GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA ŠTAJERSKO IN PREKMURJE
jugoslovanska armada predstavlja danes utelešenje nerazdružljive povezanosti, neraz-družljive enotnosti in bratstva enakopravnih jugoslovanskih riarodov.
Boris Kidrič
Leto I. Štev- 5.
M. Sobota, 23. aprila 1945.
Cena —.50 P ali —50 RM
Imovina sovražnikov je zaplenjena
Na*a vlada v Beogradu je z enim svojih prvih odlokov zaplenila imovino naših narodnih sovražnikov. S tem odlokom je prišla takoj v državno last
1.	vsa imovina nemškega rajha in njegovih državljanov na ozemlju Jugoslavije:
2.	vsa imovina oseb nemške narodnosti razen tistih, ki so se borili v Jugoslovanski armadi ali pa ki so državljani nevtralnih držav in se ob okupaciji niso vedli sovražno ;
3.	vsa imovina vojnih zločincev in njihovih pomagačev, ne glede na njihovo državljanstvo, imovina vsake osebe, ne glede na državljanstvo, ki je s sodbo civilnega ali vojaškega sodišča obsojena na izgubo imovine v korist države.
Imovina jugoslovanskih državljanov ' spada pod ta odlok, ne glede na to, ali je v notranjosti države ali v inozemstvu. Pripadnikom nenemških narodnosti, četudi bi jih bilo šteti med sovražnike, se torej po tem odloku zapleni premoženje, samo če so se tako sovražno vedli proti nam, da jih je mogoče označiti kot vojne zločince ali njihove pomagače. Takim zločincem se zapleni premoženje tudi če so slovenske ali druge jugoslovanske narodnosti. Italijani, Madžari in iniai, ki nimaig_na_vesti nobenih zločinov proti našemu narodu in državi, po tem odloku svoje premoženje obdrže.
Po tem odloku spadajo v zaplenjeno imovino nepremičnine, premičnine in pravice, torej zemljiška posestva, hile, hišna oprema, gozdovi, rudosledne pravice, podjetja z vsemi napravami in zalogami, vrednostnimi papirji in dragocenostmi, deleži delnice družb vsake vrste, fondi, užitne pravice, vsake vrste plačilna sredstva, terjatve, udeležbe v trgovinah in podjetjih, avtorske pravice, pravice industrijske svojine kakor tudi vse pravice do navedenih predmetov.
Odlok naše vlade je zelo važen in bo imel velike posledice na naše narodno in gospodarsko življenje. Enkrat za vselej je temeljito pometel z vso nemško posestjo, z vsemi nemškimi podjetji in vsem nemškim premoženjem v naši državi. Kaj' to pomeni, si lahko predstavljamo, če se spomnimo naše Štajerske po svetovni vojni. Gozdovi na Pohorju, na Kozjaku, v Savinjski dolini, velepo-sestva v Dravski dolini in okrog Rogaške Slatine, vse večje tovarne, banke, trgovine, najlepši vinogradi v Slovenskih goricah so ostali v nemških rokah. Naš slovenski človek na Štajerskem je bil svoboden in gospod na svoji zemlji samo na papirju, dejansko pa je bil suženj in hlapec nemškega podjetnika in zemljiškega gospoda.
Tudi prilike v Prekmurju niso bile boljše. Mnogo prekmurske orne zemlje in veliki predeli goričkih in ravenskih gozdov so ostali v rokah nemško madžarskih grofov, grofice Zichy iz Beltincev, grofa Battyanija iz Tišine in grofovskega oskrbnika Walscha Frigye$a iz Rakičana in še drugih neslovenskih veleposestnikov, ki so se pokazali v dobi štiriletne madžarske okupacije sovražniki slovenskega ljudstva, kakor Hartner in vsi Voglerji.
