20. TRST, sobota avgusta 1955 iaii; - Nif Prirl.. :i t0* janUfJ sal rija)11 Let0 XL • Št. 196 (3125) PARSKI DNEVMIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638. 93-808, 37-338 37-338 — fvWcMONTECCHI it. «, 111. nad, — TELEFON S3-IM IN »4-631 — poštni predal 559 — OPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — Tel. >ravr»i 100 osm * 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viAine v Širini 1 stolpca: trgovski 60, fi»na°čil, d, “rt Knoxu, ki je spo-Drenn V ^A skonstrui-n^atnslrJ Sne aParature za ^J.^earno AZarke: k' delajo z ==s#2'j* od *nerSUo in ki niso e I 5?‘troja E,renosneRa pisalne-■ II SS 2(1 te aParature, težke £J1I *le>tričneEag(’ ,ne. potrebujejo • i 5 Uporahir ln 3lh le mo_ |č vl6n'h delov i iZa pregled ra' j"! K “ ^srede oes,a na samem —e^ i 1 lakoii«- 55 tem se omo-,i 'er L diagnoza in poli ^ *|0skodbe J)rePrečijo pogoste ,H Wftev°iotn . • nastajajo med oVtWt eirni O-ieneev z neugo „ lfcra' ki „POskHdbami. Apara- ’ ii' ?.a’tehta cei°rabl^a zarke f;a' n iJinske sli L samo 9 kg. Ren-118 ul?1 aPatatne s *emi prenosni-*o n. Ji rami sicer kvalitet- p ^ n^Ut' »o0*6®330 velikih apa-'p 2Ey*«ioP«- dovoli jasne, dn -a' ,an)°v jn uSotovitev kostnih ’ i fv °li tul ost kakršne- ■retl S» 0fEa Ra telesa v člove- orif ^9 n nizmu. 'e'® fev3*30 ia i en> 0,očju upo- p4 fe, ,gama Za it* iov adalo c6, s*adkorja. ki ga z1 ®H n. transportnimi tru* n i^ivo •lp^Vaniem-".im. , bil° tudi poriv i 'II1/- Siver^ega znanstveniku lci *y 9tevani, , 0 radioaktivnem A Z' so gjP človeškega telesa. 0 |(f je snišice i1*1 .sedež tzžareva- jnil Ž’ a't tirS transportni! r «iloanit,livo ,paVanjenl “ 1 !Uo sv.!0, le bilo tudi ihnti .J.e ižzarevanje več-vj,,jei-' k»t pri ženskah; dl® . [ ttia.. Večje pri suhcih, ji i!' Neveri 2avira atomske del* «V i. fv80ie )e t0 človeško iz-r |i i. Prof (..Minimalno. Nadalje Ji" li-Ne, Iti ‘Yer poudaril, da so in 1> E»^.1Vii° v krajih z doti! rt PL losko sestavo tal 'im ,- fnit) ali v hišah, zi->*'i b9V*ieni kil' kamenin, izpo-tevaR- alnemu naravnem' >elo v,u teh mineralov, nlerence se bo na-n *ie t, ri predpoldne, do- ,a»rev' stalnemu naravnemu d»i*'° kU teh mineralov. -9ievai^.nference se bo na-n 1,6 n predpoldne, do-roHiat«ri kbo zakliučna seja, kS . lir, predložena po jo iakovSca ° šolanju stro-Pa.^erišvZa jedrsko energ--to{- "eni delegacije o med-!bJli izdelovanju na pod-V,L oele.-lfe energije, sovjet-t0i ^Po*v 0 sodelovanju z bo .državornpskimi in azijski-c- !»iei n'1- Zaključni govor ftu’ JPiiikv^sednik konferen- N»{ bha. delegat prof- Ho' P9lK?°čkcr^»bri.tanske delega-j-^li tislr -ie na svoji da-01'mivi :,°Vrji konferenci v tsl delo kid Povzel doseda • KP?rspek!n enee in prika-Jijavom ki se odpirajo '»v* Velik,, 8umske energije d Posi ,e dp,_, slevilo udeležen-Po^ni ta v prof- tlockcroft, J' j dj^etnben ,°nferenca izredno in ostalimi znanstveniki, ki so se začeli v Ženevi. ZSSR upa, da se bo razvilo široko mednarodno znanstveno sodelovanje, je dejal prof. Lavričev. Medtem poročajo iz New Yorka, da je ameriška delegacija pri OZN dala vpisati na dnevni red prihodnjega zasedanja glavne skupščine vprašanje napredka v razvoju mednarodnega sodelovanja glede uporabe atomske energije v miroljubne namene. Medtem ko se na sejah posameznih komisij slišijo strogo etrokovna razpravljanja, se zanimanje v Ženevi čedalje bolj seli k političnim vprašanjem. Uporabljanje atomske energije v miroljubne nameri-, namrpfi ni samo znanstveno vprašanje, temveč zadeva, v mnogo večji meri zajema kompleks političnih vprašanj in se uvršča v okvir splošnega mednarodnega položaja. V političnih krogih se je zvedelo, da je ameriška delegacija izdelala predlog o ustanovitvi mednarodne agencije za atomsko energijo. Ta predlog bodo uradno prebrali na septembrskem zasedanju Generalne s-kupščine OZN. Toda o tem vprašanju se stalno posvetujeta sovjetska in ameriška delegacija. V želji, da bi prispevale k nadaljnjemu razvoju svetovnega političnega položaja, skušata ti dve glavni atomski sili čimbolj zbližati svoji stališči še pred začetkom zasedanja Generalne skupščine. Tukajšnji opazovalci pa poudarjajo, da obstajajo znatne razlike med ameriškim in sovjetskim mnenjem o značaju in nalogah agencije za a-tomsko energijo. Na stališče ZDA vplivajo industrijski krogi, ki so prvi začeli iskati alomski trg. Ze sedaj ee čutijo močne konkt* renčne težnje med posameznimi industrijskimi družbami zahodnih držav, kar je vplivalo tudi na sam0 delo konference. Novinarjem so odkrito povedali. da je nemogoče v celoti objaviti tajnosti o izkoriščanju nuklearne energije prav zaradi te konkurence. ZDA bi si želele zagotoviti čim boljši vpliv v nadaljnjem razvoju nuklearnih znanosti v svetu. Glavna naloga njihove pclitike je. uresničiti ta cilj s podpisovanjem dvostranskih sporazumov s posameznimi državami. Ustanovitev mednarodne agencije za atomsko e-rergijo bi po njihovem mnenju pomenila samo nekakšno nadstavbo na že uresničeno mednarodno sodelovanje ZDA s posameznimi državami. V sovjetski delegaciji so svoje stališče večkrat definirali. Sovjetska zveza meni, da je prvi pogoj za mednarodno sodelovanje sporazum velesil, ki naj bi se odpovedale najprej proizvodnji, nato pa tudi uporabi atomskega orožja.' Sovjetska zveza bo zlasti vztrajala pri tem na prihodnjem sestanku komisije za razorožitev v Nevv Yorku in na konferenci Mirih zunanjih ministrov v Ženevi. Sodelovanje n apodročju nuklearne e-nergije bi se moralo po sovjetskem mnenju razvijati ped okriljem Organizacije združenih narodov. Mnenje Veliice flritanije in Francije ni enako ameriškemu. Ti dve državi si želita ustanovitev čim širše mednarodne agencije za atomsto c-nergijo. Francija bi si to želela, ker upa, da po na ta način prišla do poj.vnnm surovin. Obe državi pa btstn verjetno podprli predlog za ustanovitev medna,- itlne agencije za atomsko energijo o katerem bo razpiavljala Generalna skupščina OZN na prihodnjem zasedanju. Jugoslovanska delegacija zastopa tudi na tem področju osnovna načela svoje zunanje politike. Člani jugoslovanske delegacije so večkrat govorili o potrebi ustanovitve medna- rodne agencije za atomsko e-nergijo, in sicer v okviru OZN. Ta mednarodna ustanova naj bi bila demokratična ustanova, kjer velesile ne bodo mogle diktirati svoje volje manjšim in nerazvitim deželam. Agencija bi morala služiti za izmenjavo surovin med posameznimi državami, za publikacijo znanstvenih dokumentov in izmenjavo znanstvenikov, kakor tudi za kreditiranje posameznih držav preko Mednarodne banke za atomsko energijo. OB ZAKLJUČKU POGAJANJ V VIDMU Danes podpis sporazuma? Vendar pa ni izključena odložitev do ponedeljka VLDKM, 19. — Delegaciji mešane komisije za lokalni obmejni promet sta se sestali danes dopoldne in popoldne. Dopoldanska seja je trajala tri ure, popoldanska pa pet ur. Zdi se, da je bila seja tudi zvečer, kar dokazuje, da komisija dela resnično z najbolj pospešenim tempom z namenom, da bi prišlo čim- prej do podpisa sporazuma. Zaradi tega je zelo verjetno, da bosta šefa delegaeij sporazum pod pisala že v teku današnjega dne. Po drugih poročilih pa se ne izključuje možnost, da bo podpis odložen do ponedeljka, ker sta delegaciji sklenili, da se ponovno sestaneta tudi danes- OB SODNEM PREGANJANJU BENEŠKIH PARTIZANOV Čemu naj to služi? Piše rez. podpolkovnik Franc CrnugelJ - Zorko Italijanske sodne oblasti v Vidmu pripravljajo prc-ces proti 57 bivšim partizanom Benečanom, borcem Briško - beneškega odreda IX. korpusa NOV Jugoslavije, oziroma, kakor oni govore, proces proti roparski bandi «Beneški četi». Posebno videmsko provincialno časopisje zadnja dva meseca ni varčevalo s prostorom niti ni izbiralo besed v blatenju partizanskega narodnoosvobodilnega gibanja. Povod temu je Pila neresnična in lažno montirana obtožnica proti 1 tako imenovani »Beneški OSTRA REAKCIJA DELAVCEV V NANTESU proti ravnanju delodajalcev in policije Ves dan so se včeraj ponavljali spopadi med demonstranti In policijo - En delavec ubit in več ranjenih NANTES, 19. Na tisoče j v‘oin.d i/.ieuiiu Vii^host, °Kodek v svetov tl to m ■ je -cv« ueia. ti v°’ ZOril na stalno po- hii.,">0sti v sveuiv ■ >? Vri.,la dez-i' /'Ranstvemki ste- i crof,nec svou, vitiel> v nH t C‘ Os on aIega 'i«'!«- Cock '-‘rt sp „ *** I lti*„.Se'i . anstveni delav- i to Juiejo Svf,-Sestaia,° in iz' II Sn 36 Prika,61 lzkuanie- “a- I 0?-Ce* bilanco kon- | tfe* «to^skebilf vPrVe P°' I se \ elektrarne in K 5kr»lki Vse*p pv0* 7'nan' i izmga svela so si ( ?te sviolk izkušnje in I H,u?ve let? h o raziskovanj- f 'Wke elpi,. b°rto velike a- I tf,>ii znat„rarne dajale >n- | v enereil'e kol'čine elek-I 'ikiuetu defn , <'ez pPt let bo • >trttb huklea val° vsai Pet ve‘ bo ‘h elektrarn, od Segni za nadaljevanje De Gasperijeve tradicije Začetek zagedanja nacionalnega sveta demokristjanake stranke TRIDENT, 19. Danes se 20o •ti' 000* Pa je v Tridentu sestal nacional ni svet demokristjanske stran ke. Prvi dan zasedanja je bil posvečen počastitvi prve obletnice De Gasperijeve smrti, uradni govornik pa je bil na lastno željo predsednik vlade Segni. Ze to samo dejstvo je bilo program: Segni ni govoril o De Gasperiju e-din0 kot o demokristjanu (to bi lahko bolje opravil tajnik stranke Fanfani), temveč tudi kot o predsedniku koalicijske vlade, podobne, kot ji predseduje Segni. Proslava je torej izzvepela — bolj po volji predsednika vlade kot vodstva stranke — v poziv, naj se nadaljujejo degasperijevske tradicije sredinske koalicije. Segni je v svojem govoru tudi pozval demokristjane k e-notnosti, seveda v okviru o-menjenih tradicij. Jutri bo demokristjanski nacionalni svet začel z razpravljanjem o političnem položaju. Diskusijo bo začel Fanfani s političnim poročilom. LONDON. 19. — Zena britanskega laburističnega vodi tRed sovjetskimi I telja Attleeja je izjavila da V^,aka tajala vsaj ie t ^apredpk znano-5Lpredvirto biter, da so Vtičs„ ski deianJa me,glena-5‘om,V Pa il6leKat pp»f. l-a-^očj vse i. lz.iavil, da bo boij;’ ad, 19 _ v0h Be0graa. . 'hzti „ končali ra/go- hDrlt civilneet0Pnik' italiJan- *0sl ci v i i,eta|stva in - j>v>Je n ,e*a letalstva Ju- Danes so|za zračni promet o uvedbi tu ristične linije Beograd - Rim in redne proge Beograd - Za greb - Benetke - Milano. ‘JC O » -••• 4»«« Jih °bema ri!6nih koridorjih SkuDn'el">ičnih e'ama in dru' »o bn° Porot vpra«njlb. BriJat ^anla n . Poudar'la’ da ko7l|ike . p°lekla v duhu r'$en^ So bila UmeVanJa' ta- »ty0 a v D ysa vprašanja (hl]i>0beb dr>a° zadovolj-keih U*0«av|ja • p°ročilo na-'Ped UVe(Jen i . bo v krat- promet v smis' i 3l- i. le bil pod' nib krVeS,6b iz dVhnim"' *ačni 1°V se cbro obvešče- v»nskj^zgovor^0 h kra,kein aerotra Jugoslo-tt*ki itainf sportom in ‘^“Janšku, družb si je njen mož popolnoma o-pomogel, potem ko ga je zadela možganska tromboza. Attlee. ki ima sedaj 72 let, bo odšel 27. avgusta z ženo v Galles na oddih. Obisk bivših borcev Nizozemske v FLRJ BEOGRAD, 19. — 29. avgusta bo prispela v Jugoslavijo delegacija bivših borcev in invalidov Holandske. Med 12-dnevnim bivanjem v Jugoslaviji se bo delegacija seznanila z delom organizacij bivših borcev in vojnih invalidov ter obiskala spomenike padlim borcem iz narodnoosvobodilne vojne. Holandska delegacija vrača obisk delegaciji bivših borcev in invalidov Jugoslavije, ki je junija obiskala Ho-, landsko, Parlamentarci flRJ obiskali alomsko eleliirarno pri Moskvi MOSKVA, 19. — Jugoslo- vanski veleposlanik v Moskvi Dobrivoje Vidič je priredil danes sprejem na čast jugo-lovanske parlamentarne delegacije, ki je na obisku v Sovjetski zvezi. Sprejema so se n.ed drugimi udeležili predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta Vorošilov, prvi podpredsedniki vlade Kaganovič, Mikojan in Fervuhin in drugi najvišji zastopniki sovjetske armade, političnega in javnega življenja, zastopniki diplomatskega zbora, sovjetski in tuji novinarji. Jutri bodo jugoslovanski parlamentarci obiskali predsednika Vrhovnega sovjeta Vorošilova in se udeležili sprejema, ki jim ga bosta priredila predsednik zveznega sovjeta Volkov in predsednik sveta narodnosti Lacis. Danes dopoldne je jugoslovanska delegacija obiskala e-lektrično centralo na atomski pogon v bližini Moskve, kjer so sovjetski strokovnjaki pojasnili delo centrale in napore sovjetskih znanstvenikov za izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene Vodja jugoslovanske delegacije dr. Bakarič je v odgovoru na razlago sovjetskih inženirjev poudaril, da smatra, da bo izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene pospešilo razvoj proizvajalnih sil ter ustvarjanje novih od. nosov med narodi in ljudmi BEOGRAD. 19. — Iz parlamentarnih krogov javljajo, da bo konec oktobra ali v začetku novembra sovjetska parlamentarna delegacija vrnila o-bisk jugoslovanski parlamen. tarni 'delegaciji, ki je na va-bilo Vrhovnega sovjeta prav ,dai na obisku v Sovjetski zvezi. Po vesteh iz istih krogov še ni gotovo, ali bo de lenarila jugoslovanske ljudske skupščine septembra, kot je bilo določeno, vrnila obisk delegaciji zahodnonemskega Bun destaga. Denvier pri Titu KRANJ, 19. