OftEBNISTVO ijvrvjis (e * i^tnjijaor, >• raucistunisiRa »men n.-a (tiskarna I. nadetr.). Uradne ure za stranke eo od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. pojoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Ne (Vnuk ir,mn pisma se ne ; :	sprejemajo	: : :
NAROČNINA : celoletna no posli ali s pošiljanjem tin dom za Avslio-0{irsl;o in Bosno K 2!'<10. polletna K i<Vfi(l. četrtletna K 5'40, mesefna K 1 *80; za Nemčijo celoletno K 26' 10: za : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—.	: ;
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •" •* •'	ob pol 11. dopoldne.	•,	•
UPRAVN1SJVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 0, U, |g niaduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvaiet Inserali: enoslopna pelitvrsliea 30 vin., pogojen prostor, poslan«' in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravniStvo. '■
Nefiankirana ali premalo frankiraua pisma se ne sprejemno!
—Reklamacije lista so poštnine proste.
Stev. 547.
V Ljubljani, v četrtek dne 3. aprila 1913.
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in Bfane naročnina
celoletna .
? olletna . etrtletna .
mesečna .
Za avstro-ogrske kraje:
K 2160
. . 10 80
..........................  540
   180
Za Nemčijo:
celoletna................................K	2640
polletna....................................1320
četrtletna..................................  660
mesečna...............’......................220
Za ostalo inozemstvo celoletno 36 kron
in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah:
Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav ništvo »Zarje" v Ljubljani.
Rusija in Rumunija.
Avstrijska diplomacija je resnično pomilovanja vredna. Včasi so hodili v to službo ljudje, katerih lenoba je bila bolj utrjena kakor hrast v zemlji, pa so vedeli, da bodo v diplomatičnem pokljcu lahko počivali vse božje dni, ker bo tem manj škode, čini manj bodo delali. Zdaj se je to prav temeljito izpremenilo; zunanja politika ni za avstrijske diplomate več mehka blazina za sladko spanje po kosil«. To je postal razburljiv poklic, ki preti, da nam uniči v dveh generacijah živce vse naše aristokracije. In kaj bo potem z zunanjo politiko, če ne bo naenkrat nikogar več, ki bi je mogel delati in voditi? Kajti navaden plebejec brez plemenitaškega naslova more biti le kje v Ameriki diplomat.
Resnično hudo je, kar se godi zadnje čase. Zlasti groi Berchtold se nam smili v dno duše, in če bi šlo po našem, bi vrgel vso politiko v kot pa bi se odpeljal na svoje posestvo, ali pa okrog sveta, ali pa kamorkoli, kjer ga ne bi našel noben konzul, noben ataše in noben poslanik. Ce ne bi bilo toliko komike vmes, da se mora človek držati za trebuh, bi lahko rekli: Groi Berchtold ie junak velike tragedije. Ali beseda bi bna Prevelika. Veliko enostavnejše se to pove. ce se pravi; Mož ima prokleto smolo!
Price/o se ie pravzaprav že takrat, ko je nastopil dedšcino grofa Aehrentala. O možu, ki •ina biti minister za zunanje zadeve, se navadno •riČakuje veliko znanja, veliko sposobnosti. Že to je hudo, zakaj če ni človek naravnost blazno zaljubljen sam vase, moia postati melanholičen, ako primerja svoje lastnosti z onimi, ki bi jih po splošnem pričakovanju moral imeti. O gospodu Berchtoldu so pa kar trdili, da jih res ima. Do tistega dneva, ko ie bil imenovan na mesto umirajočega Aehrentala, je Avstrija komaj vedela, da ima med svojimi bučami tako imenitno glavico; komaj je bil minister, so se pa pričeli slavospevi, kakršnih ni znal niti kralj David skladati.
To je bila’ smola. Mož bi moral delati čudeže kakor vsa lurška jama, da bi mogel opravičiti vse himne in ditirambe. Smola je pa še veliko večja, ker ne zna gospod grof delati nobenih čudežev, in ker še marsikaj veliko bolj
MAKS WlNTf!R:
Živo srebro.
(Dalje.)
V talilnici.
V talilnici prevzameta vodstvo gospoda rudarski svetnik Slavik in nadkomisar Vitoš. Tukaj ne počiva obrat nikdar. Ravno je menjava Šihta in opažam, da se, žal. večina delavcev umiva le v umivalnih skledah In da jih gre le prav malo pod prho. Življenje v talilnici je ravno sedaj precej pridušeno. Le najpotrebnejša dela opravljajo. Nadzirajo peči in dopolnjujejo kurivo v penjenici, zgoli dela, pri katerih izpuhteva para živega srebra. Več tehničnih priprav ovira strupene pline, da ne uhajajo. Vkljub temu je delo v talilnici najnevarnejše v vsem rudniškem obratu. To se vidi že iz tega, da se menjavajo delavci v talilnici vsak mesec. Le profesionisti, pazniki in nekaj prostovoljcev je trajno zaposlenih v talilnici, dobri dve tretjini vseli delavcev v talilnici se menjavata z delavci v jami. Ti delavci smejo ostajati le štiri tedne nepretrgoma v talilnici, potem odhajajo zopet v jamo, da se »osvežijo« in k večjemu trikrat na leto jih smejo vpoklicati na štiritedensko delo v talilnico. Delavci, ki so stari že petdeset let, sploh ne smejo delati v talilnici. Vkljub tem varnostnim odredbam je zbolelo leta 1912 sedemintrideset delavcev na merkurialni bolezni tako močno, da so bili izročeni zdravniški pskrbi. Lahko pa trdim, da je bilo poleg teh še več slučajev lahne obolelosti, ki jih pa statistika ni zabeležila, in sicer zato ne, ker ni redne (tedenske) zdravniške preiskave j n ker delavci prikrivajo lahne Slučaje obolelosti. Zakaj da prikrivajo, to pripoveduje Teleky v svojem delu na j*7. strani. 28leten delavec, ki ga je bil preiskal {Ir. Teleky v avgustu 1910, je imej »precej močne znake merkurialne bolezni. Na zt*rav-bikovo odredbo je moral zaradi o slabe-
enostavnega ne zna. Nemara smatra kdo pre mestitev gospoda Prochaske z vsemi njegovimi moškimi atributi v Brazilijo za velik uspeh. Mogoče da je kdo ponosen na naš konflikt s Crnogoro. Nam se zde vse te in še nekatere druge reči veliko bolj sorodne blamažam. In nekoliko podobnega občutka morajo že imeti gospodje, ki igrajo v teh komedijah glavne vloge, tudi sami. Zakaj le tako je mogoče razumeti. da narašča njih nervoznost od dejanja do dejanja in je naposled taka, da navidezno že sami ne vedo, kaj da delajo.
Pravkar je zopet vest, ki ne more nič vznemirjati navadnih državljanov in davkoplačevalcev, alarmirala duše naših., oficioznih gospodov; njpčnejše utripanje 'diplomatičnih src pa že lahko zbuja pomisleke tudi v možganih navadnih državljanov, kajti učinki takega utripanja se najpogosteje pokažejo v izpraznje-vanju državljanskih žepov, če ne še v hujšem. Vzrok oficiozne nervoznosti pa ie negotova, nepotrjena vest, da namerava Rusija darovati Ru-muniji kos Besarabije.
