List Teřaj XXXI! gospodarske, obrtniške in narodne •Vi* n? -r^A? , A,-*»--' a. • - >,. ififi» Iahsjajo vsak o credo po celí pôlï. Veîjajo v tiskaroici jemane 4 gold po poSti pa leto 4 gold. 60 kr., sa pol leta 2 gold. 40 kr pol leta 2. gold.f za četrt leta 1 gold.; poSilj , sa Četrfc l*ta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 7. januarija 1874. O b 8 e g : Nekoliko o pomnožitvi vinske trte. Kedaj je bolje krave molsti? Gospodarske novice. Kozé, kozice ali osepnice zbori. Modri izreki. Naši dopisi, — Avstrija še smirom na cedilu. Novičar. Politični petelini. Narodno blago. Deželni Gospodarske stvari Nekoliko o pomnožitvi vinske trte. * Ako hoćemo o pravilni pomnožitvi vinske trte a pomočjo njenega lesa govoriti, prašati se moramo pred všem : od katerih trt nam je les jemati in se kovći rezati. No sorte ne moremo tukaj v poštev jemati i.1 \J y OVJlbW UU UlWJk V/IUV/ liU» WJ ona je reč posamesnih namenov Vsaj ampak stan lesá. uua jç ivu uuiiauicguiu uauj^uu f , MUJ^UO. »v u « M u Qledé stanů lesá veljá pa vedno za neovrgljivo pravilo to y da se smejo le od tistih trt kovči jemati, katerih popolnoma dozorele, so zdrave in so mladike trdne. Od premladih trt se toraj ne smejo kovči rezati ? kajti one navadno imajo veliko zrklo — následek hitre puhle rašče — to je pa krivo, da so kaj krh- kega, tako rekoč surovega lesa to pa stori y da se iz teh izgojene trte nikdar tako dobro ne sponašajo, kakor pa one, katerih kovči so na starejših trtah rastle. Pa tudi lesá bolnih ali od toče poškodovanih trt ni jemati, kajti iz prvih izrastle trte ostanejo vedno slabotne kar skušnja žalibog preveč spriČuje one druzih se pa nič kaj prav ne vkoreničijo, zlomijo se pa tudi kaj rade , kar jih še celó za bilfanje nespodobne stori. Drugo čez vse važno vpraěanje je to: kat eri les nam je vzeti? Na trti razločujemo les različne sta- rosti in po tej gotovo tudi gledé na pomnožitev različne vrednosti. r Ear se izvolitve lesa tiče, najde m o po posamesnih vinorejskih deželah in krajih zeló ne enake navade. Tako jemljejo v nekaterih izključljivo kateremu enoletni les za spoznanje toraj mladike ali rozge starej Šega dveletnega lesa tako rekoč le en prstan na spodnjem koncu puščajo. Drugod puščajo enoletnim kovčem že več stare košček, kateremu v e j šega Vi navi lesa upotrebuje se les, katerega , Cii do štiri palce dolg ipavi pêta pravijo. Zopet drugod en a polovica je stara, dveda! najdejo se še ali še večletna, druga pa enoletna, «« . JLiOJ UCJU oc oc celó kraji, v katerih se kovčem le za spoznanje mlađega lesa pušča — mladike treh do štirih očes — vea ostali je pa dve- ali celó večletni. Nastane toraj vprašanje: kat era med vsemi temi savadami je prava? Odgovorili bi lahko koj ter *) Da na Škodo celemu podnku, ki se nabaja slovenskim vinorejcem na korist v tem spisu, nismo pretrgali tega članka, zaČetega v 61. listu lanskib „Novic41, nadaljnjemo ga zdaj. Vred rekli: ta, a nobena druga. Tega pa ne storimo f kajti nihče ni dolžan kako skušnjo koj na prvi mah vero-vati, marveč treba je, popred po vzrokih prašati, zakaj se totali uno trdi, in v dokazih prepričanja iskati. Do- kazati pa, da je šega, katero bodemo za pravo trdili > ter priporočali, v stanu smo le po tej poti, da se po- pred še nekoliko okoli ozremo ter pozvemo ) y tej zadevi narava sama, w , ujcuc pup čene postave o rašči, o moči življenja učijo kaj nas v to njene popolnoma dolo- y one velevajo. kaj nam Pogledimo toraj v naravo, in opazujemo močno, pri potoku rastečo robido, nad katero se je nekoliko brežine odtrgalo, ter jo ozemljalo. Odkopljimo jo in poglejmo, kako se je ozemljano njeno staro deblo v J^ V ^ 7 J J JI V VI>VK/IV * teku leta predrugačilo. Najdli bodemo sicer, da je ru- meno postalo, korenik pa le za spoznanje y ali pa celó čisto nič zagnalo; med tem ko so njegove mladike, ka-terim ni priložnost dana bila, se po kakem grmovji ali drevji pospeti, na končeh, s katerimi so zemljo dosegle, krepko vkoreničene. Od vode izrita, ter v znos prevržena vrba ali topola krepko ozeleni, da naprej raste, dasiravno so vse njene korenike v zraku, in le mlade vejice v znosu zasute, v katerem so pa krepke korenike zagnale. Obsujmo nizko iz kutnenega ali pa murbovega debla izrastle mladike z zemljo, in našli bodemo čez leto dni vse vkoreničene deblo pa golo kakor pred ozemljanjem. Odkopljimo po naključbi ali pa nalašč zasuto vinsko trto, in prepričali se bodemo tudi pri tem, da so se njene mladike v primerno kratkem času kaj dobro vkoreničile, da! boljëe kakor mladike vseh do zdaj navedenih rastlin ; stari les ostal je pa zopet gol. Iz vseh teh primerov moramo toraj sklepati to je na rastlinah, katerih les ima to dobro lastnost * se v zemlji ne ločen od mateme rastline v da da krat- kem času dobro vkoreniči, ravno mladi les tišti, kateri t ima to lastnost v največi meri. (Dal. prih.) Kedaj bolje krave molsti: alt pređno se jim klaj a poklađa ali med tem ali po tem? Ni vse eno, kedaj se krave molzejo: ali predn se jim klaja poklada ali med tem ali Po skušnjah Krave molsti tem poklada, jim potrjeno pred no se jim klaja (futer) 111 f , U1 CU U V OC jlUJ Iftjfl tekne, pa je tudi goapodarj naj / i î i i I / koristnejše. One so se namreč že dobro spočile, so pre- i postal človeštvu, in i krava po njem velika dobrotnica žvekovale skozi pol ali celo uro mirno, želodec je prer ; ljudstvu, da je učil1 katerih se potem materija jemlje in drugim cebi. T*ako nareja ^^H mm m j • » cepljenje varuje člověka, da se ne ga primejo lahko napak. Med pokladanjem klaje krave molsti, ima mnogo prave kozé, in če se ga tudi včasih primejo k. Krave so pri temu nepokojne, sèm ter tje sto- vadno niso hude, ker so jim cepliene m da j ua na- cep 1jene moč vzele. ker jim pajo in se ne dadó rade motiti, kakor tudi clovek ima Vendar je pa tudi to treba vedeti, da za celo življenje „pri kosilu" rad mir. Tudi se neka nevošljivost kaže, ne varujejo cepljene kozé člověka, kajti življenje v y kostí če je več živine pri enih jaslih; druga drugi bi rada člověku čez nekatera leta vse premeni vzela najbolji grizek. To vse pa ni koristno za molzo mesó, kožo, lase itd., tako sčasoma utegne tudi zginiti njegove, in je zguba na mleku. vini Koj po pokládanji klaje krave rriolsti' pa je na škodo mleku. j s # ži- 1 i * I* I • * c. ■ministerstvo novice. p stva v proračunu ža -le tista moč cepljenih kravjih kóz, ki ga je varovala pravih kóz. Zato je dobro, da si odrašen člověk v drugic di pití kozé. Naš namen ni tukaj o cepljeuji kóz več govoriti, kakor to, da priporočamo cepljenje kózsplohin da y da 81 tošnje leto zafateva 10 milijonov