Edini skrrenski dnevnik ? Zedinjenih državah :• Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50 GLAS List slovenskih '.delavcev v Ameriki. E The only Slovenian Daily -: in the United States. ■ ■ ■ Issued every day exce? t Sundays —: and Legal Holidays. -: 50.000 Readers. :- TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Claw Matter, September 21, 1908, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 12. — ftTE V. 12. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 15, 1916. — SOBOTA, 15. JANUARJA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Položaj na Balkanu. o AVSTRIJSKE ČETE SO ZAVZELE GLAVNO ME STO ČRNEGORE — CETINJE — ZAVZETO MESTO JE POPOLNOMA NEPOŠKODOVANO. — NEMČUA PROTESTIRA. — V PARIZU SO ARETIRALI ŠALIL BEJA. — FRANCOZI SO ARETIRALI NA KRFU DVA KONZULA. — NIKITA V SKADRU. Nova razkritja. prestali« lzkrvujejo svoje C-vte r So-, huiu Ln v zalivu Orfauo. Dosedaj a.'1 št? redno v defeusivi, v ofenzivo pa] rtftjbrže nikdar ne bodo stopili. Zad-' nje dni so utrdili svojo drugo obramb fe bančnih knjižic pl. Papna, ki 80 Vroči artilerijski boji na xapadni no črto. ----- - --- — " r Napad se še iti zaceL London, Anglija. 14. januarju. — Poročila, da so žareli Avstrijci. Bolgari lu Nemci prodirati v grško oženi* 'je, niso resnična. mu jih odvseli Angleži, se razvidi fronti. — Operacije pri reki Dvi njegovo delovanje. z vzhoda in zapada. jCarranza bo maščeval umorjene Amerikance. ni. — Ustavljena ofenziva. Berlin, Nemčija, 14. januarja. Francoski letalci. London, Anglija. 14. januarja. London, Anglija. 14. januarja. Listine in bančne knjižice, ki so Xa zapaduem bojišču je zavladalo' WILSON JE ODLOČNO PROTI VSAKEMU UMEŠA-jih bili odvzeli Angleži odpokli- slamo vreme, ki zelo ovira vse vo- >rAVTTT mra-cr-rčiva rr * txtittt. VANJU V MEHIŠKE ZADEVE. — CARRANZA BO Dunaj, Av.stri.ja, 14. januarju. — Vojna s Čmogoro je praktično končana. (Vtiiij<\ katero je bilo neprestano v črnogorskih rokah, so se sedaj osvojili Avstrijci. Kralj Nikit'i je jMjbe^nil s svojim štabom v Skader. Ostanki črnogorske armade so s<- umaknili v gorovje, kjer se pa ne bodo mogli dolgo vzdržati, ker jim primanjkuje živil in mu-uieije. Avstrijski gt-neraliii istab jt- izdal sledeče poročilo: Cetinje. glavno mesto Oruegore, je v naših rokah- Mesto ni skoraj nič poškodovano. Palača kralja Nikole je v dobrem stanju. I*ivl»ival.stvo je urimo. Del črnogorske armade se je umaknil v-gore. Berlin, Nemčija. 14. januarja- — Vse nemško časopisje slavi junaštvo avstrijskih čet. ki so zavzele Cetinje. ki je bilo dosedaj neprestano v črnogorskih rokah. Turki so Si- več sto let borili s < 'rnogorci. žrtvovali so na tisoče in lisočf vojakov, mesta pa niso mogli zavzeti. Dohod v Cr-iiogoro jt* silno težaven. ustrajnosti in hrabrosti avstrijskih čet se je zahvaliti, da je črnogorska armada pojx>lno-uoina obkoljena in da črnogorski kralj ni več vladar svo-j«- dežele. London, Anglija, .14. januarja. — Včerajšnje poročilo, da sta sklenila Avstrija in Cmagora premirje, ni bilo resnično. Iz brzojavk, ki so dospele danes v Rim, je razvidno, da so se pogajanja začela, ki pa najbrže ne bodo uspe-sna. Avstrija ne bo zavzela eele Crnegore. Zadovoljila se ho z LovcViioni in delom 8andžaka. Črnogorci bodo skoraj gotovo dobili Skader. - - London, Anglija, H- januarja. — Tukajšnje časopisje m zelo jezi nad Italjani, ker niso pravočasno poslali pomori Srbom in Črnogorcem. Italija je sedaj enkrat za vselej izgubila vse gospodstvo nad Jadranskim morjem. Avstrijci imajo Kotor i:: goro Lovčen; Italija nima v Jadranskem morju nobenega takega pristanišča. Italjanskim četam, ki so se bile izkrcale v Albaniji, preti velika nevarnost- Če bodo Bolgari tako napredovali, kakor so zadnji čas. bodo v kratkem dospeli do jadranske obali. Berlin, Nemčija, 14. januarja. — Zavzetje Cetinja i*-, za Vvstrijo in Nemčijo zelo velike važnosti. Rusija je izgubila s tem skoraj ves svoj upliv, ki ga je imela na Balkanu. Nad palačo kralja Nikole plapola avstrijska zastava. Pariz, Francija, 14. januarja. — Francosko mornariško ministrstvo naznanja, da je francoski podmorski čoln •Faucolt" potopil v bližini Kotora neko avstrijsko križa rko. Podrobnosti o tem dogodku se niso znane. London, Anglija, 14. januarja. — Ko so Avstrijci zavzeli goro Lovčen, je bilo vsakemu jasno, da bodo zavzeli tudi glavno mesto Cetinje, ki je oddaljeno samo šest milj od Lovčena- Vojaški strokovnjaki pravijo, da bodo morali Črno-gorei skleniti s svojimi sovražniki premirje- Armada je z vseli strani obkoljena in nima nobenega upanja, da bi se ji posrečilo pobegniti preko meje. V Albanijo bi dospeli le ra ta način, da bi premagali sovražne albanske rodove. London, Anglija, 14. januarja- — Francozi niso razstrelili samo onih mostov, ki vodijo preko Strunie, ampak tudi one pri Kilindam. Preko teh mostov bi morale prodirati avstrijske in nemške čete. Berlin, Nemčija. 14. januarja. — Italjansko časopisje zelo kritizira italjansko vlado, ker ni Črnogorcem toliko pomagala, da bi obranili goro Lovčen pred Avstrijci. To je največja napaka, kar jih je napravila Italija v sedanji vojni. Atene, Grško. 14. januarja. — Grška vlada je zopet vložila proti zaveznikom oster protest. Z otoka Krfa so namreč sporočili, da so Francozi tam aretirali avstrijskega in nemškega konzula. Konzula so poslali na neko francosko križarko in ju bodo odpeljali v Francijo. Zavezniki najbrže ne bodo odgovorili na ta protest. Atene, Grško. 14. januarja- — Grška vlada je že večkrat odločno zahtevala, da naj zavezniki prenehajo z blokado grških pristanišč, toda dosedaj so bile še vse te zahteve popolnoma brezusjiešne. Ko je dospelo sem poročilo, da so Francozi razstrelili mostove, ki vodijo preko Stru-me, je razburjenje bolj naraslo. Grški poveljnik v tem »kraju je bil dobil od grškega generalnega štaba povelje, da naj s silo prepreči razdejanje mostov- Zavezniki so gr-^ke čete prepodili in nadaljevali s svojim delom. Hrwje UTtraloMti. ru preprečiti pocovitt-v takih slučajev. Merila, Nemčija. 14. januarja. — na-^^ka vlada je sicer že zahtevala, da «» «e J« v 4 rta vnem zboru mrorav- morajo zavezniki takoj izpustiti kon-Ijalo o anrtaeljt nemškega, arptr1J-*ule ** »pora, pa ul dobila noWUega ake«a In bolgarskega konzula ▼ Šota-odgovora. BavnatftU političnega oddelka zu-' nanjega uduutrstm Je rekel, dm bo Fnmazri v iefcmlti eanernu nemškemu vojaškemu ata- jaške operacije. Kljub temu se vr _______ _ v v Združenih državah. Franeu se ua nekaterih mestih vroči art i- SAM UREDIL ZADEVE V MEHIKI. _ CARRANZO tonk se je pojavil nad"lajganklmi P1- Papnu. ki se je pred dvema ted- lerijski spopadi, ki pa nimajo no-1 VJ T>osiojaukauii pri reki Struini*<*l«lelek noma ustavil v Falmouthu s par- benega posebnega upliva na splo- fraucoekili zrakoploveev in je začel nikom "Noordam". so dokazale, šen položaj. metati bombe na taborišče. Bombe so na 2Xlacik'a način odkritja, ki so ] Pariz, Francija, 14. januarja — -kriln pri Arehitaldu dob*, Franki ^ štab po«,«, ziroma ranjenih. j na Plsma glede delovanja nemških da so se vršili artilerijski boji. — ' diplomatov in uradnikov v Zdru- Pri Lihonsu so pojruali Frane Šalil bej aretiran. Pariz, Francija. 14. januarja nes so aretirali tukaj Turka Šalil be j žeuih državah. — Da- Omenjene listine, ki su jih pre- poznali Francozi v beg neko nemško patruljo. Berlin, Nemčija, 14. januarja. — iskali osvetlijo z druge strani vse Na vzhodni fronti vlada popolen vo •> , , , . J č»» Izročil©: | zlcl' kl so se tudl n»hajale med; dal pred ki-atkim sledeče armadno Kolikor se je dognalo, so zaplenile zaplenjenimi listinami, pa je mno- povelje: ua.se čete pri Lhirdauclali lu topovi go posebnosti. Nekaj značilnega! Rusija se bo toliko časa borila. L-000 pušk. SToO granat. zabojev je da datumj, ko je dobival pl.' dokler ne bo zmagala. Izključeno rt: IFZSTZJZ Z^Ž ^ denarae svot.? > ^ ^ P^j sklenili mir. Zmagati L-S50 šotorov. 1850 nosilne. L'l.OOO ska- reval. raznim nemškim agentom, tel j konserv, r»ooo vrei? žita, 12.000 strinjajo precej z onhni, ko so se lopat ter velike zaloge bencina, petro- dogodile razne razstrelbe, ali pa leja tu obleke. | poskusi bombardirati razne napra- Baterija, kateri i>oveljuje neki nem- , i • \ - , >„-•» _ ve. ki bi služile za prevoz mumci-je in drugih potrebščin za zaveznike. iki porotnik, je te dni izstrelila že pet angleških zrakoplovom*. Odlikovanje. Nemčija. 14. januarju. — Listine razkrivajo obširno delovanje Nemcev v Beriin. Nemški sultanu ualu zaveznike z Cul i polica. V znak posebnega odlikovanja, mu je poslal . 2Tato sabljo. V pismu je Izrazil pre- in Posebna, kakor ona, 4ti Se moramo, če tudi doprinesemo še enkrat toliko žrtev kot smo jih dosedaj. Luksemberški kabinet resigniral. London, Anglija. 14. januarja. Združenih drža- ^uterjeva brzojavna a gen t ura j( i-esar je eestital turškemu vab. s katerim so se prekršili pro-! . , , 1Z Amsterdama poročilo, da ker jo njegova armada i**- ti ameriški nevtralnosti in neka-' Je luksemb«r«ko ministrstvo jkkI tera dejstva so i>aje še bolj nova ?'odfVoTni ministrskega pr.-dsedni- ' jih jel ' L,outseha resigmraio: — _Rusko-rumunska meja zaprta. London, Anglija. 14. januarja. Vse udobnosti. Berlir. Nemčija, 14. jantmrja. — Neki easitlkarski poroeevalee, ki si je ogledal zaveznLški tabor pri Sed-el- |K>lisu va' mogoOe udobnosti. ^ svojih barakab so imeli peči. spali so ua mehkih žimo leal). Okoliea Sed-el-Bahra po njegovem mnenju, ni podobna bojišču, pae pa velikemu taboru. Podmorskižolni. pričanje, da bodo Turki in Nemci z že dokazalo in javno razkrilo, ikožjo ix>močjo zmagali. »Nemški ee-J London, Anglija. 14. januarja, sar je pozabil iiovedati. kateri Bog bo Bančne knjižice pl. Papna in ne- Nemoem in Turkom pc.emu poslaniku v Washiiigtonu, Eliseu Arrendodu, pa je naznanil Caranza, da njegove čete že uspešno zasledujejo lopove in da jih bodo brez odloga kaznovali, ko jih ujamejo, kakor so si zaslužili. El Paso, Texas, 14. januarja. — Mehiški general Tre-vino je brzojavil tukajšnjemu mehiškem konzulu, da so ujeli Villovega glavarja in pristaša generala J ose Ivodri-guez ter ga takoj nato kaznovali s smrtjo. Rodriguez, gen. Almeida in več drugih Villovih pristašev in glavarjev je bilo ujetih v sredo blizu Madere od 125 Amerikancev in nekaterih Carranzovih vojakov, ki jim je načelo val Maximo Marquez, nek uslužbenec na posestvih Amerikanea Hearsta. Razvila se je vroča bitka, pri kateri je poginila večina uporniških Mehikancev, voditelji pa so se morali udati. Almeida je bil takoj ustreljen, Rodriguez pa kmalu potem, kakor se je šele zdaj izvedelo. Mislijo, da je bil Rodriguez odgovoren za smrt 19ili Amerikancev in drugih tujcev pri Santa Ysabel, dasi so morilski tolpi načelovali tudi drugi Villovi vodniki. Po izvršenem umoru pri Santa YsabeL so odšli uporniki proti Carretas. kjer so se razdelili v manjše tolpe ter se potem skrili v gorovju Sierra Madero, Caranzov general Trevino je zatrdil, da jih bodo zasledovali ter skrbeli za to, da se te posamezne tolpe ne bodo mogle združiti. El Paso, Texas, 14- januarja. — Begunci, ki so se vli-uili nocoj semkaj iz Mehike, pripovedujejo, da so Villovii lopovi zopet umorili nekega Amerikanea v Guerrersken okrožju v zapadni Chihuahua. Ta zadnja žrtev je neki R- Kramer, oče Barta Kramerja. ki jc bil umorjen pi nekaj dnevi. Dva njegova brata Joe in Ro\r in nek <~' Amerik a nec, po imenu Locke, pa so srečno ušli pred loj Trije Amerikanei, ki so bili umorjeni, so bili dani kopani. Bilo ni nikakih demonstracij s strani oni] grozili; da se bodo maščevali nad tukaj živečimi M «*i. Po mestu je stražila močna vojaška patrulja, lala red, ker se je zdelo nekaj časa, da bodo izbii tji nemiri. Vendar se je posrečilo napraviti meštii iu ponoči je bilo aretiranih kakih 150 o« par Mehikancev, ki so bili pretepeni, se ni zj nesreče. je Obstreljevanje. Carigrad, Turčija. 