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danee predpoldne na Brdu pri Kranju bivšega komandanta bataljona Sercer-ieve brigade, Novozelandca Johna Denviera m njegovo soprogo. delavcev se je danes v Nantesu udeležila protestnega zborovanja proti ravnanju policije, ki je včeraj surovo nastopila proti demonstrantom, ki so demonstrirali proti samovolji delodajalcev. Med zborovanjem je nad mestom stalno krožil policijski helikopter. Po zborovanju je več tisoč delavcev šlo v povorki na trg pred sodno palačo, kjer so tudi zapori. Zahtevali so izpustitev včeraj aretiranih delavcev. Posrečilo se jim je razbiti železna vrata, ki ločijo trg od poslopja, v katerem so zapori. Razbili so zatem tudi lesena vrata poslopja. Varnostne sile, ki so bile v palači, pa so demonstrante napadle s solzilnimi bombami. Medtem pa so druge skupine demonstrantov s kamenjem razbile šipe na oknih sodn^ palače. Lpopadi med demonstranti in policisti so se nadaljevali pozno v noč in so bili izredno ostri. {Skupina nad tisoč demonstrantov je skušala priti do poslopja prefekture, ki so ga stražile številne policijske sile. V bližnjih ulicah je prišlo do spopadov. Demonstranti so policiste obmetavali s kamenjem in ti so odgovorili s solzilnimi in ročnimi bombami. Dva demonstranta sta bila hudo ranjena, eden pa ubit. Nocoj je v Nantesu pravo obsedno stanje. Vsi javni lokali so zaprti, vozači avtobusov in tramvajev pa so proglasili protestno stavko. Oboroženi pplicijski oddelki stražijo na vseh strateških križiščih ter okoli poslopja prefekture. O-koli 22.30 so incidenti prenehali in v mestu je zavladal mir. Iz Bresta pa javljajo, da je tam 1200 pristaniških delavcev proglasilo enodnevno protestno stavko iz solidarnosti z delavci v Nantesu. Tudi iz Lorienta javljajo o solidarnostni stavki. Nocoj so sprejeli v bolnišnico v Nantesu 30 ranjenih demonstrantov. Prefektura v Nantesu je sporočila sledeče podatke v zvezi z včerajšnjimi demonstracijami: 300 članov var- nostnih sil nerazpoložljivih. od katerih je mnogo ranjenih; 42 Članov republikanske garde v bolnišnici. Od civilistov je bilo 29 ranjenih in od teh jih je 7 še vedno v bolnišnici. Aretiranih je bilo okoli sto oseb. Nocoj pa je prefekt Spodnje Loire na tiskovni konferenci sporočil, da je bil med današnjimi demonstracijami en demonstrant ubit. eden hudo ranjen, trije pa laže ranjeni. Med varnostnimi silami je bil en hudo ranjen, deset pa laže. Aretiranih je bilo 75 delavcev. u Maroku se nauaiiuieio neredi RABAT, 19. — Danes zjutraj so bili v maroški četrti Kenifra (na področju Mek-nes) novi incidenti. Več trgovin je bilo opustošenih in zažganih. Med neredi je bilo 10 Maročanov ubitih, mnogo drugih pa ranjenih. Ranjeni so bili tudi trije policisti. 28 trgovin je bilo uničenih, 10 stanovanj in 4 avtomobili zažgani. Več demonstrantov pa je bilo aretiranih. Popoldne so bili novi poskusi demonstracij, policija pa je demonstrante takoj razgnala. Pri razganjanju demonstrantov med jutranjimi demonstracijami so prišli na pomoč tudi oddelki tujske legije. V Ke-nifri so nocoj uvedli policijsko uro. Tudi v Novi Medini v Casablanci so danes bili neredi. Skupine demonstrantov so se spopadle s policisti, ki so uporabljali tudi orožje. Do incidentov je prišlo tudi v Derb Galef V Casablanci je položaj zelo napet. Povečali so varnostne ukrepe in po ulicah krožijo policijski oddelki. Tudi v Marakešu so nocoj proglasili policijsko uro. Med neredi, ki so bili v Casablanci v noči od 17. do 18. avgusta in včeraj, je bilo 10 Ma- ročanov ubitih, 24 pa ranje-i ne sile portugalske policije nih. Ranjen je bil tudi eni streljale iz zasede z jasnim Evropejec. i namenom, da ubijejo neoboro- Generalni rezident v Maro-) žene prostovoljce, ki naspro-ku Gilbert Grandval je danes | t u jejo nasilju. Portugalske si-zjutraj prišel v Pariz, kjer se i le se niso niti pomišljale stre-je udeležil seje ožjega odbo- ljati na neko žensko«. Nota ra, ki proučuje položaj v Ma- poudarja, da je indijska vla-roku. Seja je bila pod pred-j da sprejela svoj sklep o uki-sedstvom predsednika vlade, nitvi konzulata prav zaradi teh dejanj. Prekinitev konzularnih odnosov med Portugalsko in Indijo pomeni konec vseh odnosov med obema državama. Ze 8. avgusta so bili prekinjeni diplomatski odnosi. V Madrasu so danes proglasih splošno stavko kot protest proti portugalskemu nasilju v Goi. Incidentov ni bilo. Danes pa je iz kraja Banda odpotovalo v smeri Goe 70 prostovoljcev. Prvotno je bilo sklenjeno, da bo danes odpotovala skupina 200 neoboroženih indijskih prostovoljcev, toda načrti so bili zadnji trenutek spremenjeni- Danes je odšlo v Goo 70 prostovoljcev. jutri pa bosta odšli drugi dve skupini po 70 prostovoljcev. Faura in se je zaključila ob 19 uri. TaKoj nato je Grand-val odpotoval z letalom v Maroko. Pravosodni minister Schu-man pa je izjavil, da je ožji odbor med drugim sklenil, da bo začel z vrsto francosko-maroških razgovorov, ki se bodo začeli v ponedeljek o-poldne. Razgovori bodo v Aix Les Bainsu ob udeležbi osebnosti, ki predstavljajo različne tendence maroškega javnega mnenja. vseh odnosov med Indijo in Portnoalsko NOVI DELHI. 19. — V indijski prestolnici uradno potrjujejo, da indijska vlada nima namena zaprositi ZDA. Veliko Britanijo in Francijo, naj bi posredovale pri portugalski vladi za rešitev spora zaradi Goe. Generalni guverner v Goi je danes na tiskovni konferenci sporočil, da je Indija v noti, ki jo je poslala portugalskim oblastem, sporočila, da bo 1. septembra zaprla indijski generalni konzulat v Goi ter zahteva, naj se zaprejo portugalski konzulati v Bom-bayu, Kalkuti in Madrasu. V noti je med drugim rečeno: »Portugalska vlada mora vedeti, da ob mejah portugalske posesti v Indiji ni čet Indijske zveze. Vedeti mora tudi, da so 15. avgusta oborože- Velike poplave v ZDA FILADELFIJA. 19. — Zaradi velikih nalivov, ki trajajo od četrtka v vzhodnih predelih države Pensilvanija, je reka Delaware močno narasla. Tudi državi New York grozi nevarnost poplav. Proglasili so stanje pripravljenosti v Port Jervis, ki šteje 10.000 prebivalcev. Tudi v državah Massachusetts in Connecticut so sprejeli ukrepe proti nevarnosti ter mobilizirali civilno obrambno službo. Iz več krajev so prebivalstvo odselili. Guverner države Connecticut je izjavil, da so veliki nalivi, ki še trajajo v tej državi, povzročili ((neizmerno katastrofo«, ki je povzročila za «več milijard dolarjev« škode. V tej državi je bilo deset ljudi ubitih, ni pa še mogoče u-gotoviti števila pogrešanih. V mestecu Naugatuck, kjer so proglasili obsedno stanje, pogrešajo 50 ljudi. Waterbury v Connecticutu in Worcester v Massachusettsu sta pod vodo. V dolini Farmongton se je prebivalstvo zateklo na strehe svojih hiš in na drevesa Danes popoldne računajo da znaša skupno število žrtev v severnih predelih ZDA 34 Vojaški upor v južnem Sudanu KARTUM, 19. — Sudanska vlada javlja, da sta se včeraj dve stotniji vojakov v pokrajini Equatoria uprli proti svojim častnikom, ki so iz severnih pokrajin. Pogrešajo tri častnike, od katerih je eden verjetno mrtev. Vojaki, ki so se uprli, so črnci in poganske vere, njih častniki pa so iz severnih pokrajin in muslimanske vere. Zaradi upora je sudanski guverner proglasil v južnih pokrajinah izjemno stanje. Nocoj je bila nujna seja sudanske vlade, ki je sklenila, naj vsa razpoložljiva letala odpeljejo v južne pokrajine vojaška ojačenja. BEOGRAD, 19. — Jugopress poroča iz Titograda, da so albanski graničarji ubili 25-let-nega jugoslovanskega kmeta Halila Pečoviča iz vasi Dino-ši, ki je pasel ovce blizu ju-goslovansko-albaneke meje'. Podrobnosti umora niso znane. Pritrdilni odgovor Moskve na predloge kanclerja Adenauerja Sni/jntska vlada pristaja na zauKtnlt razgovorov !l. septembra Pristaja tudi na izmenjavo misli o vseh mednarodnih vprašanjih, hi zadevajo obe državi - llullesovo pismo Adenauerju? MOSKVA, 19. — Moskovska vlada je P« sovjetskem poslaništvu v Parizu poslala bonn-ski vladi noto, s katero t-pre-jema predloge kanclerja Adenauerja glede dnevnega reda moskovskih razgovorov ob njegovem obisku v Moskvi. Vsebino note je sporočil na tiskovni konferenci v sovjete skem zunanjem ministrstvu šef tiskovnega urada Iljišev. Nota se glasi; ((Sovjetska vlada potrjuje prejem note vlade nemške zvezne republike od 12. avgusta 1955 in sporoča, da se strinja, naj bi se 9. septembra začeli v Moskvi razgovori z delegacijo vlade nemške zvezne republike pod predsedstvom kanclerja Adenauerja. Sovjetska vlada ."prejema na znanje pristanek vlade zvezne nemške republike na razgovore o vzpostavitvi diplomatskih, trgovinskih in kulturnih odnosov med obema državama kakor tudi o vprašanjih, ki so s tem povezana. Kar se tiče note vlade zvezne republike, ki . omenja vprašanje nemške enotnosti, sovjetska vlada ne dvomi, da je stališče sovjetske vlade o tej zadevi bonnski vladi že znano. Sovjetska vlada pa vsekakor ne vidi nobene ovire, da bi si izmenjali misli o tej zadevi, kakor tudi o drugih mednarodnih vprašanjih, ki zadevajo obe državi.« V Bonnu je predstavnik nemškega zunanjega ministrstva sporočil, da bo kanclerja Adenauerja spremljalo v Moskvo nad sto oseb. Med temi bo 12 predstavnikov diplomacije. Med drugimi bodo zunanji minister von Bren-lano in podtajnik v zunanjem ministrstvu Hallstein. skupno z njima pa bo 25 strokovnjakov njunega ministrstva. Q- stalih 70 članov delegacije pa bodo člani strokovnega oreb-ja (tajniki, strokovnjaki za kodekse, telefonisti, funkcionarji protokola in člani varnostne službe). Večina delegacije bo prišla v Moskvo s posebnim vlakom. Adenauer in njegovi sodelavci pa bodo potovali z letalom. V Washingtonu je predstavnik državnega departmaja za nemške zadeve na razna vprašanja novinarjev izjgvil, da mu ni nič znanega o kakem pirmu, ki naj bi ga Foster Dulles poslal Adenauerju in ki naj bi ga nemški poslanik v Washingtonu izročil nemškemu zunanjemu ministru von Brentanu. Tudi predstavnik nemškega poslaništva v VVashingtonu je izjavil, da dvomi v obstoj takega dokumenta. Pripomnil je, da je nemški poslanik Kre-keler imel več razgovorov z Dullesom pred odhodom v Bonn. Kljub rezerviranosti u-radnih predstavnikov pa so v nekaterih krogih mnenja, da je Dulles dejansko zaprosil Krekelerja, naj sporoči Adenauerju stališče ameriške vlade glede bližnjih nemško-so-vjetskih razgovorov. Napet položaj v Posarju SAARBRUECKEN, 19. - Voditelji posarskih političnih strank so se danes sestali z belgijskim predsednikom komisije za nadzorstvo nad plebiscitom o posarskem statutu, zato da se sporazumejo kako naj se preprečijo incidenti med volilno kampanjo. Kakor je znano, bo prebivalstvo Posarja, ki šteje približno milijon ljudi, 23. okto- bra glasovalo, ali sprejme začasni statut, ki postavlja ozemlje pod oblast evropskega komisarja do podpisa mirovne pogodbe z Nemčijo, medtem ko naj bi ozemlje ostalo gospodarsko povezano s Francijo. Volilna kampanja za plebiscit poteka v vedno bolj napetem ozračju. Med zadnjimi tremi zborovanji ministrskega predsednika Hoffmana je prišlo do incidentov in sopadov. Sinoči je Hoffman v svojem govoru v St. Ingbertu izjavil, da bi bilo nemogoče izvesti referendum, če bi se incidenti nadaljevali. Med njegovim govorom Je prišlo do hudih incidentov. Govornik je govoril v zaprtih prostorih, zunaj pa so policijski oddelki stražili poslopje. Skupina demonstrantov je začela metati kamenje na policiste, ki so pozneje demonstrante razgnali. Na sestanku voditeljev političnih strank je predsednik komisije Fernand Dehousse predlagal dvotedensko premirje med volilno kampanjo. Dehousse je opozoril voditelje strank, da bo v primeru ponovitve neredov prisiljen izjaviti v ZEZ, da ni mogoče zajamčiti svobode na ozemlju Posarja. Njegov predlog so nemški komunisti zavrnili, socialisti pa so poudarili, da je štirinajstdnevno premirje predolgo. Udeleženci današnjega sestanka so tudi izjavili, da je Dehousse predlagal, naj bi bodoča volilna zborovanja bila v okrilju evropske komisije z govorniki, ki bi obrazložili obe nasprotni stališči. Pozval je prizadete, naj v prihodnjih dneh sporočijo svoje mnenje glede njegovih predlogov. Evropska komisija se bo sestala jutri in njeno zasedanje bo trajalo do srede. četi». To časopisje prikazuje partizane kot vse kaj drugega kot ljudi. So roparji, banda, so izdajalci domovine, so teroristi itd. itd. Obtožujejo jih ropov, trpinčenja prebivalstva, u-bojev nedolžnih ljudi, veleizdajstva, i5er so propagirali odcepitev Beneške Slovenije od Italije. Kaj je to? Kaj se tu dogaja? Kakšen cilj ima vse to, komu to služi? se vprašuje vsak posten človek, ki trezno in objektivno misli, ki želi, ,da se antifašistična borba prikaze v pravi luči resnice in pravice ter da se vsem antifašistom zasluženo prizna vse, kar so storili v korist zavezniške stvari, stva ri svobode. Vse to manjka vsem monterjem tega zlonamer nega procesa, naperjenega proti partizanskemu gibanju v Benečiji. Verjetno pa bo še bolj točno, če rečemo, da Je ta proces naperjen proti vsem borcenrt antifašistom proti partl zanskemu gibanju Italije, proti njihovi slavi, vplivu in zaupanju, ki ga ljud stvo Beneške Slovenije, pa tudi Furlanije in Italije goji do hrabrih borcev iz borb na sankvirinskih mostovih, pri Mirsi, Klobu čarju, Fojdi, Nemah in iz nešteto drugih borb. do ti stih borcev, ki so zanago vito in slavno zavezniško vojsko pričakali na liniji Tržič - Krmin - Videm Humin in si z njo segli v roke kot dva enakopravna, zaslužna zavezniška borca antifašista. To zaupanje je treba razrušiti, najti je treba mine. ki bodo za vedno razbile ljudsko za upanje v najbolj poštene v najbolj hrabre in najbolj zaslužne antifašiste demokrate. Srečanje zavezniških vojsk, jugoslovanske in :vn gloamerlske, je bilo sreča nje dveh enakopravnih, v orožju bratskih vojska. Prav enote operativnega štaba za zahodnoprlmor-sko ln kobariško vojno področje M l»,\KVI Na današnji dan »o lot* 1»44 dobili borci Slandrove in Zidanškove brigade pohvalo za uspešno izvedene operacije n» Štajerskem. Dane), SOBOTA «• 1 Bernard, Zoritai Sonce vzide ob 5.09 In **• ,u(1 19.06 Dolžina dneva 13.3'. vzide ob 8.15 in zatone <” „ Jutri, NEDELJA 21. av,“ Adolf. Mirjana | /AKUIHMMI ITALIJAN S K U - AVSTR IJ S KI HflZKUVUHI M HUM/IH) w Železniška konferenca prekinjena do proučitve avstrijskih predlogov Italijanska delegacija bo predložila nov dalum za nadaljnjo razgovore - Ponovno zavlačevanje »klicanja konference n pristanišču Včeraj so se na Dunaju končali razgovori med predstavniki avstrijskih in italijanskih državnih železnic. Razgovori so se vršili v tajnosti in ni bilo o njih izdano nobeno uradno poročilo. Vendar pa se je izvedelo, da niso pri šle delegacije po trodnevnih razgovorih do nikakega sporazuma ter da se je zato sedaj italijanska delegacija ponovno vrnila v Rim, da prouči avstrijske predloge. Italija bo nato predložila nov datum za nadaljnja pogajanja. Kot smo že poročali, so se razgovori nanašali na železniške tarife za prevoz avstrijskega blaga na progi Trbiž -Trst in za tarife za prevoz blaga srednjeevropskih dežel po avstrijskih državnih železnicah v primeru, da je to blago namenjeno za tranzit skozi tržaško pristanišče. Italijanski železniški predstavniki so namreč predlagali znižanje železniških tarif za prevoz avstrijskega tranzita in po drugi strani zahtevali, da tudi Avstrija zniža tarife tako, da bi srednjeevropske države preusmerile