in 232:040 gold. 7 ted a j • • za 816.000 gold, več kakor lani. Veliki del tega de- narja je naraenjen podporám za povzdigo kmetijstva in gozdarstva v različnih deželah našega cesarstva. Stoletetnico krompirjevo v letu 1873 so „Novice" zdravoike, ki jih cepijo, le opomniino na to z d r v 6, otroke zdravih starišev izberajo za take od káťerih misiijó potem druge cepiti. Namen teh vratic je posebno ta, ljudi opominjati naj se kolikor moč, varujejo nalezbe kóz in da ko > > zave bolnike neum no ne zdravijo tam, karnor ni pri Šel zdravnik. že Ni sicer nemogoče, da bi zdaj, ko so se kozé udo-oznanile lani ob pravém času. Ljudjé so nehvaležní mačile v naših deželah, ne zboleli za kozami tudi taki in namesti da bi praznovali razširjenje krompirja — veli- kega dobrotnika človeštva A » - ra j i praznu jej o „u s t a v e", ljudje y ki niso v nobeni dotiki s kozami bili , vendar ki so voda na mlin enega naroda in t0 je gotovo,, da se kozé najbolj širijo po nalez bi druge na kužnine. Zato naj běží, kdor more, da ne pride s ko- steno. Krompir namestuje ljudem kruh in v slabih le- zavimi v dotiko, ali ce ne more drugač, da je ž njimi tinah žito; strahú lakotě je veliko manj na svetu y kar imamo krompir. , au ov> j ^ vwuajui» o duio vuiva UdV^ctLUU AU [J«t UCU» VCJUtJU, U a, i£UOr po 1 krompirjeva., so soštevali pridelke krompirja v letu svoji ni nagnjen v to bolezen, je tudi ne naleze 1872 in našli so, da se ga je to řeto :tf Evropi pride- kdo to vé popřej! Lani ko se jej ob hajala s to l e t n i c a skupaj, naj storí, kar mora, da se kužnine preveč ne kdor po natori navzame. To pa treba vedeti da AI 1872 in našli so da ga lálo okoli 10.800 milijonov vaganov (meenov). je to leto V; E v r op i pride- kdo to vé likansk pridelek, ki potrjuje to hvalo krompirju. y kar smo gon Pač rekli vena Kozé popřej v v ali so spuscaj na koži y dni potem, ko je člověk kozé naležel ki 3e prikaže kakih 5 in I"" * ^.rvy vv-ftjj, \JI\J » IV avùvj uatuùoij ospêjo, na zgornjem delu pričenši, v 3 dneh celi živofc boij ali Gorivo brez dima. Neki T. D. Anglež v Lori- manj y včasih tako hudo, da člověk oslepí ali ogluši y y je dobil pooblastilo (privilegijo) na gorivo brez Predao se ospéjo po životu, prikažejo se s hudo vroó-ki ga imenuje pyrolith. Narejeno je iz prahů nico mnogo ter a znamenja, tako, da včasih nrve dni donu dima lesnega in kam en ega ogljá, pomešanega s s o lič- bolezni še zdravnik sam ne more poyedati, ali bodo kozé Ta z m es se Ta ma- tt i ko m ali kakim drugim njemu enakim. stisne v podobo cegla in se v toploti posuši terijal gori brez dima; ko si ga zažgal, niraaš ž njim nobene brige več. Fodncne stvari bolb, ki se čez kake 3 doi v mazolčke izpustijo • i. Ko/i i kozice ali osepnice Skoro celo lánsko leto smo brali v časnikih ) da kozé raz8ajajo po mnozih deželah, zdaj tu, zdaj tam. Že rilne dolgo Časa so tudi pri nas. kakor nekateri vpijejo sreći niso tako Da • 9 mrjo nekateri moto je ali ne. Ce se kozé včasih • ne morcjo z lahkom* osuti po životu, nadlegujejo bolnika v možganih, da je ves iz sebe in ga božjast lomi, ali mu hudo težijo pijuČa, želodec, da biju va itd. Izprva naznanjajo koze rdece pik ice kakor od ki čez nekoliko dni začnó gno j i ti se in naposled se v hraste spremenijo,. ki se naposled o suši jo ia odpadej o, za več časa zapustivši rnaroge po koži, zlasti po obrazu. M . i _ fflL Î ' " " f , - . M • fr - % m » .« * ^^ I i Kako pa se nalez e j o kozé? Nalezejo se koze prve dni po sapi bolnikovi; ga zamore ta sapa ima nek poseben duh, enak onemu, kakor ima plesnjiv kruh. Če ima sapa že tak dub res, kakor se tudi to tajiti ne dade, da za kozami tudi bolnik, če tudi se še niso prikazale^ oseptííce po životu včasi taki zbolijo, katerim so kozé stàvljenè bile. A/ \J A kJL 1 U J W VÍ 14VA1 KJ V/ U UL4 W V/ JL A I V/ V/ V V M â V/ ^V V/ w • ▼ w v^jj že okužiti druge ljudi, ako tako bolnikovo sapo sopejo Iz jutrovih dežel, kjer je gnjezdo mnozih v sebe. Ko pa so se koze gnoj i ti zacele ali da že kužnih bolezni, so tudi kozé v Evropo se zatrosile v delajo hraste, takrat pa niso več po sapi, ampak po * L ____A A m . m m m «t 1 lu» t 12. stoletji. Od onega časa so se vdomačile tudi v gnojni in. hrastoviJtužaiai nalezljive, in po tej še naših krajih. Ker so mnogokrat koť grozna kuga se boij kakor po sapi To naj si zapomni vsak ; da 39 prikazale in je ljudi pomrlo na tisoče, so zdravniki dolgo izprva vé varovati sape bolnikove, potem pa še huje dolgo iskali sredstva, kako bi obvarovali člověka, da bi kužnine, ki puhti iz kóz in hrast njenih Naj- se ga ne prijele koze. Na Turškem so !že davno popred, huje so.tako imenovane črne kozé in tudi najbolj na- ko jie zdravnik J enner nas učil> kravje lezljive; namesti belkastih popkov se namreč naredijo koz"é cepiti ljudém, čepili prave, koze vzlasti ženskam, sř^črneii mehurji, s smrdljivo sokrovico, da da bi jih obvarovali kóz, po katerih so dobile raztr- ôlovçku ni blizo obatati. Mrtvi taki moraj o se tudi zato gane ooràze pa cepiti ? Jr * --- — —• ■-------■--------------^ njih fepota trpěla. PráVe kozé kar brž iz hiše prenesti v mrtvašnico. p kjerboïnik leži, se ne gospode*'. naredila v z rok am i iň nogami so Da pa polnjena b naj se bolnik leží, ili s fcužnino pre skrbi 'J* r u Č u a j ucpi coudai 11» j u<\m\j «-» «j • o« » " ** kaka dvakrat odpró, bolnik pa takrat pod odej nepresoparua zato, da je zato na i se > kolikor mogoče k k WbVOrV . UAl VUI1M', » fXTOlIijl J Mt i VlXuLU 1 IU UUgOUJl 9U* *Gjetal867branilid val ižma, ki je Magjare rešil njifaovega gospodstva ; ko pa jim venđar ni obveljalo, are spraviti y cfentralistični Dunajski zbor, sprejeli so , ga mrmraje in nevoljni, zdaj pa se dvalizma se trd nejše kot'Magjari sami, da tem krepkejse morejo zakrile, da se ne prehladi. Tako zrak y sobi čistiti, gospodovati Siovanom v Avstriji. Njih ustavno obna- J _ . % Y ^ « 1 * . 1 1 » . • • < w • • 1 t . • « m i • ^ Je velik o boli y kakor bruvjev les žgati ali pokaditi jo fcanje je- le .terorizem proti posamesnim kraljestvom in 8 jesihom ? viitim na razbelj ravno o boj no to ni napaćno dar-le ni kamen ali železo, se slab zrak v sobi ven jbolj ili jua^o^uv , ov oi»w » » čisti s tem, da se iz sobe i zpustl « • zdrav zrak noter pusti Čed f prost m boli hladna kakor vroča soba je prvo zdravilo kozavim 7 dtfželam Avstrijskim. 