Tožilstvo preiskuje pristanek priseljencev radežu Trije Goričani obmetavali z jajci novogoriško gledališče Mladi, ki želijo spremeniti svet Primorski dnevnik SOBOTA, 23. APRILA 2011_ Št. 96 (20.111) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Predčasne volitve ali kaj drugega? Rado Gruden Ali bo Slovenija prvič v svoji dvajsetletni zgodovini doživela predčasne volitve, bo morda znano že čez dober mesec, ko bo, razen če se ne zgodi čudež, 6. junija na referendumu padla pokojninska reforma in skupaj z njo še zadnji razlog za nadaljnji obstoj Pahor-jeve vlade. Po 6. juniju pa je možnosti več. Prva, vendar ne najbolj verjetna, je razpis predčasnih volitev. Zanje se zavzemajo v opoziciji, ne nasprotuje jim predsednik Türk, pa tudi v vrstah večine se število zagovornikov predčasnega odhoda na volišča počasi krepi. Toda postopek je zapleten in zahteva veliko discipliniranost poslancev. Pri tem se postavlja vprašanje, ali se bodo poslanci in poslanke dobro leto pred zaključkom mandata pripravljeni odpovedati ugodnostim, ki jim jih ta položaj prinaša. Če predčasnih volitev ne bo, je edini izhod v temeljiti prenovi vlade, v kateri za sedanjega pre-mierja najbrž ne bo več prostora. Borut Pahor že nekaj časa nima podpore koalicije, ki razpada pred njegovimi očmi. Toda tudi povsem nova vlada bi bila opravilno nesposobna, če ne pride do »premirja« med političnimi silami v državnem zboru. Glede na sedanje stanje v slovenski politiki, pa se zdi, da je pomiritev nemogoča. Zato bi bilo najbrž najbolje, da besedo dobijo volivci in izberejo nove voditelje. Ali bo tem nato uspelo, da Slovenijo potegnejo iz močvirja, v katerem se utaplja, pa je že drugo vprašanje. Če sklepamo po podobi, ki jo kažeta sedanja pozicija in opozicija, veliko razlogov za optimizem ne more biti. SIRIJA - Protivladni protesti se nadaljujejo Najmanj 49 mrtvih v protestih po petkovi molitvi Varnostne sile so se nad protestnike spravile s strelnim orožjem TRST - Susanna Camusso na deželni skupščini CGIL Odpraviti neenakosti z nujno davčno reformo TRST - Veliko dvorano Visoke šole za tolmače in prevajalce v Trstu je včeraj napolnilo več kot dvesto predstavnikov sindikata CGIL iz Fur-lanije-Julijske krajine. Skupščino je odprl deželni tajnik Franco Belci, ki je ostro napadel deželni odbor Ren- za Tonda. Deželna vlada je v boju proti gospodarski krizi po njegovi oceni negibna in neodzivna. Sklepni govor v štiriurni razpravi je imela vsedrža-vna tajnica CGIL Susanna Camusso, ki je opozorila na pomanjkljivo vladno politiko in prešibko gospodarsko rast, zaradi katere so delavci in socialna država pod udarom. Camus-sova je poudarila, da je davčna reforma najnujnejša poteza za ponoven zagon gospodarstva in odpravljanje neenakosti. Na 3. strani DAMASK - V Siriji so se kljub odpravi izrednih razmer v državi včeraj nadaljevali protivladni protesti. Več deset tisoč protestnikov se je po petkovi molitvi zbralo na ulicah več sirskih mest, varnostne sile pa so se odzvale s solzivcem in streli, pri čemer je umrlo najmanj 49 ljudi, več pa jih je bilo ranjenih. Po besedah Ammarja Kurabija, vodje sirske Nacionalne organizacije za človekove pravice, je število smrtnih žrtev doseglo 49, vsaj 20 ljudi pa pogrešajo. podatkov o številu smrtnih žrtev ni mogoče potrditi, ker je Sirija pregnala novinarje in omejila dostop do mest, kjer potekajo nemiri. Na 12. strani Golobič ostaja v vladi do referenduma Na 2. strani Italijanski partner za Stožice? Na 4. strani Tržaški svetniki napovedujejo balotažo Cosolini-Antonione Na 6. strani V Gorici 39 novih neprofitnih stanovanj Na 14. strani Zaradi 17 evrov bo tri leta v zaporu Na 16. strani DAN ZEMLJE - Od Gropade do Hrvatinov Divje odlaganje odpadkov zelo priljubljen šport JlADRIAKER M MARINI GH • • Strada della Rosandra 40, Trst, tel. 040 813719 • širok izbor in takojšnja dobava • popust na izdelke iz zaloge • tehnično svetovanje • razstavni prostor na več kot 1000 m2 www.adriaker.it GANT- II G.I\l.H. CANAEflEN^^ WOOLRICH -1-fjHH Pli.HJl AAilh Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Nedelja, 24. aprila 2011 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Ministrova odločitev o odstopu je dokončna Golobic bo z odstopom počakal do referenduma o reformi pokojnin Premier Pahor zadovoljen - Iz Golobičeve stranke odhaja poslanka Cveta Zalokar Oražem LJUBLJANA - Predsednik stranke Zares in minister za visoko šolstvo v Pahorjevi vladi Gregor Golobič se je po četrtkovi napovedi odstopa z mesta ministra, včeraj sestal s premierom Borutom Pahorjem in mu obljubil, da bo odstopil dan pred iztekom referendumske kampanje o pokojninskem zakonu. Spremembe pa se obetajo tudi v Zares, saj je odhod iz stranke napovedala Cveta Zalokar Oražem. Pahor je bil po sestanku zadovoljen, ker sta se, kot je povedal v izjavi za medije, z Golobičem strinjala, da odločitev o umiku z ministrskega položaja sprejme po izteku referendumske kampanje za uveljavitev pokojninske reforme. Oba sta ob tem poudarila odgovornost za politično stabilnost, ki da je poleg pokojninske reforme ključnega pomena za zaupanje mednarodnih finančnih trgov v reformno sposobnost Slovenije. V primeru sprejetja pokojninske reforme naj bi bilo namreč o nadaljnjih korakih za uspešno vodenje te ali drugih vlad bistveno prav to. »ČISTA LOPATA« Zidarja spet ni bilo na LJUBLJANA - Prvi mož SCT in eden od obtožencev v zadevi Čista lopata Ivan Zidar se včeraj ni pojavil na posebni obravnavi na ljubljanskem okrožnem sodišču, saj naj bi mu neuradno v četrtek znova operirali hrbtenico. Zaenkrat ni jasno, kdaj se bo zopet pojavil pred sodnico Vesno Podjed. Kot je pojasnil eden od Zidarjevih zagovornikov Boštjan Penko, je bil Zidar v četrtek hospitaliziran na nevrološki kliniki, po neuradnih informacijah pa naj bi bil tudi že operiran. V zadevi Čista lopata so Zidar, Hilda Tovšak, Dušan Črni-goj, Tomaž Žibert, Ivan Demšar, Borut Farčnik, Srečko Gabrič in Ivan Kroflič obtoženi sprejemanja in dajanja daril oz. pomoči pri teh kaznivih dejanjih v povezavi z gradnjo letališkega stolpa na Brniku. Golobič je ob tem potrdil, da je njegova odločitev o odstopu z mesta ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dokončna, dokončnost odločitve pa je »vezana na dan pred referendumom o pokojninski reformi«. Tri ministrice strank Zares bodo do referenduma normalno opravljale svoje delo, s premierom pa o njih nista posebej govorila. Po Go-lobičevih besedah se namreč ministrice »pridružujejo želji, da njihova dejanja ne vplivajo škodljivo na to, kar se bo dogajalo v času referendumske kampanje«. »Same bodo delovale v tem smislu in potem, ko bo to zaključeno, tudi potegnile svoje konsekvence,« je dejal. Golobič je zagotovil, da njegova podpora, pa tudi podpora njegove stranke uveljavitvi pokojninske reforme zaradi napovedanega odstopa ne bo nič manjša. Gre namreč za ključno vprašanje, povezano z zagotovitvijo finančne stabilnosti in vzdržnosti slovenskega gospodarstva in javno-finančnega sistema. »Gre za vprašanje, ki ga je zelo kratkovidno povezovati z usodo te ali one vla- de ali koalicije,« je prepričan prvak Zares, ki dodaja, da bodo morda malenkost prepričljivejši, ker so dali vedeti, da svoje politične usode in kariere ne vežejo na izid tega referenduma, niti na posamezno vprašanje. Spremembe pa se napovedujejo tudi v stranki Zares. Poslanka Cveta Za-lokar Oražem je namreč na novinarski konferenci potrdila, da v naslednjih dneh dokončno odhaja iz stranke, bo pa do vrnitve Gregorja Golobiča v poslanske klopi ostala članica poslanske skupine. Ob napovedanem odhodu, kot je dejala, ču- ti olajšanje po turbulentnih dogodkih v zadnjih mesecih, hkrati pa tudi osebno razočaranje nad splošno politiko v Sloveniji. Stranke po njenih besedah ne omogočajo več svobode, tudi v Zares je svobodo občutila le do določene točke, bolj natančna glede te »točke« pa ni želela biti. Pojasnila je še, da bo do konca trajanja nadomestnega mandata trdo delala, potem pa si bo privoščila potovanje v bolj oddaljene kraje. O svoji vlogi na naslednjih volitvah zaenkrat še ne razmišlja. Vodja poslanske skupine Zares Franco Juri je ob tem večkrat zagotovil, da ne gre za razpad stranke. Čeprav je Cveta Zalokar Oražem nekajkrat izrazila stališča, s katerimi se vsi v Zares ne strinjajo, se mu obstoj različnih stališč znotraj stranke zdi legitimen. Juri je obenem še zatrdil, da bo Zares deloval v korist sprejetja pokojninske zakonodaje. Na vprašanje novinarjev o podpori predčasnim volitvam pa je pojasnil, da so trenutno odprte vse opcije in da bi moral biti položaj bolj jasen po referendumih 5. junija. (STA) TOLMIN - Na vzletišču na planini Kobala Tri nesreče padalcev Pri tem so se poškodovali po en nemški in češki padalec, v bolnišnici pa je končala tudi Čehinja TOLMIN - V četrtek so se v roku dobrih dveh ur zgodile tri padalske nesreče, vse na vzletišču padalcev na planini Kobala na Tolminskem. Prva nesreča se je zgodila ob 12.30 uri, ko je z omenjenega vzletišča z jadralnim padalom vzletel 50-letni nemški državljan. Takoj po vzletu, mu je sunek vetra zaprl padalo. Z višine petih metrov je padel na tla in se ob tem poškodoval. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v Zdravstveni dom Tolmin, od tam pa v šempetrsko bolnišnico. Druga nesreča se je zgodila ob 13.25 uri, tretja pa ob 14.15 uri, obe na enak način, kot prva. Najprej je ob 13.25 uri na vzletišču z jadralnim padalom vzletel 45-letni češki državljan. Tudi njemu je sunek vetra zaprl padalo, tako da je strmoglavil z višine desetih metrov in se poškodoval. Ob 14.15 uri se je s padcem iz iste višine poškodovala še njegova 23-letna rojakinja. Oba češka državljana sta bila s helikopterjem odpeljana v šempe-trsko bolnišnico. (nn) ČEDAD - Slovenščina Izbirni predmet na zavodu P. Diakona ČEDAD - Pouk slovenščine bo z naslednjim šolskim letom vključen med kurikularne (sicer izbirne) dejavnosti na licejih, ki delujejo v okviru čedajskega zavoda Pavla Diako-na. Letnih učnih ur bo skupno 50, dijaki, ki se bodo za to odločili, pa se bodo slovenščine učili vsak teden v popoldanskih urah. Njihov trud bo priznan v spričevalu, saj bo v njem prisotna tudi ocena iz slovenščine. Zavod Pavla Diacona je sicer izbirni pouk slovenskega jezika uvedel že pred sedmimi leti, a je šlo doslej za navadno izvenšolsko popoldansko dejavnost. Vodstvo zavoda upa, da bodo dijaki pozitivno sprejeli novost in da bo za pouk slovenščine veliko zanimanje. Vendar pa bo lahko zavod pouk organiziral samo, če ne bo, kot predvideva šolska reforma, dodatnih stroškov za državno blagajno. Zato vodstvo zavoda upa, da bodo tako kot v preteklih letih pouk slovenščine financirale javne in zasebne ustanove in inštitucije. Vključitev pouka slovenščine v šolski kurikulum na licejih v okviru zavoda Pavla Diakona pa ni edina novost. V Špetru naj bi namreč ustanovili neke vrste mednarodni licej, na katerem bi se dijaki med tujimi jeziki učili predvsem ruščine. V sklopu tega projekta bodo na špetrskem liceju poučevali profesorji ruskega maternega jezika, ruščina pa bo tudi učni jezik pri enem izmed kuri-kularnih predmetov. (NM) Večernji list: Sanaderja oblačili italijanski modni oblikovalci ZAGREB - Na sedež HDZ so od leta 2003 vsak mesec prihajali italijanski modni oblikovalci in prinesli dve novi obleki za bivšega premiera Iva Sanaderja, je preiskovalcem protikorupcijskega urada razkril nekdanji tiskovni predstavnik vlade Ratko Maček, poroča Večernji list. Obleke naj bi plačali iz črnih skladov stranke. Časnik dodaja, da Maček ni vedel, kdo je plačal Sanaderjeve obleke. Domnevajo sicer, da je oblačila plačal bivši blagajničar HDZ in direktor carine Mladen Barišic, ki naj bi plačal nakupe tudi nekaterim drugim članom vladajoče stranke. KOROŠKA - Dvojezični krajevni napisi Nova generalna konzulka Dragica Urtelj pri Dorflerju CELOVEC - Pri iskanju rešitve o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem koroška deželna politika pred torkovim pogajalskim krogom ne misli odstopati od predloga, ki predvideva postavitev krajevnih tabel v krajih z najmanj 17,5 odstotka slovenskega prebivalstva. To sta vnovič poudarila koroški deželni glavar Gerhard Dorfler (FPK) in tudi vodja koroške ljudske stranke (OVP) Josef Martinz. Slednji je po seji predsedstva svoje stranke vztrajal pri omenjenem pragu in sporočil, da je predsedstvo stranke soglasno podprlo kompromisni predlog, ki ga zagovarja tudi državni sekretar Josef Ostermayer (SPO) ter na Koroškem FPK z deželnim glavarjem Dorflerjem ter koroški socialdemokrati (SPO). Martinz je še poudaril, da je sedaj na mizi rešitev, ki jo je treba hitro sprejeti. Koroški deželni glavar pa je v teh dneh spet poudaril, da »čaka na sredini mostu«. Pri tem je še dodal, da si prebivalci Koroške želijo rešitev ter da je predlog, ki ga je izdelal skupaj z državnim sekretarjem Ostermayerjem v skla- du z Avstrijsko državno pogodbo in tudi z avstrijsko ustavo. Prizadevanja, da bi vse tri slovenske politične organizacije podprle kompromisno rešitev, pa je Dörfler označil za spodbuden signal. O rešitvi vprašanja dvojezičnih napisov se je koroški deželni glavar v začetku tedna pogovarjal tudi z novo generalno konzulko Republike Slovenije v Celovcu Dragico Urtelj. Kot je poročala deželna tiskovna služba, je Dörfler dejal, da je rešitev zelo blizu, nova generalna konzulka R Slovenije pa da je bila prav tako zelo optimistična. Dörfler in Urtljeva sta nadalje poudarila, da je sodelovanje med Koroško in Slovenijo dobro. Z rešitvijo vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov bo zapihal nov veter, kar bo tudi temelj za uresničitev nadaljnjih projektov na gospodarskem, kulturnem, turističnem in športnem področju. Konkretno sta govorila tudi o gradnji druge cevi za predor Karavanke ter o skupni kandidaturi s Kranjsko Goro in Trbižem za SP v alpskem smučanju 2019. (I.L.) FJK - Obsežna operacija Obalne straže Pelagos due Odkrili več primerov nejasnega izvora rib in drugih proizvodov TRST - Zaseg 135 kilogramov morskih proizvodov in vrsta kazni v skupni vrednosti čez 18.000 evrov. To je rezultat operacije Pelagos due, ki jo je izvedla Obalna straža v Furlaniji-Julijski krajini. Kakih sto agentov je opravilo desetine kontrol na celotnem ozemlju FJK, še posebej v pokrajinah Trst, Videm in Gorica, kjer so se pod drobnogledom znašle ribje tržnice, prodajalci na debelo, trgovska središča, restavracije, ribarnice idr., na morju pa so agenti preverjali, ali ribiške ladje spoštujejo predvideno minimalno razdaljo od obale pri kočarjenju oz. predvideno minimalno dolžino rib. Največ nepravilnosti so agenti ugotovili v nekaterih supermarketih in ribarnicah na Videmskem, ki kupce niso seznanjale z izvorom proizvodov oz. so imele tudi slabo ohranjeno hrano. V Trstu so oglobili ribarnico, v kateri so prodajali ribe, za katere so trdili, da so sad ulova, v resnici pa so prihajale z gojišč. V dveh restavracijah pa niso razpolagali s potrebno dokumentacijo o izvoru zmrznjene hrane. Obalna straža je vsekakor napovedala, da se bodo kontrole nadaljevale. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 24. aprila 2011 3 TRST - Deželna skupščina delegatov sindikata CGIL »Negibni« deželni odbor in pomanjkljiva vladna politika Susanna Camusso: Davčna reforma nujna za gospodarstvo in družbo - Franco Belci oster do Tondove uprave TRST - Udeleženci deželne skupščine sindikata CGIL so včeraj dopoldne do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano Visoke šole za tolmače in prevajalce v poslopju Narodnega doma v tržaški Ulici Fil-zi. Na začetku je deželni tajnik Franco Belci svoje puščice usmeril proti deželni vladi Renza Tonda, s sklepnim govorom pa se je vsedržavna tajnica Susanna Camusso obregnila predvsem ob Berlusconijevo vlado, ki naj bi med drugim razdirala odnose med podjetji in sindikati ter med samimi sindikalnimi organizacijami. Dan je minil v znamenju splošne stavke, ki jo je CGIL sam napovedal za 6. maj. Pred vhodom v univerzitetno poslopje je bil lepak z geslom Za javno šolo in univerzo, v dvorani pa je štiriurni razpravi sledilo dobrih dvesto delegatov in drugih predstavnikov največjega in najstarejšega italijanskega sindikata, ki ima 5,7 milijona članov, v Furlaniji-Julijski krajini pa 116 tisoč. Upokojenci predstavljajo s tremi milijoni nekaj več kot polovico vseh vpisanih v državi, aktivni delavci pa so v manjšini. Včeraj je bilo vsekakor videti obraze vseh starosti. Deželni tajnik Franco Belci je uvodoma ostro kritiziral Tondovo deželno vlado in opozoril, da se gospodarska kriza sploh še ni polegla: »V marcu je po dveh pozitivnih mesecih v deželi FJK prišlo do novega zvišanja števila ur dopolnilne blagajne (2,2 milijona ur na mesec). V zvezi s kočljivim položajem podjetij pa zbuja skrbi popolna negibnost deželnega odbora. Ni se odzval npr. na dokumenta o industrijski politiki, ki so ju novembra predložili sindikati. Ko se šest mesecev ne oglasiš, postaviš pod vprašaj spoštovanje do sogovornika in lastno kre-dibilnost.« Zadnjo puščico je Belci namenil deželni odbornici za delo Angeli Brandi, ki »napoveduje reforme, nato pa svoje izjave zanika. Naj končno organizira obljubljeno omizje, ali pa naj neha dajati izjave.« TV KOPER - Danes V oddaji Brez meje o Slovencih v Laškem KOPER - Na ravnini južno od goriškega Krasa, med Sočo in Timavo, je območje, ki mu Slovenci v Italiji pravijo Laško. Njegovo središče je Tržič, ki je s svojo ladjedelnico v te kraje v prejšnjem stoletju privabil številne delavce, med njimi tudi Slovence. Osnovna šola v Ronkah velja za eno najštevilčnejših slovenskih osnovnih šol, tudi zato, ker se zanjo vse pogosteje odločajo otroci italijanskih družin. Dokaz uspešnega sobivanja slovenskega in italijanskega naroda je tudi Združenje staršev. O tem kakšen je trenutni položaj Slovencev v Laškem, s kakšnimi težavami se soočajo in kakšna bodočnost se jim obeta, se bodo pogovarjali s predstavnikoma slovenskih kulturnih društev v oddaji Brez meje, danes ob 18. uri na TV Koper-Capodistria. Potrdil je tudi odklonilno stališče do povečanja števila dovoljenih prazničnih poslovanj trgovin. V naslednjih urah so se za govorniškim pultom zvrstili številni sindikalisti, sklepni poseg pa je imela Susanna Camus-so. Z umirjenim, obenem pa odločnim tonom se je v svojem 53-minutnem prostem govoru dotaknila ključnih vprašanj italijanskega gospodarskega in družbenega trenutka ter razložila, zakaj se je CGIL odločil za samostojno splošno stavko. Povedala je, da se politika neke države ocenjuje predvsem po trenutnem položaju delavcev. »Kdor meni, da je vlada zgolj nesposobna, se moti. Vlada se je zavestno odločila za politiko ločevanja, saj ustvarja razdor med sin- V veliki dvorani Visoke šole za tolmače in prevajalce se je skupščine udeležilo več kot dvesto ljudi, sklepna govornica pa je bila vsedržavna tajnica CGIL Susanna Camusso kroma dikati in med državljani, ločuje šibke od močnih, revne od bogatih, postavlja javno proti zasebnemu in sever proti jugu. So delavci, ki se počutijo zaščitene, in drugi, ki se počutijo šibke. Enotnost delavcev in upokojencev pa je mogoča,« je poudarila. Camussova je opozorila, da bo 6. maja razmeroma lahko napolniti trge, pravi izziv pa bo prepričati delavce, naj stavkajo: »Protest ni dovolj, delavcem moramo ponuditi perspektive in jih prepričati, da so posamezniki šibki, enotnost pa močna.« Omenila je, da je vlada odložila vsakršno davčno reformo, ki pa je temelj vsega. »Brez denarja ne moremo govoriti o razvoju, denar pa prihaja v prvi vrsti iz davčnega priliva.« Morali bi pritisniti na bogate, obdavčiti finančne špekulacije in velika premoženja ter odpraviti neenakosti, ki so v Italiji očitnejše kot v Franciji ali Nemčiji. »Če nočemo popolnega razkosanja socialne države, moramo spet zagnati gospodarstvo, s to vlado pa rastemo največ za odstotek letno. S tem ritmom so zdravstvo, pokojnine in drugi sektorji stalno pod udarom,« je razložila Camussova in se v nadaljevanju dotaknila še pomena izobraževanja in javne šole, mladih prekernih brez prihodnosti in priseljencev brez pravic. Delegate je opozorila, da se mora CGIL odpreti za tiste, ki ne sodijo v njegovo tradicionalno strukturo. Ob robu srečanja je Camussova ponudila roko dialoga pooblaščenemu upravitelju Fiata Sergiu Marchionneju, čeprav ostaja zelo kritična: »Ni jasno, ali je Fiat ameriška, ali pa globalna družba. Strategije ne poznamo, bojimo pa se, da bodo v Italiji proizvajali manj avtomobilov.« Pritožbe, ki jo je vložil sindikat FIOM, ni komentirala, ker je še ni prebrala. Pristavila je še besedico o družbi Fincantieri in zra-zila upanje, da bo vlada obudila omizje o ladjedelništvu, sektorju, ki se v Italiji »ne sme spremeniti v prikazen«. (af) VELIKA NOČ - Na Solarjah Otroška delavnica za barvanje pirhov SOLARJE - Društvo Kobilja glava je na Solarjah priredilo delavnico barvanja velikonočnih pirhov, ki so se je udeležili tako otroci kot starejši. Letošnja delavnica je bila še posebej zanimiva, ker so se je udeležile "umetnice" iz Poljubi-nja, vasice v okolici Tolmina, ki so pokazale, kako pri njih barvajo velikonočna jajca. Za to uporabljajo vosek in posebno tehniko, ki ji pravijo batik. (NM) p d n i s t HRR na Opčinah ul. Carsia, 45, nasproti gasilske postaje, tel. 040.213579 info@kralj.it Vesele velikonočne praznike! 4 Sobota, 23. aprila 2011 GOSPODARSTVO GIBANJA - Po podatkih zavoda Istat za letošnji februar Prodaja na drobno ostaja več ali manj na lanski ravni Rahlo rast so zabeležili le prehranski izdelki, prodaja neživilskega blaga pa je upadla r1 TRST - Zastoj prodaje na drobno se je iz lanskega leta nadaljeval tudi v letošnje, kar je slabo znamenje za splošno gospodarsko situacijo. Brez rasti povpraševanja namreč ne raste niti proizvodnja, ki je že dalj časa odvisna zgolj od izvoza. Po podatkih statističnega zavoda Istat za letošnji februar je obseg prodaje ostal na enaki ravni kot februarja lani, v primerjavi z letošnjim januarjem pa se je povečal za skromnega 0,1 odstotka. Daljšo jo je pri tem potegnil pre-hranski sektor, saj se je prodaja živil povečala za 0,3 odstotka v medletni in za 0,2 odstotka v mesečni primerjavi, medtem ko se je prodaja neživilskih proizvodov v medletni primerjavi zmanjšala za 0,1 odstotka, v mesečni primerjavi pa je ostala enaka kot januarja letos. Pri neživilskih proizvodih so bila gibanja v primerjavi z lanskim februarjem nehomogena in gredo od 1,4-odstotne rasti prodaje farmacevtskih proizvodov do največjega zmanjšanja prodaje pri CD ploščah, magnetnih trakovih in glasbenih instrumentih (-7%). Slabo so šli v prodajo tudi gospodinjski stroji, radijski in televizijski sprejemniki, magnetofoni (1,9%), igre, artikli za šport in za kampiranje (-1,5%). Med blagovnimi skupinami, ki so se dobro prodajale, pa so poleg farmacevtskih izdelkov še fotografski in optični material (+1%), orodje in želez-nina za dom (+0,7%), obutev, usnjeni izdelki in potovalne potrebščine (+0,6%). Za potrošnjo ni nobene pomladi, ugotavljajo v študijskem centru največje stanovske organizacije trgovcev, Conf-commercio. Izrazita šibkost povpraševanja potrošnikov se nadaljuje in slabo vpliva na celoten gospodarski sistem, ki ga označujejo nizke stopnje rasti, ugotavljajo anlitiki. Ob tem opozarjajo še posebej na oblačilni in obutveni sektor, ki mu niso pomagale niti sezonske razprodaje nakopičenih zalog. Notranje povpraševanje je v zastoju, kar podjetjem, ki so odvisna od notranjega trga, onemogoča, da bi se izvila iz krize, pravijo pri Confcommerciu. »Zastoj povpraševanja zadeva vse blagovne sektorje, posebno kritičnost pa povzroča tistim, ki niso vezani na izvoz,« dodajajo. V združenjih potrošnikov so prepričani, da je za oživitev osebne porabe edino zdravilo pospešitev tržnega povpraševanja. To pa je mogoče doseči z znižanjem davkov za družine s fiksnimi dohodki, delavce in upokojence, in sicer za najmanj 1200 evrov letno, opozarjajo organizacije potrošnikov. Pozitivne predznake ohranja v prvih mesecih leta samo trgovina s prehranskimi izdelki arhiv OBRAČUNI - Medtem ko je skupina še v izgubi Družba Istrabenz lani ustvarila sedem milijonov evrov dobička KOPER - Holdinška družba Istrabenz je lani ustvarila 6,9 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je v letu 2009 beležila 61 milijonov evrov izgube. Na ravni skupine pa Istrabenz še vedno beleži izgubo, ki je lani znašala dobrih 12 milijonov evrov in je bila znatno nižja kot v letu 2009, ko je znašala slabih 72 milijonov evrov. Družba Istrabenz, ki je v prisilni poravnavi, je marca lani začela uresničevati načrt finančnega prestrukturiranja. Tako je poleg rednega poslovanja začela prodajati premoženje, med drugim je prodala Drogo Kolinsko, za katero je iztržila 243,1 milijona evrov, s prejetimi kupninami pa je družba poravnavala svoje obveznosti do upnikov. Družba je bančnim upnikom v prisilni poravnavi lani poplačala 205,2 milijona evrov glavnic in 17,7 milijona evrov obresti, kar je bistveno več, kot je predvideval načrt finančnega prestrukturiranja za poslovno leto 2010. Obveznosti Istrabenza so se lani v pri- merjavi z letom prej znižale za 236,8 milijona evrov, je zapisano v letnem poročilu, objavljenem na spletnih straneh Ljubljanske borze. Holdinška družba Istrabenz za letos predvideva nadaljevanje postopkov odprodaje posameznih naložb. Iz tega naslova so načrtovani prilivi v višini 92,6 milijona evrov. Finančne obveznosti družbe se bodo zmanjšale za 83,5 milijona evrov in bodo konec leta znašale 152 milijonov evrov. Družba naj bi letos ustvarila 41 milijonov evrov dobička. Skupina Istrabenz, ki jo sestavljajo naložbena področja energetika, turizem, informacijske tehnologije in druge naložbe, je lani ustvarila dobrih 12 milijonov evrov izgube, medtem ko je leto prej ta znašala slabih 72 milijonov evrov. Prihodki od prodaje so dosegli 326,6 milijona evrov, kar je 22 odstotkov več kot leto prej. K rasti prihodkov je največ prispevala rast obsega poslovanja z električno energijo. Dobiček iz poslovanja skupine je v letu 2010 znašal 6,8 milijona evrov, kar je 61 odstotkov več kot leto prej. Rast dobička iz poslovanja je pripisati predvsem boljšemu poslovanju turistične dejavnosti. Kapital skupine Istrabenz je v letu 2010 postal negativen v višini 1,6 milijona evrov, finančni dolg pa se je zmanjšal za 417,7 milijona na 388,2 milijona evrov. Znižanje dolga je pripisati predvsem odplačilu obveznosti hol-dinške družbe in odprodaji prehranske dejavnosti. Za letos Istrabenz na ravni skupine načrtuje 334,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, 10,5 milijona evrov dobička iz poslovanja in 41,2 milijona evrov čistega dobička. Slednji vsebuje tudi učinke prodaje sredstev v lasti hol-dinške družbe Istrabenz. Največji lastnik holdinške družbe Istrabenz je Petrol, ki je imel konec lanskega leta v lasti 32,63-odstotni lastniški delež, sledijo NFD Holding (13,99%), NLB (13,14%) in Gorenjska banka (7,30%). (STA) NALOŽBE - Italijanska družba naj bi prevzela dokončanje športno-trgovskega parka V Stožice prihaja Larry Smith Leta 1939 v ZDA ustanovljena investicijska in projektantska družba za velike prodajne površine je danes v italijanskih rokah LJUBLJANA - Italijanska projektantska in investicijska družba Larry Smith bo sodelovala pri izgradnji projekta Športni Park Stožice, je izvedela STA. Družba Grep, ki je zadolžena za zgraditev tega projekta, naj bi dogovor z italijansko družbo sporočila do konca tedna. Podrobnosti posla še niso znane, je pa družba Larry Smith Italia na svojih spletnih straneh že zapisala, da bo udeležena v omenjenem projektu. Kot so zapisali, je park v Stožicah multifunkcionalni kompleks s 65.000 kvadratnih metrov velikim trgovskim centrom, stadionom s 16.000 sedeži in športno dvorano s 14.000 sedeži. Kompleks naj bi bil zgrajen in odprt do konca letošnjega leta, so zapisali. Pred tedni se je v javnosti sicer že pojavila novica, da naj bi bil Grep tik pred podpisom pogodbe z veliko italijansko trgovsko verigo, ki bo investirala v Stožice in postala večinski lastnik Grepa. Predvsem se je omenjala trgovska družba Coop, kjer pa so to zanikali. Coop sicer posluje z družbo Larry Smith, tako kot npr. tudi trgovske družbe Leclerc, Carrefour in Despar. O potencialnih investitorjih v Stožice, prvi je bila srbska Delta, ki pa je od projekta odstopila zaradi finančnih težav, je bilo že veliko ugibanj. Med njimi so bili tudi Libijci, ki naj bi v projekt vložili 30 milijonov evrov, vendar je naložba po uvedbi sankcij Evropske unije zoper režim Moamerja Gadafi-ja propadla. Družba Larry Smith je bila ustanovljena leta 1939 v ZDA kot projektant prvih večjih trgovskih centrov v ZDA, med drugimi za velikane kot so Macy's, J.C Penny in Safeway. V šestdesetih letih minulega stoletja je družba prišla na evropski trg, tudi na italijanskega, managerji italijanske podružnice pa so leta 2004 prevzeli celotno podjetje, ki trenutno deluje predvsem v Evropi in Južni Ameriki. (STA) EVRO 1,4584 $ +0,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. aprila 2011 valute evro (povprečni tečaj) 22.4. 