V Peterburgu je zbrana konferenca, ki ima reševati spor med Bolgarsko in Rmmmijo. Na Dunaju pa vprašujejo, zakaj da mora ta konferenca zborovati v Peterburgu; čemu je bilo sploh treba sestavljati novo konferenco, ko zboruje že ena v Londonu? Razne časnikarske glavice so spravljale s temi vprašanji vsakovrstne kombinacije v zvezo. Rusija je hotela ločiti Rmmmijo od trozveze. Bolgarsko pa še čvrsteje privezati nase, in za to je bil Peter-, burg seveda najprimernejši prostor.
Če bi bila omenjena vest resnična, bi bila to res šahovska poteza, ki bi se izplačala. Rumunija sc hoče povečati, in ker je bila Bolgarska vsled svoje vojne s Turčijo vojaško vezana, je zahtevala od nje kos sveta, ki bi ga bila rada priklopila k svoji zemlji. Bolgarska se tega ni razveselila, prvič ker izguba navadno nikogar ne Veseli, drugič pa zato ne, ker je na onem kosu zemlje čedno mesto Silistrija s trdnjavo. To je konflikt, o katerem ima razsojati peter-burška konferenca. Ako bi se uresničilo, da hoče Rusija oddati Rumuniji kos Besarabije, bi se Rumunija lahko odrekla ozemlju, kf ga zahteva od Bolgarske, ker bi bil teren ob Črnem morju zanjo še več vreden. Rusija bi si zavezala Bolgarsko, ker bi ji prihranila žrtev, a zavezala bi si tudi Rtununijo s svojim darilom. Jeza pa bi ostala gospodu Berchtoldu in njegovim pomagačem, ki so se veselile bolgarsko-romunskega spora, in bi naenkrat želi vse kaj druzega kot so sejali.
Mogoče da ni na vesti nič resnice. Mogoče da je Rusija bolj egoistična kakor dalekogledna. Toda že možnost take rešitve kaže, kako brez glave dela naša avstrijska diplomacija in kako ženialna je naša zunanja politika. Časi res niso taki, da bi mogel človek z razkošjem uživati svoje avstrijanstvo.
Zakon človeškega dela.
1.
»Ako bi čolniči sami od sebe tkali,« je dejal nekoč Aristotel, »bi mojstri ne potrebovali pomočnikov in gospodarji ne svojih sužnjev.«
V resnici: zdrava človeška pamet pravi, da so stroji zato, da oproste človeka od siro-
vega fizičnega dela ali da vsaj skrčijo to delo na najneobhodnejši minimum. Ampak zdrava clovcška pamet in kapitalistična resničnost sta dve reči. Veliki filozof je zanemaril neobhoden predpogoj za pravilnost svoje trditve, namreč: ako bi bili oni samotvorni čolniči skupna lastnina vseh članov človeške družbe. Zakaj angleški kapitalisti na koncu 18. veka, ki jih je prve v zgodovini doletela sreča, da so razpolagali z mehanskimi statvami, in sicer v zasebni posesti, so se držali povsem drugačne praktične filozofije.
Vsako proizvajalno sredstvo v zasebni lastnini je na gotovi razvojni stopnji blagovnega gospodarstva predvsem sredstvo za izkoriščanje tujega dela: čim popolnejše je, tem popolnejše je tudi izkoriščanje. Kaj je kapitalistu mar, da je delavec — pred uvedbo strojev samostojen izdelovalec produkta in zapovednik orodja — degradiran za sužnja, za privesek stroja. Vzlic temu ustvarja nadvrednost, profit. In sicer še v veliko večji meri nego poprej brez stroja — sam pa tudi s tem, da dela sedaj z vso svojo družino, z ženo in otroki. Brez tega živega priveska je mrtev tudi najpopolnejši stroj, z njegovo pomočjo — teče brez nehanja. Čim dlje teče in čim manj se ustavlja, temveč proizvaja, tem prej so pokriti stroški zanj, tem manjši je riziko, da prehite novejše in popolnejše iznajdbe stroj, preden je tehnično izrabljen ...
Tako se delavskemu razredu na Angleškem po uvedbi strojev ni prav nič olajšalo delo, temveč je delavstvo zašlo še v hujši jarem. Delovnik se je raztegnil na 16, na 19 in celo na 20 ur. V pohlepni gonji za ceno delovno silo so vpregli kapitalisti povsod, kjer je bilo delo pri stroju zgolj mehansko in ni terjalo prevelikih fizičnih sil, ne le žene, temveč tudi otroke v fabriško tlako za ves božji dan ali za vso noč. Celo tri-in štiriletne otroke, ki so jih v ubožnicah kupovali za slepo ceno. Celo umobolnim od rojstva, idiotom niso prizanašali. Narobe; za temi so dobičkarji Še bolj cvrli, ker so bili še cenejši od drugih. Do smrti so se pehala ta nesrečna bitja v tjovarnah, s silo pridrževana, k strojem privezana. »Vse zapreke«, pravi Marx, »šeg in prirode. starosti in spola, dneva in noči so se zrušile. Celo pojem noči in dneva se je izgubil, tako da je angleški sodnik teta 1860 le z uprav tal-mudistično bistroumnostjo mogel razglasiti, kaj je dan in kaj je noč. Kapital je slavil svoje orgije.« In stoprav tedaj, ko so se med izstradanimi in izdelanimi, do mozga izsesanimi belimi sužnji začele širiti vsakovrstne bolezni in strahotna umrljivost, ko so blatne in mračne tovarne postajale semenišča gnilobe in nalezlji-vosti, nevarnost za kapitalistični razred in ko se je jeza delavskih množic z elementarno silo začela pojavljati, šele potem se je nekoliko zrah-Ijilo jermenje te sramotne torture in delovnik se je skrčil za spoznanje. Posihmal je bilo skoro vsako skrčenje delovnega časa sad samoobrambnega boja delavskega razreda.
Seveda so skušali tovarnarji na Angleškem — ir. pozneje v ostalih deželah — z najpodlej-šimi sredstvi izbegavati izsiljeni in pravomočno določeni delovni normi. Tem strastneje so se upirali vsakokrat takim normam, ko je šlo za to, da se uvedejo. Ko je bila v letu 1847 vložena v angleškem parlamentu predloga za deseturno delo vsaj za žene in mladoletne delavce, ni po-
Leto III.
znala besnost podjetnikov meja. Uropati jim ho-'
n«h° ■^Snd0bič€k .r 50 sc drli - Pognati cene njih izdelkov v višavo, zlomiti njih gospodstvo nai svetovnem trgu uničiti eksport, pokončati industrijo m deželo! Grozili so, da zapro tovarne m da se s svojim kapitalom izselijo. Kaj-pakdaso protestirali tudi njih teoretični stre-zaji, liberalni nacionalni ekonomi, ki so uzrli Vi vsakem vmešavanju države v gospodarsko življenje, zlasti v razmerje med kapitalistom in de-T’ ,alenje leP« ,»» slavne »harmonije« kapitalističnega reda. In ker je želja mati misli je obšla enega od njih, nekega profesorja Seniorja znamenita misel, da je črno na belem dokazal' da izvira ves fabrikantov dobiček iz poslednje ure (11 m pol urnega delovnika), ki je bila posvečena smrti. Celo krokodilske solze za usodo delavcev so se prelivale, češ da se vsled skrčenja delovnega Časa zmanjša tudi njihov za-
oill/cK,
Vzlic temu je predloga obveljala vsled grozečega političnega in gospodarskega gibanja proletariata in s pomočjo — agrarcev, ki so podpirali zakon iz sebičnih nagibov, da se maščujejo nad industrijskimi kapitalisti zavoljo odprave mastnih žitnih carin.
