Poitniim pavftzttran«. Leto l.t štev. 80 V L'ubl|ani, torek dne 23. novembra 1920. izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno 180 K iiesečno 15 , ta used ozemlje 300 . ca inozemstvo 40f Oglasi za vsak mm višine Stolpca 158 m nI 3 K ma'i <>glas< do 30 mm stolpca (5K m.nI > . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: ICkloSičeva cesta St. Mj(ti Telefon »L 72. Uoravnfžtvos Sodna ulica it. 6> Telefon št. 30, Račun kr. pošt. tek. urada itev. 11.84i Ljubljana, 22. novembra. takozvani porodni so:ialci, ki s puh-Včeraj je uia agi«.i ij>-veiish£'.n Slov*i&d: da so bili h kano~e-rutter za SLS. oei ui.a£ga naiooa «2 še ne zaveda1 Beležimo pa razveji k o d^j-tvo, d-, co.o.j, ua jc iz oojekta nijog3 go.po-! razumnejši dosedanji pist?ei NSS že siva poS.ai sam svoj gosp-a ui ca1 uvid: rjo, na krko napačno pol jih mora njegova pcliii;a u.u dr t u v,.a', je speljan po*itika nezmožnih vodite-pchutM. L/čmc^raiSAa sirarna iiai-c • Ijcv in irdjljski ,chcdi' te stranke fc ijucsivo sis.einaacno navaja na to j polr^ali, da ee bodo mnogi še p«r pot, resuo ni trezao mu govori o ure ! : ..-> umaknili iz te pomožne čete oiivi nase nove urzave, ga navaja k' ikrlosv. razumevanju njegovega p Joža ja, ga I Ker j: •-rc'Wga in naprednega ud, ca je njegova moč in njegevaj r.cd Slovenci tov nedeljo dokrzr'o. temveč civilisti; odložimo orožje in pojd:-"> domov! In . ko se je ugodilo. Moštva j? raj-če poslušalo »'r Gcarj^ M polkovnika Zivlc-v^i, njegove?! oomočnika in d"i*ge razsod",e lj'idi :n <*T. Gr«T je prodal rctlj-T-vcem: ve crožje, pol-fc-.vno V-'k p-« že'~!r:"i do ctts!."' nejel S tem je dr. G-c-r zakrivil D emisij a dr. Trumbiča* Beegrad, 21. "r-emhra. (Izvirno) Trumbič j; p*>d?J oHa»V». Val"! od-"of^.oiti p-.He-^nitr^ bi mini- strski ->vt p-'.*~®s2l vpfaš^rj-! Purt-Hč:ve -V—vsije še'e prihodnje dni. Beogr-d, 22. novembra (Izv;mo). Dr. Trutrbič je "az'"nil "g-mtu svojo demisio v a-^ijer"«, v kateri mu , - je predložil v pcdp;s rrp?l'sko po- nad domovin-«. ^;V"nad%gos£ ^bo, Po podp-, r^j^gn vijo in podoolk-~n>i Zivkcviču, kot 1« »zPj>l Trr.mbic, da je poveljniku pe'k» ni preostalo drugega v trenutku cdpadel vtt;«', zaradi ka-ket poročat' o \rcrr.u vojnemu ministr- J terega je bil minister zi zunanje za-stvi'. to je p*1 i/ročili zadevo vojnemu dcr:e v vseh dosedanjih jvgosloven bo^oCiiosi le v narcuiiem jeci.:civu,| ±j zt ž'.le?iro r-ino prinkc/nje mu kaže, kako moremo aoseči oL\;o jr-rrdr.r-o^-t^.^.t urednika ne vi.ev ncimaLiega scci£.laega ia gc-ir. ^--e izr^viti in da jugosovanski spocarskega živl/euja. Io vehicc ii.' dr" ne^ r":ija, nego trdne P°Jrel.,p! , . .... - .. naravnost nisiorioao nalog, vm ce r.toji pripravlja ko'prvi prevrati ^ttoošh «d! sodda sedi dr. Gosarja radi iz-diii in "i.orj. Voi-te edi^e je zadtvo t"1! pre i;l-ova!o in r^li^?!" p-nečn;ka pove'j-polki ki j", seveda v po'n°m ob-r°gu potrd<1 vee trdile polkovnega Ker se pa dr. Gosar ne kih kabinetih. Regent ie bii iznena-den ter je izrazil upanje, da bo dr. Trumbič svoj kor-Vše premislil. Dr. Trumbič je odgovor'', da je demisija njegov trden sklep. Prestolonaslednik je izrazil sv>j<» obžalovanje ter se v prisrčnih besedab zahva!Sf ministru za njegovo požrtvovalno in zaslužno delovanje v prid jugoslo-venski domovini. Po avdijenci je odšel dr. Trumbič na kolodvor, kjer je min. predsedniku Vesniču, ki je od-haj?l v Banjaluko, sporočil svojo de» misijo. Čim se vrne ministrski pred-spflnik se bo vršila seja kabineta, na kateri se bo razpravljalo o demisiji drja. Trumbiča. Demokratski krogi upajo, da se bo posrečilo ohraniti zaslužnega državnika kot voditelja naše zunanje politike, zlasti ker še niso likvidirana vsa vprašanja z Italijo. Beograd, 22 novembra. Ministrski predsedn>k Vesnič se je vrnil nocoj v Beo^jad. Ministrski svet se sestane najbrže jutri. moiiralska stranka jx> celi državi. Ona jedrna m:d vse/ni pcLl.cn.trl organizacijami je mogla razprostreti svoje delovanje po vseh pokrajinah naše uo.novine, srbskih, hrvatskih in slovenskih. Zasnovana na ideji narodnega in državnega ječin-siva, popoke ravnepravnosli Srbov, hrvafcv ia Slovencev, zas.opa svej: r,toji pripravljen ko1 prvi prevrati like rrlo^e najbližje naše narodne in državne bodočnosti. Br. C5-3SS«.* v ursUk^vj radi slečtoa J-li ča-a 00 je p-> Ljubljani go- v L-lubliani. da ono pokliče dr. Go-saria na odgovor za njegovi izdajal sko postopanje. Hrvati in Srbi. ProU njej se ni mo gla uveljavi.i ruti ena meščanska politična stranka. Vsi njeni nasprotniki so vsak zase mali in slabi, vsak omejen na ozek plemenski ali verski terit.rij. Radikalci, zajeciničarji, klerikalci, in kakor sc že imenujejo, so ostali in bodo vedno estali le stranice .okalnega ali provincijalncga pcmena in nili ena izmed nji.i se l.e bo nikdar mogla ponašati s ponosno zavestjo, ki navdaja jugoslovansko demckracijo. da ni v Jugoslaviji niti enega volil ,ega okrožja kjer bi JDS. ne postavila svojih kandidatov, da r.e bo niti enega okraja, ki bi cstr.l brez demokratskega zustopnika. Misel narodnega in državnega jedia-stva je vsled delovanja JDS. globoko zasidrana v našem narodu in nebe na sila je r.e izruje. Demokratska stranka apelira na zdrav razum naroda, na njega trezno pre.dariio:t in ss skrbno ogiba deiragogičnim frazam. Ona dobro vc, da je dala s tem iz rok eno najuspešnejših cgitacijskih sred:iev. Toda ona preveč epeštuje ljudstvo, da bi ga hotela varati z nemoralnimi sr;d3tvi. Pri nas na Slovenskem je nje glavni sovražnik klerikalizem. Z najljutejšo in najstrupenejčo siditost-jo ce je vrgla klerikalna stranka pio-ti demokratom. Ona dobro ve, da je JDS c.dini resni zaščitnik narodnega edinstva, kulturnega napredka S ovencev;*ona ve, da najobčutnej^e udari državo, če udari demokrate Zato je posegla po onih zločinskih sredstvih, ki naj naše pleme spravijo zopet ped n oralični teror ver:Lih in plemenskih čustev. Škof zopet grozi z večno pogubo vsem, ki oodo volili demokrale, župnik podi nedolžne otroke demokratskih staršev od al-tarja in prejema zakramentov, d> želni predsednik govori o možnostih, ki bi bile ohranile staro Avstrijo pri življ.nju, na volilne škrinjiee namerava SLS pripeti znamenje križa, v nedeljo se bodo povsed brale volilne maše in opravljalo obhajilo v „dcbri ramen':, da zmagajo krščanski možje, po deželi trosijo letake, ki agitirajo proti demokratom z istimi sredstvi krkor so Nemci r.a Koroškem egitirali preli Jugoslaviji. Ban Laginja ima prav, že to početje j: veleizdajalcko. Veleizdaja na na roda, s katerim se postopa, kakor z maso, ki j: na najnižji stopinji kulture in izobrazbe. narodnega človek?. Kakor smo bvedeli, j« stopila ta mučna alera sedaj v rkti'=len stadij. Prediskava ki jo j; v-čilc na orej vojaško petem p? rHVc korensko sodi-dišče je zaključena jr. 7adeva je v rokah državnega prfvdništva. O aferi smo izvedeli sledeče: Tik pred prevrnem se"ie leta 10,3 ! nješolskih prolesorjev čim preje ur- 'de. — V murstrstvu prosvete je /e izdelana naredba o povzvišni ureditvi profesorskih plač Definiiivno sc v LTcraiini «pil 97 pn?pelk in 'TS^opil de. iz zveze avsho •-nu-ke a:m?de. Pozne'e so se rprli fudi vsi drugi polki, razli- ________^____ _______ — ka pa ie bila v tem. da jc nastal pri j bodo plače uredile, ko se bo rešilo vseh drugih polkih ootem popoln ne i uradniško vprašanj* za vso kraljc-red in co se brez vsakr-ra vodstva tudi j vino Profesorii v Srbiji dobivajo valili proti zapadu. 