21. dne t. m. se začne zopet državni zbor Dunajski. Ena prvih obravnav v tem zboru bode predjog grofa Hohenwarta, ki se opira na deklaracijo Čeških poslancev, katero so poslali državaemu zboru, raz- zato ca] poste a bolnikova tudi nikoli ne bode blizo loživši razloge, za kaj niso prišli v državni zbor. Grof peči Djej Marsikdo je že Ij vroce sobe in smradú v Hob en wart se je přijel te prilike, da bi ustavoverce umri Kako pa sicer zdravi ti kozavega bolnika? v državnem zboru napotil na pot p orazuml j enj a in sprave s Cehi in vsemi druzimi narodi , ki stojijo na •.To* je Opravilo zdravnikovo. AI dokler zdravnika stálišču državopravne opozicije. Grof Hohenwart ni in če tudi že bolnika zdravnik obiskuje, naj si za- to spoznava ves svet (in potuhnjeno tudi ustavoverci * • pomnijo jjudj to sami) Je resne besede govoril v dubu najspoštenej- e so se v Člověka koze vriniie, ne zatrè jih no- šega patrijotizma Avstrijskega; živo jim je na vest po- beno zdravilo, no ben zdravnik Svoj tek v člověku klada!, naj opustijo trmo nemškega gospodstva , naj ne inorajo dokončati, razpasti se po životu in dozoretimorajo, odbijajo roke, ki jo jim prijazno podajajo drugi narodi ko so se začele. Zdravil tedaj iz lekarne navadno ni-kakoršnih ni treba# vroča, odej a ne presilna in posebno s pernícami ne; ai žalibog! že govor njegov so vzlasti nemski Pemci ba naj je bolj hladna kakor z viharnim ugovorom motili! Vendar predloaa njego- vega niso mogli odbiti in pobiti ; on tedaj v malo do (pa ne premrzlo) naj pijó čisto ali enmaîo'oki- tednih pride v obravnavo. Ustavoverci imajo ďokaj časa sano z limono ali jesihom. V ali drug jača ali jedil ska pi- premisljevati veliko važnost Hohenwartovega preďloga; so trup takim bolnikom. Juha (župa) Če jim pravica in svoboda niso in kako pečeno jabelko bodi naj jim jedilo Da si bolniki ne praskaj prazne marnje, morali bi po besedah cesarjevih: .^naredite mi mir med rbij ----^ ^ --------* ~--...J ~ , . U4V.V* deró osepnic, ki narodi !" in po nasvetu Hohenwartovem porazumeti se j pa tudi grde brazgotine napravijo, pomaži z ostalimi narodi in mir narediti. z I jem ali kako drugo čisto mastj 0, otrokom pa ij roke s kako mehko cunjico, da si osepnic odreti Malo je upanja » da se to zgodilo. Ustavoverci so fanatiki, od katerih ni pričakovati, da bi se pobolj- ne morejo To so gi šali. nauki, ki jih našim ljudem damo na gorečimi jezici k njim govoril e tudi bi sam sveti duh čez te ljudi přišel in z korist bolnih, da bolezen lože prestanejo, in na korist ga uboga i ne bi mu Oni zdravim, da se koz obvarujejo Vse drugo spada v opravilstvo zdravnikovo rega, če je mogoće, je treba brž na pomoč poklicati prav dobro vedó verjeli f ne bi y da so krivični; al kate krivico sučejo za pravico. Njih „liberalizem" je despoti z em drugim. Oni so — kakor je Hohenwart do- bro rekel, vso moč na se potegnili in te oblasti po no- , naj bi zato tudi Avstrija beni cem ne dadó iz rok Modri Izreki. * propala. Vsaj so v predrznosti svoji tako daleč segli gospodarji da so že mnogokrat ocitno rekli: ,,0e nismo Mi nismo samo otroci starišev svojih, ampak tudi v Avstriji, naj gré Avstrija rakom žvižgat!" Prav po- domovine svoje * Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do narodne sreče in napredka, * Kdor ljubi narod svoj, onemu so zmirom dragi mili materni glasi. dobni so tedaj tištim hazardirarjem, ki ves svoj denar stavijo na eno srečko , naj dobijo vse, gubi ali naj se po- vse. FinanČni polom („krah že so zakřivili ; ako ne 7 * Laž in hliinba pogine > samo resnica in pravica politični polom. popustijo krivične svoje politike , zakřivili bodo tudi še ostane. * * Zlato in srebro ništa nič proti pravému prijatelju. Mladič brez rudečega lica je mladika brez cveta. opominja Prilika, pogubno to pot popustiti > jim je dana po predlogu Hohenwartovem; Hobeuwart jih resno j naj >7 Puč. Prij. il enajsta ura že bije. 8pregledajo in postanejo pravični ? * 1 Politične «tvari. Ali se bode zgodilo to na blagor Avstriji, videli bodemo še ta bob v steno metal. ) mesec. Bojimo se, da blagi patrijot Je • • Avstrija se zmirom na cedila. Nemski centralisti so po novi volilni postavi dosegli večino imajo v državnem to, kar so nameravali zboru, in zopet so gospodje oni, le ma nj šino narodov Avstrijskih. ki To imajo za seboj line petelioi. Na stolpih in strehah druzih posiopij imajo pete-ki, sukaje se sèm ter tjè, kažejo veter, zato jih in ker je nenaravno, tudi imenujejo veternike. je nenaravno, ni druzega nič, kakor nepřestali Kar so ti petelini na strehah, to so petelini v poli- boj za ustavno pravo. Tak državni stan pa ni zdrav ; tiki, ki se sučejo, kakor veter piha. v pravi ustavni državi morajo vsi narodi ravnopravni biti večna nevarnost za državo Po dr. Klunu ni bilo očitnejšega političnega pe- ) in v Avstriji centralizem ni druzega kakor telina, kakor je dr. Valentin Žarnik. samo. Tako Naj iz imenovani „ustavoverci" nočejo ustave poštene; oni se kot smôla spomin stavijo držijo po Schmerlingu narejene ustave, ki je njih za njegovih različnih programov „Novice" svojim bralcem v en kos onega programa ko je áe pri nas na btajarskem bival, } ki ga j e on, iz Ljutomera * . maja 1869 odbora „Slovenije" v Ljabljaao poslal. Takrat bila je volitev deželnega poslanca v Trebnem na Dolečkem. Odbor „Slovenije Staro leto novemn ! c j ki na gosp dr. Va- lentina Zarnika menda že takrat ni nič pravega je zahteval od njega, naj objavi svojo zaupanja s tavi I 9» politično vero; dr. Valentin Zarnik je to storil in Sloveniji" poslal svoj program. Nedavno sem po „Novicah" iz leta 1869 nekaj štikoval, kar jojmine! v 19. listu na zadnji strani zade- Novinec, čes imeti novo, Kar bilo je starej im pray Podreti ćeš stvari osnovo In i praviš, da tvoj um je zdrav nem na Zarnikov program „per longum et latum" in tu berem pod točko t Kako? Danes kar novo bilo Bo jutri v staro se zvrnilo Zato za mano malo glej, Da ne prestopis svojih méj y ? to-le: „Da je v verskih in šolskih zadevah za naš narod ta politika najkoristnejša in najshodnejša, katero većina zdanjega Kranjskega zbora sledí. Jaz sam ako bi bii Gospodi ob no vera leto! Kmet je, ki druge vse preživi, v tem zboru sedel, nikdar ne bi bil drugače v ome- njenih zadevah glasoval. Posebno mi pa do tega stoji, da se šola od cerkve ne loči; vsako delovanje za čitev zdi se mi vedno jako škodljivo in pogibelno za nas narod." Tako od besede do besede se je med drugim glasil leta 1869 program dr. Valentina Zarnika. Sam pa naj krat slabo živi, Naj se gospoda posti večkrat Kmet brez skrbi živel krat bi rad! Hrabroslav Perné Lepoznanske Pivari. ne verjame, naj ide sam ga čitat. Kdor in zdaj so ravno Dvojni sveti večer. Kóveíica, po E. avobodno posael Josip Levičnik verske in so Is ke zadeve tisto, kar nasproti vodite-teljem slovenskega naroda tako zvani „mladoslovenci" tajijo, ki so o tem pravi pajdaši nemskih