21.4. ameriški dolar japonski jen 1,4584 119,52 94708 1,4515 120,13 94716 kitajski juan ruski rubel mniickn nirui?» 40,7395 64 7060 40,8375 64,3450 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona Knfan^k'! ti int 7,4573 0 88130 7,4576 0,88670 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\Q 1/^ U;00 1 JU 8,8885 7 7842 8,9011 7,7895 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona i Tran« 24,180 1 2851 24,174 1,2944 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona i tArint 15,6466 263,80 15,6466 264,05 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 3,9493 1 3826 3,9723 1,3808 Kol IC1U3M UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,3562 1,9558 1,3611 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,0868 3,4528 4,0873 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats ht37i ICKI rpa 0,7093 2,2823 0,7093 2 2700 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti itck^ lira 290,00 2 2102 290,00 2,2056 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,3588 7,3578 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 22. aprila 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,21260 0,27375 0,43375 0,14000 0,18500 0,26167 1,172 1,343 1,639 ZLATO (999,99 %%) za kg 33.282,03 € +66,22 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 22. aprila 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,80 -4,42 KRKA 57,00 -3,23 MERCATOR 165,00 -2,88 TELEKOM SLOVENIJE 70,77 -4,99 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 37,00 AERODROM LJUBLJANA 15,20 DELO PRODAJA 23,00 +0,07 +9,58 ISKRA AVTOELEKTRIKA 14,00 +0,00 NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 5,00 8,40 -4,55 KOMPAS MTS NIKA 4,50 7,20 - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 10,20 7,36 22,95 -7,27 -3,40 SAVA 58,10 +0,06 -0,85 Žito ZAVAROVALNICA TRIGLAV 100,00 16,50 +0,00 -0,30 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 22. aprila 2011 +I,43 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 1,168 102,00 +0,17 +0,10 BANCO POPOLARE 1,949 +0,69 +3,67 BCA POP MILANO 0,90 2,306 +2,39 -0,17 ENEL ENI 0,77 4,67 +0,32 +1,13 FIAT 6,87 +0,70 +4,49 GENERALI 9,07 15,48 +0,44 +1,51 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,17 +4,22 LUXOTT1CA 23,12 +0,21 +0,96 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,57 +1,75 PIRELLI e C 6,755 +0,35 +2,43 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 37,83 +0,53 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 8,255 +0,24 -0,36 TENARIS TERNA 0,979 17,04 -0,91 -0,18 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,358 0,077 +0,42 +0,13 UNICREDIT 5,82 1,69 +4,45 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 112,29 $ +0,85 IZBRANI BORZNI INDEKSI 22. aprila 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 759,31 -3,72 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 2.194,64 1.157,97 +0,20 FIRS, Banjaluka 2.344,14 -0,04 SRX, Beograd 738,33 304,51 1.790,28 -0,18 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.532,16 -0,28 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.505,99 2.377,30 +0,42 +0,83 S&P 500, New York 1.337,38 +0,53 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.350,21 7.295,49 6.018,30 +1,95 +0,64 -0,07 CAC 40, Pariz 4.021,88 +0,43 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.818,00 1.254,8 2.936,30 +0,57 +1,04 +0,64 Nikkei, Tokio 9.685,77 +0,82 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.194,73 24.138,31 3.027,21 +0,91 +1,01 +0,67 Sensex, Mubaj 19.602,23 +0,67 / RUBRIKE Sobota, 23. aprila 2011 5 ITALIJA - Desna sredina ponovno proti referendumom Bo splaval po vodi tudi referendum o vodnih virih? V Ljudstvu svobode se še lomijo kopja med Tremontijem in Galanom - Kaos v Milanu RIM, MILAN - V italijanski desni sredini vre. Tako v Rimu kot v Milanu. V Berlusconijevi vladi se ni še polegla polemika med ekonomskim ministrom Giuliom Tremontijem in novim kulturnim ministrom Giancarlom Galanom. Predsednik vlade Silvio Berlusconi je med dveurnim pogovorom s Tremontijem skušal zgladiti spor, kar pa naj bi mu le delno uspelo. V njegovi vladi naj bi bilo kar osem ministrov, ki ocenjujejo, da »je treba Tremontija ustaviti«. Galan očita Tremontiju, da je »bivši socialist,« obregnil pa se je tudi ob obrambnega ministra Ignazia La Russo in načelnika Ljudstva svobode Fa-brizia Cicchitta ter ju obtožil, da sta »poklicna politika. Cichitta je napovedal, da bo na »vljudne pomisleke ministra Galana odgovoril po volitvah.« Kljub hudemu napadu na ekonomskega ministra pa se Berlusconi ne more kar tako znebiti Tremontija, saj je slednji vezni člen med predsednikom vlade in vodjo Severne lige Um-beretom Bossijem. Berlusconi pa mora ohraniti z Bossijem dobre odnose, ker bi se sicer podpora Severne lige njegovi vladi razrahljala. Po novem zakonu o zamrznitvi gradnje jedrskih elektrarn, s katerim naj bi se vlada »rešila« referenduma o jedrski energiji, naj bi vlada pripravila tudi odlok o vodi. Navidezni cilj je podoben: znebiti se referenduma o lastninjenju upravljanja z vodnimi viri. Pravi cilj pa je tretji referendum, tisti o utemeljeni odsotnosti, ki še najbolj zanima Silvia Berlusconija. Predsednik vlade upa, da se tega referenduma ne bo udeležila več kot polovica volilnih udeležencev, tako bi referendum propadel. Opozicija je zagnala vik in krik proti temu poskusu. Ocenili so, da to ni nič drugega, kot »kraja demokracije«. Za predsednika Zelenih Angela Bonellia je to »kriminalno dejanje«. Zelo oster je bil tudi vodja Italije vrednot Antonio Di Pietro, ki je pojasnil, da se je vlada - potem ko ni bilo ostrih protestov proti zamrznitvi referenduma o jedrski energiji - polakomni-la in se odločila še za »krajo drugega referenduma«. Tajnik Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je menil da, »je treba biti pozorni« in »delati za uspeh referendumov.« V Milanu pa še odmeva primer občinskega kandidata Ljudstva svobode Roberta Lassinija, tistega, ki je dal prelepiti mesto s plakati proti sodstvu. Županska kandidatka Ljudstva svobode Letizia Moratti ga noče v svoji listi, Lassini je napisal odstopno listo, ostal pa bo na listi. Zanj se je zavzela podtajnica Daniela Santanche, ki upa v njegovo izvolitev. V Ljudstvu svobode Daniela Santanchè (levo) proti Letizii Moratti ansa ČRNA KRONIKA - Umor 29-letne Melanie Rea Ali je poznala morilca? Izginila je na poti v sanitarije - Zabodli so jo 35 krat - Ob truplu našli mobilni telefon in še drugo sim kartico ASCOLI PICENO - Kaže, da bo preiskava glede umora 29-letne Melanie Rea dolga in precej zapletena. Dekle je v ponedeljek preživljalo popoldan z možem Salvatorejem Parolisijem in 18-me-sečno hčerkico v parku na griču San Marco v Ascoliju. Samo na stranišče grem, naj bi dejala možu in se napotila po gozdni stezi, saj so bile sanitarije v bližnji koči umazane; za njo se je od takrat izgubila vsakršna sled. Sile javnega reda so jo naposled v sredo našle mrtvo v nekem gozdu (oddaljenem kakih 11 kilometrov od parka) na območju Civitelle del Tronto ob gozdni koči, ki je v tem času še zaprta. Morilec ali morilci so jo z nožem zabodli kar 35 krat, vse pa daje slutiti, da ne gre za naklepni umor, pač pa za strastni napad v ihti, saj so po njej udrihali tudi po smrti. Ob telesu so agenti našli mobilni telefon in še dodatno sim kartico, ki bo morda osvetlila marsikatero nejasnost. Nekateri domnevajo, da je Melania poznala morilca. Višji pokrajinski davek za nakup avtomobila MILAN - Z reformo davčnega federalizma se bo povišal pokrajinski davek za nakup vozila. Italijanska vlada je določilo vključila v besedilo zakonskega odloka o davčnem federalizmu, ki naj bi začel veljati s koncem maja. Do poviškov naj bi prišlo predvsem zaradi novega načina izračunavanja davka, katerega vsota se je doslej gibala med 151 in 196 evri, po novem pa bi jo izračunavali na podlagi davčne moči vozil. Pri avtomobilih z močjo do 53 kW ne bo prišlo do sprememb, pri tistih z večjo močjo pa utegne priti do dvakratnega ali celo trikratnega povišanja dosedanje vsote. Berlusconi Bertoneju: Italija pomaga priseljencem RIM - Ob veliki noči si Italija prizadeva pomagati tisočem, ki bežijo iz držav v severni Afriki, ob spoštovanju do dostojanstva in vrednote človeške osebe, ki je zapisano v listini Združenih narodov, je predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi pisal vatikanskemu državnemu tajniku kardinalu Tarcisiu Bertoneju v svojem velikonočnem vo-ščilu. Berlusconi je v pismu tudi poudaril, kako si vlada prizadeva za zagotovitev mirnega poteka svečanosti, na kateri bodo 1. maja pokojnega papeža Janeza Pavla II. razglasili za blaženega, poleg tega se je zahvalil Cerkvi za sodelovanje na svečanostih ob 150-letnici združitve Italije, kar je dokaz duha medsebojnega sodelovanja. Proces De Mauro: tožilec za dosmrtni zapor za Riino PALERMO - Palermski tožilec Antonio Ingroia je zahteval dosmrtno zaporno kazen za mafijskega šefa Toto-ja Riino na procesu, na katerem je Rii-na obtožen umora novinarja Maura De Maura. Slednji je bil novinar palerm-skega časopisa L'Ora in je izginil brez sledu leta 1970, za izginotje pa so vedno krivili mafijo, saj se je novinar zanimal tako za slednjo kot za številne skrivnostne plati italijanskega življenja. Tožilstvo je namreč prepričano, da je De Maurovo izginotje povezano z njegovim raziskovanjem dogajanja okoli smrti predsednika družbe Eni En-rica Matteia leta 1962 in spodletelega poskusa državnega udara leta 1970. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Sergio Marchionne uvrščen med najvplivnejše osebnosti Na negativni strani pa spet kraljuje ministrski predsednik Sergij Premru Tokrat bom pregled tujega tiska začel s pohvalo italijanskega predstavnika, Sergia Marchionneja, in končal z negativno oceno drugega italijanskega zastopnika - verjetno si že vsi predstavljate koga. Od leta 1999 newyorški Time objavlja seznam najvplivnejših osebnosti in letos je prvič na lestvici tudi italijanski predstavnik, Fiatov prvi mož Sergio Marchionne. Ameriški tednik ne dodeljuje priznanj osebnostim z največjo oblastjo ali premoženjem, pač pa tistim, ki so »vplivali na dogajanje s svojim aktivizmom, inovacijami in dosežki ... Gre za znanstvenike, mislece, filozofe, voditelje, ikone, umetnike, utopiste ., ki s svojimi idejami, vizijami in delovanjem spreminjajo svet in vplivajo na množice.« Priznanje je tokrat šlo Marc-hionneju zaradi pristopa do krize ameriškega avtomobilskega proizvajalca Chryslerja, predstavljajo pa ga kot italijanskega in kanadskega državljana (mimogrede - živi v Švici, po rodu pa je napol Istran, saj je mati doma iz Krnice pri Raši). Kot zanimivost bi dodal še, da je na prvem mestu Wael Ghonim, glasnik protestnega gibanja v Egiptu, ki je privedlo do padca Mubarakovega režima, na drugem ekonomist Joseph Sti-glitz, na tretjem alternativni podjetnik Reed Hastings in tako naprej vse do Marchionnejevega 51. mesta in do bu- dističnega vodje Cheng Yena na 99. mestu in stotega mesta ameriške rock pevke in pesnice Patty Smith. Adios a Schengen? je vprašanje, ki ga postavlja El Pais potem, ko se je temperatura odnosov med Italijo in Francijo nevarno dvignila zaradi problema priseljencev iz severne Afrike. Dnevnik iz Madrida obsoja ravnanje Sarkozyje-ve vlade, ki »s preprečevanjem vstopa arabskih priseljencev iz Italije krši pravila svobodnega pretoka na schengen-skem območju.« Tudi sam pristop vrha Evropske unije je po oceni španskega dnevnika preveč ohlapen; očitno EU ne preživlja svojega najboljšega obdobja, kot dokazuje njen zgolj retorični in povsem neučinkovit odnos do demokratičnih revolucij v arabskem svetu, meni El Pais. »Rezultat takega zadržanja je reševanje na nivoju dvostranskih odnosov med državami, kar nasprotuje duhu evropskega načrta. Če bo Schengen propadel, potem se bo treba vprašati, zakaj naj bi preživela unija 27 držav.« Libération je sicer usmerjen levo, predvsem pa - francosko, in je glede vprašanja priseljencev na Sarkozyjevi strani. »Rim pretirava glede razsežnosti problema in schengenska pravila ga demantirajo,« piše pariški dnevnik. Berlusconijeva vlada skuša prepričati javnost, da se Italija spopada z nekakšnim cunamijem nelegalnih priseljencev in zato bi ostale evropske države morale prevzeti del bremena, sicer grozi, da bo nelegalnim priseljencem dovolila, naj se z začasnim dovoljenem za bivanje preselijo v sosednje države. Nemčija, Avstrija in Francija nasprotujejo italijanskemu pristopu, medtem ko Italija trdi, da jo je EU pustila na cedilu. Po mnenju francoskega časopisa priliv priseljencev na italijanske obale ni tako velik, da bi terjal evropski poseg. V zadnjih letih je Italija regulirala okrog milijon nelegalnih priseljencev in sedanji val je še v mejah sprejemljivega. Panika, ki jo zganja italijanska vlada, služi predvsem v volilne namene in bi bilo primerno, da bi zahtevala poseg evropske strukture za priseljevanje Frontex ter konkretnejšo evropsko pomoč Tuniziji pri procesu demokratizacije, piše Libération. Nemški Die Zeit objavlja daljši prispevek z naslovom »Warum ist die Mafia so mächtig?« to se pravi zakaj je mafija tako mogočna? Znani pisatelj Roberto Saviano uokvirja problem mafijskih organizacij v širši kontekst, od tradicionalne mafije na Siciliji do bolj agresivne 'ndraghete v Kalabriji in razpredene camorre v Kampanji . Gre za organizacije z izredno finančno močjo, in to ne samo na tradicionalnem območju, pač pa po vsej državi. Včlanjenih je na deset tisoč pripadnikov in samo ca- morra naj bi jih štela okrog sto tisoč, piše Saviano. Gre za strogo organizirane ljudi, ki so v primeru 'ndranghete uspeli ustanoviti svoje postojanke celo v Nemčiji. Ne manjka domačinov, ki sodelujejo z italijanskimi kriminalci, vendar v Nemčiji ni verske, kulturne in družinske strukture, ki bi domačinom omogočila samostojno delovanje. V dopisu za tednik iz Hamburga Saviano nudi bralcem primer premoči kriminalcev na območju, ki ga nadzorujejo: ko camorrist vstopi v brivski salon, stranke vstanejo in mu prepustijo mesto, ker se ne bi spodobilo, da bi moral čakati. V primeru, ko brivec ni hotel ostriči mafijca pred ostalimi strankami in jih je pobaral, ker so mu prostovoljno odstopili svoje mesto, so ga pretepli in mu zažgali salon. Na koncu se je prizadetemu camorristu moral opravičiti, pravi Saviano. Britanski The Independent piše, da Italija žaluje za priljubljenim »ambasadorjem čokolade« Ferrerom. 47 letni Pietro Ferrero, dedič čokoladnega imperija svetovnih razsežnosti, je umrl med kolesarjenjem v Južni Afriki. Družina Ferrero je začela proizvajati čokolado leta 1946 in danes premore imperij vreden okrog 18 milijard dolarjev, kar jo postavlja na prvo mesto med italijanskimi bogataši. Premožnejši so celo od samega Berlusconija, piše londonski dnevnik, vendar je njihovo nastop povsem drugačen, saj so vedno zmerni in dostojni. To pa niso lastnosti italijanskega premierja, ki mu francoski izvod was-hingtonske revije Slate posveča poseben naslov: »Les plus belles conneries de Berlusconi«, kar bi lahko prevedli kot najboljše Berlusconijeve bedarije, vendar je francoski izraz sočnejši. V članku analizirajo 44 Berlusconijevih dov-tipov, zaradi katerih se mu smejejo mediji po vsem svetu, piše Slate. Gre za devet vrst različnih šal: na prvem mestu z 22,8 odst. so vici spolne narave, drugo mesto z 19,3 odst. si delijo dovtipi na račun opozicije in navadne neumnosti, s 15,8 odst. sledijo šale na račun tujcev, z 12,3 poveličevanje samega sebe (ego sur-dimensione - pretirano mnenje o samem sebi), 7 odst. odpade na protiju-dovske šale, sledijo homofobni in bogokletni vici. Francoska revija analizira tudi časovni razpored Berlusconijevih šal: trend je močno narasel leta 2006, ko je »predsednik izgledal v najboljši formi« seveda z vidika dovtipov. Vendar je vrhunec dosegel leta 2009, po lanskem padcu pa jih je letos že »ustrelil« več kot v celotnem letu 2007 in v vseh letih pred 2006, iz česar bi lahko pričakovali, da »bo letošnji trend vrhunski za konec njegove kariere.« Francozi so morda optimisti. 1 4 Sobota, 23. aprila 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu TRŽAŠKE OBČINSKE VOLITVE - Sondaža med tržaškimi občinskimi svetniki Občina Trst: neizbežna balotaža Cosolini-Antonione Tako napoveduje velika večina svetnikov - Bandelli v balotaži za bandellijevce Balotaža je na tržaških občinskih volitvah neizbežna. Tako skorajplebiscitarno menijo občinski svetniki. Za veliko večino občinskih mož se bosta v drugem krogu »srečala« kandidat Ljudstva svobode Roberto Antonione in kandidat leve sredine Roberto Antonio-ne. Le nekaj svetnikov je podprlo balotažo »lastnih« kandidatov (Bandellija, Lobianca, Sasca). Po predvidevanjih so svetniki desne sredine so menili, da bo zmagal Antonione, svetniki leve sredine pa so napovedali Cosolinijevo zmago. Na vprašanja, kdo se bo prebil v balotažo, kdo bo zmagal in s kolikšno prednostjo je med zadnjo občinsko sejo odgovorilo 40 od 41 občinskih svetnikov. Izostal je le svetnik Giuseppe Portale, ki ga ni bilo na seji. Bruno Sulli (Unaltra Trieste): »Balotaža je neizbežna, med Cosolinijem na eni strani in Bandellijem ali Antonionejem na drugi. Zmagal pa bo gotovo kandidat desne sredine.« Giuseppe Colloti (Lista Dipiazza): »V balotaži med Antonionejem in Cosolinijem bo zmagal Antonione za 500 glasov.« Bruna Tam (Demokratska stranka): »Balotaža bo, in sicer med Cosolinijem in Antonionejem. Balotaža bo zelo negotova, upam v zmago Cosolinija, z minimalno prednostjo.« CIaudio Frommel (Unaltra Trieste): »Balotaža je gotova. Med nami, Bandellijem, in Cosolinijem. Zmagali pa bomo mi s 50,5 odstotka glasov.« Andrea Della Valle (Ljudstvo svobode): »V balo-taži bosta tekmovala Antonione in Cosolini, zmagal pa bo Antonione, zelo tesno.« Marino AndoIina (Stranka komunistične prenove): »Najlepše bi bilo, ko bi Cosolini zmagal že v prvem krogu. V primeru balotaže bi bilo najbolje, da bi se v drugi krog ob Cosoliniju prebil šibkejši tekmec, zato navijam za Bandellija. Cosolini bo gotovo zmagal, o tem ne more biti dvoma, dovolj bo, da zbere 51 odstotkov glasov.« Maurizio Ferrara (Severna liga): »Gotovo bo balotaža, med Antonionejem in Cosolinijem. Če bo Severna liga podprla Antonioneja, bo izvoljen Antonione. A drugačnem primeru bo za Antonioneja najbolje, da sklene zavezništvo z ligo.« PaoIo Di Tora (mešana skupina): »Balotaža bo. Med Antonionejem in Cosolinijem. Zmagal bo Anto-nione. Pred dvema mesecema bi izjavil, da bo zmagal s 60 odstotki glasov, danes le z 52 odstotki.« Alfredo Canattaro (Lista Dipiazza): »Antonione in Cosolini se bosta pomerila v balotaži, zmagal pa bo Antonione z 51 ali 52 odstotki.« Andrea Pellarini (Unaltra Trieste): »Gotovo bo balotaža, 90-odstotno sem prepričan, da se bosta v ba-lotaži pomerila Bandelli in Cosolini. V primeru, da se Bandelli prebije v balotažo, bo zmagal Bandelli z 52 odstotki glasov, če pa bo balotaža med Antonionejem in Cosolinijem, bo zmagal Cosolini.« Angelo Pierini (Lista Dipiazza): »Antonione in Co-solini se bosta pomerila v balotaži, ne vem pa, kdo bo zmagal.« Fabio Dominicini (Ljudstvo svobode): »Gotov sem, da bo balotaža, in sicer med Antonionejem in Co-solinijem. Upam, da bo zmagal Antonione, razlika pa bo minimalna.« Stefano Ukmar (Demokratska stranka): »Na dlani je, da bo balotaža. Cosolini se bo gotovo prebil v ba-lotažo, njegov tekmec pa bo po vsej verjetnosti Anto-nione. Zmagal bo Cosolini z 52 odstotki glasov.« Sergio Pacor (Republikanska stranka, predsednik občinskega sveta): »Balotaža se mi zdi neizbežna, spoprijela se bosta dva Roberta, Antonione in Cosolini. Mislim, da bo zmagal Antonione. S koliko odstotkov? Če bi to vedel, bi igral loterijo ... « Tarcisio Barbo (Demokratska stranka): Balotaža med Antonionejem in Cosolinijem. Zmagal bo Cosoli-ni s 54 odstotki.« Mario Ravalico (Demokratska stranka): »Balota-ža bo, med Antonionejem in Cosolinijem, bodoči župan pa bo Cosolini. Zmagal bo z 52 odstotki glasov proti 48.« AIessandro Carmi (Demokratska stranka): »Ba-lotaža je gotova. Gotovo se bosta v balotaži pomerila Co-solini in Antonione. Zmagal pa bo Cosolini z 52,5 odstotka glasov.« Igor Švab (Demokratska stranka - Slovenska skupnost): »Mislim, da bo balotaža, med Cosolinijem in Bandellijem. Zmagal bo Cosolini s 55 odstotki proti 45.« Lorenzo Giorgi (Ljudstvo svobode): »Gotovo bo balotaža, upam med Antonionejem in Cosolinijem. Upam, da bo zmagal Antonione, zmagovalec pa bo zmagal s prednostjo tisoč glasov.« Roberto Dipiazza (Lista Dipiazza, tržaški župan): »Z desetimi kandidati in še večjem številu list je balota-ža neizbežna. V drugi krog se bosta prebila Antonione in Cosolini. Mesto bo izbralo kandidata desne sredine, to bi moral biti Antonione. S kolikšno prednostjo? Na to vprašanje bom lahko odgovoril po prvem krogu.« Marco Toncelli (Demokratska stranka): »Gotovo bo balotaža med Cosolinijem in Antonionejem, zmagal bo Cosolini s 57 odstotki proti 43.« Roberto Decarli (Občani): »Želel bi zmago v prvem krogu, a mislim, da bo potrebna balotaža. Med nami, Cosolinijem, in Ljudstvom svobode, to je Anto-nionejem. Gotovo bo zmagal Cosolini. Za koliko? Za 3 tisoč glasov.« Bruno Rossetti (Un'altra Trieste): »V balotaži se bosta znašla Bandelli in Cosolini. Zmagal pa bo Bandelli, tesno.« Iztok Furlanič (Stranka komunistične prenove): »Neizbežna bo balotaža, med Cosolinijem in Antonio-nejem. Zmagal bo Cosolini z 51,3 odstotka proti 48,7 odstotka glasov.« Fabio Omero (Demokratska stranka): »Balotaže ne bo! Cosolini bo zmagal že v prvem krogu.« OBČINSKE VOLITVE - Županski kandidat desne sredine Antonione z listo Ljudstva svobode Udeležil se je predstavitve liste Berlusconijeve stranke - V stranki »normalna dialektika«, potem sinteza Emiliano Edera (Rovisova lista): »V balotaži se bosta znašla Cosolini in Antonione, zmagal pa bo Cosoli-ni z 52 odstotki proti 48 odstotkov glasov.« Manuela Declich (Ljudstvo svobode): »Upajmo, da ne bo balotaže, kar pa je malo verjetno. V drugem krogu bi se morala pomeriti Cosolini in Antonione. Upam, da bo zmagal Antonione s 53 odstotki glasov.« Vincenzo Rescigno (Bodočnost in svoboda): »Tako bo, kot vedno - balotaža. Med nami, našim kandidatom Lobiancom in Cosolinijem. Upajmo, da bo zmagal Lobianco, dovolj bo 51 odstotkov glasov.« Roberto Sasco (UDC): »Gotovo bo balotaža, v katero se bo gotovo prebil kandidat UDC Edoardo Sasco, njegov tekmec pa bo Cosolini. Zmagal bo, seveda, Sas-co.« Luciano Kakovic (Demokratska stranka): »Da, gotovo bo balotaža, med Cosolinijem in kandidatom desne sredine. Dobre možnosti ima Antonione. Zmagal pa bo Cosolini, z 51 odstotki glasov.« SaIvatore Porro (Un'altra Trieste): »V balotaži se bosta za zmago potegovala Cosolini in Un'altra Trieste. Zmaga naj najboljši, z 51 odstotki.« Giovanni Russo (Ljudstvo svobode): »Po vsej verjetnosti bo balotaža med Antonionejem in Cosolinijem, upam, da bo zmagal Antonione z 52 odstotki.« Antonio LippoIis (Bodočnost in svoboda): »Ba-lotaža je neizbežna, upajmo med Lobiancom in Coso-linijem. Zmagal bo Lobianco z 51 odstotki.« Alessandro Minisini (mešana skupina): »Gotovo bo balotaža med Cosolinijem in Antonionejem. Če bi namesto Cosolinija tekmoval Rosato, bi gotovo prepričljivo zmagal Rosato, tako pa naj bi zmagal Cosolini, a zelo tesno, z 51 odstotki glasov.« Everest BertoIi (Ljudstvo svobode): »Prepričan sem, da se bosta v balotaži potegovala Antonione in Co-solini. Zmagal pa bo Cosol ... khm ... Antonione, a zelo tesno, 51:49.« Maria Grazia CogIiatti Dezza (Demokratska stranka): »Upam v zmago v prvem krogu. Če bo balo-taža, se bomo borili za zmago. Med Cosolinijem in An-tonionejem bo zmagal Cosolini, en sam glas bi bil že dovolj.« Raffaella Del Punta (Ljudstvo svobode): »Gotovo bo balotaža, med Antonionejem in Coslinijem; upam, da bo zmagal Antonione, z zelo tesno prednostjo.« Piero Camber (Ljudstvo svobode): »V balotaži bosta tekmovala Cosolini in Antonione. Zmagali pa bomo mi! Z minimalno prednostjo.« AIfredo RacoveIIi (Zeleni): »Lepo bi bilo, če bi zmagali že v prvem krogu. Gotovo pa bo balotaža med Cosolinijem in Antonionejem. Zmagal bo Cosolini, z do-kajšnjo prednostjo.« Gianfranco Trebbi (Lista Dipiazza): »Balotaža je neizbežna, v njej se bosta pomerila Antonione in Co-solini, Antonione pa bo zmagal za kakih 2 tisoč glasov.« Marjan Kemperle Roberto Antonione je predstavil listo Ljudstva svobode kroma Ljudstvo svobode je včeraj predstavilo svojo kandidatno listo za tržaške občinske volitve, ki bo podpirala župansko kandidaturo poslanca Roberta Anto-nioneja. Ob županskem kandidatu so se predstavitve udeležili pokrajinska koordinatorka stranke Sandra Sa-vino in njen namestnik Piero Tononi, prisotni pa so bili tudi številni kandidati za občinske svetnike. Roberto Antonione je v svojem posegu poudaril, da je Ljudstvo svobode velika stranka in da je zato povsem naravno, da se v tako veliki stranki krešejo različna mnenja. To sodi v normalno dialektiko stranke, ki pa je nato zmožna sinteze. In prav Antonione-jeva kandidatura je sinteza predvolilne dialektične razprave v Berlusconijevi stranki. Antonione se je nato obregnil ob samo volilno kampanjo. Dejal je, da »vodijo nekateri zelo ostro, agresivno kampanjo,« ne da bi pri tem nikogar imenoval. Pomeni, da nimajo drugih argumentov, je ocenil in izrazil prepričanje, da bodo znali volilci »dobro dojeti in presoditi vsebino našega programa.« Nosilec liste Ljudstva svobode za tržaške občinske volitve je deželni in občinski svetnik Piero Camber, med kandidati pa so tudi deželni svetnik Mauri-zio Bucci ter občinski odborniki Claudio Giacomelli, Massimo Greco, Marina Gruden Vlach in Paolo Ro-vis ter predsednik mestne skupščine Sergio Pacor. VOLITVE 2O1 1 Omero (DS), solidarnost Fedrigi (SL), toda ... Načelnik Demokratske stranke v tržaškem občinskem svetu Fabio Omero je izrekel osebno solidarnost poslancu in županskemu kandidatu Severne lige Massimi-lianu Fedrigi, ki je bil v četrtek pri Sv. Jakobu tarča osamljenega napada. V svoji izjavi pa je Omero opozoril, da bi bilo vsako posploševanje ob tem dogodku in zvra-čanje odgovornosti za to dejanju »ozračju napetosti, ki naj bi ga podžigala opozicija,« povsem zgrešeno. Predstavnik Demokratske stranke je v tej zvezi spomnil na grob besedni napad na poslanko Paolo Concia in na Fedrigove izjave o »podeljevanju stanovanj zavoda Ater homoseksualnim parom, če bo zmagala leva sredina.« Take izjave ne pripomorejo k boju proti homofobi-ji, je ocenil Omero in spomnil, da je poslanec Fedriga v parlamentu glasoval proti zakonskemu predlogu poslanke Concia, ki je predvideval vključitev kaznivega dejanja homofobije v kazenski zakonik. Fedriga za oborožitev mestnih redarjev Županski kandidat Severne lige Massimiliano Fedriga je poudaril, da je oborožitev mestnih redarjev »neobhodno potrebna za zagotovitev varnosti in podpore občanom, predvsem iz tistih mestnih predelov, ki se v večernih in nočnih urah bojijo zapustiti svoje domove.« Fedriga se je tudi zavzel za ustanovitev tako imenovanega rajonskega mestnega redarja za boljši nadzor nad ozemljem. Cosolini o trgovini Na info točki Cosolinove liste na Borznem trgu bo danes ob 11.45 županski kandidat leve sredine Roberto Cosolini predstavil svoj program za trgovski razvoj mesta. Prisoten bo tudi tržaški poslanec Ettore Rosato. Popoldne ob 15. uri se bo Coso-lini srečal z občani pred vhodom v trgovski center Torri d'Europa, potem pa se bo podal k Sv. Ivanu, kjer bo na Trgu Gioberti zaključil svoje popotovanje po tržaških rajonih. Info točka Basse Poropat na Borznem trgu Kandidatka leve sredine za predsednico Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat bo danes ob 11. uri odprla svojo volilno info točko na Borznem trgu. Na srečanju z vo-lilci bo predstavila svoj program, predvidene posege in cilje v prihodnji mandatni dobi, podala pa bo tudi obračun svojega petletnega upravljanja Pokrajine Trst in izpostavila dosežke svoje upravi-teljske ekipe v korist pokrajinskemu ozemlju in prebivalstva. Prisotni bodo tudi številni kandidati. Bandelli: protest na Borznem trgu Županski kandidat Unaltra Trieste Franco Bandelli in kandidat stranke za predsednika Pokrajine Francesco Cervesi bosta danes od 17. do 19. ure s somišljeniki protestirala na Borznem trgu proti namestitvi številnih volilnih info točk, ki »kvarijo videz tega mestnega predela.