97.reš ro'k se ie\ d?ncs pasVdnj* phče: od I do 4 le- n/i rr/i t t neti 7/1 c-»c'/»MMi ri al * trrrncl ■ . ^ ___i i. ci4d 3 S do 11 let bro rganiziralo in hotelo prepeljati v' 3600 din., od 11 dolMtlet 4200 din , domovino v popo'nem redu I do 14 do 17 let 4SOO d.n., od 17 do Polk se je zbral v Tiraspolu ob j 20 let 5400 din in od 20 let naprej Dniestru m rumr"s!;'" me'i in o^ ted 6000 din. Po.eg piace doo^vajo pro-se ie pcvel:n''k polka brzo avno obrnil; fecorji še stanarino in običajne dra-na srbeko diplcn'a'ično misi:o v Jaki-j ginjske doklade. Kako nam poročajo iu k?'eri '"e pc^"2l o uporu in iTa^l. iz Eeograda bo izenačenje plač izvr-mnen"e. da se S'ovenei gotovo združi- šeno v naj"kra:šem času v smislu za-n s Srbiio ako še to ni še zgod'io in,htev profesorskega društva, da ie ne ramo prav.ca. temv-c tudi dolžnost srbske vorne unrave, da prevzame krb za ta ju^os^van-ki nolk. Pmalu za tem ie nri?el iz Zasi;a v Obtožba bana Laainje profi škofu Jegliču. Zagreb 20 nov. d*1 j časa se go-( Tako se glasi uradna obtožba. Ne IronafanSe otnr. v°ri, da ie ban La^inja v nekem za- vemo, ali se fe uvedla proti škofu je- (icntn^nie luonem poročilu vojaški oblasti obtožil gliču kakšna preiskava Vemo, da bi S KM J ljubljanskega škofa, da stoji r.a lela taka uradna cbtožba nekdaj v Avstriji Minister prosvete Svetozar Pribi- vrc'idrža»t" zarote, katere namen je imela za neposredno posledico r :ca- ...............prekiniti v?e zveze med Slovenijo, cd- cijo cbtožene esebe. V Jugos'avi:i, ka- nosno Hrvat-1-'-, in Beogradom ter tako tero klerikalci neprestano obrekujej® prevzročiti razpad državi Sedaj je kot deželo v kateri se svobod* za'ira, znan tudi tekst dotičnega poročila, ki se tudi v tem slučaju ni zgodilo niče-»e tilo pos'ano po vel miku IV. armii?kc sar. Mi smo daleč od t^a, da bi kli-oblasti pod št 18.230/Pr. od 31. oklo- cali rahlja nad bra 1920. j toda reči moramo, da je obtožba taka, Dotični pasv« se glasi: Ida se mora zadeva javno razčistiti, „Čuje se. de če prije izbora p'anuti Kdor gleda in vidi. kaj_ uganja kleri-revolrcija medju muževima i pristaša- kalna agitacija med našim ljudstvom, ma Padirevaca, čija se sfrnra nelo kako vzbuja njega najnižje instinkte počela širiti medju hrvatskim selja- proti narodnemu in državnemu 'edin-štvom. istvu. ta mora priti do prepričanja, ki A u klerifatnoj stranci postoii jaha mu je dal osebnega izraza ban !agi-straja za kidanje"! svakih veza sa He- nja da obstoja k'erika'na zarota, kote* o»radom a ta strula pot ječe od nad-lre cili je razdreti našo domovino ter biskupa Jegliča, s kojom ie strelom a pripeliati Slcvcr.:: zopet pod iarem tuj-vezi i buduče povlačenje njnhovih ljudi ca, kateremu bi bil klerkalizem dobro* iz javne po'i'ike, hoja održaje v:zu sa došcl in dobro plačan — valpet Beogradom." I -- čevič se je izjavil napram deputaciji glavne uprave Jugoslovanskega profesorskega društva, da je po njegovem mnerju nemogoče odlagati z izenačenjem plač srednješo"škili profesorjev, ko co tudi pl?če ljudskih učiteljev izenrčene. Minister Pribičevič se nrdeja, da bo to vprašanje rešeno še pred konstituanto. Minister Kukovec je podvzel pri ministru financ energične korake, da se plače sred- Možat odgovor. Split, 22. novembra. V Rimu je besar-beko neslo Bcnderi ra n-soro*- umrl bivši voditelj splitskih italijana-nem bre-ru Daesira srbski polkovnik šev sedanji italijanski senator Salvi — ooznr;e reneral in vojni minis*er Slrvan Ha^žič. kateremu ie pre^vedel no'kovni poveljnik depu^acin r^cir^ in m^rtva biv^e^a 97. ^e"no?ka IT-"'/ič ie pri tri priliki iz;avil, da se ie Jugoslavija že uiedinila in da ie u;~dure-na tudi 'n^oalovanska zv^^a. Poveljniku mika ie dal »r. Hadžič primerna za ns^aMnie ncclonan*'e in b'v:i C7. reš po'k ie rostal s tem sestavni del ir"or'ova"k' cttaie. ča'e-ro sirem*mbo ie v'k f"Ai skrčit*. Na podia?i navodil polkovnika Had-žica ie rd?"! n~t?m nVkovr' rvov"l;r"'k. nadoTočn-k Mi'an Plut v O^eso k'er ie naše' srbsV^a podpolkovnika Rado-?'ava Zivkoviča in mu — kot starej-remu častniku — izrodil no'kovno po-veVctvo. cn je na ostal nieprov nomič-nik in zastopnik v povePstvu. Tndi to %rrcmemuc ie po'k so"1asio odobril in s tem nekazal. da se zaveda teib 7airen;al' s srbskimi moštvo ie d-vi'o srbeke š?;kače in je veselo odložilo avstrijske kape. Pnti temu r-o skovali 7?roto o^ročn:k dr. G o sar in še nekateri klerika'ni ofi-ririi ki co se že pri 'ioni r?»drža'i n> po'noma nalivno. Ti avs-rijaka^ti so na:nrci na tvorna hi''sk"ii moštvo, ko so se m čutili dovoli mnčne. so nasto- ^ , . __.__. ,. pil; pod Go?arievim vodstvom javno in 2al nam je, da moramo komlati- odkri{o oroti n^ve-^ij.,, po'i-a }-, ^ rr.ti, da so di.jjmu hinskanju kleri- nom-^lri s kalne stranke priskočili na pomoč motivacijo, čdf, mi nismo več vojaki, Predsednik italijanske zbornice De Nicola je ob tej priliki izrazil brzojavno sožalje načelniku Splita, rodnega trpeti velikega boritelja za ita-lijanstvo Dalmacije. Splitski župan dr. Tarlaglia je odgovoril, di upa, da bo skupina spli'skih meščanov, kateri ]z na če'oval pokoj i i Salvi, znala zvezati ljubezen za italijanski jezik s spoštovaniem jugoslovenskega značaji mesti Splita in z udanostjo jugosiovenski državi it lila in ^Annunzio. Zagreb, 22. novembra. ,Jutarnji list" javlja iz Eeograda, da je naša vlada sprejela cd italijanske vlade obljubo, da ima D'Annunzijevo delovanje kmalu ne bo ime'o nobenega pomena in da se bo že prihodnji mesec moglo pričeti z izvršitvijo pogodbe. Italijanske čete bodo že meseca dc-e-nbra zapustile nam priznano ozemlje. Anoli«? »srkava IsoJJ-leviiko Rusijo. Washington. 22. novembra. (Izv.) Državnemu oddelku je bil izrečen prepis trgevinske jr-^orbe n£d Anglijo in sovjetsko Rusijo. Po^odbr pcmeni ako oride do nje^e udejstitve, popolno priznanje sovjetske vlade. Dr. Korošec orisfa! m ratifikaciao rao; llske pogodbe. Beograd, 22. novembra. (Izvirno). Sinoči j: regent podpisal tapallsko pogodbo. Na dokumertn so proti-oodpi~i vseh m;n«strov, izvzemši dr. Korcšca, ki je bil odsoten, ki pa je d-1 brzojevro svej pr'"tar.o'; za ra-tifik?ri'"o. č:m se dr. Korošec vrne bo tudi on podpisal ratifikacij ski ukaz. Veliki shod JDS v Jesenicah. Jecsnice. 