kot 30, bo izoblikovana 2. skupina: ta bo imela seminar od 12. do 13. junija) (14 ur).
Vsebina: - Osnove tenisa za potrebe šol.
Predavatelji:
Aleš Filipčič, asist.
Jože Brezavšček, asist.
Prijave pošljite na naslov organizatorja seminarja najkasneje do 20. maja 1991.
Prispevek za pisno gradivo v višini 400,00 din nakažite na žiro račun organizatorja seminarja.
■	ŠPORTNO-RITMIČNA GIMNASTIKA V NIŽJIH RAZREDIH OSNOVNE ŠOLE
Kraj: Ljubljana v prostorih Fakultete za telesno kulturo.
Datum: 21. in 22. junij 1991 (14 ur).
Vsebina:
-	Vaje brez rekvizitov
-	Vaje s kolebnico, obroči in žogo.
Predavateljica: Branka Vajngerl, asist.
Prijave pošljite do 7. junija 1991.
Prispevek za pisno gradivo 300,00 din je potrebno nakazati na žiro račun organizatorju seminarja.
■	UPORABA RAČUNALNIKA ZA POTREBE ŠPORTNE VZGOJE V ŠOLI
Kraj: Ljubljana v prostorih Fakultete za telesno kulturo.
Datum: 21. do 22. junija 1991.
Vsebina: Programi za obdelavo podatkov.
Predavatelj: mag. Franci Ambrožič, asist.
Prijave pošljite najkasneje do 7. junija 1991.
Prispevek za pisno gradivo 300,00 din nakažite na žiro račun organizatorja seminarja.
Če bo potrebno, bomo kasneje razpisali tudi enodnevne seminarje za nekatere računalniške programe.
2.	Za učitelje razrednega pouka za področje športne vzgoje
■	SEMINAR ZA UČENJE PLAVANJA
Seminar je namenjen pridobitvi naziva »vaditelj plavanja«, ker Zakon o varnosti na kopališčih v Sloveniji zahteva, da smejo učiti plavati samo za to usposobljeni strokovni kadri.
Kraj seminarja: Seminarji bodo organizirani v krajih, kjer so organizirane enote Zavoda RS za šolstvo.
Datum: Seminarji bodo v maju in juniju (36 ur).
Vsebina:
-	Teoretične osnove učenja plavanja neplavalcev
-	Metodika učenja plavanja neplavalcev.
Predavatelji:
dr. Venceslav Kapus mag. Jaka Bednarik mag. Alojzij Fridelj.
Prijave: Prijave pošljite do 30. aprila 1991 na naslov organizatorja seminarja. Prispevek za literaturo v višini 500,00 din nakažite na žiro račun organizatorja seminarja.
3.	Za vzgojiteljice s področja športne vzgoje
■	SEMINAR ZA UČENJE PLAVANJA
Seminar je namenjen pridobitvi naziva »vaditelj plavanja«, ker Zakon o varnosti na kopališčih v Sloveniji zahteva, da smejo učiti plavati samo za to usposobljeni strokovni kadri.
Kraj seminarja: Seminarji bodo organizirani v krajih, kjer so organizirane enote Zavoda RS za šolstvo.
Datum: Seminarji bodo v maju in juniju (36 ur).
Vsebina:
-	Teoretične osnove učenja plavanja neplavalcev
-	Metodika učenja plavanja neplavalcev.
Predavatelji:
dr. Venceslav Kapus mag. Jaka Bednarik mag. Alojzij Fridelj.
Prijave: Prijave pošljite do 30. aprila 1991 na naslov organizatorja seminarja. Prispevek za literaturo v višini 500.00 din nakažite na žiro račun organizatorja seminarja.
UNIVERZA V LJUBLJANI
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
VTOZD Montanistika 61000 Ljubljana, Aškerčeva 20 Telefon (061) 212121, 212027, p.p. 311
Program za permanentno izobraževanje
■ Odsek za geologijo VTOZD Montanistika FNT bo pripravil za srednješolske in osnovnošolske učitelje geografije, kemije, biologije in rudarstva enodnevni seminar iz geoloških tem: dr. Matija Drovenik, prof.:
Kovinske in nekovinske surovine ter fosilna goriva v Jugoslaviji - s praktičnim
delom. 4 ure;
dr. Miran Veselič, prof.:
Hidrogeologija (pitna, industrijska, mineralna, termalna in rudniška voda). 4 ure.
Čas: petek, 19. 4. 1991.
Kraj: VTOZD Montanistika, Ljubljana. Aškerčeva 20.
Prijavite se do 6. 4. 1991 pri Dragici Strmole, na naslov fakultete.
UNIVERZA V LJUBLJANI DMFA Slovenije in
FNT, VTOZD Matematika in mehanika
Permanentno izobraževanje učiteljev matematike 61111 Ljubljana, Jadranska c. 19 Telefon: (061) 265061
Učitelje matematiKe vabimo na srečanje, ki bo v petek, 19. 4. 1991 Predavanja se bodo začela, kot ponavadi, ob 9.15, in to v petek 19. 4. 1991 v M-2 na Jadranski c. 21.
■ Tokrat bodo predavali:
9.15-10.00, 10.15-11.00
prof. Vilko Domanjko: Fibonaccijeva števila
11.15-	12.00, 12.15-13.00
prof. dr. Peter Legiša: Izometrija ravnine
14.15-	15.00, 15.15-16.00
prof. dr. Peter Petek: Fraktali in kaos
16.15-	17.00 - Seminar
Informacije dobite na oddelku pri prof. dr. Petru Petku in prof. Mileni Strnad.
UNIVERZA V LJUBLJANI
VDO Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
VTOZD FIZIKA
61111 Ljubljana, Jadranska 19 p.p. 64, tel. št. (061) 265061
Profesoijem fizike
Sporočamo, da bodo po programu za leto 1990/91 v letnem semestru tale predavanja za permanentno izobraževanje:
■ VSEBINA:
VELIKI POSPEŠEVALNIKI IN EKSPERIMENTI dr. D. Jamnik, prof -4/2
LOV NA NOVE DELCE dr. M. Rosina, prof. - 4/2
KVANTNA OPTIKA dr. M. Čopič, prof. - 4/2
FIZIKA NEUREJENIH SISTEMOV dr. R. Blinc. prof. - 4/1
TERMODINAMIKA TRANSPORTNIH POJAVOV dr. L Kuščer, prof.
-4/1
FIZIKA NOVIH SENZORJEV dr. A. Moljk. prof. - 4/2
NOVOSTI ELEKTRONIKE IN RAČUNALNIŠTVA ZA MERSTVO dr.
J. Pahor, prof. - 4/2
NOVE UPORABE NUKLEARNE MAGNETNE RESONANCE dr. J.
Stepišnik, prof. - 4/2
Študijska srečanja bodo po 6 ur ob sobotah, in sicer: 9. 3., 23. 3., 13. 4.. 11. 5.. L 6., 15. 6. Na srečanjih so predavanja, 2 uri za razpravljanje in vaje iz reševanja problemskih vprašanj in nalog ter seminar z referati udeležencev o temah iz fizikalnih časopisov. Poleg tega bodo sredi junija 2 delovna dneva LABORATORIJSKE VAJE.
Predviden je tudi študijski obisk naravoslovnega muzeja v Munchnu, dne 17. in 18. maja; to je za udeležence permanentnega izobraževanje še posebno pomembno. Seznanili se bodo z načini pouka in eksperimentalnimi prikazi sodobnih področij fizike. Ogled velike eksperimentalne zbirke je didaktično spodbuden, nihče pa še ni imel možnosti, da bi si jo ogledal. Stroški dvodnevnega ogleda znašajo 1.400 din na osebo, to plačajo udeleženci sami. Prijavnice za predavanja in študijsko ekskurzijo pošljite na naslov oddelka.
UNIVERZA V LJUBLJANI
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
Kemijsko izobraževanje in informatika
Vegova 4, Ljubljana Telefon (061) 214326
RAZPIS PROGRAMOV PERMANENTNEGA IZOBRAŽEVANJA OD APRILA DO SEPTEMBRA 1991
Program seminarjev za učitelje kemije in mentorje mladih raziskovalcev:
■	NOVI PRIJEMI V KEMIJSKEM IZOBRAŽEVANJU (NOVE VSEBINE, METODE IN TEHNIKE DELA).
Seminar bo potekal od 24. do 27. junija 1991.
Začetek ob 9. uri (po šest ur na dan).
■	EVALACIJA ŠOLSKEGA EKSPERIMENTALNEGA DELA
Seminar bo 28. junija 1991.
Začetek ob 9. uri (trajanje 8 ur).
■	METODOLOŠKE OSNOVE MLADINSKEGA RAZISKOVALNEGA DELA (SEMINAR ZA MENTORJE MLADIH RAZISKOVALCEV)
Seminar bo 14. septembra 1991. začetek ob 9. uri (trajanje 8 ur).
Vsi seminarji bodo v prostorih FNT-VTO Kemijsko izobraževanje in informatika, Vegova 4, Ljubljana.
Prijave sprejema: mag. Sonja Jozelj, FNT-VTO Kemijsko izobraževanje in informatika, Vegova 4, tel. (061) 214326. do 15. junija 1991.
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA VTOZD za biologijo Aškerčeva 12, Ljubljana telefon (061) 332611
PROGRAM PERMANENTNEGA IZOBRAŽEVANJA ZA OBDOBJE APRIL-AVGUST 1991
VSEBINA
■	METODE DELA Z NARAVNIMI OBJEKTI I
Trikrat po 4 dni seminarjev v aprilu, maju in juniju (v skladu z razpisom v Objavah 25. 6. 1990. str. 14), in sicer:
-	za zamudnike po kasnejših prijavah (kandidati bodo obveščeni osebno)
-	za srednje šole (obvešča Zavod RS za šolstvo)
-	za učitelje 4. razreda OŠ (obvešča Zavod RS za šolstvo)
Datum, kraj in čas seminarjev bo uskladil Zavod RS za šolstvo - seminarji bodo potekali na šolah.
■	METODE DELA Z NARAVNIMI OBJEKTI II
Za učitelje biologije na območjih OE Zavoda za šolstvo Maribor, Celje in Murska Sobota.
Trikrat po 4 dni seminarjev bomo pripravili za učitelje srednjih šol. in sicer maja in junija na območju omenjenih organizacijskih enot.
Datum, kraj in čas ter obvestila udeležencem bodo usklajevali svetovalci območnih enot Zavoda RS za šolstvo.
■	RAST IN RAZVOJ RASTLIN
Dva seminarja v maju in juniju (v skladu z razpisom v Objavah 25. 6. 1990. str. 15) za učitelje srednjih šol. ki so se prijavili za ta seminar. O kraju in času seminarja boste obveščeni osebno.
Gradivo za prvi in tretji seminar je že na voljo, za drugega pa ga šele pripravljamo.
Dodatne informacije dobite na fakulteti pri prof. dr. Tatjani Verčkovnik.
UNIVERZA V LJUBLJANI Akademija za glasbo
61001 Ljubljana Stari trg 34 Telefon: (061) 221842
Permanentno izobraževanje učiteljev glasbe
GLASBENI BOVEC - 1991. od 23. 5. do 26. 5.
Temi:
■	1. KOMPLEKSNA GLASBENA VZGOJA - seminar za učitelje glasbene vzgoje v osnovni šoli
■	2. POUK SOLOPETJA IN KLARINETA - seminar za učitelje solopetja in klarineta v glasbenih šolah.
Glede na tematiko in število udeležencev so predvidene štiri skupine. Vsaka od njih bo imela približno 24 ur ali skupaj 4 x 24. to je 96 ur.
Študijske oblike: glasbena delavnica, predavanja, koncertni nastopi. Omenjene oblike bodo vodili učitelji oddelkov za glasbeno pedagogiko, solopetje in pihala ter predavateljica iz Budimpešte. Seminar bo potekal v prostorih Kulturnega doma in ATC v Bovcu.
Koordinatorka seminarja: dr. Breda OBLAK, izr. prof.
Pri organizaciji bo sodeloval tudi Zavod RS za šolstvo.
Natančen urnik študijskih dejavnosti in načrt stroškov vam bomo poslali v najkrajšem času.
vs
N:
01
Mi
UNIVERZA V LJUBLJANI VTOZD za živinorejo o.sub.o.
KMETIJSTVO - ŽIVINOREJA, 61230 Domžale, Groblje 3 Permanentno izobraževanje za svetovalce v kmetijstvu
Razpisujemo tečaj za pridobitev licence za svetovalce v kmetijstvu, in sicef * t
■	od 8. do 19. aprila 1991 s tematiko O INFORMATIKI V KMETIJSTVl
EKONOMIKI IN ORGANIZACIJI, UREJANJA KRAJINE IN METO M DAH SVETOVANJA	fr
■	od 4. do 6. junija 1991 s tematiko REJA MLEČNIH OVAC IN KOZ. ^
Informacije o podrobnem programu, bo dajal referat za podiplomsko izobr* M že vanje; telefon: (061) 711982, 711984. 712744	ifr
Za učitelje srednjih agroživilskih šol je udeležba brezplačna.
—
rij:
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO
LJUBLJANA
Poljanska c. 28
PROGRAM SEMINARJEV ZA OBDOBJE APRIL - AVGUST 1991
1.	USPOSABLJANJE VZGOJITELJEV IN UČITELJEV PRIPRAVNI KOV TER NJIHOVIH MENTORJEV
Seminar je namenjen vzgojiteljem in učiteljem pripravnikom in njihovi! mentorjem v VVO, OŠ in SŠ.
■ Vsebina:
Otrokova osebnost, lastnosti ustvarjalnega praktika. Soodvisnost makro- i J mikroplaniranja z učinki vzgojno-izobraževalnega dela, spremljanje in vred ^ netenje le-tega. Zakonodaja. Jezik - učno načelo, predmet in sredstvo. ^
Metode in oblike dela: Miniseminar, metoda progresivnega podvajanj!na analiza videoposnetkov, delo v pedagoških delavnicah.	V;
Izvajalci za VVO:	0
Zmaga Glogovec, Irena Okoren	M
Zala Pipan (višja izobr.) dipl. pedagoginja	Iz
Irma Veljič, andragoginja	K'
za OŠ:	Ei
Mirjana Golič, dipl. psihologinja	M
Mira Krašovec, dipl. psihologinja	K
Stane Jeraj, prof.	za
Janez Sivec, prof. za SŠ:
Ivanka Kprinšek, prof.	Pi
Darinka Štolfa, prof.
Stane Jeraj, prof.
Irena Trček, prof.
Koordinatorka: Irma Veljič (Poljanska c. 28, (061) 322066).	^
Kraj in čas: Štiridnevni seminar bo izpeljan v 11 skupinah po organizacijski j enotah zavoda.	jz
Razvrstitev:
APRIL	*
SŠ L faza-8., 9., 10. 4. 1991	Ja
VVO L faza - 15., 16., 17. 4. 1991	£
OŠ II. faza - 22. 4. 1991	K
OŠ II. faza-23. 4. 1991
MAJ
SŠ L faza-6., 7., 8.. 5. 1991 VVO II. faza - 13. 5. 1991 OŠ II. faza-27. 5. 1991
JUNIJ
VVO II. faza - 3. 6. 1991 SŠ II. faza - 10. 6. 1991 SŠ II. faza - 11. 6. 1991
V
K
M
Iz
H
K
v
AVGUST
OŠ I. faza - 26., 27., 28. 8. 1991
|K
K
m
2.	VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE ■ Od ideje do realizacije
Za vzgojiteljice predšolske vzgoje
Vsebina:
Videotehnika. Videoprodukcija. Videojezik. Estetika videoslike. Metode in oblike dela: videodelavnice, individualno delo.
Izvajalci:
Zmaga Glogovec (zavod)
Janez Šušteršič (višja izobr.)
Milan Potočnik (višja izobr.).
Koordinatorica: Nuša Dragan, prof. (Poljanska c. 28, (061) 319066). Kraj in čas: Škofja Loka, od 14. 5. do 16. 5. 1991; 1 skupina - 24 ur.
V:
Ki
M
Iz
Kc
K
V
3.	OSNOVNE ŠOLE Za učitelje na razredni stopnji ■ Stopnje razumevanja pri branju
Za učitelje L razreda
Vsebina:	Iz
Dozdajšnje raziskave o učenju s pomočjo besedil. Postopki za ugotavljanjflr razumevanja. Tipi bralcev (glede na hitrost in razumevanje pri branju). Ih, Metode in oblike dela: predavanje, pogovor, pedagoška delavnica.	M
Izvajalci: mag. Sonja Pečjak, svetovalci za razredni pouk.	*a
Koordinatorica: Vida Bukovac, OE Celje, Cankarjeva 1, (063) 29274. Ki Kraj in čas: Enodnevni seminar bo organiziran po OE od aprila do avguslKi 1991; nadaljeval se bo tudi jeseni, (20 skupin).	v
■ Opismenjevanje na Koroškem
Za učitelje L razreda iz OE Celje, Novo mesto in Ljubljana
Vsebina:	r.
Načini opismenjevanja v slovenskih	šolah	na Koroškem. Predstavitev knjigL
VIDIM, SLIŠIM, BEREM.	^
Metode in oblike dela: predavanje, pogovor, pedagoška delavnica.
Izvajalci: mag. Schellander in pedagoški svetovalci za razredni pouk. Koordinatorica: Vida Bukovac, OE	Celje.	L
Kraj in čas: Enodnevni seminar bo organiziran v 4 skupinah po organizacij skih enotah v maju in juniju 1991.
■ Učni jezik (za OE Ljubljana in OE Maribor)
Seminar je namenjen vodjem aktivov za 3. razrede	2;
Vsebina:	F:
Analize stanja in zvrstnost sporočil. Jezikovni primanjkljaji in odpravljanje lil
teh.	vc
Metode in oblike dela:	teoretične osnove, frontalno delo, pedagoške dela'Pr
niče.	N
Izvajalci:	Ps
Erika Kržišnik, mag.	«
Velimir Gjurin, mag.
Viktor Majdič, prof.
Koordinatorica: Alenka Kozinc, prof. Parmova 33, (061) 324363).
Kraj in čas: OE Ljubljana (16 skupin)
OE Maribor (6 skupin).
Usposabljanje bo organizirano po organizacijskih enotah v maju in junij 1991, za vsako skupino po 2 dni.	1
■ Pedagoško-psihološka specialnodidaktična (stroke) izhodišča zasnove daktičnega kompleta SND	3	|
Za učitelje 3. razreda
Vsebina:	,
Pedagoško-psihološka utemeljitev zasnove. Interdisciplinarni prijem	(biol111
geogr., fizik., kemijski zdravstveno-hig. pojmi; prometna vzgoja).	V
Metode in oblike dela: razlaga, demonstracija, izmenjavanje mnenj in izktp šenj.	V
Izvajalci:	el
Ljubica Marjanovič-Umek, dr.	I;
Marija Košak, mag.	d
Darja Skribe-Dumec, prof.	d
Koordinatorica: Anita Vadnal-Marušič (Poljanska c. 28, (061) 319066).	d
Kraj in čas: Enodnevni seminar bo organiziran po organizacijskih	enoten
zavoda od aprila do avgusta 1991 (20 skupin).	k
® Tehnična vzgoja in delovna vzgoja v 1. razredu OŠ
^sebina:
‘'aloge tehnične vzgoje pri integriranem pouku v 1. razredu.
^blike in metode dela. Materialna oprema za delo. Praktično delo.
Metode in oblike dela: razlaga, pogovor, demonstracije, praktično delo f * tehničnimi sestavljankami in obdelovalnim gradivom.
I zvajalci:
0 Marjan Tomšič, prof. j^anko Florjančič, prof.
, Niko Golob, predm. uč. n Milena Učakar, predm. uč.
£tanc Uljan, prof. in inštruktorji, predmetni učitelji tehnične vzgoje.
Ntaj in čas: Enodnevni seminar bo organiziran v 25 skupinah ali po organiza-Cljskih enotah zavoda v avgustu 1991 (200 ur).
£a učitelje na predmetni stopnji
•	SLOVENSKI JEZIK
Ustvaijalnost in slovenski jezik (učiteljem slovenskega jezika OE Ljubljana)
Vsebina: Opredelitev ustvarjalnosti. Merila ocenjevanja.