« / TRST Sobota, 23. aprila 2011 7 HOTEL SAVOIA EXCELSIOR - Iz agencije NASA v Trst Odločni mladi, ki želijo spremeniti svet Trije italijanski študenti o lastnih izkušnjah na Singularity University v kalifornijski Silicijevi dolini »Ko bom velik, bom astronavt!« Le kdo ni vsaj enkrat kot otrok na to pomislil? Nekateri pa so naposled željo tudi uresničili: sicer v vesolje niso poleteli, so pa vsaj nekaj tednov preživeli v ameriški vesoljski agenciji - NASA. Leta 2009 sta namreč Peter H. Diamandis in Ray Kurzweil v Nasinem raziskovalnem centru Ames v znamenitem kalifornijskem tehnološkem parku - Silicijevi dolini (Silicon valley) ustanovila Singularity University, ki si prizadeva za usposabljanje vodstva, ki bi bilo pripravljeno na izzive, s katerimi se sooča človeštvo. Najpomembnejši program, ki ga nudi univerza, je t.i. GSP (Graduate Studies Program), se pravi interdisciplinarni podiplomski študij, ki v desetih tednih omogoča poglobitev snovi v desetih znanstveno-tehnoloških disciplinah - od biotehnologije in bioinfor-matike, do robotike, kognitivnega računalništva in umetne inteligence, od energije in ekoloških sistemov pa do prava, politike in etike. Programa se lahko udeleži le 80 študentov z vsega sveta. Mesto si je letos zagotovilo sedem italijanskih študentov, trije izmed njih pa so se v torek mudili v Trstu in svoje izkušnje predstavili tržaški javnosti. Chiara Giovenzana, Eric Ezechieli in Luca Escoffier so si mesto izborili tako, da so komisiji in pobudnikom programa dokazali, da so pravi strokovnjaki na določenem področju, da so na tistem področju marsikaj konkretnega uresničili in da bi s strastnim zanimanjem sprejeli vsakršen izziv človeštva. »Potovala sem že po vsem svetu in v zadnjih letih sem dom zamenjala kar sedemkrat. Lanska izkušnja na Singularity University pa je bila daleč najlepša, predvsem s človeškega vidika. Deset poletnih tednov sem preživela v NA-SI s študenti iz 35 držav in najrazličnejših strok. Sledili smo predavanjem petih Nobelovih nagrajencev, najlepše pa je bilo, ko smo s temi osebami ob strokovnem vzpostavili tudi osebni, človeški stik,« je Z leve sedijo Chiara Giovenzana, Luca Escoffier in Eric Ezechieli kroma povedala Chiara, strokovnjakinja v biotehnologiji in podjetništvu. Večji del časa so mladi preživeli v razredih in laboratorijih, preostali čas pa so seveda namenili medsebojnemu spoznavanju in druženju. Interneta niso smeli uporabljati, ker so bili pod stalnim nadzorom agentov preiskovalnih uradov FBI in CIA. Ob zaključku predavanj so profesorji študentom zaupali posebno nalogo - rešitev kakega izziva, s katerim se sooča človeštvo, na primer rešitev energetskega problema. Študentje so morali po skupinah na najprimernejši način razrešiti to vprašanje. »Zelo težko je bilo usklajevati različne poglede. Pri takem skupinskem delu se najprej naučiš, da ostalih ne smeš nikoli kritizirati ali kriviti,« je pripomnil izvedenec industrijskega prava Luca. Eric je za Singularity University izvedel čisto naključno, saj mu je za univerzo povedal prijatelj, ki je zaposlen pri agenciji NASA. »Ukvarjati se s stvarmi, ki bi lahko spremenile svet, je ena najpomembnejših prioritet današnjega časa in Singularity University združuje različne perspektive, da bi le našla pravo rešitev,« je pojasnil Eric, ki je bil edini v kam-pusu agencije NASA z ženo in dvema otrokoma. Inženir in strokovnjak na področju podjetništva meni, da je bila izkušnja zelo koristna tudi za njegova sinova. Gradili so robote iz lego kock in jih potem programirali, da so se lahko premikali. Chiara, ki se je tudi rada družila z ostalimi, je ugotavljala, da so bili vsi udeleženci programa po svoje nekoliko nori, vendar si se lahko z njimi ob pivu in kitari pogovarjal o marsičem in ne le o znanosti. »Sedaj ima zame vsaka država svoj obraz, Jordanija ima na primer obraz sošolke Yare,«je še zaupala. Luci pa bo ostal v spominu dogodek, ko je strokovnjak z računalniškega področja vsem udeležencem programa GSP po univer- zitetni elektronski pošti poslal dopis, ki je uradno potrjeval, da je agencija NASA vse izbrala za potovanje na drug planet ... Vsi trije so šaljivo pripomnili, da so ob vrnitvi domov doživeli pravi šok: zdelo se jim je, da živijo v prihodnosti oziroma v sanjah in zelo težko je bilo soočanje z realnim svetom. Imeli so tudi težave pri komunikaciji z »navadnimi« ljudmi, saj so prej preživljali 24 ur na 24 z znanstveniki. Ob zaključku je Luca številnemu občinstvu razkril še anekdoto. Profesor, ki jih je v agenciji NASA učil, je petnajst let skušal »postati astronavt«, kakor je bila njegova otroška želja: začel je kot profesor, postal je zdravnik, diplomiral je še iz inženirstva, naposled pa se je zaposlil pri NASI in je trenutno oseba, ki je največ časa preživela v vesolju. Sanje se torej lahko uresničijo, dovolj je verjeti vanje ... Andreja Farneti Kmetijski sejem na Goldonijevem trgu Na Goldonijevem trgu bo pokrajinsko združenje Coldiretti v sodelovanju s tržaško občino vsako soboto do 30. julija prirejalo kmetijski sejem (Farmer's market). Prvič se bo to zgodilo danes (slovesno odprtje ob 10.30), ko bo kakih deset krajevnih kmetij od 8. do 13. ure ponujalo svoje proizvode: ekstradeviško oljčno olje, vino, sadje in zelenjavo, suhomesnate izdelke, sire in ostale mlečne proizvode, cvetje in rastline ter še veliko drugega. Gre za pobudo, ki želi podpreti neposredno prodajo, se pravi od kmeta direktno do kupca, nasprotuje genetsko spremenjenim organizmom OGM in ponuja izrecno kakovostna in sveža živila. Pobuda se vključuje v širši državni projekt Campagna Amica. Odprti muzeji ob velikonočnih praznikih Ob velikonočnih praznikih bo tudi letos muzej Revoltella (Ul. Diaz) odprt od 10. do 19. ure. Danes ob 16. uri in v ponedeljek ob 11. uri bosta na sporedu vodena ogleda (vključena sta v ceno vstopnice) razstave Umetnost in država. Za najmlajše (od 7. do 10. leta starosti) pa bo med vodenim ogledom poskrbljeno za didaktični delavnici. Udeležbo pa je treba predhodno potrditi na tel. 040/6754350 oz na elektronski pošti bigliette-ria@comune.trieste.it. Jutri bo odprta Palača Gopčevic z gledališkim muzejem Schmidl, ravno tako bodo odprti tudi Grad sv. Justa (razstava Cavour in Trst, La-pidarij), mestni znanstveni muzej, občinska galerija na Velikem trgu in železniški muzej. Zaprti anagrafski uradi Tržaška občina sporoča, da bo anagrafski urad jutri in v ponedeljek zaprt . Za nujno prijavo smrti sorodnika bo v ponedeljek od 9. do 11. ure na voljo urad prijav smrti (348/4527737). OB 25. APRILU - Nadaljujemo z objavljanjem programa svečanosti Poklon padlim in polaganja vencev Tradicionalne slovesnosti ob dnevu osvoboditve pri mestnih obeležjih in spomenikih ter po vseh vaseh na vzhodnem in zahodnem Krasu VZPI v Ul. D'Azeglio kroma Poklon padlim pri spomeniku pred zgoniškim županstvom A. gabrovec Ob 25. aprilu, dnevu osvoboditve, se številna združenja, organizacije in občinske uprave poklonijo padlim za svobodo. Včeraj so člani tržaških pokrajinskih združenj VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA vence položili k vsem tržaškim spomenikom in obeležjem padlim za svobodo. Padlim pa se je včeraj poklonila tudi miljska občinska uprava, ter skupna delegacija pokrajinske in tržaške občinske uprave. V Zgoniku je včeraj predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat s člani zgoni-škega občinskega odbora položila venec k spomeniku padlim v NOB pred županstvom. Župan Mirko Sardoč in odbornica za čezmejne odnose Nadja Debenjak sta ob tej priložnosti opozorila na pomen, ki ga ima praznovanje 25. aprila tako na krajevni kot na državni ravni, saj so vrednote miru, svobode, pravičnosti in spoštovanja državljanskih pravic temelji, na katerih so antifašisti prispevali k oblikovanju italijanske ustave. »Zato naj bo vsakoletni spomin na padle partizane in antifašiste živ opomin, da so vrednote, za katere so številni občani žrtvovali svoje življenje, še vedno aktualne in potrebno jih je spodbujati in negovati, saj predstavljajo osnovo za katerekoli demokratično državo.« SKD SLAVKO ŠKAMPERLE in ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V NOB OD SV. IVANA vabi danes ob 18.30 na slovesnost pred spominsko ploščo na Narodnem domu pri Sv. Ivanu. Slavnostna govornika bosta predsednica pokrajin- skega vodstva VZPI-ANPI Stanka Hrovatin in v italijanščini Stelio Zivic, pel pa bo MPZ Tončka Čok iz Lo-njerja; sledilo bo polaganje cvetja k spomeniku Alme Vivoda v Ul. Pinde-monte in k spominski plošči Ul. Co-logna 6. KŠD ROJANSKI KRPAN vabi v sredo, 27. aprila, ob 19. uri na Trste-nik (Ul. Bruni) na krajšo spominsko svečanost, pri kateri bo sodeloval Mladinski pevski zbor Tončka Čok pod taktirko Manuela Purgerja. DELEGACIJE SLOVENSKE SKUPNOSTI bodo polagale vence v spomin na padle za svobodo danes ob 18.30 pri Narodnem Domu pri Sv. Ivanu, v ponedeljek, 25. aprila, pa ob 9.30 pri spomeniku Bazoviških juna- kov in pri spomeniku pri Sv. Ani ter ob 11. uri v Rižarni. UPRAVA OBČINE DOLINA bo polagala vence k spomenikom padlim po vaseh dolinske občine v soboto, 30. aprila,, po sledečem vrstnem redu in s sledečim urnikom: ob 14.45 zbirališče pred županstvom, ob 15. uri spomeniški park v Dolini, kjer bo ob priložnostni misli županje Fulvie Premolin zapel MPZ upokojencev iz Brega pod vodstvom Manuela Purgerja. Ob 15.30 Dolina, spomenik padlim »na Taborju« in pokopališče (5 kurirk), ob 15.45 spomenik v Prebenegu, ob 16.15 spomenik v Mačkoljah, ob 16.30 spomenik pri Domju, ob 16.40 spomenik na pokopališču v Ricmanjah, ob 17. uri bun- ker in spomenik na pokopališču v Borštu, ob 17.15 spomenik v Groča-ni, ob 17.30 še spomenik v Boljuncu. ZGONIŠKA OBČINSKA UPRAVAbo obeležila 66. obletnico osvoboditve v soboto, 30. aprila, ob 17.30 pred občinskim spomenikom v Zgoniku. Polaganje vencev na spomenike in obeležja, postavljena v spomin padlim, na območju občine, bo potekalo po sledečem razporedu: proseško pokopališče ob 11. uri, Pro-seška Postaja ob 11.15, Zgonik zbirališče - ob 15.30, Repnič ob 15.40, Bri-ščiki ob 15.50, Gabrovec ob 16.20, Sa-matorca ob 16.35, Salež ob 16.50, Zgonik ob 17.05 - pri spomenikih bo nastopil MePZ Rdeča zvezda. Osrednja slovesnost bo ob 17.30 pri spo- meniku pred županstvom: sodelovali bodo MePZ Rdeča zvezda-Devin, vrtec Gabrovec, šoli 1. maj 1945 in L. Kokoravec-Gorazd, taborniki RMV, Godbeno društvo Prosek. Osrednja govornica bo pokrajinska predsednica VZPI-ANPI Stanka Hrovatin. REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA sporoča, da bo letošnja tradicionalna proslava dneva osvoboditve v soboto, 30. aprila, ob 19.30 pred spomenikom padlim v NOB v Repnu, kjer bo potekala krajša slovesnost v sodelovanju z mladinskim odsekom KD Kraški dom. Sledilo bo polaganje vencev pri spomeniku vsem žrtvam fašizma na Co-lu in cvetja na grob komandanta Nemgarja na pokopališču na Colu. 8 1 0 Petek, 22. aprila 2011 TRST / DOLINA - Svetovni dan vode na NSŠ S. Gregorčiča V Afriki nimajo zvezkov in knjig O svoji izkušnji prostovoljke je govorila Biserka Cesar V okviru projekta Spoznavajmo se, za katerega je dala finančna sredstva dežela FJK -odborništvo za kulturo, smo na svetovni dan vode, 22 marca 2011, na šolo povabili Biser-ko Cesar, ki nam je s slikami, posnetki in razlago predstavila štiri zelo zanimive afriške države: Gano, Ugando, Etiopijo in Namibijo (na sliki). Biserka je Afriko obiskala že osemkrat kot prostovoljka: tam je poučevala otroke v osnovnih šolah in vrtcih ter vodila tečaje plavanja. Najbolj zanimivo se nam je zdelo, da je v njihovih razredih več kot sto učencev in da nimajo zvezkov in knjig. Zato rišejo zemljevide in miselne vzorce kar na stene šole. Ker so razredi tako številni, pouk ni interaktiven, ampak se učijo vse na pamet in samo ponavljajo, kar reče učitelj. Biserka pa jim je prinesla material za ročna dela in z njimi imela kreativne delavnice, kjer so tudi izdelovali in se igrali z lutkami, ki so jih otroci prvič v življenju videli. V Ugandi je Biserka iz starega skladišča uredila knjižnico in to je bil velik dogodek za vso skupnost. Povedala nam je, da mora v Etiopiji moški pred poroko skočiti čez deset bikov; če mu ne uspe, se poroka preloži za eno leto. Pretresle so nas slike o ženskah, ki želijo, da jih moški bičajo v znak ljubezni. Nekatera plemena imajo navado, da si preluknjajo ustnice in ušesa in si vstavljajo vedno večje lesene ploščice. V Afriki za vsak problem najdejo vedno rešitev in čas teče zelo počasi: avtobusi in trajekti nimajo urnikov, odpotujejo, ko so natrpani. Ob koncu projekcije nas je čakalo presenečenje: Biserka nam je prinesla na ogled originalna afriška oblačila, glasbila in razne predmete. Naši sošolci Kristina, Maja in Martin so si oblačila celo pomerili. Biserka nas je tako navdušila, da mislimo izvesti nabirko za nakup knjig za afriške otroke. Hvala, Biserka, za zanimivo predavanje in KARE, KARE (afriški pozdrav). Dijakinji Sharon Mattarese in Alice Jez v imenu vseh dijakov NSŠ S. Gregorčiča iz Doline. LICEJ FRANCETA PREŠERNA - Izlet v Toskano Obisk Firenc, Siene in San Gimignana Udeležili so se ga dijaki tretjega letnika vseh smeri Dijakinje in dijaki tretjih razredov Znanstvenega liceja Franceta Prešerna smo se v dneh od srede, 30. marca, do petka, 1. aprila, udeležili izobraževalne ekskurzije v Firence, Sieno in San Gimignano. Osrednji del izleta smo posvetili ogledu toskanske prestolnice, ki jo krasijo dela Giotta, Botticellija, Leonarda, Michelangela, Raffaella, Tiziana in drugih velikih umetnikov. V sredo smo po vožnji z vlakom dospeli v Firence ob uri kosila. Popoldanski voden kulturno-zgodovin-ski ogled tega srednjeveškega in renesančnega bisera smo začeli za cerkvijo sv. Lovrenca in sklenili z ogledom Michelangelovega Davida v galeriji Accademia. Med mestnim sprehodom smo obiskali tudi baziliko Santa Maria del Fiore, Orsanmichele in si ogledali vhodno dvorišče stare palače Palazzo Vecchio. Po večerji smo se s profesorji sprehodili ob reki Arno do mostu Ponte Vecchio in se nato podali na večerni prosti sprehod po središču Firenc. Naslednji dan smo jutro posvetili obisku Medi- čejskih grobnic, palače Palazzo Vecchio in bazilike Santa Croce, grobnice velikih mož italijanske kulture in znanosti. Po kosilu smo se sprostili v italijanskih vrtovih Boboli in si ogledali razstavne prostore v palači Pitti. Zadnji dan smo se z avtobusom navsezgodaj odpravili v Sieno, kjer smo si pod vodstvom krajevne vodičke ogledali cerkev San Domenico, nekatere mestne četrti, Duomo in glavni mestni trg. Po kosilu smo nadaljevali pot za San Gimignano, kjer smo si samostojno ogledali prekrasno srednjeveško mestno jedro. Po po-vratku v Firence smo ponovno vstopili na vlak, ki nas je pozno zvečer pripeljal domov. Izlet je odlično uspel, saj smo ob nenavadno sončnem in toplem vremenu uživali v prekrasnem okolju in prijetni družbi. V teh dneh smo imeli ponovno priložnost, da smo se bolje spoznali in preživeli nepozabne trenutke. Zahvaljujemo se profesoricam spremljevalkam Sari Superina, Jadranki Svetina in Meliti Valič. Dijaki in dijakinje 3.a, 3.b, 3.cin 1. razreda kl.liceja GLASBA - V ponedeljek je v gledališču Rossetti stekla deveta izvedba šolske zborovske revije Coralmente Šolska stvarnost v pozitivnejši luči Revijo prireja šola Ai Campi Elisi in prispeva k rasti zborovske in sploh glasbene dejavnosti - Razkorak med slovenskimi in italijanskimi zbori se je zmanjšal Coralmente-zborovsko so zapeli tudi letos tržaški srednje- in višješolci na pevski reviji, ki jo že deveto leto vzorno prireja šola Ai Campi Elisi. Kot je z odra gledališča Rossetti povedala ravnateljica Deželnega šolskega urada Daniela Beltrame, je ta revija nekaj edinstvenega na deželnem teritoriju in predstavlja šolsko stvarnost v drugačni, po-zitivnejši luči. Prav gotovo je revija vsako leto zanimiv prikaz prizadevanj posameznih profesorjev pri posredovanju (povečini zunaj rednega pouka) vsaj vtisa o pomenu in lepoti glasbe, ki je v Italiji na zadnjem mestu lestvice vzgojnih načrtov. Revija je nedvomno prispevala k rasti zborovske in sploh glasbene dejavnosti znotraj šolskega okvira. V primerjavi s prvimi izvedbami, ko so bile razlike zelo očitne, se je razdalja med slovenskimi in italijanskimi zbori na primer bistveno zmanjšala. Koristna priložnost srečevanja se vsako leto odvija pod skupnim imenovalcem vezne teme; letošnji naslov Med emocijami in čustvi je dal zborom največjo svobodo pri zbiranju skladb. Ljubezen in prijateljstvo sta bila za nastopajoče največji vir navdiha, najbolj razširjena težnja pa je bilo črpanje iz zakladnice zabavne glasbe in muziklov, kar je v bolj spodbudnih primerih odraz iskanja kompromisa med poučnim namenom in prikupnostjo skladb, ki so dijakom blizu, včasih pa preprosto znak pomanjkanja zborovske kulture. Na vrh idealne lestvice netekmo-valne revije bi letos lahko brez dvomov postavili zbor liceja Oberdan in njihovega ustvarjalnega mentorja Stefana Klamer-ta, saj so pevci predstavili vzoren primer kakovostnega, primerno zahtevnega in glasbeno zelo koristnega dela na področju lahke glasbe s tehtno a cappella Revijo je sklenila izvedba skupne trijezične pesmi, ki je zadonela iz 528 mladih grl priredbo popevke Happy-ending, pri kateri so s solistom in beatbox ustvarjalcem izpeljali uravnovešeno prepletanje glasov in zvokov v slogu priznanih anglosaških vokalnih skupin. Zborovodja Vincenzo Ninci pa je skušal ovrednotiti petčlansko, a pogumno dekliško skupino liceja Dante z dvoglasno priredbo motivov iz mu-zikla Fantom iz opere ob bistveni podpori pianista Aljoše Starca. Motivi iz mu-ziklov, a z manjšim upoštevanjem primernosti zborovskih priredb, so bili snov nastopov šole Tomizza (vodi Elia-na Pograri) in liceja Carducci (vodi Angela Baruffo). Zbora šol Lionello Stock in Francesco Rismondo se vsako leto odlikuje- ta po čistih in ubranih izvedbah in sta tudi letos prepričala s primernimi skladbami; prvi se je pod vodstvom Rosanne Posarelli posvetil mednarodni ljudski zakladnici ob spremljavi omembe vrednega tria mladih glasbenikov (klavir, klarinet, violina), drugi pa je v vo-kalno-instrumentalni zasedbi deloval z natančnostjo švicarske ure pod vodstvom Anne Stopper. Spontano in sproščeno so zapeli dijaki šole Coder-maz, ki jih koordinira in spremlja Mic-hela Messina, za bolj izrazito popev-karsko usmeritev pa so se odločili pevci šole Stuparich pod vodstvom Carla Tommasija in zbor šole Roli, za katerega Paolo Simsig zbira vedno italijanske zimzelence, ki jih spremlja na kitaro. Pogled na temeljno, antično vokalno literaturo je zaznamoval le dve skupini: zbor klasičnega liceja Petrarca je počastil svojo humanistično usmeritev s programom renesančne polifonije, pri katerem se je pohvalno potrudil zborovodja Francesco Calandra, pevci liceja Galilei (vodi Roberta Ghietti) pa so ob antičnem utrinku podali še novo in duhovito skladbo Carla Tommasija, ki s swingovsko uglasbitvijo tolmači jedrnato govorico sms sporočil. Predstavniki slovenskih šol so se odrezali precej dobro in so vsi predstavili vsaj eno slovensko pesem; publiko so na poseben način prevzele bolj neo- bičajne programske izbire zbora, ki ga je zborovodja Maurizio Marchesich spremenil v »instrumentalno« zasedbo z vokalno priredbo Piazzollovega slavnega Libertanga. Aleksandra Pertot je nastopila kot zborovodkinja in avtorica priredb za zbora šol Gruden in Gre-goričič, pri katerih je angažirala člane s petjem, igranjem na glasbila in plesom. S potrebno natančnostjo in smislom za zborovsko povezanost so v pop-duhu zapela dekleta zbora liceja Slomšek, ki ga vodi Neda Sancin. Simpatična napovedovalca Paolo Altin in Alice Bugatto sta tudi letos prijetno povezovala program z obrazložitvami vseh posameznih skladb. Umetniški vodja Rosanna Posarelli in organizacijski vodja Marzio Serbo sta skrbno in z veliko ljubeznijo ustvarila in utrdila podobo revije; vzdušje je pristno, udeleženci zagnani, dogajanje vedno tekoče kljub velikemu številu zborov, želja po ovrednotenju ustvarjalnosti dijakov na njihovem pevskem prazniku pa se umetniško odraža tudi v projekcijah risb udeležencev laboratorija šole Stock (letos po sugestijah slikarja Chagalla), ki spremljajo in dopolnjujejo s pisanim ozadjem vse nastope. Lep in doživet je vedno tudi veliki finale, ko vsi nastopajoči stopijo na oder za skupno pesem, ki jo vsako leto vodi drugi zborovodja. Prijetna dolžnost je tokrat doletela Stefana Kla-merta, ki je s 528-članskim zborom izvedel trijezično pesem Alegria! iz istoimenske predstave priznanega ansambla Cirque du soleil. Toplina pesmi o sreči je kot sklepna emocija zapečatila večer sredi morja pisanih balončkov, ki so z lepim gledališkim efektom prekrili oder in polno dvorano. Rossana Paliaga / TRST Sobota, 23. aprila 2011 9 DAN ZEMLJE - Dva primera nespoštovanja okolja in sočloveka Skrivnostne gropajske gume in »schengensko« divje odlagališče Neznanci odvrgli pnevmatike v gozd, domačini»opozorili« oblasti - V Hrvatinih tudi miljske smeti Včerajšnji 41. dan Zemlje je ljudi po vsem svetu spodbudil k razmisleku in konkretnim pobudam za zaščito našega skupnega planeta. Ko govorimo o zaščiti, lahko mislimo na politike in akcije večjih, celo planetarnih razsežnosti, ali pa enostavno na posameznikovo skrb za naravo in bližnjo okolico. Prav v teh dneh sta nas dva dogodka že spet opozorila, da je okolje (in z njo človek) ogroženo za vsakim korakom, saj se prav povsod najdejo ljudje, ki ne ravnajo vestno in spoštljivo. Gropajske gozdne gume V sredo so se na stranski cesti, ki povezuje Gropado in Bazovico, pojavile številne odvržene avtomobilske pnevmatike. Več kupov se je znašlo tik ob cestišču. Odpadki so bili na povsem vidnih mestih, kar se je marsikomu zdelo dokaj čudno, saj so divja odlagališča navadno vsaj deloma skrita v goščavi. Dvomi so se razblinili, ko smo izvedeli, da so avtomobilske gume znesli na cesto nekateri domačini, pobrali so jih v gozdu. S tem hočejo opozoriti pristojne organe na številne pnevmatike, ki že kake štiri mesece samevajo na tamkajšnjih gozdnih poteh in zasebnih parcelah. Pnevmatik je v goščavi še in še, možno je, da bodo domačini tudi v naslednjih dneh še naprej »opozarjali« oblasti. Predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič, ki stanuje ravno v Gropadi, je povedal, da so neznanci pred meseci nekaj časa redno prevažali odrabljene pnevmatike v tamkajšnji gozd, uporabljali naj bi dostavna vozila. Govori se, da naj bi se storilci za določeno vsoto denarja zmenili s kakim vulkanizerjem in sami prevzeli skrb za odlaganje pnevmatik. Gre vsekakor za ugibanja, saj storilcev niso našli. Dejstvo je, da so v nekaj tednih zmetali v naravo veliko količino odpadkov. »Pred meseci, bilo je januarja ali februarja, smo z dogodkom seznanili gozdno stražo, karabinjerje, tržaške mestne redarje in podjetje AcegasAps, doslej pa se ni zgodilo nič. Gum ni premaknil nihče in še danes mi ni jasno, kdo je za to pristojen, saj razni uradi zvračajo odgovornost drug na drugega,« je povedal Milkovič. Domače in čezmejne smeti Drug primer nespoštovanja okolja in sočloveka najdemo v Hrvatinih, vasi na slovenski strani Miljskega hriba. Ekološki otok pri avtobusni postaji so nevestni domačini zamenjali za odlagališče kosovnih in drugih odpadkov. Vaščani se po poročanju spletne strani Slovensko morje celo bojijo, da se bodo zaradi kupov odpadkov razpasle podgane. Gre za zgodbo, ki se ponavlja, tokrat pa so domačini opazili, da smeti - v glavnem biološke odpadke - pripeljejo in zapuščajo tudi tovornjaki iz bližnjih Milj. V pravem »schengenskem duhu«. Koprska občinska služba posebnih odpadkov ne odpelje, prej ali slej pa bo morala to storiti. Eden izmed kupov avtomobilskih pnevmatik ob cesti med Gropado in Bazovico (desno, foto Kroma) in divje odlagališče pri avtobusni postaji v Hrvatinih (foto Miha Crnič) Kampanja Codaconsa Združenje za zaščito potrošnikov Co-dacons prireja ob priložnosti dneva Zemlje kampanjo proti nesnagi v tržaški pokrajini. Predsednik združenja Carlo Rien-zi vabi vse občane, naj se uprejo nesnagi in propadanju v naseljih in mestnih četrtih ter naj opozarjajo na pomanjkljivosti krajevnih uprav: »Dovolj je, da vse dokumentirate s fotografskim aparatom, fotografije pa pošljete Codaconsu. Mi bomo zbrali gradivo in ga poslali pristojnim upravam.« Združenje napoveduje tudi sodne pobude proti storilcem in krajevnim upravam. Gradivo zbirajo na elektronskem naslovu in-fo@codacons.it, na Rienzijevem profilu na Facebooku in v spletnem dnevniku www.carlorienzi.it. Aljoša Fonda Včeraj danes Danes, SOBOTA, 23. aprila 2011 VOJKO Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 20.01 -Dolžina dneva 13.55 - Luna vzide ob 1.12 in zatone ob 10.17 Jutri, NEDELJA, 24. aprila 2011 VELIKA NOČ, JURIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,5 stopinje C, zračni tlak 1015,6 mb ustaljen, veter 3 km na uro severo-zahodnik, vlaga 51-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 13,5 stopinje C. 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M& Kino Velikonočno praznovanje srbsko-pravoslavne Cerkve Srbska pravoslavna Cerkev, ki drugače sledi še staremu julijanskemu koledarju, bo letos praznovala veliko noč sočasno s katoliško. Tako so oz. bodo v tržaški srbsko-pravoslavni cerkvi sv. Spiridona stekli obredi velikonočnega tridnevja, ko se kristjani spominjajo Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Tako je že v četrtek dopoldne potekala liturgija, zvečer pa slovesno bedenje z branjem dvanajstih evangelijev. Včeraj, na dan velikega petka, so bile dopoldne na sporedu molitve, popoldne pa večernice, med katerimi so simbolično položili antimins, se pravi platno, ki simbolizira Jezusov mrliški prt. Danes, na veliko soboto, bo ob 9. uri liturgija, opolnoči pa se bodo začela velikonočna slavja z vstajenjsko procesijo in obredi. Na jutrišnji praznik velike noči bo ob 10. uri slovesna liturgija z delitvijo blagoslovljenih pirhov, ob 18. uri pa večernice. Na velikonočni ponedeljek in v torek bo liturgija ob 9. uri. Lapidarij na gradu sv. Justa od jutri ponovno odprt Ravnateljstvo tržaških mestnih zgodovinskih in umetnostnih muzejev sporoča, da bo na praznik velike noči, se pravi jutri, ponovno odprl svoja vrata obiskovalcem tržaški lapidarij na gradu sv. Justa, ki je bil zaprt približno sedem mesecev zaradi izrednega vzdrževanja električnih in varnostnih naprav. Lapidarij si bo mogoče ogledati vsak dan med 9. in 19. uro. [I] Lekarne Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. aprila 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749), Trg Val-maura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Jakoba 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 44. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (040 764943). www.farmacistitrieste.it AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »World invasion«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »L'altra ve-rita«. CINECITY - 16.10, 18.40, 21.30 «World Invasion«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.00 »Cap-puccetto rosso sangue«; 15.30, 16.20, 17.40, 18.40, 19.50, 21.50 »Rio 3D«; 15.35, 17.45, 20.00, 22.10 »Habemus Pa-pam«; 15.35, 17.40, 20.00, 22.05 »Limitless«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Scream 4«; 21.30 »The next three days«. FELLINI - 17.30, 19.45, 22.00 »Come lo sai«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Habemus Papam«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Limitless«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 19.15, 21.45 »Poetry«. KOPER - KOLOSEJ - 14.40, 17.10, 19.30, 21.50, 0.10 »Obred«; 21.20, 23.40 »Usodni«; 14.30, 18.50, 21.10, 23.30 »Kraljev govor«; 16.50 »Hitro maščevanje«; 14.50, 17.00, 19.10 »Rio« (sinhro). KOPER - PLANET TUŠ 18.50 »Justin Bieber 3D«; 14.10, 21.10, 23.30 »Odkle- njen«; 12.20, 16.00, 20.50, 23.20 »Gola zabava«; 11.00, 11.50, 13.10, 15.50, 16.40, 18.00 »Rio 3D« (sinhro.); 11.10, 13.40, 16.10, 18.40, 21.15, 23.45 »Teden brez pravil«; 10.50, 13.00, 15.10, 17.20, 19.30 »Hop - sinh.«.; 21.40 »Zajčja luknja«; 20.10, 22.40 »Kako veš«; 12.10, 14.20, 16.30, 19.05, 21.05, 23.15, »Vitez in sitnež«; 18.30 »Hitro maščevanje«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cappuccetto rossoo sangue«; Dvorana 2: 17.00, 20.30 »Rio 2D«; 18.30, 20.20, 22.15 »Faccio un salto allAvana«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »El cantante«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Rio 3D«. SUPER - 16.30, 20.15 »Scream 4«; 18.15, 22.00 »The next three days«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 20.00, 22.00 »Cappuccetto rosso san-gue«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.10 »Limitless (dig.)