'Vit . ■ " ^ '"V - •• — U^e., Daily In 1 the United Stales. list slovenskih delavcev y Ameriki. i a Ittood every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TKL2F0N: CCETLANDT 2876 NO. 91. — fiTEV. 91. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the PoetOffice at Hew York, K. Y., nnder Act of Congress of March 3,1879 NEW YORK, WEDNESDAY,'APRIL 18, 1928. — SREDA, 18. APRILA 1928. TELEFON: CORTLANDT 2876 VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI Priprave za polet v New York SPREJEM NE BO ZAOSTAJAL ZA SPREJEMOM LINDBERGHA ''Bremen" precej poškodovan, a ga bo mogoče popraviti, — se glasi v poročilu nemških a vi jatikov. Schiller se je zopet beril z vremenom na svojem povratku. — Pristal je v Natashquan. CLARKE CITY, Quebec, 17. aprila. — Včeraj zvečer je dospelo semkaj direktno poročilo, da nameravata kapitan Herman Koehl in baron Huene-feld obnoviti svoj polet v New York z aeroplanom Bremen. To novico je poslal William Barrett, operator Marconi Company of Canada postaje pri Point Armour, par milj proč od Greenley otoka, kjer so letalci pristali. Barrett je dal svetu prvo novico o uspešnem poletu preko Atlantika' od iztoka proti zapadu ter je poslal sedaj naslednje sporočilo: Saft Bremena je lahko poškodovan, a ga je mogoče popraviti. Kohel in Huenefeld pričakujeta, da bosta imela aeroplan pripravljen za polet v sredo. Bremen je imel meglo in sneg tekojn dela svojega poleta. Ematrali so svetilnik na Greenly otoku za parnik, a pozneje ugotovili, da je svetilnik ter pristali na majhnem ribniku. Posadka je bila zelo izmučena, a je okrevala po kratkem času. Kapitan Koehl, pilot Bremena ter baron Huenefeld, lastnik aeroplana, bosta odletela z Greenley otoka brez svojega tovariša, majorja James Fitz-maurice. On je že zapustil žalostno obal Labradorja z aeroplanom, katerega je poslal letalcem new-yorski World. Fitzmaurice in Schiller, pilot Fair-child kabinskega monoplana, sta si priborila svojo pot do Natashquan na severni obali zaliva St. Lawrence. Za sprejem vseh treh letalcev v New Yorku se vrše velike priprave. Po posvetovanju s sprejmnim komitejem je poslal župan Walker brzojavko majorju Fitzmauricu, v kateri daje izraza želji mesta, da bi dospeli vsi trije letalci istočasno v New York. Nameravane sprejemne slovesnosti bodo v splošnem slične programu, katerega so izvedli ob dohodu Lindbergha. Letalcem bo po njih prihodu dovoljen en dan počitka. Pred City Hallom že odkladajo les, ki bo služil za zgraditev tribun za sprejem letalcev. DESSAU, Nemčija, 17. aprila. — Profesor Junkers, predsednik kompanije, ki je zgradila aeroplan Bremen, ki je završil uspešni polet preko Atlantika, je dobil včeraj brzojavko, podpisano od Koehla, barona Huenefelda in majorja Fitzmauri-ca, v kateri ga prisrčno pozdravljajo. PRIJETNO SVIDENJE V NEW YORKU 2eni nemškega kapitana Koehla in irskega letalca Fitzmaurica bosta dospeli v New York s parnikom Dresden na povabilo Severon e m- škega Lloyda. ——«— • BERLIX, Xera-Oia, 17. aprila, — Severonemški Lloyd je povabil ženi pilotov Bremena, stotnika Herman Koehla in poveljnika James FHtzmauriea, naj odideta v Ameriko kot posta parobrodne družbe na krovu parnika Dresden, ki bo otipiul dne 39. aprila iz Bremer-haven. Parnik bo pristal 20. aprila v C»bh> (Queenstown), da vzame nak rov Mrs. Fitzmaurice. Ženski bosta napravili ostalo potovanje v Ameriko skupno ter bosta najbrž dospeli dne 24. aprila v New York. Mrs. Koehl je brzojavno vprašala svojega moža, če je zadovoljen s tem. da pride, a bila je tako prepričana o njegovem privoljenju. da je že vse pripravila za potovanje. V sedanjih okoliščinah je mogoče, da bosta dospeli ženski preje v New York ,kot pa nja moža. Tudi profesor Junkers je teh nazorov ter je dal povelje, naj se ne varčuje z nikakimi stroški, da se spravi Bremen v New York z last-on gonilno silo. ker je nverjen, da ne ho hotel Koehl drugače naprej. Ko je predvčerajšnjem slavila Mrs. Kohel v družbi zaupnih pri-jateljie v svojem stanovanju štirideseti rojstni dan svojega sedaj po vsemi svetu slavnega moža, je bilo njeno stanovanje slično cvet-ličnjaku. DRZEN BANDIT NA VLAKU Drzen bandit je vzel desetim .potnikom pet tisoč dolarjev. — Nato je potegnil zasilno vrvico ter usel. > CHICAGO, III.. 17. aprila. — Ko je zapustil v pretekli noči Overland Limited Chicago iz Northwestern postajo je napadel neki maskiran bandit v %pazovalhem vozu tam nahajajočih se deset potnikov ter ušel z gotovim denarjem in nakitom v skupni vrednosti kakih $5000. Predrzni bandit je delal z rafi-nirano spretnostjo ter je izginil, šf predno je bilo mogoče oddati ialarm. Ko je pričel vlak počasi vo zit s postaje, je bandit nameril svo; ;revolver na ljudi v vozu. jih zrinil i na veliko zadnjo platformo ter j in odvzel nakit in denar. Ko se je bli /.al nato vlak z naglico 45 milj ni 'uro Kedzie Ave., je potegnil zi silno vrvico ter skočil v temo. Med žrtvami se nahaja tudi W Crocker, predsednik Crocker Na tional Bank iz San Francisca ii r-lan republikanskega komiteja i; Californije. Izgubil jč baje neka ko $600 -getovejra denarja. Nje govi hčerki je bila odvzeta manjši svota. številke pokazale, da je dospelo ^ zadnjih petih letih po 47 ton opiji j vsako leto iz Anglije v Združeni države. POSLEDICE ATENTATA V MILANU Italijanska policija je yprizorila Velik lov na mednarodne anarhiste. — Osemnajst žrtev je umrlo. Navaden -vojak odlikovan od kralja radi hrabrosti pri eksploziji. MILAN, Italija, I 7. aprila. — Policija je namignila včeraj, da je razkrila obstoj folpe dinamitašev, koje program je obsegal dosti več kot bombni napad pretekli četrtek. Glasi se, da je tolpa operirala v imenu neke obširne mednarodne anarhistične organizacije. KONFERENCA ZA RAZ0R0ŽENJE Litvinov je napadel Lou-dena. — Njegovo resig-nacijo se pričakuje. — Kriza v kampanji se bli» za. ŽENEVA, Švica, 17. aprila! — Napad Maksima Litvinova iz Rusije na Loudena, predsednika pripravljalne razoroževalne komisije Lige narodov, .je pospešil prihod krize, ki bo mogoče izpremenila tek Ligine tompanje za razorože-nje. Litvinov, delegat Rusije pri komisiji, je napadel nizozemskega predsednika kot pristranskega m ne-fparalmentarnega ter izjavil, da je izustil "krivične insinuacije" v svojem zaključnem nagovoru tekom zadnjega sestanka. Louden je zanikal, da je imel namen kritizirati Ruse, da pa kaže zapisnik, Ida jih je naprosil, naj "prisostvujejo prihodnjim sestankom raje s konstruktivnim duhom kot pa z idejo, da uničijo delo, ki j.^ bilo že dovršeno. Ta zadnja pripomba je bila napravljena kljub dejstvu, da so vodili Nemci boj. da se izbriše zapisnik navlake, ki se je zbrala v dveh letih idebate. Skoro tristo družin izgnanih. COLUMBUS, O., 17. aprila. — Skoro tristo družin "Stavkujočili premogarjev je bilo včeraj postav Ijenih na cesto na temelju eksmi sijskega povelja zveznega sodišča Zvezni maršal Borfrhwiok je rekel da se niso delavci prav nič upiral povelju. Preselili se bodo v barake j katere je zgradila zanje United Mine Workers organizacija. Samomor z mosta. Noki nekako 30 let stari, dobrf obJečeni moški je skočil včeraj zju traj z južne newyorške strani Man j hat t an mostu v jrlobino t«»r naše 'ti.i ilakii snodni tnfcoišnio smrt. PROTI SEVERNEMU TEČAJU Zračna ladja generala Nobile, "Italia," je igrala včeraj kaj klavrno ulogo v Nemčiji, ko je pristala več kot 30 ur po odletu. — Italijani so bili zgrešili pot. STOLP, Nemčija, 1 7. aprila. — General Umber-to No/bile je spravil svojo polarno vodljivo zračno ladjo "Italia*' skozi noč močnih vetrov ter neviht ter pristal v Seddin aerodromu, šest milj od tukaj. ŠTEVILNE ŽRTVE DVEH POŽAROV SMITHANEB0NA KONVENCIJO Governer Smith bo ostal v Albany ter se ne bo udeležil demokratične konvencije v Houstonj. ASIIEVILLE, N. C., 17. apr. — Definitivno in avtoritativno se je ugotovilo včeraj zjutraj, da ne bo prisostvoval governer Smith de-m o krat m-ni narodni konvseneiji v Jfoimtorm. Governor namerava o-stati v svojem uradu v Albany tekom konvencij** m treba, bo zelo nujnih