Metode in oblike dela: pedagoška delavnica.
Ovajalca:
Sl Chago Žagar, dr.
Soža Krakar-Vogel, mag.
^Koordinatorica: Alenka Kozinc, prof., Parmova 33 (061 324363)
Kraj in čas: Ljubljana, 4 skupine po 1 dan v maju in juniju 1991 (32 ur).
, 1 • KNJIŽNIČNA VZGOJA
eil Računalniško podprta šolska knjižnica
Seminarje namenjen šolskim knjižničarjem v osnovnih in srednjih šolah, ki so ij! naročile računalniški programski paket podjetja SAOP iz Nove Gorice.
Msebina:
Osnove za delo na računalniku. Instalacija programa. Seznanjanje z menuji. Metode in oblike dela: praktično delo ob računalniku in individualno. Izvajalci: Podjetje SAOP iz Nove Gorice in knjižničarji multiplikatorji. Koordinatorica:
Ema Stružnik, prof. (Poljanska c. 28, (061) 319066)
Mirjana Kregar, dipl. inž., Poljanska c. 28 (061 322066)
Kraj in čas: Seminar bo izpeljan v 15 skupinah po organizacijskih enotah Zavoda od aprila do junija 1991, trajal bo 1 dan (120 ur),
■ ANGLEŠKI JEZIK
Predstavitev učbenika ANGLEŠKI JEZIK 1
Msebina:
Namen učbeniškega kompleta kot alternativnega gradiva za uporabo v 5. razredu. Beseda avtorjev, recenzentov, učiteljev. lojMetode in oblike dela: predavanje, pogovor.
Izvajalci:
Igor Rogi, prof.
Sonja Berce, prof. lanko Skela, prof.
Koordinatorica: Jelka Vintar, prof.. Poljanska c. 28 (061 319066)
Kraj in čas: Ljubljana, Maribor, Koper; junij 1991, v 3 skupinah (24 ur).
•	NEMŠKI JEZIK
Predstavitev učbenika za 7. razred osnovne šole
Vsebina:
Koncept učbeniške serije za nemški jezik. Besedilo. Bralno, slušno razumevanje. Slovnica. Preverjanje in ocenjevanje znanja.
Metode in oblike dela: Delo bo potekalo plenarno in skupinsko.
Izvajalci:
Herta Orešič, prof., Maribor (062 25975),
Kraj in čas: Murska Sobota, Maribor, Celje, Ljubljana; po 20. avgustu, v 4 skupinah po 1 dan (32 ur).
Koordinatorica: Darinka Bole, prof.
Kraj in čas: Enodnevni seminar bo izpeljan v 3 skupinah v Ljubljani, Postojni 'n Mariboru v juniju 1991.
I	ETIKA IN DRUŽBA
' Predstavitev priročnika za učitelje predmeta etika in družba
Vsebina:
Koncept priročnika; didaktično-metodična zasnovanost.
Metode in oblike dela: predavanje, pogovor Izvajalci: Monika Tratnik, prof., mag. Drago Novak.
Koordinator: mag. Drago Novak, Poljanska c. 28, (061) 319066.
Kraj in čas: Enodnevni seminar bo izpeljan po organizacijskih enotah zavoda v juniju 1991. 9 skupin (72 ur).
■	ZEMLJEPIS
t Aktualne novosti pri pouku zemljepisa
Ka učitelje zemljepisa in spoznavanje družbe Vsebina:
Navodila za izpeljavo pouka v 5.. 6. in 8. razredu. Vsebinske spremembe pri Pouku zemljepisa (8. razred). Informacija o učbenikih. Vzpostavitev mreže Phokovnih aktivov učiteljev po OE.
Metode in oblike dela: predavanje, pogovor.
Izvajalci:
mjPr, Metod Vojvoda jhag. Marija Košak Majda Urank, prof.
^nez Godnov, prof.
Koordinator: Nevenka Cigler, prof.. Kranj (064) 22156. rslKraj in čas: Seminar bo izpeljan v 12 skupinah po organizacijskih enotah ''juniju in avgustu 1991 (96 ur).
Osvajanje pojmov pri pouku geografije
sebina:
'predelitev besede POJEM. Problemi usvajanja zemljepisnih pojmov pri :jg,J(:encih. Izdelava učne priprave glede na pridobivanje pojmov. Analiza učne 'he ob videoposnetku.
Metode in oblike dela: predavanje, delo v skupinah (pedagoška delavnica). Izvajalka: mag. Marija Košak.
Koordinatorica: Nevenka Cigler, prof.
iciCraj in čas:
Novo mesto - 19. in 20. 4. 1991 (1 skupina)
Koper - 14. in 15. 6. 1991 (1 skupina)
' Terensko delo
z-3 učitelje geografije v osnovni in srednji šoli ^ebina:
: IfUporaba zemljevida in orientacija v naravi. Metode merjenja temperature vode in zraka, hitrosti vode, gostote prometa, ugotavljanje virov oskrbe la'Prebivalcev določenega kraja.
Metode in oblike dela: demonstracija, skupinsko delo na terenu (pedagoška glavnica).
Izvajalca:
Hz- Franc Lovrenčak ag. Slavko Brinovec.
:°ordinator: Janez Godnov, prof.. Parmova 33. (061) 324 363. raj in čas:
■oper, 19. in 20. 4. zanj, 24. in 25. 5.
elje, 26. in 27. 6. 1991 za OE Celje in lovenj Gradec i^tninar bo trajal dva dni.
■	biologija
Interdisciplinarni prijem pri raziskavi tal, vode in zraka
^niinar je namenjen učiteljem osnovnih šol v OE Novo mesto. Kranj. Koper '"Nova Gorica.
p sebina:
preučevanje tal, vode in zraka s poudaikom na biologiji.
Metode in oblike dela: skupinske oblike in delo v dvojicah, metoda pogovora, jjzsperimentiranja. demonstracije.
Jz- Miha Toman. Claudio Batelli, prof., dr. Milko Novič,
Z- Zdravko Petkovšek, dr. Franc Batič. mag. Zlata Hrček. r' Franc Potočnik. Anka Zupan, prof., dr. Jože Čar.
?ag. Marta Hrustelj ter 3 pedagoški svetovalci.
Nzaj in čas: Seminar bo organiziran (v 3 skupinah) od maja do avgusta 1991.
■	KEMIJA
-	Ustvarjalnost učitelja in učenca
Za učitelje kemije v osnovni in srednji šoli
Vsebina:
Prehodnost znanja kemije iz osnovne šole v srednjo. Ustvarjalnost učiteljev in učencev. Novi kemijski poskus. Predstavitev novih učbenikov in novosti v učnih programih. Varovanje okolja.
Metode in oblike dela: predavanja, eksperimentalno delo. delo v skupinah. Izvajalci:
dr. Sašo Glažar. prof. cr. Janez Mayer mag. Tončka Požek-Novak mag. Jelka Sodja-Božič mag. Dušan Krnel.
Koordinatorica: Ela Teran. prof.. Dragica Posega, dipl. inž.. (061) 319066. Kraj in čas: Enodnevni seminar bo izpeljan v 4 skupinah od aprila do avgusta v Mariboru. Celju. Novem mestu in Ljubljani.
■	GLASBENA VZGOJA
-	Gallus in njegov čas
Za učitelje glasbene vzgoje v osnovnih in srednjih šolah Vsebina:
Gallus in slovenska renesansa. Interpretacija Gallusove glasbe.
Metode in oblike dela: skupinsko muziciranje, glasbena delavnica.
Izvajalec: Janez Bole. prof., dirigent.
Koordinator: Darinka Bole. prof.. Parmova 33. (061) 324363.
Kraj in čas: Ljubljana. 12. in 13. april 1991 (1 skupina).
Kotizacija.
-	Seminar za vodje občinskih aktivov
Vsebina:
Ustvarjalna oblika učenja pri pouku glasbene vzgoje. Oblikovanje učne priprave z didaktičnim gradivom. Letno načrtovanje dela v občinskem aktivu. Metode in oblike dela: predavanje, glasbena delavnica.
Izvajalka: dr. Breda Oblak.
-	Vloga in pomen glasbene vzgoje pri vpeljevanju integriranega pouka v osnovno šolo
Za učitelje L razreda OŠ Vsebina:
Vloga in pomen glasbene vzgoje pri oblikovanju osebnosti. Cilji glasbene vzgoje v osnovni šoli. Uporaba didaktičnega gradiva. Ustvarjalnost kot metoda pri pouku glasbene vzgoje.
Metode in oblike dela: glasbena delavnica.
Izvajalka: dr. Breda Oblak.
Koordinatorica: Darinka Bole. prof.
Kraj in čas: Ljubljana, april 1991; 1 skupina - 8 ur.
■	GOSPODINJSTVO
-	Projektno delo pri gospodinjstvu - novosti pri prehrani v svetu in pri nas
Seminar je namenjen učiteljem gospodinjstva v osnovnih šolah in osnovnih šolah s prilagojenim programom ter učiteljem gospodinjstva v srednjih šolah (kmetijsko-gospodinjskih. zdravstvenih in vzgojiteljskih šolah).
Vsebina:
Projektno delo pri gospodinjstvu. Alternativna prehrana. Informacija o prehrani - izobraževanje o prehrani. Katalogi znanja in psihomotorične sposobnosti.
Metode in oblike dela: predavanje, demonstracija, delavnice - dopoldne frontalno, popoldne v skupinah.
Izvajalci:
dr. Helena Novak dr. Milan Adamič M. Paušič. dipl. inž..
T. Dominič
M. Sintič (članici ožje predmetne skupine za gospodinjstvo),
Marta Hrovatin, ped. svet., Parmova 33. ki je tudi koordinatorica (061) 324363.
Kraj in čas: Dvodnevni seminar bo organiziran v 7 skupinah v Ljubljani (2), Murski Soboti, Kranju, Novi Gorici, Kopru in Mariboru predvidoma v maju in juniju.
4.	USPOSABLJANJE UČITEUEV OTROK IN MLADOSTNIKOV Z MOTNJAMI V TELESNEM IN DUŠEVNEM RAZVOJU
9 - Vpeljevanje prenovljenega programa (za učitelje 7. in 8. razredov osnovnih šol s prilagojenim programom, ki poučujejo slovenski jezik, spoznavanje narave, spoznavanje družbe, matematiko, gospodinjstvo; glasbeno, tehnično in telesno vzgojo).
Vsebina: Novosti v učnih načrtih posameznih predmetov.
Metode in oblike dela: frontalna, pedagoška delavnica.
Izvajalci:
dr. Darko Opara
pedagoški svetovalci za posamezne predmetne skupine (7) dr. Egidija Novljan Marija Kavkler. prof. dr. Anton Kotar.
Koordinatorica: Majda Končar, prof.. Parmova 33. tel. (061) 324363.
Kraj in čas: Seminar bo organiziran v Mariboru in Ljubljani v 30 skupinah od aprila do avgusta 1991 (240 ur).
■	- Spremljanje vzgojno-izobraževalnega dela v organizacijah za usposabljanje, alternativne in inovativne oblike usposabljanja
Za ravnatelje organizacij za usposabljanje Vsebina:
Predstavitev vseh inovativnih in alternativnih oblik usposabljanja, ki jih izvajajo. Ovrednotiti dosežke, opredeliti možnosti.
Metode in oblike dela: pedagoška delavnica.
Izvajalci: dr. Darko Opara dr. Egidija Novljan mag. Janez Bečaj dr. Dušica Pleterski Marjan Tomšič, prof.
Franci Kolenec. prof.
5	specialnih pedagogov-ravnateljev.
Koordinatorica: Majda Končar, prof.
Kraj in čas: Tridnevni seminar bo izpeljan v Ljubljani v juniju 1991.
2	skupini - 48 ur.
■	- Usposabljanje strokovnjakov za delo z avtističnimi otroki
Za specialne pedagoge, logopede, psihologe
Vsebina:
Avtizem - psihoza ali nekaj drugega. Karakteristika avtističnih otrok. Prognoza avtističnih otrok. Različni načini obravnave. Sodobni multidisciplinarni prijem.
Metode in oblike dela: predavanje, pedagoška delavnica.
Izvajalci:
Branka Jurišič, prof.
pedopsihiatrični team (psiholog, zdravnik, pedopsihiater. soc. delavec).
Koordinatorica: Majda Končar, prof.
Kraj in čas: 3-dnevni seminar bo v Topolšici ali v Ljubljani v aprilu 1991 (24 ur).
■	- Vzgoja z gibom
Za specialne pedagoge v VVO. ODU in zavodih (omejeno število)
Vsebina:
Doživljanje svojega telesa z gibom. Razvijanje čutno-gibalne, zaznavno-gibalne. čustveno-gibalne sposobnosti. Razvijanje motoričnih sposobnosti in fizioloških funkcij. Pridobivanje motoričnih sposobnosti in gibalnih vzorcev. Odpravljanje motečega gibalnega in socialnega vedenja.
Metode in oblike dela: pedagoška delavnica, skupinsko delo.
Izvajalci:
dr. Borka Teodorovič. Fakulteta za defektologijo. Zagreb, dr. Liljana Igric. Fakulteta za defektologijo. Zagreb, dr. Dubravka Levandovski. Fakulteta za defektologijo. Zagreb in 2 asistentki.
Koordinatorica: Majda Končar, prof.
Kraj in čas: Lovran. od 6. 5. do 11. 5. 1991 (144 ur).
Delna kotizacija.
■	- Oblikovanje individualiziranih programov dela
Za specialne pedagoge v VVO in OS
Vsebina:
Aplikativni prikaz oblikovanja individualiziranih programov dela. Praktično delo.
Metode in oblike dela: frontalna, skupinska - pedagoška delavnica Izvajalec: dr. Mirko Galeša.
Koordinatorica Majda Končar, prof.
Kraj in čas: Maribor. Ljubljana; junij 1991 (2 skupini - 16 ur)
■	- Pomoč slepim otrokom in mladostnikom na gibalnem področju
(za strokovne delavce, ki delajo z motnjami vida)
Vsebina:
Spoznavanje oblik gibanja.
Metode in oblike dela: predavanje, videoposnetki, razprava.
Izvajalka: dr. Božena Kremžar.
Koordinator: Franci Kolenec. prof. (Parmova 33. tel. (061) 324363).
Kraj in čas: Ljubljana, april 1991 (8 ur).
■	- Likovna vzgoja na predšolski stopnji za osebe z motnjami sluha in govora
Za specialne pedagoge v predšolskih oddelkih Vsebina:
Likovna vzgoja na predšolski stopnji.
Ploskovno risanje. Oblikovanje.
Metode in oblike dela: predavanje, razprava, delo v skupinah.
Izvajalca: Hočevar, prof.
Lili Novak (praktik).
Koordinator: Franci Kolenec, prof.
Kraj in čas: Ljubljana, maj 1991 - 2 skupini po 3 dni - 48 ur.
Za specialne pedagoge, ki delajo z bolnimi otroki v oddelkih osnovne šole v bolnišnicah
Vsebina:
Seznanjanje z bolnim otrokom, ki je zbolel za aidsom.
Nevarnosti in preventiva.
Metode in oblike dela: predavanje z videoposnetki, razprava Izvajalka: dr. Dušica Pleterski.
Koordinator: Franci Kolenec. prof.
Kraj in čas: Ljubljana, maj 1991; 1. skupina - 8 ur.
5.	ŠOLSTVO NARODNOSTI
■	- Ustno in pisno sporočanje pri pouku slovenskega jezika kot drugega jezika od 1. do 4. razreda osnovnih šol na narodnostno mešanem območju
Za učitelje slovenskega jezika v šolah z italijanskim jezikom v dvojezičnih (slovensko-madžarskih) šolah in učitelje romskih otrok.
Vsebina:
Ustno in pisno sporočanje ob uvajanju novega učbenika. Igrajmo se slovenščino (za 2. razred).
Metode in oblike dela: pedagoška delavnica.
Izvajalci:
mag. Martina Križaj-Ortar Jelka Vatovec Moralo, prof.
Berta Golob. prof.
Kraj in čas: Ljubljana, 27. 8. 1991; 2 skupini po 1 dan - 16 ur.
6.	DOPOLNILNI POUK V TUJINI
■	- Strokovni seminar za učitelje dopolnilnega pouka maternega jezika in kulture v tujini
Za učitelje in vzgojitelje otrok naših delavcev, na začasnem delu v tujini Vsebina:
Teoretična izhodišča za projektno delo pri dopolnilnem pouku. Operacionalizacija izhodišč za projektno delo ob temah iz učnega načrta - pedagoške delavnice.
Predstavitev osnutka učnega načrta za 2. jezikovno raven (pogovor in dopolnila).
Predstavitev programa za novo obliko šole v naravi z jezikovnim tečajem v Sloveniji. Domovinska vzgoja glede na sodobne družbene dejavnosti v našem okolju.
Metode in oblike dela: pedagoška delavnica, predavanja.
Izvajalci:
dr. Janez Dular
dr. Vladimir Klemenčič
dr. Helena Novak
mag. Martina Križaj-Ortar
mag. Marja Bešter
Melita Steiner, prof.
Ivanka Mali. prof.
Koordinatorica: Dragica Motik. prof. (Ul. Stare pravde 6, 061 322776)
Kraj in čas: Brdo pri Kranju, od 1. do 4. aprila 1991.
7.	RAČUNALNIŠTVO
■	- Računalniška delavnica za kemijo
Za učitelje kemije osnovnih in srednjih šol
Vsebina:
Pregled programov za kemijo.
Izbira najboljših programov za računalniško podprt pouk kemije.
Metode in oblike dela: skupinske in individualne.
Izvajalka: Dragica Posega, dipl. inž. kemije.
Koordinatorica: Mirjana Kregar, dipl. inž. rač. (Poljanska c. 28, 061 319066) Kraj in čas: Ljubljana, april 1991; 1 skupina - 8 ur.
■	- Program za računalniško podprto načrtovanje
Za učitelje tehniških šol
Vsebina:
Pregled programov, narejenih z AVTOCADOM.
Pregled programov, narejenih v drugih paketih za načrtovanje.
Izbira najprimernejših programov.
Metode in oblike dela: skupinske.
Izvajalec: Franc Najdič, prof.
Koordinatorica: Mirjana Kregar.
Kraj in čas: Maribor ob koncu aprila ali v začetku maja 1991; 2 skupini po '2 dni - 32 ur.
■	- Elektronske presojnice
Za učitelje osnovnih in srednjih šol
Vsebina:
Splošna navodila za izdelavo presojnic.
Izdelava presojnic z računalnikom.
Povezava presojnic v predavanje.
Metode in oblike dela: frontalna oblika, vaje z računalnikom.
Izvajalec: Tomaž Škulj. dipl. fizik.
Koordinator: Rado Wechtersbach, dipl. inž. strojništva (Poljanska c. 28, 062 319066).
Kraj in čas: Ljubljana, april, maj; 2 skupini po 2 dni - 32 ur.
■	- BASE in pouk računalništva
Za učitelje računalništva v SS
Vsebina:
Vsebina v učnem načrtu.
Učbenik.
Demonstracijska ura.
Okrogla miza.
Metode in oblike dela: pogovor, demonstracije.
Izvajalec: Robert Gajšek, prof. dipl. matematik.
Koordinator: Rado Wechtersbach.
Kraj in čas: Celje, april; 1 skupina - 8 ur.
■	- Računalniška grafika na računalniku M’eintosh
Za učitelje, ki uče na oblikovni in fotografski usmeritvi
Vsebina:
Osnove računalniške tehnologije.
Računalniška grafika.
Tipografija.
Računalniško oblikovanje.
Izvajalca: Branko Smolej prof., dipl. inž. arh.
Leon Belon, dipl. inž. arh.
Koordinator: Rado Wechtersbach.
Kraj in čas: Ljubljana, april, maj, junij 1991.
Seminar bo organiziran v 2 skupinah po 35 dni.
Vir financiranja: delna kotizacija.
8.	SREDNJE ŠOLE
Za učitelje, ki poučujejo v vseh programih Za šolske svetovalne delavce
■	- Problematika preprečevanja zlorabe drog v adolescentnem obdobju
Vsebina:
Osnovna informacija o drogah.