in nemčurskih liberalcev. In eden teh prvakov „Narodovcev" je dr. Valentin Zarnik, ki se v politiki suče, kakor veternik -----j---------- ------ na strehi, tedaj pravega političnega petelina re- nad deželno glavno mesto à Iz Maribora januanja 1874. Bilo je na sv. večer leta 1848. Gosta noč razpro-strla je bila tamna krila svoja čez obširno planoto, ter . Mrzio-ledeni veter je bril in pometal drobne snežinke po mestnih ulicah, ka-tere go bile že zarad tega popolnoma osamljene, se bolj skrb. Narodno blago. B> i p % 4 4 Pregovori in rcki Notranjski. P k Zapisal J. Potepan Škrljer. Noč ima svojo moč. Lep glas gré v deveto vas. Ženski jok in mačkine solzé. Če žena hlače nosi, mož slabo kosi. Majb ni otroci, majhina skrb, veliki otroci, velika obupni šamoti pa vsled tega, ker se je prebivalstvo, visoko in nizko, staro in mlado, radovalo v gorkih stanicah ter radostno zbrano bilo okrog jaslic, pred katerimi je gorelo obilno svitlih lučić, ki so svojo biisavo nekako svečano-prijazno razsipale skozi okna vén v burno mrzlo noč. Le ena hisa stala je v popolnem nasprotji z osta-limi mestnimi poslopji; — njene okna bila so žalostno-temna, in ne en radosten glas ni se čul iz prostorov njenih začrnelih zidin. A od kodi bi tudi tu izvirati mogla kaka veselost? Bila je namreč to deželna jet- niš nica, kraj » postavljen v domovje britki tugi 7 t V ZIVl Kar se v luži zleže, rado v lužo leže. Kar mačka rodi 7 7 rado misi grob ! neizrekljivim čutom; dá f mnogim ce 16 lovi. Mačka 8tori dobro gospodinjo. Kar mladi ne vedó, jim stari povedó. Enemu Bog dá veslo i druge m u pa teslo. En čas je tekla pod tvoj most voda , en Čas pa pod mojega teče. Ne pomaga starega konja učiti voziti. naj Ljudje vseíej od ljudi govorijo, volkovi pa od vol kov tu lijo. Kedar se svinja v rž navadi, ali je treba rž po-žeti ali svinjo ubiti. Šparovec cirovca najde. NeČe mačka sala (dokler ga nioia Po veselju jok , po smehu stok. Leske žene so a trnjem ograjene eni izmed mnogoštevilnih malih sobic tega oso-depolnega poslopja znajdel se je zaprt mlad gospodič krepke visoke rasti in posebno zalih lie. Njegovega lepega obličja ni zatemnevala gosto zarasČena brada; pač pa svedočila bleda osuhlost, da jetniške sobice zrak slabo pristje njegovi čvrsti naravi. Glavo otožno ob roko naslonjeno, sedel je pri mali hrastovi mizici. Sla-botna lučica brlela je na njej , in razsvitlevala dvoje knjig ) izmed katerih je ena pred brhkim mladenČem odprta ležala. Zamišljeno je sicer gledal va njo, tega ni dopustila mu otožna dusa. al brati iz nje, 77 O ti srečni, prebiaženi sveti večer!" izusti hotno ter zdi hne tako globoko, kakor da bi hipoma dolgo zatrta čutila siloma zvladala mu duha; ,,o ti pre srečni sveti večer, kako daleč od mene so miline tvoje! Zakaj ne doseže tudi en žarek blaženstva tvojega Novo leto starému ! Pobral si, starec, zdaj kopita In 8tekel z lahno sin nogó mene osamljenega siromaka ! mati moja! kako prav svarilno djali : ste imeli vi, ko ste draga mati! oj zlata mi tolikokrat žeblji je škornja b'la nabita Nabrušen jezik ti ojstró: Zató noben te več ne vjame Le hodi f Sin, edinček moj, ne bodi nespameten! Nikar ne stavi upov svojih v abotne sanjarije novo na-stopljene dobe, zlate svobodě! To so ti same goljufive éne, s kakoršnimi si nevedni otroci zlatijo svoje igrače! n jaz vas nisem hotel slušati, ne ubogati! Kako žalo- f" . ne maraš za-me t sten mora biti tudi za vas nocojsni sveti večer! Zdaj se od daljnega stolpa oglasi ure glas. Jetnik Steje njene počasne udarce. Pri zadnjem plane, kakor od strupenega gada vpiČen, obupno kvišku, ter gl zastóka vilo de m da de m! to je strahovito áte a. C U C LU ; KÁCk , OOUOIU* »V JW OHttUUTUU o»v>- J J ? lUiajU IrUV Sedem dolgih let moral bom preživeti v tem ženja in življenja Podložniki, ki davke plačujejo in svoje sinove ařmadi dajejo, imajo tudi pravico do obrambe svojega premo Oboj je pa dandanes v veliki ne živém grobu, za dobro zaključenimi vratmi. Strašansko varnosti. In da se tudi njemu, kakor poslanců Bárn- po větra to e sedem mesecev, ki tem jih strpěl v pre- feindu, od straní vlade ne bi očitalo iskavi, bilo bi me pripravilo v obup in ob pamet y ako bi nj ne bilo Zadnj -i. nekoliko hudodelstev } ki da so se v naj no- besede je bil spregovoril vejšem času godile. To vse delà strah in grozo deže jetnik nekako bolj plabot y tiho ? potem pa nadali sam pri sebi : ,,Bo resila dano mi besedo? mi bo res lanom, treba je toraj misliti na pomočke zoper s p 1 o à aevarnost. Pravo je zadel, omenivši, da so temu mnogo za božični dar přinesla oprošceoje iz te grozovitno ža- krivi premehk d ni k Res je sicer, da nočejo lostne te8nobe? Mina! Mina! ki sem te imel do nocoj za dobreg faia? A1 si me tedaj tudi ti ogulj ngelja svojega, kaj bi se temu čudil, ako jej strpne srce danj sodoij nic slisati od ubranilnih (preventivnih) y vsaj je nadjetničarje hovitem tem domovj hči , rojena in odrej deb, ampak da lekaznujejo doprinesena hudodel stva ; al to poškodovanemu prav malo pomaga, in Če je so zatrti vsi blagosrčni čuti tudi ukaz v stra- bil umorjen, celó nič. Iq če obsoj nič mma f Je in vlada edino le hladnokrvne postave železná črka y da ima Pac res! vse pod solncem je hlinstvo in laž 8èm toliko zidal na to, — no, tega ne tajim Le akaj angel- kodo povrniti, za poškodovaneg list papirja brez vrednosti. Slednjič pové iz svojega življenja primerljej, kateri kaže, da so nekdanji sodoikt drugih mi sko-lepo obličice, njene čarobne oči, njene medene be- sodnik službo na Stajarskem dobil in se na Dunaj aede ? i vy, jaz pomilovan)« ...«.u ^tv/w., Zdaj pritisne svoje uho na težke, z debelim želez- slovec: „Zdaj tedaj nastopite Vi sodniško službo. Dajte vredni nesrečnik bili Jkot sedanji. Ko je on namreč kot od svojih viših poslovil, mu reče že zamrli izvrstni pravdo jem okovane hrastove duri, potem pa korači nemirno pravico voa^uiu, po tesni sobici gori in doli. Al kmalu postojí; dozde- hudodelnikom o neprávem 6 t • i 1 • 1 M t*l#vlXl#|J*l*' _ v 1 y i 1 • 1 fit if vsakemu, ter pomislite daje mehkota proti u valo se mu je, da bi bil nekaj slišal. Je bila to li res- ž k nica ali le ďomisljija? Znano y da zapor jetnikom grofa Plat za post sluh prečudno pooštri Zopet se bliža y paje vratam. Žunaj poškrebenalo je zdaj po pr8tih sto- edini Herm katerega je od ljudi". (Pohvala.) Predlog ekaj podpisal nje, slancem ni tedaj nič mar zato drugim } ali živa in sicer tako tiho, da bi tega menda nobena druga duša čula ne bila. Al nesrečni naš mládenec slišal bi odseku sedmerih poslancev deželi ljudi dere, požiga itd bil menda sópsti tudi same nevidne duhove y toraj ; da je njegovo bledo obličj zdaj obsij ni čuda po kih poslane ovenskim po- para ka drhal po se izroči posebnema Po „Slov. Gosp." Deželni zbor Kranjsku stalo od čutov m zakašlja v znamenje eklj da JC, vi« je Oiioai, » ^UI uip« V<* OV, ««««««.a, jv at«o uwuíviuu^ vat. i.