V ipravililvti; prijemi: u eilo teto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — , ietrt „ , 6 » ~ » mesec , 1 ,70. Erf!» V11 llm/ftj ^l^ i """"" mesec ^^^^^ ■■ ^B BB ^BkM I n I il I w Bli I w ga 11 m i KJULJ m JLi X t JLI V/ sä^ liha)« vsak dan. iiviemti nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. * ä^0* Političen list za slovenski narod. Štev. 210. v Ljubljani, v petek 13. septembra 1901. Letnik XXIX. ljudstvo je govorilo! Viharni so bili dnevi volivnega boja, hrupno so Šumeli valovi volitvenega gibanja po vsej deželi, merili sta svoje moči k r š-čanskainprotikrščanska ideja, borila se je stara narodna in domoljubna zavest proti liberalnemu brezdomovinstvu, narod je stal v boju proti svojim grobokopom, na braniku je bilo ljudstvo za svoje ideale in gmotne svoje koristi. Liberalni nasprotniki so šli v boj proti narodu, proti njegovim svetinjam in koristim i vao strastjo, vsem gnevom in vsemi sredstvi, ki si jih more izmisliti le janičaraka duša. Pod preperelim bar-jakom »svobode in naprednjaštva« se je zbralo v liberalnem taboru vse, kar leze in grede, da z nogami potepta može, ki zbirajo narod pod staro slovensko zastavo. V imenu »svobode« in piškavega »napredka« so liberalni age uprizorili nečuveno gonjo zoper vse, kar je našemu narodu dragega in svetega; s kruto besnostjo so skušali ljudstvu iztrgati svobodno volitev po njegovem prepričanju in zavesti. V muzeju propalega mejnarodnega liberalizma so si nabrali zarjavelega orodja in streljiva, da naskočijo slovenski dom in narodu nad glavo zažgo domačo streho in razdero podedovano ognjišče. Da liberalne puhlice, mejnarodnega liberalizma strupena kuga, te so, ki razdirajo in ostrupljajo narod ter mu razjedajo korenine in stržen. Lažnjive liberalne fraze so, ki narod odvračajo od krščanstva, izpri-jajo srce in uničujejo s trudom vzbujeni narodni ponos. Z vrmi in rovnicami liberalni samopaš niki stoje ob odprtem grobu, kamor bi položili živo telo naroda svojega. Udarili so pastirja, da bi razkropili zbegano čredo na vse Štiri vetrove. Ti liberalni zaslepljenci mečejo narodu v oči cestnega blata in pekočega popra, da bi slepca vodili v propad. Česar v stoletjih niso dosegli zakleti naroda tuji sovražniki, to skušajo doseči zgubljeni sinovi, da bi se zgrnilo tujstva valovje nad domom slovenskim. Toda narod slovenski je preživel že hujše čase. Niso ga strla kopita janičarskih čet, niso ga pogreznile v LISTEK. Velika turška vojna. (Priobčil N. N.) (Konec.) HiIdyardova brigada je imela v pomoč močno topništvo, dve bateriji in 6 velikanskih pomorskih topov. Poveljeval je polkovnik Lony. Mož se je bil odlikoval v Egiptu, kjer je s svojim topništvom uničil cele trume besnih dervišev. Toda Buri so bili drugačni bojevniki. V silnem teku pridivjata obe bateriji in se ustavita 700, drugi pravijo 500 m pred sovražnikom. V hipu padejo na tla vsi konji, mrtvi, razmesarjeni, oplašeni. Moštvo pa zasuče topove in začne streljati. Toda vsa disciplina nič ne pomore. Okoli vsakega topa se nagromadi v kratkem cel kup mrtvecev. V enomer padajo na baterije s vin-čenke šrapneli. Lonya zadeneta dve krogli. »Proklet bodi, kdor zapusti topove«, kliče in odnepo ga v nekak jarek na bojišču. vrtincu evropske homatije, ubranil si je katoliško vero svojih očetov, ohranil materinski svoj jezik, obranil se bode tudi svojih domačih sovragov, po tujstvu okuženih sinov. Še živi naš narod, še je krepka njegova moč in neustrašen ponoB mu užiga ljubezen do Boga, doma in cesarja. To je naš narod na Kranjskem pokazal zopet včerajšnji dan. Pogazil je liberalnega zmaja, sijajno je zmagal prevaro in strast. Ljudstvo je govorilo in s tem obsodilo v prvi vrsti dr. Tavčarja, ki je zanetil bratomorni boj in razbrzdal vso jezo in strast svojih poslušnih in mutastih somišljenikov. Obsodilo je ljudstvo liberalizem, ki ga dr. Tavčar in njegovi tra-bantje kot preležano blago in preperelo slamo prodajajo po »Narodu«, »Rodoljubu« in drugih skladiščih liberalnih težakov. Ka-toliško-narodna str a nka j e si j a j no dokazala, da ona je ljudstvo, jedro naroda slovenskega, ki se oklepa pravih svojih prijateljev in voditeljev. Po nečuvenem terorizmu je sicer zmagal edini Božič s pomočjo iirovskih glasov, toda v vipavski dolini, torej mej svojimi ožjimi rojaki, je ostal za 26 glasov v man j šini. Zmagal je torej židovski bog. Temu je vzrok le malo mam ost nekaterih naših mož in pa vabljivi obeti liberalnega generala. Toda tudi v tem okraju je moralno zmagala katoliško-narodna stranka. Slava torej zavednim krščanskim možem, slava in hvala vsem, ki so neustrašeno stali na braniku za naroda pravdo! Politični pregled. V Ljubljani, 13. septembra. Volitve v gališki mestni skupini so izpadle v sredo tako, da si je ohranil poljski klub svoje dosedanje postojanke. Od 28 mandatov v tej skupini jih imajo konservativci 6, zmerni levičarji pa 11, poljski demokratje pa so od svojih dosedanjih 11 mandatov ohranili le 9. Posebno zanimivo Polkovnik Hunt tudi pada pretrgan na dva kosa, ž njim stotnika Goldie in Scbreiber. V tem peklenskem ognju ne more vstrajati najpogumnejši mož. Vsi topničarji, kar jih je ostalo še pri življenju, se hite skrit v jarek. Samo en top še ostane v delu, pri njem štirje možje. Prvi pada na lafeto, tovariš se zadet zgrudi med kolesa. Tretji zavibti roke proti nebu in se pred topom zvali na obraz. Še en mož stoji sam, mirno čakajoč, da ga pozove smrt. Tudi njega zadene krogla, ki so padale tako gosto, da so po bitki na truplu enega samega vojaka našteli 64 ran. Polkovnik Bullock pripelje dve kom-paniji infanterije na pomoč. Vse zaman. V hipu decimirani morajo biti veseli, da morejo uteči k vojakom, ki so bili skriti v jarku. Med tem je opazil sam Buller grozni položaj Hildyardovega topništva. Obrnil se je do prostovoljcev: »Kdo reši topove?