S tem odlokom je država dobila
Osvobojen lušak, boji za Banjaluko
Enote jugoslovanske armade nevzdržno napredujejo
Beograd, 23. 4. — Generalštab Jugoslovanske armade javlja uspešno napredovanje naših enot v Hrvaškem Primorju in Gorskem Kotaru. Naši borci so osvobodili Kraljevo, Vojsko-vo, Drenovo in Gornje Jelenje, sovražna oporišča neposredno pred Su-šakom in Reko. Nato so osvobodili pristanišče Sušak in Martinščico. Naše suhozemne enote so skupaj z enotami Jugoslovanske mornarice osvobodile otoka Lošinj in Cres, ki sta bila več kakor 20 let pod sovražno okupacijo. Vsa sovražna posadka je ujeta ali uničena.
Pri bojih za Krk, o katerih smo že poročali, so zaplenili naši borci med drugim materialom 9 topov, 4 mino-mete, in 70 strojnic. Uničili so 2 dale-
kostrelna obalna topa in 3 protiavi-onske tope.
Med Dravo in Savo so naše enote zlomile odpor sovražnika, ki se je iiotel ustaviti na črti Djakovo"Našice. Naše čete so osvobodile Slavonski Brod, Požego, Podravsko Slatino, Dolino Bukovico, Podvinje In več drugih krajev. Pri tem so ujeli 1082 častnikov in vojakov, 2035 pa pobile. Zaplenile so 20 topov, 23 minometov, 25 metalcev ognja, 225 strojnic, 2200 pušk itd. Naša letala so uničila 30 kaminov in 15 vlakov s vojaki in materalom. Osvobojen je Bosanski Brod z vsem področjem med rekami Bosno, Savo in Vrbasom. Naše čete so na širokei fronti pre le Vrbas. Sovražnikove skupine med Dobojem,
reko Bosno in Savo ter med Derve-nto so obkoljene in skoraj uničene. Zajetih je 3250, mrtvih pa 600 sovražnikov. Zaplenjeni so 4 topovi, 7 mino" metov, 109mitraljezovitd. Po najnovejših vesteh so naie enote ponovno potolkle sovražnika v dolini Vrbasa in se vodijo hudi boji za Banjaluko.
Tako bije na5a mlada junaška Jugoslovanska armada, ki je zrasla in partizanskih čet, nemške naciste obenem z velikimi zavezniki. Fronta, v kateri prodira naša vojska, je ena izmed zavezni kih front in Jugoslovanska armada bo skupaj z armadami Sovjetske Zveze, Zedinjenih držav in Velike Britanije uničile Hitlerjevo zver in pripravila jugoslovanskim narodom pogoje za zgraditev lepše bodočnosti.
Osvajanje Prusije gre h koncu
Boji v središču Berlina
Moskva, 23. 4. — Severno od Ber-1 lina so prodrle sovjetske tankovske j enote iz mostišč ob Odri in groze, da i bodo odrezale Stettin z juga. Druga j skupina tankov prodira iz Greifenha- i gena proti Berlinu. Sovjetske čete so najprej zavzele ukuli Ceillna v jXjI-krogu kraje Bernau, Werneuchen, i Straussberg, Müncheberg, Fürstenwal- ! de, Wendisch Buchholz. Potem pa so vdrle v sam Berlin in zavzele med drugimi predmestje Blankenburg, Weissensee, Glienicke, Buchholz, Ho-
henschönhausen, Fichtenau, Wilhelmshagen, Malvzdorf itd. vsega šestnajst predmestij. Boji se bijejo že v središču Berlina in sovjetski vojaki imajo le še 2 km do Brandenburških vrat. Zajetih je 10.000 sovražnikov, zaple-
niei
o«
1 RH te
Ne
se divje branijo in so povsod postavili barikade. Vsako naselje je oporišče, vsaka hiša trdnjava. Vendar vse to ne pomaga, sovjetske mine in granate razbijajo barikade, sovjetska pehota pa preganja nemce iz hiš.
Južno prodirajo sovjetske enote na na široki fronti proti Dresdenu in Meis-senu. Zavzele so Hoyerswerda, Senf-teberg, Kamene, Budzšin in Görlitz, potem pa Chotjebuz, Schlieben, Son-! nev/alde ín F.lsfprwprda. Drugi klin pa vodi proti Dresdenu preko Kö-nigsbrücka, ki je 20 km severno od Dresdena. Tretji klin vodi z vzhoda, od Bischofswerda. Severno od Dunaja je zavzetih 30 krajev.