Kaj se je zgodilo? Kapital in profit podjetnikov se ne le ni skrčil, temveč je rasel in se množil brez prestanka. Tekstilna industrija ki je bila v prvi vrsti od zakonitega skrčenja 'delovnika zadeta, ne le da ni propadla, ampak je naravnost zacvetela — vzlic temu, da se je ta reforma izvršila v času, ko se je Anglija obrnila k sistemu proste trgovine in odpravila vse carine na tuje izdelke. Že v teku let štiridesetih se je podvojilo število vreten, poraba sirove pa-vole in izvoz pavolnih izdelkov sta se skoro potrojila. In Anglija ne le da ni bila poražena na svetovnem trgu, temveč si je dolgo vrsto let osvojila na njem neomejeno gospodstvo. Zaslužek delavcev pa je povprečno narastel najmanj za 12 odstotkov, v mnogih slučajih celo za 40 odstotkov.
Enaka izkušnja se je pozneje ponovila v vseh deželah, kjer je bilo uvedeno zakonito delavsko varstvo: povsod brezmiselni stok in odpor podjetnikov — in povsod enako ugodne posledice i zanje i za delavstvo i za vso deželo.
Ljubljana in Kranjsko.
— Seja izvrševanega odbora bo v petek dne 4. t. m. ob 6. zvečer v uredništvu.
— Sedemdeset vinarjev za vojake na meji.
Vrjno ministrstvo je objavilo račun o zbirki za vojake na meji. Zbirka je znesa čedno vsotico 1,206.282 kron, ampak razdelitev je pokazala. da je velikodušna kretnja požrtvovalnih patriotov le smešno uspavanje javne vesti in — razočaranje za obdarovance, ki so po velikanskem patriotičnem hrupu pričakovali, da dobe v resnici nekaj trlažbe za svojo trdo usodo Vojaki so dobili 20. decembra za »božično darilo« — sedemdelet vinarjev in 15. februarja še 1 K 46 vinarjev; le četrtina vojakov v »težji službi« je dobila za posladkanje — pet kron. Mnogo komandantov denarja niti razdelilo ni in so le »izboljšali« menažo, česar ni nihče čutil in nemara tudi kontroliral ne. Tako izgleda hrup patentiranih patriotov v resnici. Pa je bilo toliko kokodakanja in vsak darovalec je mislil, da za-
losti v aprilu zapustiti delo pri peči, zamudo pa je moral v maju nadomestiti. V avgustu so se mu močno tresle roke in prsti, nalahno pa ves život, v obraz je bil siv in imel je albuminurijo (z vodo je odtekala beljakovina)«. Ker morajo delavci nadomeščati zamujeni delavni čas v talilnici, če lahno obole, to jih ravno odvrača, da se ne zglase ob lahni obolelosti. Prikrivajo bolezen in upajo, da ozdravijo v jami. V tem tiči prav velika nevarnost. Sploh bi moralo biti zdravniško nadziranje širše. Delavci trdijo, da se pri delu v talilnici zmanjšuje njihova telesna teža. Nekateri opazujejo redno svojo težo. Ko nastopijo delo v talilnici, se stehtajo na tehtnici za rudo in kontrolirajo težo vsak teden. Po njihovih napovedih se zmanjša ob štiritedenskem delu v talilnici telesna teža za 3 do 5 kilogramov. Rudarski svetnik Slavik je pa nasprotno pokazal na zidarja v talilnici, ki je trajno v talilnici, a se redi. To so nasprotja, ki jih ne razrešijo po-edina opazovanja. Uradno izvedeno opazovanje vs-eli, ki delajo v talilnici, bi pojasnilo lehko pač to zadevo tako, da bi dobili prave zaključke. Trajno zdravniško nadzorstvo vseh delavcev v talilnici, odprava »nadomestne službe«, ki je kar neumljiva navada, in obvezno kopanje po vsaki šiliti so zdravstvene zahteve za delo v talilnici, ki se morajo izpolniti in ki se tudi ob dobri volji lehko izpolnijo. Odgovorni organi naj bi le vedno mislili na zaključno sodbo Teleky-jevo, ki izdatno izpopolnjuje prej povedano: »Med idrijskim prebivalstvom je nenavadno visoko število obolelih in obolelosti, če tudi izločimo izrecne slučaje merkurialne bolezni; zlastiveliko jih zboli za jetiko, bronhialnim katarom, šenom, nevralgijo. Izredno dolga je tudi povprečna doba obolelosti in visoko število invalidov. Tudi umrljivost delavcev je nenavadno visoka. Zelo visoka je zlasti umrljivost za jetiko,« ki je v Idriji, ležeči med gozdnatim gorovjem, večja nego v Ljubljani. Po uradnih številkah
Je »skupna umrljivost aktivnih rudarjev in pro-fesionistov za približno 50 odstotkov višja n e g o obča umrljivost rudarjev«. Ta dejstva, ki jih Te!eky v svojem delu še pomnožuje, zapovedujejo, da je izpolnitev zdravstvenih zahtev nujna potreba. Zdi se mi, da ne manjka volje izboljšati te razmere — pot kaže znanost. Uvidevni voditelj rudnika, dvorni svetnik Billek, pojde to pot. O tem smo skoraj da prepričani.
Pridobivanje živega srebra.
Ves sistem za pridobivanje živega srebra je zgrajen na njegovi najizrazitejši lastnosti, da izpuhteva. Živo srebro je v cinobru spojeno z žveplom. V najraznovrstnejših pečeh zgori žveplo, paro živega srebra prestrežejo in v hladilnih ceveh se uleže. V peči ostane gluh kamen. ki je izvrsten material za zasipanje izčrpanih jam. Z raznovrstnimi primesmi pomešano parno usedlino ulove pod vodo. To maso, »stup«, iztisnejo in v »kapelo«, ki je v zemlji med dvema stiskalnicama, pritaka čisto živo srebro. Tukaj zajemajo živo srebro in ga napolnijo v železne posode po 34 in pol kilogramov ter ga razpošiljajo. Sedaj pridelajo v Idriji na leto 21 do 22 tisoč železnih posod živega srebra, torej okroglo 7500 meterskih centov. Poleg tega pa pridobivajo tudi živo srebro za predelovanje cinobra. Tudi pri tem delu preži velika nevanost na delavce, ki so tukaj trajno zaposleni. Ti prostori so neprestano napolnjeni z onim čudnim duhom, ki ostaja od pare. S tem smo v velikih obrisih pri koncu, dasi bi se dalo še marsikaj povedati, če ne bi bilo preko obsega mojega dela. Le še nekaterim socialnim pojavom hočemo posvetiti našo pozornost.
Rudniška stanovanja.