22. novembra. (Izv.) Daner zvečer se je v prostorih g. Humra vršil velik volini rhod JDS. Bilo ie navzočih preko 200 volilcev. Govorili so burno pozdravljeni kandidaije JDS. dr. Žeriav, Gro':otek in Frarchetti in veA zborovalcev. Narcdnosocijalni povernik Ravnik je priznal absolutno stvarnost izvajanj kandidatov m obžaloval cep Ijenje naprednih glasov. Protičeške demon* sSracije na Dunafu* Dunaj, 22. novembra. (Izvirno.) f OlaSenle H^-Iuij« slovsnsk h stikov. Pra«a, 22 novembra. (Izv.) Naš poročevalec je izvedel o frospodarekihi cdnoeajih med Češkoslovaško in Jugoslavijo sledeče: Razumljivo ie, da se čeeka vlada trudi, da izpopolni priia-teljske politične odnošaje z Jugoslavijo tudi z enakimi posoodarckimi cd-nošaii. Reiitev te naloge pa je precej otežkočena. ker ima jugoslovanski vo-zovni park velike izgube. Da se odpravijo te težkeče. se ie vršila v Pragi konferenca ki je razpravljala o tranzitnem prometu. Češkoslovaška vlada oripravl-"a ustanovitev posebnih a?en-tur v Jugoslaviji, ki bodo izven konzularnih zastopstev. Njihov namen bo, nridobiti odjemalce za češke industrij-kc izdelke, posebno za kmetijske stroje. Opas^o stsnle na GrSfcem. Pariz, 22. novembra. (Izv.) Poročila iz Aten se glasijo icko vznemirjajoče Demonstracije za vrnitev Konstantin? tra'a:o; po:avljaio se nemiri pro'.i Vcnizelistom. Pred Atene so prispele angleške križarke, ki imaio nalogo intervenirali, ako se pojavi i o večji neredi. Rhallisova vlada je odredila, a^t-Lc Se zope* sedi v imenu kralia Kon-Nemško cijsstvo ie Pnreaib danes stantipa Venizeloca so hoteli pred pro estni zbor preti dogodkom na I j v{m odhodcra v Egipt ubiti. Za-Čcskem ler je zahtevalo jzklirčitev j s!cdovali so pa še, ko je že bil na kra-čeških dijakev iz vseh dunajskih vi- vu ladje. Kralj Konstantin se priprav-sokih šel. Po demonstracijah pred lja na povratek v Grčijo ter izjavlja, vseučiliščem je cdšlo dijaštvo pred" češka poslaništvo na Lobkcv.itzplatz. Vkijub temu da je policija dohode zaprla, se je delu demonstrantov posrečilo prodreti proti poslanišivu kjer pa se je postavila demonstrantom v bran pclicija na konjih. Po licija je poskušala demonstrante po-iisniti nazaj. Ker pa so tudi ti debili ojačenja, je prišb med obema strankama tlo prerekania in spopadov. Driaki so obmetavali policijo z ja-bolri. Okcli 1 ure nopcldne se je llciji posrečilo, petisniti demonstrante nazaj, nakar je nastal mir. da bo tudi pod r;im Grška vodila antanti prijazno polivko in se naslanjala na ma'o antanto. Konstantinov^ brata Krištof in Andrej sta se podala na Grško ter izjavl'ata, da s-a Anerliia iu Francija že uvideli, da Konstantinova ooVka ni naperjena proti ^tanti. Atene. 22. novembra. Grške čete bodo vsled preobrata na Grškem zapu-oustile Malo Azijo. Zagreb. 22. novembra. Današnji .Večer" doznava iz dobro poučenih krogov, di j? v Radičevi seljački stranki doš'o do razkola, s katerim e rrora računati kot z gotovim dejstvom. / »Ni ga škoda, če ga ustrelite." Kako so klerikalci izročali slovenska ljudi v&Salom. (Javna izjava odvetnika drja J. C. Oblaka.) „Večerni list" je infamno napadel o priliki o razpravi proti g. Rezi Pega novi ter mi kradel mojo neomadeževane čast. in sicer zato ker sem si usodil razkrinkati njenega moža, ki se ima zahvaliti samo danim razmeram, da njegova zadeva še ni dokončno rešena in da začasno še v kalnem ribari. Vložil sem tožbo proti uredniku „Vc-černega lista", pa tudi proti dr. Pega-'nu in njegovi ženi, ter Peganovemu koncipijentu ki ni bil toliko možat, da bi bil v „Večernem listu" kot njegov zagovor poročano žalitev pred sodiščem možato izrekel, — kar je kot priča potrdil moj čislani zastopnik g. dr. Te-kavčič. Sedaj je vsa obtožena ta družba zlezla pod klop in nihče noče prevzeti od govornost za to infamno dejanje, — kar je znana metoda Z ozirom na to postcpanie sem prisiljen stopiti v javnost ter izjaviti nad njo, da je la Pe-gan na bestiialen način izdal in o~.mil vojaškemu avditoriu nedolžno žrtev kmeta Brenceta. ki je bi instreljen leta 1915 na suhem baiarju. To sem hotel dokazati pred poroto, da bi ista sodila, ali ie bil očitek »Večernega lista" in Peganove družbe meni nasproti upravičen. — to se ie hotelo prepričali. Z ozirom na to nevredno zadržanje imenujem iavno tega Pegana in vsakega. ki bi se ne sramoval po tem razkrili u še niega ščitili, za brezi as'nega clcveka in poživljam tega Pegana in vse. ki se čutijo s tem prizadete, da vložiio proti meni tožbo, ter mi dajo priliko doprinesti dokaz resnice za to mojo premišljeno izjavo, za katero prevzamem vso kazensko in tudi — kar je glavno — moralno odgovornost pred svoio vestjo. V položaiu sem povedati javnosti, da more dotični stotnik avditor pod prisego potrditi, da se ie videlo njemu kot poštenemu človeku govorjenje Pegano-vo, ker je izdajal proti stanovski prisesti njemu izročeno ubogo žrtev s cinično pripombo da za ni škoda, če ga ttstrete. — tako strašno, da ga ie zazeblo v dno duše, ko ie videl, da je mo- rodnega doma sestanek beguncev, da se porazgovori z njimi v njihovih željah in težnjah. Vest o begunskem shodu je narodne socijaliste silno razburila. Ze na predvečer so sklenili, da bodo shod razbili. Res ja pri-š.o na shod precej razgrajače-', veči- Smatram vsak-pga svojega tovariša in vsakega pravnika in bodisi sodnika ali ..... notarja, ki v spričo Carlijevega slu- noma nedoletnih fantičkov pod vod čaja še osebno občuje s Peganom, za stvom narcdnococijalističnega kandi-hrez-aa i Trvatske««. Ban dok->r Laginja je poslal vla1! v Beo-pram volitvam. Ko je irp^egovord ! ~rnd optimistično pcroolo o razme-dr. Rybarevo ime. fn p-ičeli n.-r^lni j fr.h na Hrvatskem. On trdi, da so se So Oraovac), četrta neutralna (Seku- lijanski publicist, za katerega je itali- ia Drljevič) in peta komunistična (Jovan Tomaševič). v. Aretiran komunistični kandidat. Iz Osijcka poročajo, da je policija na nalog državnega pravdništva aretirala voditelja sU>v"?roviča, ker je na nekem vc,:,™»nt shodu v Cepinu zagrešil /ločin veHzdaje in hujskanja proti državi. janska vlada že zahtevala agreman. l -f Pogodba z Italijo ratificirana. Iz Beograda javljajo, da je regent Aleksander 20. t. m. ratificiral rapall-ski sporazum. -f D' Annunzio „račana". D' Annunzio se je izjavil napram generalu Caviglii, da ne bo izpraznil Reke. Zdi se, da cf Annunzio računa z zaposlenostjo naše vlade pri volitvah. 