«; Dvorana 3: 16.30, 18.30, 20.30, 22.20 »Rio (dig. 3D)«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.00 »Faccio un salto allAvana«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Habemus Papam« H Šolske vesti DTZ ŽIGE ZOISA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva zaprti danes, 23. aprila. LICEJ A.M. SLOMŠKA obvešča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva zaprti danes, 23. aprila. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva med velikonočnimi prazniki zaprti danes, 23. aprila. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da so se začela vpisovanja v občinske jasli K. Štrekelj v Sesljanu za šolsko leto 2011/2012. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene v občinskem uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25 - najkasneje do srede, 18. maja, do 17. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad na šolstvo, tel. št. 040-2017375. ZDRUŽENJE STARŠEV S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Živijo Kekec v Kranjski Gori od 19. do 26. junija (od 8. do 11. leta); jahalni Krpanova kobila v Sev-nem od 26. junija do 1. julija (od 4. razreda dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sevnem od 26. junija do 1. julija (od 4. raz. dalje); kemijski Čarobni napoj v Ljubljani od 3. do 9. julija (od 3. razreda dalje); biološki Morska zvezda v Piranu od 10. do 15. julija (od 3. razreda dalje); raziskovalni Časovni stroj v Trstu od 18. do 22. julija (od 4. razreda dalje); angleški Jezikaj-te! v Postojni od 21. do 26. avgusta (od 2. razreda dalje); delavnico Mišk@ v Trstu od 29. avgusta do 2. septembra (od 2. razreda dalje) računalnik, šah; delavnico Poglej ptička! v Trstu od 5. do 9. septembra (od 2. razreda dalje) biologija in fotografija. Informacije in prijave: 320-2717508 (Tanja), zscirilmetod@gmail.com. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest oz. najkasneje do 30. maja. M Izleti SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST organizira večdnevni izlet po Makedoniji od 28. julija do 7. avgusta. Če se nam nameravate pridružit lahko pokličete na tel. 040 220155 (Livio) kjer boste dobili potrebne informacije. Pohitite. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na avtobusni izlet k Sv. Urhu pri Ljubljani in v Kamniško Bistrico ki bo 15. maja. Podroben program izleta bomo objavili v rubriki Planinski svet. Prijave sprejemamo na tel. štev. 040 220155 (Livio) SKD TABOR OPČINE prireja v četrtek, 12. maja, izlet v Verono in vožnjo z ladjo po Gardskem jezeru. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Zadnji rok za vpis je v ponedeljek, 2. maja. Info od 16. do 19. ure na tel. št. 040-213945 ali 040211936 ob uri kosila. SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče... v svet«: Rezija in okolica v nedeljo, 8. maja; Po Balkanu: zgodovina, kultura in kulinarika od 2. do 4. junija. Informacije na tel. št.: 3384482535 (Giuliana). Vabljeni! POHOD PO POTI MLEKARIC Tudi letos bo potekal že tradicionalni pohod po poti mlekaric, tokrat iz Pliskovice v Sa-matorco, kjer bo odprtih kar 8 osmic. Ko se boste okrepčali bo na voljo organiziran prevoz nazaj. Start pohoda bo v nedeljo, 22. maja, ob 13.00 uri. 10 Sobota, 23. aprila 2011 TRST / [t* Zveza slove ištev sklicuje 45. redni občni zbor in O. kongres v četrtek, 12. maja 2011 ob 9. uri na sedežu ZSKD, Korzo Verdi 51 v Gorici v prvem sklicanju, in v petek, 13. maja 2011 ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, Prosek št 2 (TS) v drugem sklicanju Včeraj opolnoči je na svet privekala mala Sara Mami Ketty in tatku Markotu iskreno čestitamo vsi pri Godbenem društvu Prosek Skavtska družina ponosno koraka k Vestni Vidri, ki z doktoratom veselo maha! Čestitamo! Skavti in skavtinje SZSO - TS Žarek sonca je zasijal, Marku in Ketty punčko dal! Sare vsi se veselimo in v SSG-ju iz srca želimo: IMEJTE SE RADI! Čestitke Pred 11-leti na krasni Velikonočni dan je privekala SARA na svet. Sedaj je živahna kot veverička in postaja prava lepotička. Še na tisoče srečnih dni ti želimo kdo? Ugani ti... Ni od muh, ni od šale, SANDRO 50 jih ima, tudi če jih ne kaže. Srednja Vjeta zrjela Vjeta. Tu nas ne skrbi k vsak dan se izkažeš ti. Dragi Sandro, mi ti želimo samo dosti zdravja in če kej manjka, naj se ti izpolni. Vse najboljše, mama in Silva z družino. Hip hip hura! Stric SANDRO 50 jih ima. Vse najboljše mu želimo in 50 poljubčkov mu podarimo. Saša in Erik Skozi Gabrovec je štorklja letela, na bakon je košaro z malo SARO dela. Mamica Ketty in tata Marko sta jo objela. Nešteto lepih in srečnih dni ter ... prespanih noči želijo novi družinici nonoti iz Gabrovca in Briščk ter pranoni Justa in Vlasta. Trst, Pokrajinske volitve 15. in 16. maja, za pokrajinsko okrožje Devin Nabrežina IV, voli: Walter Godina www.waltergodina.it v Človek za teritorij Podpredsednik Pokrajine Trst. 15 milijonov evrov v petih letih za K To je rezultat mojega truda za našo pokrajino. Podpredsednik Pokrajine Trst. 15 milijonov evrov v petih letih za Kras in tržaško pokrajino. t^^^M Na lepi sončni legi v zelenem okolju, s pogledom na Vremščico V DIVAČI PRODAJAMO samostojno, še v gradnji, hišo z garažo, kletjo in vrtom. 0 Prireditve ZDRUŽENJE ODBOR Z A SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLONKOVCA vabi na svečanost ob 66. obletnici Osvoboditve v ponedeljek, 25. aprila, ob 9.30 pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ul. 192). Slavnostna govornica Poljanka Dolhar, sodeluje Mladinski pevski zbor »Tončka Čok« iz Lonjerja in Katinare pod vodstvom Manuela Purgherja. Danes, 23. aprila, ob 15.30, bo Odbor polagal cvetje pri spomenikih padlih na Glavnem pokopališču pri Sv. Ani in na Vojaškem pokopališču (Ul. della Pace). V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽI-Nl bo od 24. aprila do 8. maja na ogled razstava več kot 700 pirhov iz vsega sveta. Urnik vsak dan od 9. do 12 ure ter od 16. do 19. ure; ob sobotah in praznikih od 16. do 19. ure. VZPI-ANPI SEKCIJA DOLINA-MAČ-KOLJE-PREBENEG, SKD V. VODNIK IN TABORNIKI RMV vabijo na svečanost ob 66. obletnici osvoboditve v ponedeljek, 25. aprila, ob 17. uri pri spomeniku padlim v NOB v Dolini na Taborju. Priložnostna govora: senatorka Tamara Blažina in pokrajinska predsednica Maria Teresa Bas-sa Poropat. Sodelujeta: Pihalni orkester Breg in MoPZ V. Vodnik. LJUDSKI DOM IZ PODLONJERJA (Ul. Masaccio, 24) vabi na praznik v ponedeljek, 25. aprila, ob 13. uri odprtje kioskov, sledi poklon padlim in družabnost. V četrtek, 28. aprila, ob 19. uri predstavitev knjige »Spa-gna'36 - Voci dal POUM« Isabelle Lo-russo. Na ogled razstava plakatov »Zgodovina KPI«. TPPZ P. TOMAŽIČ organizira ob 66.le-tnici osvoboditve tradicionalni koncert v Rižarni v ponedeljek, 25. aprila, okrog 12. ure. OB OBLETNICI OSVOBODITVE, ŽPS Ivan Grbec, pod vodstvom Marjetke Popovski, vabi na večer partizanskih pesmi in na predstavitev dokumentarnega filma Aljoše Žerjala s pričevanjem o bombnem napadu na Ške-denj v četrtek, 28. aprila, ob 20. uri v društveni dvorani KD I. Grbec, Ške-denjska ul. 124. V BARKOVLJAH bomo počastili padle na pokopališču v petek, 29. aprila, ob 11. uri. Na sporedu polaganje vencev, recitacije in petje osnovnošolskih otrok in priložnostna misel. Vabljeni! VZPI Prosek Kontovel, SDD Jaka Što-ka in MKPK prirejajo prvomajsko praznovanje: petek, 29. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu predavanje »Lik Antona Ukmarja (Sandi Volk, Odsek za zgodovino NŠK); sobota, 30. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu »Prvomajsko srečanje« (govornica Maja Humar, sodelujejo vaška društva in OŠ A. Černigoja; sledi kres); nedelja, 1. maja, ob 8.30 bud-nica z GD Prosek (zbirališče pred Soščevo hišo). ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 29. aprila, ob 19.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje likovne razstave Borisa Zuliana »Alba«. O avtorju in delih bo spregovorila mag. Jasna Merku'. Glasbeni uvod: duo flavt Sara Bembi in Carlo Venier, učenca GM iz razreda prof. Erike Slama. KD SLOVAN IZ PADRIČ IN KD SKALA IZ G ROPA DE ter VZPI vabijo Pa- dričarje in Gropajce, da se poklonijo svojim padlim v NOB s polaganjem venca pred vaškima spomenikoma v soboto, 30. aprila, ob 20. uri na Pa-dričah in ob 20.15 v Gropadi. Proslava se bo zaključila na dvorišču OŠ Karel Destovnik Kajuh z nastopom domačega MePZ Skala-Slovan. PRVOMAJSKI PRAZNIK NA OPČI-NAH: pod šotorom na dvorišču Prosvetnega doma v soboto, 30. aprila, in v nedeljo, 1. maja. Program: sobota, 30. aprila, ob 18.30 razprava »Problematika dela«; od 20.30 koncert skupine »Kraški ovčarji«. Nedelja, 1. maja, odprtje kioskov ob 14. uri, ob 16. uri prvomajski pozdrav, ob 17. uri koncert TPPZ P. Tomažič in Kombinat, sledi ples s skupino Alter ego. SKD VESNA IN VZPI EVALD AN-TONČIČ STOJAN vabita v soboto, 30. aprila, ob 20. uri v dom Alberta Sirka v Križu na proslavo ob »Dnevu osvoboditve«. Sodelujejo: učenci osnovne šole Alberta Sirka in TPPZ Pinko Tomažič, priložnostni govor prof. Miran Košuta. Sledita baklada k spomeniku padlim in prvomajski kres. UMETNOSTNI IN KULTURNI CENTER ŠKERK, Trnovca 15, je postavil razstavo z 250 deli štirih umetnikov: Klavdija Palčiča, Barbare Jelenko-vich, Vesne Benedetič in Febe Silla-ni, pod imenom »Svet domišljije med Krasom in morjem«. Prost vstop. Urniki: od ponedeljka do petka za šole z rezervacijo, sobote in nedelje od 10.30 do 18. ure za publiko. Za informacije www.skerkcenter.it ali info@skerkcenter.it DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Odbor za nagrado Vstajenje vabita v ponedeljek, 2. maja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na slovesno podelitev nagrade Vstajenje Alenki Rebula. Začetek ob 20.30. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v petek, 13. maja, »Umor na plaži« v izvedbi Dramske skupine SKD Lipa iz Bazovice. Avtor Bogdan Novak, dramatizacija Rafaela Petroni, priredba in režija Adrijan Rustja. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni! H1 Osmice ^ Turistične kmetije AGRITURIZEM BELLAVISTA v Prebenegu je odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih. Tel.040-232577, 335-6322701 KMETIJA ŽAGAR j e odprta v Bazovici. Vabljeni! OSMICA ABRAM-ŽERJAL, Sveto pri Komnu 69 (Slovenija), odprta od 23.04. do 02.05.2011. Vabljeni na domačo hrano in pijačo. Tel. 00386-(0)5-7668223 DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Vabljeni. DRUŽINA LAURICA je v Dolini odprla osmico. Tel. št. 040-228511. Vabljeni! DRUŽINA PIPA N je v Samatorci odprla osmico. Tel. št. 040-229261. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. IGOR IN VESNA sta odprla osmico v Saležu. Toplo vabljeni. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Miroslao Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Walter Milič, Repen 49. Tel. št.: 040-327104. OSMICO je odprl Berto Škerk, Trnov-ca 4. OSMICO je odprl Ferfolja, Medja vas 6. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. Tel. 040-208726. OSMICO sta odprla Igor in Roberta, Gabrovec 27. Tel. 040-2229281. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. PRI PIŠČANCIH je odprta osmica Fer-folja. Toplo vabljeni. V KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta Pomladanska Osmica. Tel. št.: 346-7590953. V KRIŽU sta odprla osmico Martin in Erika. Tel. 040-220605. V ZABREŽCU je odprl osmico Mitja Zobec. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER V TRSTU OD LETA 1983 Ulica San Francesco 60 - Trst - tel. 040 637484 info@aerrecar.com RAZSTAVA IN PRODAJA: UL. DEL RONCO 10-040 571062 OBIŠČITE NAS! NAJBOLJŠA OCENITEV VAŠEGA RABLJENEGA VOZILA ODPRTI V SOBOTO ZJUTRAJ PARKIRIŠČE ZA KLIENTE / TRST Sobota, 23. aprila 2011 1 1 □ Obvestila TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? Ob ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) - Naselje Sv. Mavra od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 3316445079. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. AGRARNA SKUPNOST, JUSI IN SRENJE tržaške pokrajine, Združenje zasebnih kraških lastnikov, Kmečka zveza sporočajo občanom da lahko podpišejo peticijo« za ustavitev postopka in prekinitev novogradnje in potenciranja elek-trovoda Terne s.p.a. in predstavitev predloga za novo načrtovanje vseh elek-trovodov z njihovo ozemljitvijo ob avtocestni trasi » v gostilni Gruden in v Štalci v Šempolaju, ter v raznih javnih lokalih v Nabrežini. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE IN ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V NOB OD SV. IVANA obveščata, da se bodo zbrali na slovesnosti danes, 23. aprila, ob 18.30 pred spominsko ploščo na Narodnem domu pri Sv. Ivanu. Slavnostna govornika bosta predsednica Pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI Stanka Hro-vatin in v italijanščini Stelio Zivic, pel pa bo MPZ Tončka Čok iz Lonjerja; sledilo bo polaganje cvetja k spomeniku Alme Vivoda v Ul. Pindemonte in k spominski plošči ul. Cologna 6. V soboto, 30. aprila bo delegacija ob 17.00 uri položila cvetje v Ul. Scoglio 197 (bivši krožek Haas), v Ul. Orsenigo, na hribu Valerio ob obeležju Franca Azzara in pri krožku Pečar v Ul. Fleming. DELEGACIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI bodo polagale vence v spomin na padle za svobodo danes, 23. aprila, ob 18.30 pri Narodnem Domu pri Sv. Ivanu, v ponedeljek, 25. aprila, ob 9.30 pri spomeniku Bazoviških junakov in pri spomeniku pri Sv. Ani ter ob 11. uri v Rižarni. FOTOVIDEO TRST 80 in odbor Kraškega pusta vabi na ogled fotografske razstave »Kraški pust 2011« v gostilni na Opčinah, Proseška ul. 35. Najlepše slike bodo razstavljene do danes, 23. aprila. Info: 040-211629. Vabljeni! FOTOVIDEO TS 80 vabi prijatelje in člane na tečaj snemanja z video kamero. Deset-urni tečaj bo začel v sredo, 4. maja, v Ul. S. Giorgio 1, od 20.30 do 22. ure. Vodil ga bo snemalec Civardi Marko. Ker je število mest omejeno je obvezna prijava na tel. št.: 329-4128363 Marko (od danes, 23. aprila dalje na tel. št.: 3391536990 Luka) ali na civa@inwind.it. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo danes, 23. in v soboto, 30. aprila, urad zaprt. Maja meseca pa bo odprt vsako soboto od 14. do 16. ure. VELIKONOČNO TUČENJE JAJC Skd Vesna vabi v nedeljo, 24. aprila, na tradicionalno velikonočno »tučenje jajc«. Začetek po maši ob 11.30, pred vaško cerkvijo v Križu. SKP krožek Kras-Giuliano Goat bo v ponedeljek, 25. aprila, polagala vence na spomenike padlim na vzhodnem Krasu s sledečim urnikom: Opčine ob 9.15, Trebče ob 9.30, Padriče ob 9.45, Gropa-da ob 10.00, Bazovica ob 10.15. TRŽAŠKA POKRAJINSKA ZDRUŽENJA VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA bobo v ponedeljek, 25. aprila, položili venec v Rižarni na osrednji proslavi. VZPI-ANPI sekcija Devin Nabrežina vabi občane na polaganje vencev v ponedeljek, 25. aprila, s sledečim urnikom: 7.30 Županstvo, 7.40 Slivno, 7.50 Medja vas, 8.00 Devin, 8.05 Vižovlje, 8.10 Cerovlje, 8.15 Mavhinje, 8.25 Prečnik, 8.40 Trnov-ca, 8.45 Praprot, 8.55 Šempolaj, 9.15 Na-brežina, tu bo podal priložnostno misel v imenu VZPI pokrajinski podpredsednik te organizacije Edvin Švab. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad zaprt zaradi velikonočnih praznikov do vključno, 25. aprila. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 26. aprila, ob 20.45 na sedežu na Padri-čah generalka, v petek, 29. aprila ob 17.45 odhod avtobusa za nastop v Turjaku, v soboto 30. aprila, ob 20.uri nastop v Križu, v nedeljo, 1. maja, ob 17. uri nastop na Opčinah. KMEČKA ZVEZA vabi člane glavnega sveta na sejo, ki bo v sredo, 27. aprila, ob 20.30 uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR ter Zadruga LAlbero Az-zurro obveščajo, da bo brezplačna lu-doteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Predvidene delavnice: 27. aprila: »Osebne torbice«, »Moje ime v barvi«; 29. aprila: »Verižice s cvetja«, »Velikonočna kokoška Pi-na«. Informacije na tel. št. 040-299099 od 8. do 13. ure. SKLAD MITJA ČUK sklicuje na svojem sedežu redni občni zbor v sredo, 27. aprila, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu. Dnevni red: Poročila o letnem delovanju, odobritev obračuna 2010 in proračuna 2011, razno. Prose-ška ul. 131, 34151 Opčine. SLORI sklicuje občni zbor v sredo, 27. aprila, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu, v razstavni in konferenčni dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. Dnevni red: nagovor predsednika, poročilo ravnateljice, poročilo blagajnika, odobritev proračuna 2010 in 2011, razprava in razno. TABORNIKI RMV bodo do konca aprila zbirali star papir v okviru vseslovenske dobrodelne akcije »Star papir za novo upanje«. Sredstva, ki bodo zbrana s pomočjo starega papirja, bodo šla na dva naslova - polovica sredstev bo namenjenih financiranju humanitarnega projekta v Afriki, druga polovica pa pomoči v Sloveniji. K sodelovanju vabijo vse vrtce, osnovne in srednje šole, podjetja in javne organizacije. Star papir lahko oddate v Saležu (KD Rdeča zvezda) 27. aprila od 17.45 do 19.15; na Proseku (Kulturni dom Prosek - Kontovel) 29. aprila od 16.00 do 17.00; na Opčinah (Prosvetni dom) 30. aprila od 17.30 do 18.30; v Trstu (Stadion 1. maj) 29. aprila od 18.00 do 19.00 in v Dolini (Športni center S. Klabian) 30. aprila od 15.00 do 16.00. (Dodatne informacije: kre-sny@gmail.com ali tabornikirmv.blog-spot.com). GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 28. aprila, ob 11. uri v prvem sklicanju in v petek, 29. aprila, ob 18.30 v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Mon-torsino 2. Dnevni red: Otvoritev in imenovanje komisij, Poročila (predsedniško, tajniško, blagajniško in nadzornega odbora), Razprava, Odobritev obračuna 2010 in proračuna 2011, Volitve upravnega in nadzornega odbora, Razno. OBČNI ZBOR SDD - Slovensko dobrodelno društvo bo imelo v četrtek, 28. aprila, redni občni na svojem sedežu v Ul. Mazzini 46 v Trstu. Na dnevnem redu bodo poročila predsednika, tajnice in blagajničarke, razprava o opravljenem in prihodnjem delu ter odobritev društvenega obračuna ter proračuna. Prvi sklic bo ob 17. uri, dejanski začetek pa ob drugem sklicu ob 18. uri. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 28. aprila, ob 20. uri na sedežu, Prosek 159. ASD CHEERDANCE MILLENIUM vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 29. aprila, ob 17.00 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicanju, v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. JUS NABREŽINA vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 29. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina št. 89. Zaradi pomembnosti občnega zbora računamo na polnoštevilno udeležbo članov. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi vse člane in prijatelje na večerjo ob podelitvi diplom novim pokuševalcem vina. Večerja bo v petek, 29. aprila, ob 20.00 v restavraciji v Miljah. Prijave in informacije na spletni strani: www.onav.it, tel. št. 3347786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). OBČINA ZGONIK vabi ob 66-letnici osvoboditve v petek, 29. aprila, na »Pohod mimo spomenikov padlim v NOB« v organizaciji AŠK Kras (zbirališče ob 19.00 pred spomenikom v Zgoniku); v soboto, 30. aprila, ob 17.30, pred spomenikom padlim v Zgoniku in na prireditvenem prostoru osrednja proslava. Sodelujejo MePZ Rdeča zvezda-Devin, vrtec Gabrovec, šoli 1. maj 1945 in L. Kokoravec-Go-razd, taborniki RMV, Godbeno društvo Prosek. Prisotne bo nagovorila pokrajinska predsednica VZPI-ANPI Stanka Hrovatin. BAZOVSKE VAŠKE ORGANIZACIJE vabijo na sklop pobud ob praznovanju prvega maja: sobota, 30. aprila, ob 20.30, spominska svečanost pri vaškem spomeniku. Ob 21.00 taborni ogenj pri Kalu, prijave na nočni pohod in ob 22.00 štart vodenega pohoda na Kokoš. Nedelja, 1. maja, ob 7. uri budnica z godbo Viktor Parma iz Trebč in poklon padlim v NOB na vaškem pokopališču. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Kiljan Ferluga sklicuje redni občni zbor v prvem sklicanju v soboto, 30. aprila, ob 7.30 v operativnem sedežu društva, Ul. Roma 22 v Miljah, in v drugem sklicanju v torek, 17. maja ob 20.30. MAJ V RICMANJIH bomo dvignili v soboto, 30.aprila, ob 22.uri, podrli pa v torek, 3.maja, ob 18.30. Dogodka, se bosta vršila na trgu nad vaškim pokopališčem v Ricmanjih. Nastopil bo Pihalni orkester Ricmanje, poskrbljeno pa bo za lačne želodce in žejna grla. Toplo vabljeni! UPRAVA OBČINE DOLINA bo kot vsako leto polagala vence na spomenike padlim po vaseh dolinske občine v soboto, 30. aprila, po sledečem vrstnem redu in s sledečim urnikom: ob 14.45 zbirališče pred županstvom, ob 15. uri spomeniški park v Dolini. Ob priložnostni misli županje Fulvie Premolin bo zapel MPZ upokojencev iz Brega pod vodstvom Manuela Purgerja. Ob 15.30 Dolina - spomenik padlim »na Taborju« in pokopališče (5 kurirk), ob 15.45 Prebeneg - spomenik padlim, ob 16.15 Mačkolje - spomenik padlim, ob 16.30 Domjo - spomenik padlim, ob 16.40 Ri-cmanje - spomenik padlim na pokopališču, ob 17.uri Boršt - bunker in spomenik padlim na pokopališču, ob 17.15 Gročana - spomenik padlim, ob 17.30 Boljunec - spomenik padlim. Za dodatne informacije je na voljo občinski Urad za upravljanje kulturnih in športnih prireditev - tel. 040/8329 231-230-245. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT iz Nabrežine obvešča cenjene bralce, da bo v ponedeljek, 2. maja zaprta za dopust. DELAVNICE ZA STARŠE v okviru projekta Jezik/Lingua: tipologije, značilnosti in prednosti večjezičnosti; mešanje jezikov, prehodi in interference; podpiranje večjezičnega razvoja otroka; potreba po in-terkulturnosti v sodobni družbi; evropske smernice za učenje jezikov. Delavnica bo v Dolini v OŠ Prežihovega Voranca, Dolina 419, 4. maja, od 17.30 do 19.30. Informacije: teco01@jezik-lingua.eu TEČAJ ZA NOSEČNICE V BAZENU - ŠC Melanie Klein prireja tečaj sprostitve in priprave na porod s pomočjo glasbe in gibalnih vaj v bazenu. Voda in glasba blagodejno delujeta na bodočo mamico in na otroka, sproščata napetosti in pripomoreta k razvijanju kvalitetnih medsebojnih odnosov. Število mest je omejeno. Tečaj se bo začel 5. maja. Prijave in info na: tel 328 4559414, info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org TRŽAŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE v sodelovanju z združenjem As.Tr.A, ki se bori proti prekomernemu pitju in posledični odvisnosti od alkohola, prireja tudi letos izobraževalni tečaj za vodje skupin samopomoči. Petdnevni, S Poslovni oglasi SLOVENSKO PODJETJE s področja elektronike, v Trstu, išče mlado/ega sodelavko/ca za opravljanje komercialnih oz.tehničnih dejavnosti. Zahteva se diploma višje srednje šole, poznavanje angleškega jezika, programskih orodij Corel Draw! in podobnih. Od vas pričakujemo redoljub-nost, točnost, zanesljivost in organiziranost. Nudimo vam zaposlitev v mladem, dinamičnem in proaktivnem kolektivu. Curriculum vitae pošljite na delotrst@gmail.com brezplačni tečaj bo potekal v vili Rener od 5. do 11. maja (premor v soboto in nedeljo) in vodili ga bodo zdravniki in strokovnjaki s področja alkoholizma in problematik, ki so z njim povezane. Na voljo je samo še nekaj prostih mest (tudi za slovenske operaterje). Za informacije in vpis tel. 040/639152 od ponedeljka do petka, od 16. do 18. ure oz. elektronski naslov astra-ts@libero.it. OBČINA ZGONIK sporoča družinam, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago v Uradu za socialno službo občine Zgonik, od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00, samo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.30 ure ter je na razpolago tudi na spletni strani občine www.comune.sgonico.ts.it. Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade 6. maja 2011. OBČINA ZGONIK sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Zgonik, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo predtem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon v predmetu. V ta namen je treba predstaviti prošnjo izključno na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in je na razpolago v Uradu za socialno službo občine Zgonik, od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00, samo ob ponedeljkih in sredah od 15.00 do 17.30 ter je na razpolago tudi na spletni strani občine www.comune.sgonico.ts.it. Rok za vložitev prošenj izpolnjenih v celoti zapade dne 6. maja 2011. SKD RDEČA ZVEZDA vabi vse svoje člane in simpatizerje na 28. redni občni zbor, ki se bo odvijal v društvenih prostorih v Saležu v petek, 6. maja, ob 20.00 uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 3. do 10. leta, odvijal od 4. julija do 26. avgusta v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje bo mo- žno od sobote 7. maja do 18. junija. Vse podrobne informacije na www.mela-nieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 328 4559414. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 45. redni občni zbor in 6. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v četrtek, 12. maja, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Korzo Verdi 51 v Gorici, in v drugem sklicu v petek, 13. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, Prosek št. 2 (TS). 