« Korporal Nurse, vojak Young in nekaj drugih se takoj odzove. Mali četi se pridružijo trije adjutanti, Congreve, Schefield in Ro berts, edini sin slavnega Robertsa. Dva topa pri tej volitvi je pač to, da je v Lvovu prodrl član poljske ljudske stranke državni poslanec Bojko proti plemiškemu kandidatu, ki je prišel na površje še le v zadnjem hipu, in da je ondi minister Pientak dobil najmanj glasov. Izmej rusinskih kandidatov ni mogel nobeden prodreti. V Lvovu je izvoljenih 6 poslancev, v Krakovu 3, eden mandat pa se odloči pri ožji volitvi v ponedeljek, pri kateri prodre bržkone poljski demokrat Rotter. Daszynski s 1298 glasovi niti ne pride v ožjo volitev. Okraji Brzezani, Kolomea in Rzeszow so volili soglasno dosedanje zastopnike zmerne levičarje Schatzl, Wito-slawski in Jablonski. — Ker imajo sedaj zmerni levičarji skupno 33 mandatov, poljska ljudska stranka 3 in Rusini 13, razpolaga cela opozicija z 49 mandati. To število se pri volitvi v ponedeljek pomnoži še za jed-nega in tako bo v prihodnjem gališkem deželnem zboru skupno 50 opozicijonalcev, ker se v ostalih dveh skupinah njih število nikakor ne pomnoži. / Volivna oklica čeških in nemških radikalcev sta izšla te dni skoro istodobno. V obeh oklicih nahajamo posebno v narodnostnem oziru najradikalneje zahteve, kajpada ravno v nasprotnem smislu. Parola vsenemcev se glasi: »čisto nemško, vsenemško in nerazdeljeno«, ona čeških radikalcev pa jezikovna -avnopravnost in nerazdeljivost dežela češke krone. Vsenemoi, ki se v svojem oklicu pečajo izključno z narodnostnim vprašanjem, zahtevajo nemški državni jezik, za prvo silo se pa zadovolje s tem, da Čehom dokažejo, da češki deželni zbor ni mesto za razprave narodno-politiške narave. Mnogo pametneji je oklic čeških radikalcev. V njem se navaja deset zahtev, ki jih morajo skušati izvesti na radikalni program izvoljeni poslanci. Najvažneje mej njimi so te-le : državnopravna samostojnost kraljestva češkega, nerazdeljivost Češke in Moravske v narodnem oziru, popolna jezikovna ravnopravnost, splošna volivna pravica, varstvo manjšin, boj proti nezasluženi premoči plemstva in velepo-sestva ter konečno skrb, da Be vera loči od politike in kulturnih vprašanj. Ta zahteva se zdi radikalcem tako potrebna, kakor gotovim mladočeškim krogom, zato pa mej poštenim, vernim narodom ne bo posebno srečno spravijo z bojišča, toda izguba je strašna. Roberts dobi smrtno rano, Congreve obleži ranjen. Congreve je pozneje natančno povedal, kako je dežilo svinčenk. »Prva svinčenka mi je prodrla rokav in oprasnila komolec, v islem hipu je gruča zemlje priletela na desno ramo, potem je dobil konj svinčenko, za njim jaz v desno nogo, in potem konj še eno in na tleh sva bila oba « Na pomoč pridirja stotnik Reed z novimi konji in jezdeoi. Pa ogenj je presilen. Dve tretjini konj in polovica mož obleži na tleh. Buller sedaj uvidi, da je vsak trud zaman, in zapove, naj se topovi prepuste osodi. Bitka je bila že na pol izgubljena. Bar-tonova brigada je le deloma prišla v ogenj in ni mogla več odvrniti nesreče. Največ se je prizadeval še rešiti čast dneva Dundo-nald b konjico. Napal je holm Hlangwane, pa izkusil isto, kakor njegovi tovariši. V času modornega orožja najhrabrejši vojaki ne morejo napasti enako močnega, utrjenega sovražnika z upanjem na zmago. Dundo-nald je imel nekako 1000 mož, v kratkem jih je pustil 130 na bojišču. Ob 12. uri opo-ludne so se vse angleške čete potrte pomi- vlekla. Morda so jo sprejeli v program samo radi nekaterih dosedaj v mladočeških rokah se nabajajočih mandatov. Občinske volitve v Zagrebu se vrše v prvi polovici meseca oktobra. Po-polniti bo tokrat 25 občinskih mandatov, in sicer 8 v prvem, 11 v drugem in 6 v tretjem volivnem razredu. Zjedinjena opozicija bo poskusila svojo srečo samo v tretjem razredu, ker v prvem in drugem nima upanja na zmago. Seveda tudi eventuvalna zmaga zjedinjene opozicije ne bo mogla premen iti sedanjega hrvatstvu in njega pravični stvari neprijaznega zistema. Nameravan napad na Chamber-laina. Angleški kolonijalni minister Chamber-lain je bil pred nedavnim v veliki nevarnosti, če so namreč resnične izpovedbe nekega v Londonu bivajočega Francoza Fau-cherona, 231etnega brezposelnega natakarja. Ta mož je namreč umoril minuli torek nekega londonskega urarja, Junga po imenu, in se moral zaradi tega zagovarjati pred sodiščem. Tu je izpovedal, da ga je ob prihodu v London zvodil nek neznanec k Jungu, ki ve povedati, kako se lahko živi brez vsakega dela. Jung ga je res prijazno sprejel, mu dal mnogo anarhistiškega beriva, nekaj potrebnega drobiža ter ga povabil, naj ga le pogosto obišče. Zgoraj imenovani dan je pa Jung posebno dolgo pridržal pri sebi ob toženca, mu razlagal razne anarhiške nauke in ga konečno odvedel v posebno sobo in zaprl. Tu ga je naravnost pozval, naj umori Chamberlaina, ki je provzročil južno afriško vojsko. Ogromno plačilo mu je zato zagotovljeno. 10 funtov šterlingov dobi takoj. Ker se pa obtoženec nikakor ni dal pregovoriti za tako dejanje, prijel je Jung za kladivo, da ga ubije in tako onemogoči izdajo. V tej nevarnosti je prijel Faucheron za nož in ga, ko se mu je Jung približal b kladivom, temu zasadil za vrat in ga na ta način umoril. — Ker se sodišče še ni moglo prepričati o istinitosti te izpovedbe, je od-godilo nadaljno razpravo. Izgon turške policije iz Francije. Iz Pariz i poročajo zasebni krogi, da je francoska vlada izdala povelje, naj se iz Pariza izženeta v prvi vrsti dva že več let kale v tabor. Večina vojakov ni videla niti enega Bura, tako izvrstno so se le-ti poskrili za skalami in v prekopih. Taka je bila bitka pri Colensu. Doyle sklepa poročilo: »To pot smo se naučili lekcije. Nič več se niso odslej vojaki nalašč borili na torišču, katerega je pripravil sovražnik zase. Nič več niso hladnokrvno napadali utrjenega sovražnika naravnost in v gostih trumah podajali predober cilj sovražnim puškam. Dolgo časa smo se učili novega boja in drago plačali lekcijo. A v najhujši uri smo spoznali to, kar nas je pozneje privedlo k luči.