1 -f VCrar.gel še ni obupal. General Wrangel je izjavil v Carigradu ne-j kemu poročevalcu, da je ostala njegova vojska še dosti močna, da začne z njo na drugi fronti boj z bolj-ševiki. čal o be;;unckem »n ]?dranrk?tn vprašanju. Med govorom vHnika Rc-harja, ki je pozval zbo_oval:e naj glasujejo za demokratsko stranko, so se razgrajači vrnili v dvorano in govornika neprestano meti-i. Besedo Fcdgoricc se poroča, da je bil umorjen v KcUoinu bivši ministrski predsednik kraija Nikite in sedanji rosilcc r.cvtr ;"r.e liste za Črno goro dr. Se-kula Drljevič. Ustrelil ga je osje neki oro2: :V Dr. Drljevič je zaupnik iz- je dobil tudi vodja rrzgraj-rv Rog-j črnogorskega kralj; lič, ki je premleval cb-abljerc n^rod-I r.dil v Črni gori separatistič gole da re slovenski človek in vrhu tega odvetnik r.a tak bestialen način izdaia slovenskega človeka, kme-a-trpi-na, očeta 7 otrok. Drav tako, kakor se ni ženirala ista moralna propalica diktirati županu Vchovcu ovadbo proti svoiemu in mojemu sošolcu in prijatelju notarju Carliju. Kot odvetnik, to-re: iurist-izvedenec, ki pozna razmere, je diktiral in s tem potrdil brezvestno laž. da it notarvat v Žužemberka nepotreben — zgoli iz hadobiie, da spravi nolaria k voiakom in s tem eventualno v smrt. In ootem si drzne očitati gotovo gospoda meni v „Večernem listu" da sem jaz — čujte — jaz hotel uničiti siiaino situiranemu Peganu eksistenco, dočim je fc on uničeval eksistenco dvema nepremožnirna, družinskima očetoma Carliju in Brencetu na živinski način. Nimam izraza, da bi to imperti-nenco primerno zavrnil. in hotel priocmoči s t_*n, da se dvigne naš narodni ponos in trasa čast in z niim tudi naša — nizka jarma morala. Tista morala in narodn, ponos in čast, ki se niti ne razburja, da je pitoni for-melne substitucije še vedn? vpisan kot odvetnik na!več>: narodni -ločincc — Ivan šusteršič. Za to svoj: čisto misel sem prejel plačilo v obliki imnerti-nentnega pamfleta na mojo osebo z razmotrivanjem o . spečem ir. tihem he-rizmu" ter grešnih mislih in grešnem namenu poniževati svoi r-;.'d in kmeta trpina, ki ca r resnici n-:>'ž'":e;o le oni s ščitenjem takih ljudi kakor sta Vehovc in Pigan. Mislim si lahko, kJo tiči /a tem napadom in dotični si bodo zapomnili, kdal so me napadli na način kakor napade izza plota umazan cestni postopač človeka, ki se je drznil staviti svo-ie skromne moči brez iskanja osebne koristi v službo narodovo, — mirno idočega brez strankarskih strasti v srcu in — čistih rok po ravni cesti. To svoi ■» iziavo sem poslal vsem naprednim listom. Ljubljana, dne 22. novembra 1920. Dr. Josip Ciril Oblak, odvetnik in predsednik »Gos^osvetskega zvona". Volilna borba vPoprava volilnega imenika, kadar je že vrnjen od sednije in v drugič potrjen, je popolnoma nemogoča. Marsikje je izpuščenih mnogo ljudi iz imenika, ker jih pristranski župan ali gerent ni hotel vpisali od vsega početka ali pa ni priložil potrebnih listin v reklamacijskem postopanju spisom, ki so šli na sodnijo. Tudi je vsled neenakomerne razlage zahtevo čmesečnega bivanja izgubilo mnogo javnih nameščencev volilno pravico. Ker se niso pravočasno pobrigali za reklamacije ali pa županstva niso imela vsa pravočasno tozadevnega navodila pri rokah, jih niso vpisali. Sedaj je volilni imenik neizpremen-ljiv. Kjer se je zgodila krivica nalašč vsled krivde županstev ali župnih uradov, je mogoče samo še preganjanje potom državnega pravdništva. Take slučaje j etreba naznaniti tajništvu Jugoslovanske demokratske stranke v Ljubljani. v Krajevna organizacija JDS v Sp. Šiški vabi vse svoje somišljenike na volilni shod. ki se vrši v torek, dne 23. t. m. ob 7. uri zvečer v gostilni pri „Šternu". Govorita kandidata: g. dr. Ivan Tavčar, župan, in g. prof Reisner. v Volilni sliod JDS za Poljanski okraj se vr«i v sredo dne 24. t. m. ob 8 uri zvečer v gostilni pri Turku v Streliški uli i. Govorita kandidata Uici-dr T a v č a r in dr. K r a m e r. — Somišljeniki, pridite vsi na shod! v Nedeljski shodi JDS na Dolenjskem in v Beli Krajni so uspeli jako opažati, kako t« 'iudstvo dostopno trezni besedi prc.v taviteljev jugoslo-ver.ske demokraa"", ki brez hujskanja in detnagogre zastopajo zdrav naaijonalen program. V Ribnici, So-dražiai in Loškem potoku je bilo na shodih drja. K r a m e r j a na stotine ljudi, krasno so uspeli shodi doktorja Žerjava v Cerkni i, Begunjah in Starem trgu. Lepi shodi so se vršili nadalje v Semiču, Metliki, Gra-dacu in Črnomlju, kjer je govoril dr. Ravni h ar. v Shodi J[DS na Gorenjskem. V nedeljo je priredila JDS volilni shod v Kamniku, ki je dobro uspel. Govoril je kandidat dr. Karba. Isti dan so imeli shod tudi komunisti, ki se ga je udeležil tudi dr. Karba, ki je v stvarnem govoru pojasnil zboroval-cem stališče JDS v socijalnih vprašanjih in dokazal, da ima JDS največ zaslug, da so se rešila nujna so-ielna vprašanja. Dr. Karba je nastopil tudi na klerikalnem shodu, kjer je razlagal klerikalno modrost stenograf iz narodnega predstavništva prof. Dolenc, ki je govoril tako, da so vsi poslušalci dobili vtis, da se ie počutil prof. Dolenc takrat, ko je bil stenograf na Dunaju mnogo bolje nego sedaj v Jugoslaviji Dr. Karba je cd'očno zavrnil govornikove napade r.a narodno i državno edin-stvo. — Dobro uspeli shodi JDS so bili nadalje na Bledu in v Radov- gih strank si seveda r.e upaj->. ker vedo, da klerikaki in L?rnni:ti niso tako liberalni, da bi p—e4iii tam neslan c~ti Vojak, Fakhov in I litrov. v ,,Faj: w"fer v ceritcv" Kmetijska stranka je priredila v nedeljo v Radovljici shed, ki se ga je udeležil tudi radovljiški župnik. Toda kmetje mu niro pustili do besede in so ga napodili s klici: „Fajmošter v cerkev"! v Sijajna rtapščina Demokratske stranice v Zagret«. Včeraj v nedeljo se je vršila v Zagrebu v Helios-kinu skupščina Demokratske stranke, sijaj- a m je eparatisticno pro-cagando. Kaj je vzrok umora se ne "C. ali vsekakor so politični motivi. -f Zveza z Italijo. Kakor se beograjski „Folitiki" poroča z mero-da nc strani, je na konferenci v Rap-pallu bila določena samo baza za se se s od- ša — . .... . ne češkoslovaška vlada skleniti no- zumeli našega jez^a, so bili potni bone zveze s tako drugo državo brez hvale o naši operi in so rekli, da so pritrdila h.ui druge*/*' zaveznika. j presenečeni nad tem, da imamo tako Ukinjeno oosfei.Utvo. Ministr- popolno epero in da bi tudi v Nevv-stvo za zun.mr zadeve je sklenilo, yorku ne mogli nič lepšega slisati. da se opusti naše poslaništvo v Ko-danju. | + Italijanski poslanik v Beogradu i postane Gustav Mamzoni, znani ita- Prosvcta. — Koncert pevskega društva »Slavec" v proslavo narodnega praznika v „Unionu". Pri koncertu sodeluje popolni orkester dravske divizije pod ved/tvom kapainika dr. Čer i na. Na sporedu ' je p-leg slovenskih skladb tudi „Kyrie" iz L. v. Beethovnove „Mi$a solemnis". V čvetero-spevu sodelujejo ga. Pavb L o v š e -lova (sopran), ga. Cilka Cepudrov a (alt), g. Anton šindler (tenor) in g. Ivan K r a g 1 (bas). V solo-točkah rociopita ga. Lovše-tova in op-rni peve; g. šindler. Frcuprodaja vstopnic v Dolenčevi trafik; v Prešernovi ulici. — Priznanje. Te dni so posedli našo epero neki Amerikanci, ki so se slučajno mudili v Ljubljani. Bila je repriza .,Dalibora'\ Dasi niso ra- -r„mo'; nioir-i ir>7:.\:a so hili nolni To priznanje je laskavo za naso opero in ga radi predajamo naši javnosti, ker je gotovo tudi opravičeno. na po številu rknpččinarjev in po značaju govorov. Dvorana je bila na- • Obrekovk- na poslu. V „Novi Pravdi" je izšel napad na drja M. Brezigarja, češ. da je bil na Dunaju . . . zaprt radi ..".-adne poneverbe in bito polna. Govorili so nosilec de-j tatvine". Trditev nar.