Šolsko obdobje in zloraba drog.
Vloga šolskih svetovalnih delavcev in možnosti pri preprečevanju zlorabe drog.
Primeri iz prakse.
Oblika: frontalna.
Izvajalec: dr. Gorazd Mrevlje.
Koordinatorica: Friderika Mičič, dipl. psih. (Ul. Stare pravde 6, 061 322776). Kraj in čas: Kranj, 8. april 1991 (1 skupina)
| Ljubljana do junija 1991.
Število vseh skupin: 3 po 6 ur.
■	- Nekatere novosti v psihologiji mišljenja in pedagoška praksa
Vsebina:
Prispevek: razvojne psihologije k pouku naravoslovja.
Socialna interakcija kot spodbuda za kognitivni razvoj.
Inovacije v poučevanju fizike in nekaj izkušenj z mednarodno maturo. Kooperativno učenje (koncept).
Strukture kooperativnega učenja.
Izvajalci: dr. Darja Piciga Andrej Lobnik, prof.
Cirila Peklaj, dipl. psihologinja.
Koordinatorica: Friderika Mičič.
Kraj in čas: Ljubljana, maj 1991. Skupina 1.
■	- Novosti v slovenski književnosti v 80. letih
Vsebina:
Zamejska literatura, literatura v slovenskem prostoru, izseljenska literatura - vse kot enotna slovenska književnost. Biblijske vsebine.
Metode in oblike dela: predavanje, razprave.
Izvajalci:
dr. Helga Glušič
pedagoški svetovalci za slovenski jezik (9).
Koordinator: Borut Stražar, prof. (Ulica Stare pravde 6. 061315089).
Kraj in čas: Dvodnevni seminar bo izpeljan po organizacijskih enotah od junija do decembra 1991; 12 skupin - 192 ur.
■	- Interpretacija neumetnostnega besedila
Vsebina:
Umetnostno besedilo je večkrat opazovano kot neumetnostno, zlasti pri pouku slovenskega jezika. Zadevo bo treba uravnovesiti.
Metode in oblike dela: predavanje, razprave.
Izvajalci:
dr. Breda Pogorelec
pedagoški svetovalci za slovenski jezik (9).
Koordinator: Borut Stražar, prof.
Kraj in čas: Dvodnevni seminar bo izpeljan po organizacijskih enotah od junija do decembra 1991; 12 skupin - 192 ur.
NEMŠKI JEZIK
■ - Preverjanje in ocenjevanje znanja za učitelje nemškega jezika na šolah, na katerih bo zaključni izpit iz nemškega jezika
Vsebina:
Preverjanje in ocenjevanje znanja v luči sodobne didaktike pouka.
Zaključni izpiti - sheme in napotki.
Razprave in izmenjava vzorcev testov.
Metode in oblike dela: plenarno delo, delo v skupinah.
Izvajalki:
mag. Romana Šifrer Vilma Djukič, prof.
Koordinatorica: Herta Orešič, prof. (OE Maribor. 062 25975).
Kraj in čas: Celje, maj 1991; 1 skupina - 6 ur.
FRANCOSKI JEZIK
■ - Uporaba literarnega besedila s posebnim pogledom na jezik in kulturo
Vsebina:
Literarna besedila s francoskega juga.
Analiza jezikovnih elementov.
Besedilo kot odsev kulture.
Metode in oblike dela: predavanje, pedagoška delavnica.
Izvajalci:
Maguy Albet, Univerza iz Montpelliera, Francija
Therese Pistilli, Bureau d’action linguistique. Beograd - lektorji za francoski jezik.
Koordinator: Boris Klemenčič, prof. (Kranj. Stritarjeva 8. 064 22 156).
Kraj in čas: Škofja Loka, od 3. 4. do 6. 4. 1991. 1 skupina.
SOCIOLOGIJA
■ - Predstavitev priročnika SOCIOLOGIJA (prevod iz angleščine)
Vsebina:
Predstavitev priročnika z vidika didaktično-metodične zasnovanosti. Metode in oblike-dela: predavanje, razlage, delo v skupinah.
Izvajalca:
Monika Tratnik, prof.
mag. Drago Novak, ki je tudi koordinator (Poljanska c. 28, 061319066) Kraj in čas: Ljubljana, avgust 1991, 1 skupina - 8 ur.
KEMIJA
■ Od ideje do realizacije (video tehnologija v kemiji)
Vsebina:
Videotehnika.
Videoprodukcija.
Videojezik.
Estetika videoslike.
Metode in oblike dela: videodelavnice. individualno delo.
Izvajalci:
Janez Šušteršič, vodja videocentra (višja izobr.)
Miran Potočnik, vodja videocentra (višja izobr.)
Ela Teran. prof.
Koordinatorica: Nuša Dragan, prof. (Poljanska c. 28. 061319066)
Kraj in čas: 3-dnevani seminar bo v Škofji Loki od 7. 5. do 9. 5. 1991. 1 skupina - 24 ur.
FIZIKA
■ - Vpeljevanje računalništva v šole - VMESNIK
Za člane projektne skupine in učitelje fizike
Vsebina:
Zračna drča. program leče, uporaba vmesnika.
Metode in oblike dela: individualno delo.
Izvajalci:
Bojan Pajk. prof.
Slavko Kocijančič, prof. ter drugi sodelavci.
Koordinatorica: Nada Razpet, prof. (Poljanska c. 28, 061319066)
Kraj in čas: Trbovlje. Ljubljana (mogoče Maribor), od aprila do junija 1991 (5 skupin - 40 ur).
GLASBENA VZGOJA
■ - Glasbena vzgoja v osnovni in srednji šoli
Za učitelje glasbene vzgoje v srednji šoli
Vsebina:
Glasbena vzgoja na prehodu iz osnovne v srednjo šolo.
Vloga glasbene vzgoje pri poklicnem usmerjanju otrok v OŠ. Predstavitev didaktičnega gradiva za glasbeno vzgojo v srednji šoli. Metode in oblike dela: skupinska, glasbena delavnica.
Izvajalka: dr. Breda Oblak.
Koordinatorica: Darinka Bole. prof. (Parmova 33. 061324363). Kraj in čas: Ljubljana. Maribor; april 1991, 2 skupini - 16 ur.
LIKOVNA VZGOJA ■ - Seminar za vodje občinskih aktivov
Za osnovne in srednje šole
Vsebina:
Učna priprava.
Letno načrtovanje dela v aktivu.
Predstavitev novega učila.
Metode in oblike dela: frontalno, individualno, demonstracija, pogovor. Izvajalci: dr. Milan Butina.
Koordinatorica: dr. Helena Berce-Golpb (Parmova 33, 061324363)
Kraj in čas: Dvodnevni seminar bo izpeljan junija in avgusta 1991 v Ljubljani in Mariboru, 2 skupini - 32 ur.
■ - Prostorsko oblikovanje
Vsebina:
Novosti na področju oblikovanja prostora.
Novosti in spremembe v učnih načrtih.
Metode in oblike dela: skupinsko delo, demonstracija dela.
Izvajalec: dr. Milan Butina.
Koordinatorica: dr. Helena Berce-Golob.
Kraj in čas: Seminar bo junija in avgusta v Ljubljani, 2 skupini - 16 ur.
Za učitelje v gimnazijah
ZGODOVINA
■ - Zaključni izpit iz zgodovine in novejša didaktična literatura za pouk zgodovine
Vsebina:
Seznanitev z vsebino izpita, oblikovanjem vprašanj, ocenjevanjem.
Učni pripomočki, novejša didaktična literatura.
Metode in oblike dela: frontalna oblika, pogovor.
Izvajalci: dr. Štefan Trojar dr. Hrvoje Matkovič Ana Kastelic, prof.
Koordinatorica: prof. Prvenka Turk (Parmova 33, 061324363).
Kraj in čas: Ljubljana, april 1991 (1 skupina - 8 ur).
Za učitelje, ki poučujejo v strokovnih šolah
BIOLOGIJA
■	- Novosti v učnem načrtu
Za učitelje v gimnazijah in strokovnih šolah s poudarkom na predmetu biologija
Vsebina:
Predstavitev učnega načrta za gimnazije in strokovne šole (po 1. letniku). Mednarodna matura.
Predavanje o biotehnologiji.
Metode in oblike dela: frontalna in skupinska.
Izvajalci: pedagoški svetovalci, učitelji, praktiki.
Kraj in čas: Ljubljana, junij 1991 (2 skupini - 16 ur).
GEOGRAFIJA
■	- Predstavitev učbenika REGIONALNA GEOGRAFIJA SVETA
Za učitelje pedagoške ter družboslovno-jezikovne usmeritve, poslovno-fi-nančne dejavnosti, gostinstva in turističnih del.
Vsebina:
Didaktična-metodična zasnovanost učbenika.
Metode in oblike dela: predavanje, pogovor, delo v skupinah Izvajalca: mag. Slavko Brinovec. Nevenka Cigler. Janez Godnov - profesorja.
Koordinator: mag. Drago Novak (Poljanska c. 28. 061319066).
Kraj in čas: Maribor, avgust 1991. (8 ur).
ZDRAVSTVENA VZGOJA
■	- Dopolnitev strokovnega znanja za učitelje zdravstvenovzgojnih vsebin
Metode in oblike dela: predavanje, delo v skupinah, plenarna razprava. Izvajalci: Univerzitetni zavod za zdravstveno varstvo (1 profesor, 1 doktor medicine).
Koordinatorica: Fani Čeh, dipl. organizatorica dela (Poljanska c. 28. (061) 319066).
Kraj in čas: Ljubljana, Maribor, junij ali avgust 1991; dve skupini, 2 dni - 32
ELEKTROTEHNIŠKA USMERITEV
■	- Seminar za učitelje električne instalacije, namenjen projektantom, izvajalcem in učiteljem
Vsebina:
Seznanitev s strokovno problematiko, razvojem in novimi predpisi.
Metode in oblike dela: predavanje, pogovor, okrogla miza.
Izvajalci: Elektrotehniško društvo Maribor - zavod sodeluje pri seminarjih, ki jih organizirajo različna društva in druge podobne inštitucije. Ti seminarji so največkrat izpeljani z delno kotizacijo.
Kraj in čas: Radenci, spomladi 1991; ena skupina 2 dni, 16 ur. STROJNIŠTVO
■	- Mehansko konstruiranje strojnih elementov s programom ZEUS
Za učitelje predmetov strojni elementi in tehniško risanje
Vsebina:
Predstavitev programa ZEUS. Konstruiranje kot sestavina pouka, podprtega z računalnikom.
Praktikum.
Izvajalec: Tim srednje strojne šole Velenje.
Koordinator: Franc Najdič, prof.. (Poljanska c. 28. 319066).
Kraj in čas: Ljubljana; maj. junij. 3 skupine - 24 ur.
■ - Hidravlični sistemi (HUP2)
Za učitelje predmeta osnove regulacij in krmilja za področje strojništva Vsebina:
Hidravlični sistem proporcionalne tehnike.
Novi elementi in delovne komponente.
Praktikum.
Metode in oblike dela: frontalna, skupinska, individualna.
Izvajalca:
Anton Beovič, dipl. inž. dr. Matjaž Žaucer.
Koordinator: Franc Najdič, prof.
Kraj in čas: Žiri. april 1991; 2 skupini - 16 ur.
TEKSTILNA USMERITEV. USNJARSKO PREDELOVALNE ŠOLE
■ - Vpeljevanje novih programov oz. sprememb v novem šolskem 1991/92
Za ravnatelje srednjih šol za tekstilno in usnjarsko usmeritev ter za učit« slikovnih predmetov.
Vsebina:
Izvedbeni predmetniki.
Organizacija praktičnega pouka (povečan obseg).
Izvajanje in nove vsebine, strokovno-teoretičnih predmetov.
Priprava na zaključne izpite.
Metode in oblike dela: vodeni pogovor, delo v skupinah Izvajalka: Nada Pavšer. prof. (Poljanska c. 28. 319066).
Kraj in čas: Ljubljana, april 1991; 2 skupini - 16 ur.
■ - Integrirane vsebine kemije in specialna didaktika
Za učitelje kemije in strokovno-teoretičnih predmetov
Vsebina:
Izbor vsebin (gesel).
Integracija kemijskih vsebin v strokovnih predmetih.
Kadrovski vidik.
Razlaga minimalnih možnosti za izpeljavo integriranih učnih vsebin. Metode in oblike dela: vodeni pogovor, pedagoška delavnica. Izvajalci:
dr. Franc Lazarini.
Marija Osredkar, prof.
Metka Zevnik, prof.
Koordinatorica: Nada Pavšer. prof.
Kraj in čas: Ljubljana, april 1991; 2 skupini - 16 ur.
ADMINISTRATIVNA DEJAVNOST
■ - Osnove prava in upravni postopek
Za učitelje strokovnega predmeta v programu 4-letne strokovne šole.
Vsebina:
Osnove prava - ustrezne vsebine za osnovno šolo.
Upravni postopek - izbor ustreznih vsebin.
Metode in oblike dela: predavanje in pogovor.
Izvajalci: dr. Albin Igličar
Duši Igličar, prof., Erika Simunič prof.
Koordinatorica: prof. Terezija Osterman-Cenc (Poljanska c. 28, 0 319066)
Kraj in čas: Ljubljana, avgust 1991 (1 skupina).
Politična ekonomija in ekonomika narodnega gospodarstva in raču^ >
vodstvo za učitelje predmeta v 4-letni srednji šoli.
Vsebina:
Novosti oz. spremembe ekonomske zakonodaje.
Poslovanje podjetij v državni in zasebni lasti.
Osnove veljavnega ekonomskega sistema v Sloveniji in primerjava z dru, državami.
Metode in oblike dela: predavanje, razprava.
Izvajalca:
dr. Šaša Glas
dr. Bogomir Kovač
Koordinatorica: Terezija Osterman-Cenc, prof.
Kraj in čas: Ljubljana, junij ali avgust 1991; 2 skupini - 16 ur.
Predstavitev učbenika PISARNIŠKA MEHANIZACIJA IN AVI' \
MATIZACIJA
Za učitelje upravno-administrativnih šol
Vsebina:
Predstavitev učbenika Strokovne knjižnice in dokumentacija. Ogled Centralne ekonomske knjižice v Ljubljani.
Metode in oblike dela: predavanje, pogovor.
Izvajalec: Martin Lorbar. prof.
Koordinator: mag. Drago Novak (Poljanska c. 28, 319066). Kraj in čas: Ljubljana, 29. 3. 1991; 1 skupina ■
I:
r
j
■ 8 ur.
ZDRAVSTVENA USMERITEV
■ - Dopolnitev znanja s področja zdravstvene nege
Vsebina:
Proces zdravstvene nege - aplikativni model.
Metoda dela: pedagoška delavnica.
Izvajalci: g. Armin Negel - Geissenska klinika in UKC.
Koordinatorica: Fani Ceh, dipl. org. dela, (Poljanska c. 28, 319066).
Kraj in čas: Enodnevni seminar bo v Ljubljani v avgustu 1991; 1 skupi'
- 8 ur.
Za strokovne in poklicne šole	]
S
(
■ - Spremembe in novosti v programih
Za učitelje strokovnih predmetov in ravnatelje poklicnih in strokovnih šol
Vsebina:
Cilji prenovljenih programov.
Vsebinske spremembe - predmetniki in učni načrti - strokovnih predmetov1 praktičnega usposabljanja.
Šolska in poklicna orientacija; vzgoja za poklic.
Novosti v stroki.
Metode in oblike dela: predavanje, pogovor.	: ;
Izvajalci: visokošolski učitelji matičnih fakultet - predvidoma 6 predavatelj' ^ (elektrofakulteta, fakulteta za lesarstvo itn.)
Koordinatorica: Marija Tome. prof.. Poljanska c. 28. 061 319066.
Kraj in čas: Enodnevni seminar bo izpeljan v Ljubljani od maja do avgu^ J
1991: 10 skupin.
■ - Pedagoško-psihološki seminar	'
Za učitelje strokovnih predmetov v poklicnih in strokovnih šolah
Vsebina:	(
Psihološki in didaktični vidiki pouka.
Preverjanje in ocenjevanje znanja.	(
Prilagajanje pouka učencem.	1
Odnosi med učitelji in učenci.	I
Metode in oblike dela: pogovor, aktivno izkušenjsko učenje, vaje.	1
Izvajalci:	| i
dr. Martin Kramar, prof.	j
Benjamin Jurman, prof.	,
Tereza Žerdin. prof.	,
Koordinatorica: Marija Tome, prof.
Kraj in čas: Ljubljana. Maribor. Celje, Ptuj, Novo mesto; 10 skupin po 1 d , - 80 ur.	,
EKOLOGIJA Z BIOLOGIJO
■ - Vpeljevanje predmeta za učitelje 3- in 4-letnih strokovnih šol, ki intU biologijo le 70 ur.
Vsebina:	1 1
Predstavitev novega učnega načrta.	j 1
Predstavitev kataloga znanj.	1
Predlog učbeniških gradiv.	1
Novosti v ekologiji.	1
Metode in oblike dela: frontalne in skupinske oblike. Metoda pogovof 1 demonstracije.
Izvajalci: pedagoški svetovalci za biologijo
Koordinatorica: Irena Perenič, prof. (Poljanska c. 28, 061 319066).
Kraj in čas: Ljubljana, maj, junij 1991; 3 skupine 24 ur.
STROJNIŠTVO
® - Didaktično-metodični prijem pri praktičnem usposabljanju
učitelje praktičnega pouka
Vsebina:
Dejavniki, ki vplivajo na sistem in delovno mesto.
Specialna metodika dela.
Oblika: frontalna.
Izvajalca:
dr. Amand Papotnik. •
Anton Grebenšek.
Koordinator: France Najdič, prof. (Poljanska c. 28. (061) 319066)
Kraj in čas: Ljubljana, Maribor; maj. junij, avgust 1991: 3 skupine - 24 ur).
| 8 - Specialna didaktika strokovnoteoretičnih predmetov s področja strojni-
Za učitelje strokovnih predmetov strojništva na strokovnih in poklicnih šolah Vsebina:
Osnove razvojne in pedagoške psihologije.
Osnovne pedagoške analitike dela.
Specialna didaktika strokovnoteoretičnih predmetov s primeri za posamezne strokovne predmete.
Osnovne datumologije.
Pogovor po koncu seminarja.
Metode in oblike dela: Pogovor, razlaga, prikazovanje pisnih del, reševanje Problemov, praktično delo; oblike: frontalno, delo v dvojicah, skupinah. Izvajalec: dr. Amand Papotnik.
Koordinator: mag. Valentin Kubale.
Kraj in čas: Maribor, 29. 8. 1991 in 30. 8. 1991 (2 skupini - 16 ur).
8 - Metodika dela pri računalniško podprtem konstruiranju
Za učitelje mehanike s transportnimi napravami in tehniškega risanja s strojnimi elementi.
Vsebina:
Računalniško podprto konstruiranje gredi.
Računalniško podprto konstruiranje tečajev.
Računalniško podprto konstruiranje vijakov.
Metode in oblike dela: pogovor, razlaga, demonstracija.
Izvajalci:
Albin Vrabič, dipl. inž.
Igor Razborik, dipl. inž.
Karli Juhart, dipl inž. in 2 študenta strojne fakultete
Koordinator: mag. Valentin Kubale, Srednja kov. strojna in metalurška šola Store, 063 770051
Kraj in čas: Ljubljana, 19. 4. 1991 in 17. 5. 1991 (2 skupini po en dan - 16 ur)
Višje upravne šole, učitelji
lesarstvo
8 - Spremembe in dopolnitve programov v lesarstvu
Za učitelje strokovnih predmetov v poklicnih in strokovnih šolah.
Vsebina:
Cilji prenovljenih programov in nova vsebinska struktura.
Inovacija.
OS! Izobraževanje za potrebe elite.
Novosti v stroki.
Metode in oblike: razlaga, pogovor. Frontalne in skupinske oblike dela.
, Izvajalci:
u' Mirko Geršak, dipl. inž.
Andrej Grošelj, inž.