« Doyle sklepa poročilo z bitko pri Dol-monnuthi, kjer je Roberts razpršil glavno in zadnjo redno bursko vojsko. Vsi so menili tedaj, in tudi Doyle, da se je tedaj boj izvečine končal. A končana je bila le prva faza vojne. Druga se sedaj nagiblje h koncu, in reči moramo, ne v korist Angležem. Tretja pa bo morebiti še iznenadila svet tako, kakor jo osupnil vodilne kroge pričetek vojne. Če se to zgodi, bo to gotovo ena največjih s,mag, katere si je priboril ideja-lizem nad surovo silo. ondi živeča načelnika turške državne policije ter ostavita Francijo tekom 48 ur. Ta dva moža sta imela nalog od turške vlade, da nadzorujeta miadoturško gibanje. Poleg teh dveh bo pa zadel ta ukaz tudi druge turške policaje, ki deloma javno deloma tajno izvršujejo nalog svojo vlade. In vkljub vsem tem repreaalijam se Turčija še ne gane. Menda je vendarle prepričana, da se ji sicer ne pripeti nič žalega. Kapnki parlament se letoB več ne snide k običajnemu zasedanju. Za to ima Beveda vlada dovolj tehtnih razlogov. Najvažneji je pač ta, da bi ne bil sklepčen, ker bi se evontuvalnemu povabilu ne odzvalo potrebno število članov. Mnogo izmej njih so jih namreč potaknili po ječah, drugi so pobegnili ali pa se pridružili Burom in vstašem, velika večina se pa ne more v sedanjih razmerah ločiti od svojih iarem, katere mora stražiti pred vstaši. — Vladi tak položaj seveda nikakor ni ljub, a pomagati si ne more iz zadrege. Cerkveni letopis. Posvečevanje župne cerkve na Črnučah. Med najslavnejše dneve, kakošnih je sploh doživela fara črnuška, smemo vštevati dan 8. septembra t. 1. Kakor znano, se je morala 1. 1880 dozidana, in 4. sept. 1887 po tedanjem kne-zoškofu ljubljanskem posvečena farna cerkev zaradi poškodovanja o potresu dne 14. apr. 1895 podreti; in postavila se je nova, večja in krasnejša. Krepko je trebalo posegati na delo, da je majhna občina z 850 prebivalci zmogla toliko delo, dve cerkvi v 15 letih; se ve, da bi se to sedanje delo nikakor ne moglo izvesti brez vladne pomoči, brez preblage besede Njegovega Veličanstva, presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Delo je srečno dokončano; cerkev je opravljena popolno in pripravna, da se kot nevesta po cerkvenem posvečenju tudi posveti v pravo cerkveno last, v pravo hišo Božjo. Presvetli knezoškof, gospod dr. Anton Bonaventura so milostno ugodili prošnji žup nikovi in faranov irr določili za dan posve-čenja dan 8. sept. Ko farani t.> zvedo, zašumi po fari ko v panju, med mladimi in starimi: Na delo za primeren sprejem višjega pastirja! — in 7. sept. je pokazal spoštovanje in ljubezen, pokazal umnost in delavnost pridnih rok, ki so, pričenši s slavolokom pri črnuškem mostu pot proti cerkvi in prostor pred cerkvijo spremenili nekako v krasen park, znotraj pa okrasili cerkev bogato in ukusno. Dne 7. sept. ae pripeljejo presvetli točno ob 4. uri popoldne; pri »slavnostnih vratih« pozdravi presvetlega po navadnem običaju šolarica in po pozdravu spremlja presvetlega obilna množica ljudstva, na čelu šolarji z gospodom učiteljem v cerkev ; po blagoslovu stopimo v šolo, kjer so presvetli poslušali šolarjev izpraševanje iz krščanskega nauka; in pri tej priliki so blagoslovili nov prelep križ, katerega je šoli podaril posestnik Franc Jemec; g. učitelj Josip Gregorin je presvetlega spoštljivo pozdravil pred šolo, v šoli pa šolarjem pojasnil imenitnost dneva. Po končanem izpraševanju, ko so presvetli obdarovali šolarje s podobicami, se je izvršila kanonična vizitacija in po končanih molitvah v šotoru pri svetinjah, bil je končan dnevni vspored. Dne 8. septembra se prične cerkveno opravilo ob 8. uri, do katere ure so Presvetli spovedovali od rane jutranje ure; ob 12. uri je minulo sveto opravilo; popoludne pa je bila birma; to je bilo veselja, ko so podelili ta zakrament 73 otrokom, ker na Črnučah ni bilo birme 70 let. — Ugodivši prošnji za posvečenje farne cerkve so prihiteli Presvetli z veseljem k trudapolnemu delu, nastopili so, kakor povsod, tudi na Črnučah s prikupljivo ljubeznjivostjo; oznano-vali so besedo božjo dvakrat: dopoludne pred cerkvijo, popoldne v cerkvi, z znano gorečnostjo so milo ali globoko posegali v naša srca. Tisočera zahvala Vam, Presvetli, za ves trud ter za lepe nauke. Duhovnikov je streglo Presvetlemu pri svetem opravilu 14; Bog Vam povrni trud! — Ljudstva se je pa zbralo toliko, da je bila prostorna cerkev prenapolnjena. O slikariji, katero je izvršil gosp. Anton Jebačin, je pa en glas, da se je delo posrečilo popolno; vse delo je lahko in živahno, barve so dobro izbrane in razstavljene po lepem načrtu. Težko je reči, je-li krasneja ali plastika ali gladka slikarija v omamen-tiki. Obok pa dičijo potresni patroni: sveti Emigdij, sveti Franc Borgia in sveti Aleš, napravljeni al fresco. In sedaj daj Bog, da stoji ta nova cerkev na Črnučah mnogo mnogo let v slavo Bogu in v dušno veselje črnuškim fa-ranom. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. septembra. Izid včerajšnjih volitev je glasom prvotnih uradnih poročil sledeči : 1. okraj Ljubljana-Vrhnika: 2823 veljavnih glasov, Fr. Povše 2766, dr. Ivan Šusteršič 2591, Jelovšek 193, 30 razcepljenih, 110 neveljavnih ; 2. okraj Kamnik-Brdo : 2314 veljavnih glasov, Andr. M o j a č 2037, Stare 232, Zar-nik 42, 3 razcepi., 15 nevelj. ; 3. okraj Kranj Tržič-Škofja Loka : 2575 veljavnih glasov , pl. D e t e 1 a 2569, dr. Brejc 2352, Lazzarini 213, 2 razcepi., 14 neveljavnih ; 4. okraj Radovljica-Kranjska gora : 1511 veljavnih glasov, Jos. P o g a č n i k 1230, Cop 277, 4 razcepi., 1 nevel.; 5. okraj Postojna-Logatec itd.: 3627 veljavnih glasov, dr. Krek 1956, Fr. D r o b-nič 1953, Arko 1668, Ambrožič 1658, 7 razcepi., 34 neveljavnih ; 6. okraj Vipava - Idrija: 1677 veljavnih glasov, Iv. Božič 891, Fr. Habe 785, 1 razcepljen, 4 neveljavni; 7. okraj Novomeato-Kostanjevica-Krško: 3511 veljavnih glasov, Jos. Dular 2408, Globočnik 1062, Lapajne 35, 6 razcepljenih, 35 neveljavnih; 8. okraj Trebnje-Zatičina itd.: 5057 veljavnih glasov, Fr. Košak 4661, dr. Žitnik 4048, dr. Schweitzer 3974, Bukovec 1029, Zupančič 1015, Vehovec 96, Brce 69, 105 razcepljenih, 57 neveljavnih; 9. okraj Kočevje-Ribnica : 2645 veljavnih glasov, Fr. Pa ki ž 2489, Fr. Jaklič 1553, Višnikar 1189, Rus 23, 15 razceplj., 102 neveljavna; 10. okraj