-scc. obreko-mokratske liste za Zagreb, podban vaicev je grdn laž. G. dr. Brezigar, Milan Roje, bivši poverjenik za ki se mudi na Štajerskem, nas je br-prosveto, eden najbolj spoštovanih ljudi v Zagrebu, dalje Lujo Vojno v i e (brat pesnikov, Dubrovčan, sam odličen znanstvenik in publicist), v Narodnosocijalistično divjaštvo v Mariboru. Za nedeljo 21. t. m. je skli-al kandidat demokrat-ke stranke goriški begunec in narodni poslanik dobro, ponekod sijajno. Povsodi je j dr. Milko Brezigar v dvorani Na- ki je med vojno bil dve leti v Rimu, štiri leta v Parizu ter bil tudi član naše pariške delegacije, in končno vseuičiliščnik M D o š e n. Roje je razvijal kulturni program Demokratske stranke ter podrobneje očrta! svoje misli o bodoči ureditvi našega šolstva: kultura je najboljši temelj politike, ker izključuje vsako korupcijo; s kulturo bomo tudi po-ma7?li bratom, ki so za sedaj vstali v tujini. (Naj se v Zagrebu ustanovi ,,Domft za njih. kjer bo sprejemana in odgajana njih mladina.) — Lujo Vojnovič je pravi južnjak, temperamenten in samorastel govornik, gibek v mislih in besedah. Razpravljal je o programu Demokratske stranke s stališča našega položaja v Evropi ter ob ogromne soglašanju vse skupščine naglašal, da edino demokratski program da naši drqavi v Evropi mesto, ki kaj zaleže; zato se je on, vr-nivši se iz Pariza, kjer je videl vse sile na delu, pristopil takoj k demokratom. Edini Srbi so že doslej prišli ves svet in so se naučili gledati na svojo domovino tudi s tega stališča; vsi drugi smo ostali provln-cialni in mislimo, da smo — sami na svetu, da okoli nas ni življenja, da se ni treba brigati za to, kar se godi tam zuraj. Obsodbe vreden je vsak odkriti in prikriti federalizem. Koliko so žrtvovali drugi narodi za ujedinjenje: Eenetke so v srednjem veku bila sila kakor dandanes Anglija in vendar so se podvrgle misli nacionalnega ujedinjenja v Italiji. Mi pa da bi dalje vkkli svoj bedni provin-cializem! — Omladinec D oš en je v poletnem govoru označil mišljenje demokratske mladine, ld hoče ob volitvah vse storiti, da zmaga naš demokratski ideal, ki je obenem pravi idea! našega naroda in naše države. v.K'ndidatne liste v Črni gori je prijavil pet strank, oziroma skupin. Prva lista je republikanska (Jovan Djonovič), druga demokratska (minister Rista Jojič), tretja radikalna (To- zcjavno obvestil, da je vložil težbo proti „Novi Pravdi" radi častikraje. Da se pa zadeva s tiskovno pravdo ne zavleče, bo dr. Brezigar v četrtek pop. ob 4. poslal tri svoje zastopnike kot priče v uredništvo „Nove Pravde", ki bodo nar.-socialne gespode prosili, da pred njimi ustmeno in moško ponovijo, kar so anonimno pisali v svoje glasilo ter tako omogočijo, da se stvar pred sodiščem v najkrajšem času razčisti. Gospodje od NSS so naprošeni, da pričakajo zastopnike g. Brezigarja. * Za kaltnrno avtonomijo Slovenije se je na nedeljskem klerikalnem shodu zavzemal g. Smodej, ki mu je bila gotovo pred očmi ona kultura, ki jo je pokazal „Slovenec" s poveličevanjem odpora proti razširjanju ljudskih šel in s hujskanjem proti srbskim učiteljicam. Klerikaki bi pač radi one čase kulturne avtonomije iz dobe kranjskega deželnega odbora, ko so zaprli slovensko gledališče in tam namestili kinematograf! * Bon ton. Klerikalno časopisje konkurira z glasilom narodnih so-cialcev v psovanju, natolcevanju in rovtarstvu. Višek je dosegla doslej zsdnja številka dr. Koroščevega glasila „Straža", ki opisuje v uvodniku samostojne tonete takole: „Zaprav-Ijivci, pijanci, oderuhi in goljufi, ponočnjaki, nečistniki, ljudje, ki oblegajo cerkev med službo božjo s klobukom na glavi, ti so samostojni". — Res: bon ton! * Nedeljski klerikalni shod v Uni-onu je bil velika polomija ter je pokazal, da klerikalci v Ljubljani nimajo ničesar iskati. Večino so tvorile ženske, bilo ie tudi radovednežev, ki so hoteli uživati na govorih gospoda Ogrina in Gregoriča. Sedeži polovico prazni Gospod Smodej. braneč Ko-roščevo politiko je med drugim s posebnim povdarkom zahteval kulturno avtonomijo za celokup/o Sbveni o. Na to je sledila predstava klerikalnih kandidatov, prvi j" g. Ogrin patetično vzklikal, da so bele ceste po Sloveniji edina zasluga SLS. Dr. Gregorič je govoril o teori»i pokra- Ljubliana, 22. novembra, veni j o „pcsebno zakonodajo" g. Zu-mer je razpravljal o krščanskem delavcu, dr. Gosar pa je v cčigled najnovejšemu velikemu kapitalističnemu podjetju pobožne familije Pollak— Remec s posebno vnemo govoril o so-cijslizacija velcpQdjetja. • Nezgoda klerikalnega agitatorja. Po Eeli Krajini je te dni agitiral za klerikalce sodnik Schaubach. Kmetom se je zdelo preveč nobel, da se vozi v avtomobilu. Zato so mu ga v nedeljo v Suhorju vzeli, agitatorja pa pustili na cesti Šele po intervenciji orožnikov je dobil klerikalni agitator svoj avtomobil nazaj in jo je hitro odkuril iz nevarne Beie Krajine. *„Jaz sem komunistični delegat, tako je hotel na demokratskem shodu na Barju imponirati neki komunist Ko so ga vprašali, kaj to pomeni delegat, je pojasnil, da je to tisti, ki bo izvoljen za poslanca. Naši govorniki so navdušenem komunistu pojasnili, da je to kandidat, Za pojasnilo se je ta komunist lepo zahvalil, češ hudič, saj je vse glih! •Kako so barantali z nami. »Večerni list" prinaša pod tem naslovom članek, v katerem dolži dr. Trumbiča, da je prodal Primorce za nekaj milijonov kron (Italijanom!) Konstatira-mo, da je ta isti dr. Trumbič nositelj klerikalne liste v Dalmaciji, na katero ga je hrvatska LS postavila „radi izrednih zaslug za domovino", čeravno ni klerikalec. • Klerikalno divjaštvo. Krvav volilni shod se je vršil v nedeljo v Šmartnem na Pohorju. Shod so sklicali samostojni kmelje in je uspel jako lepo. Govoril je najprej kmet Petrovič iz Zg. Poljskave, za njim pa socijalni demokrat Krištof. Po shodu sta odšla oba v neko gcstilno na obed, kjer se je nahajal kaplan z ma-riiinimi hčerkami in nekaterimi fanti. Ti so brez vsakega vzroka pričeli Petroviča o:ovati se zagnali v njega in ga do krvavega pretepli. Na to so se navalili tudi na socijalista Krištofa in njegovega tovariša Čobo. Divjala sta zlasti crganist in cerkovnik. Slednii je bil vržen s tako silo ob tla da je dob:l nevarno poškodbo na glavi, nakar je ksolan ves zelen in prestrašen pobegnil. Petrovič in Krištof sta se umaknila, teda klerikalni divjaki so še po bregu navzdol divjali za njima. • 311 udeležnikov ie bilo v nedeljo jinske avtonomije ter zahteval za Slo-1 na 36 ^shodih", ki jih je priredila narodno-socijalna stranka „Širom" Slovenije. Tako smo sešteli na podlagi poročil, ki smo jih prejeli tekom dneva iz krajev, kjer so razlagali našemu dobremu in potrpežljivemu ljudstvu bodočo ureditev Jugoslavije gospodje Kozinc, Vojska, Fakin, Gobec, Bobek, Juvan in ostali voditelji NSS. * Celjsko nemško glasilo „Gllier Zeitung" prihaja vedno z novimi dokazi, da bi morali imeti naši Nemci popolnoma enake pravice