Rudniška stanovanja so slaba, le najnovejša hiša ob cesti v Spodnjo Idrijo, ki leži sredi solnčnc doline, je dobra. Rudnik ima v Idriji mnogo starih hiš. Stanovanja v niih imaio vsa
vprek poleg nizke izbe in nizke majhne sobice strašne kuhinje, najstarejšega stavbnega načina z odprtim ognjiščem, nad katerim je odvod za’ dim. V neki takšni kuhinji sem videl dve ognjišči. Kuhinjo, kakor je ozka. komaj Štiri kvadratne metre meri, uporabljata dve družini" Neka druga rudarska žena mi pokaže črn prostor, trez oken, ki ga razsvetljuje moževa jamska svetilka. Ce kuha. je tudi ona v jami. Poleg teh, že več stoletij stoječih hiš, v katerih so stanovanja res zelo cena (24 do 36 kron na leto), so še posebne rudniške hiše. Taka kolonija je nad talilnico. Postavljena je tja brez vsakega ozira na strani neba, tako da je v koloniji precej brezsolnčnih in vlažnih prostorov. Prostori so tukai večji in svetlejši. Stanarina za stanovanje v pritličju je 30 kron, za stanovanje v prvem nadstropju 32 kron in za stanovanje v drugem nadstropju 36 kron na leto. Stanovanja imajo po eno sobo ali dve sobi, kakor ie pač velika družina. Kuhinje so tako svetle, da rudarske žene v njih tudi lehko klekljajo. Nobena ni brez tega »pripomočka« gospodinjstvu. Po 10 vinarjev na uro zaslužijo one, ki so spretne. Če je rudarjevo gospodinjstvo vezano celo na ta borni zaslužek, tedaj se že iz tega razvidi, kako nezadostne da so mezde mož. Gospodinjski račun nam bo to dokazal. Sklepna sodba o stanovanjih: Mnogo je še napraviti in prav srečna misel montanskega oddelka v ministrstvu za javna dela bi bila, če bi poslali tovariša iz oddelka za stanovanjske razmere v Idrijo, kjer naj bi pre-štndiial stanovanjsko mizerijo in izdelal načrte za dobre stanovanjske razmere v Idriji. Tudi to spada k potrebnim zdravstvenim odredbam. Da je vkljub tem nedostatkom veliko povpraševanje za temi stanovanji, ni dokaz za njihovo dobroto; dokazuje le, da je za dvanajststo delavcev približno dvesto rudniških stanovanj pre-malo.
(Konec prih.)
'služi red ali pa vsaj časten naslov »rešitelja domovine«. Ostalih 500 kron na vojaka pa je ljudstvo z indirektnimi davki plačalo brez vpitja, brez patriotičnili kretenj!
— Predavanje sodruga Ivana Cankarja. Splošna delavska zveza »Vzajemnost« priredi v soboto 12. t. m. v »Mestnem domu« javno predavanje. Predaval ho sodrug Ivan Cankar
0 predmetu »Slovenci in Jugoslovani«. Po predavanju bo diskusija. Vstopnine ne bo, pač pa se bodo pobirali prostovoljni doneski v pokritje stroškov.
— Predavanje o Marxu, Danes 3. t. m. ob 8. zvečer predava v društvu »Die Naturfreunde« (restavracija »International« na Resljevi cesti) sodr. J. Petrič v nemškem jeziku o »življenju Karla Marxa in njegovih delih«. Gostje dobrodošli ! Predvsem prosimo sodruge, da opozore na to predavanje nemško govoreče tovariše.
— Z Jesenic. Minuli teden je »Zarja« pribila nezaslišano ravnanje tovarniške prodajalne živil, ki je svojemu odjemalcu-delavcu L. za velikonočne praznike živila ustavila, da je delavec vsled glada obolel. Notico je objavil tudi »Slovenec« io jo zabelil s katoliško lažjo, da je dotični delavec — socialni demokrat, češ: glejte, kako socialni demokratje skrbe za svoje ljudi. Pobožnemu lažnjivcu, ki je izcvrl ta ocvirek, damo cekin, če razodene, v katerem našem društvu je L. vpisan. Zmerom na vseh shodih pridigamo delavcem, da naj se pridružijo našim organizacijam — politični, strokovni in gospodarski —da bodo zavarovani zoper take nesreče. Naša dolžnost je, da skrbimo za svoje člane, in to dolžnost smo v polni meri vršili. Naša naloga pa ni, da bi podpirali indiferentne ljudi, ki se ogibljejo naših organizacij. — Dopisnik čveka tudi o nekem »nemčurju«, ki ima za nas polno medenih besed; ampak prav tisti »nemčur« nam v »Slov. Narodu« in tudi osebno očita, da se pajdašimo z župnikom; kar je le 'dokaz, da smo obema trn v peti. Crne farizeje bi pa le opomnili na to-le: Kdo pa je pri državnozborskih volitvah leta 1907 tako vneto agitiral za Pogačnika in v klerikalnem delavskem domu priporočal delavstvu klerikalno strokovno društvo? Ali vam je opešal spomin?
— Kar poskusimo! (Dopis s Save.) Naš trebušni kaplan Kogej je zadnjo nedeljo zopet razgrajal na prižnici in ljudje so se bali, da ga sveta jeza vrže s prižnice. Z rokami je udrihal po nedolžni prižnici in z besedami po teh »brezverskih rdečkarjih«; med drugim je dejal: certcve podero, duhovnike odpravijo in potem boste videli, kaj bo! Cerkev sicer ne mislimo podreti, ampak: gospod kaplan, poskusimo tole: Pojdite vsi trije tonzuriranci od nas! Ne za zmerom! Samo za poskušnjo, recimo: za eno, dve leti! Ce se pokaže, da bo manj zdražbe in prepira, da se bo bolje godilo našim dušam in žepom, se pomenimo potem naprej. Torej poskusimo! Ali velja, g. Kogej?
— Kranjska podružnica »Vzajemnosti« vabi vse elane k mesečnemu sestanku v nedeljo 6. aprila. Ker so važne zadeve na dnevnem redu, naj se vsi člani polnoštevilno udeleže sestanka. Tudi naj prinese vsak svojo legitimacijo s seboj. — Odbor.
— Dramatično društvo v Ljubljani ima1 dne 18. t. m. ob pol 9. zvečer svoj redni občni zbor v restavraciji pri »Zlatorogu«. Dnevni red je običajni.
— C. kr. policijsko ravnateljstvo oskrbuje od 1. aprila dalje vse zglaševanje ljubljanskega prebivalstva m došlih tujcev. C. kr. policijsko ravnateljstvo je na Bleiweisovi cesti 22. Ravno tja se morajo naznanjati vse društvene zadeve.
1 udi nravnostna izpričevala, potne liste in potne izkaznice, orožne liste in spremnice za dobavo oziroma odpošiljatev razstreliva in orožja izdaja poslej c. kr. policijsko ravnateljstvo
— UrarH so v Ljubljani: Milica Zupančič, rejenka, 4 mesece. — Josipina Jerman, zasebnica, 51 let. — Anton Pucelj, čevljar. 77 let. — Franc Hiti, gozdni čuvaj, 80 let.
_	— Avtomobilska zveza med Škofjo Loko In
Zlrml. Dne 25. marca Je pričel voziti prvi avtomobil od postaje Škofja Loka čez Poljansko dolino do Zirov. Vožnja od kolodvora na Trati do Zirov stane^ K za osebo. Avtomobil je prostoren ter služi osebnemu in tovornemu prometu. Za enkrat oskrbuje promet tvrdka avtomobilov, kasneje preide v režijo posebne družbe. . t — Najdena utopljenka. V torek so v Mostah iz Ljubljanice potegnili neznano žensko srednje starosti, katera, kakor je soditi po obleki, pripada delavskemu sloju.
Zahv*{a* Tem potom se zahvaljujem vsem darovalcem, uslužbencem državne železnice, ki so prispevali k podpori 85 K 27 vinarjev, ki je bila nabrana potom nabiralne pole. Vsoto sem dobil kot podporo v bolezni in se vsem še enkrat srčno zahvaljujem. Jožef Blatnik, pre-mikač na državni železnici.