črnomelj-Metlika: 1574 veljavnih glasov, Vilj. Pfeifer 1164, öetiua 410, 2 neveljavna. — Avtentične številke objavijo glavne volivne komisije. Vrli Gorenjci! Podatki včerajšnjih volitev izpričujejo, da imajo liberalci na Gorenjskem edino še v Lescah večino. Vse druge liberalne trdnjave so padle! Pa tudi v Lescah se je število naših glasov od zadnjih volitev podvojilo. Kmalu bode na Gorenjskem vihrala bela zastava. Štiridesetletnico svojega delovanja v mestni župniji sv. Jakoba v Ljubljani bo praznoval jutri preč. gospod kanonik in župnik Janez Rozman. Bil je vso to dolgo dobo neumorno delaven za čast božjo v šoli in cerkvi. Bil je oče revežem in žalostnim tolažnik. Posebno veliko je Btoril za lepoto cerkve sv. Jakoba. Pri svojih sedemdesetih letih je še vedno čvrst na duhu in telesu in neutrudljiv pri delu od ranega jutra do poznega večera. Ohrani ga Bog še mnogo let! Duhovske zadeve v krški škofiji. Beneficij v dež. bolnici, katerega je dosedaj oskrboval č. g. o. Evgen M e r š e , ki je prestavljen v Volšberk, prevzame sedaj v oskrbljevanje č. g. o. Alojzij S 1 a b a n j a. — Kanonikat v Gospi Sveti dobil je č. g. Alojzij II u 11 e r , župnik v Koprivni. — Č. gosp. Fr. U r a n š e k , kaplan v Dobrlivasi, imenovan je vojaškim kaplanom v rezervi pri 4. domobranskem polku. — Drugih duhovnih vaj 8e je v preteklem tednu udeležilo 46 duhovnikov, med temi 25 Slovencev in 21 Nemcev. — Letošnji župniški izpiti se bodo vršili 8., 9. in 10. oktobra t. 1. v kne-zoškofijski palači v Celovou. — Razpisani ste do 12. oktobra župniji Javorje pri črni in L o ga v as z sooskrbovanjem župnije v Škofičah pri Vrbi. Premeščen je prov. učitelj gosp. Ivan Žen iz Višnje gore v Stari trg pri Črnomlju. Suspendiran je, kakor slišimo, od vseh cerkvenih opravil duhovnik ljubljanske škofije, Ivan Be z e 1 j a k, in mu je prepovedano nositi značilno duhovsko obleko. Bil je na umu bolan, a danes ga je vod stvo deželne biaznice izpustilo iz zavoda za umobolne. Orilinarijatu se ne more pripisovati nobena odgovornost, ako bi Bezeljak umobolen ali zdrav kršil zakone. Odlikovanje poslanca Žičkarja. Občine Stenica, Ljubnica, Paka in Brezno so izvolile g. državnega poslanca JoBipa Žičkarja zaradi njegovih mnogobrojnih zaslug za častnega člana. Umrla je včeraj zjutraj v Celju po dolgi bolezni 171etna hči ondotnega odvetnika g. dr. Jos. VreČkota, gdč. Zora Vrečko. Pokopana je bila danes popoludne ob 4. uri. N. p. v m.! stavka diurnistov. Z Dunaja se nam piše: Diurnisti pri c. kr. stat. centr. komisiji na Dunaju so pričeli 10. t m. stavko, ki razteza na ves izvrševalni oddelek tega urada, kjer je uslužbenih do 130 diurnistov — vseh eizlitvanskih narodnosti — iz večine akademiki. Delalo se je za 4 2 K 9 ur na dan. Množina dela, ki so jo zahtevali, je bila tolika, da mu je bila kos le manjšina diurniBtov; zato je sklenilo vodstvo stat. del, da se vpelje namesto obstoječega reda akord kar je vzbudilo veliko ogorčenje in nemir, nezadovoljnost pa je dosegla svoj vskonec, ko se je proglasil oficijelni akord s svojimi previsokimi minimi, katerim niso kos „navadne" človeške sile. Delo je prenehalo ; odposlala seje deputacija s peticijo za znižanje minimov ali uvedenje statusa quo. Vrnila se je brez vspeha. Konečno se je dogovorilo od zgoraj doli z absolutnim »ne«, na kar se je sklenila stavka, katere se udeležuje velika večina diurnistov. Stav-kujoči so izvolili iz svoje srede komite, obstoječ iz 13 članov, ki ima nalogo pogajati se z vodilnimi organi. Danes 11. t. m. se je izplačal stavkujočim denar. Pri popoldanski seji je sestavil komite memorandum, ki se predloži vodstvu stat. del, na kar pričakujejo stavkujoči mirno odgovora. Izmed tistih, ki se niso udeležili stavke, so celo nekateri akademiki, ki so se pokazali s tem, poza-bivši svoje akademiške časti, v luči, ki nikakor ne pristoja akademiku. PeBniku S. Gregorčiču se je zdravje zboljšalo. Potopljeni zvon. Iz ladije na blejskem jezeru dne 10. t. m. ob 12. uri opoludne : Kar je novih in starih ladij na blejskem jezeru, vse so prenapolnjene radovednih gledalcev. Jedna ob drugo zadevajo — a brez vse skrbi. Saj imamo dva cesarska potap-ljavca iz Pulja v svoji sredi. Ladija naj se razbije, gledalci naj padejo v jezero — nič ne dč — potapljača nas bodeta izvlekla — mesto zvona, ki že 400 let čaka rešitve v jezerski globini. — Tudi vaš poročevalec se ziblje v prenapolnjeni ladiji s svinčnikom in koscem papirja v roki. Poleg njega stojita dva moža. Pogled s strahom zasleduje vodene pene, ki kažejo, kje hodi potapljavec po jezerski globini. Eden gledalcev je pred pričami izjavil, da bode snedel zvon za južino, ako ga potapljavec dobi. A, ko je mož videl ces. potap-ljavca, kako hodi sem ter tje pod vodo, jelo mu je tesno prihajati pri srcu, češ: »Kaj pa, ako zvon le dobi ? To bo pa le prehuda pečenka«. Zato se ga je usmilil zraven stoječi Belan rekoč: Ako zvon dobe, pojedla ga bova vsak polovico. In odleglo je nekoliko Blejcu, ki je prijateljski podal desnico dobrosrčnemu Belanu. Sedaj ob tri-četrt na 12. uro izginil je zadnjikrat potap ljavec v valovih, odločiti se mora, kako si bodeta Blejec in Belan zvon razdelila. Gosp. Repe in jezerski cerkovnik, ki imata največje zasluge, da je c. kr. arzenal poslal potapljavca na Bled po skrivnostni zvon na dnu jezera, dajeta zadnja povelja, kam naj se obrne ladija, da ga prime potapljavec z roko in privleče na jezersko površino za južino našima junakoma. Ravnokar je dal podjezerski mož znamenje, da hoče iz globine. Valovi se razdele. Potapljavec je na površju, popolnoma zavit v jezersko travo in b i č e v j e. Splošni „halo« in »živio« med gledalci. Mož je salato prinesel iz jezera — pečenega zvona — pa ne. Ali sta naša junaka pri Petranu k salati dobila tudi telečjo pečenko — poročevalec ne ve. Popoludne se ekppedicija nadaljuje. Ako dobimo zvon, poročam vam brzojavno. Ako ne dobite brzojavke, vedite vsi radovedni čitatelji, da bode zvon še nadalje tisoč let zvonil le samo — jezerskim Vilam. Koroške novice. Cerkveni tat je v noči od 4. do 