razlogov, da i/premeni dbi onih, ki pospešujejo tukajšnjo kampanjo za povernerja Rraitha. bo najmanj polovica 24 delegatov za Smithn. Kampanja North Caroline je bi- Posebni inšpektor je odšel v Co-mo, da zasliši Romola TranquilLi-ja. ki je bil prijet v zvezi z bombardiranjem. Nadaljna oseba, koje identičnost je zavita v temo. je bila aretirana v Milanu ter se domneva, da je bil to moški. katerega so videli postavati krog pogorišča zločina . Tranquilli bo preveden v Milan, da ga koTifontirajo z drugimi, Id so bili pridržani v preiskavi, ter prebivalci kreg Piazza Giulio Cesa-re. kjer je eksplodirala bomba. Njegova transportaeija bo izvršena z največjo tainostjo. Vsi obmejni prehodi -proti severa so bili zastraženi od fašistovske milice, in potniki so bili podvrženi strogi preiskavi. S smrtjo enajst let starega Lui-gi Gea, je poskočilo število žrtev na osemnajst. Rad i svoje hrabrosti, da je ostal na svojem mestu ter "pomagal ranjenim (kar se ne zgodi pogosto v Italiji), je bil odlikovan Giovanni Peruta, vojak petega planinskega polka z bronasto svetinjo za hrabrost, na povelje kralja samesra. Dekoracija mu je bila izročena pred celim polkom. Toscanini bo ostal najbrž v Milanu. MI LAN, Italija, 17. aprila. — Slavni dirigent Ar tur Toscanini je izjavil danes glede poročila, -da je prevzel vodstvo Filharmoničnega »društva iz New Yorfea, da ni podpisan še noben definitivni kou-trakt. Rekol je, da nima namena opustiti vodstva So al a gledišča v Milanu. Prijatelji Coolidge-a proti farmski .predlogi. WASHINGTON. D. C.. 17. apr. Oba adm inist r ac i j ska republikanca Fort, iz New Jersey a in Pratt iz New Yorka sta -predložila včeraj poslanski zbornici mineritetno poročilo glede nove McNarv-IIau-gen predloge, kateri oponirata na najostrejm način kot člana poljedelskega komiteja. Ta dva označujeta airedbo. ki naj bi prinesla farmerjom pomoč, kot "politično kretnjo". ECot ze včeraj porocano, je uničil požar Iroquois hotel v Atlantic Cky. — 13 gostov umrlo v plamenih. ATLANTIC CITY, X. J.. 17. P rila. — Tri osebe so izgubile voje življenje, petnajst jih je bilo a njenih ni več nadahVh s--rreša, potein ko je zgorel včenj jutra j Iroquois h at el v bližini o-»režne promenade Najdenih trupel se n i mo»]r> • 'o-edaj identificirati, čeprav so sk'-b-10 prermotriH knj:f»n za gn«;*p m fznam uslužbencev. — Požarna iramba dela v dvojnih s:ftah. a je bil le neznatno poškodovan. ALTOONA. Pa . 17. aprila. — Trinajst oseb je umrlo v plamenih, ko je včeraj zjutraj zgorela hiša Embro Krepaleka v Blair Four. 21 mili južno Ovl tukaj. Med mrtvimi se nahaja mati n sest otrok, neka nadaljna hčerka, ki se je ravnokar porrčila in pet moških. Embro Krepalčak. ki so je nahajal v spodnjem nadstropju, je bil (ilini, ki se. je mocrel rešiti. V hiši se je vršilo porodno slaviie. Nevesta in ženin se nahajata med mrt vimi. RAZMERE V NEMČIJI SE IZBOLJŠUJEJO Poroča se, da se je precej izboljšal položaj v Nemčiji. — Stavbinska delavnost in ©o!jede!stvc obetata boljše čase. BERLIN, Nemčija. Iti. apr a Nemški delavski trg. posebno v za-padnem delu države, kaže znake izboljšanja. katera je treba prilizovati oživi jen ju stavbinske delavnosti. V poljedelstvu pa preseda povpraševane no delavskih silah ponudbo ZA-išanje dflav-lvih plač gre nadalje, čeprav je mogoče izračunati mesečna povprečna zvišan ja le še po fenigih. ^Tarea meseca j*1 stala mez«la izr^-enih delavcev v dvana,7ovprečno na 49.16 mark in za ne-izurjene delavce na 37.80 mark. We tt» seveda za teden. Nemški siri V k at surovega železa namerama dogovor z Almnyl-o .družbo, vodilno železninars;ko družbo Avstriie. za soudeležbo nri ž -le7nil> in ietlarskih tr^ih Ralkan'« la prenesena direktno k governer-ju Smithu včeraj zjutraj, ko je o-pustil sr\"ojo politiko, nla ne bo do-| volil nikakih političnih inter-; viewov dosti dolgo, da sprejme delegacijo kakih 45 članov Al Smith J kluba iz Henderson okraja. Ta delegacija se je poslužila zvijače, da pride v njegovo navzočnost. Trgovina z opijem cvete. ŽENEVA. Si iea, 17. aprila. —, V posebni komisiji Lige"narodov je vzbudila senzaeijo trditev angleškega delegata, da so francoski importi opija'in fahrikaeija mor-fima v zadnjih par tednih zelo poskočili. Francoski delegat ^e odvrnil, da nima v tem trenutku nikakih številk pri roki. da pa jih bo preskr-bel pozneje. Italijanski delegat je opozoril ! nato. da ugotavljajo angleške sta-jtistike, da se je vsako leto poslalo j iz Anglije v Združene države le, 26 ton opija, d očim so ameriške Italijanska, zračna ladja, s katero upa raziskati pokrajine Severnega tečaja, je pristala v Seddinu malo pred deveto uro včeraj zjutraj ter je bila takoj spravljena \ zračno lopo. Zračna ladja je potrebovala trideset ur in štirideset minut, da je prišla iz Milana, ki je približno G80 milj od tukaj. General Nobile in njegovi častniki so se takoj odpeljali v različne hotele, da »-lobo n»*kaj počitka preti sprejemnim banketom. Na krovu Italije je bilo devetnajst oseb. General Nobile se je sestal z italijanskimi mehaniki, ki so prišli pred njim štirinajst dni ter jim dal navodila, naj popravijo poškodovani stabilizator in naj pregledajo stroje. Potem se je vrnil V hot H ter počival par ur. Nato .ie vstal zopet dobre volje, ker je bil dovršen "prvi dejanski korak njegove ekspe-dicije v Antarkt*ik. Ni še določeno, če bodo vprizorjeni poskusni poleti iz Stolpa. Ko se je gondola dotaknila tal. stal general Nobile pri vratih. Stopil je ven. živahno pozdravljen od gledalcev. — Imel smo strašen vihar nad Karpati. — je rekel poročevalcu Associated Press. — in jaz sem iz-vanrejno ponosen na "Italijo". Ob-našala se je dovrswo. Popolnoma sem prepričan, da bo ekspedšcija na Severni tečaj uspešna. Motorji in naši inštrumenti smo poslovali i lo vršen o. kljub viharjem. — Ob gotovih časih je pihal nasprotni veter z naglico 90 kilometrov na nro. Ker razvija "Italia* le .po sto kilometrov na uro, smo mogli napraviti le po deset kilometrov s&ozi gotovi del potovanja Ni Čuda, da smo potrebovali trideset in pol ure mesto dvajsetih. — "Italia" je bila v resnični nevarnosti le tekom nevihte, a nikdar nisem niti za trenutek misli] na to, da bi se vrnil. Posadka jf bila izvrstna, najboljša kar sem jili imel kdaj. Bfio je le nekako sto ljudi v aerodromu, kla pozdravijo ladjo poleg vojakov, policistov in čas nikarskih poročevalcev. Genera Nobile" j*1 dal navodila, naj se nt nadleguje nikogar glede dovoljenj Rekel je: — Pustite, vsakega, na, si oeleda "Italio". le kaditi ne snu nikdo. Eksnedicnja je odšla iz Milan? v nedeljo zjutraj ob id-veh. Seznam. 1 T« ie neznani, k'< pokaže, koliko ameriškega al; kanad.-k. ra d nar a tam je i- k r• :-UH, da poskrbimo v stari domovini izplačilo oznacen''2& zn«-.-kii, buaisi vs dinarjih ali lirah. I'> ^ datki so veljavni do preklica, k* se po potrebi ot.javj na tem m stu. ^ Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajal«, posebno se, ako bost* vpoAtevali nalo »»- !1B n^ljivo ter točno postrežbo. . rks_ •• . • POSEBNI 1| IDnmrr Lir® PODATKI g Dill. 1 000 ....... . % 18.40 Lir 100 ............. SGCC Pristojbina za izpla „ ___ . __ fila ameriških dolar ng O« 2.600...... $ 45.71> Lir 200 ............. fll.ftO jev v jusosjaviji in m Din. 5 000 ........ . $ 91.00 Lir 800 ............. 116.95 ^ , || Din. 10,000 .......1.. $181.00 Lir 000 ............. $27.7» manji znesek 75 cen. | Din. 11.110........ . $200.00 Ur 10Q0 ............. $64.80 ^^ ^'s^Ie g 5 od vsakega dolarja. || I Nakazila po brzoj^nem pisna izTfteJcao v najkrajšem Can ter ra- ^ $ I SAKSER STATE BANK 1 | 82 Cortlandt Street. "»—= cobtlawkt ma New York. N. Y. ji GLAS NARODA pan ............mi mm—^ N«jr»žji tUrrouki dnevnik | ▼ ZMeoth driftvdi | Velja %*. T«e leto ... $6.00 1 I Za pol leta.....$3.00 g Za New York celo leto . $7.00 I I Za inozemstvo celo leto $7.00 | GLAS PARADA 1«. API? 1523 Najboljši ameriški ijrralee teniii-a Bili Til.leii ( v.sredi) je preti krat-, iira tlo-spel v grlarno mosto Meh'ke. kjer bo tekmoval s Tamoš-11 jim i prvaki. OSEBNOSTI V DRUŠTVU NARODOV Mrzla. neokrašou;i dvorana v Ženevi posta1.! trovorniška tribuna .sveta. Prejo so hodili v Ženev> v glavnem politiki. S»'dt"r besede, ki zna krasno igrati na violino človeške notranjosti. Xi ravno iK-en. |»rej !