Ser 1 učitelj z doktoratom
Koordinator: Anton Slane (Poljanska c. 28, 319066)
Kraj in čas: Ljubljana, 29. 8. 1991 (1 skupina - 8 ur)
ADMINISTRATIVNA DEJAVNOST
8 - Pisarniško poslovanje s poudarkom na računalniški tehnologiji dela Za učitelje pisarniškega poslovanja in strojepisja ter računalništva v 3- in 4-letnih šolah.
Vsebina:
Pomen računalnika v pisarniškem poslovanju.
Odnos strojepisja in delo na računalniku.
Praktična uporaba najbolj uporabljenih programov v pisarniškem poslovanju (administraciji podjetij in uprave).
1 Metode in oblike dela: predavanje, razprave, vaje.
Izvajalci: dr. Miha Brejc z 1 sodelavcem z Višj računalništva v srednjih administrativnih šolah.
Koordinatorica: Terezija Osterman-Cenc, prof. (Poljanska c. 28. 061 319066 Kraj in čas: Ljubljana, avgust 1991. Dvodnevni seminar v dveh skupinah - 32 1 Ur-
GRADBENIŠTVO
8 - Obstojnost objektov masivnih konstrukcij
Za učitelje strokovnoteoretičnih predmetov in praktičnega pouka v gradbenih §olah.
Metode in oblike dela: predavanje, skupinsko delo.
Vsebina L:
Obstojnost objektov masivnih konstrukcij in vpliv okolja.
Koncepcija izobraževanja in razvoj strokovnega šolstva v Sloveniji. Komunikacija v razredu.
(Vsebina I. je namenjena učiteljem strokovno-teoretičnih predmetov.) Vsebina II.:
p) Novi tehnološki postopki v gradbeništvu.
Vodenje skupine mladostnikov.
(Vsebina II. je namenjena učiteljem praktičnega pouka.)
Izvajalci:
Stane Terčelj, dipl. inž. s sodelavci Ana Trnič, dr. lože Valentinčič, mag.
I'erdo Rečnik, mag.
Kraj in čas: Ljubljana, 10. 5. 1991 (2 skupini - 16 ur).
Za poklicne šole
Zgodovina
8 - Uresničevanje novega učnega načrta
,.| Za učitelje zgodovine v poklicnih šolah
Vsebina:
Seznanitev z novim konceptom učnega načrta ut1 Metode in oblike dela: predavanje - frontalna Izvajalca:
Stefan Trojar dr.
Ana Kastelic, prof.
Koordinator: Prvenka Turk, prof. (Parmova 33, 324 363)
Kraj in čas: Ljubljana; junij, avgust 1991;
(2 skupini - 16 ur).
gradbeništvo, elektro in kovinarsko predelovalno področje
8 - Pregled lastnosti materialov za gradbeništvo, elektro in kovinsko prede-'ovalno področje
Za učitelje triletnih strokovnih šol s programom strojništvo, elektrotehnika in Vsebina:
Struktura in lastnosti materialov.
Ji' Kovine in jekla.
Nekovinski materiali.
Polprevodniški materiali.
Korozija in zaščita materialov.
Alj "letode in oblike dela: pedagoška delavnica; predavanja, eksperimentalno ,elo, demonstracije, delo v skupinah, A V sredstva.
Izvajalci:
“r- Drago Kolar, prof.
'f' Ciril Zevnik ar. M. Kosec, prof.
“t- V. Marinkovič, prof. at- Andrej Paulin, prof.
.,of Stane Pejovnik, prof.
J)' Zevnik, dipl. inž.
£'a Teran, prof.
Koordinatorica: Dragica Posega, dipl. inž. (Poljanska 28, 319066)
^aj in čas: Ljubljana; april 1991; (2 skupini - 64 ur).
OSEBNE STORITVE
■	- Novi materiali v frizerski stroki
Vsebina:
Seznanitev z novimi materiali, njihovo uporabo in sestavo.
Nove pričeske.
Metode in oblike dela: Predavanje in vodeni pogovor, demonstracija pričesk. Izvajalci:
Saša Bernik, dipl. inž. demonstratorji nove mode - sodelavci Narta Studia Koordinatorica: Jelka Liberšar, prof. (Poljanska 28, 319066)
Kraj in čas: Ljubljana; april 1991; (1 skupina - 8 ur).
9.	ZA VZGOJITELJE V DOMOVIH ZA UČENCE SREDNJIH ŠOL
■	- Jezikovna kultura in komunikacija
Seminar je namenjen vzgojiteljem in ravnateljem slovenskih dijaških domov v zamejstvu in spada v okvir rednega strokovnega izpopolnjevanja slovenskih vzgojiteljev'v zamejstvu.
Metode in oblike dela: Jezikovne delavnice.
Izvajalci: dr. Vinko Skalar dr. Marija Skalar dr. Drago Žagar.
Koordinator: Momčilo Jankovič (Poljanska c. 28, 061 319066)
Ker bo večina seminarjev potekala v več skupinah in se pedagoški svetovalci še dogovarjajo in usklajujejo roke s predavatelji, je pri večini seminarjev čas naveden le približno. Učitelje in šole prosimo, naj na javni razpis ne pošiljajo prijav. Podrobnejši program bomo poslali šolam pred izvedbo posameznega seminarja. Takrat bomo zbirali tudi prijave za udeležbo.
SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE
61000 Ljubljana Gotska 18
Telefon: (061) 559251, 556164
VSEBINE SEMINARJEV ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE ZA MESECE: APRIL, MAJ, JUNIJ, JULIJ, AVGUST 1991
■	MOTORIČNE VAJE IN SPROSTITVENE TEHNIKE
Vsebina:
Učenčeva potreba po sprostitvi (zaradi dolgega sedenja, napetosti ob frustracijah in napornem mentalnem delu). Metode sproščanja in možnosti, ki jih imamo za sprostitev v šoli. Problemi motorično nespretnih otrok in povezanost motorične nespretnosti s šolsko storilnostjo in splošno uspešnostjo. Metode in vaje za korekcijo tovrstnih primanjkljajev.
Gibanje je mogoče uporabiti tudi kot metodo učenja. Praktični napotki za tovrstno učenje.
Vodja seminarja:
Anica Uranjek, spec. klin. psih.. Svetovalni center Ljubljana, telefon 559251. Sodelavci:
Aldo Rupel. dipl. psiholog Milka Žalik, učiteljica Sonja Peternel, učiteljica.
Datum, kraj in čas izpeljave:
5. in 6. 4. 1991 (začetek ob 8. uri)
Osnovna šola Šmarje pri Jelšah 16 ur.
Število udeležencev je omejeno - 40.
19. do 20. 4. 1991 (začetek ob 8.00 uri)
Osnovna šola Frana Roša. Celje (za ZOŠ Celje)
16 ur.
Število udeležencev je omejeno - 40.
12.	do 13. 4. 1991 (začetek ob 8.00 uri)
Svetovalni center Ljubljana
16 ur.
Število udeležencev je omejeno - 40.
■	KOMUNIKACIJE MED UČITELJEM IN UČENCI
Vsebina:
Komunikacija med učitelji in učenci
Pomen ustrezne komunikacije med učiteljem in učencem za uspešnost učno-vzgojnega dela v šoli. Nekatere splošne zakonitosti komuniciranja in njihovo manifestiranje v razmerah šolskega dela. Besedna in nebesedna komunikacija. Spoznavanje konstruktivnih in destruktivnih načinov komuniciranja (besednega in nebesednega). Ozaveščanje lastnih čustvenih odnosov, spoznavanje svojih značilnih oblik komuniciranja in povečanje občutljivosti za nebesedna sporočila.
Vodja seminarja:
Anica Uranjek, spec. klin. psih.. Svetovalni center Ljubljana telefon: 559251. Datum, kraj in čas izvedbe:
13,	4. 1991 (začetek ob 8. uri)
Osnovna šola Radlje od Dravi 7 ur.
Število udeležencev je omejeno - 40.
21. 8. 1991 (začetek ob 8. uri)
Osnovna šola Dornava 7 ur.
23.	8. 1991 (začetek ob 8. uri)
Osnovna šola SNOUB Krmelj 7 ur.
28. 8. 1991 (pričetek ob 8. uri)
Osnovna šola Lesce 7 ur.
30. 8. 1991 (začetek ob 8. uri)
Osnovna šola Jože Potrč Ljubljana.
■	INDIVIDUALIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA NA ŠOLI
Vsebina:
Individualizacija vzgojno-izobraževalnega dela na šoli
Različni vidiki in problemi individualizacije vzgojno-izobraževalnega dela v šoli. Individualne razlike med učenci. Potrebe in možnosti diferenciranega dela v zdajšnjih razmerah ter potrebe po perspektivnih spremembah šolske organizacije. Samostojno učenje in samoizobraževanje ter samostojno učenje učencev.
Različni vidiki in problemi individualizacije vzgojno-izobraževalnega dela v šoli. Individualne razlike med učenci. Prikaz različnih oblik individualiziranega dela. ki so ga razvili posamezni učitelji in ga tudi v večletnem izvajanju preskusili. Za razredno stopnjo prikaz individualiziranih oblik dela pri slovenskem jeziku, matematiki, spoznavanju narave in spoznavanju družbe: za predmetno stopnjo pri slovenskem jeziku, matematiki, fiziki, biologiji, kemiji. zgodovini in zemljepisu.
Vodja seminarja:
Anica Uranjek. spec. klin. psih.. Svetovalni center Ljubljana, telefon 559251.
Sodelavci:
Marija Kavkler. prof. def.
Janez Svetina, psiholog Milka Žalik, učiteljica Datum, kraj in čas izvedbe:
26. in 27. 8. 1991 (začetek ob 8. uri)	„
Osnovna šola Vipava 14 ur.
26. in 27. 8. 1991 (začetek ob 8. uri)
Osnovna šola Krmelj 14 ur.
■	MOTORIČNA DELAVNICA
Vsebina: Delavnica Vodja seminarja:
Aldo Rupel. dipl. psiholog. Gorica, Italija Datum, kraj in čas izvedbe:
10..	11. in 12. 5. 1991 (začetek ob 8. uri)
Osnovna šola Jože Potrč Ljubljana
24.	ur.
Število udeležencev omejeno - 22.
■	PREVERJANJE ZNANJA
Vsebina:
Preverjanje znanja in ocenjevanje v osnovnih šolah. Izidi ankete o preverjanju znanja (anketiranci: učenci osmih razredov osnovne šole). Načini preverjanja znanja: individualizacija pristopov in zahtev glede na specifične razlike med učenci. Medsebojna izmenjava izkušenj.
Vodja seminarja:
Tereza Žerdin. prof. def.. Svetovalni center Ljubljana.
Telefon: 559 251.
Datum, kraj in čas izvedbe:
11. 4. 1991 (začetek ob 10. uri)
Osnovna šola Polzela (učitelji šole)
5	ur.
24.	4. 1991 (začetek ob 16. uri)
Osnovna šola Slovenska Bistrica (L skupina učiteljev občine)
4 ure.
25.	4. 1991 (pričetek ob 16. uri)
Osnovna šola Slovenska Bistrica (II. skupina učiteljev občine)
4 ure.
18. 3. 1991 (začetek ob 15. uri)
Osnovna šola Postojna 4 ure.
28.	8. 1991 (ob 9. uri)
Svetovalni center Ljubljana.
6	ur.
■	UČENJE BRANJA IN PISANJA - ALTERNATIVNI NAČINI
Vsebina:
Učenje branja in pisanja - alternativni načini poučevanja in specifični korektivni načini.
Razvojna teorija učenja branja in pisanja. Sposobnosti, ki so pomembne za pridobivanje spretnosti branja in pisanja. Stili učenja in branja. Diagnosticiranje problemov opismenjevanja (prijemi, sredstva). Alternativne metode, načini poučevanja branja in pisanja. Spodbujanja bralnih interesov in motivacije za branje. Specifični korektivni načini pomoči pri težavah z branjem in pisanjem (specifičnih in nespecifičnih).
Vodja seminarja:
Tereza Žerdin. prof. def.. Svetovalni center Ljubljana.
Telefon: 559 251.
Sodelavki:
mag. Lidija Magajna, Svetovalni center Ljubljana, tel. 559251. mag. Lidija Knaflič, Svetovalni center Ljubljana, tel. 559251.
Datum, kraj in čas izvedbe:
15. 4.. 22. 4. in 6. 5. 1991 (15. 4. 1991 ob 10.30)
Osnovna šola Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem 21 ur.
Število udeležencev omejeno - od 15. do 20.
■	SENZITIVNI TRENING
Vsebina:
Nastajanje skupine in njeno končno oblikovanje (dogajanje pri nastajanju skupine, lastno doživljanje in vloga v tem procesu, lastno delovanje v skupini).
Prispevek vsakega člana skupine v tem procesu. Namen senzitivnega treninga je spoznati dogajanje v skupini in svojo vlogo pri tem ter prenesti te izkušnje v svoje delo z učenci in drugimi skupinami.
Vodja seminarja:
Zora Burnik, spec. klin. psih.. Svetovalni center Ljubljana.
Telefon: 559251.
Datum, kraj in čas izvedbe:
14.,	15. in 16. 5. 1991 (od 15. do 19. ure)
Osnovna šola Sežana
18 ur.
Število udeležencev je omejeno - od 8 do 15.
8.,	9. in 10. 5. 1991 (od 15. do 19. ure)
Delavska univerza Škofja Loka
18 ur.
Število udeležencev je omejeno - od 8,do 15.
■	TELESNA GOVORICA IN NAVEZOVANJE STIKA
Vsebina:
Načini navezovanja stika z značilnostmi govorice telesa. Faze telesne govorice pri navezovanju stika. Odkrivanje pomanjkljivosti in motenj v navezovanju nebesednega stika pri otrocih. Možnosti uporabe teh spoznanj v praksi in možnosti pomoči otroku s tovrstnimi težavami.
Vodja seminarja:
Zora Burnik, spec. klin. psih.. Svetovalni center Ljubljana Telefon: 559 251.
Datum, kraj in čas izpeljave:
9. in 10. 4. 1991 (od 15. do 19. ure)
Svetovalni center Ljubljana 8 ur.
■	BRANJE ZA UČENJE
Vsebina:
Usvojitev vsebine besedila, ne samo razumevanje. Poudarek na predbralnih in pobralnih dejavnostih, ki se razlikujejo glede na vrste besedil (na primer leposlovno besedilo, matematične besedilne naloge, poljudnoznanstvena besedila. itn.).
Glavne faze branja za učenje: pregled besedila, postavljanje vprašanj, ustrezno branje in zapiski, ponavljanje in utrjevanje.
Vodja seminarja:
Ana Gradišar, prof. ped.. Svetovalni center Ljubljana.
Telefon: 559 251.
Datum, kraj in čas izpeljave:
15. 4. 1991 Osnovna šola Solkan 4 ure.
■	KOMUNIKACIJE MED UČITEUI IN STARŠI
Vsebina:
Skupinsko delo za ugotavljanje najpogostejših problemov v komunikaciji med učitelji in starši. Pomen komunikacije med učitelji in starši. Pomen komunikacije med učitelji in starši za šolski sistem in otroka. Dinamika učitelj-starši. Oblikovanje ustaljenih oblik komunikacije: govorilne ure, obvestila, roditeljski sestanki. Nove in drugačne možnosti za komuniciranje s poudarkom na enakovrednejšem položaju staršev v šolskem sistemu. Komunikacija šola - starši ob izjemnih težavah otrok.
Vodja seminarja:
Marja Strojin, dipl. psih.. Svetovalni center Ljubljana.
Telefon: 559 251.
Datum, kraj in čas izvedbe:
29.	3. 1991 (začetek ob 8. uri)
Svetovalni center Ljubljana
8 ur.
2. 4. 1991 (začetek ob 8. uri)
Osnovna šola Dušana Bordona, Koper 8 ur.
objave
16. 4. 1991 (začetek ob 8. uri)
Osnovna šola Gorje pri Bledu 8 ur.
23. 4. 1991 (začetek ob 8. uri)
1.	Osnovna šola Celje 8 ur.
■	NIVOJSKI POUK IZ MATEMATIKE IN FIZIKE V OSNOVNI ŠOLI
Vsebina:
Predstavitev nekaterih modelov nivojskega in diferenciranega pouka Vodja seminarja:
Anica Uranjek. spec. klin. psih.. Svetovalni center Ljubljana.
Telefon: 559 251.
Sodelavci: učitelji matemat. in fizike (OŠ Preska. Zalog. Trnovo, itn.) prof. Terezija Uran Marija Kavkler, prof. def. mag. Lidija Magajna, psih.
Datum, kraj in čas izvedbe:
9. in 15. 4. 1991 (ob 9. uri)
Svetovalni center Ljubljana.
16 ur.
Število udeležencev je omejeno - 40.
■	SPECIFIČNE UČNE TEŽAVE PRI MATEMATIKI (za razredno stopnjo)
Vsebina:
Vzroki težav pri učenju matematike. Sposobnosti, ki so pomembne za učenje matematike. Razvojna diskalkulija. Razmejitev med razvojno diskalkulijo in drugimi nespecifičnimi motnjami računanja. Odkrivanje specifičnih in nespecifičnih težav pri računanju. Celostni način obravnave učnih težav pri matematiki in načini korekcije specifičnih težav pri računanju. Kooperativno učenje pri matematiki.
Vodja seminarja:
Marija Kavkler, prof. def.
Pedagoška akademija Ljubljana. Kardeljeva ploščad 16.
Telefon: 340 561.
Sodelavki:
mag. Lidija Magajna, psih.
Cirila Pekljaj, asist.
Datum, kraj in čas izepeljave:
15. 5. 1991 (ob 9. uri)
Svetovalni center Ljubljana 8 ur.
Število udeležencev je omejeno - 40.
Opomba:
Udeležence bomo posebej obveščali le tedaj, če bo preveč prijavljenih in njihove prijave zaradi tega ne bomo mogli upoštevati.
GIMNAZIJA LEDINA
LJUBLJANA, RESUEVA 12 tel. (061) 320 975
Razpis seminarja za permanentno izobraževanje
Glede na zanimanje lahko predvidevamo, da bi se seminarjev, ki ju načrtujemo od 8. 4. do 17. 5. 91 (1. seminar) in od 19. 8. od 30. 8. 91 (2. seminar) udeležilo dovolj kandidatov. Seminarja bosta na Gimnaziji Ledina.
■ 1. Naslov in vsebina
Razpis za seminar za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe za učitelje praktičnega pouka, inštruktorje in laborante Predmetnik: 200 ur programa, in sicer:
-	osnovne pedagogike in andragogike
-	osnove didaktike
-	osnovne psihologije in
-	metodika praktičnega pouka;
2.	Predavatelji:
-	osnove psihologije: Breda Jelenc, prof. psihologije, Kristina Štrovs, prof. psihologije;
-	osnove pedagogike in andragogike, Janez Rupnik, prof. pedagogike
-	osnove didaktike: Jure Gartner, prof. pedagogike;
-	metodika praktičnega pouka, Zvonko Perat. prof. matematike Zunanja sodelavca sta: mag. Jože Trček, prof. psihologije, in Zvonko Perat. prof. matematike.
3.	Datum, kraj in čas izpeljave seminarja
Začetek 1. seminarja: 8. aprila ob 15.30, učilnica 54, začetek 2. seminarja: 19. 8. ob 9. uri, učilnica 54/11. nadstropje
4.	Koordinator seminarja: Janez Rupnik, prof.. Gimnazija Ledina, tel.: 061 320975.
Prijavnice naj kandidati pošljejo na naslov šole.
SREDNJA VZGOJITELJSKA ŠOLA IN GIMNAZIJA LJUBLJANA p.o.
Ljubljana, Kardeljeva ploščad 16, telefon: (061) 340 589
Permanentno izobraževanje - seminar za vzgojitelje predšolskih otrok
Maja 1991 pripravlja Srednja vzgojiteljska šola v Ljubljani seminar iz naravoslovnih dejavnosti s praktičnimi vajami. jB Teme: OD ZRNA DO KRUHA OD IGRE DO ZNANJA VZGON IN PLOVILA
Seminar bo vodila prof. Nada Golob, trajal pa bo 10 ur.