— Ne dajajte otrokom orožja! V torek popoldne Je na Emonski cesti 15 let stari sin uradnika N. Černe s fiobertovko streljal vrabce Pri tem je pa napačno meril, kajti v oko je ustrelil 8 let staTega sinčka hišnika »Narodnega doma« rranceta Plečnikarja ter ga oslepil.
.	~ °,d **radbe belokranjske železnice. Od
J^rain J?« n marca ie bilo v črnomaljskem SsIrV™v-Lončaričevo skladišče za t pet zavojev razstre-h	komadov po številu. Vlom so
bržkone izvršili tam zaposleni delavci — V istem kraju je nameraval delavec Vincencij Mu rovec, rojen 1885. leta v Lokovcu pri Kanalu, nad neko gospodično izvršiti hudodelstvo posilstva, potem pa je pobegnil. Orožništvo tatove kakor tudi Murovca zasleduje.
— Kinematograf »Ideal«. Nihče naj ne zamudi senzacijski kriminalni roman »Železna roka« ali »Beg iz Bagna«, kakor tudi izborni m velekomični Maks Linder-film »Jokej iz ljubezni«. V petek: »Ljudje med ljudmi«, drugi del. velika senzacija. V soboto: Oblegovanje Odrlna, najboljši dosedanjih vojnih filmov.
Idrija.
»vojiiT SvtfBS erar ima v WriH Precej svojih MS, v katerih stanujejo delavci in rudni-
ški pazniki. V vsaki taki hiši je pooblaščen eden izmed stanovalcev za hišnega upravitelja. To čast imajo po večini pazniki. Da stanovalci delavci nimajo v taki hiši, kjer gospodari kak klečeplazen priganjač, preveč prijetno, to si lahko mislimo. Vendar pa posebno eden zasluži, da ga predstavimo javnosti. Jožko Ferjančič, ki stanuje v hiši št. 409 na Brusoršu. Ta možakar, ki je komaj svojih par ur doma. drugače pa v gostilni ali pa v službi, izroča baje v svoji odsotnosti gospodarstvo nad svojimi sostanovalci svoji ženi, da skrbi za red. Ko pride Jožko domu, ga žena nahruli, da jo stanovalci ne spoštujejo in hajdi h gospodu svetniku Slaviku se pritožit. Čez par dni že dobi ena ali tudi več strank sodnijsko odpoved stanovanja. Žena Jožkota je potem za nekaj časa zadovoljna, dokler ne dobi drugih žrtev, rekoč: Kdor se meni zameri, se zameri moji družini in vsem tistim, ki hodijo k meni. Sedaj pa šalo na stran. Delavci pri tem trpimo. In tega mora biti enkrat konec. Ferjančič nas je že celo vrsto s pomočjo svoje žene spravil iz hiše, v kateri stanuje. Sedaj je pa celo na cesto postavil starega, poštenega in mirnega delavca Filipa Kuštrina, ki je služil erarju 38 let in ima družino. Mož ni bil niti zaslišan ali obveščen, zakaj je dobil sodnijsko odpoved. Delavci zahtevamo, da se ta krivica poravna. Drugače bomo Ferjančiča ne le erarju, ampak vsej javnosti v taki luči pokazali, da bo erar prisiljen poseči vmes.
— Podružnica »Unije« avstrijskih rudarjev v Idriji je imela svoj redni letni občni zbor dne 19. marca t. 1. ob 9. dopoldne v društvenih prostorih v Idriji. Načelnik podružnice sodrug Tomaž Brus je otvoril zbor ob določeni uri s primernim pozdravom. Nato je poročal tajnik sodr. Fran Medvedič: Društveni odbor je imel v letu 1912. 11 rednih mesečnih sej. Dalje je sklical 4 javne, 9 zaupnih sliodov ter 26 društvenih diskusij. Odbor je sestavil več peticij na c. kr. rudniško ravnateljstvo, rudarsko zadrugo, »Unijo« rudarjev in na zvezo socialno demokratičnih državnih poslancev. Dalje je odbor uprizoril igro »Jernej Turazer«. Nato je poiočal blagajnik sodr. Franc Peternel: Podružnica je imela v letu 1912. 208 rednih članov, ki niso čez 4 tedne s prispevki zaostali. 137 pa nerednih, kateri niso v smislu opravilnika svoje dolžnosti storili, skupaj torej 345 članov. Dchcdkov je imela podružnica:	Poslano na »Unijo« K 1324-48. v izkazilih bolniščin K 272, za domačo upravo K 636-11, naklade blagajniku, pripoznane od »Unije« K 69-01. Skupaj K 2301*60. Izdatkov pa: Časopisje in drugo K 436-96, popravilo knjig K 57-27. sluga K 137, skupaj K 631-23. Knjižničar sodr. Valentin Rupnik peroča: knjižnica ima 315 porabnih knjig. IZpascjenih je bilo v letu 1912 967 knjig, čez tristo pa je knjig, katere so več ali manj pokvarjene. Revizor sodr. Ivan Štraus poroča, da so se knjige in računi med letom vsak mesec pregledali in da so bili vselaj v redu. Predlaga odvezo odboru. Predlog je bil soglasno sprejet. V odbor so bili izvoljeni sledeči: za načelnika sodr. Leopold Alič in Martin Liker, za tajnika sodr. Ivan Medvedič in Ivan Ciantar, za blagajnika sodr. Franc Peternel in Leopold Baloh, za knjižničarja sodr. Tomaž Brus in Franc Franko, za odbornika sodr. Val. Rupnik, za revizorje pa: sodr. Ivan Štraus. Anton Podobnik in Ant. Krašm. Sodr. Štraus je nato konstatiral, da je podružnica v letu 1912 napredovala in dal za bodoče delovanje novemu odboru več primernih nasvetov. ^ Knjižničar sodr. Val. Rupnik je apeliral na člane, naj na knjige bolj pazijo. Končno je bilo sklenjeno na predlog sodruga T. Brusa, da se nabavi več knjig in da se stare dado knjigovezu v popravilo. Od vsakega člana, ki bo knjige poškodoval, se bo izterjala primerna odškodnina. Nato je predsednik občni zbor ob 11. dopoldne zaključil.
- Delavstvu c. kr. eraričnega rudnika v Idriji v pojasnil«. Glede na zadnje izplačilo delavskih plač za drugo polovico meseca marca, pri kateremu so se delavstvu odtegnile večje svote, se delavstvu sledeče naznanja: Na več občnih zborih delegatov bratovske skladni ce _so delegati zahtevali, da se namesto vsa-cih 5 let odmerjajo provizije na vsako leto. Ministrstvo za javna dela je že leta 1912. ta predlog potrdilo, da se za provizije šteje vsako posamezno leto in sicer začasno, dokler se §§ 34., 35., 76. in 77. provizijske blagajne ne izpeemene. Na podlagi tega potrdila je bilo potrebno zvišati tudi prispevke; poviški znašajo 10% del od 3% dosedanjega vplačevanja doneskov za poročene in 6% za neporočene delavce. Ker so ti poviški provizije stopili v veljavo že v letu 1912., so se torej naknadno ti odstotki tudi za nazaj delavcem naenkrat odtegnili. Odslej naprej pa se bode odtegovalo mesečno okroglo 15 h na člana. Ker je bilo delavstvo nad odtegnitvijo ogorčeno in so nekateri hujskali, češ, da je on to zakrivi! je treba pojasniti, da odbor ni bil obveščen,’da se bode vse naenkrat odtegnilo. Sploh pade krivda, da se delavci razburjajo, na erar. ker v tako važnih zadevah naprej ljudi ne obvesti. Upamo, da bo delavstvo spoznalo dobroto, za katero so se delavski zastopniki morali več let poganjati, kajti to ne znači samo povišbe pokojnin, ampak tudi to, da noben delavec, ki gre v pokoj na primer z 32 leti in 7 meseci, ne bode prikrajšan za 2 leti in 5 mesecev kot doslej.