Osem km od Augsburga
London, 23. 4. — Na Holandskem so prodrle kanadske čete črto nemške obrambe. Nemci še naprej podirajo vodne jeze in poplavljejo deželo. Bremen, je popolnoma obkoljen in Angleži so zavzeli Buxtehude in prodirajo proti izlivu Labe. Prodrli so 11 km vzodno od mesta Wittenberga.
Amerikanci prodirajo med De-ssaum in Chemnitzom. V gorovju Harz se je predalo 60.000 vNemcev. Amarikanci so na ozemlju Češkoslovaške zavzeli mesto Aš. Pri Do-nauwörthu so prešli Amarikanci Do
v svojo last ogromno premoženje, postala je velik in mnogovrsten podjetnik in s tem mogočna gospodarska sila, zato bo lahko uspešno in odločilno posegla v vse gospodarsko življenje. Dobički tega premoženja, ki so se doslej istekali v roke posameznikov, bodo odslej na razpolago državi, bodisi centralni vladi, bodisi posameznim zveznim enotam. In ker je naia država ljudska, bo šlo to premoženje v koristvsega ljudstva.Država bo lahko ogromno pomagala pri obnovi dežele in njenem gosgodarskem procvitu ter pomagala vsem tistim, ki jih je vojna najbolj prizadela,
„NOVI ČAS" tiskamo vsak dan zvečer, razen v nedeljo. Naročnina 15 P ali 15 RM se plača lahko samo za tekoči mesec vnaprej. Posamezna številka na dveh straneh stane pol penga ali pol marke, na štirih straneh pa 1 P. ali 1 RM,
navo in so oddaljeni 8 km od Augsburga. Z druge strani so zavzele francoske čete Stuttgart in Esslingen ter tudi prešle Donavo in držijo v rokah 45 km gornjega toka reke. Pri Über-lingenu so dosegle Bodensko jezero. Od tam do Rena so zasedle vso švicarsko mejo.
Molotov v San Frančišku
V Washington je prispel komisar za zunanje zadeve Sovjetske zveze V. M. Molotov. Takoj po prihodu se je sestal na konferenco z zunanjim ministrom Vel. Britanije Edenom in državnim tajnikom Zruženih držav Stetiniusom.
Prijateljski stiki med Jugoslavijo, Bolgarijo In Albanijo
Pred nekaj dnevi je prispel v Beograd bolgarski vojni minister Danijel Velčev. Predstavniki naših oblasti so ga prisrčno sprejeli, vsi sofijski listi pa pišejo o ju-goslovansko-bolgarskem prijateljstvu ter o sovjetsko jugoslovanški pogodbi, ki mora biti vsem slovanskim narodom v vzgled, kako naj se urejajo mednarodni odnosi.
Iz Beograda je prispela v albansko pre-stolico Tirano gledališka skupina iz Beograda. Albansko ljudstvo, ki se je borilo vsa leta samo proti okupatorju in se sko-ro samo osvobodilo, je igralce iz Beograda prisrčno pozdravilo.
Na italijanski fronti so zavzeli zavezniki važno industrijsko mesto Bologna in prodirajo mimo Modene v Padsko nižino,
Angleški bombarderji povsod uničujejo v nizkem letu umikajoče se nemške čete, ki nimajo v svojo zaščito niti enega lovskega letala več.
Nemci le spet organizirajo peto kolono
Ni še končana vojna, že je nemški pajk znova začel raztezati svoje mreže po osvobojenih deželalrin organizirati peto kolono. Iz Pariza poročajo, da so tam aretiraii 72 oseb, ki so pripravljale sabotažo in izgrede. Med njimi so bili tisti, ki so ob osvoboditvi Pariza s streh streljali na partizane in poizkusili atentat na de Gauilea. Organizirali so tajne celice po Franciji in celo severni Afriki. Na razpolago so imeli ogromne vsote denarja. Imeli so zveze z Nemčijo Francosko ljudstvo je ogorčeno. Na shodih je zahtevalo od svoje vlade še večjo strogost pri zatiranju vseh ostankov fašizma.
