Kako je prvi gostilničar v nebesa prišel in drugi za njim.
(Niirodnn kr&t.kučasDlca).
Pravijo, ila iraa vsak človek do nebes nekako pravico, katero nam je naS OdreSeoik in Izveličur pridobil, ako Iv nc živi prehudolmn na tem svetu. Tako si j« mislil tudi foi krfmar, ki je iz mej krfinarjev prvi trkal na ae-befika vrata. Kako sa mu je reklo sem uže davn«j pozahil. kajti od 6nega čaaa je aU preteklo muogo, mnogo lot. — Prvi gostilničar toraj, ko je umii pride pred nebfiška vrata. potrka. in sv. Peter- pride k vratim, a predno odprfc povpraSa: ,,Kdo je?" r3xt sem, gostiloifar iz Srednje vasi." Sv. Peter grž gledat v sapisnik zi-mpljskih prebivalcCT, prebffa in prebira, ter gr6 naposled zopet k vratim, in pravi: nTi Iji sam za svojo osobo uiA Se mogel v nebesa iti, a zaradi ilrugih — ? Ti imaS aami'e5 nrnogo tnjih grehov. Koliko se jih je pri tebi upijanilo. ki so potem naredili velike nerednosti in so še oel6 greh dolali; ti tedaj ae inor«š v nebesa." — nV pekel tadi ne greni!" reiie gostil-niCar, ter premiSljuje sim ter tia, napoaled si nekaj izmisU. rTo bi ne bilo slabo, prostor je zci6 pripraven!" reiia sam v sebi. Kakor ai raisli. tako tndi stori. Prtjd nebeSkimi vrati napravi gostihuco. Narocf si najboljže pijaGe: ljntomeroaDa, ijizelSana,  sremi&rja in tudi uekaj iparčana; sploh  uajboljša
76
vina. ki jih rodi slovenska zemlja. kajti mimo gredi bodi povedano. gostilničar je bil Slovenee. Vsak, kdor koli je pvišel i ncbeaa, katerega koli naroda, vaak se je pri njem oglasil. Vsak popotnik, iz tega na toi svet priJudSi, hotel 88 je okrepSati 8 poSteno božjo kapljico, predno se je prednsnil potrkati na ae-beSkt rrata. Mmgim se je primerilo, da jim je trtin sok sinrtuu bleddst iz-prpmenil \ živo rndefiico. A pri tej priliki se jim je tfldi jezik razvozlal; tako je prišel vsak precej mogobeseden pred nebeška Trata, da se je Petcr čudil, od kod tolik« poguuia zemeljskim popotttikom. A to Se nij bilo vae! rPri zadujem požirku" ¦— to iine so namreč dali 6nemu gostilnižarju — biJo je vedno bolj živo. PoSasi so se nabrali mdi godci, kakor so na sretu amirali drug za (Inizim. Ti je bilo zdaj rajanje — odpoeitek prejiujega truda. A to so kmalu slišali tndi nebežki prebhalci. Pogosto ao si istptosili dovoljenja. da so šli ven po oprtvkih. A kdor je priSel v&B, vsak se je nekoliko oglasil Bpri iadnjcm požirku," Ker ao se pa ne samo ti, ki so mčnio priSli, predolgo mudili pri gostilniMrji, nego so še drugi i2 nebes ven uhajali in se potem prepozuo dom6r vračali, bil je redui nered t nebeškej hisi. Od zunaj v goatilnici, se je f edno godlo in pelo. Peter je ves ta uered izpomal, ter se je šel k Bogn očetu pritožit. A Bog oie mn je rekel: nVzemi gostilnifarja 7 nsljesa in vsega tega bode konec."   Peter atori, kar mu je Bog iikazal.
Tako je neki prišel prvi gostiiniJar v nebesa, ako je 6ni resnico govoril, ki je to pripovedoval,   A jaz tega ae verujem! —
Zapual Valentin Jare