5. t. mes. obiskal farno cerkev v St. Rupertu pri Velikovcu. Pri stranskih vratih na južni strani izrezal je v vratih dva prsta široko luknjo, tako da je mogel ključavnico odpreti. V cerkvi je b silo odprl obe skrinjici za cerkvene darove, ali njegov trud se gotovo ni splačal, ker v skrinjicah navadno večje svote denarja ni notri. Druge škode tat v cerkvi ni napravil. — -f-Grof Jožef pl. Thurn-Valsas-sina, c. in kr. komornik in ritmojster v pok., je umrl, 61 let star, v Reichenhallu na Bavarskem. Truplo pokojnika so prepeljali v Pliberk in ondi položili v rodbinsko rakev. — Glavnim učiteljem na celovškem učiteljišču je imenovan gospod A. Rauch, učitelj na trgovski šoli v Celovcu. — V zavodu za gluhoneme v Celovcu se prične pouk letos izjemoma 1. oktobra, in sicer v novem poslopju za deželno bolnico. — Radi svinjske kuge, katera se vedno bolj razširja tudi že po velikov-škem okraju, prepovedan je svinjski sejem v Velikovcu. Prepovedano je tudi, priganjati svinje na sejme v političnih okrajih Celovec in okolica, St. Vid in Velikovec. — Neznan tat je ukradel dne 31. avgusta iz Pračnikove hiše v Gornjih Buhljah pri Grabštanju med med tem, ko so bili domači pri delu na polju, denar in obleke v vrednosti 25 K. — Prememba posestva. Svojo celo novo zidano ledenico ob Mettingerjevi cesti je prodal lastnik Ortnerjeve pivovarne v Velikovcu g. Jožef Tratnik g. Nagele-tu, lastniku btern-wirtove pivovarne, za 8000 kron. Pred porotnim sodiščem v Mariboru je stal včeraj gospod A. P. K o r o -š e c iz Maribora. Toži ga državni pravdnik mariborski. Obtožba obsega dve toččki. Državni pravdnik trdi: 1. Gospod Korošec je s tem, da je dal v listu »Slov. Gospodar«, in sicer v štev. 24. od 14. junija 1900 od njega spisani članek z napisom »Nemšku-tarska zlobnost« (celi članek se glasi: «Nem-škutarska zlobnost. Govori se, da je Grego-rečevo hišo z gospodarskimi poslopji pri Ptuju zažgala hudobna roka iz nasprotnega narodnega tabora. Žalostni pojavi v narodnostnem boju. Preiskava bo pokazala, ali je ta grozna vest resnična.«) natisniti in dalje razširiti, raznesel in razširil krivo, za javno varnost vznemirjajočo govorico brez dovoljenih razlogov, da bi bila govorica resnična. 2. Gospod Korošec je 8 tem, da je dal v št. 27. »Slov. Gospodarja« od dne 25. julija 1900 članek z napisom »Slovenci ptujske okolice« (celi članek se glasi : »Slovenci ptujske okolice! Politični nasprotniki našega katoliškega slovenskega naroda so naslednji ptujski trgovci : tiskarna Blanke, brata Slavič, tapetar stelcer, zlatar I. Gspaltl, trgovec Kolenc, trgovec S. Fridrih, Žagar Ružička, urar K. Akerman, trgovec V. Sulfink. Slovenci, zapomnite st ta imena!«) in Članek z napisom: »Stajerc v Ptuji« (celi članek se glasi: »Štajerc v Ptuju je začel izhajati. Mi smo dobili že veliko dopisov radi njega, ki svarijo ljudstvo prod njim. Mislimo, da je naše slovensko ljudstvo pač toliko pametno, da se ns bo ujelo v zanjke nemških in nera-škutarskih trgovcev. Najboljše sredstvo zoper »Štajerca* pa je, da nam rodoljubi naznanjajo one trgovce, ki širijo tega umazanca med ljudstvo, zajedno pa tudi slovenskega trgovca konkurenta. Mi bomo potem ši-ritelje tega tiskanega nemškutarja javno naznanjali, zajedno pa priporočali slovenske trgovce!«) natisniti in razširiti, vspodbujal druge k sovražnostim proti posameznim vrstam meščanske družbe. Gospod Korošec je s tem storil, tako trdi obtožba, prestopek proti javnemu miru in redu v smislu paragrafov 308. in 302 kaz. zak. in § 28. tiskovnega zakona, ki je kaznjiv po §§ 267. in 202. kaz. zak. Kakor znano, je gospoda Korošca kot pisatelja teh člankov izdal bivši odgovorni urednik »Slov. Gospodarja« Avg. Janša. Obtoženca je zagovaajal deželni poslanec in odvetnik gospod dr. Fr. Rosina iz Maribora, a kakor je bilo pričakovati, bil je gospod Korošec pred mariborskimi porotniki obsojen. Obsojen je bil na šest tednov navadnega zapora. Z volišča. Poroča se nam: V občini je bila soba, kjer se je volilo, premajhna, volivci se niso lahko razvrstili. Poleg tega je pa še g. komisar prezgodaj ukazal vrata zapreti. Večina Palovičanov je bila še zunaj. Vendar je prodrl paloviški gospod, ki je bil predsednik komisije, s svojim energičnim protestom in pa s sklicevanjem na svojo in cerkveno uro, ki ste kazali pet minut manj, kakor deveto uro. Vrata so se odprla in vsi došli Palovičani so volili izvzemši jednega, ki je preveč cincal. Sto eden glas, pomenljivo število, sto in eden strel na čast Me-jaču! Ob skrutiniju je zbudila veselost in provzročila prepir glasovnica glaseča se: Feliks Stare, baron 1\ ulovec (prav: graščak na Kolovcu). Ker barona Stareta nihče ni poznal, nastalo je vprašanje, je li glas veljaven ali ne. Večina udov komisije ga je zavrgla, reklo se je: Počakajmo ! Z električne železnice. Danes po-poludne je na Starem trgu skočil s tira voz električne železnice in zastavil tir. Dolgo časa je trajalo, da so ga spravili s tira. Pred škofijo bi se včeraj skoro poiesrečil uslužbenec električno železnice g. K a 1 a n. Voz ga je vlekel s seboj 15 korakov. Na stotine ljudi okradli. Na Sv. Gori pri Št. Petru so na sejmov dan dne 7. septembra tatovi kradli kakor srake. Skoraj na stotine ljudi so predrzni tatovi okradli denarjev v cerkvi Matere Božje med svetimi opravili. Neka) tatinskih tičkov so zasačili, ki zdaj svoj dober »kšeft« premišljujejo v kozjanski kaznilnici. Posebno neke ženske so bile prave tatinske mojsteriee, še celo nekega župnika so okradle. Prijatelji božjih potov, pazite na svoje novce, da vam jih dolgoprstni tički ne odneso. Slovenske trgovine in obrti v Gorici. Iz Gorice so poroča : V Gosposki ulici tik „Krojaške zadruge" otvori Slovenec J. Z o r n i k trgovino z modnim blagom, perilom, s krojaškimi potrebščinami in dr. Na Travniku, kjer je bil prej g. Drufovka, otvori g. M. Po ver a j svojo delavnico in prodajalnico. V stolni ulici nasproti g. Dra-ščeku otvori g. P u c e 1 j še jedno brivnico. Tovarna za pivo v Gorici. Gospod Gorjup zida v Tržaški ulici v Gorici nasproti kmetijski šoli tovarno za