svoje pošiljke po italijanskih železnicah proti Trstu. Avstrijski gospodarski krogi so že pred konferenco sprejeli zgoraj omenjeni italijanski predlog s kaj malo optimizma, zaradi česar so,se po vsej verjetnosti razgovori že v treh dneh morali prekiniti. To tudi upravičuje trditev, da delegaciji nista dosegli niti skupne osnove za nadaljeva-vanje diskusije in da sta samo izmenjali stališča. Ta rezultat lahko privede do ponovnega zavlačevanja sklicanja mednarodne konference o tržaškem pristanišču, glede katere italijanska vlada ni kazala nikoli posebnega navdušenja. Zaradi tega so vladne namere nejasne, saj se je 'že samo sklicanje dvostranske konference zdelo kot iskanje pretveze za zavlačevanji sklicanja mednarodne konference o pristanišču. Avstrijci in ostale zaledne države se ne zanimajo nam-reč izključno za ureditev železniških zvez, temveč prav tako tudi za ureditev vseh o-stalih pristaniških vprašanj, o čemer bi morali sklepati na mednarodni konferenci o tržaškem pristanišču. Torej ne gre izključno za ureditev železniških zvez, temveč prvenstveno za vprašanje statusa tržaškega pristanišča kot ga predvidevajo členi 1-20 priloge VII mirovne pogodbe. Ti členi pa predvidevajo popolno internacionalizacijo tržaškega pristanišča, tako da bodo vse zaledne države svobodno izkoriščale pristanišče in da bo pristanišče v upravi zalednih držav, posebni členi pa se nanašajo tudi na ureditev železniških zvez glede katerih velja načelo svobodnega tranzita brez vsakih diskriminacij, vključno tarifnih postavk. Avstrijski listi so v zvezi z razgovori železniških predstavnikov ponovno podčrtali prav te avstrijske zahteve in poudarili, da je treba dokončno rešiti vsa ta vprašanja. Tako stališče odgovornih avstrijskih krogov pa se je po verjetnosti odrazilo tudi na poteku razgovorov. Nameravana ureditev najbolj perečih železniških vprašanj s pomočjo predhodnih dvostranskih razgovorov torej govori o podtalnem namenu izpodkopati mednarodno konferenco o tržaškem pristanišču, in če že to ne bi uspelo, vsaj premestiti težišče razprav na del železniških vprašanj in tako izigrati dejanski pomen mednarodne konference o tržaškem prista- Vladni generalni komisar obiskal Nabrežino m Col Vladni generalni komisar dr. Palamara je v spremstvu podprefekta dr. Miciotte in podravnatelja za javna dela dr. Borghija obiskal včeraj popoldne devinsko-nabre-žinsko in repentaborsko občino. Vladnega generalnega komisarja so v omenjenih občinah sprejeli elani občinske uprave z županom na čelu, ki so predstavnikom oblasti prikazali težaven gospodarski položaj ter s tem v zvezi predložili številne probleme, ki tarejo obe občini. Obvestilo brezposelnim za vpis v sezname SELAD Brezposelni moški, ki so brez dela od 1. januarja 1955 in ki želijo biti najeti pri SELAD, ko bodo na razpolago delovna mesta, so vabljeni, da se vpišejo pri avtonomnem uradu Tehničnega urada za SELAD na Korzu Cavour št. 4. Ob vpisu morajo predložiti izkaznico o brezposelnosti in delavsko knjižico. Prizadeti se opozarjajo, da služi ta vpis personalnemu uradu SELAD samo zato, da sestavi lestvico, po kateri bo pošiljal na delo osebje ob normalni zamenjavi takoj potem, ko bodo poslani na delo brezposelni, ki so bili vpisani v sezname SELAD do 31. decembra 1954. Interesenti se morajo prijaviti na uradu od 8.30 do 11.30 po naslednjem vrstnem redu; 22. avgusta osebe, katerih priimki se začenjajo s črkama A in B; 23. avgusta črke C, D, E; 24. avgusta črke F, G, H, I, K; 25. avgusta črke L M. N; 26. avgusta črke O, P, Q; 27. avgusta črki R, S; 29. avgusta črki T, U; 30. avgusta črke V, W, Z. MESEČNO POROČILO HIGIENSKEGA IN ZDRAVSTVENEGA URADA VEC ROJSTEV KOT SMRTI zabeležili y preteklem mesecu 24URNA STAVKA GRADBENIH DELAVCEV ODPADE Na uradu za delo sklenjen kompromisen sporazum med delodajalci in sindikati Glede odškodnine za menzo bo urad za delo izrekel arbitražno razsodbo Vprašanje dodatka 21,7 odstotka bodo rešile osrednje sindikalne organizacije Štiriindvajseturne stavke gradbenih delavcev, ki so jo sindikalne organizacije napovedale za ponedeljek, ne bo. Včeraj popoldne so se namreč na pobudo urada za delo sestali na njegovem sedežu predstavniki obeh sindikatov gradbenih delavcev s predstavniki zveze industrijcev in Združenja malih industrijcev ter se pogajali za rešitev spora, ki je povzročil stavkovno gibanje okoli 6.000 gradbenih delavcev. Po pogajanjih so predstavniki obeh strank dosegli kompromisni sporazum, zaradi katerega stavka odpa-de. Glede odškodnine za menzo so se domenili, da bo urad za delo izrekel arbitražno ve delavcev, tedaj se bodo bodo končno sodelovale tudi njihovi prejemki vendarle ne. koliko zvišali. Dosedanjih 20 lir je vsekakor smešno nizka vsota, saj ne morejo delavci kupiti zanje niti kruha, ki ga pojedo pri kosilu. Pa še teh 20 lir ne plačujejo v vseh podjetjih, niti vsem delavcem! Glede 21.7 odstotka dodatka, gre predvsem za to, da bi ga delodajalci redno izplačevali, ne pa, kot se sedaj dogaja, celo vsaka dva ali tri mesece. Tudi zahteva, naj delodajalci naložijo ta denar v banko, je popolnoma upravičena, saj ne dobivajo gradbeni delavci niti plačanih dopustov niti trinajste plače niti plače niti plače ob določenih praznikih kot ostali mdustrij- razsodbo. Glede rednega iz-!skl delavci- Razen te«a Pa s,° plačevanja in naložitve v ban- s® pozimi večinoma brezposel- ko 21,7 odstotka dodatka pa so prepustili rešitev osrednjim sindikalnim organizacijam in zvezam industrijcev ter malih industrijcev v Rimu. Potemtakem se mora to vprašanje rešiti za gradbene delavce vse Italije in bo s tem rešeno tudi za tržaške. Rešitev je vsekakor kompromisna in konkretno še ni znano, koliko bodo imeli delavci od nje koristi. Ce bo urad za delo glede odškodnine za menzo vsaj delno upošteval zahte- OB USIANOVIVI COSUUCHEVE POMORSKE DRUŽBE V PALERMU KDO ŠČITI INTERESE tržaškega gospodarstva Pred dnevi je milanski go-| medtem ko v Trstu vodijo po-spodarski list «24 ore» objavil I litiko v nasprotju z resnični-krajšo vest, da je bila v Pa' lermu ustanovljena pomorska družba ccCosulich Societa _ di Navigazione S. p. a.». Družba je bila ustanovljena z notarskim aktom 9. maja 1955 in njen predsednik je kap. Antonio N. Cosulich iz Trsta podpredsednik kap. Giuseppe Cosulich, svetnik inž. Mario Augusto Cosulich. Družba ima po statutu namen izvrševati pomorske prevoze z lastnimi ladjami ter je bila po mnenju sicilijanskih gospodarskih krogov u-stanovljena v Palermu zaradi olajšav, katere predvideva regionalni sicilijanski zakon o brodarjih. Vest o ustanovitvi omenjene pomorske družbe v Palermu, ki ji načeluje predsednik Tržaške trgovinske, industrijske in kmetijske zbornice je v Trstu upravičeno vzbudila val ogorčenja. Ta vest jasno dokazuje, da najvišji tržaški gospodarski predstavnik po eni strani odklanja ustanovitev proste cone v Trstu kot^ tudi ustanovitev tržaške deželne avtonomiie, po drugi strani pa izkorišča ugodnosti podobnih pridobitev na Siciliji. Ta vest prikazuje v novi luči delovanje Tržaške trgovinske in industrijske zbornice, ki je prav v zadnjem letu vedno bolj odkrito nasprotovala rešitvi perečih tržaških gospodarskih vprašanj. Ta vest pa poleg tega tudi kaže, kdo v resnici «uradno» predstavlja tržaške interese in opravičuje vprašanje, kako morejo ščititi tržaško gospodarstvo ljudje, katerih osebni interesi so v Genovi in sedaj tudi v Palermu, medtem ko So svoj kapital že davno odnesli iz Trsta. Do takega absurdnega položaja je lahko prišlo samo v sedanjem tržakem položaju, ko se merijo sposobnosti in volja koristiti Trstu po večji ali manjši nacionalistični zagrizenosti in predvsem po stikih, ki vežejo določene osebnosti z vladajočo kasto. Ta sistem je omogočil, da najviš-ji tržaški gospodarski predstavniki vneto skrbe za svoje interese v Genovi (Tržaški Lloyd ima skoro vse svoje ladje v Genovi in pri njem ima glavno besedo zopet dru- mi tržaškimi interesi, zato pa v skladnosti s težnjami naj-reakcionarnejših krogov Italije. Prometna nesreča Huda prometna nesreča, ki se je k sreči končala brez smrtnih žrtev, se je dogodila včeraj malo pred 5. uro zjutraj na križišču Ul. Milano z Ul. F. Filzi. Ob tisti uri je namreč vozil po Ul. Milano s svojim tovornikom 48-letni Bruno Rusin iz Paperiana pri Vidmu. Vozil je v smeri Ca-vourjevega korza, in sicer prav v istem trenutku, ko se je križišču z Ul. Milano približeval s svojim «Fiatom 500» 24-letni Oscarre Liprandi iz Ul. Gambini, poleg katerega je sedel 25-letni Savino Ama-soli iz Ul. Aleardi. Na križišče sta privozila oba istočasno In trčenje je bilo neizbezno: tovornik je silovito trčil v mali avto in ga stisnil kot harmoniko ter nato še nadaljeval vožnjo kakih 20 metrov, kjer se je končno ustavil na desnem pločniku. ni in bi si z denarjem, nalO' ženim v banki, vsaj nekoliko pomagali, kajti če ga dobijo sproti ga tudi sproti porabijo. To bi se poznalo zlasti ob božičnih praznikih in ob Novem letu, ko drugi delavci in u-službenci dobe 13. plačo oziroma božično nagrado. Nedvomno bodo morale o-srednje sindikalne organizacije rešiti to vprašanje v najkrajšem času za vso državo. Upamo, da se delavci ne bodo morali nato tu še ponovno boriti, da se morebitni sporazum raztegne na Trst, kot se je v mnogih primerih že dogajalo. S tem da so predstavniki sindikatov in delodajalcev predali spor v rešitev osrednjim organizacijam, se pač že samo po sebi razume, da bo moral veljati sporazum tudi za Trst. Ob festivalu folklore v Trstu V ponedeljek zvečer bodo Tržačani prisostvovali na Trgu Unita izvajanju številnih in raznolikih falklornih ^ple-sov v izvedbi folklornih skupin iz Italije. Avstrije, Švice in Francije. V ta namen so že določili prostor na Trgu Unita, kjer se bo razvijal program in ga ogradili, tako da bo vstop vanj dovoljen le z vstopnicami. Tovrstna prireditev bo za Tržačane nekaj posebnega, kajti dočim so doslej gosto, vale le razne furlanske folklorne skupine, pa ljudem niso znani plesi iz bližine Padove in Genove. Slednji imajo po seben čar zaradi svojih motivov, ki dokazujejo nekdanjo povezanost Genove z Orien tom in vnašajo v glasbo in ples nekaj posebno zanimivega. Prvič bodo nastopile tudi folklorne skupine iz Avstrije, katerih plesi in petje so nam sicer precej blizu, vendar bodo prav gotovo obogateli program prireditve na prostem. Na tem mednarodnem festivalu folklorne pesmi in plesov skupine iz Francije in Švice, ki so nam neznane, vendar pa so doslej na raznih mednarodnih festivalih dosegle lepe uspehe. Tržaški Slovenci ne moremo mimo žalostne ugotovitve, da so organizatorji prvega mednarodnega festivala folklore v Trstu prezrli jugoslovanske folklorne skupine, ki so na neštetih mednarodnih festivalih pokazale bogastvo o-bičajev in šeg jugosovanskih narodov. Na največjem mednarodnem festivalu folklornih plesov in pesmi v Edimburgu so vedno sodelovali tudi Jugoslovani in največkrat odnesli tudi prvo nagrado. «Kolo» iz Beograda je lansko leto z uspehom gostovalo v Franciji, kjer je imelo v Parizu vrsto uspelih in izredno dobro obiskanih predstav. Po vseh mestih Italije, kjer je tudi nastopilo, je bilo toplo po-zdravjeno, njegove plese so snemali celo na televiziji. Po daljši turneji v Sovjetski zvezi je «Kolo» sedaj odpotovalo na Kitajsko. O kvaliteti «Kola» in drugih jugoslovanskih folklornih skupinah res ni potrebno preveč besed, tržaški Slovenci so vsa-kikrat, kadar so ti umetniki tu gostovali, prenapolnili dvorano Avditorija. Zatorej pomeni odsotnost jugoslovanskih folklornih skupin na prvem tržaškem festivalu pomanjkanje tistega čuta spravljivosti in miroljubnega sožitja med narodi, ki je postal eden glavnih činiteljev današnjega mednarodnega življenja. Gotovi smo tudi, da bi z nastopom jugoslovanskih folkloristov mednarodni festival samo pridobil bodisi zaradi kvalitet* bodisi zaradi pestrosti, ki odlikuje jugoslovansko folkloro. Nesreča kopalke 17-letna Luciana Movetti i* Ui. Appiari včeraj ni imela sreče pri kopanju v ljudskem kopališču v Barkovljah. Preden je šla domov, je skočila v osvežujočo vodo, vendar je skok slabo preračunala in je med skokom z nosom oplazila po skalah. Porezal se je Med hojo po stopnicah žerjava je 36-letni Mario Gomi-sel s Scala Sante včeraj okoli 17. ure nerodno stopil na kos železa in se precej porezal po levi nogi, zaradi česar se je moral zateči v bolnico. Zdravniki so bili mnenja, da ni potreben njegov sprejem v bolnico in so mu zato priporočili 7 dni počitka in zdravljenje v domači oskrbi. Zdravstveno stanje tržaškega prebivalstva je bilo zadovoljivo Povprečna poraba vode je znašula dnevno 91.510 kub. m Poročilo zdravstvenega in higienskega urada za mesec julij navaja, da se je v tem mesecu rodilo 216 otrok, u-mrlo pa 207 oseb, kar pomeni, da je to bil eden od redkih mesecev, ko je število rojstev preseglo število smrtnih primerov. Zdravstveni položaj prebivalstva je bi! v preteklem mesecu zadovoljiv. Zabeležili so 8 primerov davice, 18 primerov tifusne mrzlice, 46 primerov škrlatinke, 92 primerov ošpic, 47 primerov noric, 54 primerov oslovskega kašlja, 61 primerov mumpsa, 16 primerov otroške paralize ter 5 primerov malteške mrzlice. V občinskih ambulantah so zdravniki pregledali 9432 o-seb, 487 bolnikov s0 obiskali na domu, 139 pa »o jih poslali k specialistom. Nič manjše ni bilo delo bolničark, ki so nudile svojo pomoč 6474 o-sebam v ambulantah, 1112 o-seb pa so obiskale na domu V predzakonski posvetovalnici se je zglasilo skupno 12 o-seb. Organi higienskega komisariata so v preteklem mesecu izvršili 4345 raznih inšpekcij, pri čemer so ugotovili 707 nepravilnosti,, zaradi katerih so prizadete opozorili, medtem ko so v 728 primerih nepravilnosti pismeno prijavili. Z globo je bilo kaznovanih 28 oseb, v glavnem trgovci z jestvinami Organi higienskega komisariata !