Amerlkanska armada zaplenila zlate rezerve rajhsbanke
Vojaki 90. divizije so v solnih rudnikih blizu Mulhouse - a našli zlate rezerve nemške rajhsbanke, 100 ton zlata v palicah, 3 milijarde papirnatih mark, 2 milijona ameriških dolarjev, 100 milijonov frankov, 100.000 funtov šterlingov in manjše koli. čine tujih valut.
Jugoslovanska vojna misija v Franciji
V	Pariz je prispela jugoslovanska vojna misija, ki ji načeljuje general Rukavina. Hkrati bo šef jugoslovanske misije pri štabu generala Eisenhovverja in jugoslovanski vojni ataše pri francoski vladi.
Srbija za svojo vojsko
Od osvobojenja do 15. marca je dala Srbija za svojo vojsko 1224 vagonov pšenice, 670 vagonov koruze, 200 vagonov moke, 45 vagonov mlečnih proizvodov in še marsikaj drugega. Tako je poročal na zasedanju Antifašistične skupščine narodnega osvobojenja Srbije prof. Stankovih Opozoril je, da Srbija za obnovo svojih porušenih vasi potrebuje dvajset miliard dinarjev. V Srbiji je odprtih 2397 osnovnih šol. od teh 35 v Beogradu. Gimnazije obiskuje okrog 35.000 otrok. Sedaj je v Srbiji več kot 1000 tečajev za odpravo nepismenosti, ki so zajeli 30.000 učencev. Važna naloga oblasti je vzgoja tistih otrok, ki so med vojno izgubili starše in se sedaj brez nadzorstva potikajo po srbskih mestih in vaseh.
Nemika eversiva v Srbiji
Državna komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev je končala s preiskavo zločinov, ki so bili med okupacijo izvršeni v koncentracijskem taborišču Banjica pri Beogradu. Komisija je ugotovila, da so Nemci skupaj z nedičevci in četniki na Banjici postre-lili preko 10.000 oseb. V Jajnicah so sežgali nad 65.000 trupel fašističnega terorja v taborišču Banjicah, Sajmište in drugih. Svoje žrtve so s plinom morili predvsem v „dušegubkah", to je posebnih avtomobilih. V svojem poročilu komisija ugotavlja, da so v enaki meri pri vseh zločinih sodelovali člani nedičevske policije ter službeni predstavniki četnika Dražc Mihajlovica.---------
Nacistična zverstva
Zavezniški listi pišejo vsak dan o grozotah, ki so jih počeli nacisti v taboriščih z jetniki. Tako so ugotovile komisije točno šievilo pobitth ljudi v koncentracijskih taboriščih Belsen, južno od Bremena, in Buchenwald pri Weimaru. Tu je „umrlo" v januarju 6.477 jetnikov, v februarju 4.612, v marcu 4.345, v prvih 10 dnevih aprila 910: Nad 20.000 jetnikov je strahovito oslabelo in ameriški zdravniki se trudijo, da bi jih ohranili pri življenju. Med jetniki so tudi nemški državljani. Zavezniki so SS poveljnika taborišča Belsen Kramer ja ujeli.
Po zapiskih in pričah so v kratkem času umorili nacisti 12.000 Židov in 7.000 ruskih ujetnikov. Taborišče je obiskala delegacija angleškega parlamenta, da se na lastne oči prepriča o vseh grozodejstvih.
Akcije naie mladine
Za Drugi kongres ZSM, ki se bo vršil po osvoboditvi v Ljubljani, so soboške mladinke samo v treh ulicah nabrale 9700 P.
Na sestanku v Veliki Polani je 210 mladincev in mladink organiziralo tri delovne skupine, ki so se takoj podale na delo. 92 mladincev se je javilo v našo vojsko.
Mladina v Mali Polani je zbrala za ranjence 210 jajc, 2 kg masti, 2 kg sladkorja in 10 kg moke. Organizirala je 2 delovni četi. 15 mladincev je prostovoljno vstopilo v našo vojsko.