pivo. Zakonska »ljubezen«. Kočarja Janeza Krepek iz Sv. Petra pri Mariboru je sunila njegova žena v Dravo. Mrtvega moža so potegnili iz Drave. Žena je že pod ključem. Proti dežju streljati so pričeli te dni v graški okolici, toda oblaki se niso zmenili za tako početje. Smrtno ranil je tesar Jerlič kočarko Leno Kocbek, ko sta pred nekoliko dnevi šla k bv. trem Kraljem v Slov. Goricah. Smrtno ranjeno so prepeljali v radgonsko bolnišnico, kjer je že umrla. Jerliča so zaprli. Živo srebro. V Spiču v Dalmaciji so našli živo srebro v dosti veliki množini. — Pravijo, da ga je do 4,000.000 kron vrednosti. Tečaji za zdravljenje jecljajočih otrok. Kakor v prejšnjih letih priredili sa bodejo vsled razglasa dunajskega okrajnega šol. sveta z dne 26. junija t. 1. tudi letos v času od 1. oktobra do 5. novembra na Dunaju brezplačni tečaji za zdravljenje jecljajočih otrok. Učitelji, kateri se hočejo udeležiti teh podučnih tečajev, trajajočih pet tednov, imajo to naznaniti potom šolskega vodstva okr. šol. svetu mesta Dunaja najkasneje do 16. septembra t. t. Pripomni se, da so dotičniki zavezani se celi ¿as rodno udeleževati predavanj. Električno železnico nameravajo graditi iz Lipnice v Arnuž. Danes je posebna komisija pregledovala nameravano progo. Blazniškim strežajem na Studenou odgovor na poslano v „Slov. Narodu" z dne 5. t. m. Da ustrežemo vaši radovednosti, zakaj da Slapljani nismo zadovoljni z vašim obnašanjem, hočemo malo pomagati vašemu spominu — ter vas ob kratkem spomnimo na »proseno metev" pri Z ... in M . . . ter na vaše obiske pri R ... in na večer dne 26. avgusta. Toliko za sedaj, če želite, govorili bomo jasnejše! Sosedje-Slapljani. Pri predoru skozi Karavanke je naročil podjetnik delavce s Hrvaškega, pa ti niso hoteli za tako nizko ceno delati, kakor smo že omenili, in so se vrnili. To je jako ugodno za naše, in upamo, da prilike ne bodo zamudili. — Še to jesen se zgradi sekcijsko poslopje za urade in inženerje in več delavskih barak. Prvi, ki je dobil pravico za kantinsko barako, je hrvaški — Žid. Z Jesenic pohite v nedeljo na praznik sladkega Imena Marijinega na Brezje: katoliško delavsko društvo, vse štiri Marijine družbe in gasilno društvo z zastavami. Ob 8. uri bo pridiga in sv. maša. Drobiž s potovanja. 9. septembra: Prepeljali smo se iz Krakova do mejne postaje Granica, katere ime se čita v cirilici na kolodvorskem poslopju. Pri vsakem vozu stoji ruski orožnik, in popotniki se moramo eden za drugim izkazati s popotnimi listi, tako gre natanko. Jaz nisem našel milosti, kajti izraelit in katoliški duhovnik sta si glede potovanja v Rusijo popolno enaka, vsak mora imeti dovoljenje od ministerstva v Petrogradu; duhovnik se mora poleg tega zavezati, da ne bo opravljal za časa bivanja na Ruskem nobene duhovske službe. Orožniki me spremijo v veliko sobo pred sine-drium, in eden je bil tako prijazen, da ponudi stol, naj se vsedem. Moj popotni list gre iz rok v roke, in posledica je bila, da načelnik izreče sodbo: Non licet — ni dovoljeno ! E len je znal tudi nemško, in videč moje iznenadenje, mi pravi: »Das ist nicht unsere Phantasie, sondern russisches Gesetz«. Torej ostanimo v Avstriji. • * • S srbskega dvora. Poročalo se jo te dni, da je srbska kraljevska dvojica odložila potovanje v Petrograd. Sedaj poroča uradni »Dnevnik«, da se bode čas potovanja 8'bske kraljeve dvojice določil takrat, ko se vrne ruski car s svojega potovanja. Ali ne kaže ta vest, da se je kraljica Draga zopet pre mislila ? Značilen odstop. Upravnik civilne liste srbskega kralja, bivši minister Dušan Spašič je podal svojo demisijo. Nemška vojna ladija utonila. V severnem morju ima v tem tednu pomorske vaje nemško brodovje. V enem oddelku tega brodovja je bila tudi križarka »Wacht«. Ta ladija je imela nalogo, da mej vajo prejde med dvema oklopnicama, ali vsled neznane še pomote ali nesreče trčila je z oklopnico »Sakstn«. Udarec je bil silen in na križarki »Wacht« se je precej glasilo povelje moštvu, naj se reši, kdor in kakor moro. Druga vojna ladija je poskusila ponesrečeno ladijo pripeljati k obali, ali v 20 minutah je „Wacht" utonila v globočino. Poveljnik s častništvom je ostal na ladiji do zadnjega. „Wacht" je bila ena najlepših in najbolj hitrih ladij nemške mornarice. Pred tremi leti je bila v morje spuščena ter je z vso pripravo vred stala okoli 5 milijonov mark (6 milij. kron). Zdaj leži okoli 48 metrov globoko pod morjem. Moštvo se je vse rešilo na druge vojne ladije, katere so se potem vrnile v gdansko vojno luko. Smrt vsled črešnje. Pred tednom dnij je umrl princ Kristijan Kumberlandski. S Bveta ga je spravila — črešnja. V njegovih črevih so dobili zataknjeno peško črešnje, veled česar se je princu pričelo v notranjem gnojiti in je nastopila smrt. Andreejevo truplo najdeno. Dva turista iz Illinoisa, ki sta se vrnila iz krajev HudsonBkega zaliva, pripovedujeta, da so jima pravili Indijanci, da so našli v spomladi preteklega leta 900 angleških milj severno od Moose Flang trupli dveh belih mož in ostanke nekega zrakoplova. Indijanci so jedno truplo tako natančno opisali, da sta turista prepričana, da je ono truplo bil mrtvi Andree. Lepo doto bo priženil poljski grol Adam Czartoryski. Njegova nevesta grofica Krasinska ima 71 veleposestev v Rusiji, 18 posestev v Varšavi, nekaj rudokopov v Italiji in celo vrsto raznovrstnih tovarn in in-dustrijelnih podjetij, kakor tudi mnogo hiš v Parizu, mej njimi znani hotel Lambert. Morilec na odpustu. Viliam Hinskaw je bil v Belleville pri Michingan City v državi Indiana obsojen na dosmrtno prisilno delo, ker je umoril svojo ženo. Te dni je izdala vlada v državi Indiana povelje, naj se morilca Hinskawa na njegovo častno besedo izpusti za deset dni, da obišče svoje bolne stariše. Da se morilcu da pod častno besedo odpust, to je mogoče lo v — novem svetu. Sodnik morileo. Iz Nouvooda v Ameriki se poroča: Pred mirovnim sodnikom John Criderjem sta se zagovarjali dve za-morki zaradi pretepa. Med obravnavo je nekdo javil, da prihaja od ene zamorke so prog, ki si hoče na kakoršenkoli