Prijavnice pošljite na naslov šole, tam dobite tudi druge informacije.
UNIVERZA V LJUBLJANI Institut Jožef Stefan Ljubljana
61111 Ljubljana, Jamova 39 (p.p. 100) Tel.: (061) 214 399
B IJS-1 UPORABA RAČUNALNIKOV PRI POUKU IN VZGOJI V ŠOLI - 32 UR Predavatelj Bojan Rovtar
Koordinator seminarja: Marjan Kroflič. Institut Jožef Stefan, tel. 214 399 Datum izpeljave:
15. do 17. marec 1991-. ni prostih mest
22. do 24. marec 1991, ni prostih mest
29. do 31. marec 1991, ni prostih mest
12. do 14. april 1991, ni prostih mest
nato vsak mesec enkrat, ko bo polno število
Kraj: Institut Jožef Stefan, Ljubljana, Jamova 39.
B IJS-2 UPORABA STATISTIČNIH METOD PRI PEDAGOŠKO-RA-ZISKOVALNEM DELU - 24 UR
Predavateljica mag. Barbara Motnikar.
Koordinator seminarja: Marjan Kroflič, Institut Jožef Stefan, tel. 214 399
Datum izpeljave: 26. do 28. marec 1991, ni prostih mest
nato vsak mesec enkrat, ko bo dovolj prijavljenih
Kraj: Institut Jožef Stefan, Ljubljana, Jamova 39 ali po dogovoru.
B IJS-5 UPORABA RAČUNALNIKA PRI ADMINISTRATIVNIH DELIH PEDAGOŠKIH DELAVCEV - 16 (+32 ur vaj po dogovoru) Predavatelja Marina Rugelj, dipl. inž. mat. ali Miloš Tofbič, dipl. inž. el. ~— ....... ...... "
Koordinator seminarja: Marjan Kroflič. Institut Jožef Stefan, tel. 214 399 Datum izvajanja:
2. do 5. april 1991. ni prostih mest
9. do 12. april 1991. še prosta mesta
nato vsak mesec enkrat, ko bo polno število
Kraj: Inštitut Jožef Stefan. Ljubljana. Jamova 39 ali po dogovoru
Prijavnice pošljite na naslov inštituta.
LITERATURA, KI SO JO NEKATERE FAKULTETE PREDLOŽILE UDELEŽENCEM PERMANENTNEGA IZOBRAŽEVANJA V ČASU PRVEGA TRIMESEČJA 1991
Učitelje obveščamo, da bomo v delnih razpisih objavljali tudi naslove gradiv, ki ga bodo fakultete in drugi izvajalci permanentnega izobraževanja ponudili in predložili udeležencem seminaijev. Tako skušamo motivirati pedagoške delavce za uporabo sveže strokovne in didaktično-metodične literature na Slovenskem. Naslove gradiva bomo v Objavah objavljali za preteklo tromesečje. Posamezniki, ki želite kupiti to literaturo, se obrnite na izobraževalne inštitucije, ki so jo pripravile.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO
-	PLURALIZEM V OF KOT ZGODOVINSKO VPRAŠANJE dr. Janko Prunk
-	KOLABORACIJA IN PROTIREVOLUCIJA S POSEBNIM OZIROM NA SLOVENIJO
Boris Mlakar
-	TEZE ZA SEMINAR: RAČUNALNIŠKO PODPRTO KONSTRUIRANJE
Albin Vrabič, dipl. inž.
-	TEZE: ELEKTRIČNI KROGI Skupina avtorjev
-	USPOSABLJANJE RAVNATELJEV: Program šole (različni prispevki)
FAKULTETA ZA SOCIOLOGIJO, POLITIČNE VEDE IN NOVINARSTVO
LJUBLJANA
-	MNOŽIČNA OBČILA KOT (RE)PRODUCENTI HIERARHIJE MED SPOLOMA
dr. Maca Jogan
-	LEGITIMIZACIJA HIERARHIJE MED SPOLOMA V RAZLAGAH SLOVENSKIH KATOLIŠKIH SOCIOLOGOV
dr. Maca Jogan
-	DRUŽINA IN ŽENSKA mag. Maida Černič Istenič
-	RAZVOJNI TRENDI »MODERNE« DRUŽINE mag. Majda Černič Istenič
-	PISNO GRADIVO ZA PREDAVANJE NASILJE MED SPOLOMA IN PRODUKCIJA »ŽENSKIH BOLEZNI« V ZGODOVINI
mag. Darja Zaviršek
»OŽENI SE, ČE HOČEŠ DOLGO ŽIVETI«
mag. Darja Zaviršek
PEDAGOŠKA FAKULTETA MARIBOR
-	TEZE: UČITELJEVA INSTRUKCIJA USMERJENA K STRATEGIJAM POUČEVANJA
dr. Norber Jaušovec
-	TEZE: TEKI, SKOKI IN METI NA NIŽJI STOPNJI OSNOVNE ŠOLE
Ljubo Novak
- MEHANIKA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU
Drago Bajc
- TEZE: POSPEŠEN PSIHOMOTORIČNI RAZVOJ PREDŠOLSKIH OTROK
dr. Dolfe Rajtmajer
- TEZE: MINI KOŠARKA KOT METODA DELA V OSNOVNI ŠOLI
dr. Dolfe Rajtmajer
-	TEZE: INTEGRIRANOST RAZVIJANJA GOVORA V VZGOJNO DELO NA VSEH VZGOJNIH PODROČJIH IN NAČRTOVANJE VZGOJNIH DEJAVNOSTI ZA RAZVIJANJE GOVORA
Marjana Erženičnik-Pečnik
-	TEZE: UPORABA IZOBRAŽEVALNE TEHNOLOGIJE PRI POUKU FIZIKE V OŠ
mag. Ivan Gerlič
-	TEZE: MEHANIKA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA Drago Bajc
-	TEZE: OD CELICE DO MAKROMOLEKULE Milan Brumen
-	TEZE: EKSPERIMENTALNI PRISTOP K ELEKTROMAGNETNEMU POLJU PRI POUKU FIZIKE
Zlatko Bradač
-	TEZE: IGRALNE DEJAVNOSTI Z ŽOGO mag. Alojz Fridl
SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE
-	TRENING VEČJE UČINKOVITOSTI ZA UČITELJE dr. Thomas Gordon
-	PROBLEM VELIKIH PRIČAKOVANJ IN UČITELJEVE ODGOVORNOSTI
Janez Bečaj
-	DRUŽINSKI POGOVORI dr. Thomas Gordon
-	GIBALNA VZGOJA Marianne Frostig
-	ŠOLA IN DUŠEVNO ZDRAVJE dr. Anica Mikuš Kos
-	ŠOLSKA UTRUJENOST	i
dr. Anica Mikuš Kos. Marija Kavkler, prof. def.. Vida Sterle, spec. M psih.
-	STRAH V ŠOLI. STRAH PRED ŠOLO
dr. Anica Mikuš Kos	■]
-	NEMIRNI OTROCI	HJ
dr. Anica Mikuš Kos. Tereza Žerdin. prof. def.. Marja Strojin, dipl. pil
-	ZAKAJ JE ŠOLSKI USPEH	MNOGIH	NADREJENIH	OTROKU
MLADOSTNIKOV POD RAVNIJO NJIHOVIH SPOSOBNOSTI	‘'~-
dr. Anica Mikuš Kos	I
-	OTROK. ŠOLA IN DOM	/
Marja Strojin, dipl. psih.	JV
-	NEMIRNI OTROCI	h~-
Marja Strojin, dipl. psih.
-	KONCENTRACIJA ZA UČENJE mag. Lidija Magajna, psih.
-	KAKO POTEKA UČENJE BRANJA IN PISANJA mag. Lidija Magajna, psih.
-	PSIHOSOCIALNE OBREMENITVE STROKOVNIH PRI DELU Z LJUDMI dr. Anica Mikuš Kos
-	BRANJE IN PISANJE Tereza Žerdin prof. def.
-	POMOČ OTROKU PRI MATEMATIKI Marija Kavkler. prof. def.
-	PROSTOVOLJNO DELO ŠTUDENTOV - POMOČ OTROKOM S ŽAVAMI
Marta Vodeb Bonač. spec. spe. del.
-	NESLOVENSKI OTROCI IN ŠOLA
Č
ho
^0:
DELAVCf'0 Tt
mag. Livija Knaflič. psih.
DRUŽINA. STARŠI IN PRIZADETI OTROK
Anica Uranjek, spec. klin. psih.
- PSIHOTERAPIJA STARŠEV IN PRIZADETEGA OTROKA Anica Uranjek. spec. klin. psih.
•jet
(ed
;ajc
ho
bk
Olj
fer
k
Nje
K
lad
ho
ire,
>
INŠTITUT »JOŽEF ŠTEFAN« LJUBLJANA
Seminar Uporaba računalnikov pri pouku in vzgoji v šoli (IJS-1, strani v Objavah).	jj ,
L OSNOVNI SEMINAR ZA UPORABO RAČUNALNIKOV, INŠTITlTj JOŽEF STEFAN
B. Rovtar	r*
2. OSEBNI RAČUNALNIKI. SAMOZALOŽBA LJUBLJANA. 1987 Pt£ J. Špiler
Seminar Uporaba računalnika pri statistični obdelavi podatkov (IJS:2, str. Pb
v Objavah).
Literatura:
1.	INTRODUCTION TO THE THEORV OF STATISTICS, 3 th TION, MCGRAW-HILL. TOKVO, 1974
A. M. Modd. F. A. Graybill. D. C. Boes
2.	VERJETNOSTNI RAČUN, DZS. LJUBLJANA, 1987F R. Jamnik
3.	MATEMATIČNA STATISTIKA, DZS, LJUBLJANA, 1980 R. Jamnik
PEDAGOŠKA AKADEMIJA V LJUBLJANI
-	TEZE: KOMUNIKACIJA IN GOVOR V USTVARJALNIH GIBALNIH DEJAVNOSTIH PRI POUKU NA RAZREDNI STOPNJI
mag. Breda Kroflič
-	TEZE: POSTAVLJANJE VPRAŠANJ PRI POUKU MATEMATIKE - PEDAGOŠKA DELAVNICA
-	TEZE: PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA UČENCEV PRVEGA IN DRUGEGA RAZREDA OSNOVNE ŠOLE
-	TEZE: RAZVEDRILNE IGRE ZA RAZVOJ FUNKCIJ dr. Božidara Kremžar
-	TEZE: ODKRIVANJE OTROK Z RAZVOJNIMI IN UČNIMI TEŽAVAMI TER MOTNJAMI;
dr. Mirko Galeša
-	KOMUNIKACIJA IN GOVOR V USTVARJALNIH GIBALNIH DEJAVNOSTIH PRI POUKU NA RAZREDNI STOPNJI
Breda Kroflič
-	RAZVIJANJE USTVARJALNOSTI SKOZI GIBNO PLESNO DEJAVNOST NA RAZREDNI STOPNJI
Breda Kroflič
-	TEZE: PROBLEM PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA V PRVEM IN DRUGEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
dr. Cveta Razdevšek-Pučko. prof.
-	TEZE: RAZVEDRILNE IGRE ZA RAZVOJ FUNKCIJ dr. Božidara Kremžar, doc.
-	TEZE: ODKRIVANJE OTROK Z RAZVOJNIMI IN UČNIMI TEŽAVAMI TER MOTNJAMI
dr. Mirko Galeša
Za Uporabo računalniškega paketa SPSS:
L A GUIDE TO SPSS/PC +, PONTING-GREEN. LONDON, 1987 N. Frude	,
2. SPSS7PC +V2.0 BASE MANUALFORTHE IBM PC/XT/AT AND PSfu' SPSS INC.. CHICAGO. 1988	^
M. J. Norusis	jjk
Seminar Uporaba računalnika pri administrativnih delih pedagoških delavcSj
(IJS-5, D II st. 27 v Objavah).	jap
1.	OSNOVNO USPOSABLJANJE, INŠTITUT »JOŽEF STEFAl^6
LJUBLJANA, 1990	aj
Paradox	fe
2.	USERS GUIDE. BORLAND INTERNATIONAL, 1990	le
Paradox	J
3.	THE COMPLETE REFERENCE, MICRO PRO OSBORI^r MCGRAVV HILL. 1990
Wordstar
4.	OSNOVNO USPOSABLJANJE, INSTITUT »JOŽEF ŠTEFA1 LJUBLJANA. 1990 Wordstar
Seminar Svetovalno delo v komunikacijskem trikotniku učenec - starši
telj (IJS-6. D II str. 27 v Objavah).
1.	VODENJE KOT MEDOSEBNI PROCES, DDU UNIVERZUM P. Brajša
2.	DRUŽINSKI POGOVORI, PRIREDILA A. URANJEK. SVE' VALN1 CENTER. LJUBLJANA 1987 T. Gordon
3.	TRENING VEČJE UČINKOVITOSTI ZA UČITELJE, PRIREDI BEČAJ. SVETOVALNI CENTER, LJUBLJANA 1983 T. Gordon
4.	NOVI PRAVCI GRUPNE PSIHOTERAPIJE, NOLIT J. Berger
5.	KAKO VODITI POSLOVNE RAZGOVORE, PREDRAG IN NAD, BEOGRAD, 1990 P. Micič
'P
AKADEMIJA ZA GLASBO LJUBLJANA
-	OLVASOGVAKORLAT. Kodaly 333 (gradivo za solfeggio)
-	A. HANGOK VILAGA. 1-6. Dobszy Laszlo (gradivo za solfeggio)
-	VEŠČINA IGRANJA NA TROBENTI. Irving R. Bush (gradivo za trobila)
-	PIVOT SISTEM ZA TROBENTO. Donald S. Reinhart (gradivo za trobila)
-	THE ART OF BRASS PLAVING. P. Farkaš (gradivo za trobila)
-	THE EMBOUCHURE. M. Porter (gradivo za trobila)
-	ASA METHODE. R. Quinque (gradivo za trobila)
-	WARM - UPS + STUDIES. J. Stamp (gradivo za trobila)
-	TECHNICAL STUDIES SETTING UP DRILLS H. L. Clarke (gradivo za trobila)
-	DAILY DRILLS. M. Schlosseberg (gradivo za trobila)
-	TRAITE PEDAGOGIOUE DE TROMPETTE ET CORNET. L. Vail-lant (gradivo za trobila)
Navedena literatura prinaša novosti notnih zapisov in glasbene študijske
tvarine.
Luoiqsiii in m .'sifismaluoat
FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO	Ig
- Oddelek za fiziku	j|(
Zbirka nalog in seminarjev za permanentno izobraževanje profesorjev fiz{__ za šolsko leto 1989/90 (skupina avtorjev 190 strani).
Zbirka nalog in seminarjev za permanentno izobraževanje s prosojnica* 2 študijskih srečanj za profesorje fizike za šolsko leto 1990/91 (skupina avtoflei 87 strani).	|gj
ii
NASLOV IN IME DELOVNE ORGANIZACIJE
Ime:____________________________________
Ulica:__________________________________
Kraj:.
Telefon:.
PRIJAVNICA
ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE
NASLOVNIK (fakulteta ipd.):.
Ulica:__________________________
Kraj:---------------------------
PRIJAVLJA ZA IZOBRAŽEVANJE KANDIDATA: Naziv:______________________________
PRIIMEK IN IME:.
Diplomant fakultete:.
Naslov kandidata:_____
Telefon:_______________
FAKULTETA:.
IME IN ŠTEVILKA PROGRAMA:.
V ČASU: OD____________ uu________________ .
PISNE INFORMACIJE ŽELIM(O) PREJETI NA NASLOV -IME IN PRIIMEK:	&
DO.
ulica:.
Kraj s poštno številko: EU ED d d] CH ________-
KANDIDAT:	RAVNATELJ ALI VODJA ENOTE: ^
--------------------- ŽIG:____________________ h.
ŽELJE IN POJASNILA DELOVNE ORGANIZACIJE ALI KANDIDATA IZVAJALCA PROGRAMA:	?ri
. - j ■ « » ■ ■ m...	«	1+

^vlečki, zapiski, miselni vzorci in načrt dela
Človek mora vse življenje nakovali, še posebno učenje, ^osnovni in srednji šoli sili k na-vanju že sama organizacija Nka, natančneje - je že včle-^na v proces - zato učenci No, koliko časa imajo, saj mo-l)o naslednji dan znati to in ">o. Drugače pa je na višji invi-ki stopnji - tam je načrtovanje Ij prepuščeno študentom, endar je že v osnovni in srednji li zelo koristno, da delo načr-‘jemo, zlasti glede na čas.
Ko se začnemo učiti, najprej 1‘»drobno pregledamo obseg novi ter predvidimo čas za štu-'ij in ponavljanje, koristno je Ndvideti tudi število ponav-n!anj. Šele potem ko imamo tak-okvirni načrt, se lotimo dela. Jjajprej pazljivo preberemo vso Nv, da jo globalno dojamemo. " eti moramo torej pregled čete, sicer ne zmoremo povezo-ti posameznih delov vsebin. 't> prvem prebiranju skrbno iz-ftemo nove neznane pojme raze). Te se najprej naučimo NH pa si jih izpišemo, da so nam adaj, ko študiramo, pri roki. tecej tvegano je, če se učimo tez tega, saj lahko en sam izraz, :»ga ne poznamo ali si ga meha-1'čno zapomnimo, onemogoča Številno dojemanje, včasih pa ps celo lahko zavede. Ko to Nje opravimo, nadaljujemo jjtedij po poglavjih, najbolje po teti, kakor so navedena v učbe-'ikih in drugem učnem gradivu, v&j jih avtoiji ponavadi morajo Opisati, vsebinsko sistematično bi bilo to preprosto, bi jih |ajbrž pogosto tako napisali). Sledi ponavljanje, dokler snovi (e obvladamo.
i Povedali smo že, da je v vsaki -Ivni vsebini le nekaj novega, ni-
koli pa še nam ni treba vsega na novo naučiti. Zato bodimo posebej pozorni na novosti - najpogosteje na bistvo. Zelo koristno je, če si delamo izvlečke, krajše zapiske, povzetke itn., vendar si te lahko naredimo šele takrat, ko snov globalno obvladamo. Tako lahko neko snov, ki obsega več sto strani, skrčimo na nekaj strani; takšni izvlečki so dovolj izčrpni, in nam torej ni treba vsega ponavljati. Zapiskov pa ni zmeraj mogoče narediti, saj zanje včasih zmanjka časa.
Lahko si pomagamo tudi tako, da v gradivu z rahlimi barvami podčrtavamo ali prebarvamo bistveno snov. Za to uporabljamo posebne flomastre s prozornimi barvami. Veliko naredijo včasih že pisci učbenikov in gradiva, ko posebej dodajajo povzetke, bistvene vsebine in včasih celo vprašanja iz snovi. V razvitem
svetu se je takšno podajanje snovi uveljavilo tudi v učbenikih za visoke šole. Pri nas žal tega še ni, očitno se tudi pri tem kaže pomanjkanje tekmovalnosti pa tudi neznanje piscev učbenikov.
Tudi udeležba na predavanjih je pomembna, saj si študenti tako najlaže naredijo zapiske. Ta pot je zelo ekonomična in učinkovita, vendar po svoje tudi nevarna. Prva nevarnost je v tem, da predavatelji na predavanjih zmeraj ne povedo vsega, kar od študenta zahtevajo (čeprav bi morali), druga pa v tem, da le malo predavateljev podaja snov toliko počasi in pregledno, da si jo študenti lahko zapisujejo. Če predavatelj govori hitro in nesistematično, si bistvenega ni mogoče sproti zapisovati. Res pa je tudi, da vsi študenti ne znajo dovolj hitro zapisovati ter sproti ločevati bistveno od nebistvenega.
Zoran Hočevar: Geometrijski motiv, 1978, akril na platnu
Velikokrat si študentje sposojajo zapiske drug od drugega, toda tudi v tem je skrita past; zapiske lahko uspešno uporablja praviloma le tisti, ki jih piše, ker so prilagojeni individualnemu slogu mišljenja, pomnjenja, povezovanja itn. Lahko pa zapiske drugega koristno uporabimo za dopolnjevanje svojih in preverjanje, ali česa nismo mogli zapisati; takšno dopolnjevanje je smotrno, neposredno učenje iz drugih zapiskov pa tvegano.