^u.^u^cuwv, v težka vrata vdelano. pa dobro za- kurátor Knannove ustanove za Kranjske dijake, na Du- radosti. Nekako zamolklo slišal * • se li dne t. m. Je deželni glavar najpred v tem hipu pa se naznanil, daje naš domorodec dr. Ferd. Zupančič, tudi odpic ma varovano okence, ki je služilo, ne toliko za potrebno naji umri 23. dne u. m. Vsi poslanci skažejo sožalo- pomenkovanje z jetniki, kot v to, da je neštevilnokrat vanje s tem, da se vzdignejo iz sedežev. Potem na- skrivaj pokukal skoz vá nj kak jetnisk nadzornik ali znanja deželni glavar, da je vlada potrdila od deželnega malo opazevati hotel opravila nesrečnih zapor- zbora sprejeto povikšanje oskrbovalne takse v Ljub Čuvaj nikov ki Kd zdaj stal pred majhnim okencem v gosti tmini naš jetnik ni mogel roval se je tudi spregovoriti kako besedo; —jeca redi namreč stanovnike svoje neskončno previdne JUU1UI UX\V>UV/UUJ , tega 1JMUO»»» UUlUlOUtVI opaziti; previduo va- 1 gold. 60 kr. v ljanski bolnišnici od 60 na 70 kraje, v 3. razredu i na in na gold. 59 kr. v razredu na Gospodarskemu odseku se izroči prošnja občincev tvc avujD uco&uuuuu prevrnuo ? a i« wam» , vjiuiujçg» iu ojjuuiijtrga vjuič* /*<%tau puupi petá zdaj neki glas skozi okence : nine za dovršena delà na cesti, potem prošnja občine iz Škrila tudi zvite Med z Tiho Gornjega in Spodnjega Gola zarad podpor yy m m o polnočnih h se t Kranji za napravo odgonske postaje na Koroèkem Jezera závitek jetniku v roke in pri teh besedah smukne neki in prošnja občine v Skofj i Loki za napravo odgonske Mina odvrne enako tiho zdaj presrečni mla postaje na Trati. — Dr. Ra z lag predlaga, naj deželni zbor sklene: „da se zboljšajo razmere ljudskega šoUtva ostaneš za zdaj in za vselej, zato se naroči deželnemu odboru * ^iuiua. - uu»i u« Muv jji^otvuui uji»- ««v» wuiwuv. JJU« oc AuuijočijU xa^uicic ijuusac^A ©VtOfc»» deneč — „ne ganem se poprej iz města in ne dotaknem na Kranjskem in da se v okom pride nevarnosti prese nobene reči, dokler mi ne daš še enkrat slovesno- seljevanja znatne množine učiteljev v sosedne dežele trdne obljube, da moja si ic na) pride čez naju karkoli svojo roko lep ^o to vilo tega daj mi —VV4 \AV«JV^IUUUJU UUUU1 u y DB»] pv/ll KskJLIC* Dl stva in pota prevdarja in v prihodnjem zborovanji potrebna sred i o In zdajci stegne se v plahi naglosti tem poroča in nasvet stavi". Ta predlog bode dr. Ras Dr. Poklukar m bela roóica skozi malo, z železnim križem lag vtemeljeval v prihodnji seji omreženo okence. Jetnik jo iskreno obseže z oběma 11 družnikov interpelira c. k. vlado, ali jo je volja, pa rokama, ter pritisne jo tako strastno na svoje srce, kakor vsi moci skrbeti za to , da se odškodovanje za gozd&e da bi je nikdar več spustiti hote! y potem jo obsiplje in pašne pravice opravičenih Blejâkih in Bohinjskih z vročimi poljubi, dokler je dekiica skoraj siloma ne sosesk nemudoma izvrši in da se do tod gozdno nad odtegne toliko živahnemu negovanju Koj zatem se zorstvo ne bo vodilo v škodo pripoznanih pravic selja okence zopet tiho zapre, in poprejšnja smrtna tišina za- nov in v škodo kmetijstva in živinoreje teh krajev. vlada v samotni izbi (Dal. prih.) Drugo interpelacijo je stavil baron Apfaltrern z 25 družniki, namreč : ali je c. kr. vladi znano, da so na Deželni zbori. Deïelni zbor S taj ar ski. seji je bil na dnevnem redu predlog grofa obravnavalo bode pačni tišti uradni zapisniki o milj skih dalj a vah, ki služijo za podlago pri odmerjanji potnih stroškov c. kr. uradnikov in služabnikov, in ali jo je volja, popraviti te zapisnike. Vladni zastopnik obljubi, da se o tej interpelaciji. Potem ob Platza, da naj se sestavi odbor sedmerih udov ki vel já načrtana postava o napravi novih zemljiških bode preÍ8kaval "vzroke javne nevarnosti in pri- knjig in o notranji uredbi teh knjig. Dr. Razlag je mernih pripomočkov zoper njo nasvetoval. piral je svoj predlog prav Pod- dobro in med drugim rekel : nasvetoval : ako se veČina sosedaih dežel Štajarske Koroške in Primorakega izreče za skupno obravnavanje % te postave, se temu pridruži tudi deželni zbor Kranjski ; y zadevi železnic iz Ljubljana v Karlovec in iz Loke tega nasveta ni nihče podpíral. — Sklenil je deželni zbor dalje, vlado naprositi, da naj mu predloži tudi načrt postave o napravi novih rudarskih knjig. — Na- mesto odsekovega predloga, da naj bi se vlada napro* * j^juvijmui iuiw« »»«u^ u« Ai u j uvaluj ta- sila , naj po postavni poti skrbi za to, da se določila stop pritrdi tej izročitvi s pogojem, da država primerno zarad notarskega legalizovanja premenijo v ko* povrne vrednost posiopij in inventarialnega orodja; rist občinstva, je dr. Zarnik nasvetoval, vlado napro- ta predlog obvelja in še tudi nasveťdr. S up pan a, da síti v Trst; oba predloga sta se izročila gospodarskemu odseku. — Dalje poroča dr. Costa v imenu deželnega odbora zarad tega, ali naj se deželna posilna delalnica v Ljubljani-izroči vladi, in predlaga, da naj deželni za- da po postavni poti odpravi posilno legalizovanje. naj deželni odbor obravnava z vlado zarad dotične cene Žarni kov predlog je obveljal; zoper ta predlog je in pogodbo predloži de žel nemu zboru v potrjenje* glasoval edini baron Apfaltrern. ' - Dr. Bleiwei8 Davkarskim občinam Staravas, Poljica in Blečjivrh se vsled šolske stavbě dovoli 122% přiklad na zemljiški poroča v imenu zdravstvenega odseka o vladinem nacrtu postave za organizacijo zdravstvenih služeb v ob- in hišnorazredni dávek, cicah in predlaga, da naj deželni zbor ne sprej me te odbora načrtani zakon o ces tni policiji javnih ne- Potem obvelja od deželnega postave, vendar pa deželnemu odboru nalaga, da z ozi- državnih cest. Konečno se se dovoli podpiralnemu rom na potrebno vredbo zdravstvenih zadev v občinah društvu na filozofični fakulteti D un a j s k e univerze 40 vládni načrt temeljito prevdari, po zaslišanji večih občin gl. podpornine iz deželnega zaklada, prošnja društva k. deželno vlado za deželnim raz- rudarskih akademikov v Ljubnu za podpornino se pa in po dogovoru z c. raeram primerno vredbo zdravstvenih služeb potrebno ne vsliši. gradivo si nabere, o tem prihodnjemu deželnemu zboru poroča in pripravne nasvete stavi ; a deželnemu odboru tudi naroča, po c. kr. deželni vladi pri visocem mini- sterstvu notranjih oprav ponoviti prošnjo 7 da se Kranjski deželi dadó se sila potrebni 3 c. kr. okrajni