14. junuarja. Armadno vodatvo turške armade bsdalo danes fdedeOe poročilo: Pred našimi utrdi»amS pri Dardane-lub so se pojavili dve francoski križark i in en monitor ter začeli obstr?--Ijevati uaše postojanke. Ko je zadela na&a granata monitor, se je takoj potopil, nakar sta se tudi križarki u-mafcnilL Boji t Kavkazu. Carigrad, Turčija. 14. januarja. — Pri reki Aras v Kavkazu se je vnela vroča bitka, v kateri smo bili mi sins^ovaleL Kuai so ae morali z velikimi izgubami Umakniti. Zrartno od Oltl je- položaj neia- Turki y Berlin, Nemčij Turški generalni turške čete zai Kerinanšab vduieno pozo lo v Zh Kerman? vemo i distau. GLAS yARQDA,15. JANUARJA. 1918. "GLAS NARODA" (Slovenie Daily.) Owned and published by th« BLCVEN1C PUBLISHINQ 00. , izdajalci.*' Če bi teh bilo, bi "Srbski Dnevna ogel izhajati. * * Slava" da je bomo vsi pijani, ju-kakršnega še ni videl •dniki S. D. bodo dali z mirni rokami izdajalcem v povračilo. >£T vh srbskih mestih plapola-vstrijske in nemške zastave, en je odprl sovražniku pot v o. To je za nas žalostna ta resnica, srbski uredniki ijo, da je to začetek novih zmag. jo, da se Slovenci ne zasvojili dolžnosti, pravijo, vsi Slovenci, razen ured-. velandske Amerike, sevo-nemško komando. Samo ker je blagajna prazna. — John Zafuta, tajnik. V ruskem Turkestanu, Spisal dr. Ivan Knific. (K o n e c.) Na desnem bregu Volge sem občudoval velike vrtove sadnega drevja, kar je redkost v severni ali srednji Rusiji. Prebivalstvo te-jra kraja se pridno pečo s sadjarstvom; erešnje sizranske okolice po carstvu menda zelo slove. Svetovno čudo je Aleksandrov-Pravijo, da se Slovenci ne za- ski most čez Volgo, 20 kilometrov vzhodno od Sizrani, ki je dobil ime po gosudarju imperatorju Aleksandru II. Nekatere ruske pod nemško komando. Samo reke (Dnjeper, Don, posebno pa vprašanje, gospoda: Kdo je še Volga) imajo to posebnost, da napravil za zavezuike; ali je desni breg mnogo višji od leski konzuli v Združenih drža-lvega. Tako reko je težko premo-S !>.. v>i jugoslovanski gro- stili. Okrog S&mare pa se slučaj-i-niki, pisatelji, pisarji in pisa-|no dvigne tudi levi Vol gin breg. jugoslovanski operni pevci, r.li To priliko so porabili, da so zgra-Slovenec dr. Goričar, katere- dili imeniten železniški most, ki se :iis:e dovolili, da bi govoril o njem bere, da je bil svojčas marca lanskega leta na jugo-. najimenitnejša stavba ne samo ;;<:iske!0 zborovanju v Chica cele Rusije, ampa kcele Evrope. Ki širokousteoja je presneto. Dolg je poldrug kilometer, visok uspeha! pa tako, da najvišji parniki kot neznatni pritlikovci zdrsnejo poti njim. Vlaki počasi vozijo čezenj; nik pravi, da nam bo dali šest minut porabijo, da pridejo z brega do brega. Kdor gleda na Volgo, se mu kar v glavi zvrti. t?ko visoko se vozi. Gradili so ga ruski inženirji v letih 1875-1880; Stroški so znašali 7 milijonov rubljev. To je zadnji most, ki vodi čez Volgo; odtod pa do Kaspiške-ga morja, 1400 kilometrov daleč, ni nobenega več. Razumljivo je, da je most velikanskega pomena za promet po sibirski in srednje-azijski železnici ter da so ga ob času rusko-japonske vojne stra-žili kot punčieo v očesu. Dvakrat sem se vozil tod, prvič z vlakom čez most, drugič s parnikom pod mostom. Ko pa sedaj obujam spomine na slovečo zgradbo, mi nehote prihaja na misej, da se je sto iu sto naših vojakov-rojakov vo-moderno slovenščino *\ Svo- žilo čez la most v Sibirijo in Tur-ateljem je "narinir* precej kestan, da se bodo ti rojaki do smrti spominjali dvakratne vožnje čez Volgo in z njo vred Ale-ksandrovskega mostu... Komaj pridemo čez most, se Že vlak ustavi na neznatni postaji Dolga vrsta branjevk je prodajala hruške, jabolka, kruh, pečena rebrea in pa kuhane rake. Struco tečnega belega kruha in dve de-setorici rakov sem použil za pred-južnik. Bodi prav ali ne, neštetokrat so mi bili že v mislih bakre-norjavi šeipači, ki sem jih z veliko slastjo deval iz kože za Volgi-nim mostom. Dalj časa smo drčali po ravnini, koder sem videl nekaj mlinov na prelije}veter; tudi kraj veletoka sem jih opazoval že vse jutro. Popoldan je minilo, ko smo se vozili nad re-brat- ko Samarko,"Volginim dotokom z V predmestjih ne manjka tova-ren, ob Volgi stoji mogočni ''elevator"'. skladišče za 5000 ton žita. no kakor pri nas železničarji seno ali v za to napravljenih kolibah, slamo pa večinoma v kopah in se jim je čisto nič ne ukonča. Mlatijo zunaj na dvorišču, veliki posestniki pa, ki imajo mlatimo stroje, kar na polju. Vsak nenavadno visoko poslopje v se- kmet ima zagrajeno hišo; ograja dem nadstropij, pa vsebuje parni je iz lesa, ali, če je mogoče, iz ka-mlin. Okrog mesta je mnogo par-1 menitega zida. Na lepo dvorišče kov. Više ob Volgi rastejo lepi so po ruski navadi dvojna vrata. gu* dolga pc Papin-Knnengieser-Trostov Srbski Dnev svobodo Zahvaljujemo se za svobodo, ki nam jo ponujajo taki ljudje. Dokler bodo imeli taki patent na jugoslovanstvo, ne bomo »vobodni. • » • Neki elevelandski časopis piše, da je "utonil konzul na parniku*' Če ne motimo, je morju. utonil v '"Spojenei ' jo nov izraz za zaveznike. Kdo ga je ' spojil" ali izsmolil • Kdo drugi, kakor prvi, ^dini, največji, vseslovenski in z Avstrijo "spojeni"' dvotednik na [apadu. • • # ; Slovenski" list Italjana Zotti-New Yorku je tudi začel pi fbrivstev in bludenja" in godlje. Kot vesten "kro->a je »e prinesel dne 13. ^najnovejšo novico z dne da je Huerta strašno vrabci na strehah ve-umrl. je omenjeni italjan-list, da sta Av-delali krivico slo-Toda: "kri, irhijo, mora iznad polit ic-)lomacije, kar t?) cesarjeve k— Ti uboga gozdiči in sadni vrtovi; tudi vcli-komestne "dače" (letovišča) so si postavili bogati Samarčani. Stopil sem v čajnieo, ki so ji ua vrata nabili letak: kumis. Radovednost mu je mučila, kako diši tatarska tekočina, prirejena iz kobiljega mleka. Ko mleko "zam-". se mlečni sladkor razkroji v alkohol in ogljikovo kislino. Prinesli so mi ga večjo čašo. Prav nič jni ni ugajal; po okusu in po zunanjosti se mi je zdelo, da pijem plehki pinjenee; obenem sem pa čutil, da bi bil nekoliko pijan, ko bi ga spil deset kozarcev. Ne zavidam več "kumisnikov". Samara je zibelka kumisa in kumisnili zdravilišč. Zdravniki so menda dognali, da '' vinsko mleko" koristi ljudem, ki so bolni na pljučih, v drobovju ali pa jim primanjkuje krvi. 1'stanovili so posebne zavode: " kumisolečebnoje zavedenje". Zunaj Samare v gozdičih je cela kopa takih zdravilišč. Bolnik se prične zdraviti s tem, da spije spočetka eno steklenico kumisa na dan, nato pa več in več, do dnevnih pet steklenic; seveda je tudi drugače dieta zelo stroga. Zdravljenje traja dva do tri mesece, kar stane mesečno 100 rubljev. Najkrepkeje učinkuje spomladi, ker v tem čas\i najmočneje poganjajo rastline v stepi, odkoder dobavljajo kobilje mleko. — O uspehih so mnenja različna. Nekateri trdno verujejo v zdravilno moč kumisa, drugi pa mislijo, da strogo življenje v zdravilišču, sveži in čisti zrak, počitek in domišljija blagodejno vplivajo na človeško telo. Neki porednež je kumisnike razdelil v tri vrste: prvič take, ki strastno pijejo kumis in vendar kmalu umro; drugič take. ki pridno pijejo kumis, pa šele po daljšem času uuiro; tretjič take, ki pravočasno zbeže iz zdravilišča, nikdar več ne po-kusijo kumisa in dolgo žive. Na kmetih med Rusini. Piše Tomo Malle, koroški Slovenec, desetnik pri dragonskem polku na severnem bojišču. za vozove in za ljudi posebej. Ljudje so tukaj sami Rusini in pravoslavne vere. Sicer so jako pobožni ter se svojih obredov in zapovedi držijo strogo, veliko bolj kakor pri nas. Le nevedni so še v vsem. Le tako je mogoče, da so t.iko zaverovani v to. kar je ruskega, zlasti v verskih vprašanjih. Ali drugače, če ravna.š z njimi lepo in prijazno, so jako dobri in postrežljivi ljudje. Nosijo se, kar se mi najbolj do-pade, še vedno tako, kakor so se nosili pred sto leti. Navadno si napravijo vso obleko sami iz platna. ki ga znajo tkati močnega in debelega, pa tudi čisto tenkega in kfpega. Možki nosijo bele platnene hlače in to ob delavnih kakor ob' največjih praznikih, dolgo platneno srajco, navadno do kolen, pa čez hlače in ne pod njimi. Seveda izgleda kot bi nosili kratka krila (kiklje). Ako se na to navadiš, se ti ne zdi grdo. Prepa-san pa je s širokim, rdečim pasom, za katerim ima tobak, denar, sploh vse. Okrog vratu, na ramah in rokavih pa imajo srajce našiv-ke v lepo rdečih, modrih in zelenih ali drugih barvah. Obleka iz-gleda lepo in čedno. Navadno J imajo, seveda pri delu ne, razen kumis.ee je že mrzlo, krateh kožuh iz ov-čjevine brez rokavov, ki je lepo našit v raznih barvali, pa tudi ko-vinaste našitke, iz nikeljna ali srebra sem videl. In čez to nosijo še dolge, do kolen segajoče kožuhe z rokavi, za možke in ženske enake, ki so dragi in lepo našiti. Tak kožuh ima lahko eden celo življenje. Molki imajo obleko tudi iz sukna, ki je naredijo sami, enako kot je bila pri nas nekdaj raševina. To blago je zelo močno. Poleti so večinoma bosi, tudi ob nedeljah v cerkvi, kar ni grdo, če je človek tega navajen. Tudi Kristus je hodil bos v tempel. Ljudje tu pač niso tako omelikuženi in z vsemi mažami namazani kakor pri nas. Posebno ženske bi se morale priti sem učit. Ženske se nosijo čisto preprosto, a vendar čedno, in kakor mati, tako lici. Nimajo, kakor pri nas, cele zaloge razno-vestnih bluz, rutic in Dog ve kaj vse. Dekleta, po rusko "djeveina", spoznaš -po tem. da imajo lase spletene v kito, spuščeno doli po hrbtu, in so razoglave; omožene ženske pa imajo kito okrog glave ovito in na glavi še neki papir ter čez belo ruto, zavezano vzadi s pentljo, ki visi doli po hrbtu. To nosijo ob delavnikih in nedeljah. Okrog pasu nosijo navadno povsod kot edini okrasek rdeče ko-( ravde. " Nosijo dolgo srajco, ki služi ob- Morda bo tega ali onega zanimalo. kakšni so kraji in ljudje, kjer se nahajamo. Zato vam hočem te nekoliko opisati, kolikor mi pripuščajo razmere. Nahajamo se za Dnjestrom. Dn j ester je precej velika reka, ki čisto mirno teče. Zdi se mi večja, kakor pri nas Drava, nima pa ta-1 enem za krilo, iz močnega platna ko kameni te struge. Sploh je tu-J Na rokavih, okrog vratu in po Jui kuoenji malo videti, prsih je lepo našita, za praznik« je našita tudi z drobnimi korav-dami ali z nikljem ali srebrom. V nekaterih krajih imajo narejeno posebno lepo. In to delajo vse same. Koravde in druge okraske; imajo Bog ve od katerih pred-' starišev. ker jili potrgajo z ene obleke in našijejo na drugo. Za janke imajo ogrinjala, koci' podobne prte, ki pa niso skupaj zašiti. Navadno so narejena iz črne, tenke, močne volne, spodaj z rdečimi, vmes tkanimi robi. To ovije nekako okrog trupla in spredaj zaviha gor, da se skoraj do kolen vidi srajca. To pa ue izgleda morda grdo. Prepasane so vse s širokimi rdečimi ali modri-' mi pasovi, ki jih tudi same tka jo. hi to je vsa njena obleka. Ce je mrzlo, obleče kratki, ob nedeljah pa dolgi kožuh. In tukaj so ženske zdrave, lepo zraščenega