>o nadalje dobavili 415 vzorcev raznih jedil, ki jih bodo raziskali v kemičnem o-ziroma mikroskopskem laboratoriju. Na glavnem zelenjad-nem trgu ter v prodajalnah s sadjem in zelenjavo so v juliju zaplenili med drugim 14 tisoč 153 kg pokvarjenega sadja ter 7168 kg zelenjave. V gostilnah pa so zaplenili 18 šopov umazanih igralnih kart ter 60 kosov namiznega pribora. Pretekli mesec niso veterinarji odkrili nobenega žarišča slinavke in parkljevke. Pregledali so več tisoč kilogramov uvoženega mesa ter prisostvovali zakolu 1052 glav živine v mestni klavnici pri Sv. Soboti, zakolu 173 glav živine v klavnici na Opčinah ter 29 glav živine pri zasebnikih. Na glavnem ribjem trgu so pregledali 295.568 kg rib, 27.307 kg školjk ter 12.064 kg rakov. Dnevna poraba vode je znašala v preteklem mesecu povprečno 91.510 kubičnih metrov. Nevarno igranje Zaradi zloma leve podlaht-nice so včeraj morali pridržati na ortopedskem oddelku, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtom. 8-letnega Jurija Gojaka iz begunskega taborišča pri Sv. Andreju. Kakor se je zvedelo, je o-trok med igranjem padel in zelo verjetno je, da ga je nekdo od njegovih prijateljev med tekom nehote sunil na tla. Podlegel poškodbam V petek zjutraj okoli 4. ure je na I. zdravniškem oddelku splošne bolnice izdihnil 53-let-ni vrtnar Nicolo Bernes iz Ul. Romagna, katerega so 3. t. m. sprejeli z znaki zastrupljenja s tetanusom. Kljub vsem poskusom, da ga rešijo je mož včeraj podlegel. Bernes je po sprejemu v bolnišnico izjavil, da se je nekaj dni prej med vrtnarjenjem ranil z ostrim kamnom. Rani pa je posvetil premalo pažnje in prav to ga je spravilo v grob. Kulturna prireditev na Opčinah Prosvetno društvo na Opčinah bo imelo jutri 21. ti m. na vrtu ob svojem prosvetnem domu veliko kulturno prireditev s pomembnim in zanimivim sporedom. Sodelovali bodo pevski zbori iz Križa, od Banov, oktet s Proseka-Kontovela in godba iz Trebč. Domača dramska skupina bo podala priložnostno «Slovenska mladina govori« in Finžgarjevo «Naša kri» (drugo dejanje). Po prireditvi bo ples na prostem. Ker bo prireditev v znamenju obrambe narodnih pravic, vabi društvo fc udeležbi vse Slovence. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani. Dopolnilo V zahvalah družin Colja in Pertot, ki sta bili objavljeni včeraj in predvčerajšnjim v našem listu, je pomotoma izpadla zahvala nabrežinski godbi, kar s tem dopolnjujemo. O Občina javlja, da bo nu«t-na knjižnica zopet na razpolago občinstvu od ponedeljka 22. t, m. dalje, in sicer v običajnih uradnih urah. ZAKONCA MILAMI OD VČERAJ Mfl POKOPALIŠČU Ljubosumnost verjetni vzrok tragedije v Ulici della Tesa Policija je na osnovi raznih elementov ugotovila, da je žena premišljeno spravila poleg sebe na drugi svet tudi svojega moža Zakonca Milani iz Ul. della Tesa št. 31, ki sta pred tremi dnevi umrla zadušena z gorilnim plinom, počivata od Včeraj popoldne na pokopališču pri Sv. Ani. Krsti sta bili sicer izpostavljeni v mrtvašnici, vendar sta bili zaprti. Ob 17. uri so pokojna zakonca v spremstvu sorodnikov, sosedov, znancev in kolegov spremili na zadnjo pot. Dogodek je sprožil v okraju, kjer sta zakonca stanovala, precej govoric. Glavne smo že zabeležili in novega ni pravzaprav nič. Mnenje o samomoru ženske, ki je hotela s seboj v grob tudi moža, kar si ji je posrečilo, je našlo uradno potrdilo tudi v policijski preiskavi. O tem ni nobenega dvoma več: dokazov sicer ni, vendar je več dejstev, ki potrjujejo, da je ženska ponoči vstala, odprla zaklopko na plinski pipi in na postelji poleg spečega moža čakala smrt. Da je to natančno proučila, dokazuje prav dejstvo, da si je oblekla čisto spodnje perilo in tudi obleko, s katero se je nato vlegla v posteljo in se. morda da je ne bi mož opazil, tudi pokrila do vratu. Nasprotno pa mož ni ničesar pričakoval. Slednjega je moral mečan vonj ponoči IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA OBSOJEN NA ENO LETO PRIPORA zaradi posledic prekomerne vinjenosti prebuditi in misleč, da gre za pozabljivost, je stopil v kuhinjo, kjer je prižgal luč in se nato napotil proti štedilniku, odkoder je vhajal plin Do tj;j pa ni prišel ker ga je plin že tako omamil, da je brez moči nezavesten padel na tla in kasneje izdihnil. Ce sla se zakonca večer pred tragedijo sprla, ni znano. To skrivnost sta zakonca odnesla s seboj v grob. .Preiskovalni organi pa so mnenja, da se je nekaj moralo zgoditi in ostanki razbite šipe so molčeči dokaz njunega zad njega prepira. In vzroki, ki so žensko dovedli, da je istočasno ubila sebe in moža? Ljubosumnost. To je mnenje policijskih oblasti in hič drujgega. To bo tudi držalo, saj nekateri vedo, in skrito ni moglo ostati niti Mi-lanijevi, da se je mož naveličal svoje žene in si poiskal drugo. Baje je to vdova, s katero sta se že domenila, da si kupita stanovanje, kjer bi skupaj stanovala. Da so morali to vedeti tudi nekateri sorodniki pokojnice, dokazuje prav izjava njene sestre, ki naj bi, seveda vedno po izjavah ljudi, ki so to slišali, takoj ko je izvedla o zadevi kričala «Elda, Elda, maščevala" te bom!» Ce to odgovarja resnici, je jasno, da je ženska bila prepričana da gre za umor, Dodati moramo, da tedaj še ni vedela, da je tudi mož njene sestre mrtev, Milanijeva je torej sestavila natančen načrt, ki naj bi pogubil oba in ga je tudi do podrobnosti izvedla: svojega moža je za varanje kaznovala s kruto smrtjo. Obtožili so ga namreč pijanosti, žalitve in odpora proti javnemu lunkcionarju ter odklona izročitve dokumentov Kozarec vina preveč je 61-letnemu Carlu Giuseppu Budi iz Ul. Gozzi », julija letos nakopal prav nič prijetno zadevo na glavo, ki 8* Je »ta* la nič manj kot leto dni zapora, 18 dni pripora in 3.000 lir denarne kazni; vse to zaradi štirih obtožb in sicer pijanosti, žalitve in odpora proti javnemu funkcionarju ter odklona izročitve dokumentov. Kakor se vidi, je ena obtožba priklicala drugo in ob koncu se je pijani rnožakar, ne da bi se pravzaprav zavedel kaj se dogaja z njim, znašel v zaporu. Policijsko poročilo trdi, da se je Buda v pijanem stanju približal vodniku prometnega odseka policije Romolu Rossiju, ki je stal v Ul. F. Severo, in mu kratkomalo zabrusil v obraz, da je «umazan Italijan« ter mu hotel pljuniti v obraz, kar pa se mu ni posrečilo. Jasno je, da je agenta Budovo vedenje razburilo, zaradi česar je od njega zahteval dokumente. Namesto teh pa ga je pijani možakar •siJS.t KDO IMA PRAV2 je v preteklem juniju od 59 J. J. V X d i. ± JV potrošnih predmetov zvišala cena 19 predmetom, 11 se je majem sorazmerno znižali za znižanje vplivali predvsem znižala. cene 29 potrošnih predmetov pa so ostale nespremenjene. Med predmeti, katerih cena se je najbolj občutno zvišala. in sicer za fi odstotkov, je telečje meso najboljše vrste, olivno olje za 4.9 odst., piškoti za 4 odst-, jajca za 3.7 odit., telečja jetra, semensko užitno olje, kozličje meso in polenovka. Znižale pa so se cene zajčjega mesa zn 2 odst., jagnjetine pa za 1.2 odst. Cena sočivju se je povišala za povprečno 34.7 odstotka, sadju pa za 8.8 odstotka. Cena svežih rib se je znižala za 21.fi odstotka. Cene tekstilnega blaga, konfekcije, obutve in raznega blaga pa so ostale nespremenjene Glede življenjskih stroškov v juniju sporoča urad za de-iina Cosulich). in v Palermu,) lo, da so se v primerjavi z 0.5 odstotka. Isti urad pa u-gotavlja. da je na znižanje življenjskih stroškov v juniju vplivalo znižanje cen sezonskih pridelkov in stroškov za obleko. Med ugotovitvami občinske nadzorne komisije in urada za delo je velika razlika. Občinska nadzorna komisija u-gotavlja v juniju povišanje cen 19 prehrambenim artiklom, za 11 pa znižanje. Hkrati pa ugotavlja, da so cene tekstilu, obutvi in raznemu blagu ostale neizpremenjene. To pomeni, da so se življenjski stroški dejansko zvišali. To ugotovitev nam potrjujejo odstotki povijanja cen prehrambenim artiklom, ki jih ugotavlja občinska nadzorna komisija. Urad za delo pa trdi prav nasprotno, da so se v juniju življenjski strožki znižali za 0.5 odstotka in da s« na to sezonski prehrambeni artikli ter stroški za obleko. Kako je prišel ta urad d0 teh ugotovitev. ni razvidno. Dejansko pa so se življenj-skt stroški v preteklem maju in juniju zvišali. To je ugotovil tudi vsedržavni statistični zavod. Na osnovi ugotovitev tega zavoda so določili tudi povišanje draginjsfce doklade za mesec avgust in september. To dokazuje, da so podatki občinske nadzorne komisije bolj točni od podatkov urada za delo. Sicer smo že večkrat ugotoviii, da so statistični podatki o življenjskih stroških, kot tudi o brezposelnosti na našem področju, ki jih objavlja urad za delo, netočni in vzbujajo celo presenečenje med prebivalstvom. Gornji primer nam to jasno potrjuje. Podatki urada za delo o številu brezposelnih delavcev pa so ie bolj, tendenciozni in ne odgovarjajo dejanskemu stanju. Ta urad je sporočil, da je bilo 20. junija letos skupno 17.340 brezposelnih, ali 900 manj kot 20. aprila. Hkrati pa isti urad poroča, da je bilo na našem področju 20. junija zaposlenih skupno 85.975 o-seb, ali 95 oseb več kot 20. aprila. Ce primerjamo znižano število brezposelnih enot, vidimo, da je urad za delo črtal iz seznamov kar 805 delavcev. Kam so šli ti delavci, u-rad za delo ne pove. Sicer objavlja urad za delo že precej časa take absurdne podatke. Včasih je prišel celo do takih številk, ki so dokazovale znižanje števila brezposelnih, hkrati pa tudi znižanje števila zaposlenih enot. Ne glede na podatke urada za delo, ostane dejstvo, da se je stanje življenjske ravni_ v preteklem juniju poslabšalo in da se tudi zaposlenost ni nič zboljšala, če računamo na ugoden Čas za sezonska dela, ki se v aprilu šele začnejo. odrinil in mu hotel tudi pri-soliti zaušnico^ Končno pa je moral mož popustiti in slediti policijskemu podčastniku na poveljstvo, kjer pa se nikakor ni hotel vdati; najprej se je rešil stiska agentov in nato začel mlatiti z rokami na levo in na desno, pri čemer je močno udaril nekega brigadirja po zapestju in mu tudi pokvaril ročno uro. Pomiril pa se je v celici, kjer je prespal noč. Naslednjega jutra pa se hi spominjal ničesar in je celo radovedno spraševal, čemu je v tistem majhnem in ne preveč prijaznem kraju. Dolgo ga niso pustili čakati in neki funkcionar ga je kmalu presenetil z navedbo obtožb, zaradi katerih se je moral tudi zagovarjali pred sodiščem. Policijski agenti so svojo prvotno izjavo potrdili, medtem ko se je Buda izgovoril, da je bil res pijan, ker je pil precej močno vino. O žaljenju, odporu in drugem pa se mu ni niti sanjalo. Sodišče je verjelo policijskim agentom in tako je moral mož nazaj od koder je prišel na razpravo, to je v koronejski zapor. Preds.: Ostoich; tož.: Amo-deo; zapisn.; Magliacca; o-bramba; odv. Moro. Nesreči na delu Potrjena obsodba kazenskega sodišča Zamolkli udarci kladiva so letosi 6. aprila zjutraj privabili v bližino neke zapuščene barake na strelišču med Bazovico in Peskom policijske agente, ki so zasumili, da so po vsej verjetnosti tatovi na delu. Agenti se. niso zmotili: v baraki so namreč zasačili 22-letnega Stellia Bacila, 21-letnega Giuseppa Mezzino in 23-letnega Vittoria Luina, vse iz Ul- Domus Civica, ki so razdirali barako. Mladeniči so namreč z orodjem, ki so ga prinesli s seboj, odtrgali streho in stene, sestavljene iz valovite pločevine. Vse tri so odpeljali na poveljstvo policije >n jih oh-težili tatvine. Mladeniči pa, ki so prišli v Bazovico z Mez-zinovim motorjem, so obtožbo odločno zanikali in izjavili, da so hoteli nabrati lesne odpadke, ki jih v baraki ni manjkalo. Najhuje pa je bilo za Bacila, pri kate- rem so našli klešče, ki jih je neki Egidio Cauter spoznal za svoje. Ta je namreč marca prijavil, da s-o mu iz skladišča Selad na Opčinah ukrad- li klešče, medtem ko so ustanovi odnesli razne obveze, obliže in podobno. In sedaj so Bacila obtožili, kljub njegovemu odločnemu zanikanju, še vdora v skladišče. Edino upanje za mladeniče j? bilo, da jih sodišče oprosti. Toda njihov up je kmalu splaval po vodi, kajti sod Med delom pri podjetju n>ki so jih spoznali za krive Panfili v Ratto della Pilleria I in obeodili Bacila in Luina, 41. ki se ukvarja s predelova- ki so ju že drugič zasačili pri njem katrana, je 63-letni Jo-'podobnih podvigih, na 7 me- sip Klima iz Skednja 676 vče raj nerodno zdrsnil in še nerodneje padel z desno nogo v kad z vrelim oljem. Drugega mu ni preostalo, kot oditi v bolnico, kjer so ga zaradi opeklin II. stopnje pridržali na dermatološkem oddelku .« prognozo okrevanja v 20 dneh. 24-letni težak Tullio Polese s Stare istrske ceste pa se je moral popoldne zateči na ortopedski oddelek, kjer so mu ugotovili verjetni zlom desne noge. Mladi delavec, ki bo po vsej verjetnosti okreval v 14 ali najkasneje v 40 dneh. je dejal, da mu je med delom v livarni Ilva padel na nogo kos železa. secev in 5 dni zapora ter na plačilo 4.000 lir globe, Mezzi-na pa le na 5 mesecev in 10 dni zaporne kazni in na 3.000 lir globe, seveda pogojno in brez vpisa kazni v kazenski list. Prvima dvema pa je sodišče tudi preklicalo pogojnost pred časom izrečene obsodbe, zaradi česar bosta morala mladeniča plačati tudi svoj prvi greh. Mladeniči so končno napravili to, kar jim je pag še preostaio: vložili so priziv z upanjem na ugodno rešitev. Toda tudi tokrat niso sodniki verjeli njihovim izgovorom in posledica tega je bila potrditev prvotne obsodbe llossettt. zaprto zaradi počitnic. Excelsior. 16.00: ((Osvojitev vse-mira». Fettice. 16.00: «Nag»na». B. Laa- ge. R. Baldini,-Nazionale. 16.00: «Zadn.ji odpor«, B Cravvford, Filodrammatico. 16.30: «Ježa na Zahodu«, R. Francis. Superclneraa. Zaprto zaradi obnove. Arcobaleno. 16.30: «Satank. pu- ščica, ki ubija«. J. Payne. Astra Hojan. 16.00: »Teodora«, G. M Canale, G Marshal. Capitol. 16.30: ((Zagovornik samega sebe«, G. Ford. Cristallo. 16.00: «OrI! n« Pacifiku«, R. Sussell. Grattacielo. 16.30: «Pet dezerter. iev«, Mc Carthy Alabarda. 16.30: ((Diplomatski sel«, T. Povver. Ariston. 16.00: «Pomladanoki zvoki«, C. VVebb. ArmoDia. 15.00: »Sevastopol ali smrt«, P Goddard Aurora. 16.30: «Tunika», R. Burton Garibaldi. 15.30: ((Neutolažljivi konjenik«. C. VVilde. Ideale. 16.30: #Kako bi se poro čila z milijonarjem«. M. Monroe. Impero. 16.30: «Velika nadloga«, G Johns, Italla. 16.30: »Podjetni gospod Dick«, M T. o v. S. Marco. 16.00: »Nemirna mladost«, F. Soler. Mladini izpod 16 let prepovedano. Kino ob morju, 16.15: «Daljn» dežela«. P. Stevvart. Moderno. 16.30: «Dogaja se v Berlinu«, J. Mason Savona. 16.00: «Dvoboj v džungli«. J. Crain. Vlale. lg.OO: «Zadnji ciilj«, J. Ire-lan d. Vlttorio Veneto. Zaprto zaradi obnove naprav. Azzurro. 16.00: «Carode.