V	Cankovi, Korovcih in Kraščih so zbrale mladinke za ranjene rdečearmejce 300 jajc, 60 kg moke, 7 kg masti in 6 kg krhljev.
Za Drugi kongres sta vasi Trdko-va in Martinje darovali 1720 P., Perfora pa 6000 P.
Radgonska okolica osvobojena
Tudi Radgona s svojo okolieo, s slovenskimi vasmi : Potrna, De-donci, Slovenska gorica, Zenkovci in Žetinci, k! jih mirno tekoča Kuč-nica namaka, je zmagovita Rdeča armada osvobodila. Da, tudi v tej lepi žitorodni ravnici, obrobljeni z vinskim trstjem, še vedno živi slovenski rod, ki se je hotel za vsako ceno znebiti dolgoletnega jarma nemških oblastnikov in zaživeti z ostalimi brati v svobodni slovenski domovini.
Skoraj 30 let so Nemci delali z njimi, kar se jim je zljubilo ; 30 let so si prizadevali, dopovedati jim, da so nemške krvi. Toda slovenski bratje ob Kučnici in Radgoni niso pljunili na sveto zgodovinsko izročilo, da pride za vsak narod enkrat svoboda, če je je vreden. In res danes je Radgona s svojo slovensko Okolico vstala in prišel je čas, ko se bo terjalo račune od vseh krvnikov, zatiralcev in izdajnikov. S Titovo vojsko bodo tudi ti Slovenci, skupaj s prekmurskimi in rabskimi Slovene! začrtili najsevernejšo mejo Združene Slovenije v demokratični-federativni Jugoslaviji. Radgonski.
Pohorski partizan piše prekmurcem
Bilo je v petek zvečer. Vračali smo se v bližini Slivnice pri Mariboru z vaškega sestanka v svoje brloge in peli. Tedaj pa zaslišimo strele in že zažari nebo. Zdrznili smo se. Prav gotovo so napadli Nemci naše tovariše, smo si mislili. Napolnili smo puške in brzostrelke ter odšli tovarišem na pomoč. Ko smo se približali požaru, smo videli, da gorita gospodarsko poslopje_ in kila. To je bil dom zavednega slovenskega kmeta, ki je bil oče sedmih otrok. Pri njem so se zbirali naši politični aktivisti. Njegova hiša in njegove shrambe so jim bile vedno odprte, čeprav je vedel, kaj se bo zgodilo z njim in z njegovo družino, če Nemci zvedo.
Slišali smo od hiše jok in zapomaga-nje žen, kričanje otrok in tulenje privezane živine v hlevih. Hiša pa je bila popolnoma obkoljena in Nemcev je bilo toliko, da nismo mogli prodreti do hiše. Pomagali so jim pa še izdajalci, beiogar-disti in kulturbundovci. Sklenili smo, da vsaj maščujemo našo kri in smo postavili razbojnikom zasedo ob poti, po kateri so se morali vračati. In res, nismo dolgo čakali. Dovršili so svoj zločinski posel in se vračali. Bilo jih je 20 krat več kot nas, pa smo sprožili med nje. Oni so se pognali v beg, mi pa za njimi, vse do doline.
Ko smo se vračali, se je že svitalo. Prišli smo do pogorišča. Seno je še gorelo in tramovje je tlelo. V hiši smo zagledali osem zogljenelih trupel. To je bila mati in njenih sedem otrok. V gospodarskem poslopju smo našli dve mrtvi tovarišici, ki sta zvečer trudni po delu legli v seno. Od živine v hlevu je ostal le še kup drobovja in belih kosti. Ob vrtu smo našli v mlaki krvi mrtvega gospodarja, v sadovnjaku pa dve ubiti tovarišici. Oči so se nam zasolzile in stiskali smo puške v tihi in strašni zakletvi, da bomo sovražnika neusmiljeno pobijali, dokler ga ne iztrebimo z naše zemlje.