živo-; ta in močne. Taka djevčina v svo-: ji preprosti, a čedni, slikoviti noši je veliko lepša, kakor pri nas kaka prav našemljena puniea. In kakor ob delavnikih, tako se uo-i sijo ob nedeljah, samo da je oble-S ka za nedelje lepo čedna in lepše; narejena. j Tako je tukaj. Mi se s temi ljudmi dobro razumemo. Svoje konje imamo v neki vasi. od tu oddaljeni eno uro, to pa zavoljo artilerije, da nam jih ne pobije. Tam ima eden po dva konja, drugi pa smo v strelskih jarkih. Ker pa je predaleč hoditi se menjavat. I smo vedno le eni in isti v roji:i: vrsti, kjer imamo za vodo lepo napravljene in močno utrjene strelske jarke. Skoro vsa stauo-' vanja so pod zemljo. Moja soba. če se sme tako ime-irovati, je dva metra dolga, nad meter široka in visoka, kaker sem velik. Pokrita je z deskami, na katerih je nametana zemlja, proti dežju, še bolj pa proti šrapnelom in kroglam. Šrapnel mi ne pride do živega. Seveda, če bi udarila noter granata, potem pa jajmene. Z menoj vred bi ee.a kalupa šla v zrak. S hodnega jarka imam napravljena vrata iz desek in spredaj proti Rusom luknjo za streljanje, ki mi obenem služi za okno. Ce ni boja. imam zadjano. da mi preveč ne piha. s šipo iz nekega ubitega okna od pogorele hiše. Po strani imam iz desek zbit-o ležišče, počez eno desko, ki služi za mizo. in ob strani na prstenem zidu visi moja zvesta spremljevalka puška in pas s patronami. Seveda si moramo to vse sami napraviti. V tem stanovanju prebivam že nad nekoliko tednov. Ponoči, navadno opolnoči, imam službo kol stražni poveljnik. Na straži mi ni treba stati, paziti moram, da vojaki na straži ne za spi j o iu jili izmenjavati. Vsi drugi spijo. Kadar se začne napad, boj, tedaj je seveda vse pokonci; po zraku švigajo rakete in strelja se, da je groza. Tedaj izmaknem hitro svoje okno, bum, bum, in že pozdravljam Ruse tudi jaz. Par tednov smo imeli neprenehoma grozne boje. Rus je poskušal na vse uačiue, da bi predrl; žrtvoval je ogromno vojakov, ki so padli od naših krogel in topov zadeti, a vseeno je moral vedno nazaj v svoje postojanke. i In zdaj imamo že spet nekaj dni malo bolj mir. Samo ponoči se večkrat zgrabimo, ker nasprotnik večkrat uporablja temne noči in razne zvijače. In tako je venomer tu ali tam na desni strani bojni vrišč in hrup. Traja pa le kake pol ure, včasih dalje, pa zopet vse utihne. Za našimi jarki na bregu ob hribu je precej velika in še čedna vas, kamor večkrat grem podne-vu, če ni boja. Dobivam skoraj vsak dan tobak, včasih tobak za pipo, pa ga ne kadim, ampak !.ryn, V.'eir- tca. W. Va '% in kadar ssm I ril mrzlo vodo. i napadi bo!j hr.dl, in ker i seru de!'*l v tovarr.l pri 3:!ni j vročini. £ctn moral piti ve- | liko vode. Cital iera o Se- j \erover.s Iiil^aiau za Pljn i ca in ko sem p^rrbil ci:o j samo steklenico za ±">c jo j kaklj pnpcii:ci!i);i preueL^i I in sedaj sem 2urav." li ni alsam for Lira (Severov Balzam za pljuča) ob pravem času. Poskusite ga zoper kašelj, prehlad, hripavost, vnetje sapnika, aavice ali oslovski kašelj. Je namenjen za otroke in za odrasle. Gena 25c in 50c v vseh lekarnah. 32 ■EI Bolečine v prsih, in r:t2ue drtige bolečine se lahko odpravijo z ti .drgnjenjem doluv s SEVERA'3 GO-7HAKD OIL [ScverovoGotbardsko Olje]. J > to mazilo veiike t^Jilne vrednosti. Cena 23c in 50c v vseh lekarnah. Severov Alraenah za Slovence za leto 1218 se l.diko dobi v lekarnah ali od naš. Zagotovite se, tla dobite sve-zek ter S-' imejte vedno pri roki skozi celo lete. hlwf- F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA Zastopnik 'GI.AS NARODA" ■•Z C c rti and t Street, Vek, N, Y. Frank Petkoi Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WALKEGAN, IUFk. 81 8 1 PRODAJA fina yina, Urrttnt snutka, patentiran«; idr&vila. PRODAJA veins listka 7c«h praioskorakih črt. POŠILJA denmr ▼ it*rl kraj **oestjsva in pošteno. UPRAVLJA t aoUraki pos*J sr-a^a joča dela. je najstarejše in od zdravnikov priznano kot oajbojjk sredstvo proti ootrapjiR! bolezni Cen* "BBirsjEV. .te; * ft .klpn?'- * s "53 TJ »fekiecler jlZ.03 T ZALOGI IMAMO tudi <-l*ti domači TROPLNJ&VRC Lr HLIYCY-JLA kutnua v naši la*toJ fllstitariji. Naše eeue so sledeče: Trur-lnjeree per ^al. $2.50, $2. . 5 le 51 SloTovitx per pal.................75 S3.1"' Tropinjevec zaboj .................... $ fi03 BUvovlu zaboj ...................... Ci".00 llye Wbiskey 5 let tfiir, rtboj .... $11.00 Knmou SC. L ftadsornlk: JOHN TORINČ, Box «22. Forot City. Pa. n. UAdaornlk: FRANK PAVLOVČlC. Box 70S. Confngfc, LLL asdaormlk: ANDRRJ SLAK, 7711 later Ara. Cterttead. MARTIN OBREŽAN. Box 72, L jorotnlk: MARTIN ftTEFANClč. BOX 78. FrankllB, IL rcrucnlk: MIHAEL KL0PČ2Č, 628 DftTm Ar^'R F, Detroit. D. a. ANTON HOCETAB. R. F. D. No X Box 11%. L eprtTBlk: ANTON DEMŠAR. Box 188, Broaghton, Pa. O. ftyra^nU: PAVEL OB&EQAR, Box 80S. Witt. HL DopUl maj m pošiljajo L tajnika F. a m. City. "•LAS ■ A ROD A." Pes francoskega "Rdečega križa" prinese pokrivalo francoskega slede, da ranjenca najdejo. Avstrija iri Italija. IZVANREDNO VROČI BOJI OB SOCl. — ITALIJANI NE MOREJO NIKAMOR NAPREJ. — V DVEH MESECIH ŠTIRI SERIJE DAVKOV. — KAJ PRAVI ITALIJANSKO URADNO POROČILO — DOSEDAJ SO IZGUBILI ITALIJANI SKORAJ 2000 ČASTNIKOV. — ITALIJANI SO BIU PRI GORICI ZOPET PORAŽENI. tobra do decembra 4>40 italijan-^ skih vojakov, mod njimi 80 oficirjev. Na nadaljni točki pri O slavju sami je postavilo v boj italijansko armadno vodstvo eden za drugim -ti različnih polkov. — Zadnje dneve je bilo tu na prostoru komaj enega kilometra na en dan 8 polkov poslanih v boj. Italijani so imeli vsled takega napadanja strašne izgube. Bitka ob Soči. Bitka ob Soči je bila izvaiired-no redno ljuta samo v severnem odseku. Sovražnik je napadel prostor pri Tolminu, ali dosegel ni nikakejra uspeha. Goriška fronta, je bila mirna ne glede na topov-' ske boje. Samo pri Oslavju sol mislili Italijani, da so naše čete j manj pazljive, ako nastopi megla, ali zmotili so se. Cadoraa ni mo-j gel poslati ministrskemu predsed-J nikn Salandri k otvoritvi pari a- j menta nikake brzojavke, ki bi j naznanjala zmago, ali da bi opu-i Italijansko uradno poročilo. |stišču m lahko se presodi, kaj to'stil upanje, da bo mogel tekom za-| ... mirovali infanterijski Ix,mcnL [sedanja parlamenta sporočiti kak n...-li dobljene pozicije m . , 4 __ Jvellk us*)e!l< lo P» 111 zl'akov- \ ali.II »rtilerijNki «le- Tezak taktičen poraz Italijanov pn čeprav je trenotno mir pri Gorici. Gorici. | Italijansko armadno vodstvo pa lz vojnoporočevalskega stana se se trudi opravičevati neuspehe v j poroča listu "Neues Wiener Jour- dosedanjih bojih tekom štirih bitk • v!,•,. iiika je povzročil po- nal": s trditvijo, da so došla velika av- > c i Vilm bolnišnici v Tržiču,) "Zadnji dogodki ob jugozapad- stro-ograka ojačenja. rudno je _ sni., kmalu pogasili. So- ni fronti so 1 jut i boji ob goriškem Pae» da so ponovno podaja ltah-I 1 falei -so bombardirali. n< mostišču, ki so prinesli Italijanom jallskl Javnosti take izgovore, in i napravili kako škodo, kar ftt navaden polom njihovih napa- SK'er kur P° VSilkt ponesrečeni o- kraje Paularo iu Misincinis. dov, združenih z velikimi izguba->lih praskah je izgubil sovraž- ni i, pa tudi težak taktičen poraz. ik<•!» oO ui'./ in jedno strojno Ko so namreč Italijani neprestano v masah napadali Oslavje in lz&ovori. 1* od goro, kateri napadi so bili od-' Italijani izgubili nad 1800 oficir- biti deloma iz artilerijskim o- v dveh mesecih štiri serije davkov jev. j gnjeni, deloma z bojem moža proti Iz tehnike. / nalogu, da se razderejo razne odporne črte. Xa-stanovanja naperjeni o f en'/i vi in kakor se nam zdi. se vedno še dobi v Ital.iji ljudi, ki se zadovoljujejo s takimi praznimi v Italiji. Tekom dveh mesecev so sedaj iiz1, so izgubili Italijani določeni novi davki že četrte se- jvu a jo možu, je koncentrirala avstro-ogrška artilerija svoj ogenj na enem .i-bra dva Generala" 44 poi- mestu in ua neki jarek> katerega rije. ki razveseljuje srce idealnega ! V lil podpolkovnikov 79 s0 bili ItaliJaili Pred kratkim vze- italijanskega davkoplačevalca. — :U4 stotnikov skupno ll in .so ga Porabili k.ot sprednjo V septembru je izšel prvi dekret ' nn7lPiirt IrafoPMm na ia -/avniovul L-i in i-wl-il/wil -r nm-im + .-. ete IUIH Zadnje dneve se je še za fO do sto. Italijansko bojišče. 'dno pošiljajo Italijani sve-deioma s tirolske fronte i/, /alevja na soško fronto. 'i rah ovit o pozicijo, katerega pa je zavojeval ki je obložil z novim davkom to- oddelek infanterijskega polka št. bak, sladkor, kavo, špirkuoze, pi- 17 z jurišem. Ta sunek je omogo- vo, mineralno olje itd. V oktobru čil četam čeških in galiških infan- je sledil drugi dekret z vojaškim terijskih polkov št. 18. in 77.. da davkom na koleke. brzojavke, te m> naskočile sosednjo pozieijo so- lefon itd. vražnikovo in jo vzele. Obupni na-j Potem se je črtalo dve petini iz pori sovražnika, da bi ponoči do- rednih uradnikov, sedaj je prese bore ti je so nadaljuje, j bil nazaj odvzeta oporišča, so se netila Italija svoje državljane s izjalovili popolnoma. Prekinjenje cclo vrsto novih povišanj davkov boja. ki je nastalo vsled tega me- izmed katerih je najhujši davek stoma in vpognjenjc italijanske na sol, ki je povišan za 25 odstot-na padal ne fronte, kar je omogo- kov. Vpričo teh davkov se mora čilo napad z boka. je velikega tak- človek nehote vprašati: ali ima tičuega pomena. italijanska vlada namen odpreti ljudstvu oči, da sprevidi, kako ve-Boj ob goriški fronti. lika nesreča je ta vojna ? — Napo-Boji ob goriški fronti je zopet dedovali so ljudstvu sijajen pohod živahnejši. Nasproti temu pa je ItallJansk^ armade v Avstrijo, ali sovražnik zopet opustil svoje brez-18 ^m Pohodom ni nič, ker se je uspešne napade na tolminsko mo-,US!aVl1 ZC ob h,°cl- kamor 111 u stišče. V goriškem odseku so bili "ase araiadll° vodstvo pustilo pro-zopet Oslavje, sv. Mihael in sv. sto pot od tam naPrej Pa ne more Na nijednem mestu ni opaziti, da bi boj poneha val. Po i z vest ni h znakih se more reči, tla bitka še ni dosegla svojega viška in računati je še h povečanjem sovražne napadalne delavnosti. Na naši strani vlada sloj ko prej t/dna volja, da se ue prepusti sov ražniku niti pedi zemlje. Kadi tega se morajo izjaloviti vsi italijanski poskusi, ki hočejo in>tisniti nas v drugo obrambno < rto. „ m Iz vojnoporoeevalskega stana: Te dni so se vršili skoro vsako uro 1 juti infanterijski boji s strani polkov italijanske arinade, kateri poveljuje vojvoda d'Aosta, na do-berdobski planoti, pri sv. Martinu in ua hribu sv. Mihaela, šele unkaj dni sem koncentrirana armada geiierallajtnauta Frugonija od goriškega mostišča do Krna razvrščena svojo največjo artilerijsko delavnost in svojo iufaute-rijsko moč ua goriško mostišče iu zlasti na okoliš Oslavja. Vse italijanske napade na avstrijske pozicije pri Oslavlju odbijajo naši vojaki neprestano po dnevi in po noči. Ponoči je imela izvesti Krugo-nijeva armada tukaj generalni juris, da bi dosegla to, kar še ni dosegla na Pod gori. da bi vrgla nazaj od toče strelov omamljene bra-nitelje in bi razbila od pozicijo goriškega mostišča. Ti boji so bili najtežji in najbolj krvavi; takih ae ni bilo, odkar je pridela itali Martin žarišče bojev, ki pa niso dosegli ljutosti prejšnega tedna. Odmor v bitki je trajal tudi ali kakor nas uči skušnja, se bo napadalno delavnost Italijanov počasi zopet zvišala. Če pa more italijansko armadno vodstvo že sedaj