kakor Slovenci. Sedaj opira svojo zahtevo s trditvijo, di jc- Slovencev v Jugoslaviji komaj tri četrtine milijona. Nemcev pa čez milijon! Pri tem pa nemški celjski list pozablja na naslednja dejstva: I) da je Slovencev v Jugoslaviji okeli enega milijona in da živijo kompaktno, medlem ko živijo Nemci raztreseni v Mariboru, Celjr.. Kočevju, Bački, Banatu, Src-mu itd. Največjo napako je pa storil celjski nemški list s tem, da primerja število Nemcev s številom Slovencev, k'- bi vendar lahko vedel, da smo Siovenci samo del jugoslovanskega naroda in da smo zato državni narod, Nemci pa naseljenci, ki so prišli na naše ozemlje •— s trebuhom za kruhom. * „LandgraT, werde hart!' S temi besedami zaključirejo celovške „Freie Stimmen" svoj članek, v katerem žu-gaio onim koroškim Slovenc.m, ki sc ne maraio sprijazniti z novimi razmerami L j. ki se ncčcio ponemčiti. Mi j pa pravimo da pride čas, ko bo „Land-, graf" še zelo mehak. ! * Kdo vzdržuje dAnnunzia na Reki?: Beograjska ..Politika" poroča, da so; naši zastopniki pri pogajanjih v Ra-1 pallu interpelirali Giolittija, zakaj ne omogoči d' Annunziju obstoja na Rtki, Giolitti je pa odgovoril, da je on blokiral Reko d'Annunzijo bi že zdavnaj bil prisiljen zapustiti Reko, ko ga ne bi vzdrževali — jugoslovanski tihotapci z živili iz Jugoslovije! Značilen slučaj, ki dokazuje, kako postaja tihotapstvo državi epasno in naravnost vclc-izdajalsko. * Odhod jugoslovanske delegacije iz Celovca. Jugoslovanska plebiscitna delegacija je z današnjim dnem zaključila svoj; uradno poslovanje v Celovcu. Jutri, 23. t. m. cb 1 uri popoldne odpotuje vse osobje delegacije s posebnim vlakom iz Celovca preko Jesenic v LjubJinno, kamor dospe ob 7. zvečer. Istočasno z delegacijo se povrne v Ljubljano tudi preiskovalna komisija, ki je v Cclov-cu od petka dalje preiskovala pre-hranitvene nedostatke in manipulacije, ki so jih izvajali nekateri odgovorni faktorji. * Koroška izročena Avstriji. Preteklo soboto je naša plebiscitna komisija končno izročila administrativno oblast v pasu A na Koroškem avstrijskim zastopnikom. Predsednik komisije Kristič je odšel v Beograd, da bo vladi poročal o delu komisije. * Manipulacije z živili na Koroškem. Od centralne vlade postavljena komisija, obstoječa iz vlad. svetnika dr. Sporna, enega uradnika finančnega ministrstva in enega ministrstva prehrane, je v Ljubljani in Celovcu dokončala svojo preiskavo. V Ljubljani je preiskava trajala teden dni. Od petka dalje je bila komisija v Celovcu. O resultatih bo komisija poročala centralni vladi. V Eodučenih krogih zatrjujejo, da je omisija ugotovila iztlhotaplenje okoli 100 vagonov živil. Govore tudi, da je bil tik pred glasovanjem odposlan v Celovec en vagon tobaka. * Vprašanje prestolonaslednika v Jugoslaviji. Beograjska »Politika'" poroča iz Londona: Po vesteh, ki so došle iz Beograda, je za presump-tivnega prestolonaslednika kraljevine Srbov, lirvatov in Slovencev določen za primer, da bi ne imel prestolonaslednik Aleksander otrok, princ Sve-fiad, sin princezinje Jelene. Na ta jačin bi bile na prestolu v Beogradu :družene tri dinastije, Karagjorgji ■ rjči, Romanovi in Njeguši. Princ Pa-rel, ki študira v Angliji in ki je bil lrugi kandidat, si je raje izbral mir-I io življenje in se bo bržkone oženil v neki tukajšnji ugledni družini, ki je zelo znana v finančnem svetu. Sve-vlcd (Vsevolod) je najstarejši sin princezinje Jelene in kneza Ivana Konstar.tinoviča ter je rojen v Pe-trogradu. Sedaj je star 9 let. Po tragični smrti kneza Konstantinoviča, ki so ga ubili boljševiki v Agopajev-sku istočasno kakor carja in druge čl-.ne ruskega dvora, se je končno po rečilo prin-e/inji Jeleni, rešiti se iz Rusije. Sedri se nahajajo hči kralja Petra in njegovi vnuki v Beo- gradu, odkoder v kratkem odpotujejo v juž^.o Francijo, kjer hoče skupno z otroci ostati preko zime. * Pravica se je izkazala. Iz Celja nam pišejo: Tukajšnji črkostavec Zvezne tiskarne, Ivan Žagar, je bil pred par tedni zaradi osumljenja soudeležbe pri neki tatvini aretiran. Kljub temu, da se je že takoj pri prvem zaslišanju pokazalo, da je popolnoma nedolžen, ga vendar niso izpustili iz zapora V sobolo 20. t. m. se je končno vršila pred celjskim okrožnim sodiščem proti njemu razprava, ki je dokazala njegovo popolno nedolžnost. Radovedni smo, kaj porcčeio sedej gospodje oko1 i ljubljanske „Nove Pravde", ki so ta nesrečen slučaj zlorabljali za napade na nečo „Novo Dobo". Sicer se bodo pa tr^-mij ti moderni svetniki ali, kakor se j-»»r>.«:<-jn, ci' t°!;o če ■»'g'v/~rj',H pred sodiščem. V L-rtk-rm rolet 14 dn> so si napotili že p~c~ej pravd. * Tehtni arguniert;. V deželno bolnico so prep~!jnli te"!") ranjenega 301etnega Hrka V^.rviča, vzdrževalnega r*oj:tra južne železn:-'*. V crboto oh 8. zvečer je bil r.a shr-iu NSS v go:til"i pri „Draščcku'£ v r>o!;cr:čcvi uVi. Med govori p".-'oc. državnikov ri ie dovolil P'r csu ili vzklikov. Po di -.^čc mirnem r'-odu pa je Valeči? prH gostil-o prejel od "o nagrado. Pretepli so ga ni zpahm ranili po nogah. * Delegati ČJ.."'cvnške Ohre T.r-tolste v Ljubljana V redeljo, 21. t.' m. ob 6-45 zvc"er so dospeli v Ljul*-Ijano čeheslevaške Obce So-kolske in sicer: starosta o t. Jcsip Schelner, podstaresta František Molet, nač^nik dr Jindricb Vaničsk, tajnik dr. Karel Hcller in Ibgajntk V. Stcporck. DcSle oeitgaie je n? glav. kdodveru pouitavil imenom JSS si.ircvsta dr. ivan Oražen, ime nom tukajšnje e. -i>Jriov. obce pa nadzori i k južne rdf^.ncč i.udvig. Oaacs ob o. ck?poWne jt fcik seja delegatov COS. in JSS. v Narodnem domu, na kateri se je razpravljalo o ustanovitvi in organizaciji čehoslo-vaške jugoslovanske sokolske zveze. Seja je trajala ve- can. Na čast če-hoslovaškim dekgriom -je priredilo starešinstvo Savez-'t zvečer v veliki dvorani Narcdncg* doma pozdrav-] ni večer. Sodeloval jc operni orkester. * Sokolski vežer. Nocoj se je vršil v veliki dvorani ..Narodnega doma" prijateljski sokolski večer na čast in slovo zastopnikov in voditeljev ČOS, ki so prispeli v Ljubljano na posvetovanje glede ustanovitve Čehoslova-ške-jugoslov. sokolske zveze. Tiho je šel ta veliki trenutek mimo Ljubljane. Tiho, kakor se ne izve in ne govori o velikih načrtih, ki imajo za cilj veliki ideal. Sokolstvo ga je občutilo in njih duše je dvigala velika zavest meči in solnčne bodočnosti slovanstva, ki vstaja iz sokolstva. — V imenu Jugoslovanskega sokolske-ga Saveza je pozdravil brate Čehe starosta Saveza brat dr. Ivan Ora-žem, ki je povdarjal moč in cdpor-nost sokolstva in videl v novoustanovljeni Zvezi nov mogočni p:let sokolstva na cesti za uresničenjem ideje vseslovanske. Za pozdrav se je zahvalil starosta ČOS. br. dr. Scheiner. V naših težkih bojih se moremo vedno in pod vsemi ckolnostmi zanesti na bratsko čehoslevaško sokolsko pomoč. Pozrsve češke obce ljubljanske je izražal g. inž. Ružička. Brat Car Lazar in g. urednik Rasto Pusto-slemšek, ki ie govoril v