si bodi način oprostiti žensko. To je sodnika silno razjarilo, vzel je puško in tekel na ulico. Ko je srečal zamorca, ga je ustrelil, potem pa je šel mirno nazaj in v urad, kjer je nadaljeval obravnavo. Društva. (»Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celj u«) vabi k izrednemu zborovanju, ki Be vrši v nedeljo, dne 22. t. m. ob 2. uri pop. v gostilni pri Radeju v Celju na Bregu. Vspnred: 1. nedeljski počitek, 2. zavarovanje za starost, 3. razni predlogi. — Vsa delujoča bratska društva naše države sklicujejo vzajemne shode glede predstoječih najbolj perečih vprašanj, ter se bodo dotični sklepi spravili na dnevni red pri shodu vseh avstrijskih zasebnih uradnikov v kratkem na Dunaju. — Tovariši, čaBi so resni ! Naj torej nikdo ne manjka pri tem važnem zborovanju. Odbor. Telefonska in brzojavna poročila. Dolnji Miholjao, 13. sept. (C. B.) Cesar se je ob 7. uri 30 min. v spremstva rumunskega prestolonaslednika in nadvojvode Fran Ferdinanda podal na maneversko polje. Vreme deževno. Berolin, 13. sept. Mestni svetnik Kaufmann je bil s 109 od 124 oddanih glasov zuova izvoljen županom. Petnajst glasovnic je bilo praznih, 8 odbornikov odsotnih. Hela, 13. sept. (C. B.) Car in cesar Viljem sta se udeležila mornariške vaje. Car izrazil priznanje mornarici. Buffalo, 13. sept. (C. B.) Ponoči ob 3. uri pri Mac Kinleyevi postelji zbrani zdravniki izjavili, da je predsednikov položaj zelo kritičen. Buffalo, 13. sept. (C. B.) Ob 4. uri sta izjavila dva zdravnika, da se je Mac Kinleyu obrnilo nekoliko na bolje in da nista izgubila se vse nade. Curacao, 13. sept. Castrove čete so udrle v Kolumbijo preko Bio llacha. Revolucijonarji jih podpirajo. Bitka se prične v najkrajšem času. Moč regularne kolumbijske armade cenijo na 6000 mož. Izid volitev v kmečki skupini, v kolikor nam je bil sporočen do sklepa lista. ljubljanska okolica-Vrhnika. >0 » >01 . . M a> Volišče 0 a 3 >M .M a> KO > 0 *4 ►> Pl n —s Št. Jošt 54 42 9 Horjul 110 101 9 Slivnica 66 60 - - Gor. Šiška 47 39 11 Preserje 87 95 8 Pol. Gradec 139 138 — Črni vrh 70 70 — Črnuče 29 28 1 J t žica 116 114 2 Sv. Jakob 30 28 1 Dobrova 119 109 10 Rudnik 63 59 4 Kamnik-Brdo. Volišče Mejač Dol 39 Spitalič 85 Kranj - Tržič - Loka. o Staro 4 Volišče ® ® (H -tJ m « w O  - P a 20 50 t-, ca N N J 29 Voglje Vipava-Idrija. Volišče Habe Planina 15 Col 41 Podkraj 42 Žiri Vojsko Spod. Idrija Novo mesto - Kostanjevica - Krško. 86 14 26 Božič 47 31 23 174 12 61 Volišče Brusnice Prečina Št. Peter Vel. Dolina Šmihel-Stopiče Belacerkev u «t a 107 123 132 114 551 15 JA a ® >0 C jO 'ST O a. O J 14 2 25 1 27 — 10 7 44 — Postojna-Logatec - Senožeče - Lož-Bistrica-Cirknica. M K) ® «o Volišče 3 M 1 o ° -a u •£ B P Q < < Trnovo 141 140 89 89 Ilir. Bistrica 2 2 62 62 Prem 57 57 «o 60 Zagorje 5 5 89 89 Rovte 82 81 41 37 Trebnje-Žužemberk-Višnja gora-Mokronog-Litij a- ltadeče. t« O) H ■S ¿3 Volišče u I 5 o o o 3 ! >s 1 g >5 tO o ce o O K U §• M O Q o N > Škocijan 124 63 62 79 80 — amarjeta 112 104 104 24 24 — Konj 18 14 14 8 8 — St. Lambert 80 25 25 59 59 — St. Vid-Zatičina 139 132 135 7 4 - Polšnik 121 111 114 9 9 — Dvor 83 82 84 10 12 — Žužemberk 158 149 161 22 29 27 Vel. Loka 138 80 95 62 46 — Boštanj 87 19 19 75 - — Dole 64 63 63 — — — Sv. Križ 110 104 108 2 2 — Krka 150 143 145 25 24 20 Vol. Gaber 137 135 136 2 1 — Dob 163 162 162 — — — Ajdovec 124 118 124 — — 6 Ambrus 103 101 103 3 3 5 Hinje 165 154 165 5 5 16 Smuka 20 20 20 14 13 14 Kočevje - Bibnica-Veli ke Lašiče. > Volišče S a I ■s - .1 § h ii > 5J Osilnica 65 85 20 —■ Mozelj 2 100 98 — Lienfeld 26 150 124 — Koprivnik 2 96 94 — Videm 128 136 7 — Polom 12 31 19 — Malagora 3 52 49 — Fara pri Kostelu 91 92 3 — Banjaloka 6 62 58 — Črnomelj-Metlika. Volišče Pfeifer Šetina Tanča gora 36 11 Loka 27 45 Suhor 77 3 Radovica 79 1 Adlešiči 50 42 Tribuče 31 9 Obrh 59 32 Telčjivrh 47 27 Semič 117 10 Kot Petrovas 79 9 CreSnjevec 49 2 Umrli ho: 9. septembra. Ana Miklič, barvarjeva hči, 3 nies., Tržaška cesta 34, črevesni katar. 11. septembra. Marija Adamič, Šivilja, 19 let, Karlotska cesta 22, jetika. — Terezija Markič, užitka-rtca, 71 let, Radeckega cesta 11, ostarelost. — Karo-lina pl. Premerstein, uradnika žena, 78 let, KlreliSke ulice fi, ostarelost. 12. septembra Leopolda Soklič, črevljarja hči, 5 mesecev, Karolinška zemlja 14, črevesni katar. — Pavla Schweiger, črevljaria hči, o1.« leta, Konjušne ulice 2 nepbritis post scarlatinam. Žitne cene dn6 12. septembra 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. PSenica za jesen.......K 7-114 do 7 96 „ „ pomlad 1902 . . . . „ 8 44 „ 8 45 Rž za jesen.........7-06 „ 7-08 „ „ pomlad 1902 .....„ 7-34 „ 735 Koruzn za september-oktober . . „ 5-40 „ 5'4l , maj-junij 1902 . . . „ 537 „ 633 Oves za jesen.......„ 6-91 „ 6 92 „ > pomlad 1902 . . . „ 7-24 „ 7 25 Na budimpeštanski borzi: PSenica za oktober......K 7 85 do 7 86 „ „ april 1902 ...... 8-30 „ 8-31 Rž za oktober.......„ 6-70 „ 6-71 „ „ april 1902 ......„ 698 , 6'9!» Oves za oktober....... 6 67 „ 6-69 „ „ april 190'<ä...... 6 92 , 6 93 Koruza za september.....„ 5-08 „ 6-0W „ maj 1902 ...... 5 13 „ 5-14 (Efektiv.) Dunajski trg. PSenica banaSka.......K 7-85 do 8 40 julne žel........ 810 , 8'40 R* * „......„ 706 . 7-25 Ječmen „ ......., 7 00 „ 8 56 „ ob Tisi........6-75 „ 8 00 Koruza ogerska........ 6-46 „ 6 60 Ginkvant „ ........ 6 75 „ 710 Oves srednji.........7-10 . 7 20 Fižol............1100 „ 11-56 Meteorologično porodilo. Viliok nad morjem 306*8 m, srednji zračni tlak 736*0 aoa 8iw»e Wo-matr. v n. Ts=fi-ratarm P» 0»l»lju «4 1 Ou op.* MTuja VMravl N.ko •sa* t*1 12 9 zveS. "732 0 118 si. svzh dež 13 7. zjutr. 2. popol. 728 3 7269 120 13 8 brezvetr. > oblač. dež 40 4 Srednja včerajšnja temperatura 12-3 normale: 15 3' 890 1-1 VABILO na II. redni občni zbor t „Kmetijskega društva v Žireh, registr. zadruge z omejene zaveze", ki se bode vršil v ponedeljek dne 30. septembra 1901 ob 9. url dopoldne v društvenih prostorih v Žireh št. 53. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računa za 1. 1900. 