začeti zopet boje za dalje časa z jed-nako intenzivnostjo, o tem se mora na vsak način dvomiti. Brez vpliva tudi ne ostane okolnost, da ni več zuuanjega nagona, kateri se je uveljaval pred sklieanjem parlamenta. — Poteka že sedmi teden soške bitke, 48. dan, vedno pa so še in ostanejo brez zmage, brez Gorice. Ix bojev pri Gorici. Čim bolj se je bližala otvoritev italijanskega parlamenta, tem lju-tejši so bili italijanski boji. V raz- niti za korak. Namesto hitre zmage pa novo obdavčenje italijanskega ljudstva, je sicer neizmerno visoko in hudo. Ali bo to obdavčenje kaj odmevalo v parlamentu? — Makov cvet. poletju čez polje, zeleno, rumeno. j V solneu se sveti svet. Žena je utrgala makov cvet: Varljivo dekle je iz cveta pogledalo v me iz Nekdaj! ____- Jaz; "Vrzi na tla! Ne igraj!" Rdeči lističi so se sesuli na tla .. meroma ozkem prostoru goriškega Po poti sva šla, zamišljena, kakor mostišča, to je od Sabotina do pod-[ po krvi bi šla — o vjeli od ok- Prank Berk. Nemški avtomobili za rit je jarkov. Xeniei. ki pripravljajo za prihodnjo zimo za pozicijsko vojno. so začeli že v ta namen z obširnimi inženerskimi predpripravami. Ker pa jim primanjkuje za to potrebnih delavnih moči. sc se zatekli k strojem, s kojih pomočjo nameravajo doseči iste uspehe, Ti stroji, ki jih uporabljajo, so zelo zanimivi, posebno zanimivi so pa še posebni avtomobili, s katerimi nameravajo kopati strelne jarke in zakope. Ti stroji pač niso doeela novi. temveč so že zdavnaj znani v avtomobilski tehniki, kjer so jili u porabljali v razne namene, ki z vojno niso imeli nikakih stikov. Uporabljali so jih v mirnih časih in sicer za ritje in kopanje pre kopov in kanalov, pri raznih železniških podjetih, pri osuševalnih delih iu podobnih stvareh. Ti avtomobili niso prikrojen: na ta način, da bi bili v zvezi s parnimi kopali,4 temveč imajc spredaj veliko kolo. na kojega o-bodu se nahajajo ostro nabrusena vedra, ki zajemajo in kopljejo zemljo, kolo pa je v zvezi z verigo, ki ga obrača. Pri dviganju teh veder se zatikajo ostri robovi v zemljo, jo razrivajo in trgajo, potem pa jo pri nadaljnem obračanju kolesa prevračajo na stran. Uspešnost in proizvajalna sila tega stroja zavisi od trdosti zemlje. V splošnem pa koplje ta stroi zemljo v globino treh čevljev. Že več takih strojev z različno proizvajalno silo se nahaja v službi nemške armade. Ves stroj pa ima kakih 30 do 45 konjskih siL Po lepi cesti se more premikati tak stroj s hitrostjo kakih šestnajst kilometrov na uro ter se more tudi dvigati svobodno po precej vštetih cestah. Pri stroju ni treba več kakor enega človeka. Stroj rije v širokost enega metra. Če pa treba širših jarkov. postavijo poleg nje še drugo. ki rije za njo. Če pa hočejo globokejše jarke, pa denejo kolesa niže ali pa še enkrat kopljejo. Srbski bcgunci v Solunu. "Petit Journal" opisuje naval srh- ^ skih beguncev v Solun. Po cestah ni I možTtKk* vee luviiti. Nh najrazličnejših krajih divjajo snežni viharji. Preskr-hovalna služba se vrši le z največjimi težavami. i MtOEM pn6T6 stAvičt. ranjenca, nakar mu sanitejci Atentat na japonskega ministrskega predsednika. Tokio, Japonska. 13. januarja. Danes sta bili vrženi proti avto mobilu japonskega ministrskega predsednika grofa Okume dve bombi, ki pa nista dosegli zaželje-nega uspeha. To je že drugi poskus umoriti srrofa Okumo. Že leta 18S9, ko so se vršili na Japonskem hudi politični boji ter si je grof Okuma pridobil mnogo nasprotnikov radi svojega delovanja, je bila vržena v njegov voz bomba. Sicer je bil rešil tedaj svoje življenje, a raz strelba mu je zdrobila nogo, ki so mu jo morali potem odrezati. Grof Okuma je star 77 let. (General Porro. Ueii. Porro je vrnil v Italijo iz Pariza, kjer se je udeleževal razprav četvreozveze o vojnem svetu. O usih> hti razprav poročajo listi, tia je doseženo ]H>pohio sporazumi jen je, ali poročila nl&o zanesljiva slede bistveno sebine. Nečista voda ogroža 900,000 ljudi v državi New York. Albany, N. Y.. 14. januarja. Danes je objavil državni zdravstveni urad v svojem mesečnem poročilu dejstvo, da dobiva v dr žavi New York samo 0,750.000 ljudi čisto vodo. Ta zdravstveni urad ceni število ljudi, ki dobivajo vodo dvomljive vrednosti na 000 tisoč. kakih L'00.000 pa jih dobiva svojo vodo iz res nevarnih virov, dočim jih je 2.000.000 odvisnih od samih sebe. Zato opozarja državni zdravstveni urad. da j'- treba odstraniti ta nedostatek in da se mora Ijud stvo čuvati, da ne nastanejo iz tega kake nevarne epidemije, ka kor legar, kar je posebno nevarno spomladi, ko se začne tajati sneg ter pade mnogo dežja, ki poveča nevarnost kuženja vode. Resignacija poslanika. Washington, D. C.. 14. januarja. Eduardo Suarez Mujica. chilenski poslanik za Združene države, je odstopil ter se bo napotil v Chile v marcu ali aprilu. Osleparjeni Indijanci. Washington, D. C.. 14. januarja. Odbor, ki je preiskaval zadeve Indijancev v državi New York, je sporočil, da se je godila krivica Indijancem v državi New York iz rodu Seneca in Indijancem 'sedmerih narodov". Mnogo jih je bilo osleparjenih za svojo posestva. O-menjeui odbor bo preiskal vso stvar in skušal doseči povračilo. Praske v Kavkazu. Petrograd, Rusija, 13. januarja. Vojni urad pravi, da so razpršili Rusi oddelek Turkov, ki so se u-trjevali v dolini reke Arkave, v okolici Ardjiča pa so imeli Rusi boje s Kurdi. Bolgari rekrutirajo Srbe. Pariz, Francija, 13. januarja. Neko poročilo iz Aten zatrjuje, da rekrutirajo Bolgari vse za orožje zmožne Srbe v krajih, ki so jih zavzeli. Te odredbo so povzročile baje veliko nezadovoljnost med ljudstvom. Šebastopol za Italijo. "Temps" izjavlja. «la s«- ualiajnjo Italjani v boju z Avstro-Osrsko pred trdnjavo, ki razpolaga z vsemi najmodernejšimi obnimtmjtni sredstvi. Obleganje te trdnjave je popolnoma izključeno. Šlo bi samo za osvojenje z jurišem. ki pa zahteva ogromne sile. Avstn»-Odrska je za Italijo Seba-stojN>l s fronto neizmerne razsežnosti. K urnimi v Petru^radu. PetrogTadski "J'ji-n" poroča: V Petrograd i>ri>,;----- — Ti: - Klic po pomladi je padel v mraz, iz teme j • vzcvetel tvoj obraz — Želim izvedeti za naslov svojih dveh prijateljev IGNACIJA GO-STNIK iu JANEZA KO-R!\\ Prvi j - doma iz vasi Lu-kovica. Sv. Križ pri Litiji, drugi pa i/, fare St. Rupert, l^o-sim cenjene rojake, če kdo v.' za nju naslov, da ga mi javi, ali na.i se ->ama oglasita. Poročati imam jima nekaj važnega. Al« »is t'eglar. Box 207, ^Iasson-town. Pa. 14-17—1> CENIK KNJIG katere ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. ^ 82 CORTLANDT ST. NEW YORK. H. Y. /( K_)S KULTURE DVAJSETEGA STOLETJA! POUČNE KNJIGE: Ahnov nemško-angleški tolmač vezan —.60 Berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Domači zdravnik —.50 Evangelij —.50 Fizika 1. in 2. del , —.45 Katekizem vez. veliki —.40 Katekizem vez. mali r—.15 Nemščina brez učitelja, L in 2. del, vsak 50c., oba $1.00 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 Slovenski pravnik $2.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.20 Slovenska pesmarica, 1. in 2. zvezek vsak po —.60 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 DRUGE —.20 —.20 —.20 —.30 —.30 —.15 —.15 —.25 —.15 —.25 —.20 —.60 —.35 —.20 —.20 ZABAVNE IN RAZNE KNJIGE: Baron Trenk Belgrajski biser Beneška vedeževalka Bitka pri Visu Bodi svoje sreče kovač Boj s prirodo Božični darovi Burska vojska Cerkvica na skali Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Deteljica, življenje treh kranjskih bratov Don Kižot Dobrota in hvaležnost Fabiola George Stephenson, oče železnic Hubad, pripovedke. 1. in 2. zvezek po Dustrovani vodnik po Gorenjskem _.20 Izanami, mala Japonka —.20 Jama nad Dob rušo —.20 Jaromil _.20 Jeruzalemski romar —.45 Krištof Kolumb _.20 Kaj se je Makaru sanjalo T —.50 Leban, 100 beril —.20 Maksimilijan I. —.20 Marija, hči polkova —.20 Malomestne tradicije —.25 Miklova Zala —<-.35 Mirko Poštenjakovič —.20 Na divjem zapadu, vez. —.60 Na jutrovem —.30 Na krivih potih —.30 Na različnih potih —.20 Naseljenci _.20 Na valovih južnega morja —.15 Nikolaj Zrinski _.20 O jetiki _ Odkritje Amerike, ves. —.80 Odvetniška tarifa _.30 Prihajač _.30 Pregovori, prilike, reki —.25 Prst božji —.20 Randevou« —.25 Revolucija na Portugalskem —.20 Senila —.15 Stanley v Afriki —.30 Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč —.20 Srečolovec —.20 Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.00 Strelec —.20 Sanjska knjiga, velika —.30 Štiri povesti —.20 Tegetthof —.25 Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 Zlate jagode, vez. —.30 Življenja trnjeva pot —.50 Za kruhom —.20 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —»20 2. zv. Maron, krščanski deček —.25 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —.25 7. zv. Sultanovi sužnji —.23 8. zv. Tri indijanske povesti —.30 9. zv. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin .—.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.30 12. zv. Korejska brata —.30 13. zv. Boj in zmaga —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.30 15. zv. Angelj suŽDjev —.30 18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev —.30 TAT,TJA. Zbirka gledaliških iger Pri pusčavniku —.20 Raztresenca —.30 Starinarica —.20 Idealna Tašča —.20 RAZGLEDNICE: Newyon&e s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Yorka po Album mesta New Torka s krasnimi slikami, mali ZEMLJEVIDI: Združenih držav, mali veliki Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa^ Zemljevidi: New lorado, Illinois,j Montana, Ohi< vania, Minne consin, "Wyor Virginia in i j držav po Avstro-Of veliki m Celi svet Velika Bt< na di ■vet OPOMBA: Naročilom je pril< žiti to vini, pofitni nakaznici, ali poštnih cenah ze vračunana. GLAS NARODA. 15. JAMPABJA, 191«. 0= Jugtslovanska B S Katoi. Jednefa a lnkorporirana one 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA UATOI UXAOMHX3 fltEBM, B07 €kercr Way «| tog HL Brat Edvard. Zgodba iz sanj. Spisal Ivan Cankar. rfftdsednflt: ST. dock, Pa. fodpredaednžk: AXOIS BALANT, 112 Sterling £arfct£fto§ Ohio. Glavni tajnikGEO. L. BROZICH, Ely \fim», dla^ajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely. Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, tJolo. VBHOVHI ZDBAVHZZ: Op. MAETIN IVEO, 900 N. Chicago St., Jolict, III, MADEOEHIKI: COT EUNICH, 421—7th St., Calumet Kick. PBTEB SPEI1AB. 422 N. 4th St., Kansas City, ^ui, JOHN KRŽIŠNHL Box 133, Burdine. Pa. JOHN VOGRICH, 444—€th St, La Salle, El. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, a poEonraa; i*AN JTTBTIN. 1708 H. 28th St^ Lorain, O. JOSEPH PISHLAB, 80S—fith St, Bock Springe, Wyo, i. J. FOMENT A, Box 701. Blaek Diamond. Wash. POMOŽNI ODBOX: JOSEPH MEBTIL, od draitva sr. Cirila te Metoda, Met« t Ely, Minn. COUIS CHAMPA, od drcltva St. Srea Jercsa, Iter. I, Sly Minn. fOHN GHAHEK, it od dmltrS Slovenes, ttef. J14, My Mina. ▼si dopisi, tikajoči se nradnih sadev. kakor tudi dcnarn> •oifljatve. naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri tolbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani ila&ov fei il kodi •dalo. Društveno glasfloi "GLAS NABODA/1 I. Ko Francka slnžila v samoti pri Fcrjauovih. je planila neko uoe iz sanj in se je hudo prestrašila. J "Nikar!" — je vzkliknila —, toda tiho je bilo v izbi in tiho je bilo zunaj. j j Tresla se je po vsem životu in' mraz ji je bilo, ko je stopila k oknu in odgraila črni zastor. Noč je bila tako temna kakor malokdaj, ' ne zvezd ni bilo, ne meseca. Če so se razmeknili za trenotek obla-1 ki. je pogledalo neskončno daljno,1 sanjavo nebo. kakor skozi ozko lino; pogledalo je in ugasnilo, lina se je tiho zaprla. I In vendar se je zdelo Francki.' da niso bile sanje, ko je slišala krik, ki se je bil nenadoma vzdi-j gnil iz teme kakor črna ptica. — Krik brez besed, ki plane sunko-| ma iz prs, nerazločen, nerazumljiv — nenaden krik sredi gozda, krik iz zemlje same, ki se je zgrozila v sanjali.... Francka je razločila dom Trav-nikovih. Onkraj ceste je stalo veliko črno poslopje, napol utopljeno v temo, vse posuto in osorno... brez telesa, brez obraza in rok; in oči same so se bližale.... vse zlo. vsa groza je bila v njih____Oba- , dva sta vzkriknila — brezbeseden, "dom zlih duhov!