zdrav-niki Xaši Uorenskega 4. jan. (Pojasnilo nezavpnice Gorenj- da tako dobi vseh 10, kakor jih je imela pred skih volilcev, poslane gosp. dr. Razlogu.) Prinesite organizacijo zdravstvenih zadev 1870. leta. Vladni drage Novice" to „pojasnilo" svojim bralcem, da zvedó » imele, ko ■■ppi ■■ ■ ste unidan zavraôale ,,Narodovo" svetovalec vitez Roth spodbija odsekov predlog in za-, da ste prav govarja nacrtano vladno postavo. A1 gospoda vitez Ga- laž, da jenezaupnica „falsifikat." Načrt te tezaup-riboldi in grof T h urn dokazujeta da novega bre- nice, sprožen po volji veČ volilcev, je svojo pot do vo-rnena, ki bi došlo občinam po tej postavi, one nositi ne lilcev že v začetku meseca maja 1873 nastopil. Bil je morejo. Dr. Bleiweis govori obširnejše proti vlad- nemu zagovoru On U * VI 1 UUOilUVJOVy pi UH T J«^ li- ici načrt, in načelu je imel napisi da je vlada s to postavo na- želi kaj pristaviti, naj blagovoljno svojo misel zapiše, Kdor volilcev pravi > stopila navadno centralistično pot ; brez obzira na raz- ter svoje imé podpiše." In res je z mnogimi dostavki mere posamesnih de žel je predložila vsem deželnim in popravami nazaj prišla, dasiravno ne hitre. Precej zborom dotično postavo zelo po en em kopitu; vladni v začetku podpisovanja je bila pri enemu volilcu zadr- zastopnik je jako lahko, v svojem govoru prezrl je to, da vlada sama inarsiktero reč ogledal žana do 13. juni ja ? se i kar tišti dan jo je naprej oddal. se tiče zdravstvenih reci, je dala pri svoji zdravstveni or- po tem , da je šte- Je izgled ganižaciji leta 1870 sila slab vilo 10 poprejšnjih c. k. okrajnih zdravnikov zmarjsala na u, zdaj se pa čudi, da se ravnamo mi po njenem ta volilec je duhovnik, a^^v *««w ^ izgledu. Zlasti je pomisliti velikanskih stroškov blizo vzroka je bila zadržana v drugem kraji kacih 5 tednov. Na vprasanje , zakaj jo je tako dolgo pridržal, govoril: „zato poslali; s svojim delovanjem še bolj razodene, kdo da je.' od- ker nisem bil volje, da bi jo precej bi znali poštenemu možu krivico storiti ; naj se : In Ravno tako in iz enacega 6Q.OOO gold., ki bi občine zadeli, ako se postavi tako ogromno stevilo občinskih zdravnikov, kakor jih zahteva vlada. Z davki in prikladi preobložene občine niso v Vrh tega se tednu, tudi imeli je v vsakem kraji, kjer so volilci po dva tedna, pomudila ; PHPi. ; P° da so volilci čas i jo prebrati in premisliti, predno jo podpišejo. da Je se v stani, toliko stroškov prevzeti ; vlada ne skrbi za zmanj- Zato se je podpis nezaupnice zakasnil, sanje davka; davek vedno 03tane isti r občinam pa se začetku meseca novembra nazaj prišla. Pođpisali je ralaga butara za butaro; ni čuda, da ljudstvo pravi, da tišti niso, kateri Je niso v roke dobili. Pa tudi je bil v tem obziru absolutizem bolji nego je sedanja zdaj je bila Še volja več volilcev, s pošiijanjem ne se avtonomija občin in ustava dežel. In od kod vzeti 73 , ki so zmožni slovenskega je- zdravnikov in takih prenagliti, zato da se moža pokaže v svojem postopanji zika? Tudi v druzih deželah se ni povsod sprejela ta nem spisu do srede meseca decembra. v državnem in deželnem zboru; ležala je toraj v izvir- Se le, ko so postava. Potem poroča vitez Gariboldi v imenu volilci pismeno in ustmeno jeli popraševati ? zdravstvenega odseka o predlogu dr. Bleiweis a zarad podpisana nezaupnica do dr. Razlaga? ali e mu da Je e že vpeljanja postave od 2'J. julija 1868 zadevajoče živinsko poslana ali ne? še le potem je bila meseca decembra kugo po deželah Ogerske krone in predlaga, da naj se prepisana s pri stavki in popravili vred, zato da-vlada naprosi \ iuua iiapi voi y JJ V i uiiuioii^i atv u livu ^lijiu v uniati mm u w ^ uli u i c« uív.oww ijvoí y na «u ^ \j v vijí v u na to, da določbe navedene postave, katere že večidel volilcev, kateri so jo popred najbolj zadrževali v državah Evropejskih veljavo imajo, v varstvo živico- dr. Razlagu poslana. In prav tišti, ki jo je prvi za- da ministerstvu notranjih oprav delati MH pp ^H.vpi B^l # 9 m turn decembra meseca nosi, in to po volji tudi tistih gosp brž reje takraj Litave tudi v deželah Ogerske krone , to je mogoče, postavno moč zadobijo in potem v de- je zaslužil". drže val, je rekel : „Zdaj pa , zdaj! Dr. Raz lag jo Na dan volitve v državni zbor 16. ok- janje stopijo. Ta predlog obveljá brez posebne debate. Le K ram a ri Č pri tej priliki predlaga, tobra ? ko je bilo večidel volilcev v Kranji > da naj se ob- voljni z glavami majali so ne- rekoč:;„de te! de te! da se cinam , katere imajo vojake zavoljo živinske kuge vkvar- nam je dr. Ra z lag tako izneveril." Ko so pa zvedeli, tirane, obilni stroški povrnejo iz deželne blagajnice, da je zdaj celó v zvezi z mladoslovenci, katero je po-Ker je ta predlog samo s toj ni predlog in ga je Kra- pred zakrival, kandidaturo zoper grofa Hohenwarta marič dobro vtemeljil, je bil kar brž v prevdarek izročen finanČnemu odseku. sprej el so nevoljni in razžaljeni svoje že dane podpise nezaupnice vnovič Dr. vit. Savinschegg vtemeljuje svoj predlog za- pođpisali. To potrdili, nekateri je resnica, in naj tudi ravno tišti dau bi dr. Razlag tudi rádi živinske soli, dr. Poklukar pa svoj predlog danes vse volilce sklical in jih vprašal, ne bo druzega odgovora dobil. M Slov* Narod*' pa , ki povaod i more y svoje strupene pene v duhovščino pluje kj et y se drzne reČi, da je bila ta nezaupnica po duhovnih, katere v svoji presvitli omiki yy farje' i pričakujemo. Sklepalo sé je ťudi o tem, kateri časnik î naj se za novo leto naročijo za čitalnico. ,,Slov. Tednik", trobilo novodobne, brezverske omike, se je skoraj eno- siljena in da je zlagana več povedali — po pis mih, ki jih hranujemo od Raz- psuje, iz volilcev iz- glasno zavrgel, le neki Uršič ml., ki je glava, život in alsifikat! Kaj tacega noga društvu „Sokola", je za-nj glasovah Gosp. dekan bo treba, bodemo še je v življenje obudil imenovano društvo pred nekimi leti z namenom y da se v tem društvu moška mla laga samega • • imenu več volilcev. Novela mesta jan Oštro smo zavarovani 1U « V ' »V.*»»» -- J--------~-------------------> ' ~ V —^.