Vsak predavatelj ima svoj slog razlaganja, svojo metodo, svoj model mišljenja, ki se ne more ujemati s študentovim. Pri tem si lahko najbolje pomagamo tako, da snov vsaj enkrat preberemo vnaprej, da imamo splošno predstavo o vsebini in slogu podajanja. To je izredno koristno, saj potem veliko lažje sledimo predavanju ter si zapisujemo bistveno, čas, ki ga imamo na voljo, pa je bolj gospodarno izrabljen. Vemo pa, da veliko predavateljev sploh ne da študentom gradiva vnaprej, saj ga ne pripravi. Je pa še ena rešitev: študentje si lahko pomagajo tako, da si sposodijo zapiske od kolegov iz starejših letnikov.
V zadnjih letih so se razširili tako imenovani miselni vzorci; razvil jih je angleški psiholog J. Buzan in o njih napisal knjigo, prevedena je tudi v slovenščino. Takšno zapisovanje je lahko še učinkovitejše, težava pa je v tem, da se je treba za uporabo miselnih vzorcev nekoliko dlje usposabljati in da niso uporabni za vse vrste vsebin. Kljub temu priporočamo, da knjigo preberete.
JOŽE TRČEK
ta nadarjene ni škoda milijonov
h
V zgodnjih sedemdesetih letih so pri Republiškem zavodu za ^poslovanje ustanovili sklad za štipendiranje nadaijenih Milijoni za Mente. Poklicni svetovalci po vsej Sloveniji so sistematično iskali r-fMaijene, y se zara(jj težkih gmotnih razmer niso mogli šolati 'zahtevnejših in dalj časa trajajočih šolah. Ponudili so jim štipendije * tega sklada. Tako so Milijon za telente več sto nadarjenim omogočili univerzitetni študij. Leta 1974 so sklad ukinili in začelo se je Udobje kadrovskih štipendij in tistih iz združenih sredstev. Pozor-pst so namenjali predvsem poklicnemu usmerjanju in prisluhnili Nžbenim kadrovskim potrebam. Odkrivati nadarjene ni bilo več Jko zelo pomembno in ukvarjati se z njimi tudi ne.
Znova so prišli v ospredje ob prvih uradnih kritikah usmerjenega tobraževanja, spet na pobudo Republiškega zavoda za zaposlovanje ' ta je s spremembami in dopolnitvami dogovora o štipendiranju 1986) omogočil podeljevanje štipendij učencem in študentom z izra-Jto nadpovprečnimi dosežki.
c^Z nadarjenimi se zadnja leta t precej ukvarjamo. Ali so prijemi res najprimernejši in di najučinkovitejši? Kako čim 'Ij spodbuditi njihov razvoj do jornje meje? Kako zadostiti hovim potrebnim interesom in Nraževalnim potrebam? Iska-le čarobne formule, kako rav-®ti z nadarjenimi, je čedalje po-Nejše, pa tudi zelo raznoliko. 0 nadarjenih je tekla beseda j*di na nedavnem tednu pedago-zih delavcev na Obali, med 18. J22. februarjem letos v Kopru, ledse so povabili goste iz sosed-Hrvaške; ti so predstavili me-»de dela z nadarjenimi učenci -• Ivezič), projekt Novigradska teilad - šola za umetniško nadene (M. Todorič, V. Majic), tetitelji pa svoj idejni načrt po-tee šole za nadarjene v Košta-tei pri Kopru.
Nč o nastajajoči šoli smo se °8ovarjali z diplomiranima psi-ologoma Ivanom Bezkom in "ttom Nagyom.
»‘Zamisel za poletno šolo, ki bi ‘a namenjena nadarjenim teticem z Obale, se je porodila a lani, po obisku in ogledu Jte, kjer so v zadnjih letih ve-naredili za nadarjene. Nji-'®te izkušnje so nas opogumile: ?)°Čili smo se, da bomo pripra-d' nekaj podobnega tudi sami, tedvsem za umetniško nadar-"te učence in tiste, ki jih zanima atevoslovno raziskovanje,« aitl pripoveduje Mirt Nagy, aen od pobudnikov poletne
šole, iz piranskega zavoda za za-1 poslovanje.
Kaj se nam torej obeta v slovenskem Primorju že letošnje poletje?
»Izpeljali bi radi umetnostno šolo v Koštaboni, ki bo namenjena predvsem likovno nadarjenim učencem od petega do osmega razreda iz obalnih osnovnih šol. Čimprej moramo urediti najnujnejše delovne in bivalne prostore v nekdanji italijanski osnovni šoli - zdajšnji dvorani krajevne skupnosti te lepo ohranjene tradicionalne primorske vasi,« pojasnjuje načrte Mirt Nagy in nadaljuje: »S poletno šolo v Koštaboni želimo v prihodnjih letih oblikovati nekakšno umetniško ustvarjalno središče, ki bo tej vasi v najbolj vročih mesecih dalo povsem drugačno podobo: poleg »šole« bi radi organizirali raziskovalne tabore iz etnologije, ekologije, sociologije, botanike in podobnega, pripravljali bi razstave, srečanja s krajani in podobno.«
Umetnostna poletna šola naj bi potekala v več delavnicah - te naj bi izbirali učenci sami. Vsako bi usmerjala mentorja, ki bi samostojno pripravila nadrobnejši načrt dela z mladimi. Za letos načrtujejo likovno delavnico, keramično in literarno-etnološko. Začele naj bi se kmalu po končanem pouku in trajale do tedna dni. V vsaki delavnici naj ne bi bilo več kot dvanajst otrok. Če do poletja koštabonski prostori
Jadranka Šturm-Kocjan, profesorica pedagogike in psihologije na koprski gimnaziji, ki že peto leto vodi obalno pedagoško društvo, ugotavlja, da je bil letošnji teden pedagoških delavcev izjemno obiskan. Zakaj?
Udeležence pritegnejo kakovostno izbrane in predstavljene teme. Letos so pripravili omizje o šoli v idejnem pluralizmu (sodelovali so dr. Zdenko Roter, dr. Anton Stres, dr. Pavle Zgaga), predavanje Ljubice Maijanovič-Umek o razvoju otrokovega govora in mišljenja, dr. Dragan Marušič je predstavil projekt Univerza v Istri, Claudio Battelli metodologijo raziskovanja morske obale, dr. Martina Žuc-Tomori je spregovorila o mentalnohigienskih vidikih dela z mladimi, ukvarjali pa so se tudi z nadarjenimi.
Opažamo, da je na Obali stanovska zavest tamkajšnjih pedagoških delavce večja kot pred leti - to pa je tudi eden od poglavitnih ciljev tako organiziranih društev po vsej Sloveniji.
ne bodo urejeni, bodo letošnje dejavnosti za nadarjene potekale v eni od rednih primorskih osnovnih šol, najbrž v Marezigah ali Šmarju. Naravoslovna-razi-skovalna poletna šola pa bo organizirana na Bernardinu, na Morski biološki postaji.
»Poletna šola naj bo vrhunec poprejšnje šolske dejavnosti in drugih oblik dela z nadarjenimi,« je ob idejnem načrtu ko-štabonske poletne šole dejal Ivan Bezek, »izkušnje iz teh poletnih delavnic pa naj bi bile tudi povratna informacija učiteljem in obenem usmeritev, kako naj delajo v prihodnje z mladimi, ki želijo in potrebujejo nekaj več. Šola, kakršno si zamišljamo, naj bi otroke spodbujala, da bodo še bolj razvijali svoje sposobnosti.«
To bo tudi hospitacijska šola za vse, ki si želijo delati z mla-
Popravek
dimi, z njimi odkrivati in se preskušati.
Prevladuje mnenje, da se vse pomembno, posnemanja vredno, dogaja v večjih mestih. Morda je včasih res bilo tako, vendar nas Istrani s Hrvaške in zdaj Koprčani prepričujejo o drugem. Je njihov način dela z mladimi nadobudneži primernejši od tistega, s katerim skrbijo zanje npr. v Ljubljani? Tam učenci (med drugim) sodelujejo v različnih raziskovalnih projektih. mentor pa jim vnaprej določa, kaj bodo počeli. Uspešni so, bolj malo pa ustvarjalni. Po koprskem zgledu pa naj bi predvsem spodbujali ustvarjalnost mladih, prisluhnili naj jim bi - z njim, njihovim željam in potrebam.
LUČKA LEŠNIK
V letošnji četrti številki smo objavili članek Darje Mazi-Leskovar ŠOLSKA REFORMA - USODNA ODLOČITEV.
Na avtoričino željo objavljamo peti odstavek iz nekoliko skrajšanega članka dobesedno:
... Dr. Vencelj je pojasnil, da šola ne potrebuje ne ideologizacije ne politizacije, kajti zanjo je ključen človek. Ta naj se v ugodni družbeni klimi oblikuje v svobodno in ustvarjalno osebnost, da bo pripravljen za vstop v življenje. Da pa bi šola ta cilj res lahko dosegla, bi morala podpreti, v okviru realnih finančnih možnosti, raziskave različnih vzorcev v svetu že uveljavljenih izobraževalnih sistemov, predvsem pa poskrbeti, da bo učitelj primerno usposobljen za svoje delo. Šola potrebuje zavzetega, odgovornega učitelja, ki z ljubeznijo poučuje in vzgaja. Seveda pa je za dosego tega cilja potrebno med drugim urediti tudi financiranje šol-stva, saj se le primerno plačan učitelj ne bo preobremenjeval in razprodajal...
Kje vas in nas šola žuli
Ureja Tereza Žerdin
SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE
Kako nekateri (ne)vidijo prerez(a) lista
V	predzadnji številki sem pisala o nezadostni oceni iz spoznavanja narave in družbe v prvem razredu. V četrtem in petem razredu je teh otrok že več. Niso redki tisti, ki jim je eden od teh dveh predmetov najtežji. Težji od matematike in jezika. Kaj je v ozadju teh težav? Za prvi in drugi razred ugotavljamo, da ni krivo neznanje, temveč zlasti problemi jezikovnega izražanja. Pa v četrtem in petem? V četrtem razredu naj bi se otrok že učil iz učbenika. Pogoj za učenje iz učbenika je, da zna brati tako, da besedam lahko sledi in jih razume; da bere tako hitro in tekoče, da lahko povezuje vsebino, da je vmes ne pozablja. Če bere prepočasi, v času, ki ga ima na voljo, ne pride z branjem niti do konca, kaj šele da bi se snov naučil. Torej je učenje narave in družbe iz učbenika povezano predvsem z razumevanjem pri branju in razumevanjem pisnega jezika. Pisni jezik je bolj abstrakten od ustnega. Odvzeti sta mu bistveni sestavini, zvočnost govora in govorica telesa. Telo, gibanje rok, mimika, izraz oči, modulacija glasu, vsebini ustrezna hitrost, glasnost - vse to je za razumevanje enako pomembno, če ne še bolj kot sam pomen besed.
Dobra ustna razlaga nikoli ne temelji le na enkratnosti - stvar povedati le enkrat na en način. Upoštevati mora različne zorne kote, različnost dojemanja učencev, različno stopnjo mišljenja. Imeti mora veliko »balasta«, saj prav ta pripomore k razumljivosti. To so zgledi, konkretnost. Čim več jih otrok sliši in doživi, tem laže bo spoznal bistveni skupni element. Konkretnemu je laže slediti. Tistim, katerih pozornost se hitro odvrne od razlage, omogoča, da lahko znova navežejo stik 5 snovjo, z besedami razlagalca. Pisni jezik vsebuje manj balasta, ker mora ostati pregleden in je namenjen bralcu na določeni stopnji razvoja mišljenja. Jezik učbenika je treba z učenci nujno predelovati. Ob tem se prepričamo, ali so ga razumeli ali pa ga je treba še ustno pojasniti z dodatnim besedovanjem.
V	učbeniku spoznavanja narave za 5. razred piše pod neko sliko: PREREZ lista. To je ena izmed takšnih besed, ki so očiščene vsega na videz nepotrebnega. Res si težko zamislimo, da otrok, star enajst let, hodi v šolo že peto leto, je rojen v Sloveniji in je obiskoval vrtec ter se normalno druži Z otroki, ne bi vedel, kaj pomeni beseda »prerez« (lista). Navsezadnje ta otrok vsak dan reže kruh, prereže papir ali celo prt. Prerez je posledica rezanja, prerezanja. Torej bi morala biti ta beseda razumljiva tudi tistim, ki je morda niso še nikoli slišali. Iz dneva v dan ugotavljam, da na Žalost ni tako. Vsak dan znova sem presenečena. Oglejmo si primer:
Učno neuspešen, normalno inteligenten petošolec. Rojen v Sloveniji, starši niso Slovenci, delavci. Preverjam učljivost, spretnost branja, razumevanje pisanega jezika. Hkrati ko preskušam, hočem, da bi imel otrok od tega neko korist, da bi se naučil vsaj delček učne snovi. Zato izberem spoznavanje narave, ki jo ima nezadostno. Tema: List. Bere, obnavlja, sprašujem ga, piše posamezne besede. Prideva do skice prereza lista. Narisani prerez Usta v knjigi meri približno 7 centimetrov. Zgornja povrhnjica, spodnja povrhnjica, reže, klorofilna zrna... Razlagam mu, pa vidim, da me ne razume. Na oknu imam afriške vijolice. Odtrgam list. V roke mu dam škarje, da ga prereže. »To, kar se vidi zdaj, ko si prerezal, je narisano na sliki. V resnici tega sploh ni videti, toda v takih plasteh je list sestavljen.« Sama ne morem verjeti, da je šele zdaj odkril, kaj je na sliki. Povrhnjico in reže in vse drugo je pred tem iskal na ploskvi lista in verjetno mislil, da je popoln bedak, ker ne vidi tistega, kar je v knjigi tako zelo jasno narisano.
Pri govorno-jezikovnem razumevanju ima pomembno vlogo sposobnost povezovanja besednih vrst, samostalnika s pridevnikom ali samostalnika z glagolom, in prav za to gre v tem primeru. PREREZ - rezati, prerezati. Na takšno nerazumevanje moramo biti v šoli pripravljeni. Prerez je abstrakcija, zato jo je treba obdati Z »balastom« dovršnih in nedovršnih glagolov, s samim dejanjem, Z mikroskopskim opazovanjem, z razlago o povečavi nevidnega in še s čim. Toda najprej moramo sploh ugotoviti, da učenci ne razumejo. To pa naj bi bila najpomembnejša naloga preverjanja znanja. Šele potem ko otrok stvar razume, lahko računamo, da se jo bo naučil, da jo bo znal.
VABILO
Oranizatorje kulturnih dejavnosti vabimo na seminar o financiranju, raziskovanju in organiziranju kulturnih dogodkov.
Seminar bo od 11. do 13. aprila v Radovljici. Prijave sprejemajo do 29. marca občinske ZKO.
Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5
Str
Pomembno in obvezno tudi za filmsko vzgojo
Zapis ob dnevih slovenskega filma v Celju
Teden domačega filma v Celju je zmeraj združeval vse, ki se tako ali drugače ukvarjajo s filmom. Bogat program, polne kinematografske dvorane in pogovori z avtorji so spletali vezi med občinstvom in filmom. V Celje so radi prihajali tudi filmski ljudje iz drugih jugoslovanskih republik. Tako so v tednu domačega filma svojevrstno propagirali domači film ter z organizacijo strokovnih posvetov za različna filmska področja ocenjevali stanje filmske proizvodnje in filmske kulture na Slovenskem. Manifestacija je bila takšna - hote ali nehote - del evropskih tokov festivalskega organiziranja, katerega namen je predvsem opozarjanje na vrednote malih kinematografij, ki jih poplava ameriškega filma odriva na najbolj oddaljena obrobja. Ta prizadevanja so bistveni del boja za evropsko identiteto. Priznavanje »enakosti v različnosti« ni samo moto različnih srečanj, na katerih se pripravlja vstop v leto 1992, temveč tudi vodilna sila kulturne politike Evropske skupnosti.
Evropski film se danes prebija le z večjimi ali manjšimi filmskimi manifestacijami. Kulturni domovi, združenja ljubiteljev filma, učiteljev in kritikov organizirajo tedne posameznih evropskih kinematografij ali avtorjev, majhni filmski festivali rastejo kot gobe po dežju. V Evropi je ustvarjena prava alternativna ponudba, ki opozarja ob poameri-čanjeni pridobitniški distribuciji na evropske vrednote - pa ne samo filmske, temveč tudi življenjske. Takšno funkcijo je teden domačega filma v preteklosti tudi imel.
Letošnja celjska prireditev je doživela precej sprememb. Najprej je bila manifestacija zaradi poplav za nekaj mesecev prestavljena. Teden domačega filma so nadomestili dnevi slovenskega filma, ki so potekali od 20. do 23. februarja. Program pa je bil močno okrnjen, saj se je predstavila le slovenska kinematografija. V osrednjem premiernem programu so bili štirje filmi. Dva od teh, Umetni raj Karpa Godina in Do konca in naprej Jureta Perva-nja, o katerih smo že objavili ocene, sta tudi zanimivejša filma letošnje proizvodnje in se nam ju v evropskem prostoru ni treba sramovati.
V	odnosu med filmom in gledalcem pa je zaškripalo. Vsako takojšnje razmišljanje o razlogih za to pa slovenskemu filmu prej škoduje kot koristi. Vemo, da je teh veliko v filmski proizvodnji in še več zunaj nje.
V	tem položaju sta izjemno pomembna posveta, ki sta skušala v teh časih, polnih sprememb, najti izhodišča za sodobnejšo organizacijo filmske proizvodnje in reprodukcije. V pogovoru o organiziranosti slovenske filmske proizvodnje danes, še bolj pa jutri, sta prišli v ospredje dve zasnovi. Prvo je predstavil Filip Robar, ki je v zadnjem desetletju z organizacijo slovenske filmske alterantive ali vzporednih oblik
filmske proizvodnje ustvarjal svojo zasnovo in ob tem tudi ugotovil marsikaj zanimivega. Ne verjame, da bi novi producent rešil slovensko filmsko proizvodnjo. Zato predlaga združitev s slovensko televizijo, filmska proizvodnja naj bi postala filmska enota televizije. Robar meni, da bi bila tako osredotočena proizvodnja cenejša in bolj konkurenčna. V svoji zasnovi predvideva tudi projekte večjih razsežnosti in posebnega pomena. Nastajanje le-teh naj bi vodil sosvet za film. Projekt je zelo radikalen in bi ga bilo mogoče hitro izpeljati. Vprašanje pa je, ali sicer vabljiva rešitev le ni preveč enostranska.
Bolj celostno pa posega v problematiko filmske organiziranosti zasnova Marjana Strojana, zato je tudi bolj sprejemljiva. Njegov cilj sta proizvodnja in reprodukcija dobrega filma ter višja raven filmske kulture gledalcev. Meni pa, da je to mogoče doseči le z višjimi oblikami filmske organiziranosti. Prav zaradi tega Strojanov predlog močno nasprotuje zoževanju dejavnosti, to pa bi integracija televizije in filmske proizvodnje zagotovo tudi bila. Zavzema se za raziskovalno obravnavo filmske problematike. Izkušnje 64 filmskih inštitutov v svetu so mu bile za Zgled. Dvig filmske problematike (teorije in prakse, proizvodnje, distribucije, filmske vzgoje) na raven raziskovalne obravnave pa hkrati pomeni strokovno načrtovano usmerjanje razvoja nacionalne kinematografije ter pospeševanje teoretičnega in filmskovz-gojnega razmišljanja. Raziskovalni prijem naj bi odprl pot v inovativnost, celostnost, umetnost in teorijo. Po tem predlogu pa bi bilo treba marsikaj spremeniti že v naši miselnosti in izdelati strategijo razvoja.