** je vztrepetala nerazločen, iz obupa izbruhel krik... IT"________1_„ Vi- .. r. ■, ,.,-T ____. 1 _ ... se je svetla podoba v temnem o-kviru. Sredi podobe je stal pleča t in debelušen človek v pisani spalni morda, zgrudila se je morda. Luč halji. Ogromna je bila njegova je ugasnila. Gospa je sklonila obraz še nižje, sen jezik. iztegnila je obedve roki in je iz-j Okrenil seje Jernej do krčma ginila nenadoma; pokleknila je rice, do Ferjanke. glava in že vsa plešasta, samo obi "Ni se mi sanjalo!" je pomi- je kasno. "Tak nič niste slišali?" Kremariea je pletia, odgovorila sencih in nad zavaljenim, tolstim slila Francka in je trepetala od vratom so se vili rdečkasti kodri strahu in od mraza. "Slišala ali ne slišala, povedala ne bi. Človeške roke ni vmes, bož- tudi njegova zmršena brada je bila j "Ni se mi sanjalo!" jo je preši-je tudi ne, zatorej me Bog obva- živordeča. Obraz, ki ga je videla nilo vdrugič, ko je stala podoba ruj!" Francka samo v profilu,- je bil pred njo. kakor z lučjo na steno Molčali so in so mislili. tako trd, porogljivi nasmeh na naslikana, in že je zatisnila oči in "Meni se pa le zdi", je rekel ustnicah tako hudodelski, da se je že je zasanjala--------.Jernej ",da takih pesti duhovi ni- spomnila Francka na tistega rde-! Kdor je blag. je blagoslovljen; ma jo in da jih tudi zlodej sam ni-čebradatega zida, ki drži v naroč- dano mu je, da gleda s srcem. Da !ma! Saj sem že bral. da je zlodej ju košek z žeblji, ko pribija jo' leč vidi — skozi zid in skozi gozd.; koga zadavil, ali da je padel člo« Kristusa na križ. j To je videla Francka, ko je za-'vek od strahu in ni več vsiai; am- | "Kaj ne stoji Traven tam? Kaj sanjala: Ležal je človek na cesti, pak nikoli še nisem ne bral ne slini Travnov ta obraz?" je pomisli-j ob poti je ležal, tik ob jarku. Na- šal. da bi se bili duhovi spravili la osupla. to je prišel hlapec z zaspano gve- Uad krščenega človeka ter ga na- Kadar je šel Traven preko ceste1 tilko, svetil je na to stran, na ono'klestili z vilami in s pestmi:'' v dolgi suknji, resen in gosposki, je bil njegov obraz ves priljuden, stran, postavil je naposled svetilko na tla in se je sklonil nad elo- mehak in blagodušen. Kodri ob'veka. ki je ležal ob jarku. | sencih in nad zavaljenim vratom J "Vode mu daj, Tone, omoči inu Pa so bili rav tako rdečkasti, tudi ustnice!" je izpregovorila Franc-ščetinasta brada je bila prav tako ka v spanju; tako nerazločno je živordeča, in eelo oči. napol pod govorila, da bi ne razumel, ki bi v COPYRIGHT HARRIS S EWtNQ, WASH Kongresnik Frank Buchanan, obtožen, tla je bil v zvezi z nemškimi zarotniki. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE. 21O. Asesment za mesec januar 1916. 1. januarja 1916. Poročilo umrlih članov in članic: Paul Lipovec, 7!H)0? član društva sv. Alojzija štev. Is, Kock spring*. \Yyo. — l mrl dne decembra 191"». — Vzrok smrti: povožen 'h! \U»k>t. — Zavarovan j.- bil za «1,000.00. Pristopil k Jcdnoti j. maja 15M>7. Jo»eph Zlioue. 2!lll. član društva sv. Alojzija štev. 06. Conema-ugh. Pa. — Vmrt dne 16. novembra — Vzrok smrti: razstrelba pr-tnognkopu v državi Washington. — Zavarovan je bit za $1,000. Pristopil k Jednoti l!4. avgusta 11MM. ltudolf Jurglič. 1721>. član društva sv. Janeza Krst., štev. ri7. Cleveland. Ohio. — I 'mrl dne 12. novembra 1915. — Vzrok smrti: je-lika. — Zavarovan je bil za $1.000.00. — Pristopil k Jednoti dne ti. decembra 1913. Louis Javomik, 1490"f. činu društva sv. Jerneja, štev. bi. Aurora. 111. — Umrl dne 4. decembra 191'». — Vzrok smrti: jetika. — Zavarovan je bil za $1.000.00 Pristopil k Jednoti 27. decembra 1912. John Strah. lf»273. član društva sv. Jurja, štev. '3. Leadvillc. Co-Jo Umrl dne 19. decembra 1915. — Vzrok smrti: operacija slepi-u. — Zavarovan je bil za $1.000.00 Pristopil k Jednoti 28. maja 1902. Jakob Hrovatin, 12217. član društva sv. Koka štev. 94, Wauke-gan, I... T'mrl dne 11. decembra 1915. — Vzrok smrti: mrtvoud. — Zavarovan j,- bil za £.">00.00. Pristopil k Jednoti 26. septembra 1909. Joseph Kus. 12017. član društva sv. Petra. štev. 69, Thomas, W. V a. — Umrl dne 5. decembra 1915. — Vzrok smrti: alkoholizem. Zavarovan je bil ba $1,000.00. Pristopil k Jednoti 8. avgusta 1909. Jakob Oblak. 2176. član društva sv. Alojzija, štev. 57, Export, Pa 1'mrl dne 16. julija 1915. — Vrok smrti: samomor z obešenjem. Zavarovan je bil za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 20. septembra 1902. OPOMBA: Ta sinrtnina ni bila izplačana do sedaj vsled nepopolnih listin. Mihael Kolar. 2271, elan društva sv. Jan. Krst. štev 37, Cleveland, Ohio. 1 mrl dne 15. decembra 1915. — Vzrok smrti: Aeute Myocarditis Zavarovan je bil za $1.000.00. — Pristopil k Jednoti dne 16 novembra 1902. Margareta Cimerman, 80č»7, članica društva Srea Jezusa, 6tev. 2, Ely, Minn. — Umrla dne 18. decembra 1915. — Vzrok smrti: Carcinoma. Zavarovana je bila za $500.00. — Pristopila k Jednoti dne I. januarja 1906. Meseca decembra je bilo izplačano: Za smrtnim- članov in članic ................ Za poškodbe, odpravnine in bolniške podpore Skupaj $12.243.90 .. 6.338.11 $18,582,01 OPOMBA. V a>e*mentu za mesec januar je društvom kreditirana polovica Lplaeene pristopuine za enakopravne člane in članice, kateri so bili »rejeti tekom zadnjih šest mesecev. Cenjenim tajnikom naznanjam, da bo v tem času v našem uradu izvanrednega dela zaradi državnega Insurance Departementa, ;ro mora biti v gotovem času dovršeno. Ker ne bodo mogoče tako rešili vse korespondence krajevnih društev, prosim cenjenc u-tnalo potrpljenja. Vse se bo skušalo rešiti v najkrajšem času. »urega meseca bode gotovo že vse v pravem tiru. Nadzorniki pričnejo dne 20. januarja z delovanjem. Društva, ki imajo >r kako poročilo, naj ga takoj odpošljejo, da se pravočasno opozarjam ona društva, katera imajo samo po dva ali oddelku za otroke, da naj ne pošiljajo tozadevnega ases-tnih znamkah, ker nam to povzroči nepotrebne sitnosti, tboste šli v tem oziru na roko. pozdravom Geo. L. Brorich, glavni tajnik. I taliju Novorojeno dete brez nog in rok. obarijtt vi*-J London, Ontario, Kanada, 14*. ia druge tate januarja. — Krajevni zdravniki iienljstih saper-1884, JeniJ-1SS6 ln 1«. de- se zelo zanimajo za nek slučaj, ki se je zgodil tukaj, ko se jc rodilo v Viktorij in i bolnišnici neko dete brez rok in nog. Dete je drugače zelo krepko in zdravo. "OUoik". Slovenski Ust "Glasnik" v Ca Mich., je prenehal izha- Francka. Zobje so ji šklepetali od mraza in že je hotela zagrniti okno. ko se ji je zazdelo nenadoma, da se je bilo zgenilo v ogromnem ' črnem poslopju, da se je bilo tam nekje zasvetilo za .hip, kakor da ! je bila švignila skozi temo drobna svetla vešča. Dolgo je gledala Francka, toda vešče ni bilo več; tišina sama. "Bog nas varaj greha", je iz-pregovorila. pokrižala se je in je zastrla okno. Zadremala jc in ko je dremala, je slišala, kako je potrkal hlapec na duri in izpregovoril napol šepeta je : "Ali spiš, Francka?" "Ne spim, Tone!'* "Ali si kaj slišala?'* "Slišala sem." "Iz krčme sem šel. čez most.... tudi jaz sem slišal. ... " Tiho je bilo za hip. "Ali spiš, Francka?" Ni odgovorila več; slišala je kale. >r v sanjah in je razumela, govoriti ni mogla. "Spet ga bodo nocoj!" "Bog se usmili.... Bog odpusti!" Samo zavzdihnila je, samo ustnice so se premeknile, glasu ni slišal. "Lahko noč, Francka!" Zaspala je, njene sanje pa so bile težke, belostrmeče. kakor vzrastle počasi iz črnega poslopja onkraj ceste, plalmtaje z ogromnimi perotmi — ogromen netopir. Videla je obraz, ki ji je bil znan in ki je bil vendar drugačen — kakor da se je bil vzdignil iz groba in* je bila na njem še senca trohnobe in smrti. Dolgi črni lasje so padali na čelo v sprijetih mokrih kodrih, tudi brada je bila raz-kuštrana; oči so ležale v globokih jamah, tako da je komaj sijal iz globočine njih bledožarki plamen: od čela. izpod las, čez upala, dolga. siva lica je tekla kri v debelih curkih; počasi je tekla, napol se je bila že strdila, in od brade ni kapalo več. Odprl je bil duri tiho kakor duh. Poc ;asi je stopil k postelji in je prijel Franco za roko; njegova roka je- bila tako ledena in težka kakor roka mrtveca. Sklonil se je k nji, tako da jo je vso obžaril bledi plamen iz njegovih oči, kakor z mesečino. Z drugo roko se je dotaknil njenih prs in Francka je začutila veliko bolečino; držal je v roki, na dlani, njeno srce, ki je bilo še vse gorko in sc je zvijalo kakor živo in trpeče. Stopil je k oknu in jc odgrnil zastor; o-blaki so se razmeknili, svetlo, sa njavo nebo jc pogledalo nanj in nanjo. Vzdignil je dlan s srcem in ga jc opazoval s strnjenimi obr-vimi in tako od blizu, da ga je sko-ro poljubil; njegova lica so bila svetelejša, kakor da je bila dahnila nanje mehka njesečina. Vrnil se je, dotaknil se je vdrugič njenih prs, nagnil je glavo in ustnice so se zgenile, kakor da je hotel iz pregovoriti____ In tedaj se je nenadoma spačil njegov obraz v silni grozi. Narahlo, čisto tiho so se bile odpehnilc duri in globoko spodaj, komaj za ~>ol sežnja nad pragom, se je prikazalo dvoje oči. Dvoje oči, ka kor jih je videla Francka samo nekod, ko je bila še otrok: v sa motni temi so se bile prikazale iz rode, izpod črnih vrb, okrogle, velike, zelene, in zls strmeče, vabeče V zlo.... Samb o& % ^ ji Saipo Francka se je vzdramila in je hitro planila iz postelje. Cesta je bila temna kakor prej, ni bilo mogoče razločiti črnejše sence. Tudi poslopje onkraj ceste je bilo temno in mrtvo: nobeno okno ni bilo razsvetljeno, od nikoder ni bilo luči.' Samo koraki so se glasili oddaleč — ali z dvorišča, ali s ceste: koraki ljudi, ki se gnetejo v gosti gruči, škrtajo po pesku, po kamenju. Nič človeškega glasu, ne besede, ne smeha. Udarilo je zamolklo, kakor da je bil lopnil človek z vso silo na tla. — To je bil tisti krik, ki je nenadoma. vtretjič. presekal noč____ Francka je vztrepetala, pritisnila je dlani ob senca in je zaječala. Slišala je njegov glas.... natanko je videla, kakor da bi gorele svetle luči. ob cesti, da leži na tleh, na kamenju, s krvjo oblit, oči o-steklelc od groze. "Kdo si? Ali si zlodej sam? Zini besedo, da te spoznam!" Vzkriknil je od bolečine in ni več govoril; udarilo mu je bilo pač v obraz, s silo naravnost v obraz, da so prebledele ustnice... . Tihi. oprezni koraki preko peska, preko kamenja; tihe, oprezne sence v temi, ob ograji. "Videla bom, če stopijo na dvorišče, če stopijo v hišo!7' je pomislila Francka. Pred durmi so postale sence, o-stale so nepremično, nato so se vr nile v noč, tiho, oprezno, brez glasu.... Francki se je zdelo, da se je bila pred durmi, ob ograji, okrenila