«»XSt.l«. ^ — J« WV» OVWCJ 4 po vseh krajih je straža; povsodi nabite tablice z na* Par rdečih srajc, pa nič druzega. Telovadnih naprav • n • i_____ti rn ___________j____, i_______ •« • » i • ' , i - . i • k i n i « « dina po telovadbi in primernih veselicah lepega vedenja in zdrave omike přiučila. Pa kaj je ta „Sokol" sedaj? pisom: „Goveja kuga." To so nam napisali, ko vse drugo nam iz vseh kancelij le vendar po slovensko nikjer ne vidimo, tedaj tudi telovadbe ne, akoravno bi po neru- sko pisarijo No bilo potrebno , da se ta ali uui teh mladenČev vsaj y imenu; druzega pa mače pisalo \ oj kuga, da naj bo se za nas o svojem hoditi naučil. Nekoliko suhih veselic, ki jih je dal to je nismo vredui, da preklicaa 19. bi Se nam po «w Ud cujy mmu v v/n,aiutoatu uvutaaau , iu j kje te kijukec vse njegovo delovanje. Ko je pred nekoliko leti tu- do- Sokol" na svojo firmo v čitalniških dvoranah se je na „Sokolovo" imé be- nosi? — Pa vsa ta straža in vse tablice kužne nam ne kajšnja čitalnica zamrla, bodo odvrniie nesreče, ako borno sami neskrbni, pa še ráčilo za gledišni oder in res so mnogi darovali obilne tako neumni, da sosed zagovarja krivega soseda y ki po Kar zaeske da 8krivnih potih goui živino čez prepovedano mejo. so sumljive živine po mestu in okolici njegovi pobili ali vela in bi tudi sama rada dajala gledišne veselica, kar pripomogli k lepi in na deželi tolikanj potrebni glediški zabavi. Pozneje je čitalnica zopet oži- pa postřelili (ne vém, ali je za streljanje tudi kak v se zadere ..Sokol": vina m ta postavi), ni slišati dozdaj novih napadov. — Zdaj pa ,luo , — ^ eno vprasanje. Kaj nam je pa „pratikar" letos napravil? ki ti pri vsaki stoj je moja imo- yy imovina Da V , starka, oder " jí odslej stereotipna fraza, od tega ali unega Sokolovca z postavil sneg, slamnik, rokovico, zvezdo in sapo mogočnim povdarkom doni na ušesa. — Nočemo omeniti na ravno tište dneve , kjer so lani stali. To mu še od-pustimo, ker vemo, da tega nie ne vé. Ali zakaj je lu-nine premine pustil letos na lánském mestu? Ali umazane sebičnosti sedaj brezdomovinskega društva menda res luna trkala! vice u Naj si se to zapisejo 7 y No „Sokola" gledé tako zvane „imovine", njegove nasprot- nosti do čitalnice, katero je pokasal s tem, da je dal pravila svoja tako prenarediti, da v slučaji „Sokolovega* t v svoje liste, aaže dolgo dolgo nismo imeli take pogina njegovo imetje ne pripada Vipavski ćitalnici, ampak drugemu narodnemu zavodu v Ljubljani. Mi pa suse, kakor jo imamo zdaj. Podgorci, ki prebivajo . - - - P° visoČini Gorjancev, morajo po 2 uri dalec po vodo ho- diti. ceniti vodo. Vse • kapnice so suhe, vse luže prazne Oni vedó ako imovino bodi. ta nujni predlog stavimo : naj „Sokol" svojo velikan mor si spodnje Iđrije 1. jan beremo v časopisih pritožbe y pred ko mogoóe spravi na Nanos ali ka-Ako se bo Čitalnici poljubilo dajati gle-B. L. (Pritožba.)^ Večkrat dišne predstave, si bode napravila lastni oder, da bo pisma in ča so- saj énkrat konec zopernih prepirov. — Sicer pa „Sokolu" da se Tudi mi se mo- pisi na poštah predolgo pridržujejo. remo zarad tega pritožiti, pred druzimi posebno sosed odkar z radostjo čujemo, da namerava v krátkém ob- mp ppvm ■. vošimo veselo no?o leto in želimo dobro srećo, posebno Idrijskega poštarja našega farana gosp od J. L. avgusta u. 1. je nekemu bilo iz ene roke Ze činstvo iznenaditi a telovadno predstavo. Kozé reci šest pišem za vrstjo med druzimi še celó eno so pri nas hude; vsak dan imamo po enega ali dva mrlica rekomandirano poslano; al vse mu je še le 12. decembra y novega leta dan imeli smo celo iz Vipave jan Sodba o „ponočnem polomu na došlo. Se celo rekomandirano pismo ležalo je cela dva farovž" se je iztekla. Med preiskovanimi se je najdel meseca na pošti! Naslovi so vsi bili prav dobro nare- samo kî i«* kî! «aihnîs; libovala". to ----------j------ --------- _--■ — ~p -- f - ' ---— w ----- oaiu u cuv, li , ni j bil najhujši „liberalec" ; ta je za pojeni; pisma bi se bila toraj lahko oddala, a vendar se biranje in metanje peská in kamenja v farovška okno • rw \ • C\ m % mm • f 1 • • I j ' niso. Zakaj to? Ako je zanikernosfc poštne ekspedicije obsojen na tri dni v zápor ako tega kriva, naj bode s tem dopisom opominjana k veći pazijivosti. Ako je pa drug vzrok tega kriv, bomo pri- ga yy milejša" raz- sodba višje sodnije še nedolžnega ne spozna * morani si drugej pomočí iskati hodnje kaj taeega primeri, y ako vrstice pišem zato y ker so se pisma naše županije že Iz Suhadolj 4. jan. — Pri volitvi novega občinskega se nam se v pri- zastopa voljen je bil posestnik Matija Janežič iz Suza župana, posestnika Miha Koncilija in Jože suma imamo veliko. Te veckrat pridrževala in ker je ravno zavoljo pridrže- vanja omenjenih 6 pišem se veČ osebam veliko sitnosti skrbi in žalosti, pa tudi škode napravilo. hadolj Jukant za svetovalca. Hnišovke 4. jan Iz Senozeskcga okraja l. jan Pri nas se je vršila 30. nov. bili : Posestnik France Podbregar iz Podbrega za župana u. 1. voiitev novega občinskega zastopa; voljeni so nega pravdnistva) stopijo z nastopom novega leta v po-stavni sodnijski kolovoz. Za ta okraj je, kakor se čuje, nekđo dekretiran, ki se je imel pretilo leto pri deželni sodniji zarad ----------i. U3COOU1IX i' i auu; i. ki* t uui/i Ojia aa Auj/aua, (Funkcijonarji držav- pose^tnika Jože Pistotnik iz Kostajna in Gregor Hri- bar iz PrapreČ za občinska svetovalca. Ljubljane. nekega odstopnega pisma zagovarja ti ka- zopet seji Deželni zbor je svoje deloVanje zaČel v pondeljek ter veliko gradiva dognal v tej Prihod nj a seja je v petek. kakih tero je bilo 16. dne julija pisano, a za 5. istega meseca datirano. Odstopojemnik in odstopnik sta skupila po meseca zapora pri tej kupčiji; naš. funkcionar seje pa Vr3to poslancev. Zakaj s opravicil sè svojo prisego s ej ah konČá svoje zborovanje. Jutri v Postojni namesti Korena izvoljeni poslanec pride tedaj „post fe3tum" v e da ni nič ne mislil v tej kupčiji. Vsakako so v ozir občinstva goljufnega videi pisom v o lit ve? Volilci 4 sitne take situacije za člověka, ki tako mudilo z razme! seboj niso časa imeli, ki je pri tako vazném poslu, ev se za razgovor 8.tavne prestopke zasledovati in pravici pot gladiti. ima nalogo,, zoperpo- kakor so volitve deželnih poslancav, sila potreben. w pavski Vipave jan Zato tudi odbor „Slovenije a v Zopet je.togotlj.ivi komár Vi- spustiti z volivci in predsedniku dr. J. Bleiweisu Slov. Nar." zapiknil svoje nadležno želo v ni imel časa se v razgovor ni prečastitega dekana in našo čitalnico. — Čitalnica je ' imela nedavno občni zbor, pri katerem so se volili novi Vipave istega obsežkaže natisnjen. Sicer pa prosimo večkrat Ostalo poročilo smo vložili, ker je bil uni dopis odborniki ; sami poštenjaki, od katerih najboljšega vspeha kaj. Vred «•Ujalo đruzega kakor nasvetovati jim 3 narodne može, se odlikovala gosp. Kaj zel in Noll izmed katerih naj bi si izbrali enega po svoji volji, tem pa so došla pisma v Ljubljano od nekaterih volil- s «ev glasi kupletom zad nj posebno 9 u n j « v t iu i.1 U I i J , .ibauujl LlUSCUllt' čegar refrain se po Vošnjakovi muziki „Bobnati se mora, y katerih se izmed nasvetovanih 3 narodnjakov s mu je ploskalo na moč icT j ▼ naiciiu oc jaujcu uaovciutauiu tj uni uufijatvu v i posebno toplo besedo priporoča gosp. Ivan Vilhar pa Ker ne preveč." Občinstvo posestnik in trgovec v Ljubljani, rojen Notranjec. 