Radovedni smo bili, koliko Nemcev in izdajalcev je padlo pod našimi streli. Na enem mestu smo jih našli 10. Te je ubilo 11 naših tovarišev, ki jim je uspelo, da so ušli Nemcem iz hiše. Pri naši zasedi pa je obležalo 16 sovražnikov. Negibni so ležali v jutranjem svitu v opomin Nemcem, ki bodo prišli čez dan po nje: tako se bo zgodilo z vami vsemi ! Nam je malo odleglo, popoldne pa smo tova-
riše pokopali. Zbralo se je veliko ljudi od blizu in daleč, vse samih zavednih slovenskih kmečkih ljudi, ki so bili odločeni, da gredo z nami partizani do konca, v smrt ali svobodo. Posuli so grobove s cvetjem, mi smo pa izstrelili častno salvo.
Zato, bratje z leve strani Mure, zgrabile za puške tudi vi! Pomagajte, da skupaj osvobodimo naše ljudstvo ob Dravi, Savi in Soči, to ljudstvo, ki je toliko pretrpelo, ki je izgubilo nešteto sinov in kjer v neštetih vaseh samQ še pogorišča kažejo, kje so živeli naši ljudje. Naši bratje nas nestrpno čakajo, da jih osvobodimo in da maščujemo kri, prelito po vsej slovenski Zemlji.
Partizan Zmago (Lorenčič Branko)
Razglas mestnega odbora OF
Mestni odbor OP za M. Soboto razglaša, da morajo vsi hišni lastniki ali upravitelji popisati vse stanovalce in izobesiti njihov imenik v 24 urah na vidnem mestu. Napi-i sati je treba tudi letnico in kraj roj-! stva ter poklic. Za resničnost podat-; kov so odgovorni lastniki oz. upravitelji hiš. Nadalje poziva odbor vse lastnike hiš, da čistijo pred svojimi hišami, sicer bodo kaznovani. Vsi občani pa se pozivajo, da takoj prijavijo mestnemu odboru, kje se nahajajo raztresene ročne bombe in mine. Prostor pa naj označijo z napisom „MINA" na deščici.
lisi profesorji in učitelji
naj takoj pošljejo šolskemu referentu Okrajnega odbora OF v Soboti tele podatke :
1. Priimek, ime in poklic, 2. Kraj in datum rojstva, 3. Kje in kedaj je diplomiral, 4. Kje in kedaj je nastopil prvo državno službo, 5. Njegovo zadnje službeno mesto v Jugoslaviji, 6. Zadnje službeno mesto pod madžarsko okupacijo, 7. Sedanje bivališče, 8. Družinsko stanje, 9. Ime in datum rojstva otrok.
ZOBOTEHNIK ABAKUMOV VLADO
ordinira od 8—12 in od 14—18 ure
v gradu v bivših prostorih Ebner Bele.
Konferenca ZSM soboSkega okraja
V nedeljo 22. IV. je bila v M Soboti konferenca Zveze slovenske mladine (ZSM) soboškega okraja. Po političnem referatu so sledila poročila vaškili aktivistov o delu tamkajšnje mladine. Iz teh poročil je razvidno, da je vsa mladina soboškega okraja na delu. Večina mladine je zaposlena pri utrjevalnih delih, kar je je pa ostalo doma, organizira ,krajevne odbore, zbira darila za ranjence in denar za Drugi kongres slovenske mladine .Vas Cankova zbira obleko za pegorelce vkljub temu, da je 80°/0 porušene ali močno poškodovane. Za kongres je zbrala ié 3000 P. Vso pohvalo zaslužita vasi Trd-kova in Martinje, ki sta pričeli med sabo tekmovanje, katera bo več nabrala. Fantje se zbirajo v skupine in odhajajo v Rabsko dolino širit načela, ki si jih postavlja nova Jugoslavija. Med porabskim ljudstvom so nabrali že nekaj prostovoljcev. Pionirji v Stanjevcih pomagajo pri poljskem delu onim družinam, katerih člani so se javili v vojsko. Petrovci so dali približno 60 prostovoljcev.
Na konferenci smo izvolili Okrajni odbor ZSM z devetimi člani. Sprejeli smo predlog, da napovemo tekmovanje lendavskemu in čmomeljskemu okraju, ki naj traja do 1. junija. To tekmovanje, ki se nanaša na vse mladinsko delo, naj agilnost naših članov še podpre in pospeši.