črna glava in da so pogledale oči proti njenemu oknu. "Videli so, da je okno odgrnje-no. da je obraz ob oknu!' je pomislila. "Prestrašili so se. razbojniki tr HA * • • m i Potrkalo je na duri. "Francka!" "Slišala sem.... in videla sem jih.... «>, _ "Koga si spoznala?" "Noč je...." "Šel bi tja —. Zdaj leži na klancu____" ANc hodi!" je vzkliknila Francka. — "Živi ljudje so!" je rekel hlapec. "Živi ljudje, kakor ti in jaz... duhovi ne ubijajo____" Ne hodi! Ljudi se boj. ne duhov!" "Ali te je strah, Francka?" "Ni me strah, samo hudo mi je pri srcu." "Ne boj se, Francka; če ne nocoj.... nekoč bom posvetil tem duhovom z lučjo v obraz. Rad bi jih poznal." "Lahko noč, Tone!" "Lahko noč, Francka!" Preden se je vrnila v posteljo, je pogledala poslcdnjikrat z zaspanim očesom skozi okno in te-daj je ugledala nekaj zelo čudne ga. — Morda je bil samo trenotek — toda izmed tistih večnih trenot-kov je bil. ki zareze j o v srce svoj spomin kakor z jekleno ostjo. Zapre človek oči in tako se prikaže, kar je bilo, vse do najmanjše sence, do najlepše luči. ' Prej je bilo poslopje mrtvo, spalo je temno spanje razbojnika; niti krik ga ni vzdramil, spalo je in se ni genilo. Zdaj je bilo tiho na cesti in tam, visoko v oknu, se'jc nenadoma zasvetila lue. Okno je bilo žarko^ razsvetljfiio, k*kor da « bi bili zastrti strgani — prikazala tolšeo skrite, so bile prav tako drobne, vodene, nezaupne. Toda na cesti je sijalo solnee, na cesti je bila hudodelska nezaupnost tako globoko skrita, kakor kamen na dnu vode. Natanko pred njim je stala ženska. Njen vrat je bil razgaljen, tudi roke so bile gole. Glava je bila nekoliko nagnjena, morda pod težo temnih las. Francka ni še videla obraza tako lepega, kakor je bil v tistem treiiotku obraz na svetli podobi v temnem okviru. Pod bogastvom temnih las je bil malo predrob^en in malo prebled — toda dih božji je bil na njem. trpljenje je bilo. S takim obrazom, polnim lepote, od trpljenja blagoslovljene. stopajo mučeniki čez nebeški prag. "Kaj ne stoji gospa Travnova tam? Kaj ni to gospa Travnova?" je pomislila Francka. Kadar je šla gospa Travnova preko ceste, je bila črno oblečena: šla je počasi in sklonjena, star in truden je bil pač njen obraz pod pajčolapom, trudne so bile pač njene misli. Glej, Traven je sklenil tolsti roki na prsih, nagnil je glavo nazaj in se je zasmejal tako od srca, da je slišala eelo Francka njegov veseli krohot, kakor izpod zemlje. poslušal lice ob licu: hlapec je slišal in razumel. Z dolgimi koraki sc je napotil k potoku, zajel je v klobuk vode, vrnil se je in je omočil človeku ustnice in obraz. Klečal je pred njim in je čakal. "Ne gane se. Kaj bi z njim?" Francka je zavzdihnila in je iz-pregovorila v sanjah. "Pa da ga niso ubili!" je vprašal sosed. "Kako pa naj ponoči vidijo, če se še drži skupaj ali ne ? Obležal je — lahko živ, lahko mrtev. Kdor na roko ne plača, plača v obrokih; in ti duhovi, se mi zdi, da so zvesti dolžniki." Kmet, ki je sedel v kotu, se je v pipo nasmehnil. 'Saj nismo otroci, da bi se šli slepe miši! Govorimo po krščansko : tako je in tako! Babe naj govore o duhovih in pesterne!" Umolknili so — kakor da je bil nenadoma zaplahutal v izbo ne- no ' Hlapec ga je zadel preko rame; z desnico ga je držal okoli pasu, v levici je nesel svetilko. II. V nedeljo, ko so se vrnili s tare od večemic, so sedeli kmetje v Ferjanovi krčmi. Dolgočasna krčma je. bila in tudi dan je bil dolgočasen: ali je hotelo deževati, ali je hotelo naletavati; pust, mrzlo-ten podzimski dan. Samo ob takih dneh so sedeli ljudje v Ferjanovi krčmi, kakor gre človek ob vseh vernih dušah na pokopališče. -Mračna, nizka izba, dom žalosti in puščobe. Kremariea, čemerna starka z naočniki na tenkem nosu, je sedela za pečjo in je pletia no« vice. Četvero kmetov je sedelo za nr zo; gladko obriti, trdi, razoraui obrazi, kakor od zgrbljenega ns j i Jr. , koščeno Jelo, žive oči. poea- Zadeni ga in ga položi na se-j razumljiv strah s temno perotjo. "Bajši nič ne govoriti!" se je oglasila kremariea in je gledala v naročje. "Če si rekel, si zapisal, in kar si zapisal, si pripiši — tako je dandanašnji!'' Preden je odgovoril, se je ozrl Jernej proti oknu in proti d uri m. "Toliko pa le mislim, da nas je lahko sram. Vsak človek ve in vsak samosrajček. čigavi so tisti duhovi in kako jim je ime. Pa še nobeden izmed nas ni pričal in nobeden ne bo pričal.....Tutri bo že mora ležal na cesti in ne bo več dihal." "Vsak se brigaj zase!" je rekla kremariea. Stopil je v izbo fant, ki se jc napil že na farL Komaj je presto-pil prag, je objel (»koli vratu Francko, ki je bila prinesla vina; zasmejala se je in se mu je izvila. (Pride še. > Za vsebino oglasov m odgovorno ne upravništvo ne uredništvo. ■SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLED A I za leto 1916. Velja s poštnino vred 35 centov. Obseg berila: Domovini in narodu. (Pesem.)' — Običajni Koledar. — Strašne številke, i— Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem časti. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija".— Iznajditelj podmorskega čolna. —• GalipoMs in Dardanele. — Julija Romain. — Rmena pošast. — Doživljaji v zraku, — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le BetaiL — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov. — Kako nastane strelni jarek. —• Kdo je bil? — Klasični topovi. — Pes v vojni — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov. — Ljubi denar. ~ Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Špecialitete. -— Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. ■—> Pregled dogodkov svetovne vojne. <—> Kitaj ski tipi. — Smešnice. — Oglasi. * Slike: Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. —» Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. <—» Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. • Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem zakopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti.—• Učinek avstrijskih granat v Zagradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal V Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali — Fort štv. 10 pred Przemyslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje Btraže v Rusiji. — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova. — Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem. — Ruski vojni jetniki — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Pre strelj-nikom. — Triglavsko pogorje, SLOVENIC PUBLISHING CO. »j 82 CORTLANDT 8TREET, NEW 7 OBE, N. Y. QLAS NAHODA, 15, JANTTABJA. 191«. Epizode iz rusko-japon-ske vojne. dr. Leopold Lenard. T o epizode m m vzel iz pisem, katera mi je pisal neki osebno mi dobro znani ruski častnik, ki se je udeležil rusko - japonske vojne. Prevedel sem jih kolikor mogoče natančno, da ohranim prvotni slojar, četudi grešim pri tem nekoliko zoper slovensko skladnjo. Dodal nisem niti besedice. Ko *-em eital časnik "Novo je V rem j a kjer se ravnokar opisujejo razprave državne dume o ru-ski armadi in o častnikih, sili me nehote smeh, kajti nazori članov državne dume so nazori prazne domišljije. Ker je to znano samo takiiu, ki so mnogo let bili v ruski vojski in se udeležili tudi ne-nesreene vojne z Japonci, vsem drugim so pa to španske vasi. zlasti, ker noben ruski časnik in noben pisatelj n<* sme pisati bridke resnice, če noče priti v ječo za vse življenje, radi tega sili mene, ko eitam te debate in znam dobro rusko vojsko in tudi rusko-japonsko vojno, ker služil dvanajst let in se udeležil cele vojne kot aktivni častnik, vedno smeh, če ti purani našopirijo svoje repe in kriče z govornice: "Mi mislimo, da bo ruska vojska izvršila svojo dolžnost.'* Jaz bi samo rad slišal, kdaj nam bodo ti kričači povedali, kdaj ruska vojska še ni izvršila svoje dolžnosti? Kričati je lahko, toda dokazi, kje so dokazi.' Ruska vojaka je vedno izvrševala svojo dolžnost in jo bo še dalje izvrševala. Ali so pa izvrševali svojo dolžnost oni tuji generali, ki po volji usode poveljujejo ruski vojski in katerih tovariši kriee sedaj v i-uski dumi bobneče fraze? C e bi to bilo v resnici narodno p reds! a vitel jstvo. bi tako sramotnih fraz ne bilo slišati v ruski dumi, kajti naš narod ve dobro, da jc ruski vojak vedno izvrševal sv »jo dolžnost, toda niso je izvrševali samo oni poveljniki in genera!:. ki stoje na čelu naše vojske. Toda. da bi aie čitatelji ne imeli za praznobesednega tožitelja. pi>-shi/im se okoliščine, da morem /daj svobodno pisati in ne riski-ram, tla me vržejo v ječo, in podam nekaj epizod iz rusko-japon-*kc vojne, ki vam bodo. jasno pokazale. če ni ruski vojak izvrševal svoje dolžnosti in kako so iz-vrševali oui kričači in generali, ki žive od denarja ruskega naroda, svojo dolžnost. Ko se je pričela vojna, seiu bil v prvem vzhodnosibirskem zboru pri topničarjih in naša brigada je bila določena za Port Art ur. Toda po njihovi pametni uredbi so nas držali tri mesece v In kovu brez vsakega tlela, ko so nam pa rekli iti v Artur, so bila pa že vsa pota pretrgana in nismo mogli dalje kot v Yal'angou. ki sc nahaja 100 vrst (110 kilometrov) od Arturja. Tu se je moral uaš zbor, kateremu je načeloval general Staekelberg, spustiti v boj. Takoj v prvem boju so s»- pokazali naši generali v vsej svoji nagoti, zlasti pa še general Stackelberg, ki je prišel iz Petrograda s posebnim vlakom, z /.eno. kuharjem, služkinjo in kia-vo. ker je najbrže mislil, da bi mleko sibirske krave moglo škoditi njegovemu zdravju, a brez /♦•ne in brez kuharja bi mu bilo p reve- dolgčas na vojni. Toda vse to so še malenkosti, a glavna stvar je. da se nikakor ni maral odreči navadam, katerih se j*- nalezcl v JVtropradn. Pasel jc lenobo in zato j>obiral lepo plačo. Morda jc mislil, da je prišel na vojno kot na kako zabavo, in zato je dobil štirideset tisoč rabljev »a:uo za potne stroške. Njegova /ena je j>a mislila, da more tudi tu ukazovati, kakor jc ukazovala v Petrogradu. Ko sta bili torej po dvadnevneui boju uničeni sko-ruj dve bateriji, ker so nam uaši generali veleli, da moramo stati na vrhu hriba in se ne smemo Ariti za grič. kot bi moralo biti. in smo videli, da se ne moremo več držati na poziciji, katero smo a vzeli, /lasti, ker. je bilo Japoncev petkrat več kot nas (nas je bilo :J00o, a Japoncev 15,000). poslali smo k generalu Stackclbergu ob sedmih zjutraj ordinansa in ga prosili, naj nam da povelje, kaj storiti dalje, in aino naznanili, da je levo krilo že popolnoma uničeno in ne more več streljati. Ko je ordinans prišel, je general blagovolil spati, a njegova zvesta soproga ni .dovolila, da pošto čakati, dokler se ni naspalo . njegovo j>revoslioditeljstvo (pre-' vzvišenost). Ljudi pa, ki so stali na levem krilu, so Japonci postre-Ijali kot čredo koštrunov, ker niso mogli več odgovarjati s streli. Tak položaj se je vlekel do desete ure zjutraj. Ob desetih se j* njih prevoshoditel jstvo" blagovolilo slednjič zbuditi in prečitati sporočilo. ' Kaj mislite, čitatelji, kaj je nato storil? Rekel je, da se moramo umakniti, sam pa še ni izstopil iz vagoua. ampak je velel, da mora vlak takoj odriniti nazaj v Doši-čav. Vojaki se niso mogli umakniti še tri vrste nazaj, ko je 4'njih prevoshoditel jstvo" že rešilo svoje in svoje verne žene življenje in hitelo z vso paro paro nazaj, ne da bi se kaj brigalo za svoj zbor. Ko so se naši vojaki med strašnim ognjem sovražnika s približno osemdesetimi topovi umaknili ter po dvadnevnem maršu prišli na