Posvet direktorjev kinematografov je bil prvi pogled videti manj pomemben, obravnaval pa je videopiratstvo in posodobitev slovenskih kinodvoran. Eno in drugo znižuje raven filmske kulture. Res da videoteke omogočajo vsaj za določen tip filmov hitrejši dotok in boljšo seznanjenost, vendar je v okviru estetskega izbor omejen. Tako se ta prednost sprevrže v svoje pravo nasprotje. Nepopolna informacija navaja gledalca na določen način dojemanja ter ga omejuje v intelektualnem in kulturnem razvoju. Podobne stvari so se pojavljale v filmski vzgoji že večkrat. Padci in vzponi filmske vzgoje so bili zmeraj vezani na odnos med proizvodnjo in distribucijo.
Vsi obravnavani problemi proizvodnje in prikazovanja filma so posegali v filmsko vzgojo in nakazovali potrebe po njenem intenziviranju. Verjetno bo treba tudi na tem področju narediti prepih, odpihniti navlako ter domiselno včleniti v evropska film-skovzgojna prizadevanja za dober film in razgledanega gledalca.
MIRJANA BORČIČ
Prosvetni delavec za vse, ki nam ni vseeno za šolo, učitelje in otroke.
INTERESNE KULTURNE DEJAVNOSTI NA OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH
SR
Prostovoljnost in vsebinska raznolikost
II
Kako je zdaj s prostovoljnimi interesnimi in kulturnimi dejavnostmi na šolah? Pravega odgovora ni mogoče dobiti. Nekateri pravijo, da se ni skoraj nič spremenilo, drugi pa trdijo prav nasprotno. Dobro bi bilo, da bi ministrstvo za šolstvo in kulturo jasno povedali, da je kultura kot umetnostna vzgoja in kultura kot oblika interesne dejavnosti še naprej pomembna sestavina življenja in dela vsake osnovne in srednje šole.
Tako je bilo zlasti na osnovnih šolah dolga leta in tako naj bi bilo tudi v prihodnje. Na šolah naj bi tudi vnaprej delovala kulturna društva, tam, kjer zanje ni zanimanja, pa bi bilo treba razvijati raznotere oblike interesnih kulturnih dejavnosti; te naj bi vsebinsko programsko povezovali s pogovori na tribunah in omizjih, učenci pa bi se organizacijsko lahko povezovali tudi s krajevnimi kulturnimi društvi.
Najpomembnejše pa je, da na šolah ostanejo različne kulturne skupine, krožki in sekcije, saj je dejavnost prvotnega pomena, organizacijska oblika pa drugotnega.
Šolske interesne kulturne dejavnosti naj bi bile kot neločljivi del življenja in dela osnovnih in srednjih šol sestavina celotne umetnostne vzgoje in priložnost za praktično preskušanje teoretičnih izhodišč.
In kaj bi morali predvsem upoštevati pri nadaljnjem razvijanju šolskih kulturnih interesnih dejavnosti? Predvsem tele prvine: načrtovanje, organizacijo, prostovoljnost, vsebinsko različnost, strokovno vodenje, poudarek na lastni ustvarjalnosti, sodelovanje z okoljem, možnosti za kulturno delo.
Načrtovanje
Brez načrtovanja kulturne dejavnosti za daljši in krajši čas si ni mo-
goče zamisliti nepretrganega dela in tudi ne ustreznih dosežkov, čeprav so seveda tudi izjeme; dogaja se, da ad hoc skupina pripravi skorajda čez noč kakovosten projekt in z njim zablesti, nato pa se njeni člani porazgubijo.
K načrtovanju kutlurne dejavnosti na šolah je treba pritegniti vse, ki jo lahko strokovno in organizacijsko pomagajo uresničevati. Zaverovanost v svoje sposobnosti je lahko samomor za kulturo. Zato bi denimo v neki srednje razviti občini kazalo k načrtovanju kulturne dejavnosti na šolah pritegniti krajevno kulturno društvo, občinsko ZKO, neformalne kulturne skupine, knjižnico, glasbeno šolo, galerijo in druge kulturne dejavnike v kraju in občini. Vsak naj bi prevzel svoj del programskih nalog, organizacijo pa šola.
Organizacija
Kulturna dejavnost ne more biti uspešna, če ni dobro organizirana. Kulturne akcije je treba začeti pravočasno, kulturnega dneva na šoli ni mogoče uspešno izpeljati, če ga začnemo pripravljati tri dni pred napovedanim datumom, dramske predstave pa ne pripraviti v štirinajstih dneh itn.
Naloge razdelimo med različne nosilce in ti morajo prevzeti tudi odgovornost.
Andrej Jemec: Črna slika, 1976-1980, akril na platnu
Glasbena mladina ljubljanska
Prostovoljnost
Če je pri obveznih predmetih, torej tudi pri umetnostni vzgoji, marsikaj prisiljeno, pa pri interesnih kulturnih dejavnostih ne bi smeli nikogar siliti k delu v takšnih ali drugačnih krožkih, skupinah in drugih oblikah kulturnega dela. Spoštovati je treba načelo prostovoljnosti. Dobrodošla pa je nevsiljiva animacija ali spodbuda. Velikokrat se je že pokazalo, da so tudi med mladimi skriti talenti, ki iz različnih razlogov sami ne najdejo poti v javno delovanje. Takšnim je treba pomagati ter jih prijazno, nevsiljivo prepričevati. Dejavnost krožka ali druge oblike delovanja so lahko privlačne, če delajo kulturniki v prijetnem ozračju, če je mentor zares dober in se skupina uveljavlja s svojimi nastopi v širšem prostoru.
Napak je tudi, če učenca, ki je nadarjen za različne kulturne zvrsti, silimo v vse mogoče dejavnosti. Uveljavlja naj se v dejavnostih, za katere je najbolj sposoben in ki ga res veselijo.
Vsebinska različnost
Na neki srednji šoli so anketirali okoli 500 učencev. Zelo presenečeni so bili, ko so ugotovili, da se jih tako malo zanima za kulturno dejavnost. V resnici pa so jih samo vprašali, ali se želijo včlaniti v folklorno skupino.
Takšno ravnanje je seveda samo po sebi zelo dvomljivo. Najboljše je, če se z učenci pogovorimo, če pa jih že anketiramo, jim moramo ponuditi paleto možnosti za kulturno delovanje.
Nekateri mladi ljudje so neradi utesnjeni v stalne skupine, kot so na primer pevski zbori in folklorne skupine, radi pa sodelujejo pri pripravi projektov ali prireditev (na primer Pokaži, kaj znaš). Vse to je seveda treba upoštevati in se ogibati klišejev, predvsem pa »produciranja« pri kulturnem delu, dolgotrajnih vaj in stalnih skupin s številnimi nastopi, ki učence zelo obremenjujejo.
Naj omenim nekaj vsebin in oblik kulturnega dela, ki niso usmerjene ne tradicionalno in ne »produkcijsko«. Pod naslovom Pokaži, kaj znaš lahko med drugim organiziramo tekmovanje v igranju na različne instrumente, pevske nastope posameznikov in skupin, branje lastnih literarnih besedil, nastop z gledališko monodramo, pripovedovanje anekdot in smešnih dogodivščin, tekmovanje v družabnem plesu, družabne igre in posnemanje (imitiranje) pevcev, politikov, živali in še česa.
V vseh šolskih okoljih bi se verjetno zanimali tudi za likovne kolonije, ustvarjalne delavnice na različnih področjih, ki so predvsem izobraževalne narave in tudi prav primerne za kulturne dneve, modno oblikovanje, kultura prehrane, reševanje križank in seznanjanje z zakonitostmi, ki veljajo za to področje.
Zelo zanimiva opravila so: delo v šolskem radiu, pri časniku, zbiranje starih predmetov, zapisovanje ljudskih pesmi in običajev. Marsikoga zanimajo različna ročna dela, izdelki domače obrti, na primer pletenje košar. Govorniške spretnosti bi bile lahko zelo zanimivo področje interesnih kulturnih dejavnosti, zlasti na srednjih šolah; tam naj bi se tudi »učili« priprave in vodenja sestan-
kov, pogovorov za omizjem in /^| dobnega.
9
Sicer pa je vsebin in oblik kultu[ nega dela lahko toliko, kolikor j učencev in mentorjev. Samo zami) je treba znati zvabiti iz ljudi in ji prav uresničiti.
sta,
"lil
<ud
Strokovno vodenje
Nekateri pravijo, saj smo ljubite!) in nam strokovna pomoč ni po trebna. Delamo iz veselja, ne pa radi uspehov. Res je. Ljubiteljstt kulturno delovanje mora temelji predvsem na pripravljenosti in vesel]1 do sodelovanja, vendar ne smemo zi nemariti prizadevanj za boljšo kako vost - to pa lahko zagotovijo strO kovno usposobljeni in izkušeni met' torji iz šole pa tudi iz drugih okoli) j zlasti iz poklicnih kulturnih ustanottnof in samostojni kulturni delavci.
tke
Poudarek na lastni	^,e
ustvarjalnosti	fi&
bul
for,
'oh
Ho
tre,
»aj
tto
Šolska kulturna dejavnost ni prei ^9}
ii M
vsem v tem, da na šolo povabint " kdaj pa kdaj kakšno ljubiteljsko tt o poklicno skupino od drugod in riho prireditev zberemo vse otroke, ti glede na to, ali jih zadeva zanima d :a/ ne. Alfa in omega šolske kultut l(o mora biti ustvarjalnost otrok in sl-veda tudi učiteljev; ti naj ne bi bi> ,l samo mentorji, temveč tudi enako vredni ustvarjalci, ki bi se vsaj olrkt časno predstavili s svojim progrt
Sodelovanje z okoljem
Sodelovanje z ožjim in širšim ok<\ ^ Ijem je vsestransko pomembno. 54^ veda pa s slabimi prireditvami ne fya smeli gostovati ne doma, še manj na tujem, kjer vsak nastop presojajo tudi skozi državna očala.	m
JUr
Zdaj praviloma vsaka šola priprav Ija svoje programe, včasih enake uP* podobne kot na bližnjih šolah, prlrOj malo pa je medsebojnega sodelovanjfla pri sestavljanju programov in pmoi pravljanju projektov. Zakaj ne bi, dtfjiv nimo, obe srednji šoli v našem kraj'’Q[ pripravili skupne proslave za dara, žensk?	..
Še tako velike zamisli ni mogoč t0l uresničiti, če ni dobrih mentorjeVf,^ primernega prostora in denarja £
Ustrezen prostor za različne dejavne
sti bi morali imeti v vsaki šoli ali p vsaj v nejeni bližini. Tudi na to bi bi!, e treba misliti pri zidavi novih šol a-preurejanju starih. Pri načrtovanj1^ naj bi sodelovali tudi strokovnjaki %e kulture. Država bi morala zagotatif0l Ijad vsaj najnujnejši denar tudi Z|V~. interesne kulturne dejavnosti, neki lahko primaknejo občinske ZKJ zlasti za dejavnosti širšega pomeni^ malenkost pa ga je mogoče dobiti tuwQ s »prodajo« kulturnih dogodkov.
TONE ŠTEFANEC
Popravek
V začetku razpisnega oglasa o novne šole Savo Kladnik Sevnica 0 ravnatelja), objavljen je na 12. strai 5. št. PD, so v tiskarni pomotort natisnili prečrtani vrstici iz spren nega dopisa, ki gaje poslala šola. Z napako se opravičujemo.
Vznemirjenje ob dosežkih	ii„
------------------------------------------------------------------»Skl
Ni jih malo, ki so dovolj zgodaj ugotovili pomembnost in potrebnost strokovnih temeljev, jasnega cilja, trdnega prepričanja, dobre organiziranosti in navsezadnje tesnega sodelovanja.
Med njimi je težko prezreti tiste, ki so vonj po prepotenih telesih že davno razširili iz šolskih telovadnic, in to tako dobro, da sili v nosnice tudi tistim najbolj zagrizenim zapečkarjem. V času, ko so mehanizmi gospodarske krize vzeli sapo številnim kulturnim društvom, se pasivni pripadnik športa spreminja v dejavnega smučarja, tenisarja, tekača itn.
Ob tej misli bi mnogi glasbeniki zamahnili z roko, opozorili na posebnosti problema, s katerim se ubada glasbena kultura hkrati pa bi se osredotočili na strokovno temeljitost, jasen cilj, trdno prepričanje, organiziranost in sodelovanje pa prepustili tistim, ki so pozabili bohemsko vzvišeni status umetnosti.
Na veliko srečo je vse več takšnih, ki razmišljajo drugače. fTu je
Glasbena mladina Ljubljane,
maloštevilna skupina glasbenikov, ki je s celostno obravnavo glasbenega dogodka v trikotniku Mladi glasbeniki-glasba-mladi dokazala, da je njeno početje smiselno pomen le-tega, pa tudi to, da je zelo potrebna. Tako so v preteklih letih številnim poslušalcem, od predšolskih otrok do odraslega mladega rodu, zaoblili robove, ki nastanejo ob pretiranem brušenju v eni sami smeri, in to z glasbo vseh zvrsti in namenov, v izpeljavi začetnikov pa tudi že izoblikovanih ustvarjalcev, ki se skušajo uveljaviti po svoje.
Ljubljanska Glasbena mladina je 28. februarja 1991 v mali dvorani Slovenske filharmonije zaokrožila svoje delo v zadnjem triletnem obdobju na občnem zboru, ki to ni hotel biti. Srečanju je dal temeljno uglasitev MPZ ljubljanskih srednješolcev Veter, ki ga vodi Marko Vatovec, alik-votne tone pa je prispeval predsednik Glasbene mladine Ljub-
ljane Jože Humer s poetično-dra-matično razlago številk letnega poročila. Vznemirjenje ob rezultatih dela (med drugim tudi MPZ Veter) in trdna odločenost, da bodo delo uspešno nadaljevali, sta postavila na stranski tir vso manipulativno solzavost in zlagano odgovornost.
Glasbeni pedagogi in drugi učitelji, ki skrbijo za raznoliko glasbeno vzgojo mladih tudi s pomočjo zanimivih programov, srečanj in dejavnosti Glasbene mladine Ljubljane, si bodo omenjeni dogodek zapomnili tudi zaradi javno izrečene zahteve po zvečanju števila ur glasbene vzgoje v osnovni in srednji šoli, to pa je že lahko prva naloga glasbeno-pedagoške diplomacije.
Odziv na delo Glasbene mladine Ljubljane je velik, lahko pa bi bil večji, kajti številni, pa zato nič manj zanimivi programi so ponujeni zastonj ali pa zahtevajo minimalno denarno nadomestilo. Potrebna sta torej samo zanimanje in dobra volja. Za nekatere
ne
''e,
fo
,h
sta ti dve fazi v komunikacij)^ sami zadeva spontanega razvoja glasbeni mladinci pa menijo, d! kanček načrtnosti pri vsem sku paj le ni odveč.
To so razmišljanja ljudi, ki vi' like vrzeli v slovenskem glasbi nii nem prostoru	zapolnjujejhi]
Z ustreznimi vsebinami, in « v primerno izbranem tempu, vS‘pr skupaj pa je nedvoumno usmetpc jeno k jasnemu cilju, torij k uspehu. Tega zagotavlja sanU>' (>, zavest, ki jo je čutiti in bi j Je, mnogi preprosto imenovali nedsa mrnost ali v najboljšem primer1!pr samovšečnost.	rU
Pred Glasbeno mladino LjU^i Ijane je novo obdobje, ki kljV'r° času, ki ga živimo, obeta tahf* kakovost kot kolikost. Ta čas j1 ^ razgiban, a neurejen, in nalog1 ^ mnogih je urejati ga. Tako bo$ u nekateri še naprej ustvarjali V1'' med glasbo in mlado osebnostjo ki ji je za oblikovanje usojen 11171 čas.
Sil
KARLO AHAČIČ	d'
Ječanje z drugačno ameriko
Iluzije o sožitju kapitalizma s socialno Pravičnostjo
Večina turističnih agencij pri nas pa tudi drugje po Evropi ponuja s,0ndardne potovalne programe, ki obetajo veliko navideznih zanimivosti, v resnici pa za visoko ceno ponujajo zelo malo. To velja ^di za potovanje v Ameriko z ustaljenimi, ponavljajočimi se obiski **ajev, ki so privlačni in znani iz filmov, televizijskih zaslonov in livarskega tiska.
Tako je npr. z različnimi reklamnimi oglasi za potovanja v Kali-■ brnijo, ponujajo avtobusno vožnjo po Los Angelesu, skozi Down-” m^vn, ob kopališčih Long Beacha, nato po najbolj znanih bulvarjih \Aollywooda mimo »kitajskega gledališča«, kjer so filmske premi-jt ere, prek bogataške četrti Bewerly Hills, ki se konča na Rodeo Drive, j ^kupovalni ulici z razkošnimi butiki, ki ponujajo izdelke slavnih obodnih ustvarjalcev.
t
j Podobno poteka avtobusni °gled San Francisca skozi ožje testno središče in slikovito kitajmo četrt, po strmih ulicah starega mesta, mimo ribiškega pristanišča, po prostranem parku, ne-.^aleč od tihomorske obale, in čez n Ukov iti Golden G ate Bridge, ki «e verjetno največkrat filmani n most na svetu. Na razgledni točki Vmkraj morske ožine še pogled na t^Hv San Francisca z znanim Ročkam Alcatraz. Ogled se '°nča v živahnih ulicah z vablji-■/‘rni trgovinami in cenami, pri-iriačnimi tudi za naše turiste. ri Žal organizatorji turističnih ^tovanj v Kalifornijo udeležen-'ev ne opozorijo, da je mogoče Gabiti precej prostega časa ne le ,,}a nakupe ali za poseben izlet ' Disneyland. Premalo je znano, fFQ so tudi v Los Angelesu iz-p ejnne možnosti za oglede boga-tf h zbirk v muzejih in v likovnih Merijah, ki so marsikateremu gristi v večje zadovoljstvo kot al Pektakularne, za evropski okus rtfogosto kičaste atrakcije Disne-ij 'knda ali cenene imitacije poža-h ov, potresov, westernov in groz-to jivk v filmskih študijih Universal llQtyja. Gotovo pa je, da bi mo-^ali ogledu kulturnih ustanov nameniti v programih turističnih 'potovanj več pozornosti in si jih Ogledovati tako organizirano, kot J? Počno npr. Japonci, ki jih sre-pNemo po galerijah, muzejih in gledališčih.
Nekateri nočejo misliti uni-
Pesnici na ljubo je treba priz-
1	mati, da je mogoče spoznavati
alifornijo tudi drugače, kot pa jo vsili program turističnega °tovanja. To se lahko zgodi Pfedvsem, če imaš v tej deželi -Sorodnike ali prijatelje. Zelo do-bro je, če so gostitelji široko razgledani, kulturni ljudje, ki ne obožujejo samo ameriškega sloga (z oljenja, ampak si zaradi svojega a' ‘Motnega položaja lahko privoš-jh tudi kritične poglede nanj.
2	'* v'a srečo je tudi med poplavo slabih televizijskih sporedov, ki močno vplivajo na množice, ne-
takšnih, ki lahko z bolj ali manj neodvisnimi komentarji, f kritičnimi ocenami, z dobro prijavljenimi pogovori in dram-''skimi priredbami književnih del jijS. 5 prenosi koncertov zadovo-■fhjo zahtevnejše poslušalce, ji u
Evropskega obiskovalca presedi uniformnost ne le vedenjskih borcev večine Američanov, tem-VeČ tudi vljudnostnih fraz v pogo-v°rnem jeziku - tja do Ijubkoval-’n‘h izrazov v medsebojnih odno-j -s,h med spoloma. tC Vzroki
'^Prečno civilizacijsko in kulturno ■ Podobo Amerike so nedvomno
za poenoteno pov-
Znamenitem »talilnem loncu« hg pot) narodov, ali bolje
(melti,
l\ reŠeno priseljencev z vsega sveta, al se ti po ustaljenem postopku Prav kmalu preoblikujejo v ame-J ke državljane. Ameriški model ib' Oljenja in dela prevzame že prvi 11 ?a priseljencev, saj dajo v novi f ffeli načeloma vsem enake I1 možnosti, da si zagotovijo 'f (motno podlago za preživljanje, f rugi rod, rojen v Ameriki, se že :i' frozlikuje več od večine ameri-j1' 'h prebivalcev. K temu pripo-11 v °retu<E šolski sistem, ki s svojo JSojno doktrino zelo učinkovito daPlia pripadnike različnih naro-°v in ras, četudi so neenakega
socialnega in kulturnega izvora. Šolski zgled za to, kako deluje »talilni lonec«, je Kalifornija, saj je že desetletja država z največjim dotokom priseljencev. Takšen lonec ni za evropsko rabo.