ZAČASNO POSLUJE LEKARNA Ž M A V E C OB NEDELJAH IN PONEDELJKIH, LEKARNA B0LČ PA OD TORKA DO SOBOTE.
Za dvesto pengöv
V naše uredništvo je prišel sin hotelirja Alojza Faflika in v očetovem imenu prinesel 200 pengöv za tiskovni sklad. 200 pengöv je velika vsota, velikodušno darilo.
Hotelirju Fafliku darila seveda ni narekovalo velikodušje. Hotel si je za 200 pengöv, ki jih je zaslužil z Madžari, v našem listu kupiti pošteno slovensko ime. Vedno so mu bile edina misel kupčije in mislil je, da bo tudi v novi Jugoslaviji lahko nadaljeval z njimi. Rad bi poceni prišel do legitimacije, da bi še naprej nemoteno bogatel kot v stari Jugoslaviji in pod madžarsko okupacijo. Je eden tistih, ki jim je denar edini smoter življenja, zaradi njega obračajo plašč po vetru, zaradi njega so za časa okupacije pozabili, da so Slovenci, zaradi njega je navdušeni Jugoslovan Faflik I. 1941. ob prihodu Nemcev vzkliknil na glas, da ga je slišala vsa ulica: „Zdaj se je izkazala pravica!" Zaradi denarja je Fa-flik iz svojega hotela naredil zbirališče nemške in madžarske gospode.
Prišla je svoboda, rojena iz borbe naših narodov, na katero Faflik v svojih kupčijah ni imel nikdar časa pomisliti. Mislil je. da se je vrnilo leto 1918., ko je bilo treba obrniti samo plašč po vetru, pa si bil že dober Jugoslovan in so ti bili odpuščeni vsi grehi. Za borih 200 pengöv si je hotel kupiti vstopnico v novo slovensko življenje, ki so ga drugi kupovali s svojimi življenji, zapori, mučenjem, intérnàcìjo, trpljenjem.
Mi smo hotelirju Fafliku vrnili njegovih 200 pengöv. Naš tiskovni sklad naj bo prispevek poštenih Slovencev za njihov prvi svobodni časopis, prispevek naših kmetov in delavcev, obrtnikov, vseh, ki jim svoboda ni kupčija, temveč sveta stvar. Hotelirji Fafliki pa si bodo morali drugače kupiti vstopnico v novo Jugoslavijo.
Na soboškem šolskem dvorišču
je spet živo. Po štirih lejih so se otroci pod vodstvom slovenskih učiteljev danes spet zbrali. Dobre volje, s titov-kami na glavah in s trobojnicami v gumbnicah bodo v parku pobrali papir in smeti ter očistili okolico gradu.
Prejšnjo in to številko lista smo poslali po pošti sledečim krajevnim odborom OF: Martjanci, Predanovci, Cernelavci-Veščica, Fokovci, Pertoča, Rogaševci, Gederovci, Puconci, Le-merje, Križevci, G. Petrovci, Ženavlje, Hodoš, Mačkovci, Bokrapi, Cankova, Tišina, Rakičan, Gornji Črnci, Peča-rovci-Moščanci, Bodonci, Sebeborci, Borejci, Topolovci-Domajinci, Prose-njakovci, Trdkova, Martinje, Martinje za Rabsko dolino, Kobilje, Bogojina, Lipovci, Gaberje, Hotiza, Dolnja Lendava, Velika Polana, Dolnja Bistrica, Turnišče, Dobrovnik, Beltinci, Melinci, Bratonci, Ižakovci, Gančani, Dokle-ž-ovje, Odranci, Lipa, Sfrigova-Raz-križje, Crensovci, Trnje in Žjški.
-■■i min».
ZA TISKOVNI SKLAD
só prispevali :
Pavič Marko, gostilničar iz Sobote 400 P Pooblaščenstvo OZ NE za okrožje
Ljutomer	500 P
Krajevni odbor OF, Puconci 120 P Kondor Ladislav iz Sobote	100 P
Prenos : 916 P Skupaj : 2.036 P