drugo pozicijo in se pričeli uti jevati, pričakovaje spet sovražnika, prikazal se je spet naš general in je pričel povpraševati, če smo vse rešili pred Japonci. Ko pa jc izvedel, da so nekatere baterije odvrgle ovitke od strelov, ker ni bilo nikogar, ki bi jih pobiral, je zagnal tak krik, da sem mislil, da ga slišijo Japonci. Potem ni niti rekel "hvala" ruskemu vojaku in je šel v svoj vlak pit čaj k svoji ženi. Slišali smo. kako je igrala na klavirju, ki ga je tudi imel s seboj v vlaku., ter pil mleko svoje krave brez skrbi in ne da bi vprašal, če imajo ljudje kaj jesti, če so siti. Tako se izvršuje dolžnost ? Kajneda ? Xavedepi še en zanimiv slučaj. ki lepo osvetljuje te gospode. Štirinajstemu vzhoduo-sibirske-mn polku je bil naznačen iz Petrograda poveljnik po protekoiji. Tudi on ni prišel sam na vojno, ampak baje s svojo sestro — z drugimi besedami z neko šanso-netko —, ki je bila prišteta med usmiljene sestre. Ker pa načelnik polka nima lastnega vlaka, moral je nehote ostati pri svojem polku in živeti v šotoru. Radi tega se je morala tudi njegova sestra podvreči isti usodi, četudi je držal zanjo posebno kočijo s tremi konji in ji bila dodeljena konjeniška straža izmed vojakov istega polka. Pa tudi načelnikov adjutant je moral zanjo skrbeti. Toda vse to še ni nič. Vsa nesreča je pa bila v tem. da je ta "sestra" bila ja-ko m do vedna. » naš simpat ični general j*- mislil, da je njegova dolžnost biti njen '"kavalir" iu je lil rajši pripravljen, zanemariti svojo dolžnost kot branitelj domovine. kakor da bi bil negalan-ten kavalir. Poleg tega je bil pa še v onih letih, ko ženska naklonjenost stori, da taki idijotje pozabijo na vse drugo na »vetu. Tako je vsled ljubeznivosti generala ia vsled radovednosti njegove "sestre" prišla nad nas nesreča, namreč: Ko smo se umikali proti Liao-janu. je naša brigada obenem s štirinajstim polkom bila določena v prednje vrste, da bi varovala umikanje glavnih sil. Za načelnika tega oddelka je bil določen poveljnik štirinajstega polka. Dvaindvajset vrst pred Liao-janom smo se streljali z Japonci in potem smo se začeli polagoma umikati. Kar izvemo, da so glavne sile žc prišle v Liao-jan. Blato je bilo strašno, ker je skoraj ves mesec lil dež. Konji so komaj dvigali noge in mnogokrat so morali ljudje pomagati konjem vleči topove. Sli smo ne hitreje kot tri vrste ('{." km) na uro, a Japonci so nas pritiskali korak za korakom. Slednjič smo sklenili, 1 'S vrst pred Liac-janom. prenočiti. Drugega due grem ob šestih zjutraj k našemu generalu in mu povem svoje mnenje, tla moramo takoj odriniti, da bi, ee lJog da. vsaj na noč prišli v Liao-jan, kajti tu so pota šc slabejša. kouji so pa tako utrujeni, da komaj vlečejo noge. Kato sem dobil odgovor, da to ni moja reč, a naš poveljnik je šel k poveljniku štirinajstega polka. Ko se je poveljnik izgubil, sem dal jaz potrebna povelja, kajti bil sem edini častnik v celi bateriji (dva sta bila ranjena, eden pa bolanin sem samo še čakal povelja, da odrinemo. Minila je več kot ena ura, a tako povelje ni prišlo. Nato grem sam v šotor, kjer je bil načelnik, iu sem našel oba, kako sta sedela pri čaju in se ia-' bavala s "sestro". Drznil seru se še enkrat spomniti našega poveljnika na nevaren položaj, v katerem se nahajajo naii ljudje, ce ostanejo tu. A izvem, da hoče "sestrica" iti na goro, odkoder, pravijo, da je mogoče videti Japonce s prostim Torej -pojdejo vsi trije oddelek dalje. Tako smo morali nobenih map, in brez vsake obra- Rad bi izvedel za naslov FRAN * K«d bi izvedel za prijatelja MA j ! čakati do devetih zjutraj, ko je ne privlekel sem šele drugega dne "sestrica" v kočiji s polnim ga- topove v Liao-jan. Za to sem do-lopom priletela mimo nas pod bil naskrivaj od generala Moro-' varstvom straže. Takoj nato je pa zovskega zahvalo, javno pa gra-' prihitel ordinans in prinesel po- jo, *ker nisem izvršil povelja na-velje, naj takoj odrinemo, ker so čelnika in nisem odvrgel topov. Japonci že prišli k prvemu oddel- ampak sem se jih lotil reševati in ku in pričeli streljati. Spustiti sc s tem pokazal, da naš poveljnik v boj je nemogoče, ke-r smo bili ni za nič. v šotorih in nismo imeli nobenih*! Po tem slučaju sem dobil v ose-pozicij. Ko sem oddal dalje pove- bah naših generalov zaklete so-lje. naj takoj odrinejo, sem sc vražnike. ki mi za časa vojne niso1 dvignil s svojo baterijo, toda ni- mogli storiti ničesar, po vojni so' v | sem imel časa, da bi sc postavil pa pokazali svoje sovraštvo do Starejšo žensko ali pa že šole pro-v vrsto, ko so že japonske krogle mene. Isto dekhco za oskrbo dveh otrok, 'pričele .doletavati k nam in so mi Če bi imel čas, bi Vam napisal bre* ^oarderjev. Plača po dogo- n takih slnčaiev in nnlem bi vonu ™zngo plačani jaz. Katero CA MALXAR, podomače Pave-las iz Trave pri Kočevju. Stai je 18 let. V Ameriki je priblii no 3 leta in se nahaja nekje v Pennsv 1 vani j i. Kdor rojakov ve za njegovo bivališče, naj mi blagovoli naznaniti, za kar se vnaprej zahvaljujem, ali naj se pa sam oglasi. — Rudolf Šušte-rič. Blaž Malnar. Box 31, Vo-tavr. Texas._(14-17—1) IŠČEM formami salone višjih krogov. In taki so razni Staekelbergovei ter še mnogi drugi —bergovei. (Pride še.) ubilo dva človeka. V tem treuut- mnogo takih slučajev in potem bi ku je prihitel naš general in dal razumeli jasno, da je ruska arrna-povelje, naj gremo hitro, a sam da vedno izvrševala svojo dolž-je zbežal prvi in zapustil baterijo nost, a niso je izvrševali samo oni, v tako nevarnem času. Ljudje in ki ji stoje na čelu. Torej se ne konji so čuli vsi bližnjo nevar- smete čuditi, če boljši častniki — nost, napeli vse sile. da bi zbežali pravi Rusi. katerim se gre za na-kolikor mogoče hitro in so prekli- rod — skušajo izstopiti iz anua-njali generalovo "sestro". Nismo de; a če jih hočejo pridržati v arise prešli pet vrst, ko smo bili že madi, jih ne bo zadržalo poviša-: j na jasnem, da se ue izogiie^no bo- nje plače, ampak pridržati bi jih •ju, kajti Japonci so bili za našim bilo mogoče samo, če se izključijo hrbtom in smo jih morali zadržati, iz službe oni poveljniki,. ki niso da. bi taborjem bilo mogoče umak- zmožni izvrševati svojih dolžnosti ; niti se v Liao-jan. jiii kateri so to že zdavnaj zaslužili : Pošljem naprej ordinansa, naj ter se ne ve, zakaj jih šc niso iz-poišče poveljnika in mu sporoči, gnali, iu naj bi ne silili boljši del da. če se ne spustimo v bqj, pade-' armade, da bi bil pokoren tem mo vsi v roke Japoncem. Toda bebcem,, ki niso za drugo, kot da poveljnik vseeno ni prišel. Po- krasili s svojimi dragimi uni-iščem mesto, postavim štiri topove in velim streljati, vsem drugim pa velim, naj gredo brez obotavljanja k Liao-janu. S štirimi topovi in stražo pešcev je bilo smešno spustiti se v boj, toda hotel sem rajši žrtvovati del kot.izgubit i vse. Poleg tega sem bil računal tudi ua to, da Japonci ne poznajo« naših sil in se bodo nehote ustavili in pričeli boj. Moj račun se jo dobro obnesel. Ko so Japonci videli, da smo mi pričeli streljati in niso poznali naših sil. so se istotako ustavili. Videti je bilo, da čakajo svojega topništva. kajti dolgo časa nismo dobili nobenega odgovora iz topov, ampak so samo žvižgale krogle iz pu*k. Slednjič je priletela prva granata, potem so sc pa vsnle kot dež. Mi smo napeli vse sile, da bi obstali na mestu, ne glede na to. da smo bili škoraj prepričani, da to ne bo mogoče. Toda naenkrat se je vlil dež in mi smo spoznali, da smo rešeni in z nami vsa prednja straža, ki bi po našem mnenju morala biti že daleč. Posluživši se dežja, velim zapustiti stališče, dvigniti se brez šuma in se umakniti nazaj. Toda nismo se prešli pet vrst. ko zagledam pred seboj naše topove in vozove, katerim sem poprej velel, naj hite brez obotavljanja k Liao-janu. Ne vede, kaj to pomeni in zakaj niso izvršili mojega povelja. hitel sem k topovom in vprašal strogo: Kaj to pomeni! Dobil sem odgovor, da je poveljnik srečal baterijo .. in jo hotel sam peljati, pa jo je zapeljal globoko v blato in že nekaj ur ne vedo. kaj storiti, ker poveljnik tudi sam ne ve, kaj storiti. Grem takoj k poveljniku in se pričnem z njim prepirati ter mu rečem, da ga ne bo-dem poslušal, ampak delal po svoje. a kadar pridemo v Liao-jan, naj mc, če hoče, izroči sodišču — in pričnem takoj deliti povelja. Pehota, ki je bila v obrani, trud-j na, izmučena in razijutena. se je' razložila po blatu in — zdelo se je — bila veseli taka služba, naj se oglasi. Mary Chamy, Box 74. Conifer, Pa. (15-17—1> Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER za reTBiticM bo Učile, ok'reUst in Kfft. cnU ikltptT in Mišic Pristni prihaja • naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znamko — 25 in 50 centov v lekarnah ali naravnost od LISTNICA UREDNIŠTVA. V kratkem bodo dobili vsi naročniki v Pennsylvauijl knjižico "Nova postava za ponesrečene delavce v Pennsvlvaniji". Knjižico, ki je vsakemu delavcu potrebna, je spisal pravnik Kosto Unkovič. F. A. O., The mas, W. Va. — C'rnagora ima dvoje pristanišč: Buduo in Bar (Antivari). Kje stanuje JOE KUŠLAN, po domače " 1'rinaherjev" iz Cirk-niee pri RakekuPred iremi leti sva bila skupaj v Penusvl-! vaniji in od takrat nisem šc nič slišal o njem.* Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. da ga mi javi. ali naj sesam oglasi. — Joe Podgornik, R, R. 2. Box 0. Henrvetta, Okla. IŠČEM FRANKA'služlKl na farmi. Zmožna sem vsa-SMOLNIKAR. Bila sta pred kovrstnej?a dela Fme na nlsIov: dvema letoma v Lowber, Pa.,' Theresia Novak in pozneje v Pittsburgh«. Se-;455 Park St./".Milwaukee. Wis. daj ne vem. kje se nahajata, j (13-15_P Prosim cenjene rojake, ee kdo____"_i__ ve za nju naslov, naj mi javi. ali naj se sama oglasita. — Frank Juvančič, Box 134. Low-^bcr. Pa._ Ra-a oi izvedel za naslov svojega brata MATIJA TONČIC. Doma _ je iz Loke pri Črnomlju. Biva nekje okrog Clevelanda. Pro-j sim, če kdo ve, da mi javi. ali j naj se pa sam oglasi. — Frank Tončie, Box f>96, Ely, Minn. (14-17—n — POTREBUJE SE delavce in mašiniste. Dobra plača. EDINI SLOVENSKI SALOON v Duluth, Minn. Rojakom Slovencem naznanjam, da se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na desni strani W. Michigan Bt. štev. 413. Za obilen poset ae priporočam. JOS SCHARABON. HARMONIKE DodlU kakrioekoll vrete ladelajem Im popravljala po najnižjih cenah, m, <3»-lo trpežno In zanesljivo. V poprav* zanesljivo vsakdo poSlje, ker tem I« nad 18 let tukaj v tem posla ln sedat stalna služba brez štrajka ali ka-1 v ovojem lastnem doma V popravek kega oviranja pri delu. Ne zahte- vzamem kranjske kakor vse droits va se pristojbino. Vprašajte: Room (soba) 8 Barge Office, South Ferry, New York, N. Y. (G-19-1) harmonike ter računam po dela ka-karino kdo aahtevs brea aadaljalt vprašanj. JOHN WKNXKL, 1*17 Basi «2nd 8t_ Cterelaa*. OUa Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIILL F. AD. RICHTER &C0. Prodaja'belo vino po ............... 70c. gallon črno vino po ................ 50c. ,, Drožnik 4 gallcne za .................... $11.00 Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00 „ 4. g&llone (sodček) za.......... 216.00 Zs obilno^narotbo ee priporoča j Marija Grill, 5308 St. Clair Ave., N. L, Cleveland, Ohio ! 50,000 KNJIŽIC A3.o trpit«' !ia katerikoli moški bolezni, i.i.šit«« po ua^o brezplačno knjižico. V tej !