imenu občine ljubljanske, sta v živahnih besedah povdarjala kulturno nalogo slovanstva. Sokolstvo je pijonir ideje vseslovanske, sokolstvo bo nje realizator. Br. dr. Oblak je govoril besede polne upanja na osvoboditev ICorotana, ker sokolski korošk narod ne sme umreti. Kartet br. Kozine je s svojimi priljubljenimi pesmimi dvignil zabavnost in razpoloženje večera, eperni orkester je igral izbrane skladbe. Sokolskim češkim bratem, ostalim boriteljem za svobodo, prinašamo v slovo svojo utrnejšo zvestobo za njih zvestebo in pomoč. — * Z Jesenic. Farovška gospoda se ie sporrnila obrtnikov jeseniške občine in jih je povabila v farovž pred kip Matere Eožje. A, že vedo, kako se vpliva na može! Pa, lej ga, hudir-ja! Odzvali so se samo trije pobožni možje, ker drugi obrtniki ne vedo, kalco pridejo do tega, da jih bo kak kaplan, ki o obrtnih zadevah še pojma nitra, komsndiral. Zal, da itna-no poturice obrtnega stanu, ki rušijo slogo med obrtniki in za par kron zaslužka prodajo, če je treba, svojo dušo. — Ne vem, kje jemljejo klerikalci denar, da nastopajo s takimi stroški. Danes so zopet prilepili nebotične plakate. Dannadan plakati, to stane. Tudi priganjači se vedno bahajo, da imajo dosti cvenka. Da, da, fondi, fondi! Kako vse drugače je pri demokratih. Nobenih barnura-skih agitacij in reklam, nobenih zvijač, nobenih laži ali goljufivih obljub. Nobenih čudežev „vodiške Jo-hance" ni treba, da pridejo na volišče pametni in trezni ljudje, demokrati, pred katerimi bo bežal zbegani klerikalec, kričavi nar. socijalist in vrtoglavi komunist. • It. šmnrij pri Jelšah nam pišejo: Tu je i kandid smnrij pri seisuai nam y je imel prelekli nedeljo klerikalni i ididat dr. Kolinjec v farovžu shod, j Vi so se ga udeležile skoro samo žen- J ->ke. Honnjsc je imel zato tudi iemu' primeren govor. Poživljal je namreč zensk<», nsj za 23. november skuhajo svojim nw.em prav dobre klobase m jim jih dnjo na pot, češ, da bodo potem rrožje z veliko večjo korajžo glasovali za klerikalno stranko, ali kakor je rekel, za katoliške može. Hoh-njec je dalje opozarjal ženske, da jim prihodnjo ppdeljo ni treba iti k maši, pač pa naj zalo tembolj pobožno doma molijo za klerikalno zmago, posebno za r^-a^o župnikov O ne-okusnostih, ki iih je kvasil Hohnjec navzočniui moškim, raje ne bomo! govorili. * »Jagoslovacsk* Matica" je po-i stala višjemu šolskemu svetu v Ljub-; i j? ni vlogo, v kameri ga prosi, da iz- • da na vse šole v Sloveniji navodilo,1 kaljo proslaviti narodni praznik prvega decembn. Praznik caj bo posvečen neodre!®ri domovini, predavatelji naj govere o nesreči, ki je zadela naš narod in pozov.jo mladino, da naj zbln prispevke za „Jugosio-vansko Mat«^o'c. * Italijanska navktvi na Krku., Šolo sv. Cirila in Metoda / Velikem ( Lošmju so italijanske tdpe popolno- { rra porušile. Kakor se poroča g Kr- j ka, je porušera tudi hrvatska čital-; niča. Arditi so c?lc?;li škofijski dv>, rec na Krku, uničili tikamo ter zažgali arhiv 0 19 0 5)0) 050 630 R 5 650 655 9300 9410 475 o10 69 J 865 875 14 0 1C50 620:) t,700 800 900 8G5 875 700 735 1550 1 50 1220 1241 900 Dunaj, devize: Zagreb 379 do 38o, Berlin 721.50 do 729.50, Budimpešta 03 75 do 101.75. Bukarešta 7101 do 730. London 17.75 do 17.95 Milan 19 15 do 19 65. Ne\vyork 50a do 515, Pra^a 597 do 605. Zurieh 79.75 do 80.25. Pariz 3109 do 3150. Valute: dinarji 14.95 do 15.45, franki 30 875 do 31.875. švicarski franki 79.2o do 79 75 avstrijske krone 595 do 607, le-ii 115 do 7.35. levi 000 do 620, lire 1900 do 1950, marke 719.50 do 727.50 funti 1765 do 1785. Efekti: Avstr. kronska renta . s s « „ majska renta . . . < Ogrska kronska..... V. avsfcriisko vojno pos. . . Turške srečke...... Kreditni zavod za trg. in ind. Anglcbanka ...... Bankverein....... Bosanska zemaliska banka . Avstro-Ogrska banka . . . Živnostenska banka .... Državne železnice .... Južna železnica..... Alpine-Montan..... Pratka železna industr. . . Leykam, papirnica .... Praga, devize: Beograd 254 do 256, Berlin 119.25 do 120.25, Dunaj 16 25 do 17.25. Zagreb 63.25 do 64.25. Varšava 19 do 20, Budimpešta 16.25 do 17.25 Jugoslovanske note 248 do 250, Amerika 32 50 da 83.50, Angliia 292 do 294, Švica 3737.50 do 3740.50, Francija 510.50 do 513.50. Italija 318 dj 320, Bolgarska 98 do 99. Berlin, devize: Italiia 254.70 do 255.30, London 230.75 do 237.25, Newyork 67 1" do 67.30. Pariz 40X55 do 410.45. Švica 1051.40 do 1053 60, Avstrija 20.70 do 20.83. Praga 8190 do 85.10, Budimpešta 15.98 do 16.02. j Zurieh. devize: Berlin 9.40, New-york 6.35, London 22 30, Pariz 39.50, ! Milan 24.50, Praga 7.70, Zagreb 4,50, | Budimpešta 1.35. Bukarešta 8.90, Var-jšava 1-10, Dunaj 1.95, avstrijske žigosane 1.30. Vremensko poročilo i/d1*' n »»■■* »»k-iem 9850 98-158— 6950 3100"— j 140*— 1100'— 1101-— 930-— 5483 — 4G55-— 17S5-— 521-V— 1^050 — 5US0- O a n VetroTi t. no» 22 nor ■il. nov 11. nri ■it. ari 751: 7 17 i -O-i il •1 2 •i io; nh ilMr, t b Nebo obl. -eč ;3f Fredn o Tveraiscia t- nem un t'* normalna tri Vremenska napove-l- Lepo Modro ht vreme. Solne« r*h-» n » ' '01 70' - r, a1* 1 22. nov. ob 7. urit Crllcvenlca: teir < o rreria rad. t"O. Dunaj i t m 8 9. del <-l'i rad O«. Inomosti tam: 6 o, obl. pod. c 0. M ferirani trg. „H pur si muove". bi vkliknil človek v jeziku svojih najuojsevih zaveznikov kadarkoli zagleda zopet kako novo slovcsko knjigo pred seboj. ICdcr pozns današn-e tiskarske razmer ve tembolj ceniM podietnost z:i' v ako v tej dobi ne obupajo. Sic, i ?r smo na *em mesiu žc enkrat pojasn 1; — knjiga danes ni če na'dražja stvar pri nas — vino, knkor vemo je mnigo dražic — toda čalibog. da ni Knjigr pri n-"s tisto nam najdražje blago, 1;; bi ga ceni'i nad vse in rja kroovo'! tudi tedaj, ko bi bilo dražje od drugih stv.nri. Zato ao kiipovalci slovenske knjige boli in boli rer'ki in za'ožnik. ki izda ja dandanes knjige, pride v neprijeter položai. di založi v eno sani? knj:jr do 100.000 kron iu rrv .,V>a 'ar" (II prin cipe) svetovna knjiga, ki bo poinemb na pcsčbno za c'ana>'i ia?. ko se toli ko govori o ..makiavciizmu" in si"o Slovenci pos'a!i njegova naiveč;a žrl v V;se'i nas da smo dcfcili to z^o-tov'" -'o delo v svojem prcv;r*u: naši polivki naj ga r'-Vo prečita'© Nati-Vana trdi nova Ca"kar"rva kn'iga ../limo 'ivlienia" (zn!ožba ICIrinmavr & Bam-' er*). ki se bo mer.^a kmalu po'avi'n r.a kniiževnr^i tr"fu Len nroT-m si v ocs'avi'a .Ti-^ovrn za''r''"a". ki i" ho'e'1 pos?