4. Dopolnilna volitev Štirih udov načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Prememba pravil. 7. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi člane Siačelstvo. NB. Ker z vabilom z dne 6. julija razglašeni občni zbor ni bil sklepčen, sklicuje se s tem novi občni zbor, koji bode sklepčen brez ozira na Število udelžencev. Tto&ama priporoča raznovrstne V vizitnice po nizki ceni. Najboljši» uporab» mleka ! Kar največ in surovega masla ! Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po Alfa-Separator-ju. 500 prvih priznanj ; 167 40-30 t Parizu 1900 „Grand Prix". V* milijona tacih. strojev v rabi! Se lahko prenaša na planino. Vsi drugi stroji za mlekarstvo Popolne oprave sa dobivanje sirotke za roko in parno moč. Načrti, proračuni. Akcijska družba Alfa - Separator, Dunaj, XVI., Ganglbauergasse 29. Ceniki, podučne brožure brezplačno. Dijaki se sprejemajo v stanovanje brez hrane v Slomškovih ulicah štev. 19. Poizvé se ondi v gostilni. 873 2—2 «i t flf 6- If is n "S -n ri O „ o * JA .2 a 41 4 Î5» g*-* s™ g „O ^ „j >d £ O a> > O " fi j ni _ o 1 a» 2 r> o c C rt C « o o M °< X> a a M S a tj N G ES o M « g (/J O 'S.:* M S C 3 .52 N '5.0Q c "g U O. cS o > o< Umetnijski zavod za slikanje na steklo B. ŠKARDA v Brnu. Izdeluje zlasti: cerkvena okna različne izvršitve, Ceniki ln strokovni •vet brezplafino. Osemkrat odlikovan s prvimi darili' Knjigarna, Kleinmayr-ja k Bamber£-a v Ljubljani, na Kongresnem trgu 2 priporoča svojo 888 6-1 ^popolno zalogom vseh v tukajšnjih in vnanjih učiliščih uvedenih šolskih knjigr v najnovejiih izdajah broširanih in v trdnih šolskih vezih po znižanih cenah. Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj, -gar Gričar čl XVKeja.6 Ljubljana, Prešernove ulice 9 priporočata svojo popolnoma novo oskrbljeno zalogo obleke za grospoile, ilcrkc ln otroke v najboljšem znano solidnem kroju po najugodnejši ceni. Posebno praktične o6le£e ** šolarje, fiavelofie in površnike kot posebno špecijaliteto 865 6—3 Obleke iz najbolj trpežnega angleškega ševijota * * * v različnih bam/ah in desenih. * H« * WMSà E#11BMS Leštilni odtiskalni papir, odlikovan na svetovni razstavi v Čikogi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri pohištvu, vratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 20 11—2 fDva dijaRa sprejmeta se na dobro hrano in stanovanje, posebna soba proti mesečni plači 12 gld. — Oglasiti se je v trafiki na Tržaški cesti št. 29. 889 l-i Hi ÉR Ss mi fsži iT TT Brez konkurence 5 gld. moderna ženska jopa, s svilo podložena, s kožušnim ovratnikom in osleci, samo v Ljubljana, vogal sy. Petra in Reseljeve ceste št. 3 5700 komadov jop (Jaquets), havelokov, paletotov in ovratnikov za dame .....od gld. 2.— višje 1515 komadov jesenskih in zimskih oblek za gospode in dečke..........od gld. 5"— višje 530 komadov deških oblek (Grambetta) ?a jesen in zimo............od gld. 2% višje 570 komadov havelokov, prevlečnikov, izvrstnih sukenj (za jesen)..........od gld. 5 — višje 510 komadov havelokov (zimskih sukenj) in športnih sukenj (za zimo).......od gld. 8*— višje Na tisoče hlač za jesen in zimo . . od gld. 2'— višje Le dobro, sveže in, kar je poglavitno, najmodernejše blago, in sicer v istini za čuda nizko tovarniško ceno. _ „ „ . Pristno angleške obleke izgotovljene iz naravnost iz X OoCUnOSl • Londona naročenega blaga v najnovejš b modnih barvah. Frečaatltl duhovščini in slavnemu občinstvu priporočam osobito naročevanje obleke po meri, katera se izgotovi na Dunaja hitro, dobro in ceno. Na izbero se razpošilja blago na vse strani brez pošt. povzetja. Blago se more plačevati tudi na obroke V^J OposlaV Bet*natoVie. | 879 3-2 Dunajska borz a. Dni 13. septembra. Blrapai državni dolg v notab ... Skupni drlavni dolg v »rebrn...... Avstrijska zlata renta 4°/„...... Avstrijska kronska renta 4•/„ 200 kron . Ogerska zlata renta 4'/0...... Ogerska kronska renta 4200 ..... Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista ...... • ■ • • Merniki dri. bankovci sa 100 ». nem.drž.velj 98-50 98 35 119-95-50 118-65 92-50 1644 — 619 60 239 25 117-10 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini .... Dni 21. septembra. 3*2°/0 državne srečke i. 1864. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Driavne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po S00 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/n . . . 23-42 1902 91-35 11-33 191 60 170-60 21150 95-20 146 75 258*- Ounavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 105*25 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 94-26 Prijoritetne obveznice državne teleznice . . 430* — » » južne železnice 3°/0 345* — > » južne železnice 6°/0 . 120-60 > » dolenjskih železnic 4°/0 . — * — Kreditne srečke, 100 gld..............398 50 4°/0 srečke dunav. parobr. i-u^be, 100 gld. . 49 )' - Avstrijskega rudečega križa srčike, 10 eld. . 48-— Ogerskega » , » 6 » 24— BudimpeSt. bazilika • srečke, 6 gld.....15 80 Rudolfov« srečke, 10 gld. . . 58-— Sa'move srečke, 40 gld........2U — St Gen<5is srečke, 40 gld..............270 — Waldsteinove srečke, 20 gld.......397 - - Ljubljanske srečke....................60 — Akcije angio-avstnjske banke, 200 gld. . • 262 50' Akcije Ferdinandove sev. telez., 1000 gl. st. * . 5520 — Akcije tržaškega Lloyd& 500 gld. • • 862 — Akcije južne teleznice, 200 gld. ar. . . • 84 75 SploSna avstrijska Jtavbinska družba . • . 138 — Montanska družba avstr. plan...... 374 — Trboveljska premogarika družba, 70 gld. 430 — Papirnih rubljev 100 ..................252.— flUT Naknp ln prodaja TMX vsakovrstnih drtavnlh papirjev, srefik, denarjev itd. Zavarovanja za zgabe pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulanlna isvriitev naročil n» borzi. Menjarnicna delniška družba „II ERC IJ R" I., Wotlzeile 10 in 13, Dnnaj, I., Strooelgasse 2. ' PoJasL.Ua v vseh gospodarskih in «nnnčnili stvari,k, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrsdnsstalb papirjev in vestni -«»»ti za dosego kolikor je mogoče visocoja obrestovanja pri popolni varnosti naloženih f£ ' arnl o.