| Houdi-nl». T. Curtis Belvedere. 16.00: «Zsodba o Glen-nu Millerju«, J. Allison. Marconi 16.30: »Zvezda Indije«, C. VVilde. Massimo, 16.00:. «Tarzan v prepovedani džungli«. G, Scott. Novo cine, 15.30: «Dvobo.i na son. cu», J. Jones. Odeon. 1600: «Mahara-s*o», R. Ryan. Ro|an. 19.45: »Versailles«. C. Colbert. Secolo. 20 30: «puščavski orel«, Y. De Carlo. SOBOTA, 2«. avgusta 1955 THNT POB TAJA A 11.30 Lahki orkestri: 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.45 Kulturni obzornik:-, ,12.55, Fantazija, na, slivenske narodne motive v izvedbi pianista Marijana LipovSKa; 13.30 Ritmični orkester Franca Ruasa: 13.50 Pestra operna glasba; 14.45 Južnoameriški ritmi In popevke: 15.00 Scarlattl-Tomma- sini: Vesele >ene; 15.30 Pogovor z ženo: 16.00 Faure: Fantazija za klavir in orkester; 16.15 Kavarniški koncert; 16,35 Mtisorgski: Sest samospevov za sopran in orkester; 17.00 Plesna čajanka; 17.30 Havdn: Letni časi. oratorij za soliste, zbor in orkester; 18.45 Priljubljene lahke me'odije: 19.15 Radijska univerza; 19.30 Pestra glasba: 20.00 Šport; M-M^ skl odmevi; 20.30 LlsZo‘i 50 K’ za klavir In orkester;jgt 1 ii cert tenorista Dušana >-f(t 22.10 Melodije iz operet ■ ^ 22.40 Večerni ples; 23w za lahko noč. T It S T «• . 11,30 N. A. Rimskl-K° , Šeherezada, simfonična > .a-35- 12.15 Orkester VV u' $ ja: 16.45 Poje Rino Salvi81^ Orkester G. Ferria: 1;-® Mf glasba; 21.00 Valdarnilnl-žen«, radijska komedija- K or KB , cec Slovenska poročila: .."d j. nu 13.30. 14.30. lil.30 in V Ilrvatska poročila; vsafc -'k 2020 |l> Pril Italijanska poročila: 6-15' j t5si 19.00 In 23.00. 6,40 Jutranja glasba, \J 1«!ar - vremenska nat)®' -; j * poved časa; 7.05 GlasDa^i ya|) bro jutro; 7.25 Sigma'1- q, «Od.govori mi« - -r>0j. - Laine: 7.30 Za naSe »J: |«»10l in 12.50 Glasba po želj*'^i Ve„ Pisan spored glasbeni*1 0(il 14.40 TržaSka kulturna ^ 14.50 Venček slovenskih.. || «*zi nih; 17.15 Narodne »sli Znane melodije: ŠJ itg( 20.00 Plesni ritmi; 20.W |1 in bosenske narodne pffVin ravnateljstvu najkasneje avgusta 1955. r(( Vpisovanje za vse ra,7, 1 p-riine 1. septembra l95v() do 12. ure v tajništvu .(j traja do vključno 25. 1955. -ni-; Vsa ostala obvestila: v', ir izpitov i.p„ so razvidna 1 ni deski zavoda. idna n* KADARKOLI se Vam zdi in ne samo v začetku meseca se lahko naročite na 'PRIMORSKI DNEVNIK) Dovolj, da telefonirate na štev. 37338 ali da izročite Vaš naslov našemu raznašalcu. Izšli so itRAZGLEDln št. 2 Dobite jih pri razprodajalcih Cena 100 lir on vterai oo danes ROJSTVA, SMRTI IN POHOKF Dne 19. avgusta 1955 se le v Trstu rodilo 9 otrok, umrle so 4 osebe, porok pa ie bilo 16. POROČILI SO SE: prodajalec Stelllo Quercioli in gospodinja An-na Maria Uranker. mehanik Orazio Boscolo in pletilja Bruna Primosi. mizar Giuseppe De-pase in gospodinja Rosita Cre-vatin, električar Luigi Lertua in natakarica Marija Kocjančič, klepar Lino Orel in gospodinja Arina Maria Rose. agent CP Bruno Bernardi In bolničarka Maria Demarchi, železničar Rcmigio Fruiter in gospodinja Elisabetta Gregori, klepar Marij Ludvik in postrežnica Marija Jenko, mehanik Angel Černigoj In gospodinja Silvana Ogrin, pomorščak Giorgio Filllni In knjigovezka Maria Azzarito. slaščičar Emilio Purini Debegnac in frizerka Silvestra Gregori. varilec Pino Gregori in gospodinja Maria Se-nizza. klepar Bruno Motiolo in gospodinja Mirella Lorello. po morščak Clau-dio Fornasarl in gospodinja Mirella Antobencdet-to, težak Carlo Forza in gospodinja Valeria Burolo, nam-eiče nec Julij Sedevčič in goepodinja Fernanda Degrassi. UMRLI SO: 72-letna Marghe-rita Budicin vd. Stoch. 4-let.ni Tullio Bombich, 53-letnl NicoiO Bernes, 73-letna Ivana Mavrič por. Martinelli. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 27,7, najnižja 18,8, ob 17. uri 25,2. Zrač ni tlak 1019.3 stanoviten, vlaga 64 odst, nebo 7 desetin poobla-čeno, morje nekoliko razgibano temperatura morja 22,8. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul, Settefontane 39; Gmel ner. Ul. 6iulia 14; Al Lloydj Ul Orologlo 6; Signori, Trg Ospe dale 8; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. I)UNAJ IZLET NA Športna skupina pristan „ priredi v dneh od 21. 3 septembra ob priliki v,( izlet na Dunaj. Za vpisoj. , informacije se interese»l| obrnejo vsak dan na • ■ špdrftie skupine v niških delavcev. Trg Abru/rzi št. 3 - tel. r h s i Ul. sv Kran. čiška 20/111 tel. J7-338 sprejema In-serate. mal« oglase, osmrtnic« od «. do 12.30 in od 1«. ure. ZOBOZDHAVNj-f' AMBULATOB|JJf, Dr. A. San®*. zobozdravnik-kir11..^1 Ustne in zobne B0 zobne protez®- ji- Sprejema od 10- of/.' in od 15. do !“• jJ# Ulica Torrebianca ,.£(1' (vogal z Ul. Uar° -tel. 37-1»«,—S ADRIA EXP TRST - Ulica Cicef01 tel. 29-243 $ LEKARNE ZAPRTE ZARADI POCITNIC AlVAlabarda, Ul, Istria 7, Bia-soletto. Ul. Roma 16, Davanzo, Ul. Berniini 4. Godina Enea. Ul. Ginnastica 6, Mlilo, Ul. Buonar-roti 11. Mizzan, Trg Veneiia 2, Zanetti, Ul. Commerciale. Testa doro. Ul. Mazzini 43. . .n* P O C I T N IH&I* OB MORJU, V OB JEZERC Predstavništvo za zdravilis^fiN'’ RADENSKA SlAj«) in DOBRNA TOLMEZZO • ‘ 0 SCLETTO. dne ,vn' hodi ob 6.30 JEZERO CAVA* i nedeljah ob CANAZEI - 0,K'‘ H«") torkih, četrtki '^0,0, ljah ob B 1 PRIMIERO, COty> , MOENO, 0^ GHADEZ - doeVO1 ( di ob 8.30 gil' MILAN . dnevni . ob 21 GENOVA - v kih, sredah J> Ob 21 ift' COMO - CHlA® te.r hodi ob torkih^ p< Kih, sobotah ip vjl ljah ob 21 , dfffl VIDEM CUdine) '3o,'> odhodi ob 6.^jil BELLUNO dnev hodi ob 6.30 „1 TREVISO - dne hodi ob 8.30 Kmečke bolniške blagajne jjj_yainovolia demokrščanskili voditeljev i l'"l va”10 r^ans^a «zmaga» na volitvah v upravne odbore in zgovorno prikri-voh8 Lt0^ni^ podatkov • Milijoni malih posestnikov samovoljno črtanih iz 01 £ seznamov - Od kmetov sicer že zahtevajo plačevanje prispevkov e ~ v nasprotju z določboml ustreznega zakona - pa še ne dobivajo j.Kor#*, vpr • i suj*J iuravničb.« u.. mučenci. Podražitev zdrav- 105 S 45°S Rekdaj "1 . t I ,Vi.r«alo Ct,) Sk Itttnikt „ .^“vniške in bo-!llrl>ovanc!^ (lela)o o- 0*5 nekrit nc^ v Italiji že od preglavic, po-J ‘fWo” ..ne«od»vanja in na 6.30. Cec' ki naj ?. kri' Zavarova-!3.30. i '"J Pravic„ 1 lmel P° zako-;ak dT Hiilto in 2 , P°Polno zdrav-fil5 it r,ritneru k°,ezensko oskrbo v J „°ezni’ se v ; 7-00 *asebnim pr‘merih zatekati k oveV ima zdravnikom, tako n-'!?.* I!a^a jJ^^olniškega zavaro-''lavni ■fiati: ',’i,"0ram° > G)avn; ‘f bure malo koristi. . za tako stanje „ kovani V POmanjkl]'-ter In v struktu- ri! »S n„.,Jnif.,c'i!k*m meha-15 ! :n . ;SkoCa°Srednj’h ustanov bol-Ull">ovaniKZaVuarOVanja. tako H' £,“? nbolniŠkih blagaj-^ "^n v nePosreden ali po- Jov. 'sem Do vPliv ^ključen flanes zavarovancev :!?•< % ,iV9t°van7V° bi" bolniško delavci in na- K ra/iCo. naklonjenemu ma-iL Oiievi *u,*anu Ben Arafu .J0 IJud« ‘eti- Ker ga maro-tJ^Jo fvv° n« mara, se ga ]\iSI°D°ma ancozi r«šiti počasi, j*ri>kii rt’ to<,> In od k? ‘n * proti tu-kr*tijo svm,aeim "»m. “i mu la pikolo, vse to Pa Je "coze trd oreh niške in bolezenske oskrbe pa je narekovala potrebo raztegnitve bolnijkega zavarovanja tudi na tiste kategorije prebivalstva, ki so bile do danes izključene od tovrstnega zavarovanja. Tako so ustanovili bolniške blagajne tudi za male kmečke posestnike in 14. III. letos so izdali ustrezni zakon, ki jamči tudi kmečkemu prebivalstvu potrebno zdravniško ih bolezensko oskrbo. A od zakona do njegovega u-veljavljanja je pot iesto zelo dolga in polna nepredvidenih zaprek in ovir. V Italiji »o mali kmečki posestniki v glavnem včlanjeni v Zvezi malih posestnikov, ki ji* pod nadzorstvom demokr-ščanske stranke, in v Kmečki zvezi, ki je pod vplivom komunistov in socialistov. Člani obeh zvez so hkrati tudi člani kmečkih bolniških blagajn. Pred več kot šestimi meseci so se v teh bolniških blagajnah vršile volitve za obnovo upravnih odborov. De-mokr.ščanska stranka je storila vse dopu<'tn0 in nedopustno, da bi si v bolniških blagajnah zagotovil* absolutno večino. Po volitvah so dejansko razglasili svojo zmago, a do danes še ni bilo mogoče dobiti konkretnih podatkov o številčnem izidu volitev, tako da javno mnenje še danes ne ve kako so te volitve potekale in kakšni so dejanski obrisi te demokrščanske »zmage*. Globlji vzrok za ta molk pa ne leže v pomanjkanju časa. ampak ▼ okoliščini, da bi z objavo ustreznih številk prišle na dan razne nepravilnosti, ki jih je demokrščansko vodstvo zagrešilo za časa volitev. Naj navedemo le nekaj primerov takih... nepravilnosti, da se milo izrazimo. Tako je na primer v Campanii v volilne sezname vpisanih komaj 87.000. medtem ko je dejanskih volilnih upravičencev kar 177 tisoč; v Kalabriji 37.000 proti 89.500; v Abruzzih 38.000 proti 145.000; v Genovi 8.639 pro-t.‘ J2.412; v Dolini Aoste 5.900 proti 9.000; v Cuneu 30.200 proti fifl.500; v Bergamu 14.500 proti 27.000; in tako dalje, v večji ali 1 inanjši meri, ’ po vsej Italiji. S kakšno pravico te milijonom in milijonom malih posestnikov odreka pravica, ki jo jamči ustava, ni znano; vendar pa bi vlada bila dolžna pojasniti javnemu mnenju kako je mogoče, da demokričanski pred- sednik ene od strokovnih organizacij malih posestnikov, poslanec Paolo Bonomi, more, po svoji organizaciji, o-pravljati tako očitne politične diskriminacije na škodo milijonskih množic malih posestnikov, in pri tej diskriminaciji celo vztrajati tudi potem. ko je novi predsednik italijanske vlade Segni dal pred parlamentom slovesno izjavo, da bo nova vlada strogo spoštovala ustavne določbe in skrbela za to, da se uveljavi popolna enakopravno"! vsfch državljanov Kaže pa, da se poslanec Psolo Bonomi ne namerava pokoriti tem načelom in da ima najboljšo in najtrdnejšo voljo, da s tako diskriminacijsko politiko celo nadaljuje. Pri tem pa mora nujno naleteti na odpor. Sam mora priznati, da se «Zakon, ki razteguje bolniško oskrbo n a male posestnike nedvomno s te-iavo uveljavlja»; pri tem "kuja krivdo za to zvrniti na komuniste in na ((komunistične« zdravnike. Zadeva pa je povsem drugačna. Dejstva so naslednja. Obstaja zakon, ki jamči takojšnjo bolniško o-skrbo (to je od 14. marca dalje) in predvideva naknadno tudi plačevanje določenih prispevkov; male posestnike pa hočejo prisiliti na plačevanje pri"pevkov, ko o bolniški oskrbi ni ne duha ne sluha. Od tod upor malih posestnikov. Tako se med kmečkim prebivalstvom širi nezadovoljstvo in upor proti nedemokratičnim in diskriminacijskim me-tedam demokrščanskega predsednika Zveze malih posest- nikov, in to tudi v vrstah njegove lastne zveze. Zato ni nič čudnega, če so zahteve Kmečke zveze in z njo povezanih združenj, ki se potegujejo: 1. za odložitev plačevanja prispevkov, dokler se ne bti pričelo z dejansko bolniško oskrbo; 2. za to, da s« zajamči takojšnja bolniška oskrba v vseh oblikah, ki jih predvideva zakon; 3. za revizijo plačevanja prispevkov, kjer naj se odstranijo vsi samovoljni poviški istih; 4. za odobritev zakonskega predloga I.ongo-Pertini, ki zahteva znižanje prispevkov od strani malih posestnikov, in zvišanje prispevica države, vštevši v o-skrbo tudi lekarniške proizvode; in 5- za razpis novih svobodnih volitev v upravne odbore bolniških blagajn, naletele na splošno odobravanje med kmečkim prebivalstvom. Nova vlada, ki je že dala nekatere otipljive dokaze, da namerava povsem odpraviti nezdrave pojave iz Scelbovega političnega razdobja, je dolžna, da tudi na tem področju vzpostavi popolno zakonit»st RIMSKI GROBOVI PRI SENJU Aprila letos so delavci gradbenega podjetja ((Partizan« v Senju pri nekih izkopih naleteli na "tare grobove. Teh grobov je bilo sedem in so ležali komaj poldrugi meter globoko. Cim so to vest raznesli po okolici, se je za to pozanimal krajevni ljudski otlbor, ki je dal takoj na raz-pclago tudi manjšo vsoto denarja za morebitna takojšnja nadaljnja raziskovanja. Vzrokov za to je bilo dovolj, tudi brez odkritja grobov. Zgodovina’ Senja je namreč zelo stara in sega daleč v pred-rimsko dobo. Senj se kot mesto spominja že v 4. stoletju pred našim štetjem, ko ga stari pisec Pseudoxilas omenja pri nekem naštevanju li-burnijskih mest. Neki zgodovinarji menijo, da so Senj zgradili senonski Galci, medtem ko večina trdi, da je njegova zgodovina mnogo starejša in da so bili najstarejši prebivalci tega mesta Ilirci. Senj je tudi formalno postal mesto že za časa Oktavijana, ki mu je dal vse meščanske pravice. Tedaj je bil Senj lepo mesto, z lepimi palačami ■svetišči, kopališči in celo skladišči, saj je bil Senj primerno obmorsko pristanišče. To potrjujejo tudi arheološka odkritja iz starejše dobe. Pri letošnjih raziskavah pa so odkopali še 32 grobov in po vsem videzu gre za še eno mestno pokopališče. Pokopali-šče je v mali dolinici, kjer je vsa zemlia pomešana z drobnim peskom. Posamezne mrliče "O Rimljani pokopavali tudi v ilovnate posode ali v velike an-fore. Vsi mrliči so položeni v smeri sever-jug in nato obloženi s kamenjem ter posuti z peskom. Anfore, v katere so polagali umrle ••d bile povečini poškodovane, tako da se da sklepati, da so jih uporabili v ta namen samo zato, ker jih drugače itak niso mogli rabiti. Sama oblika grobov, kakor tudi razni predmeti, ki so jih našli ob mrličih so zelo zanimivi. Med najdenimi predmeti je tudi rimski denar. pripomniti pa moramo, da pokopališče, ki so ga odkrili pred kratkim, ni edino tako pokopališče, ki so ga odkrili v Senju. Doslej so jih odkrili že pet. To ."e razlaga s tem, da so rimske oblasti prepovedale pokopavati mrliče med mestnimi zidovi in zato so jih pokopavali zunaj mesta, po navadi ob cestah. M MOSKOVSKIH ULICAH IMAJO AVIOMOBILI Z IS PREDNOST. Kljub močni gradbeni dejavnosti je stanovanjsko vprašanje pereče Sovjetske oblasti so v zadnjem času izvedle nekaj pozitivnih ukrepov, hi jih je ljudstvo povsem razumljivo zelo rado sprejelo Skupina jugoslovanskih novinarjev, ki se je mudila mesec dni v Sovjetski zvezi, se je pred kratkim vrnila v niovino in je v domačih listih opisala vtise s potovanja po Sovjetski zvezi. Ker prikazujejo ti članki marsikaj zanimivega o današnjem življenju v Sovjetski zvezi, bomo na kratko posneli njihovo vsebino. Novost, ki so jo Moskovčani sprejeli z velikim zadovoljstvom. je ukrep državnih obrata Kremlja otf- tudi tovornim avtomobilom, kroži pa po mestu tudi veliko število