9 1 hitro čutil Je trplj Narodovi na to je včerajsnji „Slovenec" kot In kandidata priporočil vé dnjem listu 9 češ > visokocenjenega gosp. Ivana Vilharja, o katerem naj ljublj da „Narodovcem , na koga ta kuplet cika, se jezi v da je bil izvrstni kuplet surov Se je vse surovo kar šiba ijihove Ker se je tudi gosp. Kam potrudil vstre-se po željah odbora „Slovenije" zedinijo vsi domoljubni zati občinstvu z dobro postrežbo, se veselemu občinstvu Tolivci našega programa, da se ne razcepijo glasovi na korist „Narodovega" in Ogrinčevega kandidata Hrena. V tacih okoliščinah žrtuje pravi rodoljub osebo svojo 10. dne t. m. je plesalna vaja občnemu blagru. Ivan Vilhar poslanec ! naj bode tedaj naš ni nič kaj domů mudilo do zgodnjega jutra ( V Htalnici) bodo sledeče predpustne veselice , 18. dne t. m. je ples dne je Vodniku na čast „beseda" s plesom 9 9 Beguoski Hren se je volivcem sam silil in „Narod" ga je na vse kriplje priporoćal, al ko je zvedel, da No- „Sokol" maškerad za katero se bodo posebni programi izdali, in 14. svečana je zopet in sicer zadnji ples. Pustni torek napravi tranjci ne m a rajo za Hrena, ki bi bil toliko za poslanca povablj 9 kateri so tudi udje Čitalnice kakor zajec pri bobnu, ga je vrgel sam v koš 9 m na- mesti njega nasvetwal g. Ad. < brezo v Cirknici, zato pa volivci našega programa nikakor ne morejo misliti od 30. dec. piše (Poberki iz Časnikov.) Novi škof Ljubljanski delà zopet „liberalcem" sive lasé na volitev Obreze. 9 da so ravnave o tem Odbor družbe kmetijske je v poslednji svoji je Jel 9 kd adnj Pražka „Bohemia' dni se zopet začele ob t 91 bode škof Ljubljanski. Na to pa Deutsche Zeit." obirati gosp. knezoškofa seji, iz ka* ere drugi pot povemo vse važne je obravnave, rekoč: „Unter ber 2Wû$fe grower £oleran$ unb cfytifHidjer 9tttlbe mmmmmmrn^mMMHH^HHHBMHHBHBBMflHH^^^H^^^Hfl cBeufo —J'y *»" -w. ^ f - *---- v . wv.M.u^.wy x . v w v «vtu viv y u'jju uuv v^mji sklenil, da občni zbor družbe ne bode ta mesec, am- barg cr bodj, mie btc Affaire ©pa^jopan Setnicfen fyat pak maja meseca, ki je ugodnejši vnanjim družbe- entfdjiebeneultramontane ©eftnnung tote feine fïrettfraren GtoHegêii nikom. » ■ ■. # "ubigier unb S^rger", in razlivši žolč svoj čez-nj, (G or enj skim konj erejcem) naznanjamo, da se bodo potem o dr. Pogačarju, da bi Kranjska dežela pravi ako 9 99 ta mesec dovoljenja (licence) dajale žebcem teskega bi on Škof postal (Pincgavskega) plemena , da jih gospodarji smejo spu- „<£r — takopi žčati po navadni tarifi. še le 9 dežj prišla pod kap Komisija, katera te licence daje, nen unb nationalen gcmatifern unferer ©io^efe prav iz 3U ben enrangirteften nltramonta u i4 pride v Ljubljano (v živinozdravniško šolo na spod- da je prof. Lesjak umri; to bi bil mož po Res škoda i Bis 7 njih Poljanah) 14. dan tega meseca, vKamnikl7., v Kranj 19. in v Rad o lj i co 20. Kdor tedaj ima za ,?in petto"? leme pripravnoga težkega žebca Pincgavskega plemena, i je že v 4. letu svoje starosti ali pa Ô. 6 ali še več markovega časnika, če nima morebiti Premerstein let star, pa lepo izraščen in brez napak, naj ga na imenovana mesta do 10. ure dopoldne na ogled pripelje. Noviear iz domaćih in ptujih dezel. (Banka 9) Slovenija u sporoČilu o seji upra- Iz Dunaja. Vsi politični časniki so ob začetku vilnega svetovalstva banke „Slovenije" dne 21. decembra 1873 še dostavljamo, da se bode plačeval od novega leta naprej kupon za drugo polovico leta 1873 z 2 gld. od akcije. novega leta premišljevali preteklo staro leto. Vsi kon 8ervativni in tudi nekateri ustavoverni listi so enoglasni o tem, da je bilo nesrečno na vsako stran, in to je res- (Sole Ljubljanske), zaprte zarad kóz 9 se odpró Se le 21. dne t. m., Novomeške pa 27. dne t. m. Ni čuda, da smo zato na nekem vogalu šolskega po- slopja brali napis veselega dijaka: „Živele kozé!" Prag. Ztg.ťi pa mu poje slavo, češ, da vkljub finančnega poloma, slabe letine in kužnih bolezen se nica ; vladna „ more prištevati za Avstrijo sreČnejšim. srečna Avstrija! a pre- (Dr. Žarnik Wanderprediger.) Silvestrov ve- Med prvimi predlogami, ki jih dobi državni verske postave, o katerih so čer je dr. Žarni k poskusil svojo govorniško srečo pri „Schnallenwirthu", kjer so si bili v Ljubljani bivajoči Ćehi napravili veselico. Ker brez napitnic in govorov navadno take zabave niso, je dr. Zarnik komaj čakal zbor. v obravnavo, „Deutsche Zeit.'4 tarnja, da jih namestni škof Kutschker je v roke dobil, tedaj jim gotovo cvet svobodě uskrunil, invpa prenaredba davkov. Ces ko. Mladočeski deklarantje, ki so na ve- 9 da skoči kviško in z napitnico nazdravlja mladočehu dr. Sladkovskému in sicer nemški ! To Je zname- liko veselje ustavovercemzoper voditelje staročeske se uprli, so v uporu svojem žalostěn konec vzeli nito. Ali gré dr. Zarniku kot slovenskemu govorniku zato, da si zida most v drug tabor? Alvtisk njegovega delajo pokoro, a prepozno; volil za poslance. že narod češki jih ne bode veČ Ogersko. — Pod predsedstvom cesarjevim je bil v Peštu zadnje dni u. 1. zbor ministerski; vojaške za- debíta v neroškem govoru bil je jako mrzel: Ali zato ker nemsčina na tem kraji ni bila na pravem mestu ? deve so neki zvonec nosile v tem zboru.' ali ker vrli Cehi niso še zabili svojega Palackega in 9 Riegerja, da bi demonstrativno napivali Sladkovskému kakor mladoslovenci dr. Vošnjaku? Da je dr. Zarnik svojem govoru prižgal bakljo današnjemu „liberalizmu", to se ve da je „res per se". (Silvestrov večer) je bila, kakor vsako leto HrvaŠko. — deželni zbor je dovršil važno postavo y o odgovornosti vlade deželnemu zboru. Peštanski časniki hudo govoré proti tej postavi, zboru preveč oblasti daje; radi bi tedaj vidili, da ne Dunajski in češ. da 9 V bi je potrdil kralj, rodoljub z dušo in j ? - -—i * —■—j — — Makanec, sicer bistra glava in telesom, siplje interpelacij brez Ljubljanski čitajnici^ prav mikavna zabava. Program, fc0]QCa jn traja vladi; „Obzor" mu po pravici očita, ' '' ' " .........„gledite »estavljen iz različnih pevskih in godbinih toček in komičnih prizorov, se je pod vodstvom vrlega in v svojem poslu neutrudljivega kapelnika Schantelna vršil ker preveč kaže ponositost, da bi ljudje rekli: kakav sam ja kerlec" ! ftkoz in skoz hvale vredno; v posamesnih prizorih sta Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Založnik : Jožef BlazDiko\i dědici v Ljubljani.