— Zahvala. Podpisani se slavnemu občinstvu tem potom prisrčno zahvaljujemo za spremstvo našega soproga, očeta in strica k zadnjemu počitku. Posebno pa slavnim društvom: Podružnici »Unije«, »Splošni mladinski zvezi« in veterancem, ki so z godbo in venci spremili pokojnika do groba. — V Idriji, dne 1. aprila 1913. Žalujoča rodbina Poženel.
— »Poslanec od fare.« Gostinčar je v nedeljo dne 30. marca zopet delil pašnike in gozdno suhljad med svoje poslušalce pri Di-diču. Kot poslanec hodi s to robo že več let v Idrijo iin Kanomlje. O prostem ribjem lovu menda ne pripoveduje več tako navdušeno, odkar je bil na njegove besede baje neki revež iz Kanomlje zaprt, ker je mislil, da je res dovo-
ljeno ribe loviti. U poKojninaii in zaKaj se je delavcem toliko odtegnilo, ni Gostinčar vedel pojasniti, ampak le poslušal, kako so vsi povprek zabavljali čez odbor bratovske skladnice. češ ta je kriv, da so nam toliko »abcugali«. Pa naj bo, so si mislili, nas je na shodu malo, smo lahko zadovoljni, da nas poslanec počasti. Še bolj pa nas veseli, da slišimo par zabavljic čez socialne 'demokrate. Pa bo še kdo rekel, da ni Gostinčar izboljšal plač in pokojnin, za katere hodi v Idrijo po informacije. V Idriji o gozdnih pašnikih govoriti, pomeni isto kot na Jelenku biljard igrati. Da bi le kdo zopet ne padel na take besede v »špehkatnro«.
Štajersko.
— Slovensko gledališče v Mariboru. Naša gledališka sezona se bliža koncu. Uprizorite se še dve igri, in sicer 6. aprila ob pol 8. zvečer ruska ljudska igra »Naš župnik gospod Jakob« in 20. aprila »Rokovnjači«. Dramatično društvo upa, da bo s tema igrama zadovoljilo občinstvo in da bo poset vsaj toliko povoljen, da mu ne bo treba zaključati sezone z izgubo, kakor doslej že dve leti.
— Defravdacija pri posojilnici v Laškem trgu. Poneverjenje pri posojilnici in hranilnici preti uničiti precej eksistenc. Višina poneverjene vsote še ni popolnoma znana. Pri posojilnici je izdanih 245 deležev po 50^K, ki so last 56 oseb in pa 300 deležev po 10 K. Število oškodovanih oseb je torej 356. Približno ravno toliko je pa vlagateljev, ki zahtevajo sedaj izplačilo svojih vlog. Vsega skupaj je bilo vloženih 700.000 K, od te vsote je pa v blagajni le 270.000 kron, ki so izposojene na posestva in bodo sedaj seveda odpovedana. Defravdirana vsota pa presega 445.000 K. Doslej so prišli na sled de-fravdaciji 8000 K iz leta 1906 in 4000 K iz leta 1907, največja defravdacija pa je bila še leta 1884. Takrat je prišel v konkurz pivovarnar Larišin. Posojilnica je izgubila tedaj 76.000 K, čeprav je vknjižena izguba le s 24.000 K. Pri odmeri obresti in obrestnih obresti je zlasti velika defravdacija. Za pokritje defravdacije pa: ima posojilnica: rezervni sklad 30.000 K, posebne rezerve 12.000 K, vrednost posojila 15.000 kron in Drolceva zapuščina je vredna 40.000 kron, vsega skupaj torej 97.000 K.
— Žrtve lahkovernosti. 28. marca je aretirala policija v celjski okolici ciganki Ano in Marijo Brandner, ki sta osleparili in okradli precej kmetiških ljudi in jim pripovedovali, da vesta za velik zaklad, ki ga pa ne moreta dobiti prej, dokler nimata na razpolago večje vsote denarja. Kjer sta dobili denar, tam ju niso seveda nikdar več videli. Drugim sta zopet pripovedovali. da ječe njihovi sorodniki v vicah, da so videle v sanjah enega od teh sorodnikov, ki ju je prosil, naj pregovorita sorodnike, da naj ti dajo cigankama večjo vsoto denarja za uboge duše. Denar da bodete ciganki uporabili za olajšanje trpljenja nesrečnih duš v vicah, ker znata čarati. Da so jima ljudje še bolj verjeli, sta kazali pismo, ki ga le napisala uboga trpeča duša v vicah. Na ta način sta izvabili od enega samega kmeta na Zgornjem Štajerskem 2600 K. Ciganki so izročili celjskemu okrožnemu sodišču.
— Požigalka. Iz Slovenske Bistrice poročajo: Posestnica Josipina Vedenikova iz Voj-tinje je prodala pred nekaj dnevi svoje posestvo. Potem je pa hotela kupčijo zopet razdreti. Ker se jej pa to ni posrečilo, je zažgala prodano posestvo. Škoda znaša 3300 K. Požigalko so takoj aretirali. Pri zaslišanju so pa dognali, da je umo-bolna.
Koroško.
— Samomor vojaka. Iz Celovca poročajo:
V pondeljek zvečer je prišel v gostilno »Zur Lokomotive« lovec Ludovik Dombo od 19. lovskega bataljona, ki se je vračal z dopusta, ki ga je preživel v Budimpešti. Na dopustu je ostal dlje, kakor pa Je imel dovoljenje. V gostilni je primešal pijači fosforno kislino in si z britvijo prerezal žile na roki. Težko ranjenega so prepeljali v garnizijsko bolnišnico.
— Strašna smrt. 631etna Marija Lesjakova, ki je služila v mlinu pri Schmautzerju v Galiciji, je šla 27. marca skozi mlin. Pri tem jo je zgrabilo železno kolo in jo tako zmečkalo, da je bila tako} mrtva. __________________________ ~
Goriško.
— Nabrežina. V nedeljo dne 6. t. m. ob 3. popoldan se vrši v prostorih gostilne pri Rus-bachu (blizu postaje) občni zbor društva »Vzajemnost« v Nabrežini. Dnevni red: Poročilo odbora; izvolitev novega odbora in raznoterosti. Občni zbor je izredne važnosti. Razmere na Goriškem zahtevajo, da organizacije in sodrugi izvršijo naloženo jim nalogo v popolni meri.
V Nabrežini in na Krasu je zdaj moment Ugoden za agitacijo in izobrazbo. To delo bo mogoče uspešno izvršiti potom dobro poslujočega društva »Vzajemnost«. Na občnem zboru se bo razpravljalo in sklepalo o važnih nasvetih in predlogih. Sodrugi in sodružice naj se v čim večjem številu udeleže važnega občnega zbora.
— Izpred goriške porote. V pondeljek so se pričele v Gorici porotne obravnave. Prvi je prišel na vrsto poljski čuvaj Arnold Zanutel, ker je oskrunil še ne i41etno dekle Hermino Furlanovo, ki je imela z njim tudi otroka. Zanutel je čin priznal, trdi pa. da je dekle močno in da je bil trdno uverjen, da je že 15 let staro. Porotniki so vprašanje glede oskrumbe s sedmimi glasovi zanikali, nakar je bil Zanutel oproščen. ________________
Trst.