0 Mali oglasi ČERNIGOJEVO INTARZIJO prodam. Samo resni interesenti. Tel. št.: 3386097735. DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje v Kopru (naselje Prisoje), 50 kv. m. Tel. št. 348-9754886, od 7.30 do 11.30. DEKLE išče zaposlitev kot varuška otrok. Tel. 340-2762765. IZKUŠENA GOSPA išče zaposlitev kot negovalka starejši oseb 24 ur dnevno. Tel. št. 040-212694 ali 329-6055490. KOSILKO BCS prodam po dogovoru; tel. 0481-882421. LANCIA Y letnik 2004, 31.000 originalnih prevoženih km, edini lastnik, karoserija v odličnem stanju, zaradi neuporabe prodam za 5.500,00 evrov (možnost pogajanja). Tel. št.: 333-4750347. LOKEV: zazidljivo parcelo, ravno, sončno, oprema ob parceli, 748 kv.m., prodamo. Cena 80.000 evrov. Tel.: 349-4988425 NA OPČINAH na glavni ulici dajem v najem prostor 45 kv. m., z dvojno izložbo. Tel. št.: 333-8658801. PRODAM MOTOR africa twin 750 letnik 1998. Motor je v dobrem stanju, ima 49.000 prevoženih km. Cena 3.000,00 evrov. Tel. št.: 329-4128363. PRODAM dvostranski pletilni stroj defendi brother, v dobrem stanju in z vso opremo. Cena 300,00 evrov. Poklicati na tel. št. 040-228468 ob uri obedov. V BLIŽINI TRGA OBERDAN oddam v najem sobo za urad v večjem stanovanju. Tel. št.: 333-7751752. V MAVHINJAH prodam zazidljivo zemljišče, 1.300 kv. m. Tel. št. 040-299804 po 20. uri. Prispevki Ob 1. obletnici smrti drage Olge Štolfa-Kralj darujeta Berto in Desi Prašelj 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. Ob 1. obletnici smrti drage Olge Štolfa-Kralj darujeta Mitja in Liljana 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. Ob 1. obletnici smrti drage Olge Štolfa-Kralj darujejo mož Albin, hči Alenka in sin Davorin 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. V spomin na drago sestro Nevo Pertot darujejo Vera, Sonja, Ivan in nečaki 100,00 evrov za MePZ Igo Gruden iz Nabrežine. V spomin na Robita Ferfoljo darujejo nekdanje kolegice Liviana, Cristina in Tamara 60,00 evrov za društvo Timava. Podjetje EISMANN, nemška multinacionalka, ki deluje na evropskem tržišču na področju prodaje od vrat do vrat, s 250 podružnicami, 4.500 vozili, ekipo 6.000 ljudi in 2,5 milijona kupcev, za razvoj in širitev svoje prodajne mreže, zamrznjenih živil na slovenskem območju Vodje podružnice za upravljanje poslovne dejavnosti obstoječih in bodočih podružnic. Zahtevajo se izkušnje s področja neposredne prodaje »od vrat do vrat« ali prodaje na drobno, starost od 25 do 45 let, pripravljenost potovanja na območju Slovenije in obvezno znanje slovenskega in italijanskega jezika. Ponujamo delovno pogodbo za nedoločen čas, s podjetjem Eismann, službeni avtomobil, telefon in nagrade, ki so vezane na dosego ciljev. Ali izpolnjujete tem zahtevam? Potem pošljite svojo prijavo, da se pridružite naši ekipi. Svoj življenjepis lahko pošljete po elektronski pošti na naslov: selezione_eismann ©fastmail.f m ali preko pošte na naslov: Eismann Sri Via Molina n° 18 - 37060 S0NA (VERONA) ITALIA Tel: 0039.045.71.60.211 Fax: 0039.045.71.60.239 12 Sobota, 23. aprila 2011 KULTURA / TRST - V galeriji Cartesius Izbor del umetnikov iz držav nekdanje Jugoslavije Med razstavljenimi je veliko umetnin slovenskih ustvarjalcev različnih generacij V tržaški galeriji Cartesius si lahko do začetka maja ponovno ogledamo zanimivo razstavo del slovenskih umetnikov in nekaterih avtorjev bivše Jugoslavije. Ob tej priložnosti je predstavljenih več kot dvajset eksponatov, med katerimi so predvsem grafična dela. Med najbolj zanimivimi deli velja izpostaviti črno-bele lesoreze Maksima Sedeja in Toneta Kralja. Grafika Sede-ja predstavlja figuro ob vozu s senom, ki ga vlečeta dva vola. Toneta Kralja pa zastopata dve grafiki. Na enem izdelku lahko vidimo izsek slovenskega vaškega življenja: med hišami z zasneženimi strehami stopa skupina ljudi v narodnih nošah, v prvi vrsti je harmonikar, takoj za njim pa novoporočenca. Drugo delo je nastalo v petdesetih letih prejšnjega stoletja in predstavlja skupino delavcev, ki se odpravljajo v rudnik. Prav tako zanimivi sta jedkanici Božidarja Jakca. V enem primeru, iz leta 1945, gre za predstavitev novomeškega brega, v drugem pa, iz leta 1939, za za utrinek z Jesenic. V izboru je tudi risba Ivana Čar-ga iz leta 1940. Delo v tehniki rdeče krede predstavlja portret. Med eksponati si lahko ogledamo tudi grafiki v tehniki akvatinte kombinirane s tehniko vreza Adriane Maraž in Vladimirja Ma-kuca. V prvem primeru se lahko soočamo z odtisnjeno podobo stola v rja- Vsekakor si je dela vredno ogledati kroma vih in svetlo rumenih odtenkih. Delo Makuca, iz leta 1972, pa je naslovljeno Hiša in žena II. V sedemdesetih letih je nastala tudi akvatinta Emira Dragulja. Avtor, letnik 1939, se je rodil v Bosni in Hercegovini. Razstavljena barvana jedkanica je naslovljena Cheval - Konj. V Bosni in Hercegovini se je rodil tudi Branko Miljuš. Umetnik, rojen leta 1936, je leta 1958 zaključil beograjsko Akademijo likovne umetnosti in se iz- popolnjeval v grafiki v Parizu. Predstavljeno delo iz leta 1969 je naslovljeno Strelišče. Grafiko označuje abstraktno-geometrijski pristop, ki ga srečamo tudi pri jedkanici Bogdana Borčiča. . Abstraktni pristop je značilen tudi za litografijo hrvaškega umetnika Eda Murtiča, kot tudi za mešano tehniko na papirju Janeza Bernika iz šestdesetih let. V mešani tehniki je tudi barvna risba Avgusta Černigoja iz leta 1952, na kateri so prikazane človeške figure in podobe mačk v kubističnem slogu. Omenimo še akvarel Roberta Hla-vatyja, in sicer krajino z mestom, Mu-šičevo grafiko z motivom korenin in tri grafike Lojzeta Spacala. Eno Spacalovo delo, iz leta 1985, predstavlja pristanišče, ostali dve grafiki pa sta iz sedemdesetih let. Štefan Turk Exodos se izteka Pred jutrišnjim iztekom 17. festivala sodobnih odrskih umetnosti Exodos je selektor letošnjega programa, vsestranski belgijski umetnik Jan Fa-bre predal štafeto britanskemu kolegu Timu Etchellsu. Po Fabrovih besedah je Exodos vznemirljiv festival, na katerem sodelujejo dobri umetniki, odziv občinstva pa je več kot dober. Direktorica festivala Nataša Zavolovšek je novinarski konferenci dejala, da je zelo zadovoljna s programom in atmosfero festivala, veliko naklonjenost Exodosu je pokazalo tudi občinstvo. »V čast mi je predati štafeto britanskemu kolegu Timu Etchellsu,« je povedal Fabre. Etchells se bo dre-vi ob 20. uri v Cankarjevem domu predstavil s skupino Forced Entertainment in predstavo Vznemirlji-vost vsega tega. Etchells je sobotno predstavo opisal kot »neizprosno komedijo« in doslej najbolj fizično zahtevno produkcijo skupine Forced Entertainment, ki jo umetniško vodi. Za Vznemirljivost vsega tega je značilna minimalistična poetika in razpetost telesa med njegovo spodle-telostjo in trudom, je dejal Etchells. Bistvo gledališča povzemajo pot, solze, kri, velikodušnost in energija nastopajočega, je svoje razumevanje odrske umetnosti ob skorajšnjem koncu Exodosa podal Fabre. Leta 2013 bo festivalski program oblikoval Etchells. Kot je dejal, že razmišlja o programu festivala. Podobno kot Fabra ga pritegnejo odrski ustvarjalci, ki prehajajo meje med različnimi umetnostnimi mediji in žanri ter zastavljajo vprašanja, kakšne so možne razsežnosti uprizoritve in kakšen odnos ima do gledalcev. (STA) SEŽANA - Predstavitev slovenskega prevoda Slave vojvodine Kranjske Bo Valvasorjevo delo našlo mesto v Kosovelovi knjižnici? Bo vseh pet knjig Slave vojvodine Kranjske barona Janeza Vajkarda Valvasorja v slovenskem prevodunašlo svoje mesto v sežanski Kosovelovi knjižnici, so se ob dnevu slovenske knjige na predstavitvi tako pomembnega in dragocenega dela za Slovence spraševali žal maloštevilni obiskovalci. Ravnateljica domače knjižnice Nadja Mislej Božič jih je potolažila, da prava knjiga ob pravem času najde prave bralce. Slava vojvodine Kranjske je prav gotovo neizmerno bogastvo, ki nam ga je podaril kranjski plemič, polihistor in začetnik znanstvenega delovanja ter utemeljitelj znanstvene literature na Slovenskem Valvasor, ki je bil sprejet v Londonsko kraljevo družbo leta 1687. »Vendar pa nam občine krčijo sredstva za našo dejavnost. Zato želimo stopiti v kontakt z gospodarstvom in drugimi ljubitelji knjige in slovenskega jezika, da bi zbrali dovolj sredstev za nakup omenjene zbirke, kajti naši zvesti bralci si to prav gotovo zaslužijo,« je poudarila Mislejeva. Sicer pa je Slava vojvodine Kranjske zadnje Valvasorjevo delo, obenem je tudi vrhunec njegovega ustvarjanja, ki je izšla v Nurnbergu leta 1689 v 15. delih na 3532 straneh, s 24. prilogami in 528 bakrorezi. Delo je bilo napisano v nemškemu jeziku, da bi bilo razumljivo čim širšemu krogu ljudi. »Celovitega prevoda knjiga ni doživela. Nekajkrat je bila ponatisnjena, delni prevod je napravil prof. Mirko Rupnik leta 1938. Šele več kot 300 let po njegovem izidu se Slovencem razkriva integralni prevod tega obsežnega dela, ki smo ga zaupali naj- Prevajalski podvig so predstavili v sežanski Kosovelovi knjižnici o. knez vidnejšim slovenskim strokovnjakom literarnih in znanstvenih prevodov;« je uvodoma poudarila predstavnica Zavoda Dežele Kranjske Pika Trpin. Soustvarjalca prevoda, urednik in pobudnik ter vodja projekta Tomaž Čačin in Stanka Golob, strokovnjakinja za anti-kvarno gradivo, sta sežanskim obiskovalcem pojasnila, s kakšnimi izzivi so se srečevali pri prevajanju, oblikovanju in dokončni izvedbi tega kompleksnega dela. Sodelovalo je 8 prevajalcev (iz nemščine, latinščine, hebrejščine, stare grščine, francoščine in hrvaščine) ter še drugi strokovnjaki. »Vsi, ki so do sedaj vzeli knjigo v roke, so bili navdušeni. Ne le besede, tudi miselnost 17. stoletja in utrip takratnega življenja je bilo potrebno preslikati. Prestižne knjige ohranjajo tako vsebinsko kot tudi oblikovno vse lastnosti izvirnika. Na voljo bo v meščanski (1500 izvodov po ceni 3.500 evrov) in bibliofilski (500 izvodov, cena 7000 evrov) izdaji,« poudarja Čač, ki je z izbranimi odlomki predstavil knjigo. Do sedaj sta že izšli prva in druga knjiga, v pripravi je tretja, najobsežnejša knjiga, ki bo izšla proti koncu leta 2011, v celoti pa leta 2012 v štirih knjigah, ki jih bo dopolnila peta knjiga s spremnimi študijami in kazali. Knjiga je eden največjih kulturno zgodovinskih spomenikov ter vrhunska knjižna mojstrovina, je še dodala Stanka Golob. V kulturnem programu so nastopili člani tria klarinetov sežanske glasbene šole. Olga Knez TRST - V gledališču Miela Nove poti jazza Med 30. aprilom in 1. junijem se bodo zgodili 4 koncerti V Trst že deveto leto zapored prihaja festival Le nuove rotte del Jazz (Nove poti jazza), ki vsako leto v svoje programe vključuje jazz glasbo, v sklopu katere glasbeniki odkrivajo tudi drugačne oblike tega glasbenega žanra. Program letošnje izvedbe jazzovskega festivala, ki ga pripravlja krožek Con-trotempo, pri njegovi realizaciji pa je med drugimi finančno pomagala tudi Pokrajina Trst, so predstavili na včerajšnji novinarski konferenci v tržaškem gledališču Miela, kjer se bodo med 30. aprilom in 1. junijem zgodili štirje koncerti (f. KROMA). Več o programu je na včerajšnji predstavitvi povedal Lu-ca di Varmo, ki je poudaril, da bodo vsi izvajalci premierno v Italiji nastopili prav v Trstu. Letošnji predjubilejni jazz festival bo imel srce, kot rečeno, v gledališču Miela, tam pa bo stičišče različnih glasbenikov iz različnih držav, ki bodo poskusili zadovoljiti ljubitelje tega glasbenega žanra. Letošnji festival se bo začel 30. aprila, ko bodo nastopili nemški izvajalci. Projekt Christian Prommer Drumlesson Live bo poskrbel za brezkompromisne jazz elektronske aranžmaje. 7. maja v Trst prihaja večkrat nagrajena britanska zasedba Get the Blessing, ki bo na tržaškem odru izvedla številne jazzovske skladbe, v katerih je moč zaslediti tudi elemente trip-hopa. Zelo zanimiv bo večer, ki bo na sporedu 21. maja, ko bo v Mieli nastopil švicarski glasbenik Nik Bärtsch's Ronin, ki izvaja sodobni jazz. Še pred nastopom tega izvajalca pa se bodo na odru predstavili nekateri gojenci konservatorija Tartini, ki so se združili v skupino The Jaxxophones. Letošnji festival Le nuove rotte del Jazz pa se bo zaključil s koncertom zasedbe Hammond Organ (James Taylor Quartet). Glasbeniki, ki bodo izvajali funk, soul, jazz in rhythm's blues zvoke, bodo nastopili 1. junija. Vsi koncerti se bodo začenjali ob 21.30, le koncert, ki ga bodo 21. maja oblikovali tudi gojenci konservatorija Tartini, se bo začel ob 21. uri. Organizatorji dogodka so letos dobro poskrbeli tudi za njegovo promocijo, saj bo simpatično oblikovano brošuro moč dobiti tudi v Ljubljani, je včeraj povedal Luca di Varmo, ki je omenil še eno letošnjo novost. Niz jazzovskih koncertov je uokvirjen tudi v pobudo Mu-sic&Live, ki je v domeni Deželne agencije za turizem, v njenem sklopu pa lahko turisti, ki prenočujejo v naši regiji, dobijo brezplačne vstopnice za koncerte. Sicer pa vstopnica za en koncert stane 15 evrov oz. 13 evrov po znižani ceni. Več informacij o jazzovskem festivalu in prodaji vstopnic je moč dobiti na spletni strani www.controtem-po.org. (sč) / SVET Sobota, 23. aprila 2011 13 DAMASK - Več deset tisoč protestnikov v številnih sirskih mestih V Siriji kljub odpravi izrednih razmer v protestih desetine mrtvih Varnostne sile so se nadnje spravile s strelnim orožjem in ubile najmanj 49 ljudi DAMASK - V Siriji so se kljub odpravi izrednih razmer v državi včeraj nadaljevali protivladni protesti. Več deset tisoč protestnikov se je po petkovi molitvi zbralo na ulicah več sirskih mest, varnostne sile pa so se odzvale s solzivcem in streli, pri čemer je bilo po nekaterih vesteh ubitih 49 ljudi, veliko pa jih je bilo ranjenih. O mrtvih in ranjenih je poročala TV Al Džazira, ki se je pri tem sklicevala na krajevne vire. Podatki o številu mrtvih (za Al Arabijo jih je bilo včeraj 23) so skrajno nezanesljivi, čeprav je že zdaj jasno, da se bo skupno število žrtev samo še povečevalo, saj policijske sile povsod uporabljajo strelno orožje proti protestnikom. Podatke posredujejo viri iz vrst protestnikov, pri čemer uporabljajo predvsem socilano spletno omrežje Twitter. V predmestju Damaska se je zbralo okoli 40.000 ljudi in zahtevalo padec trenutnega sirskega režima. Po navedbah očividcev so varnostne sile začele streljati na protestnike in pri tem ranile najmanj štiri ljudi. Protivladni protestniki so se zbrali tudi v mestu Homs, kjer so varnostne sile ranile najmanj sedem ljudi. O množičnih protestih poročajo tudi iz regije na severovzhodu države, kjer živijo Kurdi, iz mesta Banias in iz mesta Dara, kjer so se protivladni protesti začeli pred približno mesecem dni. V zadnjih nekaj dneh je ulice sirskih mest preplavilo naraščajoče število pro-testnikov, ki sedaj ne zahtevajo več le reform, ampak tudi padec režima Bašarja al Asada. Poleg tega so posredovanja sirskih varnostnih sil doslej le okrepila proteste, med katerimi je v zadnjih petih tednih življenja izgubilo okoli 200 ljudi. Včerajšnji protesti naj bi bili najbolj množični doslej. Sirski predsednik al Asad je sicer v četrtek izdal dekrete, s katerimi je v državi po skoraj pol stoletja odpravil izredne razmere (v veljavi so bile od leta 1963), ukinil državno varnostno sodišče in dovolil mirne demonstracije. S tem naj bi poskušal umiriti vse bolj napeto ozračje v državi, vendar protestniki poudarjajo, da je do ukrepov prišlo prepozno. I V podporo sirijskim protestnikom so se zbrali tudi v Libanonu ansa ZAGREB - V zvezi z domnevnim pošiljanjem zaupnih dokumentov haaškemu sodišču Kosorjeva zahtevala preverjanje Mesicevih izjav o sodelovanju s Haagom ZAGREB - Hrvaška premierka Jadranka Kosor je včeraj povedala, da je zahtevala obsežno poročilo o delovanju vladnega urada za sodelovanje s haaškim sodiščem, potem ko je bivši predsednik Stipe Mesic dejal, da je ta urad Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pošiljal zaupne dokumente. Kosorjeva je v Zagrebu dejala, da sta se včeraj pogovarjala tudi z notranjim ministrom Tomislavom Kara-markom, ki ga je Mesic v pismu reškemu Novemu listu navedel kot odgovornega za to, da je nekdanja protiobveščevalna služba, ki jo je takrat vodil, v Haag poslala zvočni in video zapis brionskega srečanja hrvaškega političnega in vojaškega vrha pred vojaško operacijo Nevihta. Izjave pokojnega predsednika Franja Tudmana in drugih udeležencev brionskega srečanja iz julija 1995 so bile ključne za ugotovitev haaškega sodišča, da je šlo pri zločinih med in po Nevihti za združeno zločinsko dejanje. Na tej podlagi je prejšnji petek na dolgoletne zaporne kazni obsodilo hrvaška generala Anteja Gotovino in Mla-dena Markača, kar je na Hrvaškem sprožilo ogorčene odzive. Kosorjeva je povedala, da je od vladnega urada za sodelovanje s haaškim sodiščem zahtevala preiskavo o vseh navedbah, ki jih je bilo slišati v javnosti o omenjenih brionskih transkriptih. Mesic je včeraj za Novi list poudaril, da ne on niti njegov urad Haagu nista neposredno izročila nobenega od zaupnih dokumentov, ki so ostali v uradu predsednika po Tudmano-vem odhodu. Kot je pojasnil, je bil njegov urad le servis vladnega urada za sodelovanje s haaškim sodiščem, kateremu naj bi posredoval le transkript brionskega srečanja. Zvočne in video zapise srečanja pa je preverila in v Haag poslala protiobveščevalna služba, ne da bi ob tem zahtevala storitve predsedniškega urada, pravi Mesic. Minister Karamarko je na včerajšnji izredni novinarski konferenci v Zagrebu zanikal nekatere Mesiceve trditve. V kratki izjavi pred novinarji je dejal, da protiobveščevalna agencija nikoli ni posredovala nobenega zapisa haaškemu sodišču. Dodal je, da so obveščevalci preverjali dokumentarne zapise z Brionov aprila 2005 ter jih potem izročili državnem tožilstvu. Karamar-ko pa ni želel odgovarjati na novinarska vprašanja. (STA) Po objavi sodbe haaškega sodišča za generala Gotovino in Markača se je na Trgu bana Jelačiča v Zagrebu zbralo več tisoč vojnih veteranov, ki so protestirali proti Haagu ansa Ban in Medvedjev o Libiji in drugih krizah MOSKVA - Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je včeraj med obiskom v Moskvi znova pozval h končanju nasilja v Libiji. "Pozivam libijske oblasti, naj se prenehajo spopadati in ubijati ljudi," je dejal Ban po srečanju z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom. Ban je poudaril, da je prednostna naloga Združenih narodov vzpostavitev preverljive in učinkovite prekinitve ognja, kar bi omogočilo dostavo humanitarne pomoči. Šele takrat bi po njegovih besedah lahko ustavili val beguncev, ki bežijo iz države. Po ocenah ZN je iz Libije od začetka vstaje proti samodržcu Moamerju Gadafiju zbežalo že pol milijona ljudi. Generalni sekretar ZN se je pridružil mnenju ruskega predsednika, da je treba resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki je odobrila uporabo sile v Libiji, izvajati zelo natančno. Moskva je namreč zelo zaskrbljena zaradi civilnih žrtev letalskih napadov koalicijskih sil na Gadafijeve enote. Mubaraku za 15 dni podaljšali pridržanje KAIRO - Egiptovski generalni državni tožilec je odredil podaljšanje pridržanja bivšega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka za nadaljnjih 15 dni.Tožilstvo trenutno preučuje Mubarakovo domnevno zlorabo oblasti, vpletenost v korupcijo in nasilje nad protirežimskimi protestniki. Za namene preiskave mu je tožilstvo že 13. aprila odredilo 15-dnevno začasno pridržanje, zdaj pa so ga podaljšali še za 15 dni. Nantes pretresel umor ženske in štirih otrok NANTES - Mesto Nantes na zahodu Francije je pretresla novica o umoru matere in štirih otrok, ki naj bi jih ustrelil mož oziroma oče. Osumljenca že išče tamkajšnja policija. Osumljeni francoski poslovnež Dupont de Ligonnes naj bi člane svoje družine najprej ustrelil, potem pa zakopal na vrtu v Nantesu. Policija je trupla odkrila v četrtek, tri tedne potem, ko so v šoli, ki so jo obiskovali otroci, prejeli sporočilo, da se bo družina preselila v Avstralijo. Policija je po odkritju trupel lov za Francozom včeraj preusmerila na območje francoske sredozemske obale. Tam je odkrila osumljenčev avtomobil pred enim tamkajšnjih hotelov, v katerem je osumljenec 14. aprila prespal. Sosedje so družino sicer opisali kot normalno družino srednjega razreda. Pred izginotjem je osumljenec prijateljem razlagal, da je ameriški agent in da se pridružuje programu za zaščito prič. BELGIJA Že leto dni brez polnopravne vlade BRUSELJ - Belgija je brez polnopravne vlade že natanko leto dni. Pred enim letom je namreč zadnja belgijska vlada pod vodstvom premiera Yvesa Leterma podala svoj odstop. Predčasne volitve v Belgiji so bile 13. junija lani, vendar flamskim in frankofonskim strankam doslej ni uspelo sestaviti vladne koalicije zaradi večnih razlik jezikovne narave, sporov glede denarja med bogatejšo Flandrijo in revnejšo Valonijo ter zaradi vprašanja vpliva nad Brusljem. Predčasne volitve so še bolj zapletle že tako napete politične razmere v Belgiji, saj je na njih slavilo nacionalistično Novo flamsko zavezništvo (N-VA), ki se zavzema za neodvisnost Flandrije. Vodja zavezništva Bart De Wever vztraja na prenosu dodatnih pooblastil na regije pred dogovorom o sestavi vlade, s čimer bi okrepil finančno neodvisnost Flandrije. VELIKI PETEK - V mestu v teh dneh približno 250 tisoč turistov Jeruzalem poln romarjev Veliko noč letos istočasno praznujeta pravoslavna in katoliška cerkev JERUZALEM - Krščanski romarji so včeraj preplavili ulice starega Jeruzalema, da bi obeležili veliki petek, ki simbolizira križanje Jezusa Kristusa pred 2000 leti. Tisoči obiskovalcev so se podali na pot po ulici Via Dolorosa v spomin na Jezusov kri-žev pot. Pot, ki so jo v 14. stoletju začrtali frančiškanski menihi in je razdeljena na 14 postaj, od katerih vsaka simbolizira dogodke, ki so zaznamovali Jezusovo nošenje križa, se začne pri baziliki sv. groba. V baziliki, ki jo verniki častijo kot kraj Jezusovega križanja, pokopa in vstajenja od mrtvih na veliko noč, se nahaja tudi zadnjih pet postaj križevega pota. S 400 romarji je včeraj baziliko sv. groba obiskal latinski patriarh Fuad Tval in tam vodil jutranjo molitev. Še približno 200 romarjev je ostalo pred vrati, več sto pa se jih je gnetlo v okolici cerkvei. Veliko noč letos istočasno praznujeta pravoslavna in katoliška cerkev, v istem času pa letos praznik pashe ali izhoda iz Egipta obeležujejo tudi Judje. Oblasti ocenjujejo, da je v Jeruzalemu zaradi verskih praznikov trenutno približno 250.000 turistov. Med romarji jih je bilo veliko tudi iz Etiopije ansa 1 4 Sobota, 23. aprila 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GRADEŽ - Med priseljenci iz severnoafriških držav osem mladoletnikov Tožilstvo preiskuje okoliščine pristanka Pripluli naj bi s tovorno ladjo iz Paname - Zaslišali bodo poveljnika in posadko Priseljenci iz Severne Afrike arhiv Goriško tožilstvo je uvedlo preiskavo v zvezi s primerom 35 nezakonitih priseljencev iz Severne Afrike, ki so v četrtek v še nepojasnjenih okoliščinah pristali v Grade-žu. Skupino moških so po ulicah obmorskega mesteca našli karabinjerji, ki so jih včeraj s pomočjo tolmača zaslišali in identificirali. Med priseljenci, ki prihajajo iz Egipta, Libije in Palestine, je tudi osem mladoletnikov, ki so jih odpeljali v mladoletnim namenjeno središče v Čedadu. Skupino so po gradeških ulicah v četrtek okrog 5. ure zjutraj ustavili karabinjer-ji krajevne postaje. Moški so bili v dobrem zdravstvenem stanju, s seboj pa niso imeli nobenega osebnega dokumenta. Gradeški ka-rabinjerji so poklicali tržiško poveljstvo, ki je uvedlo preiskavo skupaj z osebjem tržiške luške kapetanije. Sile javnega reda so v četrtek raziskale obalo v iskanju morebitnih drugih priseljencev in čolnov, s katerimi bi lahko pripluli do obale, našli pa niso ničesar. Po besedah poveljnika luške kapetanije Riccarda Cozzanija se je preiskava osredotočila na tovorno ladjo iz Paname, ki je pred nekaj dnevi odpotovala iz egiptovskega pristaniškega mesta Damieta. Ladjo Fedel Moon, ki je bila namenjena v industrijsko pristanišče Porto Nogaro, so zasegli. Ladjo so v pristanišču Margreth ustavili v četrtek zvečer, ker so kontrole pokazale tehnične pomanjkljivosti, povezane z varno plovbo. Ugotovili so pomanjkljivosti v reševalni opremi, saj je bil eden izmed dveh reševalnih čolnov neuporaben. Preiskovalci še niso potrdili, da je ladja pripeljala priseljence v bližino obale FJK, pogovorili pa se bodo s posadko in poveljnikom, ki je državljan Sirije. Medtem je goriški državni tožilec Luigi Leghissa uvedel preiskavo zaradi suma spodbujanja nezakonitega priseljevanja. Osem priseljencev so včeraj sprejeli v če-dajskem centru za mladoletnike, ostale pa čaka postopek za vrnitev v domovino. Moški zaenkrat še niso vložili prošenj za azil. Na vest se je odzvala evroposlanka in deželna tajnica Demokratske stranke Debora Serracchiani, ki meni, da je treba dogodek čim prej razčistiti, tržaški poslanec Demokratske stranke in član odbora za varnost republike Copasir Ettore Rosato pa je na problem trgovanja z ljudmi opozoril notranje ministrstvo v Rimu. (Ale) NOVA GORICA - Neobičajen »velikonočni obred« Ciljanje pirhov zamenjali z metanjem jajc v gledališče V četrtek okrog 17.30 ure popoldne so bili novogoriški policisti obveščeni o tem, da trije mladi fantje mečejo jajca v fasado stavbe Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici. Na kraju so zalotili tri mladoletne italijanske državljane iz Gorice, stare 13, 14 in 15 let. Fantje so v glavah očitno nekoliko pomešali tradicionalne velikonočne običaje in ciljanje pir-hov zamenjali z metanjem jajc v gledališče. Na novogoriški policijski upravi so v zvezi s tem nenavadnim velikonočnim obredom sporočili še, da so zoper dva mladoletnika - trinajstletnik je še premlad za obravnavo - podali obdolžilni predlog pristojnemu sodišču zaradi kršiteve javnega reda in miru oziroma objestnega dejanja. V novogori-škem gledališču si zaradi dogodka ne belijo las, saj zaradi tistih nekaj jajc v fasadi na zadnji strani gledališke stavbe niso utrpeli nikakršne škode. Kot je povedal tiskovni predstavnik SNG Nova Gorica, Borut Bašin, je policiste o dogodku obvestil eden od zaposlenih, ki je »mularijo« videl v akciji. Pojasnil je še, da imajo pretežno ob vikendih sicer občasno težave s primeri vandalizma, predvsem pa s smetmi, ki jih mladi puščajo za seboj po večernem zadrževanju in posedanju v prehodu pred vhodom v gledališče, a izrazil prepričanje, da ta dejanja nikoli niso bila usmerjena proti gledališču kot instituciji. (nn) Novogoriško gledališče foton.n. GORICA - V Ulici Vittorio Veneto 39 novih stanovanj Dokončana bodo leta 2013 - Podjetje za neprofitne gradnje Ater bo vanje vložilo sedem milijonov evrov Izročanje ključev Aterjevih stanovanj Pokrajinsko podjetje za neprofitne gradnje Ater bo v Ulici Vittorio Veneto v Gorici uredilo 39 novih stanovanj. Izvršni načrt za obnovitveni poseg poslopja, v katerem je imel nekoč sedež zavod INAM, je upravni odbor podjetja sprejel na zadnjem zasedanju, ki so se ga udeležili predsednik Pietro Zande-giacomo Rizio, podpredsednik Sergio Pacor, svetnika Rosario Fuga in Mauri-zio Fabbro, direktor Massimiliano Liberale ter revizorji. Poslopje v Ulici Vittorio Veneto je goriško podjetje Ater odkupilo že pred desetimi leti, obnova pa se bo začela v teku letošnjega leta. V realizacijo 39 ne-profitnih stanovanj bo podjetje vložilo sedem milijonov evrov, od katerih je 5.400.000 evrov dodelila dežela Furla-nija-Julijska krajina. Stanovanja, ki spadajo med subvencionirane gradnje in naj bi bila dokončana v letu 2013, bodo oddali na podlagi pokrajinske lestvice. Vodstvo podjetja Ater je odobrilo tudi izvršni načrt za ureditev dvanajstih stanovanj v Ulici Lavoret v Romansu, v katere bodo s pomočjo deželnega prispevka vložili dva milijona evrov. Tudi ta poseg se bo zaključil v letu 2013. V teku seje so tudi spremenili pravilnik o zamenjavi stanovanj, kot so zahtevale sindikalne organizacije najemnikov. Sprememba pravilnika bo telesno prizadetim občanom in številčnim družinam poenostavila postopek za zamenjavo stanovanj, pozitivne učinke pa bo imela tudi v primeru neizkoriščenosti stanovanj. Vodstvo podjetja je ne nazadnje vzelo na znanje, da so zaradi velikega povpraševanja morali podaljšati urnik odprtja okenca podjetja Ater v Ulici Verdi 44 v Tržiču, ki bo do konca maja, ko zapade razpis za dodeljevanje ne-profitnih stanovanj, odprt ob ponedeljkih med 9. uro in 12.30 ter ob sredah med 9. in 12. uro. (Ale) OSLAVJE - Po pritožbah občanov Zamašene odtočne kanale končno očistili Ekipa delavcev se je končno lotila temeljitega čiščenja obcestnih kanalov za meteorne vode na Oslavju. Delavcev se veselijo domačini, ki vedo povedati, da je čiščenje jaškov, kanalov in ceste od pevmske šole do kostnice bilo v zadnjih letih zelo površno. Z vozilom za čiščenje cest so običajno prišli le do slovenske šole Josip Abram, kjer so zavili in se vračali v Gorico, ne da bi se zmenili za cesto na Oslav-ju, kjer se je umazanija kopičila, na robovih ceste pa se je zelenje razraslo. Zaradi zanemarjenosti vaških cest in spomenika so se prebivalci večkrat pritožili na podjetje IrisAcqua, občino Gorica in rajonski svet, kar je potrdil tudi pred- sednik Lovrenc Persoglia. »Večkrat sem moral obrniti na občinske urade in podjetje za javne storitve. V primeru obilnih padavin voda ne more odtekati po kanalih, če so le-ti polni listja, trave in druge umazanije. Običajno so se na prošnje odzvali,« je povedal Persoglia in dodal, da so v prejšnjih dneh delavci pojavili pri pevmskem pokopališču, v Koštabonu, Štmavru in drugih predelih rajona. »Tako temeljitega dela že dolgo nismo videli,« je poudaril. Nekateri izmed delavcev, ki so včeraj čistili cesto na Oslavju, so zaposleni v okviru projekta socialno koristnih del. Projekt upravlja zadruga, ki bo poskrbela za čiščenje cest tudi na drugih območjih goriške občine. Včerajšnje čiščenje ob robu oslavske ceste bumbaca GORICA - Občina Referendum, datum še vedno razburja Izvedba treh občinskih referendumov, ki so jih predlagali predstavniki združenja Verdi del giorno in goriški ra-dikalci, je še vedno predmet polemik. Desna sredina je na četrtkovem zasedanju sprejela sklep, po katerem bi morala občinska ljudska posvetovanja potekati izključno 12. junija, pri glasovanju pa ni opazila, da je v drugem delu dokumenta pisalo, da bodo občinski referendumi potekali sočasno z državnimi, torej 12. in 13. junija, kot so zahtevali opozicija in referendumski odbor. »Uprava je v občinski svet prinesla dokument, ki ga ni bilo mogoče spreminjati. Opazil sem, da je bil datum v drugem delu sklepa različen od tistega, ki so ga zagovarjali, vendar sem molčal. Mi nismo krivi, če desna sredina ne zna prebirati dokumentov, za katere glasuje. Obveljati mora to, kar je napisano,« je podčrtal načelnik Demokratske stranke v občinskem svetu Federico Portelli in izpostavil, da je občinski svet glasoval tudi za takojšnjo izvršitev sklepa. Po drugi strani desna sredina trdi, da bodo trije občinski referendumi potekali izključno 12. junija, saj so svetniki večine vključno z županom menili, da glasujejo za ta datum. Predsednik občinskega sveta Rinaldo Roldo je poudaril, da se zaradi napake v besedilu sklepa sploh ne vznemirja, saj je pred glasovanjem izjavil, da se glasuje za 12. junij, kar bo izhajalo tudi iz zapisnika. V primeru, da bi obveljalo stališče večine, napovedujejo predstavniki referendumskega odbora ostro bitko. »Ko bomo prebrali besedilo sklepa, bomo presodili, če obstajajo pogoji, da referendum onemogočimo. V takšni obliki bi namreč šlo le za farso,« je povedal predstavnik odbora Renato Fiorelli. Občinski svetnik Demokratske stranke Aleš Waltritsch je izpostavil, da so mnenja glede referendumov deljena tudi znotraj večine same. »Za je glasovalo le 13 svetnikov na 27, dva sta bila proti, sedem pa se jih je vzdržalo,« je povedal Waltritsch, ki je prepričan, da bi bilo treba slediti zgledu občine Milan, ki bo sočasno in v istih prostorih izvedla občinske in državne referendume. V nadaljevanju je občinski svet obravnaval tudi obračun upravljanja v lanskem letu. Odbornik Guido Germano Pettarin je podčrtal, da je občina z učinkovitejšim upravljanjem in nižanjem stroškov delovanja občine same prihranila približno 2.500.000 evrov, kar bo lahko vložila v socialo in druga področja. Da je bilo delovanje desnosredinske uprave vse prej kot učinkovito, je izpostavil Waltritsch, ki meni, da je to razvidno iz številnih podatkov. »Področju turizma so namenili več denarja kot v prejšnjih letih, uporabljenih pa je bilo manj kot 60 odstotkov sredstev,« je povedal svetnik. Portelli je povedal, da je skupina Oljke glasovala proti obračunu upravljanja, ker je to bilo porazno (spomnil je npr. na EZTS, ki še vedno ni operativen), opozoril pa je tudi na odsotnost odgovorne funkcionarke Anne Marie Cisint. »Uradno je bila Cisintova odsotna zaradi bolezni, neuradno pa sem izvedel, da je bila zaposlena z volilno kampanjo v Tržiču, kjer je kandidatka za župansko mesto,« je povedal Portelli. Waltritsch je bil tudi kritičen do obračuna delovanja podjetja za upravljanje občinskih lekarn. »Občinski svet je svoj čas sprejel sklep, na podlagi katerega bi moralo podjetje del presežka uporabiti za socialne iniciative v korist revnejših slojev. V resnici tega niso storili,« sta povedala Wal-tritsch in Portelli, ki je tudi omenil, da je podjetje za upravljanje lekarn dodelilo tisoč evrov glasbeni šoli Roland za realizacijo zgoščenke, kar je dokaj nenavadno. Med občinskim svetom je spregovoril tudi svetnik stranke UDC Marino Zanetti, ki je pohvalil Romolijeva prizadevanja, a je hkrati ostro napadel delovanje nekaterih predstavnikov občinskega odbora. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 24. aprila 2011 1 1 DRUŽNE SABOTINSKE POTI - Že sedemletna tradicija Skupna krožna pot goriških planincev Na Barnadiji preko sto udeležencev iz Gorice, Nove Gorice in Kanala Družne sabotinske poti, ki od leta 2005 povezujejo goriške planince, so bile letos usmerjene v zahodno Beneško Slovenijo oziroma v kraje nad Ter-sko dolino in Karnahto, na krožno pot speljano na gori Barnadiji. V lepem nedeljskem sončnem jutru so se z dvema avtobusoma odpeljali do Za- vrha. Pred sprejemnim centrom za obisk Završke jame se namreč začenja tudi približno 12 kilometrov dolga krožna pot, ki skozi nekaj manjših zaselkov, predvsem pa skozi zanimivo gozdno pokrajino, kjer se kar pogosto prepletajo plasti apnenca in laporja, pripelje planince najprej do 791 metrov visokega Počivala, ki je nekakšen predvrh Lonce, ki je z 852 metri najvišji vrh Barnadije. Pot je speljana tudi mimo naravne znamenitosti, brezna Olobinjica (Golobinjica-Abisso Vigant). Vrh Lonce stoji spomenik - svetilnik alpinski brigadi Julia, še bolj pa pritegne pozornost številnih obiskovalcev - do sem gor je namreč iz Zavrha speljana asfaltirana cesta - stara vojaška utrdba iz devetnajstega stoletja. Z urejenega razgledišča se odpira pogled na dobršen del zgornje Furlanije, ob jasnem vremenu pa uzremo v daljavi tudi morje. Res enkratno! Prijeten in zanimiv pohod - večina udeležencev je bila tu prvič - se je sklenil na parkirnem prostoru v Zavrhu, kjer so predstavniki sodelujočih društev - sekcije CAI iz Gorice, ki je letos poskrbela za organizacijo, Slovenskega planinskega društva Gorica, Planinskega društva Nova Gorica in Planinskega društva Kanal - podčrtali pomen pobude, ki se je začela pred sedmimi leti na Sabotinu in ki se bo nadaljevala tudi v prihodnje. Že čez kakšen teden se bodo dogovorili za datum in cilj skupnega izleta v prihodnjem letu, ki bo prav tako kakor vse dosedanje pobude namenjen predvsem mladim družinam z otroki. VELIKA NOČ - Tradicija po vaseh Nad pirhe so se spravili z barvicami in domišljijo Pri Briškem griču na Bukovju na delu okrog štirideset otrok Tradicionalno barvanje velikonočnih pirhov je tudi letos otrokom popestrilo vrtca in šole proste dneve. Z barvicami in domišljijo so se nad pirhe spravili v Števerjanu, Doberdobu, Jamljah in tudi drugje, seveda po zaslugi prizadevnih krajevnih društev. Pri Briškem griču na Bukovju je četrtkovo barvanje pirhov privabilo okrog štirideset otrok. Večina jih je prišla iz Števerjana, našlo pa se je Četrtkovo barvanje pirhov na Bukovju tudi nekaj otrok iz sosednjih vasi in iz mesta. S seboj so prinesli kuhana jajca, ki so jih okrasili po lastni želji. Dve jajci so tudi skuhali v črnem vinu in s pomočjo zobotrebca na njih izpraskali prave umetnine. Po skupinski fotografiji so mali udeleženci prejeli čokoladno presenečenje - velikonočno jajce. Veselo so se razšli, saj so pri sebi imeli lepo okrašene pir-he, s katerimi so presenetili starše. Na poti skozi gozdno pokrajino (zgoraj) in pri obeležju na vrhu Barnadije (levo) foto sergio scaini GORICA Vrhunec velikonočnega obredja Tudi na Goriškem se verska skupnost pripravlja na jutrišnji praznik velike noči. Pri včerajšnjih bogoslužjih so brali evangeljska poročila o Kristusovem trpljenju - pasijon. Križev pot so sinoči speljali po goriških ulicah, na čelu sprevoda je bil nadškof Dino De Antoni. Krenili so s Trga Sv. Antona, pot nadaljevali po mestnih ulicah do Travnika, kjer je nadškof svoj poseg namenil tudi mestu. »Ne moremo si želeti mesta, ki nas nič ne stane. Hočemo mesto, ki bo znalo promovirati pošten in globok odnos do vrednot, zato da bomo mlajšim generacijam predali takšno dediščino, ki bo prepojena s človečnostjo, pravičnostjo in bratskimi čustvi,« je dejal. Kakor vsako leto so se križevega pota udeležili tudi slovenski verniki iz Gorice in v slovenščini prebrali naslove posameznih postaj. Danes, na veliko soboto, bo po cerkvah češčenje ob božjem grobu, nocoj pa še obredi velikonočne vigi-lije in prva velikonočna maša z blagoslovom jedil. Kot veli tradicija, bo vstajenjsko slavje s procesijo in slovesno mašo za goriške Slovence jutri ob 6.30 v stolni cerkvi; ob koncu bogoslužja bo vernike blagoslovil nadškof. Ob 9. uri bo slovenska maša na Travniku, ob 10. uri pri Sv. Ivanu, ob 19. uri pa še pri kapucinih. GORICA - Mario Muto Sabotin je zanj kot drugi dom Mario Muto pred nekdanjo italijansko vojašnico pod vrhom Sabotina foto vip Po odpravi mejnih pregrad je Sabo-tin postal laže dostopen in ga obiskujejo številni ljudje. Na vrh vodijo različne poti in steze tako s slovenske kot z italijanske strani. Iz Goriških Brd vodi tik pod vrh hriba 7 kilometrov dolga asfaltirana pot, ki omogoča dostop z avtomobilom do gostišča v nekdanji karavli jugoslovanskih gra-ničarjev. Do vrha Sabotina je še kakih 10 minut peš rahlega vzpona. Tudi nekdanja kasarna italijanske vojske je s spodaj ležečim Štmavrom povezana z asfaltirano potjo, po kateri pa promet ni dovoljen. Za vzpon na goro je potrebno posebno dovoljenje. Vojašnica že dolgo ne služi več svojemu namenu, tako da so jo vojaške oblasti dale v najem združenju za zgodovinske in arheološke raziskave (CRASG) iz Gorice. Omenjeno združenje je tesno povezano z Mariom Mutom, neutrudnim raziskovalcem goriške novejše zgodovine, posebno pa še Sa-botina in znamenitosti, ki jih hrib skriva. Pred nedavnim smo Muta obiskali na njegovem »drugem domu«, v nekdanji vojašnici pod vrhom Sabotina. Na vprašanje, kolikokrat na mesec tam »domuje«, je povedal, da je to seveda odvisno od programa del. Ko je združenje, skupaj s sorodnimi ustanovami iz Slovenije, raziskovalo in preurejalo razvaline cerkvice Sv. Valentina na nižjem sabotinskem vrhu, je na vrh zahajal domala vsak dan, sedaj nekoliko manj, a še vedno dokaj pogosto. Na Sabotinu vsekakor preživi letno od 100 do 150 dni, nanj pa se neprekinjeno vzpenja od leta 1978, ko je izposloval dovoljenje za raziskave. Takrat je šlo za neke vrste »tabu« območje, ki so ga jugoslovanske in italijanske straže strogo nadzorovale. Z varuhi meje obeh držav pa je navezal dobre stike, posebno še z jugoslovanskimi graničarji, ki so mu marsikdaj pomagali pri prenosu gradbenega materiala (cerkvica stoji namreč na meji). Po padcu meje je Sabotin prosto dostopen in pot nanj enostavna. Ta enostavnost pa še zdaleč ne pomeni, da problemov ni. Izginile so sicer težave za pridobivanje dovoljenj, pojavila pa se je negotovost nad obstankom opravljenega dela. Ne več rosno mladi Mario Muto je zaljubljen v hrib in ga zato skrbi usada objektov, ko se jim ne bo več posvečal. Veliko je računal na pomoč domačinov, ki bi lahko pomagali pri obogatitvi turistične ponudbe za vedno bolj številne izletnike, ki zlasti ob koncih tedna romajo na Sabo-tin, a nad krajani je nekoliko razočaran. V nekdanji vojašnici so na voljo prostori za razstave, predavanja in druge prireditve, nedaleč stran so tudi kaverne, rovi in strelski jarki iz prve svetovne vojne, pa še razvaline cerkvice so v bližini. Zanimiva je tudi narava sama, bogata z rastlinskimi in živalskimi vrstami, da ne omenjamo razgleda, ki je naravnost enkraten. Iz vsega tega pa bo kaj nastalo le, če se bodo našli ljudje s podjetniško žilico, ki bodo znali Sa-botin primerno tržiti, ugotavlja Muto. Na slovenski strani meje sta gostinska lokala, italijanska stran pa bi lahko ponudila marsikaj drugega, opozarja in nam ob koncu klepeta postreže še z družinsko zgodbo, ki je nemalo vplivala na to, da je vzljubil Sa-botin. Njegov ded po mamini strani, Sisto Sbaiz, je bil namreč od leta 1926 do 1943 upravnik malega muzeja in gostišča na Sa-botinu, torej v času, ko je bilo tam dobro obiskano spominsko območje. Z malo dobre volje in domišljije bi lahko iz hriba spet naredili urejeno in privlačno destinacijo, je trdno prepričan Mario Muto. (vip) 1 6 Sobota, 23. aprila 2011 GORIŠKI PROSTOR / SOLKAN - Od osamosvojitve dalje poklicnih bolezni sploh ne ugotavljajo Preko trideset tisoč neugotovljenih obolenj Izjema so le bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu -»Problematika azbesta čezmejni problem« GORICA Pred 28. aprilom, mednarodnim dnevom varnosti in zdravja pri delu, pa tudi žrtev azbesta, so na sedežu Sindikata azbestnih bolnikov Slovenije (SABS) v Solkanu včeraj ponovno opozorili na alarmantno stanje, ki velja v Sloveniji na področju varnosti in zdravstva pri delu. Od osamosvojitve dalje se poklicnih bolezni v Sloveniji sploh ne ugotavlja, pravi predsednik SABS Bojan Goljevšček. Izjema so le bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu, pa še v tem primeru gre bolj za izjeme kot za pravilo. V Jugoslaviji na letni ravni - tako Goljevšček - so ugotovili v povprečju 900 poklicnih bolezni, odškodnine je takrat plačevala država, v Sloveniji pa je po izkušnjah zahodne Evrope vsako leto najmanj 1500 primerov neregistriranih poklicnih obolenj, kar za obdobje dvajsetih let od osamosvojitve pomeni preko trideset tisoč neugotovljenih poklicnih obolenj. Tako stanje bo sodu slej ko prej izbilo dno, je prepričan Goljevšček. Za izboljšanje obstoječih razmer je po mnenju SABS nujna reforma zdravstvene zakonodaje, predvsem pa upoštevanje dobrih evropskih praks, začenši s prenosom financiranja posledic neustrezne varnosti in zdravja pri delu iz javnih skladov na delodajalce. S tem bi pokojninsko in zdravstveno blagajno očistili socialnih transferjev, saj bi prizadetim z izplačilom mesečnih rent zagotavljali ustrezno socialno varnost. Po mnenju Goljevščka je neizbežen tudi prehod na diferencirane prispevne stopnje delodajalcev, katerih stopnja bi bila odvisna od višine tveganj po dejavnostih, poklicih in delovnih mestih, in ustanavljanje neprofitnih delavskih zavarovalnic. Včerajšnje novinarske konference se je udeležil tudi Paolo Tomatis, predsednik italijanske veje Evropskega združenja za odstranjevanje azbesta (EARA), ki je poudaril, da gre pri problematiki azbesta za čezmejni problem. Dodal je, da si njihovo združenje zelo prizadeva za širjenje ozaveščanja o pro- Predsednik SABS Bojan Goljevšček in Paolo Tomatis, predsednik EARA (desno); azbestna kritina (spodaj) foto n.n. NOVA GORICA Iščejo kolesarja, ki je zbil deklico, se ji opravičil in odpeljal V četrtek je kolesar na otroškem igrišču za gostinskim lokalom pri trgovini Tuš na ulici Gradnikove brigade v Novi Gorici zbil šestletno deklico in ji s kolesom zapeljal čez nogo. Na kraju se ji je sicer opravičil, potem pa odpeljal dalje. Deklica je v nesreči utrpela hujše telesne poškodbe oziroma zlom goleni leve noge, zato so jo kasneje z reševalnim vozilom odpeljali na zdravljenje v šempetrsko bolnišnico. Glede obravnavanega primera je bilo obveščeno tudi pristojno okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici. Zaradi razjasnitve vseh okoliščin policisti pozivajo omenjenega kolesarja, da se zglasi na policijski postaji Nova Gorica ali da pokliče interventno številko policije 113 (v Sloveniji). Prav tako policisti pozivajo vse morebitne očividce, da v zvezi z omenjeno zadevo pokličejo novogoriško policijsko postajo. (nn) S 17 evri si je fant nakopal tri leta zapora V letošnjem januarju je v supermar-ketu Famila v Gorici ukradel avtomobilske pripomočke, vredne 17 evrov. Zaradi roparske tatvine in povzročitve poškodb je 20-letnega Novogoričana Ilijo Predarovi-ca goriški sodnik včeraj kaznoval s tremi leti in enim mesecem zapora. Med begom je namreč porinil direktorja supermarketa, Marca Caputa, in žensko, ki je stražila vhod, Monico Giorgini. Padla sta in dobila telesne poškodbe, zaradi katerih sta bila na zdravljenju tri tedne. Zato si je mladenič nakopal obsodbo zaradi ropa in ne tatvine, za katero bi bil dobil milejšo kazen. Goriški sodnik je bil neizprosen in je povečal kazen, ki jo je zoper 20-letnika iz Nove Gorice zahtevala namestnica državnega tožilca Valentina Bossi, po prepričanju katere si je fant zaslužil dve leti in dva meseca zapora. Predarovicev odvetnik pa je zahteval oprostitev za povzročitev poškodb in najnižjo kazen za rop. Predarovic je v Familo v Ulici Terza Armata prišel v družbi 17-letnega T.H., ravno tako iz Nove Gorice. Sprehodila sta se po trgovini in pod jopič skrila nekaj artiklov, nakar sta se napotila proti izhodu. Uslužbenca sta ju opazila in skušala ustaviti fanta, ki sta ju sunkovito porinila stran, pobegnila na parkirišče in se oddaljila, pri čemer sta ukradeno blago odvrgla na njivo. Karabinjerji so ju prijeli v bližini po krajšem zasledovanju. Pri njiju so našli tudi dva velika izvijača - vlomilno orodje, zaradi česar so sklepali, da sta »poklicna« tatova. blematiki azbesta med mladimi, ki je še zelo aktualna, saj je med tistimi, ki so bili izpostavljeni azbestu še precej delovno aktivnih. Napovedal je tudi tradicionalno skupno ko-memoracijo ob mednarodnem dnevu žrtev azbesta, ki bo letos potekala v nekdanji tovarni azbesta v Vranicah pri Splitu na Hrvaškem. Nace Novak TRŽIČ - WWF ima novo vodstvo Vprašalnik za kandidate Posebno pozornost posvetili širitvi kamnoloma pri Devetakih, zaščiti Moščenic in hitri železnici - Kras 2014 jih ne prepriča GORICA - Ločniški upokojenec Umrl sedmi dan po padcu s kolesom Poškodbam je podlegel sedmi dan po padcu s kolesom. V videmski bolnišnici je umrl 77-letni Roberto Stabon, upokojenec iz Ločnika, ki se je ponesrečil med vožnjo s kolesom. Padel je, medtem ko se je peljal po ločniškem podvozu. Reševalci so takoj ugotovili, da je dobil resne telesne poškodbe, zato so poskrbeli, da so ga urgentno odpeljali na zdravljenje v Videm, kjer pa si ni opomogel. Ni se prebudil iz nezavesti. Umrl je sedem dni po padcu. Moški, ki je živel z družino v Loč-niku, je bil najprej zaposlen v goriškem zavodu Lenassi, nato pa kot tehnik v tovarni Safog. Zapušča ženo in hčer. Pogreb bo danes ob 10. uri v ločniški cerkvi. Širitev kamnoloma pri Devetakih, projekt hitre železnice, ogroženost območja Moščenic in Doberdobsko jezero so med glavnimi vprašanji, s katerimi se je od svoje ustanovitve v letu 2009 spoprijelo pokrajinsko združenje okolje varstvenikov WWF Eugenio Rosmann, ki ima sedež v Tržiču. Člani so se v prejšnjih dneh sestali in obnovili svoje vodstvo: na mestu predsednika, tajnika in svetovalca so bili potrjeni Claudio Sniscalchi in Graziano Bene-detti, svetnika Marinello Mania in Pao-la Lenardona pa bosta zamenjala Luisa Barazzetti in Paolo Utmar. Novo vodstvo bo v kratkem naslovilo na kandidate za mesto tržiškega župana vprašalnik, s katerim bo preverilo njihovo stališče v zvezi z najpomembnejšimi okoljskimi vozli, ki se tičejo Tržiča in okolice. Med sejo so predstavniki pregledali in ocenili dosedanje delo, v okviru katerega so priredili več posvetov, tečajev za šole in izletov. Največ časa so posvetili bitkam za zaščito teritorija, ki pa niso bile vedno uspešne. Med glavnimi vprašanji, ki so jih obravnavali, so bili širitev kamnoloma pri Devetakih, urbanistični razvoj v Gradežu, načrt hitre železnice in zaščita Moščenic, ki so pomemben biološki koridor, kjer živi veliko ptičjih in drugih živalskih vrst. Omenili so tudi vprašanje kmetijskih dejavnosti na območju Prevala in akcije reševanja žab pred avtomobili, ki jih izvajajo v sodelovanju z občino Doberdob. Okoljevarstveniki so izrazili zadovoljstvo nad začetkom preučevanja možnosti ustanovitve občinskega parka na tržiškem Krasu, v prihodnjih mesecih pa bodo veliko pozornost posvetili nezakonitim gradnjam na območju naravnega rezervata ob izlivu reke Soče, zaščiti naravnih značilnosti območja Moš-čenic in Prevala ter razvoju projekta Kras 2014, ki je po njihovem mnenju napačno zastavljen. Novo vodstvo združenja WWF bo v kratkem naslovilo na vse županske kandidate v Tržiču deset vprašanj, v katerem izpostavlja glavne okoljske problematike na Tržiškem. Okoljevarstvenike zanima, kako nameravajo kandidati reševati problem centrale na premog in kurilno olje, ki onesnažuje ozračje z dioksinom, sprašujejo pa tudi, ali nameravajo kandidati preprečiti nadaljnjo pozidavo kmetijskih zemljišč v občini glede na to, da je v mestu veliko praznih stanovanj in hiš. Združenj WWF želi od kandidatov izvedeti, ali nameravajo v primeru izvolitve poskrbeti za ustanovitev občinskega parka na tržiškem Krasu in oživitev dejavnosti v sprejemnem centru Konver, opozarjajo pa tudi na okoljsko vrednost območja Mošče-nic, ki bi jih bilo treba zaščititi. V naravno premoženje, ki je vredno zaščite, uvršča združenje WWF tudi vodne izvire Schiavetti, kandidate pa ne nazadnje sprašuje, kaj menijo o načrtu hitre železnice med Benetkami in Trstom in alternativni možnosti posodobitve obstoječih železniških infrastruktur. »Zeleni vprašalnik« za županske kandidate obravnava tudi druge okoljske teme, kot so ločeno zbiranje odpadkov, upravljanje zelenih površin, razvoj kolesarskih stez in sistem parkirišč v tržiški občini. ZGODBA O USPEHU - Šempetrska družba SAOP Kriza jim je prav prišla Njihovi računalniški programi omogočajo prihranek časa in znižanje stroškov poslovanja - Lani so prejeli priznanje za najboljšega zaposlovalca Družbi SAOP iz Šempetra pri Gorici, ki je pred kratkim obeležila 24-letnico delovanja, je kriza prav prišla. Njihove celovite rešitve, ki jih ponujajo na področju poslovnih računalniških programov za javni sektor, podjetja in zasebnike omogočajo znaten prihranek časa in občutno znižanje stroškov poslovanja, kar v teh kriznih časih res ni zanemarljivo. Njihova paradna produkta sta iCenter in miniMAX. Prvega so razvili že pred dvanajstimi leti in ga ves čas nadgrajujejo in posodabljajo. iCenter ponuja programsko rešitev za vsako dejavnost. Če je še nimajo, jo pa razvijejo. Danes ga uporablja že skoraj 60 odstotkov vseh javnih zavodov v Sloveniji, vsaka tretja šola oziroma več kot polovica vseh srednjih šol. MiniMAX je nekoliko mlajši, saj ga tržijo od leta 2006. Gre za program za spletno računovodstvo. Upora- blja ga vsak šesti računovodski center v Sloveniji, prav jutri pa bodo v SAOP na trg lansirali njegovo najnovejšo, že deseto inačico. SAOP rešitve uporablja že blizu 4000 podjetij in ustanov oziroma skoraj 15 tisoč uporabnikov. Da gre res za zgodbo o uspehu, potrjuje tudi priznanje za najboljšega zaposlovalca med srednjimi podjetji v okviru nacionalnega medijsko-razi-skovalnega projekta Zlata nit 2010, ki so ga prejeli pred nedavnim. Veliko zaslug za to gre direktorici Sonji Šinigoj, ki je v družbi že od vsega začetka, na vodilnem položaju pa dve leti. Od takrat vodenje podjetja temelji na vrednotah, kot so prijaznost, zaupanje, partnerstvo, ustvarjalnost, učinkovitost in zanesljivost, na ustvarjanju prave podjetniške klime in krepitvi zdravih odnosov med zaposlenimi, lastniki, part- nerji in strankami. Pretežno mlad kader v podjetju z 61 redno zaposlenimi in 50 zunanjimi sodelavci, je dobro stimuliran tudi z visokimi osebnimi dohodki, saj se SAOP po tem kriteriju uvršča med sto najboljših delodajalcev. Poleg dobre plače pa so dodatno motivirani z rednim strokovnim izobraževanjem in vzdrževanjem dobrih medsebojnih odnosov. Lani so ustvarili nekaj več kot štiri milijone evrov prihodkov, letos pa načrtujejo to preseči za vsaj deset odstotkov. Vse bolj se ozirajo tudi v tujino. V Srbiji in na Hrvaškem so že prisotni. Zdaj iščejo možnosti v Bosni in Hercegovini, v zvezi z bližnjim italijanskim trgom pa je Šinigojeva povedala, da gre razvoj na tem področju v Italiji bolj počasi in bolj previdno, tako da jih preko te meje vsaj zaenkrat še ne vleče. Nace Novak Direktorica družbe Sonja Šinigoj foto n.n. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 24. aprila 2011 1 1 Je imel pri sebi heroin? Novogoriški policisti so v četrtek popoldne v Solkanu 28-letnemu italijanskemu državljanu zasegli zavitek z rjavo snovjo, za katero so posumili, da gre za prepovedano drogo heroin. Če bo rezultat analize pokazal, da je šlo za prepovedano drogo, bodo zoper omenjenega italijanskega državljana uvedli hitri postopek zaradi suma proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. (nn) Poslanec v pristanišču Poslanec Antonio Cancian, član komisije za prevoze in turizem pri Evropskem parlamentu, je obiskal posebno podjetje za tržiško pristanišče, kjer so mu prikazal položaj infrastruktur in tovornega prometa. Predstavili so mu dela, ki se že izvajajo, in razvojne načrte. Cancian je opozoril na načrt »morskih avtocest« in potencialno vlogo tržiške-ga pristanišča v infrastrukturnem sistemu, ki je usmerjen v srednjo in vzhodno Evropo. Sogovornike je vprašal, naj mu priskrbijo čim bolj temeljito dokumentacijo o pristanišču. Tudi letos je goriški predsednik združenja Lega Nazionale in ezulske organizacije ANVGD, Rodolfo Ziberna, sporočil javnosti, da v deželi FJK 25. april »ne more biti praznik, ker ni prinesel osvoboditve, temveč brutalno okupacijo komunističnih brigad maršala Tita«. »Spoštujemo vse tiste, ki so trpeli zaradi režimov, predvsem judovsko skupnost, a tudi slovensko narodno skupnost, ki je bila podvržena poskusom raznarodovanja in nedopustnim nasilnim dejanjem ter krivicam ... ANVGD in Lega Nazionale izražata bližino tistim, ki praznujejo osvoboditev izpod režimov (nacističnega, fašističnega, komunističnega ...), obsojata pa tiste, ki niso segli po puškah, da bi nas osvobodili, temveč zato, da bi nas podvrgli drugemu režimu. Zato izražamo bližino tudi mladim iz odreda X Mas, ki so se oborožili iz ljubezni do domovine.« Tako Ziberna. Moretti drevi v Tržiču Iz goriške družbe Transmedia so včeraj potrdili, da se bo režiser Nanni Mo-retti nocoj srečal z občinstvom trži-škega Kinemaxa, kjer vrtijo njegov film »Habemus papam«. Srečanje bo po koncu projekcije, ki se začenja ob 19.50; v kinu poteka predprodaja vstopnic. Pirhi na Sveti gori V Frančiškovi dvorani na Sveti gori je do 2. maja na ogled razstava velikonočnih pirhov; sodeluje več kot 50 razstavljavcev iz Primorske, Gorenjske, Bele Krajine, Ljubljane in zamejstva. (km) [I] Lekarne ~M Gledališče »25. april ni praznik« Q Kino DANES V GORICI KINEMAX: Dvorana 1: 17.15 - 20.00 -22.00 »Cappuccetto Rosso sangue«. Dvorana 2: 16.30 - 18.30 »Rio« (digital 3D); 20.30 »La fine e il mio inizio«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Habemus Papam«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 20.00 -22.00 »Cappuccetto Rosso sangue«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Limitless« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 16.30 - 18.30 - 20.30 -22.30 »Rio« (digital 3D). Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Fac-cio un salto allAvana«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Habemus Papam«. M Izleti fi Razstave DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v četrtek, 28. aprila, ob 20.30, v Kulturnem domu v Gorici »Vrtiljak« (Arthur Schnitzler). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA 28. in 30. aprila, ob 20. uri (Milan Jesih) »Grenki sadeži pravice«; predprodaja vstopnic in informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. SPDG vabi v ponedeljek, 25. aprila, na Malo goro pod Čavnom, kjer bo tradicionalno druženje ob planinski postojanki. Predvideni sta dve varianti: peš iz Kamenj (dve uri hoje do vrha) in od Bavčerjevega zavetišča, do koder je možen dostop z avtom. Od zavetišča do koče je 20 minut hoje. Zbirališče: do 9. ure na parkirišču pri Rdeči hiši, prevoz z lastnimi sredstvi. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tridnevni izlet z avtobusom v Orlovo gnezdo, do Kimskega jezera, v Muenchen, Dachau in Salzburg od 6. do 8. junija. Vpisovanje samo na društvenem sedežu v sredo, 27. aprila, od 10. do 12. ure. Potreben je veljaven dokument za tujino. Na račun 100 evrov. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA sporoča urnik brezplačnih strokovnih vodstev po zbirkah: v gradu Dobrovo v ponedeljek, 25. aprila, ob 15. uri. Strokovna vodstva so brezplačna, obiskovalci morajo poravnati le vstopnino (2 evra za odrasle in 1 evro za otroke, dijake in študente). V GALERIJI ANDREJ KOSIČ v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič v Raštelu 5/7, prvo nadstropje) je na ogled razstava akvarelov iz raznih obdobij Andreja Kosiča med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. FOTOKLUB SKUPINA75 obvešča, da bo fotografska razstava SkupinArt v Galeriji75 na Bukovju v Števerjanu na ogled do 1. maja po predhodnem dogovoru po tel. 0481-884226 ali na in-fo@skupina75.it (informacije na www.skupina75.it). Razstavljajo člani Remo Cavedale, Sandi Gorkič, Boris Prinčič in Robert Strahinjic. SKD HRAST vabi na sedež društva za cerkvijo v Doberdobu na ogled slikarske razstave »Arhitekture neznanega - Kraške glave« mladega do-berdobskega slikarja Cristiana La-vrencica; do 1. maja. NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LA-VORO v Raštelu 74 v Gorici je na ogled razstava Diega Kuzmina z naslovom »Perspektive«; do 4. maja med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro. OBČINA SOVODNJE prireja ob občinskem prazniku razstavo del domačih obrtnikov in ustvarjalcev. Kdor bi rad razstavljal svoja dela, naj pokliče do 10. maja na tel. 333-4744063 (Vesna). V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici je na ogled razstava goriškega slikarja Vladimirja Klanjščka z naslovom »Prostranost«; do 13. maja ob prireditvah ali po domeni na tel. 0481-531445. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo do 22. maja na ogled razstava antičnih ruskih ikon. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ulici v Gorici je na ogled zgodovinska razstava z naslovom »Signori, si parte! Come viaggiavamo nella Mitteleuropa 18151915« (Gospodje, na pot! Kako smo potovali v srednji Evropi 1815-1915); do 24. julija (ob petkih in sobotah 10.00-13.00, ob nedeljah in praznikih 15.00-19.00, ob nedeljah ob 16.30 voden obisk). Vstop je prost. Koncerti V CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v ponedeljek, 25. aprila, ob 20. uri nastopila skupina Rock Partizani. [TTl Osmice PRI ŠTEKARJEVIH v Števerjanu točimo vino in nudimo domač prigrizek. Tel. 0481-884066. Podjetje EISMANN, nemška multinacionalka, ki deluje na evropskem tržišču na področju prodaje od vrat do vrat, s 250 podružnicami, 4.500 vozili, ekipo 6.000 ljudi in 2,5 milijona kupcev, za razvoj in širitev svoje prodajne mreže, zamrznjenih živil na slovenskem območju Vodje podružnice za upravljanje poslovne dejavnosti obstoječih in bodočih podružnic. Zahtevajo se izkušnje s področja neposredne prodaje »od vrat do vrat« ali prodaje na drobno, starost od 25 do 45 let, pripravljenost potovanja na območju Slovenije in obvezno znanje slovenskega in italijanskega jezika. Ponujamo delovno pogodbo za nedoločen čas, s podjetjem Eismann, službeni avtomobil, telefon in nagrade, ki so vezane na dosego ciljev. Ali izpolnjujete tem zahtevam? Potem pošljite svojo prijavo, da se pridružite naši ekipi. Svoj življenjepis lahko pošljete po elektronski pošti na naslov: selezione_eismann@fastmail.fm ali preko pošte na naslov: Eismann Sri Via Molina n° 18 - 37060 SONA (VERONA) ITALIA Tel: 0039.045.71.60.211 Fax: 0039.045.71.60.239 Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije danes, 23. aprila 2011 ZAPRTO Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-772418) ali pišete na e-mail redakcija@primorski.eu od 10. do 15. ure □ Obvestila IŠČEJO PRIČE NEZGODE: v sredo, 13. aprila, okrog 10.30 se je kolesarka peljala iz Drevoreda 20. septembra v Ulico Cadorna v Gorici. Tam je avtomo-bilist, star približno 40 let, naenkrat odprt vrata avtomobila in povzročil padec ženske. Priskočil je na pomoč, kolesarka pa mu je zagotovila, da je z njo vse v redu. Kmalu zatem so se pojavile bolečine, v bolnišnici so ugotovili zlom stegnenice in jo podvrgli operaciji. Svojci ponesrečene ženske iščejo voznika, ki je povzročil padec; ne nameravajo vložiti prijave, temveč uveljaviti odškodninski zahtevek na zavarovalnici. S pozivom, naj pomagajo najti moškega, se obračajo tudi na morebitne priče. Kdor lahko pomaga, naj pokliče na tel. 348-1256181 (Francesca S.). PREDPRODAJA VSTOPNIC V GORICI ZA KONCERT GORANA BREGOVI-ČA, ki bo v petek, 15. julija, pri Bri-ščikih (občina Zgonik pri Trstu) poteka v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 0481-33288). Cena vstopnice znaša 15 evrov. SVETO TRIDNEVJE V DEKANIJSKI CERKVI V ŠTANDREŽU: danes, 23. aprila, bo ob 21. uri velikonočno bedenje in procesija po vasi, vodil bo dekan Karel Bolčina. DRUŠTVO KRAS DOL POLJANE prireja na velikonočni ponedeljek, 25. aprila, celodnevni program z igrami in zabavo; informacije in vpisovanje po tel. 338-3176605 (Katjuša), tel. 3398619456 (Alenka) in tel. 333-9950610 (Zvonko). PRAZNIK FRTALJE V RUPI: v ponedeljek, 25. aprila, ob 17. uri »Nekoč je bilo...