>i r«*kli neiu'en. Mali. stisnjeni mož. ki kakor zaprt lev. hodi sem In tja po tribuni, združuje s čudovitimi .silami mistike m«'v revolucijonarnega govornika. Kdor je poslušal Brianda, ne snu* brati njegovih govorov. Briand namreč ne rabi logike. Druga latinska osebnost v Ženevi je Italijan Vittorio Scialoia. Je juridič-j' ni krami jar. ki govori tiho. komaj najbližjim razumljivo, a ima kma-' In mnogo poslušalcev. Nekateri ga sfnatrajo za najhitrejšo glavo v Društvu narodov, ki ne poje rada mirovnih himen. Beneš je slab govornik. Toda njegovi redki govori imajo politično vsebino. Grk Nicolas Politi« ima , !epg oblika in vsebino prav kakor starogrški govornik. Stresemannov Gledališce-Glasba- Kino SUBELJ POJE TUDI V CLEVELANDU Ameriški SJovend smo baje ljubitelji petja. Nešteto pevskih društev imamo; imamo tudi nekaj pre-eej dobrih pevcev amaterjev, ka-t-re hodimo poslušat že zadnjih de. set ali še več let. Letos pa se nam nudi sijajna prilika, da slišimo prvovrstnega pevea — nuiet nika ; nudi .so nam prilika, da .slišimo slovensko pesem zapeto tako, kakor j j večina izm-l'nas še ni slišala, odkar smo v Ameriki, Slovenci iz Cleveland a in okolice, Barbertona, Loraina. Cnntonn b<*lo slišali v nedeljo 22. apri'a z*-i'I pevee-umetnik. Rojen je oil na Rodiei pri Domžalah. Študiral je ua ljuh-ljaiukem konzerva toriju. in v lier. limt G:1 leta 1923. pa je angažiran kot bariton ua kr. operi v Ljubljani. Pel j«* že v neštetih p»-rah, kot Manou, Prodana mresta, Ghunaei. liagdarku na radio. .-.n italijanski li.'.ti pohvalili. da je p. l '' moltr. bene". Neumestno I»1 bilo. ,|a bi še v pL>al o njem. Vsakdo. ki ljubi petje in je i>o-nosen. da imamo tudi Slovene: umetnike, bo gotovo prišel na k u-cert. C!otnvi> botste napolnili dvorano. V.si na koncert slf»veni«k«»gii u-metuika ! Za publicijski o llw#r—XYZ. Peter Zgaga hrešeeč in sidi ghis. ki ue pozna ne muzike ne mehkobi1, pridobi na nio**'i šele z energijo državnika. Ka. dar govori, verjame na človeško moe, na vrednost sedanjosti in sr.--eo prihodnj :>sti. NajJiujše učinkuje kot mež dejanstva in brutalne logike. Ima moč v sebi, manjka mu pa vera in simpatija do tistih katerim govori. Angleški zunanji minister, visoki. vitki in elegantni Austen Chamberlain, ki nikdar ne pride brez zgodovinskega monoklja v levem očesu, vpliva na poslušalstvo skrajno mrzlo. Jma pa neko lastnost. da ima namreč posluša vstvo ob njegovih govorih M is, da vsaj misli, kar pravi .Toda iz vsake be- j sede izzveni, da govori le za an-1 gleški imperij. Angleška zveza je j najstarejša mirovna zveza sveta, j Chamberiain je za Društvo naro-ov, toda nikdar ne gre tako daleč, da bi dopustil razbitje angleške dr. žave. Toda b'*sede so besede in glavnih nalog ne rešuje govorniška tribuna, ampak hotel. Zasebni razgovori državnikov, ki se kaj radi snidejo, stavljajo javnost v skup-k" i miki dvorani pred dovršeno dejstvo. Prepridigal se je. Presbiterijanski župnik v kalifornijskem. mestu Gelendale, John Ma fallows, se je obrnil na sodišče v San Francisco. s tožbo. Zahteval ier da mu sodišče potrdi v razsodbi, tda mu pristoja odškodnina, ker *e je prepridigal. Pri pridigah je prešel temperamentni župnik v taco strast in gestikulacijo, da si je zpahnil roko in se moral dati operirati. V prejšnjih časih so bili dvorni plesi v Italiji nekaj izvanrnhnrga. Povabljena je bila najbolj izbran« družba, in ples je ponavadi trajal do zgodnjih jutranjih ur. Tudi to je Mussolini predniga-. čil. Odredil je, da se mora vsak (dvomi ples najkasneje ob dveh zjutraj končati. I Prvi ples v tej režiji >e je vršil na čast dvajsetletni princesi Giovanni. Kralj Viktor Kmaum-J ve je šele opolnoči pojavil v dvorani. S prin-e»so (iiv.rmio je prvi plesal Jaški letalec de Pinedo. Ob dveh ponoei je bila pa vseir;i konee. Je že tako. V Italiji ima Mus^o-jTini poglavitno be-uavsuli za mižati, lu to je prav. Ž«- v>a j drug ua drucem ne vidita, kako ueumn< se iahko nekateri ljudje obuašajo. Predpust je minil. sm-"» preto! ki i in Ve- likanoč je za nami. V New Yorku ie primeroma malo -dovenskih po rok. Saj »a precej drage statistike, pa je boljše, da je na tem mestu ne i ( objavim * Oraga rojakinja, ko čitaš be»;r-tlo "statistika" in če slučajno ne veš. kaj pomeni, ti ni treba zar leti. * Cene vina v Downtovnn : Belo in rdeče vino .. $3.00 ga!.; bol o in rdeče vino. prvovrstna kakovost ...^.">0 gal.; rozinec ............$*3.7."» gal.; rozinec z vinom zmešan ..................$4.00 gal. ; vino brez rozinca ..$4.25 gal.; umetno napravljeno vino .................$4.50 gal.; vino v/, grozdja napravljeno — nima cene. ni naprodaj, ker ga že1 zdavnaj ni več. * Nimajo preslabih okusov nekateri naši ljudje. Zadnji-* «em slišal enega takole modrovati: — Najrajši bi bil vedno v Ljubljani ob d est ill zjutraj pri "Figov-cu". Vsako soboto opoldne v šopu v New Ycrku, ali pa če bi se dalo tako sk oman dira ti. Ha bi mi plačo kar k "Figovcu" v Ljubljano poslali. Skušnja je najboljša učiteljica. Toda njena šola je ponavadi jako draga. 1 * Mussolini se ha jo nikdar ne nasmehne. To je napotilo mnoge Italijane, da so ddenili slediti njegovemu vzgledu: — da se ne bodo nikdar smejali. Svoj sklep boilo kaj lahko izvršili. kajti v današnji Italiji nima nihče posebnega vzroka in povoda za smeh. Sedaj hočejo tudi Madžari z aeroplanom v Ameriko. Polet financiral Jene/. Vind .: rrec. Knez Vindišgree je bil pred leti načelnik tolpe, ki je pona reje vala francoske franke. Obsojen je bil par let ječe, pa je že zdavnaj na prostem, ker so ^odiš^-a dognala, tla je deloval v rodoljubnem namenu. S kakšnim denarjem bo financiral polet, poroeilo ne omenja. Da mu dobava par milijonov frankov ne dela posebnih težav, je jasno dokazal. * Ce je vse res. kar bodo letos povedali republikanci o demokratih in ee je nadalje vse res -kar bodo povedali demokratje o republikan-eih, naj se Hog usmili republikancev in demokratov. Ce je vse res. kar bodo letos povedali republikanci o demokratih in ee je nadalje vse res -kar bodo povedali demokratje o republikancih, naj se Bog usmili republikancev in demokratov. IV | n i , Kdo najhitreje grize? V londonskem zaoološkem vrtu imajo špansko krastačo. Vselej, kadar ji dajo jesti, jo opazuje nek znanstvenik (V pride v njeno bližino običajen črv. je bliskoma pe njem. Hitrost grižljajev so hoteli ugotoviti s pomo«"j<» filma, ki j<-sprejemal s hitrostjo 1 ."»00 se-kurile. Toda hiiritM grižljajev je bila prevelika In s filmskim poskusom ničesar dognanega. V Londonu trdijo" da napravi ta žival 4000 grižljajev v eni minuti. Počuti se slabo in je izčrpan? "Bil zelo slab in izi'n^in predno f=erti zai'-»-l jemati Noga-Tone," iirnvi Air. lf. HuO-nt-r, Dillon. ""Poraliil Htm v«^" Mrklenir NuRa.-Toji(>, la .s«*daj at ni nppolnonu« m;is-u prebavi, odi»ravi orii««-tieo. glavi-h.>i tt-r lt-"lvi«'-n«» n mehnrn»-n»»rf-dn<>.-*ti v p-ir dnHi. n»-rv<»str»- iivt-e In povrn«- tt»žo <>f;lab»-litn oncharn. 1'ofkusite Xu|?a-Ti>ne. t tnn vas b«j nja/a.