osebnih avtomobi-do-!lov, večinoma last državnih u-1 lasti, da se v stanov in velikih podjetij. Za-|pro občinstvu. To je bil velik sebnih avtomobilov je mnogo dogodek tako za prebivalstvo manj. Največ jih je tipa «Mu-skvič», ki je najcenejši, manj pa tipa «Pobeda». ki so dražji. Promet urejajo seveda s svetlobnimi signali. Ta sistem pa še ni v celoti mehaniziran Prestolnica Sovjetske zveze i Vozači in ljudje pa se kaj Moskva je lepo, snažno mesto, ponoči je lepo razsvetljena, zlasti velja to za njene glavne ulice in trge. Mestna uprava posveča snagi veliko pozornost, pa tudi sami pre-prebivalci skrbe, da ne leže po cestah in ulicah odpadki. Glede snage je Moskva nedvomno daleč pred mnogimi drugimi velikimi mesti. Promet na ulicah je zelo živahen. Na večjih križiščih v sredini mesta je urejanje prometa postalo že problem. Po moskovskih ulicah vozi mnogo lepo malo zmenijo za svetlobne znake. Opaziti je tudi, da imajo i.akateri avtomobili znamke «Zis» prednost v prometu pred drugimi avtomobili. Zelo zanimivo je opaziti ljui di, njihovo obleko in obutev. V glavnem so Moskovčani zelo skromno oblečeni. Tekstilni proizvodi so še vedno precej dragi in opaža se tudi, da je izbera še vedno omejena. Pred trgovinami so vedno dolge vrste in to ne zaradi pomanikanja blaga, ampak ker Je premalo prodajaln. Kot izdelanih trolejbusov in avto-1 pravijo ljudje, se je na tek-busov, medtem ko so tramva- ji v glavnem starejšega tipa. Promet v mestu je odprt NEKOČ BODO LJUDJE LAHKO VIDELI KRAVO LE V ZOOLOŠKEM VRTU Sedanja prirodna hrana ni le neprimerna ampak celo škodljiva in vzrok bolezni Beljakovine, ki jih sprejemamo z živalskim mesom in raznimi rastlinskimi jedmi, se morajo v prebavnem organa kemično razkrojiti, da človeški organizem lahko iz njihovih sestavin ustvarja sebi primerne beljakovine morske alge. Chlorella je ena 1 J izmed takih za prehrano pri- Moskve, kakor za celotno sovjetsko javnost. Je to dogodek. ki označuje nekaj novega v življenju Sovjetske zveze. Prirodna hrana je zmes kemičnih spojin in prvin, ki prvotno niso bile namenjene človeški hrani. Škrob v krompirju na primer služi kot rezerva za bodočo rast krompirjeve rastline, mleko tudi n; bilo prvotno namenjeno človeku, ampak vzreji teleta. Zato v prirodni hrani pravzaprav ni nič prirodnega. To najbolje dokazuje dejstvo, da beljakovine živalskega mesa in rastlinstva niso popolnoma nič podobne beljakovini človeškega organizma in jih mora zato človeški organizem v svojem prebavnem aparatu spremeniti v aminokisline in šele nato spremeniti v beljakovine, ki so tipične za človeški organizem. Zato bi pravilna zmes umetnih aminokislin bila mnogo bolj logična surovina za ustvarjanje beljakovin, kakršne vsebuje člo. veški organizem. In to ni edina pomanjkljivost, ki jo moderna znano"t očita prirodni hrani. V prirodni hrani namreč srečujemo celo strupe, ki človeškemu organizmu škodujejo, Ta-ko ima na primer neka vrsta graha, ki jo poznamo pod imenom lathirus tako močan strup, da povzroči obolenje centralnega živčnega sistema, ki ga v zdravniškem sezna- A SVETOV TISTIM, KI NE MOREJO SPATI gotovi vzrok nespečnosti se loti njenega zdravljenja! n “ “ ki r,ladn-i»h Življenje in mir ata najboljši zdravili za na kateri danes boleha veliko ljudi tolkli, b°lchi časih so zdravnica ljudje čedalje na nespečnosti. Olj moremo smatrati Ht, , Za Pravo bolezen, zel° nevarna. '■t8. i ,neipe4nost traja «H0,Xu ■ zel° Škoduje ncl " Povzroči tudi n; 1C -rlost in izžr»a- *ti 5 Vek Pridobi e- C Je potrošil *ez 116 V- Brpz b^T1' 1501 ne more re živet potrebuje nočni spanja človek \“>i2emani' -KaŽe cel°’ : an,u. •*! lazp prenaša laže ane kot spa-i * sPer>menti so ne d~a n vi rta ■menil S( i‘°Vek lahk° »■ V? 'U a umuč7"li,ne pa P°‘ postane eni če ne spi ie treb je W se j. a. pripisati dej- n°st t, ,etno v ki življenju. - v zadnjih letih razširila? Ze- trir)dontin0 *30^ mrzl'4-u: Crnemu *t >o Zelo°ItevUn\0 Če >W0,!Pat, , p„ Ne mo- li« , °lfizen sm° b°lni in slabo 2r°*a bole4'- tfU: t|£ti, j.: sPijo na pri t' l01?hajo na ar-1(1 Ut* VrsU ',atizmu- P« !?•». £PUs4aJ» 6wL?b°le"j; iioveku, da bi • tiA So „c ua 01 t*hj Cej° krVne* obolenia. ki ^vodnfh "^°ku/ mo- k, ■; 'n S\v*ro4 Vse ajo je AacUl organih, na-r^8e bolezni, težkofce v di- l»ringitii, or- ganska obolenja živčneja sistema in druge. Zelo hudo je pa zdravniku ugotoviti pravo nespečnost. Bolnik namreč lahko v dobri veri trdi, da "ploh ni spal, medtem ko je samo »slabo spal». To se pogosto dogaja pri histeričnih osebah, k; bi rade vzbudile sočutje pri zdravniku ali pri domačih. Tudi psihično bolni ljudje zelo radi pretiravajo in si domišljajo, da ne morejo ipa-ti, medtem ko največkrat prav dobro spijo. V glavnem se nespečnost opazi iz izraza bolnikovega obraza. Ce so oči spočite in obraz normalen, je nespečnost samo domišljija. Ce so pa oči utrujene in obraz izmučen, jč dokaz, da človeku primanjkuje spanja. Ne smemo pa pozabiti, da povzročajo nespečnost tudi kroničen alkoholizem, prekomerno uživanje kave ali čaja, preobilna hrana ali pa tudi lakota. Največkrat j* nespečnost treba pripisati abnormal-psihienemu stanju. Ne limo tu samo na psihično ampak tudi na vse tiste ljudi, ki ne bolehajo na no|eni izraziti duševni bolez-ns imajo pa kljub temu slabe živce. I^ako rešiti vprašanje nespečnosti? Ce ne moremo s'pa ti faradi kakega obolenja, je trelia predvsem ugotoviti na. rav\ bolezni. Potem nespeč nest ni več vprašanje. Težko pa Je odstraniti nespečnost, če nmu miklino bojne, ne vemo, kaj jo povzroča. V tem primeru se moramo zateči k zdravilom, ki pomirjajo živce. Teh zdravil ni malo Kamilice, lipov čaj in baldrijan so sredstva, ki jih ljudje ie sto in sto let uporab. Ijajo. Obstajajo pa danes še bolj učinkoviti preparati, ki so vsakomur dostopni. Najbolj znana so uspavalna sred stva na podlagi broma in dru. gih blažilnih mamil. Neprijetno pa je to, da niti brom niti omenjena mamila rušo povsem neškodljiva člo. veškemu organizmu. Cc jih jemljemo predolgo ne delujejo več uspavalno na organi ztm. Zato je treba jemati vedno večje količine teh zdra vil Velike količine pa po.-ta r.ejo tudi nevarne, saj so to stiupi. Zato je potrebno, da se bolniki strogo držijo zdrav nikovih navodil. Vsekakor je bolje, da zdravimo nespečnost z drugimi sredstvi, ki so manj učinkovita in ki terjajo tudi daljšo dobo zdravljenja. V splošnem je priporočljivo omejiti večerne obroke, uživanje alkohola, čaja, predvsem pa kave- Zelo koristno je tudi redno življenje. Predvsem važno je tudi, da bolnik ne misli ali bo spal ali ne. Pogosto povzroča nespečnost vprav a vtosugestija. Redno življenje in mir sta najboljša zdravila za nespečnost, mu bolezni najdemo pod i-menom lathirismus. Moderni znanstveniki so pred kratkim odkrili nevarne strupe tudi raznih vsakdanjih živilih, kot na primer v zelju, cvetači, rdeči pesi, redkvici, špinači in drugih jedeh, ki jih imamo vsak dan na mizi. Ena izmed sestavin pšenične in koruzne moke, ki jo poznamo pod strokovnim i-menom phitijska kislina, je za zdravje zelo nevarna, ker preprečuje, da bi naš organizem sprejemal kalcij in železo. Kokošja jajca n. pr. vsebujejo nevaren strup avidan. Zelo nevarni strupi so tudi tako imenovani ksalati, ki jih srečujemo v nekih vrstah zelenjave. Seveda moramo k tem dodati še razne theine, kofeine in druge strupe, ki so v majhnih količinah celo zdravilo, ki pa lahko povzročijo posledice, če jih sprejemamo v večjih količinah. Doslej je človek v svoji prehrani, ki vsebuje, kot smo videli, celo vrsto strupov, obdržal samo zaradi tega, ker je te strupe v jedi jemal v neznatnih količinah. Kljub temu pa pogosto srečujemo razna množična obolenja, ki jih strokovnjaki uvrščajo v tako imenovane degeneracij-ske bolezni in ki niso nič kaj prijetna, saj gre za ar-terioskleroso, za čir na želodcu in podobne hujše bolezni. Zaradi tega, pravijo mnogi znanstveniki, je že skrajni čas, da si ogledamo prirod-no hrano v njeni pravi luči. Prirodna hrana je nepriklad-na mešanica kemikalij, med katerimi so posamezne sestavine koristne in potrebne, druge pa neprebavljive, lež-ko prebavljive in celo ne varne. Znanstveniki pravijo, da se danes človek ne more kar tako ločiti od sedanjega načina prehrane, ker še nima sredstev, s katerimi bi nadomestil prirodno hrano in ker človeku doslej še ni u-spelo, da bi sestavil umetno hrano ki bi jo sestavljale e-dinole potrebne kemične snovi, ki bi bile hkrati tudi prebavljive. Sicer pa pravijo znanstveniki, da naša hrana niti ni tisto, kar bi naj prvotno bila. Določene «surovine» spremenijo v pripravljanju jedi celo svoj okus in svojo kemično se>tavo. Med živim svinjskim mesom in svinjsko pečenko je velikanska sprememba in vse spremembe, ki jih hrana na svoji poti od »surovine« dr jedi doživi, so posledica umetnih kemičnih in fizikalnih sprememb, ki vplivajo na kemično sestavo hrane. K temu moramo dodati, da se pri kuhi tem surovinam dodajo še drugi kemični preparati, ki naj bi spremenili prvotno kemično sestavo v bolj prebavljivo, okusnejšo ali celo redilno. Ce vzamemo v poštev vsa gornja dejstva in če se hkrati še zavedamo, da se število prebivalstva na svetu veča z neverjetno naglico ter da so možnosti izkoriščanja zemeljskih površin omejene, je potem zaskrbljenost, ki jo kažejo . določeni znanstveni krogi glede tega vprašanja upravičena, pa čeprav ne gre tu za strah, kaj bo jutri ali čez deset let, ampaJt se pri tem postavlja le vprašanje, kaj bo čez tisoč let. In za tisto dobo predvidevajo znanstveniki že danes velikanske kemične tovarne, ki bodo zamenjale naša polja in pašnike. Nekateri «jasnovidci» celo prerokujejo, da bodo nasi daljni potomci hodili v zoološke vrtove gledat, kakšna je krava. Toda to je že nekoliko pretirano in trezni znanstveniki to kategorično odklanjajo, ker da bo prirodna hrana še dolgo dobo važen e-lement v prehrani človeštva, pa čeorav bo nekoč le nekak sekundaren dodatek k umetni hrani, kot imamo na primer že danes razne preparate, ki jih dajemo slabotnim otrokom in tudi odraslim ljudem za okrepitev organizma, ki mu prirodna hrana ne zadošča. Pri teh velikih spremebah, bo imel odločilen pomen tudi sam organizem, ki ne bo mogel kar tako spremeniti svojih «navad», toda to je j beljakovine, kakršne so nje- mernih alg irt način njenega razmnoževanja je fantastičen. V primernih pogojih se v e-nem samem dnevu alga poveča za sedemkrat. To pomeni, da na enem samem hektaru površine lahko vzgojimo nad 50 tisoč kilogramov čistih beljakovin, kar je sedemkrat več kot na enem hektaru zemlje, ki smo ga posejali s sojo, ki je kar se tiče beljakovin, najbolj bogata kulturna rastlina na svetu. Surovine za vzgajanje alga vrste chlorella pa so: navadna voda, ogljikov dioksid, nekaj dušikovih spojin in neznatna količina kemičnih e-lementov, ki jih ima zemlja v neizčrpnih količinah. Sicer pa naSemu organizmu beljakovine kot take niti niso potrebne, ker jih naš organizem v prebavnem procesu itak razkroji v aminokisline. • iz katerih nato proizvaja terim sedanji način obdelovanja zemlje in reje živine ne bo mogel dati potrebne hrane. In zato, *v kolikor se bodo ta predvidevanja uresničila in kar pri sedanjih možnostih razvoja ni izključeno, ni nevarnosti, da bi človeštvo zaradi pomanjkanja hrane izumrlo ali vsaj trpelo lakoto. In zato je možno, da bodo v daljni bodočnosti naši potomci zares gledali krave edinole v zooloških vrtih in se čudili naši staro-kopitnostii, da smo se z užit kom hranili s takimi ((surovinami#. stilnim področju proizvodnja v zadnjih letih precej povečala. Tudi izbera je vsak dan večja. Da bi pa preprečili vrste pred trgovinami, odpirajo oblasti veliko število novih trgovin, kar pa še ne zadošča potrebam Moskovčanov. Zelo pereče vprašanje za Moskvo je tudi vprašanje stanovanj. V okolici mesta je mnogo gradbišč, kjer stalno rastejo veliki stanovanjski bloki. Lani so sezidali v Moskvi 980.000 kradratnih metiov stanovanjskega prostora, letošnji načrt pa predvideva milijon kvadratnih metrov stanovanjskega prostora. Stanovanja, ki jih gradijo, so majhnH: vsako stanovanje zavzema okrog 40 kv. m stanovanjske površine Ce vzamemo to kot povprečno površino, vidimo, da so zgradili lani 24.500 novih stanovanj, letos pa jih bodo zgradili več kot 25 tisoč. Te številke so zelo velike, a še vedno premajhne za potrebe Moskve, kjer je stanovanjska kriza še vedno zelo občutna. Na strehah mnogih hiš. in to ne samo v središču mesta, ampak tudi v okolici, je opaziti mnogo televizijskih anten. To se pravi,, da je televizija ze precej razširjena in da so televizijski ..aparati, kar se cene tiče, pristopni tudi širšim slojem prebivalstva. STROJ, KI BO PEL LEPŠE KOT CARUSO problem za sebe, ki nas v tem primeru niti ne zanima. Na vsak način se bo umetna hrana začela uporabljati postopoma in to v počasnem postopnem razvoju kot rezultat neštetih kemičnih in biokemičnih poizkusov. Beljakovine, ki jih dobivamo iz mesa, prištevajo med najbolj zapletene kemične spojine, kar jih znanost sploh pozna. Jn sedanja znanost na tem področju je dejansko šele v povojih. Minila bo «e dolga doba preden bodo znanstveniki odkrili tajnost kemične strukture nekih važnih beljakovin in nato bo minila tudi druga dolga doba preden bo znanosti uspelo proizvajati enake umetne beljakovine. In vprašanje beljakovine, ki jih človeški organizem dobiva iz mesa, je že danes pereče, ker svetovnemu prebivalstvu že danes primanjkuje mesa. Na vso srečo ima človeštvo na razpolago drugo hrano, ki lahko nadomešča meso. In zato namesto po kemični poti dosežemo isti uspeh z biokemičnimi metodami, ali, da se točneje izrazimo, s tem, da izkoristimo razne mikroorganizme, da nam ustvarjajo take ali vsaj zelo podobne beljakovine. Na tem področju prednjačijo angleški znanstveniki. V zadnji vojni so na primer odkrili zelo učinkovito metodo za proizvajanje kvasa iz raznih odpadkov. Pri tem so i-mele glavno besedo bakterije. V tem kvasu je bilo toliko beljakovin, da so v vojnem času, ko je bilo pomanjkanje mesa izredno občuteno, mnogokrat nadomestile tudi živalske beljakovine. Tudi plankton je zelo dober nadomestek za to in priroda nam je dala neizčrpen vir te- surovine, saj so vsa morja polna teh drobnih živalic, ki omogočajo življenje v "e morske favne. Ce