-.njižk'i lahko i'-i*ate. kako sc možje, ki trpijo n:i bolezni kot je zastrupljena kri, mozolji, stare rane, kožne bolezni, razue zastarele in nalezljive moške bolezni, naduha, noprebavnost. zapeka :ili konstipacija, katar, zlata žila, revinatizem, okorela jetra in želodčne ter mehurne bolezni, vspešno zdravijo privatuo .loma in i. majhnimi stroški. Trpite li ua boleChiali v križu in v zgibih, ua glavobolu, izgubi i ka, ki-Oh v želodu, povmčan.iu hrane, bljuvauju. žoK-nem ribanju, nečistem jezik i. smrdljivi sipi, slabem spau.iu in slabili sanjah, utrujenosti in ungleu: rnzb ,'.u. nervoznosti. rarti in puisnosti v družbi, boj izni iu na propadenosti . Ti : i:r-ptoin? pomenijo, da ste pri slabem zdravju ia ila potrtim jet <• zdr.ivni>ke poi::oi-i in nasveta. Xaš:t kitjiiii-a. katera so lahko imenuje kažipot k zdravju, vsebuje dobre podatke in nasvete za bolne ljudi. Zaloga znanosti je in lahko vam pomaga k zdravju, moči in kreposti. Pošljite kupon za brezplačno knjižico. OR. J. RUSSELL PRICE CO.. S. 902, 208 N. Fifth Ave., Chicago, IU., U. S. A. *r03p0dje:—Pošljite mi takoj svojo brezplačno knjižico. Iščem ANTONA BEBCE. Doina je nekje z Gorenjskega. Lansko, leto se jo nahajal v* Farming-j ton. ni., in v mesecu avgustu je pa od tukaj odšel. Prosim, če' kdo ve, e, ker sem mislil, da ima gospa Faavellova kaznji-vo razmerje / Raoulom. — Mislil sem. da ga je tako kazala pred svetom kot svojega nečaka, da bi ljudje ničesar ne slutili o njenem razmerju. Mislil sem, da mu je ona i/, ljubezni dala vse kar je imela in da mu je ona pomagala pri tatvini. — Tako sem mislil. — In na ta način bi se dalo tudi vse razjasniti. — Ne. ue vse. — lzprevidel sem. da sein se motil. — Pa mi pojasnite. odkod ima Clameran tak upliv nanj. — Njegov sokrivec je, to je vse. Motite se. — Mislil sem, da je llaoul glavna oseba, sedaj pa vem. da je le orodje v rokah drugega. — Josip Dubois je slišal prepir med Lagorsom in Clameranom. — llameran mu je rekel: — Fant, glej. da boš delal tako, kakor ti bom jaz zapovedal. Ce ne boš delal tako, te bom zdrobil. — Vidite, to je velikega pomena. Clameran ima \se v svojih peklenskih krempljih: — Raoula. gospo Fauvellovo in še celo Magdo. Prosper je bil odločno proti temu. — Ne, Magde pa že nima. — Magda se ne da nikomur ukloniti. — No, no, le pustite to. — Vi ste še mladi in ne poznate življenja. — Dosedaj se mi še ni posrečilo dognati, zakaj ima Clameran upliv nad gospo Fauvellovo. Potrebno je torej, da izvem, kako je živel Clameran v preteklosti. Ko sem kar tako slučajno izpregovoril ime njegovega brata, se je skoraj tlo smrti prestrašil. Tedaj sem se spomnil, da je (taston tedaj umrl. ko ga je Clameran obiskal. — Ali mislite, da je jra je umoril? — O ljudeh, ki človeka iz zasede napadejo, se lahko vse misli. — Ce bi ne bilo tatvine, bi bil takoj na jasnem. Kako?. .. . Mogoče. ... Vi veste? — je vzkliknil Prosper ve- sel. — — Da, vem, kdo je izročil tatu ključ iu vem kdo je povedal geslo. — Ključ so ukradli gospodu Fauvellu, toda geslo... - — Geslo ste pa sami povedali. — Vam se čudno zdi? — Ali se ue morete spomniti? K sreči ima gospodična Nina boljši spomin. — Dva dni. predno se je dogodila tatvina, ste priredili doma malo zabavo. Navzoč je bil tudi Raoul. Pri tisti priliki vam je Nina potožila, da je ne ljubite več. — Ali veste, kaj ste ji odgovorili, vi neprevidnež! — Rekli ste: Krivico mi delaš. Najboljši dokaz, da te še vedno ljubim, je to, da čuva tvoje ime blagajno mojega gospodarja. Prosper se je udaril s pestjo po čelu in se začel izgovarjati, da je malo preveč pil in da je mogoče res povedal. Sedaj vam je pa lahko tudi vse ostalo jasno. Lagoi's ali Clameran, eden teh dveh j»- prisilil gospo Fauvellovo, da mu je izročila ključ. —- Fboga ženska se je branila, slednjič se je pa vendarle udala. Ona vam jc tudi poslala onih deset tisoč frankov. Sedaj se vpraša samo to, kdo je tat: Lagors ali Clameran? — Velika uganka je tudi to, zakaj je Magda zapletena v to zadevo. Vse to se bo moralo se pojasniti. Cpam, da vam ue bo dolgčas, če se par dni ne bova videla. — Ali mislite odpotovati? -— Da. takoj se bom odpeljal v Beaueaire, odkoder sta doma Clameran iu gospa Fauvell. ki je rojena grofica Laverberie. — Tam se bom natančno informiral o obeh družinah. Lopova mi medtem ne bosta ušla. Sicer bo pa Josip vedno na straži. — Prosim Vas, Prosper, bodite previdni. Obljubite mi, da boste toliko časa doma, dokler se jaz ne vrnem. Ko se mu je Prosper obljubil, je Verduret odšel. Na stopil j ieali je zaklical: — Prosim vas. povejte mi. zakaj se tako zavzemate zame? — Kdaj bom izvedel ? Verduret se je žalostno nasmehnil: — Tisti dan. ko se boste poročili z gospodično Magdo, vam bom povedal v navzočnosti gospodične Nine. Prosper je res ostal cel dan doma. Niti v glavo mu ni padlo, da bi kaiu šel, še skozi okno si skoraj ni upal pogledati. Drugi dan se je dolgočasil, tretji dan ga ni več vzdržalo v sobi. Venidret mu je že dvakrat pisal, da gre vse po sreči in da iu* sme iz-rubiti upanja. Upanja res ni izgubil, vendar so mu je vsa stvar nekako čudna )zdevala. Sedmi dan ga je začela boleti glava. Na vsak način moram dobiti malo zraka — je mislil in odšel ua to. — Kdo naj me vidi v tem delu mesta ? :o se je kaki dve uri izprehajal iu šel slučajno mimo kavarne, je )enel po kozarcu piva. — Ko mu je natakar prinesel zahtevano. [, ničesar hudega sluteč, v roko časopis. Med domačimi vestmi javljeno. da se jc zaročila Fauvellova nečakinja z markijem lom. rašuo poročilo jc Prosperja tako razburilo, da ni vedel, kaj je pozabil na vse obljube, ki jih je zadal Vcrduretu, za-|iio in kos papirja iu začel pisati: t Gospod Andre Fauvell: — rojega blagajnika ste izročili sodišču, da bi ne mogel ^ in da bi ne mogel pričati zoper vas. Vi pravite, da je lel blagajno. — Vrašam vas, če je tudi on nesel dia-soproge v zastavljalnico? Ce bi.bil jaz na vašem kmalo bolj gledal ua ženo. — Magda in Clameran zaročila. — Svetujem vam. da greste na policijo kaj je Clameran. il. jc plačal in odšel. — Ko ga je spustil v pošt->, da se mu je odvalil velik kamen o^srca. lizi brzojavko. Verduret mu je naznanil, da bo »ričakoval prijateljevega prihoda, jeni uri ter prinesel seboj obširen rokopis je rekel Prosperju", iz tega bo-prav, ko sem trdil, da lčži pogosto pr- . ,..:. . ..... L. vi in glavni vzrok kakega zločina v preteklosti. Tudi v slučaju tatvine pri Fauvellu je to tako. Toda poslušajte.'' Verduret je sclcl v svoj naslonjač, razgrnil rokopis ter pričel citati: 11. Nedaleč od Taraseona na desnem bregu reke Rone stoji staro-davni, zdaj že skoro napol razrušeni grad Clameranov. Pred kakimi tridesetimi leti je stanoval tam stari marki Clameran s svojima obema sinovoma Gastouom in Louisom. Stari marki je bil še čisto starega kova. V njegovih očeh ni bila velika revolucija nič dhigega. kakor vstaja lopovov in plemstvo je smatral za nekako posebno pleme, ki mu je vse dovoljeno. Živel je precej potratno, porabil pa dvakrat več, kakor so mu to dovoljevali njegovi dohodki, ker je bil prepričan, da se bo še vrnilo staro kraljestvo in z njim tudi bogastvo in ugled njegovega rodu. Od njegovih sinov pa je le njegov sin Louis sledil očetovemu zgledu ter živel razkošno. Igral je ter popival in delal je kakor so junaki v starih viteških povestih. Gaston pa je skušal nasprotno razumeti novo dobo ter je bil prepričan, da predsodki njegovega očeta niso utemeljeni. Zato jc čital ter se učil, kolikor je mogel, tudi je dobival naskrivaj časopise, ki jih njegov oče niti po imenu ni maral slišati. Nasproti gradu Clameranov, onkraj reke Rone, pa stoji sredi krasnega pa^ka gradič Laverberie. kjer je živela v takratnih časih stara grofica Palmira pl. Laverberie. V gotovih ozirih jc bila zelo podobna staremu markiju Clanieranu. Tudi ona je bila ošabna in ponosna na svoje plemstvo, tudi ona si je rada privoščila vse udobnosti življenja. vendar ji zavist in zloba nista dovolili, da bi res uživala življenje. (Nadaljuje «e). dobita "GLAS HA&ODA" skofl Attn ijfe m—ct inrvno, Linami! nedelj Ia po-stavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na i—tih stransh, taka, ia dobit« tedensko 16 stra&i berila, v 166 strani, ali 034 strani ▼ itirtii ^ "GLAS NARODA" ioilh ^fc dnevno poročila i bojiiča ia rasna sil-ke. Sedaj ga sleherni dan raspoiiljams Ta itavilka Jemo govori, da Je list selo mUrJea. lista Je organizirano ia spada ▼ strokovne anije. 11,000! _ Vse oeobje MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. * • JI, S * • DELO OKUSNO, * » • m m g IZVRŠUJE PREVODE T DRUGE JEZIKE« F*XI UNUSKO ORGANIZIRANA. m m m a POSEBNOST 801 DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLET1* CENIKI I T. D. TSA NAROČILA POfiUHI NAi SLOVENIG PUBLISHING GO. 82 Cortlaiidt St., New York, N.T. Kaj start]« pisatelji. In niavaltl» fedfel U Doli z orožjem!" Ur Hlkalnjevfti Trtslsl Js pisal i Knjige tam m Mam prebral r njej mM veliko koristnega. Ta rsllva na ffloveka ln obsega nebroj lepili »Isll—— Friderik pL Beteateit: Odkar J« umrla, udi Ml« na svete tako slavne plMtalJIo* kot Je Snttnerjeva. (M. dr. A Dsdel: "Doli a oroSJeai Ja pravo ogledalo sa faaa. Ko Korak pre&ta to knjigo, mora nehote poitalltl, en •a Nllsjo Horeitvu bolje CssL Kratkomalo: selo dobra knjiga. Dr. hmš. Isfcefc»i*l: To knjigo bi ilovak najrajia paUnMfc V dno area na Ja pretreelo, ko aem Jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Bmggg piie: Bedel geada pri Krleglacb ln aeu bral knjigo a naalovoat "Doll a Mer Prebiral mm Jo dvt dnem neprenehoma In nta, da sta ta fiva dam nekaj p osebnega v mnjum BrlMti Ko aem Jo prebral, aem aaielel, da bi m meetavUo knjiga ▼ vsi fcnltnrne Jaatke. da bi Jo lnela vsaka knjigama, da bo Ja tadl v lelab na Malo manjkati. Na svate so drnfiM. ki mdfarjajo Brate Plsme. All M ss eg megle pstanerM draft«, ki M yesBrJsls te Usef MManmJMIihiWnMRhlftH C. Noams Kc*art m To Ja naJbaUfe frflsa, kar m Hk eafc •ali Undja, ki m borijo aa svetovni mir..,. ■asa Laai (na abodn, katerega Je Imel late 18M v BarHea)t W ban daril knjige, mmo imenoval jo bom. Vaakemn Jo bom p* eefflL Kaj bi tudi ta knjiga nalla svoje apoatolja. ki M U M In nfili me narode...* DtmaJawdU Ja rekel t nekam arojem gav#> te ▼ poalanekl ebornld: Saj Ja bile pred kratkim ▼ poaebnl kajlgl spisana na pretrealjlv naOn vojna. Knjige ni naplaal noben voja^ .M strokovnjak, noben drfavnlk, pa9 pa prlpguata 1 Presta'Vas, posvetite par ar tesni dali vel nevdnieval as vojno. «• be pcsbral te mi Slovenic Publishing Co., n Cortland* ttrwt, Vtw York City, Vt T, hazmahzlo. Cenjenim naročnikom v Fens* sylvaniji sporočamo, de jih bo v kratkem obiskal ami potovalni m ftopnik Mr. ZVONKO JAS8H«, ti je pooblaščen pobirati naročni-ao in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo 4'Glas Naroda" Prosti nasvet in informacije priseljencem. "The Bnrean of Indnstrien end Immigration" sa državo New fork varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjenit oropa-ai ali s katerimi se je slabo rev-oali Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili oslepar-jeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev s zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln. Daje se informacije v natarali-^acijskih zadevah: kako: postati Iržavljan, kjer se oglasiti sa državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandn ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od 8. do 10. are. Najbolj u-Mino m-tIIo %m len-«ke In moSk« lase. kakor tuli n moška irke (n brado. Ura m rabi to uazllo, tra-