— Proslava Karla Marxa ob tridesetletnici njegove smrti, ki Jo je priredil naš »Ljudski oder«, je uspela najlepše. Predaval je sodrug dr. H. Tuma. Karl Mar* se je rodil v Tre-
virju icta	umri je i4. marca
14. marca t. 1. je poteklo torei 30 let. odkar l položili k večnemu počitku velikega sociar stičnega misleca in ustanovitelja delavske i* ternacionale. Bil jc nemškega rodu. P0 njegov' smrti so pisali nemški listi, da je umrl največ puntar. Nemški učenjaki so pa dejali da je i, giml z njim tudi njegov nauk. Danes.' po trid ' setih letih njegove smrti. ga proslavlja vi-svet in mu razen proletariata priznavajo tu# učenjaki dolzm tnbut časti in spoštovanj Desko dobo je preživel v letih, ko je vladah P.° vs^i tvropi reakcija in ni bilo nikjer oP z Političnega z.vljenja. Oče ga je hotel ime: za odvetnika. Kmalu pa se je posvetil žurnafc stiki Urejeval je »Rheimsche Zeitung« in s, bavi1 močno s filozofijo Prvotno je bil pristS Heglove filozofije; kmalu je opustil to teorij m posta! pristaš materialistične teorije »Rhel "ische. Zeitung« je bila kmalu suspendirana l vlade in Marx je odpotoval v Pariz v nroenan stvo. Prognan tudi iz Pariza se j e nrSelil London, kjer se je z neumorno vnemo lotil žur. nahstike in publiciral dolgo vrsto nolitičnih i-filozofiji, spisov. V Parizu se ,e seznanil! Engelsom in v tej duševni zvezi'« Te ro i popolna m dovršena socialistična teoriia K se je nahajal v taki bedi, da so mu otroci glad skoro umrli in so mu zarubili pra7no zibelk,;
je izdal knjigo o politični ekonomijiZBS sotn skupno sta izdala »Komunistični manife« leta 1848. Njesovo Klavno delo ie Sta ki je pač največja kritika sedanjega družihnef sistema. Od »Kapitala« je izdal samo d ve S gi, dočim je doknčal tretjo njegov prijatelj En
Pod mo^SUv Vl'S!an0Vi[ >>r,ltcrnatiortalo;
1 od mogočnimi vtisi njegovih del se ie 7hud;
proletariat. Marx je prišel v socSlizem J znanstveni poti. Deviza mu je bila da mci znanost vplivati na življenje, da mora vS ustvariti gibanje in življenje. Temu ie tm dosleden in ustvaril resnično in močno sriba nje proletariata, ki koraka zmagovito in z ve L kimi koraki v bodočnost po poti katero m la zaertat Karl Mar*. - Za katerega na tako tesnem prostoru ni mom reproducirati, je mnogoštevilno občinstvo pre davatelja nagradilo z viharnim aplavzom.
Poskusen samomor. V nedeljo ob 3 po-poldne se je vrgla pod vlak poteg postaje pf Sv. Ani v Trstu 211etna Gizela L Vlak to it pahnil v stran in ji prerezal z enim kolesoi desno nogo pod kolenom. Odpeljali so io z vk kom na postajo državne železnice v T?st in od tam v bolnišnico, kjer so jo operirali Nesreč n.ca se nahaja še vedno v smrtni nevarnosii Vzrok poskusenega samomora je nesrečm ljubezen.
Vestnik organizacij.
u,h Odbor°v3L Scja podružorce lesnih delavcev novi) ob 6'"""v
I. junija - veliko vrtno veselico v korist stoll kojS?
ter prosi vs« sodružne ortranizsMif.	\
jajo svojih vesclic, oziroma izlet Jv’	na ta ^an e Pnt»
llskortne so tudi golo.c ŽdJ, Si5«„sklt, šidrugov^'^ vkratkem izpolni, imeli bomo knjižnico izhranii,8i. knjig. Ob tej priliki opozarjamo Clanc d *S jK 4 jlmi znanci in prijatelji za pristop k podružnic Cim n
članom	**	^ U°riSti b°
Odbor kovinarjev ima v četrtek ob 8 zvečer seio, društvenih prostorih v Selenburgovl ulici
MoSčanska podružnica »Vzajemnosti** im* celo t sredo 9. aprila ob 8. zvečer v gostilni pri Dlmn
”.y?aieInnosti“ Poziva vse svoje čla«,
polnoštevilno udeleže velevažnega sestvuka, ki'bo'v''sobo;, prostorih, Selenburgova ulica 6.
5. aprila v društvenih
Socialno politični pregled.
= Načrt za zgradbo železnice na KH* skera. Da bo angleški kapital izkoristil gospo-darski položaj nove Kitajske je bilo pričaka vati. Akcijske družbe na Angleškem hočejo čimveč. pa tudi čim hitreje -izkoristiti usjod® moment v vzhodni Aziji. Podjetja tujih kapi«' listov se množijo. Det^rni zavodi se pečajo t izvedbo načrtov, ki jim bodo doprinesli ogroiii' ne profite. V zadnjem času so se vršile raz-prave glede zgradbe železnico po vseh večjih krajih Kitajske. Vlada je sedaj pooblastil* predsednika nove kitajske republike da naj nadaljuje pogajanja v Londonu in skiene P«' godbo. Za zgradbo nove železnice bodo ^ trebne večje rudniške koncesije Zgradba bo zahtevala več miljard. Za izdeluje načrta je pred meseci sešla korporacija kitajskih & lezmških družb. Načrt ne bo mnogo izprentt njen. Železnica bo obsegala 96.000 kilometra proge; zgrajena bo v 10 letih. Na izvršitev velikega načrta ne bodo vplivali politični oziri Velikosti in pomena načrta najbrže Kitajci sami ne pojmujejo zadostno. Mnogi dvomijo, da bi se dalo načrt popolnoma izvesti. Sunjatsen po-bija dvom. sklicujoč se na Ameriko ki je zgtt dila od leta 1881 do 1890 60.000 milj železnih proge, vkljub temu. da ni bilo tam na razpft lago toliko pomožnih sredstev, delavcev itd, kakor jih je na Kitajskem. Zgradba bo staU 12.500 rniljonov mark. To je brezdvommj ogromna vsota. Ali brezpomembna je ta vsot* napram koristi moderne velike »železnice i\ gospodarski razvoj na Kitajskem.
~ Avstrijski državni dolg. Avstrijski di, žavni dolg je od leta 1862 pa do 1912 naraste za okroglih 7460 miljonov kron. Leta 1862 znašal 1912 miljonov, pretečeno leto pa 12.37} miljonov kron. Obresti so v teh letih narasle on 220 na 488 miljonov kron. Pred 50 leti je plfc oeval posamezen državljan 256 kron držav* nega davka; sedaj plačuje letno 429 kron. Ptt bivalstvo je v tej dobi naraslo za 50 odstotkov, Državni dolg se je pa pomnožil za okroglih IS odstotkov. Davki so narasli za 207 kron. Zdaj $ pripravljajo novi dolgovi in nova davčna brt, mena. Le izstradati ljudstvo in zadolžiti jirža^ znajo nali modri ministri.
Balkanski in mednarodni položaj.
'V
Akcija proti Crni gori je doslej omejena na brodovno demonstracijo. Anglija svari Avstrijo, naj se strogo drži dogovora. Kralj Nikola baje odstopi. V Belgrad je došla vest,
tla je Skader padel.