-l«i in ilalo novo 4ivljt-nj<; v.t>irn rtrpariitm. Kupiu- lahko Nujfa-Tonc v l«-k;irni, in ako vam n* pomaga. ^^ vam denar i>ri-vrne. (A3 V.; Kako se potuje v stari kraj in nazaj ▼ Ameriko. Kdor je namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, Ua je poučen o potnih Ustih, prtljagi ln droglb stvareh. V sled naSe dolgoletne is. koSnje Vam ml sam o rem o dati najboljša pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrstne brzpparnlke. Tndl nedrfavljani samorejo potovati ▼ stari kraj, toda preskrbeli si morajo dovoljenje aH permit la Wasbingtona, bodisi sa eno leto ali 6 mesecev ln se mora delati pro-gnjo vsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnost v Washington, D. C. na generalnega naselnl-«kega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila ▼ veljavo 31. Jultjs UM m nikomur vež ne poOJe permit po pofitl, ampak ga mora iti Iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji ns-aelniflkl urad aH pa go dobi v New Torka pred odpotovanjem, ka* kor kdo v proSnjl zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potnje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor ieli dobiti sorodnike tli svojce la starega kraja, naj nam prej pi5e sa pojasnila« Is Jugoslavije bo pripojenih v tem letu 070 pristljencev, toda polovica te' kvote Je določena sa smerlBke državljane, .ki iele dobiti sem sterile ln otroke od 18. do 2L leta ln pa sa poljedelske delavce. Ameriški državljani pa samote-* jo dobiti sem šene in otroke do 18. leta bres da bi bili Stetl v kvoto, potrebno pa je delati proinjo v Washington. Predno pod vzamete kaki pišite nam. SAKSER STATE BANK _: MW i(uiž'~' ' • ZASTAVE ■vilLBNB .r=KrovEN.K« j 8igmo 25% csnej* kot drugod. RCQALIJE, PREKORAMNice, TWO-I- VKW® VAVXKIK, , KMNIOC, ZNAKE, UNIFORMS «TO-»SSI ORKEVg fT,• CONSMAUOH, RA. ANTON ŠUBELJ bariton kr. opere v Ljubljani priredi v nedeljo, 22. aprila * - « '7 l.1 r J v dvorani Slov. Narodnega Doma / v Clevelandu. KONCERT Začetek ob 8. uri. 4 Vstopnice: 75e iii $1.— V pred prodaj i 60e in 85e. Po koncertu ples. SLOVEXCI! T« -pridite po&luiot prvega slovenskega, pevca-umetnika na ameriškem odru. Pridite poslušat 'čarobne slo- -renske pesmi. Napolnite dvorano in pokažite, da r pošte vate, kar je našega. Dopis. Springfield, m. Prosim vas. prospod urednik, da bi natisnili te vrstice v vas list. Vee let se.in že naročena, na (ijus Naro- T NEPRIČAKOVANO VPftASANJTS V i)ondol Uta ____%SjD0 Za i*o*em*t*9 t* tela JPJOO Zn četrt leta___$lJf0\Za vol leta m ■ ■ _____8ubicrjption Yearly $6.00._ Advertisement on Agreement._. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan ievtemii nedelj in pratmko*. Dopisi Dres podpisa in osebnosti se ne priobtajejo. .Denar n»j ee blsgovoli poiiljsti po Mtmcj Order. Pri spremembi krsjs i|ero6ni-kov, prosimo, ds se nsm tudi prejinjo biTsliiSe nuniTii, ds hitreje _ najdemo naslovnike.____ "GLAS NABODA", 82 Cortiandt 8treefc, New Yeark, JJ. J. Telephone: Cortiandt 2876. GLAS NARODA _(BI/TVBWM DAILXJ_ ŠPORTNEGA SVETA ■ - • ^f* . 2. ' -M 1 - * fM _;_'_____' • -g* - _ ............. lilllftii MBMBlMMBBBBI^BM^MMfcSS . " V " t*..... KRATICA DNEVNA ZGODBA l|g| itlas Nismcde rs. xvn 5. ft*.: ■ UKOVlfi JOŽA: MATI TL>tikrar .sem polagal pravosodni izpit. Prišel sera pol ure prezgodaj, pa .sem ve* brezbrižen in oto-j» ! taval okoli sodne palace, sive, mrke in neizpronue, kakor obraz rimske Pravice, ki .so ji zavezali <»vi. da ne vidi obupa in bridkosti ol»M>j«-ni}i Jesensko solnee je brlelo na rdečkastem grmičevju cvetličnega na>«ada. bela ereda oblačkov k«' je vkrala izza planin in hitela proti toplemu jufni. Droben golob se je spustil preko trga, da poišče plašno golobico, ki je vtonila v zlato prosojnem jesenskem oziae-ju. Dolga vrsta s i vili in rjavih stavb j<* iikl«*uila Široka ee.stišea, zaslon ilu skrite vrtove, polne zla-' tih krizantem in rumenečega gr-luičevja. Vrsta dolgočasnih oken .!•' nepremično zrla doli na ulice, le tu in tam se je za katerim vtr-gala, bela senca, morda se je zdol-go«"asilo tlekle, morda je skrivnost, no valovala zavesa.... Parkrat sem ž.- obšel nepriljud-ni prostor, a srečava l .sem vedno ust«1 obraze. Xepremieni polieist .s srepim pogledom, neprespane blod-niee v pisanih klobučkih, sajasti železničarji, debeluhast bančnik, sloke tipkariee iz sodišea, počasni u-pokojenei ? ugaslo cigaro, dišečo Se po prazničnem razpoloženju. .Tatu paglavcev se je že v tretjo pri-podila preko križišča za potepenim psom.... S kolodvora so se vrtinjali gl iisševi pi.su i lokomotiv, ki so komaj čakale, da oddrve proti zlatemu zapadu in mu pokradejo rožne sanje. V mestu so vda rja 1 i zvonovi. jesensko turobni in žalujoči. Sodna palača ima nešteto vrat; toda če niso skrbno zapahnjena, pa so zadelana z železnim omrežjem. tako da je ni špranje, skozi katero bi se vtihotapila pregrešna misel na beg in svobodo. Le ena vrata tam v desnem okrilju nepri-stopne stavbe so se večkrat odprla. Votlo je zarožljalo, zapahi so popustili. ozek in temen hodnik je za_ zeval v debeli steni. Odtod so pazniki v črnih plaščih vodili oddelke kaznjencev v mesto, na delo in bog-ve kam. Težka vrata so se jim nerada odprla, osivel ključar je nezaupno pogledal skozi nje, pozorno premotril mimogredoče, a nato izpustil nov odelek; bistro je premotril odišle ter,strašeče porož-ljal s šopom ključev. Vodno isti bratje pokore, v rjavi raševini, s pridušeno kletvijo na stisnjenih ustnicah. Pa vsaj ste jih že videli.... Meti temi enodnevnimi obrazi 'som opazil tudi kmečko ženo; krij železne ograje je postajala in se ozirala v črno omrežje usodnih vrat. Šla jo že v leta, bridkost ji je izželo liea, a vendar je bilo v njenem obrazu še nekaj skritega, nedopovedljivega, morda izginja, joči odsev davnega deklahva. Zavita je bila v siv, zaguljen koe, rjavkasto naglavno ruto je zategnila na objokane oči; v naročju pa je tiščala rdečo eulieo. Mimo je prist o-pieal star gospod, v zlikani suknji, z zlatimi naočniki na debelem nosu. Dobrovoljno se je smehljal, jiri. trkoval s srebrno palčieo po tlaku in se slednjič ustavil na zaokroženem prostoru pred temi vrati. Kmetica s e ulic o se je zdrznila in ponižno vprašala gospoda z zlatimi naočniki: "Vsaj jih tukaj ven pripel jejo...." "Aha," se je začudil starec 111 kleenil z glavo. "Tukaj ven jih pripeljejo, lumpe, falote; ampak ne bo nič. ne bo nič...." je migfil s tolsto roko in odstopical naprej. Zena pa se je prestrašila in umaknila nazaj k železni ograji. Ko sem obšel vnovič vso stavbo je zopet od tam prišel nov oddelek kaznjencev, zadnji so vlekli neroden, škripajoč voz. Enakomerno so so vpogibavali molčeči, zamišljeni in ukročeni; težko koraki so odmevali na brezčutnem tlaku. Pegast paznik je oprezoval za njimi, sablja mu je brezbrižno otepala po nogah v taktu korakov. Zagledal se je v od mikaj oči se voz in mu privajeno sledil brez misli in besed. V predzadnji vrsti pa je stopala poleg bledikastega kaznjenca ona žena, oči vidno njegova mati; dajala mu je piti iz male steklen-ke, nato mu je skrbno oddrobila kohce črnega kruha, ostalo je pa spravila nazaj v cuiico, ki jo je sam stisnil pod reševinasto suknjo. Vse to je pa storila s tako priročuastjo in milino, kot more le dobra mati, brez zadrege in sramu, z hlagostjo in ljubeznijo. Zdelo se mi j«1, da Za Revmatične bolečine, nevralgijo, navadne prehlade, boleče mišice, sklepe in izpahke Uporabljajte DR. RICHTER'S Anchor Brand PAIN-fXPEllflt TVcrtulfca Ji'ntnl.1 Tleč. . I. S. I'at, Off. ; Xi pristen brer j na.-e SIDRO tvor-, niške znamke, V lekarnah 35c in 70c. vede te nesrečne mladeniče na kraj tolažbe in pokoja, kjer jim bo vse za vedno odpuščeno. Nevede sta tako prispela z ostalimi na križišče. Ko se je oddelek okrcnil vzdolž prečne ceste, pa je zayjazil mrki stražar, tla le ni vse v redu. Pospešil je korak in nradno pregledal vrste.... "Kaj pa iščete vi tam, razgovor s kaznjenci je prepovedan," je zalotil mater s sinom. Zategnil je čepico z vijoličnimi našivi globoko na sive in brezčutne oči ter brezobzirno, .s sirovim sunkom potisnil presenečenega mladeniča nazaj v vrsto. Žena pa se je osmelila in ugovarjala takemu ravnanju: "Gospod! Moj sin je, ne suvajte ga...." "Nič gospod, manj pa sin." jo je zavrnil mož z bridko sabljo. Učeno ji je tolmačil : "Sedaj je naš, postave so nam ga izročile, vi glejte...." Toda žena se je užaljeno zoperstavila in ponovila : "Moj sin je, božja postava ga je dala meni. zanj sem trpela!" Neprijeten molk je legel na kaznjence, le voz je škripal in cvi-lil. "Ue .ste ga djali pod pečat," se je v materinskem ponosu kljubovalno zopet oglasila, "pa vedite, da je nad gosposko še ena oblast, radi katere so nam vsem naložene postave, tudi vam, ki ste ga djali v ječo." Stražar, ki je malomarno motril žensko in je morda le brezbrižno skomizgnil z rameni, se je nenadoma okrenil, kot da ga je nekaj