Če so ZDA najuspešnejše pri oblikovanju enega naroda, ki ga sestavljajo ljudje različnih narodnosti in kultur, pa ta recept v Evropi ne bi bil uporaben. V tem delu sveta potekajo namreč gospodarske in politične integracije drugače: narodov se ne da stapljati kar tako, saj ti hočejo ohraniti svojo jezikovno in kulturno samostojnost. Najbrž je tudi zato Američanu tako zelo težko pojasniti, da »jugoslovanskega naroda« ni in da je vsak narod v Jugoslaviji avtohton in samostojen, saj ima svojo zgodovino in kulturo, v štirih od šestih republik pa tudi svoj jezik. Prav zato ameriške federacije ni mogoče kot državo enega naroda primerjati z dozdajšnjo jugoslovansko združbo različnih narodov in narodnosti.
Združene države Amerike pa so nekaj posebnega zaradi različnih stvari. Ta najmočnejša svetovna sila, dežela liberalnega kapitalizma, lahko na primer le opazuje svojo nekdanjo sovražnico Japonsko, kako si ta z nakupi prisvaja velika industrijska podjetja, banke in filmske družbe.
In drugi primer: Jugoslavija je bila v skoraj petdesetletni zgodovini iz znanih razlogov pogosto politična in ideološka nasprotnica Združenih držav, kljub temu pa imajo mnogi Američani še dandanes naš odpor proti okupatorju med drugo svetovno vojno, spor s Stalinom in izstop iz vzhodnega bloka leta 1948 za vrline, ki jih bo zgodovina pozitivno ovrednotila. Čeprav so v Ameriki po vojni dobili svoje zatočišče takšni vojni zločinci, kot je bil Artukovič, je na tiskovini za ameriško vstopno vizo še zmeraj šest omejitev: nalezljive bolezni, morebitne zaporne kazni, uživanje in preprodaja mamil, izgon iz ZDA in navedba lažnih podatkov. Ena od ovir za izdajo vize velja tudi za tiste osebe, »ki so pod vodstvom nacističnih ali kvizlinških oblasti ukazovale, spodbujale, pomagale ali kako drugače sodelovale pri preganjanju ljudi zaradi rasnega, verskega
in nacionalnega porekla ter zaradi določenega prepričanja.« Zanimivo je, da imajo ZDA 46 let po vojni za okupatorjeve sodelavce še zmeraj omejitvene predpise, v nekaterih državah pa so te Že povsem omilili ali odpravili.
Davčna politika podpira kulturo
Los Angeles je velikanska juž-nokalifornijska urbana pokrajina s šestimi milijoni prebivalcev (od severozahoda proti jugovzhodu se mesto razteza 100 kilometrov, od severovzhoda proti jugozahodu pa 70 kilometrov), zanimivo pa je, da je povsod, kjer je v tem velikanskem mestu kaj vrednega in zanimivega v kulturnem življenju, veliko obiskovalcev prav ob koncu tedna. Pozornost zbuja tudi to, da je med obiskovalci muzejev, galerij in glasbenih prireditev večina ljudi iz srednjih premoženjskih plasti in študentov.
Izredno doživetje ponuja Mestni muzej umetnosti. V velikih dvoranah so specializirane zbirke vrhunskih stvaritev likovne umetnosti, ki so jih muzeju darovale znane družinske dinastije dolarskih milijonarjev in milijarderjev - Rotshildov, Morganov, Du Pontov in drugih. V tem muzeju je tako kot v nekaterih velikih galerijah in muzejih v New Yorku in Chicagu nakopičeno bogastvo z vsega sveta - slike, kipci, tapiserije, pohištvo in porcelan neprecenljive vrednosti.
Po celodnevnem obisku v tem velikanskem muzeju umetnosti se vtisneta v spomin zlasti dve zbirki: 24 Rodinovih skulptur, ki izražajo umetnikvo senzibilnost ter harmonijo oblike in duha, in bogata zbirka japonske upodabljajoče umetnosti, od prefinjenih tapiserij do filigransko oblikovanih miniaturnih kipcev. Zanimivost muzeja so tudi številni prostovoljni vodniki po razstavnih prostorih, ki s strokovno zagnanostjo razlagajo likovna dela priložnostno oblikovanim skupinam obiskovalcev, med katerimi je precej mladine.
Država z davčno politiko spodbuja prelivanje denarja
v kulturo. Za javne kulturne ustanove, ki delujejo brez dobička, skrbe bogati donatorji, zato je umetnost dostopna tudi tistim, ki nimajo denarja.
K celodnevnem izletu vabi tudi največje kalifornijsko kulturno in izobraževalno središče, ki se imenuje po ustanovitelju, premožnem podjetniku, Henryju Hun-tingtonu. Na severovzhodnem obrobju Los Angelesa v četrti San Marino je na svoji posesti 312 hektarov zgradil pravcato umetnostno naselje z veliko knjižnico, dvema galerijama, konservatorijem, restavracijo in s petnajstimi specializiranimi bo-
taničnimi vrtovi; med temi naj omenim čudovite nasade vrtnic Z vsega sveta, očarljiv japonski vrt, gaj subtropskega gozda, rastlinstvo tropskega pragozda, nasade palm in pustinjskega rastja, avstralsko vegetacijo z evkaliptusi, plantažo pomarančevcev in še mnogo drugih botaničnih posebnosti z vseh delov sveta. Milo podnebje z ustreznim namakanjem omogoča rast najrazličnejših rastlinskih vrst. Botanični vrtovi v Huntingtonu s sprehajalnimi potmi in tratami pa so odprti vsem - za užitek v naravi, rekreacijo in počitek.
Huntingtonova knjižnica slovi po redkih knjigah in rokopisih angloameriške civilizacije, zlasti iz britanske in ameriške zgodovine in književnosti. S štirimi milijoni zvezkov je ena najpopolnejših knjižnic za raziskave s teh dveh področij. Med redkimi knjigami so zgodnje izdaje Shakespearovih del in Guttenbergova biblija.
Huntingtonova galerija ima najobsežnejšo zbirko britanske in francoske umetnosti osemnajstega in devetnajstega stoletja, med razstavljenimi deli pa sta iz umetnostne zgodovine znana Ga-insboroughov Blue Boy in Lovrencev Pinkie.
Senčni del bogatega Los Angelesa so prostrana revna predmestja s slabo vzdrževanimi hišicami. Presenečajo tudi grafiti kričečih barv v podvozih in smeti ob prometnicah. V siromašnih četrtih živi predvsem temnopolto prebivalstvo in priseljenci iz Latinske Amerike. To so kraji, kjer so ponoči pogosto prizorišča nasilja z ropi in uboji, zato obiskovalce opozarjajo, naj se jih raje ogibajo.
Kaj lahko zavidamo Američanom
Vrnimo se znova k zglednejši strani ameriškega življenja. Pregovorna je čistoča večine ameriških javnih, zlasti toaletnih prostorov, osebna higiena povprečnega Američana pa je civilizacijski dosežek, ki bi bil dobrodošel tudi marsikje v Evropi.
Odlika ameriškega načina življenja so splošni odnosi med ljudmi, zlasti sproščenost in do-brovoljnost v primerjavi 5 pomanjkanjem vljudnosti pri nas, predvsem pa v nekdanjih deželah »trdega« realnega socializma. Posebno poglavje pa zasluži kultura prometa na ameriških cestah, ki se izraža v strpni in disciplinirani vožnji. Najdaljša avtomobilska tradicija in visoke kazni za prekrške na cesti so najbrž odgovor za zgledno vozniško kulturo. V gosto naseljeni mestni pokrajini prevladujejo osempa-sovnice, povsod so cestna križišča in odcepi tako sistematično označeni, da so informacije pravočasne in učinkovite tudi za po-
GENERALTURIST TURIZEM
LJUBLJANA Gosposvetska 7
VABIMO VAS NA ZANIMIVA POTOVANJA ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE
Egipt 28. 4.-6. 5., 8 dni z letalom Kairo - Luxor - Asuan Grčija 27. 4., 8 dni Španija 27. 4., 6 ali 8 dni Liechtenstein 2. 5., 3 dni Šri Lanka, 25. 4., 11 dni
ZAHTEVAJTE PROGRAME V NAŠI POSLOVALNICI 9 POHITITE S PRIJAVAMI
Informacije po tel. 217215, 217319, 217223
zanimivosti
časnejše voznike. Zelo redki tvegajo prehitevanje, tudi vozniki Z močnejšimi in večjimi avtomobili ne izsiljujejo prednosti. Zato poteka ves promet kot mirna reka po širokih avtocestah, brez Živčnosti in tekmovalnosti. Tudi na velikih letališčih je mirno in brez hrupa, najbrž zaradi sistematične organiziranosti in učinkovitih vizualnih informacij, ki potniku pomagajo, da se znajde, in mu omogočajo udobno potovanje.
Evropejci zavidamo Američanom nizke cene električne energije in bencina. Komaj lahko verjamemo, da lahko prodajajo galono (4,541) bencina po 1,47 USD, to pomeni da je po uradnem tečaju treba odšteti za liter bencina komaj 4,57 din, »na črno« pa 6,85 din ali 40% manj kot v Sloveniji. Komentar ni potreben. Podobne razlike so praviloma tudi pri cenah vseh vrst tekstilnih izdelkov, obutve, športnih potrebščin, usnjene galanterije, Živil, gospodinjskih strojev idr. Ponudba blaga je res raznolika in prilagojena kupni moči vseh plasti prebivalstva. Privlačne popuste ponujajo tudi letalske družbe. Tako je mogoče kupiti letalsko vozovnico npr. na progi San Francisco-Los Angeles že za 29 dolarjev, to je polovična cena za enako dolg polet pri nas. Poznajo tudi »seniorske« 10-odstotne popuste za ljudi, ki so dopolnili
62 let. Ponujajo jih v hotelih, restavracijah, pri vstopnicah za kulturne prireditve.
Ameriko lahko spoznavaš z različnih strani ameriške civilizacije - svetlih pa tudi senčnih. Kakršno koli posploševanje prednosti ali slabosti ameriške družbe bi bilo preveč preprosto in bi nas zapeljalo v slepo ulico.
Mogoče najdemo enega od odgovorov v stvarnem razmišljanju uspešnega ameriškega poslovneža in prenikavega opazovalca, ki je lani obiskal Ljubljano. Dejal je nekako takole:
»Kakor koli je že bilo do nedavnega pri vas - ljudje so imeli socialno varnost, vsi so bili zaposleni. Velikih razlik med posameznimi plastmi ni bilo. Z demokracijo in uveljavljanjem zasebne lastnine se bo marsikaj predrugačilo. Spremembe bodo verjetno pospešile gospodarski razvoj, če boste imeli dovolj velik trg in če bodo naložbe tujega kapitala res prinašale dobiček. Tudi povprečnosti se boste znebili, če boste znali odbirati sposobne in spodbujati inovativnost. Povečale pa se bodo socialne razlike in imeli boste več revežev kot doslej. Je že tako, da se pri utiranju poti k uspešnemu gospodarstvu ni mogoče ogniti senčni strani kapitalizma. «
BORIS LIPUŽIČ
Redne razpise
prostih del in nalog učiteljev, vzgojiteljev in drugih delavcev in sodelavcev v vzgojno-izobraževalnih in v vzgojno-varstvenih organizacijah bomo objavili letos
22. aprila in 13. maja
Vzgojno-izobraževalne in vzgojno-varstvene organizacije prosimo, da nam za prvo objavo pošljejo razpise najkasneje do 12. aprila, za drugo objavo pa do 6. maja t. 1. Ob tem navedite, kdaj naj bo razpis objavljen!
Naknadne razpise bomo objavili 27. maja in 24. junija 1.1. Vse druge razpise bomo objavljali še naprej sproti, kot nam jih boste poslali ali pa sporočili po telefonu na št. (061) 315-585.
PRODAM vseljivo stanovanjsko hišo v zaključni fazi, 3 km
oddaljeno iz Slovenj Gradca, z 249 m2 stanovanjske površine in s 1180 m2 zemljišča.
Informacije po telefonu (063) 853-052.
Tacenska c. 67
61210 LJUBLJANA ŠENTVID
Za opremo šol, športnih dvoran in igrišč ponujamo:
•	ŠOLSKE TABLE, prevlečene s posebno emajlirano pločevino zelene barve, za pisanje s kredo, ali bele barve za projekcijo in pisanje s flomastri. Opremljene so s polico za kredo. Table so standardnih velikosti, izdelamo pa jih tudi po naročnikovih posebnih željah.
•	OPREMA ZA UČILNICE, ŠOLSKO POHIŠTVO IN DRUGE UČNE PRIPOMOČKE
•	TELOVADNO ORODJE
9 OPREMA ZA ŠPORTNA IGRIŠČA
•	OPREMA ZA DVIGANJE UTEŽI
9 PULASTIC talne obloge za telovadnice
•	OBNAVLJANJE PARKETA
9 ZARISOVANJE ČRT za oznako igrišč na parketu, pulasticu in asfaltu
ZA VSE INFORMACIJE NAS POKLIČITE PO TELEFONU (061) 51469 ali PIŠITE NA NASLOV:
TRGOVINA, INŽENIRING, PROIZVODNJA ŠPORTNA, ŠOLSKA IN PISARNIŠKA OPREMA Tel./fax (061) 51469 Žiroračun 50104-601-39250
Iskra \M

Stegne 19, Ljubljana
VCS - vizualni komunikacijski sistemi Kardeljeva ploščad 27, Ljubljana LESTRA	Radomeljske čete 28/b, Radomlje
S SKUPNIMI MOČMI VAM PREDSTAVLJAMO SISTEME ZA VIZUALNO PREDSTAVITEV INFORMACIJE
Na razstavi UČILA ’91 v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču se boste prepričali, kako je mogoče kar najbolje predstaviti informacije za učinkovit prenos znanja - učenje.
-	izboljšajte kakovost Vaše informacije z našo opremo
-	izrabite vse možnosti, ki se vam ponujajo
-	oglejte si našo opremo
•	barvni projektor z LCD
•	prenosni projektor z LCD
•	grafoskopska plošča z LCD
•	šolski grafoskopi
•	prenosni grafoskopi
•	episkopi
•	diaprojektorji
•	zasloni, platna, table, pribor
S to opremo boste predstavili svojo informacijo s prosojne folije ali osebnega računalnika na večnamenskih projekcijskih površinah, in to v barvni ali črno-beli tehniki.
Obiščite nas, ne bo vam žal!
ISKRA VEGA	tel.: (061)	559 373
VCS	tel.: (061)	342	671
LESTRA	tel.: (061)	728	513
pi/v:
ElAN
Želimo ostati ali postati Vaš partner
OPREMLJAMO:
VRTCE (zunanjo in notranjo opremo za telesno vzgojo - igrala)
ŠOLE (telovadnice, za korektivno gimnastiko, zunanja igrišča, kabinete za trim)
ŠPORTNE DVORANE: (športne pode, pomične tribune, dvižne pregradne stene, vdelano opremo za male športne igre, signalizacijo)
FITNESS CENTRE (opremo, hišni trim)
POPRAVLJAMO:
opremo in rekvizite
ir
a
X



PRISKRBIMO: originalne rezervne dele
PRIČAKUJEMO VAS na sejmu Alpe-Adria (svoboda bivanja) v okviru sejma UČILA 91 od 9. do 13. 4. v hali B.
ELPkN
ŠPORT d.o.o. ,i 64275 Begunje
telefon: (064) 74 671 fax: (064) 74 929

emona globtoft^
• IZLET VAŠEGA KOLEKTIVA ZA 1. MAJ
-	LIECHTENSTEIN, avtobus, 27. 4.-3 dni, cena 310 DEM
-	LONDON, letalo, 1. 5. - 5 dni, cena 350 LSTG
-	PARIZ, letalo, 1. 5. - 5 dni, cena 730 DEM
-	SAN MARINO, avtobus, 1. 5. - 2 dni, cena 125 DEM
-	BENETKE, avtobus, 4. 5. - 1 dan, cena 25 DEM
-	ELBA, avtobus, 27. 4.-3 dni, cena 325 DEM
-	RIM, avtobus, 27. 4.-4 dni, cena 370 DEM
-	ISTANBUL, letalo, 29. 4.-4 dni, cena 379 USD
-	ŠPANIJA, letalo, 26. 4.-8 dni, cena 525 USD
-	MALTA, letalo, 1. 5. - 5 dni, cena 435 USD
-	CIPER, letalo, 28. 4.-7 dni, cena 713 USD
-	TUNIZIJA, letalo, 26. 4.-8 dni, cena 690 USD
-	BRATISLAVA-DUNAJ, avtobus, 1. 5. - 3 dni, cena 175 USD
-	KRAKOV, CZESTOCHOWA, avtobus, 30. 4.-5 dni, cena 225 USD
-	BUDIMPEŠTA, avtobus, 27. 4.-3 dni, cena 172 USD

• PROGRAMI ZA MLADE - UČENCI, MATURANTI, ŠTUDENTJE
-	KRF, letalo, 7 dni, cena 358 USD
-	TUNIZIJA, letalo, 7 dni, cena 440 USD
-	TURČIJA, SIDE, letalo, 7 dni, cena 498 USD
-	TURČIJA, MARMARIS, letalo, 7 dni, cena 506 USD
-	ANATOLIJA, KAPADOKIJA, letalo, 8 dni, cena 831 USD
-	CIPER, letalo, 7 dni, cena 544 USD
-	ŠPANIJA, avtobus, 7 dni, cena 440 DEM
-	KAIRO, ALEKSANDRIJA, letalo, 7 dni, cena 370 USD
-	GRČIJA, vlak/avtobus, 7 dni, cena 277 USD
-	PARIZ, avtobus, 6 dni, cena 295 USD
-	AMSTERDAM, avtobus, 6 dni, cena 362 USD
-	ČSFR, MADŽARSKA, avtobus, 7 dni, cena 315 USD
-	PUU, BRIONI, vlak, 4 dni, cena 1.370 DIN
-	BRAČ, SUPETAR, vlak, 6 dni, cena 2.070 IN
• TEČAJI TUJIH JEZIKOV:
-	VELIKA BRITANIJA
-	ZDA
-	NEMČIJA
-	ŠPANIJA
Za mladino že od 14. leta.
Odhodi po dogovoru, za skupine posebne ugodnosti.
Obiščite poslovalnice Emone Globtouija v Ljubljani, Mariboru, Celju, Radencih, Novem mestu, Novi Gorici, Ajkdovščini, na Bledu in v Portorožu.
Pokličite nas po telefonu: (061) 215 790, 217 474, 217*565, 218 565!

iskra
Iskra Merilna elektronika
UČITELJI
ELEKTROTEHNIKE, FIZIKE, KEMIJE
PONUJAMO VAM UGODNO MOŽNOST ZA NAKUP LABORATORIJSKE OPREME
NAŠ PROGRAM:
-	MERILNIKI ELEKTRIČNIH VELIČIN (OSCILOSKOP, RLC MERILNIKI, MERILNIKI IZOLACIJE)
-	GENERATORJI SIGNALOV
-	NASTAVLJIVI VIRI NAPETOSTI (USMERNIKI, NAPAJALNIKI, NASTAVLJIVI TRANSFORMATORJI)
-	MERILNIKI KEMIČNIH VELIČIN (PH, REDOKS, PREVODNOST, SPEKTROFOTOMETRI),
-	KOVINSKA OHIŠJA ZA VDELAVO ELEKTRONSKIH SKLOPOV,
-	PRIBOR
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN DODATNE INFORMACIJE. POKLIČITE NAS, OBIŠČITE NAS!
ISKRA MERILNA ELEKTRONIKA
Prodaja Ljubljana
Tržaška 2/II
61000 LJUBLJANA
Telefon: 214212 Telefax: 212565 Telex: 31265 yu iskexp