računamo, da se groenlandski kit hrani izključno s planktonom, potem je razumljivo, da tudi človek ne bo lačen, seveda če bo odkril primerno metodo in primerna sredstva za zbiranje planktona iz morske vode in za pripravljanje tega v primerno hrano. Se večjo možnost za rešitev vprašanja prehrane bodočega človeštva, ki bo 5*e-lj več milijard, nam nudijo mu potrebne. Z drugimi besedami dovolj bo, da kemične tovarne proizvajajo določene aminokisline, s čimer bo problem prehrane, kar se beljakovin tiče, že rešen. Teoretično je možno, da se prirodne beljakovine nadomestijo s strogo določeno zmesjo umetnih aminokislin, ki bodo po hranljivi vrednosti ustrezale človeškemu organizmu. Ta bodoča hrana se bo verjetno pripravljala v obliki pilul, ki jih bomo raztopili v vodi ali kaki drugi pijači. Prirodno meso torej ne bo potrebno, ker bodo tovarne proizvajale sintetično meso, ki bo imelo enak okus kot najboljše naše pečenke Seveda ne gre tu za neko napoved, kaj se bo zgodilo že jutri, ampak gre, kot smo že rekli, za domneve in predvi devanja za tedaj, ko človeštvo ne bo štelo dve milijardi in pol ljudi, kot jih šteje danes, ampak bo na Zemlji živelo na desetine milijard ljudi, ka. Z onkraj oceana je spet prispela majhna senzacija. Dr. Agstrom, direktor službe za znanstvene raziskave in ra-diocentra Združenih držav, je povedal novinarjem nekaj o čudih, ki jih pripravlja človeštvu elektronika. Kden izmed strojev, ki jih razkazujejo v laboratorjih, zbuja največje zanimanje. Izvajal bo sintetično glasbo. Stroj bo lahko posnemal glasova vseh instrumentov, kar jih poznamo, pa tudi vse druge glasove, kar jih lahko slišimo v naravi. Toda ne samo to, proizvajal bo celo glasove. ki jih ljudje še nikoli nismo slišali, ker ima frekvenco. ki je naše uho ne ujame. Kar brez skrbi, to ne bodo pošastni glasovi, marveč mnogo prijetnejši od vseh, kar jih je slišal človek. Majhno skrb pa ta napoved le lahko zbudi, saj pravijo, da bo tak stroj naprodaj leta 1970 za znesek, ki po mnenju dr. Angstroma kočno niti ni posebno visok. Iz napovedi posnemamo, da bo stroj oponašal glas vsakogar. Pro-pagadne službe vsega sveta — iznajdba prav gotovo ne bo ostala samo onkraj oceana — se bodo po prvem ve- selju znašle v lepi zagati. In če pomislimo še na tiste organizacije, ki delujejo tajno... Pravo vrednost bo imel spet pisan dokument, saj bo s tem strojem mogoče posnemati glas Carusa ali pa narediti še slovitejšega pevca. Potemtakem se bodo tudi glasbeniki znašli pred nekakšno revolucijo svojih ((proizvajalnih* sredstev. Skoda le, da bo znesek, ki se zdi dr. Ang-stromu malenkosten, povzročil marsikateremu kandidatu za uveljavljanje nove glasbe precej skrbi. Dr. Angstrom pa Je napo- Stotisoči Moskovčanov so se že prijavili za vstop v Kremelj. Vsakdo je hotel videti, kaj je za visokimi kremeljskimi zidovi. O Kremlju, o njegovih političnih in državnih ustanovah, o palača, o vrhovnem sovjetu in muzejih so prebivalci Moskve doslej samo brali v časopisih, niso pa imeli možnosti, da 'bi sami stopili na njegova tla. Za časa Stalina so imeli namreč v Kremelj dostop samo najvišji funkcionarji, vrata kremeljskih muzejev pa so odprli samo nekaterim delegacijam. Zdaj se je vse to spremenilo. Ob priliki govora, ki ga je imel ministrski predsednik Bulganin. ko je poročal o ženevski konferenci, je bilo o-krog palače vrhovnega sovjeta polno ljudi, ki so si prišli ogledat zgodovinske znameni-tosti Kremlja. To je bilo prvikrat, da je ljudstvo v množicah stujo okrog palače vrhovnega sovjeta v času. ko je ta zasedal in ko je govoril ministrski predsednik. V splošnem se je politično in gospodarsko življenje v Sovjetski zvezi v zadnjih letih precej spremenilo. Oblasti so podvzele nekaj zelo 'zanimivih novih ukrepov tako na političnem, kakor na gospodarskem področju. V praksi so ti ukrepi že obrodili lepe sadove. V upravljanju industrije na primer je bilo storjenih nekaj novih ukrepov, ki jasno težijo za decentralizacijo. Zdaj delajo na tem, da bi večje število podjetij zveznega značaja prešlo v pristojnost republik. Najvažnejši pa so vsekakor tisti ukrepi, ki dajejo večj-> pooblastila direktorjem podjetij glede na ministrstva. To so ukrepi, ki bodo dejansko privedli k večji samostojnosti podjetij. V moskovskem avtomobilskem zavodu «ZIS» so na primer v prejšnjih letih dobivali potrebna nenarna sredstva samo od ministrstev. Zdaj že delajo na tem, da bi dobili pravico, da bi se lahko neposredno obrnili na banko glede posojil in kreditov. Prav tako postajajo sovjetska industrijska podjetja vsak dan bolj samostojna tudi na drugih področjih. Novo sovjetsko vodstvo je uveljavilo tudi-metodo posvetovanja in pozvalo direktorje podjetij, naj predlagajo, na katerih področjih in v katerih 'zadevah bi bilo treba povečati njihove pristojnosti. Državne oblasti posvečajo sedaj posebno pozornost spoštovanju zakonitosti, zlasti še zaščiti pravic državljanov, ki so predvidene z zakonom. Na tem področju so oblasti podvzele nekaj novih, zelo zanimivih ukrepov. Najpomembnejši so tisti, ki so zelo zmanjšali vlogo in pristojnost tajne policije, kakor tudi spremenili r.jene metode. Oblasti v e d a 1 še'“p reč e j drugih Tani- ! revidirajo danes procese, do mivih reči. Kmalu bo imel! ka*erih je prišlo na podlag! vsak človek osebno številko, j obtožb tajne policije. Zdaj se Tu seveda niso mišljene tiste razvija rehabilitacija vseh ti-številke, ki jih ima ta ali oni | stih državljanov, ki so trpeli v kakšni posebni kartoteki,, na p0cjlaRi lažnih obdolžitev. marveč na telefon. S. pomočjo ^ako rehabilitirajo tiste lju- elektronike bo mogoče po te-, - L. lefonu ali po radiu vsakogar poklicati sleherni hip. Tisti, ki bo želel s kom govoriti, bo samo ponavljal določeno številko v posebno napravo. Stroj bo ((razumel« smisel izgovorjenih besed in ukazov, jih zaznamoval z vsemi potrebnimi popravki ter samostojno postavljal vsa potrebna ločila. di. ki so bili nedolžne žrtvp politike, katero so uveljavljali v preteklih letih. Ljudje že javno govorijo, da se samovolja tajne policije ne sme več ponoviti in z zadovoljstvom sprejemajo ukrepe novega sovjetskega vodstva, ki težijo za tem. da bi se staro stanje ne ponovilo. Tudi to spada v pojem o »nemškem čudežu' W Kadarkoli stopiš na ulico, boš med domačimi motornimi volili prav gotovo naletel tudi na kalf nemški avtomobil. So to nemški turisti, ki si zelo radi privoščijo nekaj dni oddiha na Jadranu. In teh turistov Je zelo mnogo. Mnogo več Jih Je kot katerih koli drugih tujcev. Ko to opazuješ, se ti gotovo vsili vprašanje, kako Je mogoče, da sl nemški človek — Ker med turisti niso samo bogataši — more privoščiti za naše pojme še vedno predrago razkošje, ko pa vendar vemo, da je bila Nemčija ob koncu zadnje vojne dobesedno na tleh. Statistike nemške proizvodnje pa nam takoj dado odgovor. In neverjetnemu naglemu vzponu nemške industrije in gospodarstva nasploh so vzdeli naslov »nemški čudežu. Slika je tudi del tega »čudeža*. Pred dnevi so avtomobilske tovarne v VVolfsburgu, ki so bile v času vojne porušene do tal in iz katerih so Angleži po vojni odvlekli še kar je ostalo, izdelale že milijon avtomobilov vrste nVolkswa*en». Podjetje zaposluje 30 tisoč delavcev, S m m % ir f Mf f-H M- i mnnmnm * HFFmtTTh- i- m iTmT kar je sicer lepa številka. Ta lov, ali okoli 350 tisoč avtomo- mogotci številka pa postane še bolj zgovorna, če pomislimo, da gre vsak dan iz tega podjetja nič manj kot 1.280 avtomobi- bilov na leto. In tudi temu lahko upravičeno rečemo »nemški čudež*. Kaj bodo k temu rekli ameriški avtomobilski vprašanje. Na sliki »zbora »Volks-vvagnovii na dan, ko je iz to-varne izšel milijonski »Voiks-wagen». 4 — GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK PHKii zimutu/iTimi n vii:i:ki: piisksti mu tkžiškcivi pmjij Pri načrtu za združitev zemlje morajo sodelouati mm preflstauniHi urneoum sintiitialniti organizacij Podoben načrt je Konzorcij za melioracijo zemlje pripravil že leta 192J, toda tudi takrat so upoštevali le interese veleposestnikov Mali kmečki posestniki na področju tržiškega polja so zadnje čase zelo zaskrbljeni zaradi poskusa ravnateljstva Konzorcija za melioracijo tr-Žiikega polja, da bi na podlagi zakona it. 215 od 13. februarja 1933 zaokrožili nekatera zemljiAča pod enim lastnikom s tem, da bi lastnikom njiv na tem zemljišču dodelili druge njive in tudi njim o-mogočili,- da bi po okolišu raztresene njive čim bolj združili. Kmetje načelno niso proti izvedbi tega načrta, ker menijo, da bi se marsikateremu kmetu splačalo dati oddaljeno njivo za eno, ki je bliže njegovi kmetiji. Vendar pa kmetje spremljajo priprave za združitev njiv, ki jih je predvidelo z dovoljenjem od 20 junija leta 1953 ministrstvo za kmetijstvo in poljedelstvo, z odporom, ker je način, s katerim re skuša ta načrt izvesti, nedemokratičen in bi oškodoval predvsem male kmečke posestnike, medtem ko bi se z njim okoristili veleposestniki. Prvi del načrta se tiče dveh občin, in sicer Šempetra ter Fcljana. Na tem področju zemlja ni povsod enako dobra, ampak je nekje debelejša, nekje tanjša plast zemlje nad prodom, poleg tega je od njive do njive različna njena kakovost- Na takem področju je torej precej negotovo odstopanje ter pridobivanje njiv; lahko kmet prepusti slabo, pa dobi dobro njivo, lahko pa se dogodi tudi obratno. Poleg tega predstavljajo vprašanje zase skednji, kmečka poslopja in podobno, ki bi jih kmetje morali skupno z njivo v zameno odstopiti drugemu gospodarju. Kmetje sprejemajo tak načrt, vendar namo tam, kjer ni obdelovalne zemlje. In prav v zgoraj omenjenih občinah je poleg tega brezpredmeten tak načrt, ker so kmetije že itak precej zaokrožene. V ilustracijo naj navedemo, da se za izvedbo načrta zelo poteguje predsednik konzorcija dr. Gino Cosolo, ki ima na področju, za katerega so že pripravili prvi del načrta, 213 hektarov zemlje. Področje z njegovim zemljiščem spada med najrodovitnejše v okoli- MED DELAVCI V «ARR1G0NI» VLADA RAZBURJENJE Ravnateljstvo preti z zaporo podjetja takoj po uporabi razpoložljivih surovin Po vojni se je število zaposlenih, zaradi pomanjkanja rib in nera* zumevonja ravnateljstva zmanjšalo od 600 na 150 uslužbencev V torek je bila prvič v zgodovini tovarne ribjih konserv v Gradežu »Arrigoni« dveur-na stavka proti odločitvi ravnateljstva, da naroči večje količine rib v tubah v Šesto Fiorentino. Ribe so bile kupljene v Trstu in odposlane mimo Gradeža tako daleč, čeprav. je ravnateljstvo vedno zatrjevalo, da je prenehalo z obratovanjem zaradi prevelikih prevoznih stroškov. Tovarna «Arrigoni« je bila zgrajena za velika naročila. Se pred prvo svetovno vojno je med sezono zaposlovala tudi do «00 delavcev. Po tej vojni pa se je število stalno zmanjševalo, tako da je bilo po vojni zaposlenih samo še 150 oseb. Leta 1952 se je število zmanjšalo na podlagi sporazuma med sindikalnimi organizacijami in delodajalci na 50, nadaljnjih 80 pa so sprejeli, na delo v sezoni. Tovarna je v neprestani krizi. Ze nekaj let se govori o ukinjenju obratovanja. Prav te dni je notranja komisija sporočila oblastem ,da namerava ravnateljstvo ukiniti o-bratovanje 25. t. m., potem ko bo tovarna porabila vse surovine. Delavci so zaradi tega v hudih skrbeh, ker bodo izgubili zaslužek, ki ga je na sicer lepem in letoviščarskem otoku vedno teže dobiti. Kje je treba iskati vzroke temu stanju? Predvsem v novem režimu, ki velja za jadranski ribolov. Kakor je znano, doslej med Italijo in Jugoslavijo, zaradi nerazumevanja italijanske vlade, ni prišlo do sporazuma in zato ribiči z italijanske obale ne morejo loviti v bližini jugoslovanske obale, kjer je največ rib. Zato je lov nezadosten in številne tovarne za predelavo rib ne delujejo z vso zmogljivostjo. Prva žrtev zmanjšanja proizvodnje so delavci, ki jih pošiljajo na cesto. Kdo je odgovoren za tako stanje? SKLEPI GRADBENE KOMISIJE Pod predsedstvom odbornika za javna dela geometra Bolterija se je pred dnevi sestala v beli dvorani županstva občinska gradbena komisija, ki je odobrila sledeče načrte; Avguštin Volčič: gradnja drvarnice v Ul. sv. Mihaela 111; Luciano Schugure; gradnja zasebne garaže v Ul. Cravos 29. Ce bodo prosilci ustregli nekaterim pogojem, ki jih zahteva gradbena komisija, bodo odobreni še sledeči načrti; Fabiano Hualic, prizidava enega nadstropja k hiši v Ul. Alfieri 15; Fides Visin-tin; dvig za eno nadstropje hiše v Ul. Giustiniani 25; Maria Pischerle; preureditev stanovanjske hiše v Ul. Balilla: Cirilo Movia; gradnja stanovanjske hiše v Ul. Ciconi; Tržaška predilnica: gradnja treh garaž za zasebnike v Ul, Vi-cenza in v Drevoredu Vene-zia 4; Giovanni Picotti gradnja garaže in ograje v Ul. Antonmi 9. Zavrnili pa so načrt Antonia Collenzinija za gradnjo strehe na dvorišču palače Esso. SLADKOR IN KAVA Za Gorico in Sovodnje bodo na kupone proste cone za avgust delili sledeče količine blaga; 1 kg sladkorja na o-sebo; odrezek št. 41, največ po 160 lir, 40 dkg nepražene kave, odnosno 32 dkg pražene kave na odrezek 42. Razdeljevanje se bo zaključilo konec meseca. Zainteresirani dobijo nakaznice na Trgovinski zbornici, soba štev. 6. šu, vendar imajo med njegovim posestvom svoje njive tudi drugi kmetje. Njive teh kmetov mu zelo dišijo in za radi tega skuša na vse načine izves-ti načrt brez posvetovanja s sindikalnimi organizacijami malih kmečkih posestnikov. Po njegovi želji naj bi se načrt sprejel; in ker velja vsak ha tudi en glas, bi se morala številčna večina kmetov z malimi posestvi podrediti volji peščice veleposestnikov, ki skušajo na škodo malih kmetov povečati svoja posestva ter pridelek Dr. Cosolo je na zadnji skupščini konzorcija rekel, da bi z zaokroženjem posesti izgubil kakih 18 njiv (5 milijonov lir). To je izjavil zato, da bi kmete, ki stojijo odločno na svojem stališču, prepričal, da se njemu eicer ne splača izvedba načrta, ker bo izgubil toliko milijonov, ampak da se izvedba izplača kmetom. Toda vest se je kmalu izkazala za neresnično, kajti dr. Cosolo je večino teh njiv te prodal. Vprašanje združitve zemlje j ? že precej staro. Rešiti so ga poskušali že pred kakimi 50 leti, vendar ni bilo uspeha. Leta 1923 je konzorcij ekušal izvesti načrt, vendar so se kmetje uprli in podpisali tudi resolucijo. Takrat so odbili