-?:ti izdaio naf:h starej"ih del ki maiika o po račih ir »avrih kniiž":cah V preveri kn"ižnic: ie izšel ,.Pin".vwski cJok" /nat"'i Francea v prevodu dr. DcbeHaka. Ta knira za n*? ni mogla iziti v prim°r ne;šl čas S ču^ov'*o dohov:*-"''o cb ravnava Anatol Fra^re politične i" kulturne razmere na ..Pinevinskem o'o ku" m čifa'c'i v tem zrca'n p_?,v do bro vi li nršo tnod-rr* dn'?bn. PoTna ti to tJcIo je — rek'i bi dolžnost v?? k?ga izobraženca Za one ki Hrb"-lene kratke rovele s-« izr'i v za'ožt: „Tieko\-ne zrdru^e" Sos'^;e in drv" oove^t'" od f ehnva. Odkar doktor Ivo PriiateM izdal svoje ..Momente". k"cr nas ie opozoril na velikega ruskega umetnika, ni iz?'a še nobena zbirka ki bi nam pekazala jasno tega . mnogo vcscija. / a na- _ac>ne Ildi c Mohamod Ali hote na ta je poskrbela tudi Uciie.j- ^ dokaLnti, ca so tudi r.: ' zamoi i- s svojo znano zoirko in' ev-lnm Irnnfi''.'» : nnnnl- tuskega Marpasanta. dasi je mnogo njegovih stvari prevedenih v raznih podlistkih. Zato smo z veseljem spre-•eli ,.Sosede", v nadi, da piidejo za njimi h drutri. Piijeino za'\nvo rndiio liber za najlepša zamorsko d.kle ali sal Igo Kaš. Za otrobe pa je Pockibela ^ R„2;jis' £ na„rilde je vzbudil ve- ,.Tiskovna 'adnifg i.uimrano kn:«- liko ^^ mzd irskimi kraso- go: .Bob m Tedi k. bo napravila :icami SuftnnJa ,l!Žne Am?rike in Za. vsem makkom mnogo veselja. Za na šo drobnico ska tiskarna'' s svojo Z..U..U ^».n^ ženskim svetom lepotice. . popo. mariborski ..SckoV' je izdal rČeske, ncma Oc'govarjaio zah'cvam Lvrope; nravlfice Bozene Nemcove. ki jih bo- ^ kar S2 ti[-e £cn3k; krasote. Po po-do otroci z velikim užitkom čita.L j ročlilli angleških listov se je pri.avilc Vidi se torej da naša založništva [f, w!'.ko rtcYil0 po možnosti premagujejo težke razme- !2*niu e b nagrado. Monamed A'i re ki so nastale na književrem trgu in' 2 Prepraan, ca se mnego zamorsk.h dolžnost vsakega dobrega Slovenca je, I lepaiicmorc stav^ v eno vrs o z cvrop-da kupuje njige in s tem omogočuje Aim k:ir rl^m.tosi, založništvom njih nadaljno delo. Bliža se Mik'avž. bliža s? božič. Danes se za denar malo dobi. Koliko tiso-čev se bo razmetalo za razne nepotrebne neumnosti. Naj bi bila slovenska knjiga vsaiv tem času najlepši dar. k: Ca darujemo- od tega bo imel največ oni ki bo dam d^ež?n. pa t"di s'o-venska kn'iga, ki bo šla na ta na^n potez in ostalih ženskih dražesti. X Pctovrn;: cl.oli smta v a:ro?'jnu. Ameriški .Acrcklub" se pripravlja na izrccno sporno t.l.rno v zraku. Pri-hodjne lete poleteli bodo njegevi aero- \ olani cd Ne\vycika či Kcwj'orl:a ckolo sveta Pot j? dol-ja 25 303 kilomelrov.' X Ilišna prsiskava ti d' Anr.nnzre-! vi ženi? Kneginia tli Oalese, žrna Ga-| »rijcla d'Annunzia. ima v 1'iinu lu-, med narod in bo s tem omogočeno <*i ksuriiozno stanovanje. K:r se ena že pridejo za nio dnige na vrsto. Na?a (nekoliko časa nahaja v Parizu, so po-založirštva so preobložena z rokopisi: pisatelji sc bore za obstoj, ker ne morejo proda'i novih del — zato soočimo svoio dolžnost do slovenske knjige kov d* Annunzijcve zine ugotovilo, so in onih ki io ustvarjajo. Pomislimo osta;e vse dragccenosti na svejein me-koliko denarja se danes razmeče za nepotrebne stvari: spomnimo se pri tem na to kar ie narodu najpotrebnejše: to ie knjiga, ki je temelj narodne kulture in njegove duševne sile. rabile neznane esebe to priliko Ur vtii-le v njeno stancvan c ter prevrnile vse, kar so načlc. Kakcr se jc od sorodni- Dolžnost vsakga kulturnega Slovenca je da širi v svoji ckolici slovensko knjr?o in podpira založništva pri njih težkem narodnem delu. stu in se torej ne gie za kaki ta:vino. Pač pa so domnevani tatovi odprli vsa d' Annunzi]eva pisma, katera jc pisal svoji ženi iz črsar se da sklepati, da najbrže niso vdrli v stauovanjc latevi, ampak je policija izvršila hišno pre- J iskavo. X Strašna lakota na Kita;-V-m. Iz Liangsfcana na Kitajskem je prispelo 'poročilo, da je na severni" Kitajskem. zlast' pa v provinci Celi. zavladala s«ia5na lakota. Skoraj leto dni nI bilo izdatnega dežja. Vsled s;'še sc pol a niso mogle obdelovati. 1 o J; za narod, ki je navezan na lasten pridelek, popoln,- kataaJrofa. zlasti k:r ni nikakega dovoza iz inozemstva. Vsled iakotc je nastala strahovita draginja in razne epid-mije ki so zahtevale žc ua milijone človeških žriev. X Pu^fci klasiki. Knjiga je danes v Rus'i> draga stvar. Vsaka knjiga slane več tisoč rubl;cv Novih knjig se le malo tiska, ker je le malo papirja ia nedostaja tudi drugega tiskovnega material. Za.o je prišel te dni tJmicni upravn k soietskega državnega založništva tovariš Griebin v Berlin, da bodo tam tiskali luske knjige. To jc kul turen napredek boljševizma. X Uro!* ruskih skif^ctelj-iv. PusVa gc''ja je izgubila v vojni in po r i neka" svojih mnogocbctajočih sil. Li:adov jc u nrl i. 1915. Sctiabine I. !P16 in Tanejev 1. 1917. Glazunov ki je še vcd;a kon7ervatorija v Moekvi, je izdal 1. 1918 zadnje dplo. od takrat nc dela VvL. St: Fr:vcč občinijivi za mrzli zrak? Vsakovrstna bolečine se takoj pcjavlja-jo? Slabost' Oj. kako tu ub'n"uje'obo-lečine in utriu'ejo te'o masaže s Fe'ler-jevim pravim Elza fluidoml 6 dvejna-itii ali 2 veliki špecijalni s*eklcnici 42 K Državna trošarina posebej. Potrehovali ti o : Mrlik: Zgodovina Srbov. Hrvatov ln Sloveaoev, I. ia II del, skupaj di K, r« P*Su li vet Naročila na Tiskcvco zadrugo ▼ Ljubljani, Sodna nI. 3, Knjige so najcenejše darilo O) Cement „Salona" oddaja 4')4 3 -1 Dp- Fp. Jenko Znport * Sksport Ljubi ana, Krekov trg it 10 I. naditr.. h«doik (leno. Telefo.. 3(3 int Idrijske čipke 30 najbaij primerna dar tU za Miklavža in Božič. Prodaja J»h 601 Osrednji zsvaJ za žznsho doniččo obrt j Ljubljani Turjaški trg 3, vsafi dso mi i sobote oopoldne. Advokat dr, ie začel poslovati Milana Beograd. , Janko Olip v družbi advokata s-g Nešiča Zeleni venac 9. 48C i i po najnižjih cena H prvovrstno btnro od pitan h prašičev 88 prodaja vsak dan aa stojnici llije Predovfča v Šolskem drevoredu (prva mtsarska stojnica od FranžlSkansieja mosta). rzFsssBcsaaasasaBaeaaaaai I Braeriliansiio strojno (olj 6 t O Je. «bko. z j vretena; g clJ 3 transmisiis, ki .'Jo. strojno «i poljedelske stroje; ■ o J . strojuo za te":ko stroje; g Oija 7« avtomobile, lahko; t olJn . n • izredno tfžko; • olje 'a rili i dro; * olje froti prabu. hI 101—25 " Glava* za'osa: | Mi 'anvEBZstiiu | urej A. Zan< 3inavi. M?; sassasBsssBsaa M l d. z o* x« Liubliana, Dunajska cesta it 9 ima v skladišča in oddaia po najnižjih cenah: Pienfčno moko. banafiko in lastno mfotvo, koruzo oves, pjjnične otrobe, proseno kašo, ieipranj, sladkor češki v kockah, amsrikinski. Java kristal bali, kavo. aaf-fine šo namizno iedilno olje, testenine, rJk Ceylon-čaj, poper v zrnju, sol morsko in nemiko-belo, petrolej, belo čišieni. bosanske sliva vaeh vrst, 6ebulo makovsko, orehe, krompir in različno dru^o bla^o, tudi sukueno in manuiakturco per.lao blago, če vi le, moške, ženske in deške, izborro blago v vseh številkah, oddaja ee ie ▼ večjih množinah. r5 9 Kako volimo s kroglicami kake pravice m dolžnosti ijiajo volilci, kako tre a zakon tolmačiti voliln a komisijam in zaapnikcir strank? Vsa ta in druga vprašanja, ki niso pojasnjena v volilnem zakonu sameui, ra/l^sa do podrobnosti dr. Štefan Sagadin: Vofi ni red z bogatim tolmačenjem. 241 18 Knjižico, ki velja 16 K, s poštnino 17 K 20 v, naročite pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Sodna ulica št 6.