pičilo. Zgubančil je. mesnate ustnice in z osornim glasom zažugal: "Pozivam vas, da se odstranite, sicer ...." Zena se je zgrozila in zardela, po velem lieu se je poiočila solza, velika in grenka za vse tisto, kar se je nabralo gorjupega v njenem žalostnem srcu. Postavila se je tik besnega stražarja, kot da se hoče maščevati. "Proč, sicer vas dam aretirati," je vnovič zagrozil In se razburjeno vzrrl po kaznjencih, ki so nehote obstali. Nastalo je prerekanje, radovedneži so se nabirali ženske so lomile roke in godrnjale. Med kanjenci pa je pritajeno zava-lovalo, skrite misli so oživele, nada na svobodo je vstala v strtih srcih, zlato solnčece se jim je nasmehnilo. V tem pa se Je stražar v črnem plašču obvladal in pozval policista. kakor zlokobna senea se je zganil ta sredi križišča in se z važnimi koraki približal. Pisana tropa ljudstva se je. nabrala okoli kaznjencev, paznika in sirotne matere. Eni so vprašujoče motrili policista, ki se je obastno postavil sredi gruče, drugi pa so razgovar-jali in vsevedno stavili opazke. Si-rokoblačen gizdalin pa je zamahnil z roko in se pomilovalno ne sni eliti i 1 : *'Kaj bi zijali! Incident...." Nastala je tišina, policist je nekaj ugotavljal, nato se je gruča razpustila in razšla. "Naprej!" je zapo-vedal stražar v črnem plašču. Oddelek se je zganil, vrste zravnale; okorni koraki so se oglasili, vmes pa je zacvilil voz, težko in žalobno kakor mrtvaški voz. Smehljajoč policist, pa je odstranil zasolzeno mater. Z žalostninupogledom se je ločila od sina in odšla proti kolodvoru ponosna in vzvišena nad vso to ubijajočo krivico in nasilnim redom, ki ga je človek opravda! v svoji onemoglosti. Za Rožnikom se je večerilo; zarja je bila tiha, kot da si ne npa v deželo zlatega za pada.... Napovedana ura izpita je prišla, stopil sem v sodno palačo. Strogost in neprijazno^; je ležala po širokih vežah in hodnikili, ki so bili polni dušečega vzduha po rumenih uradnih papirjih, grenga vlaga m je vdarjaja nasproti, kot da. tudi mene peljejo v ječo, črno in stoletno— Po položenem izpitu sem se napotil skozi šumno mesto. Znočilo se je popolnoma. Spotoma sem se ozrl nazaj; cesta je zazijala pred-me- SLAVNI 5PANSKI BIKOBOREC fjrnacio Sanchez Megias je posvetil kinematografu, Slika j. la vzeta, ko je zadnjič nastopal v areni. bi- ZADNJA PRIČA M AYERLIN ŠKE TRAGEDIJE V Užgorodu je umrl 71 let stari višji gozduj* Frane Vodička. Zadela ga je kap. Pokojnik .je bil zanimiva c»sebiio4 posebno zaradi tega. ker je pripadal 1T> let najožjemu dvoru prestolonaslednika Ru lolfa Habsburškega, ki ga je imel >e-boj posebno 11a lovu za aranžerja in ravnatelja pogonov na divjačino. Po prevratu je optiral Vodička za Češkoslovaško in je pr.sial ravnatelj državnih gozdov v Podkar-patski Rusiji. Svoje spomine na dogolek v Maver!ingu je baje popisal, a jih je tudi zapečatil. d:i*o-stanejo do njegove smrti popolnoma tajni. Vodička je bil namreč zadnji očividce maverlinške tragedije, ki bi svetu lahko pove Ud resnico o smrti kraljeviča Rudolfa. Pokojnikov sin. ki je po poklicu pisatelj, pripravlja sedaj p«» očetovi smrti knjigo o smrti sina cesarja Pranea Jožefa. Pravijo, da bo ta knjiga pravcata senzaeija. ker bo pisatelj izčrpal v>e avtentične vire, potekojače naravnost iz spominov starega Vodičke. I'o podatkih pokojnika sta namreč izvršila Rudolf in grofica Veeera samomor in so popolnoma neresnični- verzije. da je Itudolfu raz-bil lobanjo njegov Ijuliezen-fci ti-knii-e s k<~.pitoni puške. V "Revne des Monde.s je izšel razgovor iiivšega franco-vkega poslaniku na ruskem ilvoru Paleo-loguea s oesarieo Evgenijo. Razgovor oli>ega tudi dijalog m»-d cesarico Evgvnijo in avstrijsko cesarico Elizabeto. Ta je baje takole opisala smrt svojejra sina Itu-dolfa: Kraljevič Rudolf je dal svojemu očetu častno besedo, da se bo od Večere definitivno ločil. Pozval j«1 v ta namen svojo ljubico v Mayer-ling, kjer pa mu je Večera razkrila, da bo v kratkem mati. To razkritje je tako učinkovalo iia Rudolfa, da je prebil celo mč pri Večeri, zjutraj pa je ustrelil najprej njo. potem pa še samega Im?. XEM1RM KOPALCI DI.IA -MAXTOY Južnoafriška dijamantna polja so začasno zaprli, delavstvo pa poslali na cesto. Med deIa\-stvoni vlada veliko razburjenj« in grozi, da bo polja zasedlo. Vlada je koncentrirala v tistih ozemljih velike kontigente jiolieije. a delavci iz. javljajo, da bodo nastopili z orožjem. če jim ne preskrbe primerne-nega zaslužka. novih svefiiljk; kraj nje je čemela sodna palača, temačna iu zlo-kobna, ječa, grajena iz rezanega sivega kamena, ki ne pozna solz in gorja. Nizko nad motnimi obrisi mestnih stavb so gorele zvezde, velike-iu ognjene, kakor oči rdeče o-gnjenih kerubinov v noči angelske nedelje ... Daleč v nebeškem vse-mirju pa se je vtraila zvezda in se potočila v žarkem loku preko mesta, kot da nese tolažbo žalostni in zapuščeni materi.... RADA BI IZVEDELA kaj je z mojim možem, ki je že let v Ameriki, pa >e nič ne oglasi. l.> let je živel v Portlwndt. Ore. Jaz imam bolnega sina in sem brez sredstev, zato prosim onega, ki kaj ve if njem. da mi sporoči. -Ivana Ujčič, Berdo No. 51, Post Elsane, Prov, Carnaro, Italy. 2\ 18&20i NAPRODAJ POSESTVO v najlepšem kraju Dolenjske, nova liiš;i za gostilno in prodajalno ob križišču cest. njive, travniki, gozd in vinograd vse v ravnini pri cesti. Dobi se za nizko ceno. Joe Janko vie, 3312 E. 90. St., 80. Chicago, 111. (6x9,11,13,l{i,18&20) FARMA 26 AKROV, dobra poslop- j ja, uprava. 4 krave, 2 konja, kokoši. pridelki in orodje. $11200; plača $2000 in $150 letno. Mora | biti prodana do 2G. apr. Pišite na : Mr. Douglas, Herkimer, N. Y. (Hx HU7&1S)_ i PRAV VSAKDO — 1 I kdor kaj išče; kdoi Z I kaj ponuja; kdor kaj | I kupuje; kdor kaj pro- 1 | daj a; prav vsaJcdo 1 § priznava, da imajo Z i čudovit uspeH — i I MALI OGLASI 1 V ^ ^^ ji Pozor, rojaki! Iz naslova na listu, katerega prejemate, je razvidino, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte to-raj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov: CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar. San Francisco, Jacob Lausin. COLORADO Denver. J. Scliutte. Pueblo, Peter Cnllg, John Germ. Ft. Jaaesta. A. SaftM*. Salida. Louis Costello. ValKoburf, U. J. Bayct INDIANA Inditmyol'i, Louis Banlch ILLINOIS Aurora. J. Verblch. Chirac«: Josepb BIlsTi, J. Be^Clfi, Mrs. F. Laurk-b. Cicrro, J. Fabian. Do Pue. Andrew SplUar. Joliet. A. Anzelc, Mary Bambleb. J. Zaletel, John Kren, Joseph Drovtt La Salle. J. Snelleh. Masroutah, Frank Angustln. North Chlcace. Anton Kotel. , SpcingfieM. Matija Barborlctu SuMit, J. Horvath. Waukegao, Frank Petkoriek. KANSAS Girard, Agues Močnik Kiwu City. Frank Žagar. Plttaboff, John Report. MARYLAND Stayer, J. Oerne. KUxauller, Fr. Yodopivoc. MICHIGAN Calumet. M. P. Kobe. Detroit. J. Barich. Ant. Janeslch. MINNESOTA Cbtohali. Frank Gooie. A. Paalan. Frank Pucelj. Ely* Jos. J. Peabel. Fr. Sekuln. -Evdeth, Louis Gooie. Gilbert. Louis TesseL WbUnr. John Porfie. Virfiaia, Frank Hnattch Pratik in Koledarjev imamo še nekaj v zalogi. Pratika Blazrukova Pratika je našim roja-stane 25 centov. Koledar pa 50 kom jako priljubljena. Se v «ta-eentov. Koledar ima letos izredno rem kraju so je bili vajeni in je zanimivo vsebino: razprave, po- tudi tukaj ne morejo pogreiati. vesti, slike, šala, zanimivosti itd.;Naročite takoj. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt St., New York City. MISSOURI St. Louie, A. NtbrgoJ. PENNSYLVANIA Ambridge. Frauk Jtik^e. Pese wan. Louis Hribar. Braddoek. J. A. Germ. Brougbton, Anton Iiiavec. Claridgr, Fr. Tusbar, A. Jertns. CwMSIiaih. J. Brezovec, I. t'ilce. V. BoranSek. Craft on, Fr. Macbek. Export. G. Prevlč. Louis SupanCie. A. Skerlj. Forest City, Matb. Ham in. Fartell. Jerry Okorn. laperial, Val. Per era el. Frank No rak. City in okolico. Frank Fa renchaek. Inrin. Mike Panshek. Jobn Polanc, Martin Ko- rameti. Krnyn, Ant. TaoXelj. Anton Osolnfk. Fr. Dem«bar. Lands, J. KoprirSek MUhray. John Žoat. Mtn Run, Fr. Podmtldek. PlUsbnrgb. Z. Jsksbe, Ig. Magister. Vine. Arti In U. Jakobtcb, J. Ger*s J. Poplar. Presto, J. Demsbsr. J. Pexdlrc. A. Hren. Unity Sta. in okolico, J. SkerlJ. Fr. Sdtifrer. West Newton, Joseph J oran. WUeek. J. PeterneL MONTANA John R. Bom. % L. rrhampa. NKBKASKA Omaha, P. Broderlck. | NEW YORK Gowanda, Karl BtemI*La, Little Falls, Frank M tale, OHIO Bar be rt on, John Balant, Joe HltL Cleveland, An too Bobek, Charles Karlln^er, Louis Bndman, Anton Him-eich. Ju 11 h. Slapnlk. Euclid, F. Bajt. Girnd. Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in 3. Koisie, NUea, Frank KogoTSek. Warren. Mrs. F. Rachar. Yoongstowv. Anton Klk*lj ' OREGON Orrgen City, J. Koblar. UTAH Helper, Fr. Sreba. ^ WISCONSIN Milwaukee, Josepb Tratnik In Jos. Korea. Bnctae In skelieo. Frank Jelene, ftrbaynii, John Zorman. West Ailia, Frank Skok. WYOMING Reek Springs, Louis Taucher. DiwrndrUK A. Z. Arko. Ysak sastopnik* lsda potrdilo sa stol to. katero je prejeL Zastopnike rojakom toplo prlporoCamo. Naročnina sa "Glas Naroda" je: Za eno leto 56.00; sa pol lete $3Jto; za Miri mesce $2.00; sa detrt leta $1.50. NaroCntna aa Evropo jo 97. aa aae .:!nŽii M . ■ ' A 'iA i. /v. V STARI KRAJ! V STARI KRAJ! VELIKI POLETNI IZLET V DOMOVINO z velikim parnikom DNE 12. MAJA 1928. ( I A. M.) Kabine prostorne in zračne. — TTrart^ izvrstna. ■ .... NajupodnejSa prilika za vsakega, ki namerava obiskati stari kraj. Potnike bo spremljal naš ivradnlk prav v Jugoslavijo. Nikakega presedanja na železnici. Vlak vozi iz Pariza naravnost v Ljubljano in Zagreb. Za natančnejša pojasnila se obrnile na: 4 SAKSER STATE BASK 82 Cortlandt Street New frork, N. Y. ' '_ ~ - t Prihodnji izlet s parafkea "Paris" priredimo dne 2. junija 1928. ! ______r Jr. • , - r.iš NOVE SLOVENSKE PL0SCE ! COLUMBIA ] NOVE PLOŠČE ZA MESEC APRIL i0 inrhes po ".>( . 230"F Dolenjska po tU a Štajerski l^mller Vitf.jiiika "Krns"' 2."it>7SF Dunaj ostane Duuaj. K..ni< nira \e\»-rnjt Ančka. Valček Vojn^ka il^lttn ':Krns" 25079F Daniri, Nar<*ln;t jH ^-tu ! Doiikire p<->nii. Nar^lnt- j » J. ljius>!ie iu M. 1'flnvieh. r»a»'t 25076F En let in pol Narodne pesnil. Ljubca moja — J. Unscht1 !n M 1 a«»vi< ti, >iui-t j 23075F V slovo Slovenske pesmi ! J- I-a u-<•!«* in M. l'«l..vi«-h. «lu»-t * IF Sitkulska kor:iriiir» (loll-a j Kelt* je moja Ijt'bica. \al«Vk — il..jer Tri » I 12070F V finskili doliuali. Na kro\u ladije. Valček j Jatirl.iv Novitftni Kviutft 120f.9K Lastovk \:UtVk i Milili st* mt*. Vii!-'rk Hu^ki Ni.vit.»ui i»rki^l<-! 12WT2F Spomladui Valfrk Sladke lijolfirr, V;il,\k ltnski N"iivit«-ini < ukt->f«-r 230T1F korai'niia Kesiment po cesti sre ( - [H-tj.-mi 11.»ver Trlo 2,i(M3F Polka Slaparjev TI si imija. Vaifrtt Hover Trlo i»."0€5F Samo Se enkrat. VahVk \>n pa not. Tolka II..;.t r Trlo 230.19F Jaka na St. FUIrn. Polka U (levelandski valfrk Hover Trlo 2J072F štajerska - Moj prijatelj. IV.lka Mi»'k i Kr.artf-r "Jadran" 23073F Zakaj svetlobe ZiHirar se rodi Mo'kj Kvarroi ".Ifi'lrnn" 2.101 "F En stareHi je /Ive! Sijaj solnfire Mr^ki Kvnrtf-t ".Ta.lran" 2504CF Ljubezen in pomlad Sluvrn^o dekle M»t^ki Kvartet "Jailmn" 23049F Zailovoljni Kranjec Vl'risla ho pomlad . Mo.'ki Krartot "Ja»lran" 25036F Dolenjska O mraku M..;ki Kvartet '-.Tnrlraii*' VSAKI POŠILIATVi PRILOŽIMO :!(H) IGEL BREZPLAČNO j - Manj kot šest plošč se ne pošlje. - S SLOVENIC PUBLISHING CO. t 82 Cortlandt Street New York, N. Y. i -H HI II III l m IS- .A ftLAS NAfcAfcX Vft. XPTt. 1928 Druga J žena. E O M A N. Za Glas Naroda priredil G. P.- H l MAKIJA 03IBUČEKK0VA : T. G. Masaryk o ženskah. 7 (Nadaljevanj*'.! Dobro je blio, da ni->o mogli visoki gospodje v železnih oklepi! ■»topiti s svojih me.>t na .stunah in njih ponosne žene in hčerke prisil aieti v vrtni salon, kajti drugače bi gotovo dvignile svoje blede rokt nad p lave t<-r jih stiskale skupaj. Tam se je namreč nahajala TLrika. — pristna Drahenberka, kol j«* rekla njena mati, - ter čistila v>bt» v družbi Lene. ki je |)omap la pri eiMeaiju. Tekom vseli teh priprav pa je hodila Liana z botanično škatljc cb M radii svojega brata skozi goad in polja, kol da nima niti naj manjšega opravka s celo to stvarjo. Brat je vspričo vseh čudes -stvar s*va pozabil, «la je njegova mala sodelavka najdalje živela in stre-in- l.i /. njim .vkup«j in preko ustni«- sestre so prišle pač pogosto latinske besede in kritične pripomb«-, a nikdar ime njenega zaročenca To bil v resnici zelo čuden zaročni stan. V domači hiši j«* čnla Diana pogosto imenovati Majnaue, — kaj-ij neki Lutovieki je vz»-l neko Majnau, — a nikdar ni obstajal nikak us«*b»"ti promet med o 1 dal je ni in sorodniki, at-o pa so prišla naenkrat pisma i./. Senveru na grot'ieo Dralteober^, ki so biLi hitro odgovorjena in nekega dne je objavil«, grofica svoji najmlajši hčerki ua krat-l.o in .i' drrnato. »la j.- odločila glede njene roke in da jo je dala sorodniku Majnau. V>ak luožui odpor j«; ril rezala s pripombo. n je takoj zopet odpotoval, v neizmerno olajšanje grofice Drn-henberg. Kot preplašeni strahovi so švigale njene misli tekom zaroka skozi prazne kleti. kjer je bilo le par st »kleni se malinovca, dočim si jo Lena trapila možgane, kako bi napravila grofovski obed iz zadnjih pet ih j nje ter majhnega kosa telečje pečenke. V.se. kar se je tikalo poroke, pa je bilo pismeno dogovorjena med ženinom in materjo neveste m le nevestinim darovom je bilo \ riloženih par vrstic za Liano, polnih izbrane dvorljivosti. a tujih iu formalnih. — katere so je čitalo s hladnimi očmi in so ležale od ta-1 rat lin totaknjt ne v Skrinjici poleg nakita. Vse to pa je bilo tako krasno "stanu primerno in aristokratično okorelo", da je bila grofi-ca-mati tako zadovoljna, da se je pnr dni po burnem nastopu tako ponižala. e veselila, da je -deževalo nevesti v venec. lin sam voz se je pripeljal na dvorišče gradu in k temu še naje' v<»/ / bižnj< Železniške postaje. I)va novodošla sta odšla po stopnji • .ih -^ra iu nav/gor. Itaron Majnau se je pokazal na minuto točimn. Do>pel je po dogovoru natančno pol ure pred poroko. Moj Hog. —*in to naj bo ženin'. — je vzdilinila stara Lena vs.i vžaloščena ter stopila nazaj od okna. Zgoraj so bila na široko odprta steklena vrata iu grofica Dra-henberg je odhitela ven. Kapljice dežja so padale na. njeno vlečko i/ temno-violetnega baržun« ter blestele poleg bril an tov. rešenih h h j d osnega poloma. Pred dežjem so v.si zbežali v .stanovanjsko sobo grofice in baron Majuiiu j.- pvtii^tavil .svojo porot-n-o pričo, gospoda. Ridigerja. < »V> roki svojega brata, -spremljana od 1'lrike. je vstopil« nevc-sta. Pajčolan ji je padal preko -obraza do prsi navzdol Lil na njej ni L do opaž; t l niti ene nitke razkošnega blaga. Nobena meščanska ne-vesta bi ne mogla biti okrašena na bolj priprosti način. Prišla je bliž-j" » površeniiui očmi ter ni zapazila niti velikega, začudenega pogleda, s katerim jo je meril baron Majnau. niti nato sledečega porog-ljivo-p< milovalneg« izraza v njegovih potezah. Stresla pa .se je. ko planila proti ujoj mati. Kaj naj pometija to. deklica.' Kako pa izgledaš? Ali si prismuknjena ? To ji* bil materinski blagoslov, s katerim je pozdravila razjarjena ženska mlado deklico na njeni resni poti. liila je ogorčena ter »•o je tako zelo spozabila, da je jdvignila roko. da potisne hčerko na-zaj preko praga. Takoj se vrneš v svojo sobo ter napraviš drugo toaleto! Utihnila pa je naenkrat, kajti baron Majnau je prijel pretečo roko. Molčal je, a s pogledom in kretnjo je prepovedal tako energično vsako nadaljno umešavanje, da ni mogla grofica ničesar več reči. Za priprtim krilom vrat je poslušala stara Lena celi prizor ter čakala na trenutek ko bo vzel ženin "lepo. vitko grofico" v svoji roll i ter jo iskreno poljubil. Baronu pa ni niti izdaleka padlo v glavo Moriti kaj takega. S par prijaznimi besedami e potegnil roko ue-veste lahno na svoji ustnici, kot da se boji razdrobiti jo — in pri tem ji je izročil krasen Šopek. — Cvetke imamo sami, — se je jezila starka ter pustila svoj pogled plavati preko veže, ki je bila posuta s cvetkami in smrečjimi vejami. Kamenite