« otroci v igri in petju, po starih tradicijah velikonočnega ponedeljka, sledil bo ples z ansamblom Souvenir. V soboto, 30. aprila, v popoldanskih urah slovesno dviganje otroškega in velikega mlaja. V nedeljo, 1. maja, od 17. ure dalje govor odbornice SSk na goriški pokrajini Mare Černic, tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje, tombola z bogatimi nagradami in ples z ansamblom Arena; specialitete na žaru, tipična frtalja in domače vino. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi vse svoje člane na 12. redni triletni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, Ul. I. Brass 20 v petek, 6. maja, ob 12. uri v prvem sklicu, v drugem sklicu pa bo istega dne ob 17. uri z naslednjim dnevnim redom: izvolitev delovnega predsedstva, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornika, razprava o poročilih, pozdravi gostov, volitve po razrešnici odboru. Ob priložnosti bo razstava slikarskih del društvenih članic in bo nastopil društveni ZePZ. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 S Poslovni oglasi PRODAM ČEBELE Tel.340-7582772 PODJETJE S PROFESIONALNO TEHNIKO tree climbing obrezuje in podira drevesa ter odstranjuje borovni prelec. Tel. 3283360187 ZSKD sklicuje 45. redni občni zbor in 6. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v četrtek, 12. maja, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Korzo verdi 51 v Gorici, in v drugem sklicu v petek, 13. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, Prosek št. 2 (TS). 13 Prireditve GORIŠKI MUZEJ prireja predavanje Martina Premka z naslovom »"Poljanska vstaja" in upor leta 1941« v torek, 26. aprila, ob 20. uri na gradu Kromberk. KD SKALA iz Gabrij prireja v sredo, 27. aprila, ob 20.30 na svečanost ob vaškem spomeniku NOB. V kratkem programu je poleg govora sovodenj-ske županje bodo nastopili domači moški pevski zbor Skala, ženski pevski zbor Jezero iz Doberdoba in učenci sovodenjske osnovne šole Pete Bu-tkovič Domen. PRVOMAJSKO SLAVJE V ŠTEVER-JANU: v nedeljo, 1. maja, z začetkom ob 17.30 na prireditvenem prostoru na Bukovju nastop Klape Nevera iz Opatije, nagovora Enrica Gherghette in Maje Humar ter koncert Navihank. Istega dne bo potekal pohod v okviru pobud z naslovom »Spoznavajmo Brda«; letošnja proga bo speljana od Krminske gore do Števerjana. ŠTANDREŠKA DEKANIJA, Kulturni center Lojze Bratuž in Skupnost družin Sončnica prirejajo v centru Bratuž v Gorici »Predavanja za utrjevanje duha«: 12. maja ob 20.30 na temo »Kristus da! - Cerkev ne!?« (Oskar Simčič). 0 Mali oglasi PRODAM kombi nissan vanette 2.3 TD, letnik 2000, prevoženih 76.000 km, v odličnem stanju, cena 3.500,00 evrov. Tel. št. 393-8779444. Pogrebi DANES V LOČNIKU: 10.00, Roberto Stabon (iz splošne bolnišnice v Vidmu) v cerkvi in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.50, Giuseppina Von Kuerten vd. D'Este iz mrtvašnice splošne bolnišnice na glavno pokopališče. DANES V ŠKOCJANU: 13.00, Michele Peluso (iz mrtvašnice splošne bolnišnice v Tržiču ob 12.40) v cerkvi in v Trst za upepelitev. DANES VB GRADIŠČU: 10.30, Emilia Sini (iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v Trstu ob 9.30) v cerkvi Sv. Duha in na glavno pokopališče. Ob izgubi drage mame MILOJKE izrekamo odborniku Markotu in Eriki iskreno sožalje. AKŠD Vipava 18 Sobota, 23. aprila 2011 MNENJA, RUBRIKE TOMIZZEV DUH Negativna katarza je - katarza Milan Rakovac / Se cutin jeno malo kako da san Britanac, pak slušan (1940.) kako mi premijer Churchill govori: "Nimaš se ničesa strašiti, samo suoga straha!"... Muoj strah je velik, dokle šokirani slu-šamo in vivo presude u Haagu, ma ča da propio Knin 1995. je kako i Srebrenica par dan prija Knina? Kako i „prekomjerno granatiranje" Sarajeva cila tri lita? Kako i Vukovar ča je i Le-njingrad i Hirošima? A ni Vukovar ni Sarajevo ni Srebrenica ča da nisu bili "zločinački poduhvati" ???!!! Ma ča tako, časni sude? Ma, još vec me je strah da naši ljude ne izgube pamet, pak počnu hitati kaminje na ambasade, kako i mi pioniri-omaldinci 1953. zaradi Trsta kada smo „fomrirlai" dobrovoljne brigade per liberar La 7. Federativa. Sri-ca naša, Narod je pamentiji nego Država, i još opametniji nego njegovi Najbolji sinovi, koji bi zajno načinili el Colpo di Stato: i tako cemo lipo u ju-nu finiti pregovore z EU; ma zato ča je Narod pametniji nego Država. A ča je bilo u Haagu, na van ča piše svit i susedi; vdašnji mediji prenose: "Rezultat (presude) predstavlja katastrofa za Hrvatsku i trijumfalnu zadovoljštinu za Srbiju, tvrdi britanski novinar Ian Traynor... U svom tekstu podsjeca da je Oluja izvedena munjevitom brzi-nom, uz snažnu potporu Amerike, te je bila 'rasplet četverogodišnjeg rata! Traynor ističe da su dvije sedmice ra-nije Srbi u Srebrenici pobili 8.000 Bošnjaka i počinili najstrašniji pokolj u ra-tovima u bivšoj Jugoslaviji... Američ-ki The New York Times takoder ocje-njuje da je odluka tročlanog sudskog vijeca UN-ovog suda u Den Haagu o krivnji hrvatskih generala 'ustvari in-direktna presuda pokojnom predsjed-niku Hrvatske Franji Tudmanu'... Britanski The Independent opisuje atmosferu bijesa, nevjerice i tuge ljudi koji su pratili prijenos izricanja presude na Trgu bana Jelačica. Takoder navodi riječi ratnog veterana Branka Borkovica koji je kazao da se radi o 'osudi protiv hrvatske države' i da su ratni veterani osudeni zajedno s Gotovinom i Markačem, optuživši sud da je pokleknuo pod političkim pritiscima... Francuski Le Monde u svom tekstu prenosi obrazloženje presude sudskog vijeca trojici hrvatskih generala i reakcije službenog Zagreba koji ju smatra 'neprihvatljivom!.. Dejan Kovač v trdno žurnalisti-čno profesionalnem in moralnem Dnevniku piše kot skrupulozni „insider": "Mednarodno sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) je postalo farsa. Včerajšnje obsodbe dveh hrvaških generalov in oprostitev tretjega so zadnji vzdihljaji foruma, ki naj bi ugasnil sredi letošnjega leta ter s še vedno pro-cesuiranim Radovanom Karadžicem sklenil pritožbene postopke tja do leta 2014. Križanič v Washingtonu tudi o dokapitalizaciji bank in pomoči slovenskih podjetjem ♦ Svetovni dan hemofilije: Po svetu ima to bolezen skoraj 400 tisoč ljudi ♦ V ameriških arhivih našli doslej neobjavljena pisma pesnika Walta Whitmana Eden glavnih režiserjev jugoslovanske krvave drame Slobodan Milo-ševic mu je ušel v onstransko sodbo, še preden so mu storjene grehe obračunali haaški sodniki, ki očitno zaman čakajo, da na zatožno klop sede Rat-ko Mladic, prispodoba zla v balkanskem prostoru v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ... Haaško sodišče, ki je pri obsodbi Gotovine in Marka-ča kot poveljujočih hrvaškim vojakom in specialcem prepoznalo zločinsko združevanje, je nedvoumno opredelilo zločin in njegove storilce, a zabredlo na neraziskana področja mednarodnega prava, kjer za zdaj veljajo popolnoma druga pravila. Če bi prevedli obsodbo dveh hrvaških generalov v nekatera druga podobna dogajanja v sedanjosti in ne tako oddaljeni prete- klosti, bi se na vsakem koraku zaletavali v zločinske načrte za dosego določenih državnih ciljev. Koalicija voljnih, ki je okupirala Irak, je bila kot takšna kriminalna združba že na široko prepoznana, morda pa bo v prihodnje tudi tista, ki preureja zadeve v Libiji in Slonokoščeni obali. To seveda ne pomeni, da imajo zločinska dejanja opravičilo, kot tudi ne, da je treba v skladu z Matejevim evangelijem nastavljati udarcu drugo lice. Mednarodno lice-merje je, da ne najde poenotenih vatlov za uveljavljanje splošne pravice oziroma pravičnosti. Hrvaška domovinska vojna je bolj "čista" kot ameriško in tudi naše rovarjenje po Afganistanu, kjer z droni pošiljamo na oni svet poročne in pogrebne sprevode, na tisoče ljudi pa v begunstvo. Mrtvi in pregnani so pač v tem primeru kolateral-na škoda osvoboditeljev in ne njihov zločin ... ni pa nobenega dokaza, da je ICTY sprožil kakršno koli katarzo, kot jo je denimo nurnberški proces. Prej nasprotno, zasejal je občutek, da je pravičnost stvar porazdelitve grehov v skladu s političnimi interesi evropskih držav in ZDA, pri čemer niti ni jasno, kakšen je njihov namen. Balkancem dopovedati, da so navadni barbari? Ali zgolj prek njih prikrivati lastno barbarstvo? Ante Gotovina, ki mu vojaški dril pere možgane od njegovega sedemnajstega leta, ko se je znašel v francoski tujski legiji, je prej žrtev kot storilec tega barbarstva". Manje me je strah, pravica i istina ce dojti na bili dan, i krivicu suoju moramo pripo-znati, kako je pisa hrvacki soldat i novinar Jurica Pavičic dva dana prija pre-sude, za Slobodnu Dalamciju: „Goto-vina, Markač i Čermak ne bi bili u Haagu da se kaznilo one koji su palili, kra-li i ubijali starce nakon Oluje. Nakon Oluje se pljačkalo masovno, otimalo se toliko da je pao svaki mit o hrvatskoj nebalkanskoj superiornosti". Zato me vec ni strah, magari je teško biti kura-jan, ma se mora! PISMA UREDNIŠTVU Slovenci in dvojezičnost v tržaškem središču Spoštovano uredništvo, s posebnim zanimanjem sledim polemikam/diskusijam o smotrnosti zaščitne klavzule, ki naj bi branila slovenski Kras pred pri-sotnostnjo italijanskih kupcev. Priznam, da imam precej nedorečeno mnenje o tem vprašanju, čeprav se načelno nagibam k nasprotovanju takim ukrepom, ki bi zakonsko omejevali prosto čezmejno prepletanje tudi pri nepremičninskih nakupih. Spoštujem sicer mnenja in zaskrbljenost raznih civilnih iniciativ, ne bi pa želel, da bi bile nekatere pobude tudi sad določenih predsodkov ali drugih še manj plemenitih vzgibov. Vsekakor kot sem v samem uvodu napovedal, ne želim segati v odločitve, za katere so povsem pristojni krajevni in državni organi Republike Slovenije ob dejstvu, da ne smemo pozabiti, da pri tovrstnih ukrepih posledično obvelja meddržavna reciprociteta ... Bolj kot »narodnoobrambni« posegi na slovenskem Krasu, pa me zanima naš pristop do samega mesta Trst, kjer se naše vedenje povsem spremeni in od popolne suverene drže, ki jo zmoremo na podeželju, se ta spremeni v sramežljivo pohlevnost. Ne želim seveda posploševati, pa vendar še vedno opažam nekako bojazljivost v tem, da bi se kot Slovenci čisto normalno in naravno vedli tudi v samem središču mesta. Podjetniki iz Slovenije ot-varjajo trgovine in razne trgovske izpostave s tem, da se redno izogi- bajo vsakršnemu dvojezičnemu napisu. In tudi tisti pripadniki manjšine, ki so v naših organizacijah zelo glasni pri zahtevah po spoštovanju naših narodnostnih pravic, ne uspejo niti izobesiti dvojezičnega urnika v lastni trgovini ali agenciji, kaj pa da bi dali dvojezične napise v izložbah. Vse to žal kaže na nesprejemljivo dvoličnost in dejansko psihološko podrejenost marsikaterega Slovenca, ko se znajde v središču Trsta. Bojim se, da tudi po velikem simbolnem dejanju prisotnosti treh predsednikov na trgu Zedinjene Italije se veliko ni spremenilo v naših glavah. Verjetno bi bilo smotrno preučiti to stvarnost in v kolikor mogoče sprožiti vse tiste pobude, ki bi lahko prispevale k premostitvi takega stanja. Ko bomo znali sproščeno in naravno izpostaviti našo prisotnost v središču Trsta in se dejansko tam čutili doma, brez bojazni, predsodkov in raznovrstnih fobij, bomo lahko bolj trezno in propozitivno obravnavali tudi vprašanja, ki zadevajo Kras v smislu dejanskega enotnega čezmejnega prostora. Livio Semolič Še o trditvah gospoda Danila Cunje V stališču, ki je bilo objavljeno minulo soboto v Primorskem dnevniku, gospod Danilo Cunja trdi, da je preko poznanstev zagotovil gospodu Walterju Stanissi mesto v odboru Trgovinske zbornice. S tem v zvezi želi Kmečka zveza pojasniti, da sta svet in odbor Trgovinske zbornice sestavljena iz predstavnikov organizacij, ki na osnovi svoje reprezentativnosti predstavljajo gospodarske kategorije v omenjenih organih zbornice. Gospod Walter Stanissa je kot predstavnik tržaškega kmetijstva član zborničnega organa le zato, ker ga je tja imenovala Kmečka zveza, ki jo Dežela priznava kot najbolj reprezentativno organizacijo primarnega sektorja na Tržaškem. Morebitna zunanja zagotovila preko poznanstev, ki jih omenja gospod Cunja, nimajo pri imenovanju predstavnika Kmečke zveze nobene vloge. S spoštovanjem, Edi Bukavec, tajnik Kmečke zveze Obvestilo bralcem Naš tedenski komentator dogajanja v Sloveniji Vojko Flegar je postal odgovorni urednik Dnevnika iz Ljubljane in zaradi tega ne bo več pisal sobotnih komentarjev. V uredništvu si prizadevamo, da bi čim prej našli drugega komentatorja, ki bi tedensko komentiral dogodke, ki so zaznamovali tisti teden v Sloveniji. Uredništvo SKLAD MITJA CUK SVETUJE Pirhi, pisanice, velikonočna jajca... Kaj imajo pravzaprav pirhi z Veliko nočjo? Kaj je to ritual? Ali res moram k obredju? Vsa ta vprašanja ali vsaj podobna lahko otrok zastavi v tem velikonočnem času svoji mami ali očetu. Ritual je nekaj drugega kot le stalna navada, denimo čiščenja zob; izraz izhaja iz latinščine in pomeni neko opravilo po točno določenih predpisih. Skratka obred mora imeti tudi določen okvir in globlji pomen, da ga lahko označimo kot ritual. Ritual je lahko molitev ali pa obhajanje kresne noči. Tako lahko trdimo, da se ritual pojavlja v rednih presledkih, vendar pa ni vse, kar se dogaja v rednih presledkih, ritual. Tradicionalno obhajanje praznikov, denimo teh velikonočnih, ki so pred vrati, je sestavljeno iz cele vrste manjših ritualov. Način, kako bodo ljudje praznik obhajali, pa se ne spreminja le od kraja do kraja, pač pa tudi v različnih časovnih obdobjih. Velike noči si mnogi ne zamišljajo le kot spominjanja na Jezusovo vstajenje od mrtvih, pač pa se praznik prepleta s praznovanjem ponovnega vzbrstenja pomladi in mnogi velikonočni simboli kažejo na zopetno prebujanje narave, ki že začenja podarjati svoje prve plodove. Drugim pa je velikonočni čas le priložnost za nekaj več prazničnih dni na kupu. Smuča-rija, križarjenje, gostije in mastna kosila... Starodavni praznik Velika noč pomeni kristjanom obhajanje Kristusovega vstajenja. Ta praznik nastopi vedno na nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Nekateri se takrat radi udeležujejo obredja v velikem tednu in, zlasti ob svetem trodnevju od velikega četrtka do velike sobote. Nekateri drugi morebiti niso tako versko prepričani, pa še oživljajo tradicijo, ki so jo podedovali od dedov in staršev, v običaju velikonočnih prazničnih jedi in mogoče še v kateri izmed spremnih navad, kot so sekanje, »šica-nje« ali »štrcanje« pirhov ali izlet in pik nik na velikonočni ponedeljek. Krščanski praznik Velika noč ima svoj izvor v svetopisemski Stari zavezi. Judje praznujejo še danes Pesach kot spomin na beg izpod egipčanskega suženjstva, ko je leta 1250 pred Kr. večji skupini hebrejskih sužnjev uspelo zbežati iz Egipta pod Mojzesovim vodstvom. Še danes med praznovanjem Pesacha berejo Hagado - zgodovino Hebrejcev v Egiptu, o najdenčku Mojzesu, ki je postal egipčanski princ, čeprav je bil izraelske krvi. Zavest o svoji pripadnosti Izraelu ga je zato usmerila v zahtevo, naj Egipčani osvobodijo svoje hebrejske sužnje. Faraonu Ramzesu II. se je upiralo izgubiti kar iznenada celotno ceneno delovno silo, zato je Mojzesa spoznal za sovražnika. Vrsta nesreč, ki jih je Bog poslal nad Egipčane, in na koncu še nenadna smrt vseh egipčanskih prvorojencev, pa ga je prisilila, da je Hebrejcem dovolil izhod iz Egipta. Tako hitro so zapustili egipčanski sužnji deželo, pravijo, da v naglici niso mogli čakati na kruh, da bi vzhajal: še danes v spomin na odhod iz Egipta ne jedo vzhajanega kruha. Na predvečer odhoda so se Izraelci v Egiptu zbrali zadnjič k večerji in po Gospodovem naročilu darovali jagnje, z njegovo krvjo poškropili podboje vhodnih vrat (znamenje, naj Bog ob svojem »prehodu« tem družinam ohrani prvorojenca), spečeno jagnje so zaužili z nekvašenim kruhom in že oblečeni za na pot. Še pred sončnim vzhodom so odšli. Faraon si je kmalu premislil: za Hebrejci je poslal svojo vojsko, ki pa je ne- srečno utonila v Rdečem morju. Izhod izbranega ljudstva iz Egipta imenujejo Judje eksodus. Še danes ga proslavljajo tudi kot rojstni dan svojega naroda - Božjega naroda, s katerim je Stvarnik sklenil posebno zavezo. Ko je Jezus odraščal, je velikonočno ja-gnje v svoji judovski domovini doživljal kot obred, kot tradicijo. Ob svojem zadnjem praznovanju Pashe, ob zadnji večerji s svojimi apostoli, se je te tradicije spomnil in simbolično že takrat žrtvoval svoje telo in svojo kri v podobi kruha in vina. S tem je dodal praznovanju novo vsebino. Dve od krščanskih prvin izhajata že iz judovskega praznovanja: velikonočno jagnje in nekvašeni kruh. Judom je svetopisemsko sporočilo ukazovalo praznovati Veliko noč sedem dni, v diaspori pa se je razvila navada osemdnevnega praznovanja, da bi lahko vsem Judom (ne glede, kako daleč so) zagotovili začetek praznovanja ob istem času. To osemdnevje je prevzelo tudi krščanstvo. Nekvašeni kruh je v krščanstvu hostija - Kristusov evhari-stični kruh. Podobno kot so prvo noč Pashe Judje prebirali Hagado, tudi branje Kristusovega pasijo-na na začetku krščanskega velikega tedna korenini v tej judovski navadi. Slovenci poimenujemo v različnih krajih Veliko noč drugače: od Vuzma v Beli krajini in še kje, vse do U'z'ma v Barko-vljah in na Kontovelu. Tudi pobarvana jajca, ki spadajo k velikonočnemu običaju, imenujejo ponekod pirhi, drugod pa pisani-ce, drsanke, remenice in še kako. Povsod pa so simbol novega življenja. Velika noč kot praznik torej zaključuje obredje svetega tro-dnevja, je spomin na smrt nedolžne žrtve za odrešenje človeka, na spokojnost groba in na Kristusovo vstajenje. Morebiti še danes po družinah predveliko-nočno obdobje zaznamuje postni čas, vsaj na veliki petek. Velikonočno obdobje zaključuje praznik Binkošti. V italijanskem koledarju ni več medtedenskega praznovanja tega praznika, čeprav ga drugod po Evropi praznujejo ponekod kar dva dni. Tako se tudi ne zavemo več, kdaj se velikonočno obdobje pravzaprav zaključi. Moderni bralec bo morebiti ob prebranem zmajal z glavo, češ verske tradicije so nazadnjaške... kaj mi jih je treba. Pa vendar in tudi če človek ni veren, bi moral čutiti potrebo po spoznavanju vsaj svoje tradicije in po širjenju svojega znanja in poznavanja, tudi če ni več rosno mlad, ter se otresti tiste »naravne« lenobe, ki mu včasih služi le za izgovor. Velika noč je tudi za one, ki niso verni, zagotovo »narodni« spomin, značilno praznovanje običajev pa je tista »razlika«, ki nam - poleg drugih bistvenih prvin -daje občutek zavesti o pripadnosti neki skupnosti, nekemu narodu. V teh prazničnih dneh, ko ni pouka in so otroci doma, ne za-pravljajmo svojega časa in časa svojih otrok pred pretežno votlimi in puhlimi podobami z domačega zaslona. Ne vdajajmo se mrzličnosti potrošništva ali iskanja še zadnjega kančka snega na mondenih smučiščih, pač pa sku-šajmo z nekaj več refleksije razmisliti o sebi, o življenju, o tem, kaj smo in kam hodimo. Naj vam zato Velika noč prinese tako na verski ali pa na drugačni podlagi vsaj nekaj osebne umirjene radosti in poglobljene in blage duhovnosti (jec). / RUBRIKE Sobota, 23. aprila 2011 19 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI V javnost je prišla vest o prekinitvi delovanja pevskega društva Kolo. »Vsa tržaška pevska društva je nemilo dirnila vest, da je bratsko pevsko društvo Kolo ustavilo svoje delovanje, pristopivši kakor odsek h Glasbeni Matici. Stari pevci pevskih društev se ne morejo sprijazniti z mislijo, da danes pevska društva v Trstu nimajo več tistega pomena, kakor so ga imela v času, ko se je začela vzbujati narodna zavest. Z napetostjo in težkim srcem pričakovali so pevci Ilirije občnega zbora. Nismo vajeni na naših društvenih občnih zborih videti tako velikega zanimanja, kakor se je pokazalo to na občnem zboru Ilirije. Predsednik, gospod Gregor Babič, je omenil v svojem pozdravnem nagovoru, da mu je poverjena težavna naloga, ko mora dati v debato vprašanje obstanka društva, ki je tekom zadnjih štirih let vzbujalo občno pozornost ne samo pri slovenskih delavcih v Trstu, ampak tudi na Kranjskem in v Istri. Nadeja se, da občni zbor trezno premotri položaj in potem stori svoj sklep. Tajnik, gospod Sluga, je poročal o društvenem delovanju v minolem letu. Priredilo je ob priliki svoje obletnice na vrtu Konsumnega društva pri Sv. Jakobu krasno veselico, sodelovalo je pri raznih prireditvah N.D.O. itd. Po teh poročilih je prišlo do debate o obstanku ali razpustu društva. Gospod Šorn je menil, da pri tako ugodnem poročilu nikakor ne more biti govora o kakem razpustu pevskega društva. Za Sv. Jakob je ravno pevsko društvo Ilirija velikega narodnega pomena, ker je bilo ono prvo, ki je korakalo z razprostrtimi trobojnicami po tržaških ulicah! Razun tega so se vne-mala mnenja raznih drugih govornikov, da se društvo ne razpusti. Znak je to, da je med Slovenci še ljudi, ki cenijo milo slovensko pesmico in se navdušujejo za slovensko stvar, ako slišijo mile glasove iz grl navdušenih pevcev. Vspeh debate je bil, da se društvo ne razpusti, kar je izzvalo obče zadovoljstvo. Pevci so zapeli Lepa naša domovina in Još Ilirija ni propala.« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK V Trstu je v gledališču Teatro Nuovo nastopil Dario Fo s svojim novim delom Imel je dve pištoli z belimi in črnimi očmi. »Po znatnem uspehu, ki ga je Fo kot avtor, režiser in igralec dosegel s svojo komedijo »Nadangeli ne igrajo na fliper«, je tudi tokrat občinstvo pričakovalo podobnega uspeha. Dario Fo s Franco Rame in ostalimi člani svoje skupine je res tudi tokrat uspel občinstvo zabavati, vendar bi se upali trditi, da je delo, ki smo ga gledali, šibkeje od prejšnjih. Zopet gre za komedijo, v kateri je polno iracionalnega, s katerim pa hoče vendar avtor pokazati na aktualnost. Pri tem mu ne gre vedno vse najbolj po sreči od rok in glavni učinek dosega vendarle takrat, kadar nastopi z neprikrito satiro. Kot je že način v Foje-vih delih, se tudi to pot osebnosti ves čas prepletajo in izmenjavajo in tako je bandit Gallina včasih duhovnik, ki ga je zadela amnezija, pa spet podčastnik in še kaj drugega. In kot duhovnik hoče tudi tatvino in rop or- ganizirati kot pravo delo, ki naj bo priznano po ustavi in zaščiteno: tatovi in roparji naj se združijo v zadrugo ali sindikat in priznana jim mora biti tudi pravica do stavke. Znaten je prispevek Fiorenza Carpija, ki je oskrbel prijeten glasbeni del. Igra vseh je dodelan do podrobnosti, že kar zmehanizirana in mnogokrat prehaja v revijalno igro. Občinstvo se je precej zabavalo in ni štedilo s priznanjem.« Te dni so se tudi odvetniki odločili za stavko: »Do tega je prišlo zaradi povišanja raznih pristojbin, ki jih je nedavno določil ministrski svet. Odvetniki in pro-kuratorji so sklenili, da bodo stavkali celih tri dni. To pa ne pomeni, da bodo dvorane porotnega sodišča, pri-zivnega sodišča, kazenskega sodišča in preture ostale zaprte. Sodniki bodo vsekakor prisotni, čeprav jim je bo preostalo nič drugega, kakor preložiti razprave na prihodnje dni.« FILMI PO TV Ponedeljek, 25. aprila, Rete 4, ob 15.35 Quo vadis? Režija: Jerzy Kawalerowitcz Igrajo: Magdalena Mielcarz, Pawel Delag, Boguslaw Linda in Rafal Kubacki Celovečerec je svojevrstni kolosal, eden najdražjih filmov v zgodovini poljske kinematografije, ki se navezuje na hollywoodsko produkcijo Mervyna le Roya iz leta 1951. Dogajanje je seveda postavljeno v čas Neronove vladavine, ko se rimski vojak noro zaljubi v lepo kristjanko. Ponedeljek, 25. aprila, Italia 1, ob 21.10 Inside Man Režija: Spike Lee Igrata: Clive Owen in Denzel Washington Skoraj žanrska pripoved, ki opisuje na videz običajno zgodbo o drznem podvigu zlikov-ca, ki se uspe prikrasti do bančnega sefa in iz njega pobrati bajno vsoto. Leejev film pa je v resnici posvečen pomembnejšim tematikam, kot so lahko holokavst in življenje tistih, ki so z vojno in ob drznih špekulacijah obogateli, ne da bi se pri tem kdaj vprašali, komu je pravzaprav pripadal tisti denar. Ponedeljek, 25. aprila, Rete 4, ob 21.10 Jurassic park Režija: Steven Spielberg Igrajo: Sam Neill, Laura Dern in Jeff Goldblum Na oddaljenem otoku John Hammond, premožni podjetnik, s pomočjo znanosti ustvari tematski park. Eksponati so pravi živi dinozavri. Ustvarili so jih s pomočjo DNK okostij, ki so jih odkrili arheologi. Pred odprtjem parka morajo paleontolog, botanik, matematik in dva podjetnikova vnuka doživeti park in podati svoje mnenje. Zaradi sabotaže pride do okvare varnostnega sistema in vse varovalne ograde se odpro. Četrtek, 28. aprila, Italia 1, ob 21.10 The bourne identity Režija: Doug Liman Igrajo: Matt Damon, Franka Potente in Chris Cooper Jason Bourne je bil morilec CIE. Po pone- HW^m ^/yiüvw srečeni akciji se nenan-doma znajde v morju, z dvema kroglama v hrbtu in povsem brez spomina. Edini podatek, ki ga ima o sebi, je številka bančnega računa v Švici. Tam ugotovi, da ga nekdo zasleduje, zato se domeni z mlado Nemko, da bi ga odpeljala v Pariz. Svojevrstni akcijski film, z nekaterimi značilnostmi vohunskega road movie-ja, ki se odvija v hitrem tempu po evropskih prestolnicah. Četrtek, 28. aprila, Premium cinema ob 21. uri Invictus Režija: Clint Eastwood Igralci: Matt Damon, Morgan Freeman, Tony Kgoroge, Patrick Mofokeng Ključni dogodki za razvoj in obstoj Južnoafriške republike. Hkrati pa izjemno pomemben dejavnik pri premagovanju rasizma na globalni ravni. In tudi zgodba o človeku, ki je preživel 27 let v zaporu, nato pa dostojanstveno prevzel oblast in združil vse prebivalce svoje države, vključno s tistimi, ki so ga zaprli: Nelson Mandela. Zgodba se prične maja leta 1994, ko Mandelo ravno izvolijo za predsednika Južnoafriške republike. Čeprav je apartheida konec, je dežela še vedno boleče razcepljena, tako rasno kot gospodarsko. Da bi združil svoje ljudstvo, se Mandela domisli drznega načrta, s katerim skuša ljudi prepričati, da podpre državno moštvo v rag-biju Springboks, saj bo država prihodnje leto gostila svetovni pokal. Naloga ni enostavna, kajti večina temnopoltega prebivalstva ima ragbi še vedno za rasističen šport, povezan z belopoltimi Južnoafričani. Skupaj s kapetanom ragbi ekipe Fran^isom (Matt Damon) združi svoje moči ter poskuša poenotiti svojo državo. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO ZVESTI ORESTOV PRIJATELJ STAPLJANJE ENEGA NARODA Z DRUGIM KONICA, GORSKI VRH AMERIŠKI SKLADATELJ (TERRY) RAZKRAJANJE SEČA PAUL EHRLICH MESTO NA IRSKEM BLATO, GOVNO, IZTREBKI ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA NILDE JOTTI NAŠA PRITRDILNICA LIDA TURK MESTO V BASILICATI ETILNI ALKOHOL, VINSKI CVET DELNA ALI POPOLNA OHROMELOST DOLORES IBARRURI PREBIVALKE EVR. DRŽAVE MARTIN ESSLIN MESTO V TURČIJI (CARIGRAD) SLOV. POLITIK KACIN AZIJEC (SLABŠ.) IRSKI FILMSKI IGRALEC NEESON IZUMITELJ TELEFONA LUNINA MENA BRAZILSKI PUST (ORIG.) MESTO V GRČIJI ACE MERMOLJA IND. LJUDSTVO VPERUJU IN BOLIVIJI OTIS REDDING NEKD. ITAL. FAŠISTIČNA STRANKA MATERIN BRAT NEPRIJETNOST, TEŽAVA ANG. REŽISER RUSSELL ŽENSKI NAKIT ZA NA GLAVO JUŽNOAMERIŠKI PASTIR GRŠKI PESNIK (ODISEAS) CERKVENI SVET, ZBOR GLAVNO MESTO GANE RIBJE JAJČECE AM. IGRALEC PACINO AMERIŠKI REŽISER PECKINPAH AM. IGRALEC HUDSON ŠVIC. EKONOMIST (JEAN) NEMŠKA TOVARNA AVTOMOBILOV TRAVNIŠKA ZDRAVILNA RASTLINA BERI PRIMORSKI DNEVNIK DVOJICA NEKDANJI RUSKI VLADAR 1101 Z RIMSKO ŠTEVILKO DEPARTMA IN REKA V FRANCIJI IVO ANDRIČ PODZEMNI ŽUŽKOJED UDELEŽENEC SINJSKE IGRE POŽIGALEC IZ STRASTI POTREBNO ŠTEVILO GLASOVALCEV GLAVNO MESTO KORZIKE KOŽNA RAZPOKA NA USTNICI EGIPČANSKI BOG SONCA OTROK V BERLINU IN NA DUNAJU SPODNJI DEL PROSTORA, POD NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK SLOVARČEK - AIMARA = indijansko ljudstvo v Peruju in Boliviji • ARTA = mesto v grški pokrajini Epir • ELITIS = grški pesnik • ENNIS = irsko mesto • SISMONDI = švicarski ekonomist 1 2 3 4 s 6 7 S ■ ■ 9 10 11 12 13 ■ 14 15 16 17 ■ 18 VODORAVNO: 1. možganska vijuga, ki jo ob drugi loči brazda; 6. zelo lepa španska balerina (Carolina); 7. najsvetlejša zvezda v Orionu; 8. sumersko-akadski bog neba ali začetek anurije; 9. slepi navdušenec, fanatik, prenapetež, zlasti verski; 12. tkanina iz česane volne, npr. za uniforme; 13. češki obutveni tovarnar (Tomaš); 14. letovišče in zdravilišče v Švici; 16. češki skladatelj in dirigent (Karel Boleslav); 17. začetnici nemškega igralca in režiserja Jurgensa; 18. začetek čistoče. NAVPIČNO: 1. naš zgodovinar; 2. potovalni načrt, priročnik za potovanje; 3. natančna ura, po kateri se uravnavajo druge ure; 4. deli dneva; 5. s poprom na mizi; 10. vojaški pas; 11. kemijski znak za telur; 15. gorske reševalne sani. (lako) 1 4 Sobota, 23. aprila 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Triestina v B-ligi zmagala drugič zapored Lepi zmagi sledila hladna prha iz Siene S požrtvovalnim nastopom ukrotili Sassuolo, položaj pa ostaja zelo kritičen Triestina - Sassuolo 2:1 (1:0) STRELCI: v 38. iz 11m Testini, v 12.dp Godeas, v 29.dp Rea Triestina (4-4-2): Colombo 7; D'Ambrosio 6, Filkor 6, DAiello 6,5, Longhi 6; Testini 6,5, Lunardini 5,5 (26. dp Brosco 6), Dettori 6, Miramontes 5 (36. dp Gerbo); Marchi 6 (31.dp Tad-dei 6), Godeas 7. Trener: Salvioni. Sassuolo (4-3-1-2): Pomini; Rea, Rossini, Bianco (23.dp Piccioni), Bocc-hetti; Valeri, Magnanelli, De Falco (13. dp Quadrini); Riccio; Martinetti (24. dp Fusani), Catellani. Trener: Gregucci. Sodnik: Tozzi iz Ostie 5; Opomini: Boccheti, Rossini, Riccio, Rea, Longhi; Gledalcev: 3.000. Zmaga železne volje in trpljenja, proti vsemu in vsem. Triestina je kot bolnik v zelo zaskrbljujočem zdravstvenem stanju, ki pa se krčevito bori, da bi ostal pri življenju. Žal je presenetljiva zmaga Portogruara v Sieni (a za italijanski nogomet le do določene mere) zelo zmanjšala vrednost teh treh točk, tako da bo čez teden dni v Grossetu Triestina znova prisiljena zmagati. IZBIRE - Salvioni je moral spremeniti polovico obrambne vrste oziroma dvojico srednjih branilcev, saj sta bila Cottafava in Malago' kaznovana. Nadomestila sta ju DAiello in Filkor, ki je prepustil svoje mesto na sredini igrišča povratniku Lunardiniju. Testini je znova kril desni pas, medtem ko je skrbel za levega Miramontes. Pri gostih je Gregucci postavil Riccia za dvojico napadalcev, kjer je zaupal Catella-niju, medtem ko je moral Quadrini na klop za rezerve. O TEKMI - Triestina je bila v uvodnih minutah v podrejenem položaju. Salvionijevi varovanci so občutili pomembnost tekme in vsaka podaja je bila za Testinija in soigralce mučna. Prav zato je bilo prevč zgrešenih Razloovg za veselje tokrta ni manjkalo, na skrajni desni je Godeas, ki je spet igral kot v starih časih podaj in obotavljanj. Nekaj s strani gostov prestreženih žog bi se lahko spremenilo v priložnost za zadetek, a na srečo so branilci Triestine vsakič rešili situacijo. Morda do ključnega dogodka tekme je prišlo v 19. minuti, ko je po kotu nastala gneča, Godeas je streljal proti vratom in Valeri je žogo odbil z roko, ki je bila daleč od telesa. Sodnik igre z roko ni kaznoval, kar je razburilo domače igralce, ki so se le sprostili in začeli bolj prepričano pritiskati na vrata gostov. V 37. minuti je prišlo znova do spornega dogodka. Bocchetti je nerodno (in nehote) spotaknil Godeasa, ki je padel na tla. Žoga je bila za napadalca Triestine nedosegljiva, a sodnik se je vseeno odločil za najstrožjo kazen (najbrž ga je pekla vest zaradi nekaj minut prej zgrešene odločitve). Z bele točke je bil Testini nepogrešljiv. Ravno ob koncu polčasa je sodnik znova pokazal na belo točko. Po napaki Filkorja (v vlogi srednjega branilca se ni najbolje znašel) je Colombo zrušil Martinettija in sodnik se je pravilno odločil za najstrožjo kazen. Z razliko od Testinija pa je De Falco neprepričljivo streljal in Colombo je mojstrsko posegel. Tržačani so tako odšli na odmor z golom prednosti. Le trideset sekund po začetku drugega dela tekme je bil Colombo znova prisiljen odločilno poseči. V tem primeru je poletel, da bi nad prečko dvignil zelo nevaren strel z razdalje Ric-cia. Po nevarnem strelu z razdalje Go-deasa si je nagrado osmoljenca tekme prislužil Martinetti, ki je v šestih minutah najprej zadel dve vratnici (obakrat iz zelo ugodnega položaja), nato pa si poškodoval gleženj in bil prisiljen zapustiti igrišče. V zadnjih 30 minutah je Sassuolo navalil na tržaška vrata in zadel s kratke razdalje po zaslugi Ree. Kljub 5 minutam sodnikovega podaljška je obramba Trestine le zdržala in s strelom s 40 metrov Dettorija bi Trža-čani skoraj dosegli tretji gol. JE ŠLO - V zadnjih dveh krogih je Triestina pokazala pristop, ki je nujno potreben za vsako ekipo, ki se bori za obstanek. Top: Colombo in Go-deas. Prvi je z nekaj obrambami odločilno pripomogel k temu, da se ni zrušilo vse, kar je Godeas zgradil (priigral si je 11-metrovko in nato sam zadel) . NI ŠLO - Igra po pasovih tokrat ni bila na zadovoljivi ravni. V napadu je Triestina preveč silila s podajami v globino in skoraj nikoli širila igro. Zlasti levi pas, kjer je igral Miramontes, je bil zelo malo izkoriščen. Flop: Tudi tokrat je Miramontes igral na nižjem standardu kot njegovi soigralci. Neprepričljiv je bil prvi polčas Filkorja, ki je gotovo bolje igral, ko ga je Salvioni premaknil v vezno vrsto. Lunardini je prav tako daleč od dostojne forme. NOGOMET - Danes v A-ligi ugoden krog za vodilnega Milan še bližji slavju? Udinese bo proti Parmi lahko spet računal na Sancheza (Di Natale pa je še poškodovan) Darila, ki se skrivajo v velikonočnih jajcih, so lahko prijetna presenečenja ali pa tudi razočaranje. Navijači Milana seveda pričakujejo, da bo Velika noč še dodatno približala črnordeče 18. naslovu italijanskega prvaka. A Milan se bo moral drevi (pričetek ob 19. uri) na kratkem gostovanju v Brescii zelo paziti. Domača ekipa je namreč v zelo hudih težavah in le zmaga bi Iachinijevim varovancem omogočila, da se ponovno vključijo v boj za obstanek. Tekma bo torej zelo zanimiva, med dvema ekipama, ki ciljata na celoten izkupiček. K večji izenačenosti dvoboja, ki bi bil drugače dokaj enosmeren, pripomorejo tudi številne odsotnosti v Allegri-jevih vrstah. Trener Milana je v hudih težavah zlasti v napadu, kjer bo zaradi odsotnosti Pata (poškodba) in Ibrahimoviča (diskvalifikacija) primoran igrati z dvojico Ro-binho-Cassano. Domači trener bo v napadu zaupal dvojici Eder-Caracciolo. INTER IN LAZIO ZA TRETJE MESTO - Milan bo stopil na igrišče, ko bo že vedel za rezultate dveh najbližjih zasledovalcev. Tako Napoli kot Inter bosta igrala ob 15. uri, obe ekipi pa bosta imeli na papirju še zahtevnejši spored. Inter bo sicer igral pred domačim občinstvom, a proti Laziu v tem trenutku pravega favorita ni. Belomodri so namreč v zadnjih nastopih igrali prepričljivejše od lanskih prvakov, ki doživljajo obdobje padca forme. Bolj kot naprej gre torej pogled na lestvici Zanettija in soigralcev nazaj. In za Interjem je ravno tri točke oddaljeni Lazio, ki bi z zmago na San Siru dohi- tel črnomodre. Napoli pa odhaja v Palermo, ki je med tednom v italijanskem pokalu zaustavil Milan, kar je dokaz, da je povratek Delia Rossija blagodejno učinkoval. UDINESE, ROMA IN JUVENTUS: ZADNJA PRILOŽNOST - Na zmago In-terja računajo v Vidmu, Turinu in pri Romi, ker bi se tako znova vnel boj za četrto mesto. Furlani, ki so bili že na tem, da se zado-volijo z manj prestižno Evropo league, so po presenetljivi zmagi v Neaplju znova v igri in proti Parmi računajo na celoten izkupiček, čeprav nasprotnik je še daleč od tega, da bi bil rešen. Di Natale je še poškodovan (morda bo na razpolago za naslednji krog), a Gui-dolin se lahko veseli povratka Sancheza. Nekoliko bolj oddaljena sta Roma in Juventus, ki sta v tem krogu pred lažjo nalogo, saj bosta pred domačim občinstvom igrala proti ekipama iz spodnjega dela razpredelnice, Chievom in Catanio. Pri Romi je ozračje kar naelektreno, o čemer priča tudi besedni spopad med trenerjem Montello in Menezom. Bolj umirjeni so pri Juventusu, kjer bo znova od prve minute igral Del Piero. PESTRO NA DNU - Nazadnje še pogled na rep razpredelnice. Že izpadlemu Bariju se počasi pridružuje Brescia, ki bo morala drevi proti Milanu poskrbeti za prvovrstno presenečenje. V težavah je tudi Samp-doria, a za Cavasinove varovance prihaja kot nalašč gostovanje pri zadnjeuvrščenemu Bariju. Če Genovčani danes ne osvojijo treh točk, potem postane situacija Cavasinovega moštva skoraj dramatična. Palombo in soi- gralci pa, po res neljubih dogodkih do katerih je prišlo v teh dneh, ne odhajajo v Apu-lijo sproščeni. Tekma med Bologn in Cese-no je ena izmed tistih, na katerih bi se lahko obe ekipi zadovoljili s točko. Isto naj bi veljalo za dvoboj med Genoo in Leccejem. FANTANOGOMET - Cesena v Bo-logni bi se lahko zadovoljila s točko. Bo prišlo do enega izmed klasičnih 0:0 konca sezone? V tem primeru bi bila tako Antonio-li kot Viviano dobra izbira. Za obrambo je kandidatov več, med drugimi Britos (Bologna) in Von Bergen (Cesena), a tudi Lucc-hini (Sampdoria) in Chiellini (Juventus). Za vezno vrsto bo morda dodatne točke prispevala trojica Montolivo (Fiorentina), Seedorf (Milan) in Pinzi (Udinese). Nazadnje je še napad. Izbrani strelec Cagliarija Ac-quafresca je zadnje čase razpoložen in tekma proti Fiorentini je odlična priložnost, da se znova vpiše med strelce. Isto velja za Gi-lardina na drugi strani, tretje ime pa bi lahko bil Caracciolo (Brescia). Alternativa je Di Michele (Lecce). NAŠA NAPOVED - Danes (ob 12.30) Roma - Chievo 3:1 (50%, 30%, 20%) (ob 15.00) Udinese - Parma 2:1 (45%, 35%, 20%), Bari - Sampdoria 0:1 (20%, 40%, 40%), Bologna - Cesena 1:1 (25%, 45%, 30%), Caglia-ri - Fiorentina 2:3 (35%, 35%, 30%), Genoa -Lecce 2:2 (25%, 45%, 30%), Inter - Lazio 2:1 (40%, 30%, 30%), Palermo - Napoli 1:2 (30%, 30%, 40%), (ob 19.00) Brescia - Milan 1:1 (30%, 30%, 40%); (ob 21.00) Juventus - Catania 2:1 (45%, 35%, 20%). B-LIGA Padova - Vicenza 4:1, Pescara - Frosinone 1:1 AlbinoLeffe - Grosseto 1:1, Crotone - Atalanta 2:2, Empoli - Livorno 0:0, Modena - Torino 1:1, Piacenza - Cittadella 0:2, Reggina - Novara 1:0, Siena - Portogruaro 1:2, Triestina - Sassuolo 2:1, Varese - Ascoli 1:1 Siena 37 20 12 5 56:27 72 Atalanta 37 20 11 6 50:27 71 Varese 37 14 18 5 46:28 60 Novara 37 15 15 7 52:30 60 Reggina 37 13 14 10 39:35 53 Torino 37 14 10 13 43:42 52 Padova 37 11 16 10 54:45 49 Pescara 37 13 10 14 37:39 49 Empoli 37 11 16 10 40:35 49 Vicenza 37 14 7 16 39:45 49 Crotone 37 11 14 12 40:43 47 Modena 37 10 17 10 38:43 47 Livorno 37 11 14 12 41:41 47 Grosseto 37 11 12 14 39:47 45 AlbinoLeffe 37 11 10 16 47:56 43 Cittadella 37 10 13 14 41:46 43 Sassuolo 37 10 12 15 36:41 42 Piacenza 37 10 12 15 47:57 42 Ascoli (-5) 37 11 13 13 34:42 40 Portogruaro 37 10 10 17 34:50 40 Triestina 37 7 16 14 31:47 37 Frosinone 37 7 14 16 38:55 35 PRIHODNJI KROG: 29.4. ob 20.45 Livorno - Atalanta, 30.4 ob 15.00 Albinoleffe - Reggina, Ascoli - Frosinone Cittadella - Modena, Grosseto - Triestina Portogruaro - Pescara, Sassuolo - Empoli, Torino - Piacenza, Varese - Padova, Vicenza - Crotone, 1.5. ob 12.30 Novara - Siena KOLESARSTVO Po kazni Tadej Valjavec končal kariero LJUBLJANA - Eden najboljših slovenskih kolesarjev vseh časov Tadej Valjavec vsaj do 20. januarja leta 2013 ne bo mogel tekmovati. Potem ko ga je v sredo Mednarodno športno razsodišče (Cas) spoznalo za krivega jemanja nedovoljenih poživil, ga je Mednarodna kolesarska zveza (Uci) kaznovala z dveletno prepovedjo nastopanja in plačilom 52.500 evrov. Po odločitvi Casa je 34-letni Valjavec, ki je imel nepravilnosti v biološkem potnem listu, a jih je pri Nacionalni protidopinški komisiji (Nak) julija lani uspešno opravičil, napovedal konec kariere. JADRANJE - Jadralec Vasilij Žbogar bo kljub zapletom le nastopil na regatah razreda finn za svetovni pokal v francoskem Hyeresu, kjer bosta jutri s tekmovanjem v razredu470 z nastopi začela tudi jadralca JK Čupa Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti Jadralna zveza Slovenije (JZS) je ob pomoči Mednarodne jadralne zveze (Isaf) in Mednarodne zveze razreda Finn (Ifa) uspela pridobiti štartno mesto za Izolana, ki se ni pravočasno vpisal. JUDO - Slovenska judoistka Urška Žolnir je na evropskem prvenstvu v Carigradu v kategoriji do 63 kilogramov osvojila bronasto kolajno, potem ko je v borbi za tretje mesto z ipo-nom ugnala Izraelko Yarden Gerbi. NBA - V končnici košarkarske lige NBA sta do tretje zaporedne zmage prišli dve moštvi. Chicago je premagal Indiano (88:84) in v vzhodni konferenci povedel s 3:0 v zmagah, le še eno zmago pa potrebuje tudi zvezdniški Miami, ki je premagal Philadelp-hio (100:94). Portland je ugnal Dallas (97:92), moštvo iz Teksasa pa vodi z 2:1 v zmagah. FORMULA 1 - Turčija bi lahko ostala brez dirke za svetovno prvenstvo v prihodnjem letu, kajti šef formule 1 Bernie Ecclestone želi podvojiti pristojbino, ki jo morajo organizatorji plačati. Sedaj ta znesek znaša 13 milijonov ameriških dolarjev, Ecclestone pa želi 26 milijonov. Turčija je na koledarju formule 1 od leta 2005, vendar je zaradi visokih cen kart gledalcev vsako leto malo. NAJBOLJŠI - Scott Parker, nogometaš angleškega prvoligaša West Ham United, je po mnenju športnih novinarjev najboljši nogometaš v angleški premier league. HOKEJ NA ROLERJIH - Tržaška Edera je v prvi tekmi polfinala končnice za državni naslov s 7:2 (3:0) premagala Ferraro. KOŠARKA - Union Olimpija Jure Zdovc je nepreklicno odstopil LJUBLJANA - Jure Zdovc, ki je v četrtek s košarkarji Uniona Olimpije izgubil finalni obračun lige NLB proti Partizanu (74:77), je nepreklicno odstopil z mesta trenerja ljubljanskih košarkarjev. Ekipo bo do nadaljnjega vodil dosedanji pomočnik Miro Alilovic. »Da zapustim mesto trenerja Unio-na Olimpije, sem se odločil iz osebnih razlogov. Glede na pogoje, v katerih smo delovali v zadnjih dveh letih in pol, sem prepričan, da so bili rezultati vrhunski. Zahvaljujem se vsem, ki so mi stali ob strani, a mi je v tem trenutku zmanjkalo volje in energije za nadaljevanje. Letos smo dosegli in presegli vse zastavljene cilje in verjamem, da bo krona sezone tudi naslov državnih prvakov. Veseli me, da se je klub stabiliziral in želim mu vse najboljše tudi v prihodnje,« je pojasnil Zdovc. Zdovc sodi med najuspešnejše slovenske igralce, v zadnjih letih pa se je uveljavil tudi kot trener. Jure Zdovc ansa »Pobuda je prišla izključno z njegove strani. Pod Zdovčevim strokovnim vodstvom je klub letos žel uspehe, kakršnih v mesecu avgustu nihče niti v sanjah ni mogel pričakovati. Ostaja dejstvo, da je bil vodja zgodbe o uspehu na parketu prav Jure Zdovc,» je povedal direktor Olimpije Janez Rajgelj. / ŠPORT Sobota, 23. aprila 2011 21 ZGONIK - ŠK Kras proslavlja letos 50 let Predstavili pobude ob visokem jubileju Osrednja proslava bo 21. oktobra v Zgoniku Športni krožek Kras praznuje letos svojo 50-letnico, na četrtkovem občnem zboru pa so odborniki predstavili program prireditev ob visokem jubileju. Tradicionalno tekmovanje v igri med dvema ognjema za šole so že spravili pod streho, do oktobra pa se bo vrstil še niz pobud, ki bodo vse imele predznak 50-letnice. Višek predstavlja proslava, ki bo 28. oktobra v zgoniškem športno-kulturnem centru. Predsednik ŠK Kras Igor Milič je sicer v svojem poročilu podrobneje opisal delovanje društva v minuli sezoni, pri čemer gre povedati, da ŠK Kras ni dejaven le na tekmo-vališčih, temveč je vključen tudi v vseh druge družbene dejavnosti občine Zgonik. Okvirni program proslavljanja 50-letnice AŠK Kras 29. 4. 2011: Večerni pohod mimo spomenikov NOB (od Zgonika do Samatorce -zaključek v rekreacijskem centru v Samator-ci) na predvečer občinske proslave osvoboditve; 10. 5. 2011 (Zgonik - ŠKC): »Športni dan« za vse razrede osnovne šole (atletski pe-teroboj) za pokal 50-letnice Krožka; 31. 5. 2011: zapade rok za predstavitev izdelkov za »Likovni natečaj ob 50-letnici« za otroke otroških vrtcev in osnovnih šol; Predsednik ŠK Kras Igor Milič v začetku junija v Rekreacijskem centru v Samatorci »Mednarodni turnir v balinanju za Pokal Kras«; 12. 6.2011 (Zgonik - ŠKC): Namizno-teniški mednarodni turnir Alpe-Adria za mladinske kategorije; v drugi polovici junija v ŠKC v Zgoniku prijateljska košarkarska tekma med selekcijo košarkarjev iz občine Zgonik (pod imenom Kras) in Kontovelom z družabnostjo; v juliju na teniškem igrišču v ŠKC v Zgoniku: »12 ur tenisa« za mlade in rekrea-tivce; 2. 3. in 4. 9. 2011 (Zgonik ŠKC): »Mednarodni ženski ekipni turnir v namiznem tenisu za XXVIII. Pokal Kras«; 15. 9. 2011 (Zgonik ŠKC): zapade rok za predstavitev izdelkov fotografskega natečaja na temo: »Šport in kraška krajina«; v septembru: srečanje nekdanjih od-bojkarjev Krasa (Zgonik - ŠKC) (Zgonik -ŠKC); srečanje nekdanjih nogometašev Krasa (Repen); srečanje s tekmovanjem vseh nam-iznoteniških igralk, ki so nastopale v A1 ligi (Zgonik - ŠKC); srečanje nekdanjih rokome-tašic in rokometašev (Zgonik - ŠKC); srečanje nekdanjih rekreativcev (Zgonik - ŠKC); konec septembra: nočni tekmovalni pohod; konec septembra ali v začetku oktobra (rekreacijski center v Samatorci): tekmovalni turnir za rekreativce; mednarodni rekreacijski turnir v namiznem tenisu (Zgonik - ŠKC); 21. 10. 2011 (Zgonik - ŠKC): razstava likovnega in fotografskega natečaja; predstavitev publikacije ob 50-letnici ustanovitve Krožka; podelitev priznanj; predstavitev spletne strani AŠK Kras 28.10.2011 ob 19.30 (Zgonik - ŠKC): osrednja slovesna proslava s športno - kulturnim programom. SKLAD M.ČUK Tokrat v atletiki v Strunjanu Čeprav je VZS Sklad Mitja Čuk na lokalnih igrah v Sečovljah zaradi gripe nekaterih gojencev nastopil z okrnjeno postavo, je dosegel nekaj dobrih rezultatov. Igre je priredil CUEV iz Strunjana. Nastopilo je kar 240 tekmovalcev 11 zavodov iz enega dela Primorske. Tekmovali so v tekih na 50, 100, 200 in 400 m, z vozički na 100 m, v štafeti 4x100 m, v skoku v daljino z mesta in z zaletom, v metu žogice in v elementih košarke. Po pozdravnem nagovoru ravnatelja CUEV Strunjan Korada Lešnika in po olimpijski prisegi »Naj zmagam, če ne morem zmagati, naj pogumno poskusim,« so se začela tekmovanja. Gojenci VZS Mitja Čuk so tekmovali le v tekih in metu žogice. Natopila je tudi šestčlanska ekipa VZS iz Sesljana. Rezultati 50 m moški: 3. Giuliano Mau-rel 17,6; 4. Sandro Schergna 20,0; 50 m ženske: 4. Patrizia Brandolin 14,3; 200 m: 2. Stojan Jelenič 43,2; 100 m: 4. Patrik Rebula 28,3 (osebni rekord). Met žogice: Stojan Jelenič 23,5 m; Pa-trik Rebula 13,8 (osebni rekord); Pa-trizia Brandolin 7,4 m; Giuliano Maurel 5,8; Sandro Schergna 4,5 m. VZS Mitja Čuk in ekipo iz Se-sljana čaka že 18. maja nova preizkušnja, regijske igre v Postojni. (lako) ATLETIKA Ruzzier v Vidmu na 2. mestu Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier je v četrtek v Vidmu nastopil na mednarodnem atletskem mitingu Memorial Tedoro. Na razdalji pet kilometrov na atletski stezi je Ruzzier, ki je branil barve tržaškega kluba Marathon, zasedel skupno drugo mesto (čas 23:42). Boljši je bil le 19-letni klubski sotekmova-lec Giovanni Limoncin (21:56,02). Na tretje mesto se je s časom 23:49,02 uvrstil Filippo Driussi (Atletica Maligna-ni iz Vidma). Nastopilo je trinajst hi-trohodcev. □ Obvestila ■ OOZUS - Osnovna organizacija zamejskih učiteljev smučanja vabi člane/učitelje na 1. redni občni zbor, ki bo v četrtek, 28. aprila 2011, ob 20. v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v mali dvorani Alberta Sirka v Križu. Pri Primorju darovali več kot sedem litrov krvi Pred kratkim so pri Primorju organizirali hvalevredno krvodajalsko akcijo. Okrog dvajset nogometašev članske in ljubiteljske ekipe proseškega društva je v potujoči ambulanti v parkirišču športnega centra Ervatti pri Briščikih darovalo nad sedem litrov krvi. »Vsak je daroval 400 cl krvi. Veseli me, da se je na našo pobudo, ki smo jo organizirali skupaj s tržaškim društvom krvodajalcev ADS, odzvalo toliko ljudi. S tem želimo spodbuditi in obveščati ljudi, da so tovrstne pobude zelo pomembne. Primorje mora poleg športa skrbeti tudi za socialo in za druga vprašanja,« je dejal predsednik proseškega društav Roberto Zuppin, ki je tudi sam že več let krvodajalec. Pobudo Primorja je pohvalil predsednik tržaškega ADS Ennio Furlani, ki upa, da bo proseško društvo za zgled vsem ostalim. KOLESARSTVO - Tekmovanje Friuli MTB Challenge v gorskem kolesarstvu Tudi dva Slovenca Za tržaki klub Mountain Bici club tekmujeta tuid tržaška Slovenca, sicer košarkar Bora Miran Bole in Dean Kralj V aprilu se je začelo tekmovanje v gorskem kolesarstvu Friuli MTB Challenge, ki se pod okriljem italijanske kolesarske zveze odvija v petih preizkušnjah. Za tržaški klub Mountain Bici Club tekmujeta tudi Slovenca Miran Bole (letnik 1987), ki je tudi košarkar Bora Radenska, in Dean Kralj (1973). Na prvi ravninski tekmi na kronometer (20 km) v kraju Villa di Varmo pri Latisani na Videmskem je bil Bole v skupnem seštevku 40. (med 110 udeleženci) in 5. v svoji kategoriji Elite Master Sport (do 30. leta), Kralj pa absolutno 52. in 11. v svoji kategoriji Master 2. V drugi, precej bolj zahtevni preizkušnji pri Spilimbergu ob Tilmentu na razdalji 52 kilometrov z vzponi z naklonom tudi do 17% (na kolesih so bili skoraj tri ure) pa je bil Bole 170. v absolutnem merilu (nastopilo je kar 351 tekmovalcev tudi iz Slovenije, Avstrije in Nemčije) in 25. v kategoriji, Kralj pa je po padcu moral odstopiti. Prihodnja tekma bo 8. maja v Primulaccu v videmski pokrajini znani Marathon Bike per Haiti, dobrodelna prireditev s tekmovanji tudi v teku in v cestnem kolesarstvu. Pobuda Friuli MTB Challenge je dokaj ugledno tekmovanje, saj na primer ob boku z ljubitelji po gozdnih in gorskih poteh (asfaltu se izogibajo tudi na treningu) kolesarijo tudi profesionalci kategorije Elite, na primer znana imena kot Marzio Deho, Mike Felderer, Walter Costa, Johnny Cattaneo in drugi. Tudi pri tržaškem društvu pristopajo k zadevi dokaj resno. Ekipa vadi vsak petek popoldne (pozimi tudi z umetno razsvetljavo), ko je zbirališče ob 15. uri na kolesarski stezi pri Rovtah in nato na sporedu trening po Krasu z izhodiščem v Bazovici. Večkrat se povzpnejo na primer na Kokoš, Vremščico ali celo na Čaven. Medtem ko ima Kralj že več izkušenj, Bole prvič nastopa na uradnih tekmah in je najmlajši član kluba. Tedensko prevozi vsaj kakih sto kilometrov, pač odvisno tudi od vremena, v prihodnje bi rad za spremembo poskusil vzpon tudi na Nanos in Snežnik. Usklajevanje košarke in kolesarstva je zlasti ob petkih, ko ima dvojni trening, dokaj naporno. ODBOJKA Dobra • ■ v • izkušnja za igralke Sokola 2. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Libertas - Sokol S.B. Costruzioni 3:0 (25:23, 25:23, 25:19) Sokol S.B. Costruzioni: Mazzucca 7, Brankovic 2, Budin 9, Rauber 11, Škerl 0, Vidoni 3, Devetak (L1), A. Pertot 10, M. Pertot 0, Fragiacomo, Radislovich, Žerjal (L2). Trenerja: Andrej Pertot in Lajris Žerjal. V zadnji tekmi letošnjega prvenstva so se sokolovke pomerile z drugouvršče-nim Libertasom, ki je že pred tekmo napredoval v 1.divizijo. Prav zaradi nepomembnosti srečanja je bila igra na obeh straneh mreže zelo lagodna. V 1. setu so Nabrežinke začele zelo slabo, tako da je Libertas povedel 14:6. Tedaj so se naše od-bojkarice le zdramile, nadoknadile zaostanek, nato pa v izenačeni končnici prepustile set nasprotnicam. Z dobro igro so nadaljevale tudi v 2. setu do rezultata 9:3, ko so spet popustile v sprejemu in zapravile vso svojo prednost. V končnici so spet prevladale izkušenejše igralke Libertasa. V 3. setu pa je bilo napak na strani Nabre-žink preveč, tako da so ga domačinke osvojile brez težav. Za dobro igro zaslužijo pohvalo Anastazija Pertot, ki je že na začetku 1. seta zamenjala poškodovano Ja-niko Škerl, in centra Giulia Rauber ter Te-reza Budin. Prvenstvo so tako sokolovke zaključile na sredini lestvice, potem ko so se dalj časa potegovale tudi za najvišja mesta. V nadaljevanju prvenstva pa so bili rezultati tudi zaradi številnih poškodb slabši. Izkušnja pa je bila za mlade igralke, ki so še lani nastopale v 3. diviziji, gotovo pozitivna, saj so se s pomočjo bolj izkušene Tjaše Mazzucca kalile za naslednje sezone. (pera) Vrstni red: Altura in Libertas 42, S. Andrea/Coselli 36, Virtus 33, Roiano Gretta Barcola 30, Sokol S.B. Costruzioni 29, Poggi 21, Kontovel 16, Oma 11, S. Andrea 4 (Oma, Altura, Kontovel in Roiano Gretta Barcola s tekmo manj). UNDER 14 MOŠKI Olympia Ferstyle - Futura Cordenons 1:3 (25:15, 29:31, 20:25, 23:25) Olympia Ferstyle: Manfreda, Černic, Lupoli, K. in S. Komjanc Terpin, Pisk, G. in N. Terpin, Winkler, Sfiligoi, Lavrencic. Trener Ivan Markič Na domačem igrišču je Olympia nerodno izgubila proti ekipi iz Cordenonsa. Gostje so sicer prvi na začasni lestvici. a po lepem prvem setu se je že zdelo, da bodo domačini poskrbeli za presenečenje. V nadaljevanju so gostje v vseh treh setih takoj prevzeli vodstvo, naši pa jih niso uspeli ujeti, razen v durgem setu, ko so goste ujeli potem, ko so ti že vodili s 24:21. Vnela se je bitka za vsako točko. Olympia je imela tudi dve set žogli, a ju ni izkoristila, da bi povedla z 2:0 v setih. V četrtem setu, ko je kazalo, da bo našim uspelo izsiliti tie-break (vodili so s 23:21), so gostje nanizali štiri zaporedne točke in tekme je bilo konec. UNDER 13 MEŠANO Na Tržaškem Skupina B Virtus Ž - Kontovel 0:3 (18:25, 23:25, 22:25) Kontovel: Barnaba, Bezin, Brunetti, Gregori, Košuta, Metelco, Pagan, Roma, Starc, Ukmar, Zaccaria. Trenerka: Sandra Vitez Odbojkarice Kontovela so premagale vrstnice Virtusa, čeprav so tokrati igrale pod svojimi sposobnostmi. Bile so premalo zbrane in so veliko grešile, a so bile na srečo v končnicah vseh treh setov dovolj prisebne. Virtus M - Breg 3:0 Breg: Camassa, Meneghetti, Olenik, Cattaruzza, Muiesan, Jež, Paoli, Medizza, Debernardi, Racman, Hervat. Trener: Daniela Zeriali Mlade odbojkarice Brega so tokrat izgubile proti edini ekipi, ki so jo v prvem delu premagale. Na splošno so bile premalo zbrane in so igrale pod svojimi sposobno-stimi, največ težav pa jim je pravzaprav povzročala zelo majhna telovadnice šole Codermaz, v kateri se niso znašle. Vrstni red: Kontovel 35, Coselli blu 33, Sloga Dvigala Barich in Olympia 30, Virtus Ž 23, Brunner 18, Killjoy 9, Virtus M 6, Breg 2 (Virtus Ž z dvema, Kontovel, Sloga in Olympia z eno tekmo več). 22 Sobota, 23. aprila 2011 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla Anticiklon bo oslabel in dovolil prihod vlažnih višinskih jugozahodnih tokov nad našo deželo. V naslednjih dneh bosta nastala dva ciklona, prvi nad Sredozemljem, drugi pa nad srednjo Evropo. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 20.01 Dolžina dneva 13.55 Nad večjim delom Evrope je šibak anticiklon, nad jugozahodno Evropo pa je ciklonsko območje z vremensko motnjo. V višinah priteka nad naše kraje topel in postopno nekoliko bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Postopoma se bo krepila vremenska obremenitev, pri občutljivih ljudeh se bodo začele pojavljati vremensko pogojene težave, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na nedeljo bo moteno. -/^T-^ MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 13,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 8.50 najnižje -28 cm, ob 18.58 najvišje 26 cm, ob 18.47 najvišje -9 cm, ob 19.45 najnižje -40 cm. Jutri: ob 10.48 najnižje -28 cm, ob 19.30 najvišje 35 cm, ob 14.01 najvišje 9 cm, ob 20.24 najnižje -28 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........20 2000 m............6 1000 m ..........15 2500 m............4 1500 m............9 2864 m............1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel po nižinah 6 in v gorah 7. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 6/24 CELOVEC O 4/23 ¿a. TOLMEČ O 6/22 TRBIŽ O 4/18 O 2/20 KRANJSKA G. ¿1 vi VIDEM O Cs 7/23 O PORDENON 8/22 TRŽIČ 2/23 o