prvi napad, pri katerem je imel vmes prste tudi di. Cosolo, sedanji predsednik konzorcija. Vprašanje je postalo znova pereče. Danee je poslala Fe-derterra konzorciju pismo, v katerem zahteva takojšnjo u-kinitev načrta ter imenovanje anketne komisije, v kateri bodo predstavniki kmečkih sindikalnih organizacij, ki naj pregledajo načrt, da se ne bo delalo za njihovim hrbtom in proti njihovim interesom, obenem pa naj sestavijo drugega, ki bo ustrezal kmetom, ki zahtevajo načrt, zasnovan na pravičnosti. (Ibinftjni pri:hod Hrnri-Stupicn itčitrnj odprt Po vesteh iz uradnih krogov je bil včeraj prvič odprt obmejni prehod na cesti med Kredom in Stupico. Kot je znano, je bila otvoritev tega bloka med Italijo in Jugoslavijo sklenjena že pred časom. mm -j,'.,' I P Im iSi . llSii II #■'% li l i; i Hj. IMMii ; aiiili lir iii I, If Ja »BI JMI. -rk.lll, - h&dM* I-Ii-M m 1. o ^iiWP avgust PRED SVETOVNIM KOLESARSKIM PRVENSTVOM NA CESTI Prijavljeni profesionalci Albani je zaradi poškodbe odpovedal udeležbo kot član italijanske reprezentance Za svetovno kolesarsko prvenstvo na cestnih dirkah, ki bo prihodnji teden na krožni progi pri Frascatiju, so posamezne države prijavile sledeče profesionalce: FRANCIJA: Bobet Louison, Bobet Jean, Geminiani, Rol-land, Molinaris, Scodeller, An-quetil, Darrigade. BELGIJA: Derycke, Bran- kart, Ockers, Van Cauter, De Bruyne, Janssen, Schotte, No-yelle. HOLANDSKA: Wagtmans. Voorting Adrien, Van Bree-nen, Nolten, Hinsen, Haan, De Groot, Rocks. ŠVICA: Kuebler, Clerici, Bo-vay, Traxel, Hollenstein, Schel-lenberg, Lurati, Pianezzi. LUKSEMBURG: Ga ul, Schmitz, Ernzer, Morn, Kemp, Gillen, Gelhausen. ŠPANIJA: Poblet, Ruiz, Lo-rono, Botella, Trobat, Morales. Albani, ki je bil določen za člana italijanske reprezentance profesionalcev, pa se je poškodoval, se je končno odločil, da odpove svojo udeležbo v reprezentanci, Dejal, je, da mu poškodba povzroča še prevelike bolečine in si torej ne upa prevzeti odgovornosti. Albani ima pri vsem nekoliko smole, saj je že tretjič, da iz tega ali onega vzroka ne more poseči v borbo za svetovno prvenstvo. lant, Bonin, Kulevski, Della-santa, Osrečki, Novak, Della-petra, Krebl in Colič. Rusi proti Nemcem MOSKVA, 19. — Postava sovjetskega nogometnega moštva, ki bo igralo proti Nemčiji, bo objavljena jutri, vendar pa je eden izmed ruskih funkcionarjev ze povedal, da bo verjetno igralo isto moštvo, ki je premagalo Švedsko s 6:0. Samo na treh mestih bodo najbrž spremembe, in sicer bi kot levi branilec vstopil Parhunov namesto Zedova. nato kot desni krilec Masljonkov namesto Paramonova in končno kot desna zveza Isajev namesto Ivanova. V tem primeru bi bilo v reprezentanci 7 igralcev Spartaka, ki je pred nedavnim premagal Milan in Wolverhampton. KOŠARKA Crvena zvezda (ženske) na turnirju v Palermu V Palermu bo v dneh 26. do 28. avgusta mednarodni ženski košarkarski turnir, za katerega je ze prijavila udeležbo beograjska «Crvena zvezda«, ki je prvak Jugoslavije. Parisien Universite Club (PUC) iz Pariza, francoski prvak, »S. S. Cestistica« iz Bologne in neka pokrajinska reprezentanca. EVROPSKO VESLAŠKO PRVENSTVO Dvajset držav bo tekmovalo za sedem prvih mest v Gandu Teniški furnir v Opatij' Na tradicionalnem teni*1' letos MOSKVA, 19. — Peti in zadnji dan tekmovanja, ki ga organizirajo sindikati SZ, so bili med drugimi doseženi tile boljši rezultati: Kladivo: Krivonosov «3,62 m, 10.000 m: Anufrijev 30:39, 800 m ženske: Lysenko 2:08. V dviganju uleži je Medvedev (težka kategorija) izboljšal sovjetski rekord s 462,500 kg. * • * Štritof in Mugoša bosta sodelovala 20. in 21. avgusta na velikem mednarodnem atletskem mitingu v Budimpešti. Nastopiti bi moral tudi Stanko Lorger, vendar mu je zdravnik prepovedal nastopanje za 10 dni. OBVESTILO DIJAKOM Uprava Dijaškega doma v Gorici sporoča notranjim in zunanjim gojencem in gojenkam, da se bodo lekcije za popravne izpite pričele v ponedeljek 22. t. m. ob 16. uri v zavodu. Pojasnila glede oskrbo-valnine in učnine dobite v zavodu. Uprava Dijaškega doma DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Korzo Italia 4 - tel. 25-76. KINO CORSO. 16.00: »Dogodivščine Casanove«, C. Calvet in N. Gray, v barvah. VERDI. 17.00: »Pazite na žogo«, D. Reed. CENTRALE. 17.00: »Vojaška policija«, Bob Hope. VITTORIA. 17.00: »Obupno iskanje«, H. Keel in P. Medina. MODERNO. 17.00: «Jamajka». KINO NA ODPRTEM. 21.00: «Jeklena vrv«. Juqoslovansko kolesarsko državno prvenstvo Na cesti od Karlovca do Delnic in nazaj (168 km) je bila v nedeljo na sporedu druga tekma najboljših jugoslovanskih kolesarjev za naslov cestnega prvaka Jugoslavije. Na cilj naporne dirke je prispelo 33 tekmovalcev, med njimi prvi Dellapetra (Partizan. Beograd). Drugo mesto je pripadlo Slovencu Picigi iz Kopra, naslednja pa: 3. Ješič (Avala), 4. Dellasanta (Proleter, Koper), 5. Bajlo (Zader), 6. Vuk-san (Vojvodina). Favorit dirke Veselin Petrovič je bil stalno na čelu kolone. Nekako 2000 m pred ciljem je v sprintu zaostal in dosegel samo 13. mesto. Mariborčan Žižek je prispel na cilj 15. v vodilni skupini. Po tem nastopu je Beograjčan Miroslav Ješič obdržal prvo mesto v skupni oceni. Doslej je nabral 35 točk, medtem ko jih imajo Dellapetra 20, Piciga, Jugo in Vuksan po 17. Za državno reprezentanco, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v Rimu, so bili po nedeljski tekmi izbrani naslednji kolesarji: Ješič, Petrovič, Varga, Jugo, Bajc in Vuksan. Na velikih kolesarskih dirkah v Bolgariji pa bodo sodelovali mladi dirkači: Žižek (Branik, Maribor), Piciga, Va- ZDA imajo največ vrhunskih plavalk Tekmovanje za žensko plavalno prvenstvo ZDA v Filadelfiji je pokazalo, da toliko tako odličnih plavalk kot ZDA, nima nobena druga država. Razmeroma slabe so Američanke edino v prsnem plavanju. kjer nimajo plavalk pod 3’. Imajo pa celo vrsto plavalk z odličnimi rezultati na 100 m prosto, hrbtno in metuljček. Dostaviti je treba, da nima Werner niti še 15 let; Dougie Gray pa je tudi komaj petnajstletnica. Mlada in doslej še skoraj nepoznana pa je tudi Schriver. Rezultati prvenstvenega tekmovanja: 100 m prosto: 1. Werner 1' 6”1; 2. Stewart (Kanada) 1'6”8; 3. Grey 1’7”4; 4. Greenlavv 1’ 7”5; 5. Klueter 1’7”5; 6. Rosaz-za 1'8” (v izločilnem 1’7”9); 7. Schriver 1’8'’2; 8. Mann 1’8”5 (v izločilnem 1’7’T). 400 m: 1. Gray 5’16,’T; 2. Schriver 5’17”7; 3. Green 5’ 19"6; 4. Tait 5’21”5; 5. Simons 5’22”6; 6. Primerose 5’27”8. -800 m: 1. Green 10’54"3; 2. Gray 10’58"; 3. Schriver 11’8”7; 4. Tait 11’22”; 5. Mohr 11'22”2; 6. Hildreth 11’37"4 (v izločilnem 11’14”); 7. Barron (Meh.) 11'38"4. 1500 m: 1. Green 21T5"4; 2. Gray 21’31”1: 3. Lllly 21’47"7; 4. Schriver 21’48”6. 100 m hrbtno: Cone 1’15”6; 2. Gill 1T6”1; 3. 0’Gonnor 1’ 16”4; 4. Mann l’i6”4; 5. Mur-phy 1'16”7; 6. Marchino 1’16”8; 7. Fisher 1T8"4; 8. Mc Rey- nolds 1T8"4. 200 ni hrbtno: 1. Cone 2’ 45”6; 2. Marchino 2’46”7; 3. Murphy 2'48”7; 4. Gill 2’49”4. 100 m metuljček: 1. Mullen 1’15”; 2. Sears 1T5"2; 3. Mann 1’16”2; 4. Werner 1*17”; 5. Hancock 1*17”; 6. Hoe 1’18”8; 7. Moll 1’19”8. 200 m prsno: 1. Sears 3’1”4; 2. Gillett 3'5”3; 3. Doli 3’8”4. 400 m mešano: 1. Gillett 6' 1”5; 2. Sears 6’ 7”4; 3. Simons 6T1": 4. Mann 6’ 12”. 4x100 mešano: 1. Walter Reed Hospital Washington (Mann, Sears, Mullen, Wer-ner) 5’7”; 2. Mutnomah Portland 5’17”1; 3. Indianapolis 5’ 21”6; 4. Santa Clara 5’24”; 5. Los Angeles 5’24”6. 4x200 m: 1. Walter Reed Hospital (Mann. Gillett, Gray, Werner) 10’10”3; 2. Santa Clara 10’25”7; 3. Los Angeles 10’ 29”. Skoki 3 m: 1. McCormick 525.15; 2. Stunyo 500. Skoki 10 m: 1. Stower-Irvin 262,95; 2. McCormick 256,95. Italija se bo udeležila tekmovanja s 5, Jugoslavija s 6 čolni grv. " ^ Plavalec Oyakawa, čigar ime se ponovno pojavlja med vrhunskimi ameriškimi plavalci Romani* 100 m prosto 57,2 nov italijanski rekord L’AQUILA, 19. — Angelo Romani, član društva Vis Satiro iz Pesara, je danes v L’Aqut-li postavil nov italijanski rp-kord na 100 m prosto s časom 57,2. Prejšnji rekord je imel Pedersoli (Lazio) z 58,2. Verjetno bo Romani, ki se tu pripravlja za državno prvenstvo, poskušal zrušiti tudi rekord na 200 m. » • » TOKIO, 19. — V prijateljskem plavalnem dvoboju med Japonci in Američani v Ya-nati (Južna Japonska) je ameriško moštvo, ki so ga sestavljali Oyakawa, Mattson. Wig-gins in Patterson, zmagalo v štafeti na 400 m v mešanih stilih s časom 4:19.2 pred Japonci (Hase, Furukawa, Na-gasavva, Koga), ki so dosegli 4:20,4. Na 800 m je zmagal Tsuka-sa (J) z 9:45; na 200 m prosto Woolsey s Honolula z 2:08,2, drugi je bil Ford Konno z 2:10.2. Končno je na 200 m metuljček zmagal Japonec Taksh* Ishimoto z 2:29,8. Kateri rekord bo priznan? Ameriška plavalka Betty Mullen je v Philadelphiji preplavala 100 m metuljček v času 1:15,0, kar je bolje od uradnega svetovnega rekorda Nemke Langenau. V letošnji sezoni pa so nekatere nizozemske plavalke dosegle že boljše čase. Med njimi je bila najuspeš-neja Voortij s časom 1:13.7. Devetdeset čolnov dvajsetih držav se bo prihodnji teden udeležilo evropskega veslaškega prvenstva v Gandu. Izločilna tekmovanja se bodo pričela 25. avgusta, polfinale bo 27. in finale 28. avgusta. Pred tekmovanjem, in sicer 23. avgusta pa se bo pričel kongres Mednarodne veslaške zveze. Prijavljene so sledeče države: Četverec s krmarjem: Belgija, Francija, Italija (Sebino), Jugoslavija (Ošjak), Švica. ČSR, Madžarska, Danska, Finska, Velika Britanija, Romunija, Argentina, Švedska, Norveška, Nemčija, Sovjetska zveza. Dvojka brez krmarja: Belgija, Francija, Italija (Firen-ze), Švica, Holandska, Madžarska, Jugoslavija (Crvena zvezda), Danska, Finska, Argentina, Švedska, Nemčija, SZ. Skiff: Belgija, Francija, Švica, Holandska, CSR, Danska, Velika Britanija, Romunija. ZDA, Avstrija, Posarje, Nemčija, SZ. Dvojka s krmarjem: Belgija, Francija, Italija (Falck), Švica, Madžarska, Jugoslavija (Mornar), Danska, Finska. Posarje, Nemčija, SZ. Četverec brez krmarja: .Belgija. Francija, Italija (Moto Guzzi), Švica, CSR, Madžarska, Jugoslavija (Krka), Dan-1 ska, Finska. Velika Britanija, Romunija. SVedska, Avštrija, SZ. ' -j i- l ' Double scull: Belgija, Francija, Švica, CSR, Madžarska. Jugoslavija (Mornar), Danska. Finska, Avstrija, Nemčija, SZ. Osmerec: Belgija, Francija, Italija (Corazzieri), CSR, Madžarska. Jugoslavija (Mornar), Danska, Velika Britanija, Romunija, Švedska, Nemčija, SZ. 56,83 Gubijan 58,41 Gubijan 59,36 Gubijan 59,70 Gubijan 1949 1953 1953 1955 Nemška boksarska zveza je odbila zahtevo bivšega evropskega prvaka težke kategorije Heina Ten Hoffa, da bi bil on uradni izzivalec Cavicchija, ki je sedaj evropski prvak. Heinz Neuhaus. ki je v dvoboju s Cavicchiiem izgubil naslov prvaka, je že prijavljen Evropski boksarski zvezi kot uradni izzivalec Cavicchija. V ostalem pa se je Hein Ten Hoff trikrat boril s Heinzom Neu-hausom, pa ga nikdar ni premagal. Olimpijska komiteja Vzhodne in Zapadne Nemčije sta se sporazumela, da bosta 28. in 29. avgusta v Freiburgu razpravljala o možnosti skupnega nastopa ria Olimpijskih i-grah v Melbournu. turnirju v Opatiji je . .. •• !I> N A«*1 delovalo nad 60 igralk kjjj cev iz Jugoslavije, Italije, Zahodne Neme« Indije. V konkurenci JI je zmagal Italijan v finalu premagal sV0 ?It jaka Etenta z rezultat01”.j 6:1. Med članicami j« 11 p tos osvojila prvo nieS!.l!j: strijka Giami z zmag0 v finalu nad M°gor0 Med moškimi pari sta 0 j, najboljše mesto Italij*®*^ r.er in Etente, ki sta v ^ po hudi borbi odpraV”3 j šiča in Rizvanberg°v10* 6:2, 1:6, 3:6, 6:2. Svetovno prvenstvo v vodnem smučki1 BEYRUTH, 19. — Dan*> je nadaljevalo tekmov30^ svetovno prvenstvo v * ^ nju na vodi. V ženske(° .. lomu so bili doseženi « I zultati: _ 1. Willa Meguire (Z1--*, točk. 2. ex aequo Kell*3 , Doria (Švica), Feud11: (Avstr.) 5 točk, 5. ^ (Belg.) 4 t. Za Owensovo dediščin«; Razvoj jugoslovanskega rekorda v metu kladiva Na letošnjih Balkanskih l-grah, ki so bile preteklo soboto in nedeljo v Carigradu, je jugoslovanski metalec kladiva Gubijan postavil nov jugoslovanski državni rekord, ki se je že močno približal 60 m. Svoj prvi rekord je Gubijan postavil ze pred 8 leti in potem je prišlo celo obdobje, ko se je zdelo, da je njegove športne kariere konec. Vendar je Gubijan potem doživel svojo «drugo športno mladost« in njegovi meti so se približali in šli tudi čez 59 m. Gotovo pa si Gubijan želi, da bi dosegel tudi 60 m, preden odloži svoje orodje. Prvi jugoslovanski rekord v metu kladiva je zabeležen v letu 1920 z dokaj skromno daljino 31,54 m. Doslej je zabeleženih 19 jugoslovanskih rekordov, toda rekorderjev je znatno manj: samo 9, ker so večkrat isti atleti izboljševali rekord. Gubijan je tudi v tem najboljši: postavil je 5 rekordov. Sicer pa je razvoj jugoslovanskega rekorda v metu kladiva tak: 31.54 Gašpar 1920 31,54 Poluga 1921 32.44 Gašpar 1922 34.10 Gašpar 1924 36.29 Fupan 1926 36,81 Gašpar 1927 38,80 Ferkovič 1929 39,27 Mario jlovič 1931 46,87 Goič 1931 48,99 1932 49,17 Stepišnik 1936, 50,24 Stepišnik 1938 51,71 Stepišnik 1940 54.42 Stepišnik 1940 56,24 Gubijan 1947; Samo še trije atletski rekordi izpred vojne še niso bili zboljšani od leta 1945 dalje. Zdaj je edino še štirikratni olimpijski zmagovalec iz Berlina JESSE OWEN.S lastnik treh svetovnih rekordov, ki jim še ni mogel noben povojni atlet do živega. Leta 1935 je Owens v teku treh ur postavil nekje v Ameriki kar štiri svetovne rekorde hkrati, in sicer na 100 yardov 9.?. na 220 yardov 20.3, na 220 yar-dov z zaprekami 22.6 in v skoku v daljino 8.13 m. Rekorde v tekih je pozneje zgubil, ker sta ga potolkla Pat-ton in Dillard, njegov skok v daljino pa je ostal v'1 kot sm° Jim rekli v taril zf Spominjam se, kako sem zaman f tara za krasno repno pero planinskega orla. Lastniku J* Izmešeitarti tak° dfag’ da se nl hotel ločiti od n.J' tltprrn Pa Sem ne aJ S0k0l°vlh in kanjinih P^ ; nfški eoH ^t. °^Čn» mar?lkatero tud‘ ^m našel gori ali kje tam okrog. Seveda me je jezilo. ce vaieldh n^ntj0KZ ,nami Jn -mi zaradi sv°Jih bistrejših £ , Pobrali najlepša peresa pred nosom. Zat° n£L ,ld tudi sam na Iskanje. Bojim se. da sem celo HnHp. fantlče «°kužil» S svojo Zbirateljsko strastjo, f oouej jim je zadostovalo eno samo nero da so s’i zataknili za klobuk. Ko so staknili lepšega, so pr«H 7riatVrnil Pr