glave apostolov, ki so obdajale leco in altar grajske kapelice v Rudisdorf, so zrle že pogosto na bledo dekliško lice brez veselja in slišale izgovoriti marsikateri brezstrasten in hladen "da" z moških ustnic. — kajti nikidar ni bila navada v hiši Drahenberg. da se vpraša hčere za njih mnenje ali dovoli kako "sentimentalno i bežen" — a še nikdar ni potekla nobene poroka tako brez šuma ;n žvenka. Ženin si je odločno prepovedal vse nepotrebne priče ter zijalee. Kaj vse bi si morali ti šepetati v ušesa glede tega lepega moža. ki je sicer galantno vodil svojo nevesto, a ni imel zanjo nobenega pogleda! Le enkrat, ko sta molče sprejela blagoslov, se je zdelo kot c.a je švignilo njegovo oko za trenutek ob njej navzdol na bela. ka-menrta tla. j Tn po slovesnem dejanju, kako zelo je gnal ta mož k naglici tj "Duhovnik je govoril predolgo iu prihodnjega vlaka ni hculel zamuditi za nobeno ceno . . . SLOVENSKO AMERIKANSKI OLEDAR K za leto 1928 ima sledečo vsebino: Blagohotna poslanica nekaterim rojakom v domovini. Koledarski del in raznoterosti. Postavni prazniki v različnih državah. Slamnikarska obrt tn slovet ski slamnikarji. Hudičeva noga. Bojstni mesec in značaj ien ske. Naglica v modernem pro/ne tu. Kralj Ferdinand. Cesarica Chariot a. Ustreljeni vojak. Lindbergh — Chamberlain — Byrd. Zgodba o ljubezni. Dežela "8uhe giljotine T Idriji. Roka. O tobaku. To je Kizmet. Kitajska. Rudar. Iz Rock Springs, Wyo. Mora. V premogovniku. Strah. Naše stare korenine. Usojeno je. Tri črte o slovenski govrriei. Sarro in VamettL Kako sta umrla Sacco in Ycn-eetti. Resnice in rehenite. žaljivke in nagajivke. Določbe o dedščinah. KOLEDAR KRASI 0?*r-0 LEPIH SLIK Stane 50c « požtnino vred. S L O V E N I C PUBLISHING CO. 62 Cortlandt St., New York SEZNAM KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od vsake. Blagajna velikega vojvode, romam..................M čebel ira ................... Od Ohrida in Bitolja..... i. Hanka, Luži-ko srbska pove*:. Atala. fudež v Bolean. t. v. 1.— Iz dežel potresov, Baukart. .'i Izbrani spisi Hinko Dolenc JA Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in zasebnem življenju, But) t od .......... I.?® Knjiga spominov, ječe moja P"* .....................M Liberalizem ................75 Materija in Energija. CermelJ .73 Otroei Solnea. Pregelj, t. r. 1.— <*redbodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma — (Prijatelj) ............. 1.25 Plat zvona, Len ti Id Andrejev .35 Pravo in revolucija, — Leo Pltamlc .35 Prigode gospoda Collina, detektivski roman......... .33 t Sosedje, (Viiov .......... .35 * Svetnik, Fti^azznro. roman 1.50 Tigrov! zobje, Manrieo Le- blanc .................. M Flensplegel in Lam Dorbin 1JS.- Vojska na TurSkem.......35 Pesmi v prozi. 4». t. v. .. J>* Sodnikovi, Stritar,.........M Tri legende o razpelo, —• Zeyer. t. v...............64) V pristana. Pretnar.......&• lladar.....................35 Večerna pisma. Kmetova .. .M L'vod v Filozofijo. Veber .. L— Znanost in Vera, vedoslovna Študija, Veber ......... Zbrani spisi Flr. BlaselJ Pod- llmharskl .............. 1JM Žrtve, Fr. ZbaSnlk, povest .C3 IGRE: Gospa z morja, Igra v G. dejanjih.......73 Lokalna železnica, ▼ 3. dejanji h...........T" M Lotkin rojstni dan........ .60 Nož na Hmeljnlku.........M Navaden tlovek. Aula t treb dejanjih ................4« Poslednji moi, veseloigra, 3 dejanja..................75 Pepelub, narodna pravljica, C. dejanj ............... Jt Skopuh, komedija v 0. deja-njih •••»••••••■•••t*«*« »75 Vrtinec, drama v 3 dejanjih .73 Veleja, drama v 3 dejanjih .65 Zemlja, komedija v 3. deja- iijUi •••••••••••••••••••o • 75 "GLAS NARODA" 82 Cortlandt 8t.v New York Kretsnle pamiko* Shipping fi*** t«, aprila: Mu«nctiea. Cherbourg, Brcam ti. aprila: Pari*. Htm Majestic, Cherbourg Albert BaiUn. Cherbourg. Hamburg Con te Grand«, Napoll, Genova Ne« Amurdun. Boulogne tur Mer. Rotterdam Z4. aprila: Reliance. Cherbourg. Hamburg >9. aprila: Berengarta. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen M. aprila: Berila. Cherbourg. Bremaa tt. aprila: Ule dc France, Havre Olympic. Cherbourg Arabic. Cherbourg, Antwerpen New York. Cherbourg, Hajlbtrg DuUlo, Na[x>li. Genova Rotterdam. Boulogne aur Mer Rot terdam America. Cherbourg. Bremen 2. maja: Mauritania, Cherbourg. 3. maja: l>resd<.'n, Cherbourg. Bxt-uirn B^lgerUand, Cherbourg, Antwerpen 4. maja: I^j.nca_-trLx. Havre lUrpublic, Cherbourg, Rrrm^n 3. maja: Kr aJi-f. Havre (1 A. M> Su.turr.iu. Trieste L>eu t-solilancl. Cherbourg, Hamburg Homeric. Cherbourg -Minn*-tonka, Cherbourg Le\-tjithjn, Cherbourg Volen«iIrr. Hot-t-r«lum 9. maja: Aqultaula, Cb^rb^urg l'rt-s. Harding, Cherbourg. Hrrmen Colombo, Napol!. Genova 11. maja: Ciironla. llavT« 12. maja: I'a ris. Havrt* t.Vafi laiet) Columbus, Cherbourg. Hremen Clev*«iand. Ch^rbour^, Bremen MaJ^Htic. Cherbourg Mimiekahda. Itouiogn«' sur M.-r Cum« DLanc&morio, Nupuli, (Jenova 15. maja: JY«*.s. Wilson. Tries>l" Ber<»ngarij., i.'h^rbourg 16. maja: IT. ± Roosevelt, Cherbourg, Bremen 17. maja: Muenchen, Cherbourg. Bremen 18. maja: Tuacanin. Havre Olympic, Cherbourg 1®. maja: He d<* Frajie«. fi A. M.) Hamburg Cherbourg. Hamburg 1'i-nnland, Cherbourg, Aniwerpen Minnewuska, Cherbourg »Jeorge Washington. Cherbourg. Bremen V»-end.im. Boulogne eur Mer, Bot-terdam lu una, Napoli. Genova 23. maja: Mauretanla, Cherbourg 25. maja: Carman ia, Ha\"re 26. maja: Fran.«. Havre (1 A.M.) Berlin. Cherbourg, Bremen Albert ICUlin, »"herbourg. Hamburg Homeric, Cherbourg Laplajid, Cherbourg .M innesota, Boulogne sur Mer I.t-viathan. Cherbourg New Amsterdam. Boulogne sur Mer C..nte Cranrte, Napoll. Genova 29. maja: Rrlianof Cherbourg. Hamburg 30. maja: Aquitania, Cherbourg 31. maja: en, Cherbourg, Bremen 2. junija: New York. Cherbourg. Hamburg Paris Ha\re «1 A. M.> Nai izlet Majestic. Cherbourg Minnetonka, Cherbourg America. Cherbourg. Bremen Botterdam, Boulogne tsur M.-r, Ilititerdam l>uilio, Napoli, Genova 6. junija: Berengarta. Cherbourg I're s. Hardinc. Ch.-rbourg. r.rrmcn 7. junija: iwigenland, Cherbourg, .\nlwerpen 8. junija: Oaronia. Havre Republic, Cherbourg, Bremen 9. junija: Be de Fr.mce, Havre ti .V M. Saturnla. Trieste Columbus L'herbourg, Bremen lirUtSchLiad, Ctiert>oure. Hamburg Olympic, Chertniurg Mir.nekahJa. lioiognn wr Mer Yoler.dam, Boutocne sur Mer, Bot-t/rd.im 13. junija: Muuretania, '""h'-rbourK- I'res. i:ute, fiiebours. Hajnburg Homeric. r"h^rl.i»urK I'euniaiid, Cherbourg. Antwerpen Mir4ijnw aiik.t. CherlH»urg Leviathan, Cherbourg Veenda.'n, Boulogne .-+ur iler Botterdam Conte Biancamano, .\a[toll, Geno\-a 18. junija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 19. junija: George WaMhlngt<».j, Cherbourg, Bremen 20. junija: Aquitania, Cherbourg 22. Junija: Carinania. Ha\Te 23. junija: I'aris, Havre (1 A M > Berlin. Cherbourg, Bremen Hamburg, Cherbourg Hamburg Majestic, Cherborug Lapland. Cherbourg, Antwerjifri >tajestic, Ch,-rl>ourB IjjUanrt, Cherbourg. Antwerpen Minnesota. lt<>ul<*;uo sur M^r New Amsterdam. Buulu^:ie but M»-r. Botterdam Iir»rna. Nap«!!, n^r.ova 26. Junija: President« Wll.ti.n. Trleato 27. junija: rtereOKaria Cherbourg 29. junija: < »lymph-. Cherbourg 30. junija: He d- Franc«-, Havre »I A. M ) Mau Tetania, Cherbt-urg Albert BaJlin. Cherbourg. Hamburg Arabic, Cherbourg. Antwerpen Mintiet<>nka. Cherbourg America. Cherbourg, llrem-n Botterdam, Boulogne sur Mer. Botterdam Corite <;rande Napoll. Genova II. SKUPNI IZLET a parnlkom -"Parla" dne 1*. maja. 1828. tli. 8KUPNI IZLET ■ parnlkoaa — ••ParU" dna i. junija. 182«. Večinoma pomikov odplujejo poao-Cl; potniki ae vkrcajo 4u pral. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajža in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parmkih: j Paris — 20. apr.; 11, maja1 He de France 27. apr. - 18. maja France — 4. maja; 25. maja (Ob polnoči.) Najkrajša j*>t po žolezuM. Vsakdo je v posebni kabini z vwini nujder-t ntrni uiK4>n dolffepi prizadevanju za osvoho-svoje domovine vrnil iz tujih dežel, je kot predsednik /e na prvi skupščini rekel ce«kim ženam: ''Pojdite in delajte skupno z nami!" Kako lepe besede! Češke žene mu bodo zanj»* večno hvaležne in si jih bodo ohranile v vpiti in ja. Dobro, ako ji ugaja domaee «jto-spodinjstvo, ako ima sposobnost zato; ali kadar je ž^na sposobnej-ša za javno ali znanstveno delo, ,;e treba tako ženo rešiti od malenkost. n!h domačih del in ji dati zmožnost, da udejstvi svoje sposobnosti Socialne življenske pogoje je treba spremeniti, izboljšati pogoje družinskega življenja in takrat bo žena-mati in žena-gospodinja enaka / možem, se bo kakor jednaka z jednakim udeleževala vseh panog javnega, političnega in kulturnega življenja, ker bo dovolj svobodna. In tako ima žena enako pravo na življenje na vseh delovnih poljih in bo izvrševala svoje delo z ljubeznijo. Posebnega "ženskega" vprašanja ne more biti, kajti žensko vprašanje je moško vprašanje, je človeško vprašanje. Ženska je človek, istovredna poedinka družbe naroda, države. Te svoje misli, kakor se zdijo priproste, a so vendar globoke in neoporečne, je Masaryk potrdil tekom svojega lepega življenja, v svoji družini, v svojih odnošajih do žensk voh^e. Pozor citate!ji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste ustregli vsem. I Inrava 'Glas Naro3a\ T. i J. Ma.>aryk. predsednik čeho-! slovaške republike, je dopolnil j maiva »nf'S>*.';! 7S. leto v polni sv*'- j j/ j>:. sv-jjih T. G Masarvka po-, ■ zna in ceni vsa Evropa ne samo kot ^znamenitega predsednika C S. 1£.. " iief>D tudi kot velikega učenjaka. j filozofa n socijolopra. ^ j T. O. Masaryk, sam na sebi jako' zanimiva in n-navadna oseba, ve- ^ j lik humani-1, ima kot predsednik 1 siino priprosto vsakdanje žlvlje-| iij«*; zato žrtvuje toliko denarja za i razne kulturne in dobrotvorne or-j ganizaeije. .brez ozira, čigave so ' ■ -Vsk". n^mš*ke, židovske itd.) j Kot .-.in siromašnega, priprostegaj slovašk«*ga kovača je bil v mladosti ^iin -lelavee ter je videl mnogo gorja in potreb, videl je tudi tež-(ko trpljenje priproste siromašne žene; videl jt*. kako ona večkrat jbn-z velik.- izobrazbe in ]jo svojem ■ prir<»jenem umu in razsodnosti pa-• met no vzgaja deeo. poleg tega pa eesto še hodi na delo in pomaga k obči družinski bhigajni ter moralno jKidpira svojega moža. ilislim, da moramo ženske poznati nazore tega velikega sodobnega delavca in učenjaka, posebno I pa me Slovanke. Zanimati nas morn. kako T .G. Masaryk rešuje pereče žensko vprašanje v sedanjem času. v dobi zmagujoeega femini -zina. Predsednik Masaryk ni napisal posebne knjige o ženskem \~pra-šjin.ju, njegove tozadevne misli so 'raztresene po vseh njegovih delih; ko .je kot pmfesor na Karlovi u-niverzi predaval filozofijo in so-eijologijo. se je dotikal različnih življenj škili vprašanj, svoje uče-n.j«.skdelovanje je vedno spajal z življenjem, kar se pač redko dogaja pri učenjakih. ! Poleg t' jra je zahajal s svojimi I zanimivimi predavanji tudi med ; ljudstvo, v razna društva; v tem kratkem sesta\*ku se jaz n^ oziram toliko na njegove učene tiskane razprave, nego na njegova predavanja, ki jih je imei n. pr. v 0- -I škem ženskem klubu. I Nazori vsakega človeka se ne izpoznajo samo iz njegovih uee-njaških del, iz njegovih bes d, k; jih lahko še tako lepo govori v . mislih, nego je glavno, kako člo-! vek te nazore u dejstvu je v svojem j življenju, v resničnosti j In Masaryk je v svojem lastnem. ,int'mnem življenju dokazal, kako on visoko ceni in postavlja ženo. J Sam siromašen študent, živeč samo od zaslužka lastnih rok. lastne gla vt\ si ni i-skal bogate ž^ne, da bi mogla materijakio jk d preti njegovo učenjašlto del\ uiti ne žene "z zvezami" ki bi mu mogla dati pro-: tekeijo. ''napraviti karjero". ne. n"go je vzljubil siromašno, duhovno in telesno lepo dekle, družico fovarišioo. On ni Lskal v njej dobre "gospodinje", ki bi mu dala udobno "meščansko" srečo, nego visok um. krasoto duše, ki bi mogla razumeti \>a njegova iskanja in stremljenja — taka je njegova že-i na. Pokojniea, velika žena v najlepšem pomenu besede, gospa Masa ry kova. sama piše, da se je seznanila s svojim bodočim mo/.em v knjižnici, pri delu. Ln sta vzljubila drug drugega, ko sta čitala Johna Stuarta Milla. In njuno skupno življenje je bila krasna slika najlepšega zakonskega življenja. Pri svojih predavanjih o praktični filozofiji, etiki, je prof. Masaryk svaril dijake pred lahkomiselnim razmerjem z ženskami — telesna in morala čistost in nedolžnost sta enako neobhodno potrebni obema spoloma, a ne samo za žensko. Masaryk je odločno obsodil | innogožeiLstvo, ki se je v posled-! njem času tako razpaslo po Evropi. Zvestoba in dostojnost v zako-I mi značita "edino in najboljšo re-, š tev .seksualnega vprašanja med : spoloma. | Da dobita mož in žena zdravo pokolenje, sf» morata odreči nl-| koholu. oba. mož in žena: da bo deea rasla v lepem družinskem življenju, ne sme mož sedeti po službi v kavarni in restavraciji, nego mora posvečati svoj čas in zanimanje tudi ženi in otrokom. Najboljša šola. najboljše zavetje za izo-brazbo otrok je družina, oče in mati. in zato je potrebna enaka izobrazba za oba spola. Po šolali v>eh stopenj mora hiti pouk in izobrazba sknpna za deklice iu k>\ Oba bosta skupno tvorila živ-Ijenje v družini in v gospodarstvu, a ne samo mož. Tui žena ima isto pravico, do življenja in do vseh panog udej-stvovanja kakor mož, razen vojne; zato tudi danes še ni vojaške obveznosti za ženo. To pa seveda še ne pomeni, da ni žena istovredna z možem, saj je še toliko drugih javnih služb, katerih se mož ne u-deležuje, in vendar nihče ne trdi, da je on slabši kot žena. Onim. ki so govorili, da nima žena tako velikega uma. tako širokega, obzorja kakor moški, ni odgovarjal z dokazi o pisateljicah itd. Ne, kot primer velikega uma. preudarnosti in iznajdljivosti je vzel ženo navadnega delavca ali ženo srednjega inteligenta, ki tiho, brez hrupa prenaša težke dolžnosti rna-t^re, gospodinje in tovarišiee svojega moža. '*Ali potrebuje več razuma njen mož, da prisluži denar za vzdrževanje družine, v tovarni, v delavnici celo pri učenem delu. ko se je vendar učil za to 10—15 let ? Mož položi prisluženi denar na mizo in končane so njegove skrbi. A koliko je potrebno ženi razuma, prevdar-nosti, iznajdljivosti, širokega razumevanja vseh potreb, da bo s tem denarjem zadostila vsem zahtevam družine?" Masarvku se zdi. da kaže taka i navadna žena — gospodinja — \ mati več razuma kot n, pr. suho-| parni učenjak, ki presedi po 20 let v svojem kabinetu pri teoretič-jnem delu. V znanosti se je pri r———;—-- , Last nili izkušnjah uveriL da se študentke bolje uče, bolje izgotav-Ijajo naloge, ker ne sede po cele večere v pivnicah, kakor smatrajo to dijaki za svojo dolžnost. Pravijo, da živi ženska bolj s srcem kot z umom. To ni splošno pravilo. Mati. žena, sestra resnično j žive samo s srcem v t renotku, ko preti velika nevarnost za njih dragega — ali pri tem vendar ne izgube glave in vselej dobe način, kako je treba pomagati in rešiti. Tn obratno — je li na svetu malo ''brezsrčnih žensk?" Ženskam pripisujejo rudi več nervoznosti neuravnovešenost. Tadi to je krivica, saj dokazuje statistika, da je živčno bolnih moških ogromno število in tudi histeričnih. Ko primerjamo očeta in mater, je seveda laže dobiti več nervoznih mater, ali če bi očeta postavil v družini na materino mesto, z vsemi njenimi mnogovrstnimi dolžnostmi, mater pa na očetovo mesto tako, da bi znala samo svoje poklicno delo — ali bi ne bil oče bolj nervozen kot mati ? Ženske imajo slabejše iivc3 in m kateri učenjaki eelo nasprotujejo, da bi bile ženske zdravnice (da. nes niso ženske niti v kirurgiji redke). Masavrk je rekel: "Zakaj pa ti učenjaki puste, da so ženske bclniške strežnice, kjer je treba še močnejših živcev kot za zdravn'-ee?" Na zatrjevanja, da so ženske bolj pobožne, kar ovira v politiki i. dr., odgovarja Masayrk: No, če je ona tako pobožna, kako pa to, da pripadajo dolžnosti duhovnika, papeža vedno moškim a ne ženskam! BOLEČINE med , NEREDNOSTI i MEHURJA I HITRO J ODPRAVIJO Santal Midy PILULE Pri vH*"h l«-karrah