DEMONSTRACIJA PROTI CRNI GORI.
Francosko obotavljanje.
London, 2. V tukajšnjih diplomatičnih krogih je povzročilo postopanje Francije v zadevi mornariške demonstracije proti Crni gori veliko presenečenje, ker je z ozirom na vse dogodke in izjave zadnjega časa nerazumljivo. Ako so v Parizu opravičevali svoje obotavljanje z obziri na Rusijo, so bili v najboljšem slučaju v veliki zmoti, kajti oficielna Rusija se strinja s sklepom o Skadru kakor tudi z nameravano demonstracijo. Kdor je zasledoval vse dogodke, mu ni inogci pravi namen skupne demonstracije nikakor ostati skrivnosten; skupni nastop velesil je imel preprečiti separatno akcijo Avstrije. Nerazumljivo je, da je mogla francoska vlada dva dni ostati v nejasnem in da je preklicala sodelovanje pri akciji, katero je bila že prej sklenila. Prav tako in še bolj nerazumljivo pa je pisanje francoskega časopisja, ki je dva dni trdilo, da ni bila sklenjena nikakršna mornariška akcija in da se je udeležita ne Anglija, ne Francija. Vse to bi se dalo razlagati le na ta način, da v francoski diplomaciji sami ni dovolj sporazuma. Crni gori pa to nikakor ni poslužilo, ker jo je moglo le navdajati z neosnovanim mnenjem, da je demonstracija prazna govorica, na katero se ji ni treba ozirati.
Francosko sodelovanje.
Pariz, 2. »Figaro« trdi, da je bil ministrski svet, kakor je poročala agentura »Havas«, sklenil, da se Francija ne udeleži mornariške demonstracije proti Crni gori. Zadnji trenotek pa se je vlada premislila In sklenila, da se ne udeleži demonstracije. Informacije iz Londona, Peterburga, Rima in Berlina niso dovolile na-daljnega obotavljanja. Dunajski poslanik je dobil obvestilo sočasno z onim v Londonu in Peterburgu. Par ur pred tem je storila Anglija enak sklep. Kar se tiče Rusije, ne bo aktivno sodelovala pri mornariški demonstraciji. Rusija je olicielno naznanila, da ne more poslati nobene vojne ladje v Jadransko morje, ker je njena mornarica koncentrirana v Črnem morju, kjer je vsled pogodbe jetnica. Zato se dejansko ne udeleži demonstracije. y duhu je pa pri Franciji, katero pooblašča, da jo zastopa. Demonstracija se izvrši čim hitreje mogoče. Za začetek bo omejena na to, da se pokažejo Crni gori evropske zastave, če se bo nadaljevalo obleganje Skadra, se blokirata črnogorski luki. bele potem se bo sklepalo, če se izkrca moštvo.	.	,
Italijanski glas.
Rit tl, 3. »Mesaggero« piše v posebnem članku o Odgovoru,'ki ga je dala Črna gora velesilam, in pravi: »S stališča pravice le odklonitev Črne gore vseskozi opravičena. Nastopanje velesil pomeni neprjtajeno kršitev razglašene nevtralnosti. OcHozno je, da zadene jnajmanjšo vojskujočo se državo. Nastop je povzročila Avstrija, ki je obljubila Črni gori Ska-der in druge reči, ako bi privolila v regulacijo meje. Avstrija, ki je popustila v tem in onem. je izrekla dvojen veto: Z enim se je uprla srb-sekmu Izhodu do Jadranskega morja, z drugim pa Pripojitvi Skadra k Črni gori. Evropa je iz miroljubnosti hotela priznati Avstriji to dvojno zadoščenle.-«Srbija je sprejela za kompenzacijo nevtralno železnico in dolgo odrekano Dja-jkovo; Črna gora na ni hotela ničesar slišati o ikompenzaciji. »Skader ali smrt!« to je refren starega kralja in naroda, ki mu v tem sledi. -IToda Če se Skader še nekaj časa drži. se bosta morala kralj Nikola in črnogorski narod vendar vdati volji Evrope...« 1
Rusija.
Pariz, 3. »Matin« piše v uvodnem članku o .položaju: »Napačna je vest, da je ruski poslanik v imenu svoje vlade ugovarjal mornariški demonstraciji, češ. da vidi Rusija v tej akciji nevarnost za evropski mir. Nasprotno je Ruslip takoj formalno izjavila, da nima nobenega ugovora proti nameravani akciji, čim se je udeležita Franclja in Anglija. Z eno besedo. Rusija uravnava svojo akcijo po svojih zaveznicah.«
London, 3. Reuterjeva agentura piše z ozirom na različne glasove o ruskem vedenju v yprašanju demonstracije, da je bilo rusko stališče od vsega začetka jasno Rusija soglaša z mornariško demonstracijo tembolj, ker jo smatra za potrebno v interesu Črne gore same (?) In kralja Nikole, čigar staljšče se na ta način utrdi.
Nevarnost proti dobičku.
Pariz, 3. »Gaulois« piše o demonstraciji proti Črni gori in pravi: To Je enostavno sredstvo ustrahovanja: nevarnost, ki tiči v njem, Je pa neznansko večja kakor korist, ki se mora pričakovati.
Odškodnina Črni gori?
Pariz, 2. V političnih krogih pravijo, da je Pichon včeraj mitiistrskemu svetu poročal o sklepu londonske konference gJede na črnogorsko vprašanje. V Berlinu razširjena vest. da se Je ob tej priliki govorilo o kompenzacijah za Črno goro. Je napačna.	;
Berlin, 2. Po zadnjih vesteh je zelo dvomljivi. če se bo Skader držal, dokler se ne izvrši • mednarodna demonstracija proti Crni gori. Ako ■ trdnjava pade, preden morejo velesile »prečiti 1 to, postane položaj Jako kompliciran. V tukajš-! njih -krogih mislijo, da je Črnogorcem že. zara-1 Hi tega vse ležeče na zavzetju Skadra, Ker bi tedaj lahko Zahtevali, da jim Evropa odkupi trdnjave e kakšno odškodnino.	■
Konfuznost.
Pariz, 3. »Petit Parisien« piše, da Evropa še nikakor ni našla izhoda iz obžalovanja vredne konfuznoSti.
Francija in Avstrija.
Pariz, 3. Večina pariškega časopisja kaže z ozirom na demonstracijo proti Črni gori prav slabo voljo, in pravi o dotičnem sklepu posla-tiiške konference, da je bil storjen v uri splošne slabosti. Nastop šestih velesil proti mali Črni gori ne izraža moči Evrope, ampak njeno slabost, ker je ta demonstracija le posledica evropske nesloge in vzajemnega nezaupanja velesil. Ko je konferenca sklepala demonstracijo, je imela pred očmi samo malo Črno goro. Težko je verjeti, da bi se bilo sklenilo kaj takega, ako bi šio za veliko državo, ki bi sc lahko materialno uprla. Nobena država na svetu si ne bi dala ukazovati, da naj pusti v vojnem času tuje vojaške atašeje skozi svoje črte, da bi odnesli sovražniku šifrirane ukaze, ki lahko vsebujejo kdovekaj. Šest velesil je storilo sklep, ki bi ga vsaka posamezna ogorčeno zavrnila, ako bi bila v položaju Črne gore. Ne more se tajiti, da so velesile začetkom vojne slovesno izrekle svojo nevtralonst, kakor naglaša Črna gora. In da jo s svojim nastopom evidentno kršijo. Nobena velika država ne bi trpela, da bi drugi na tak način posegali v način njenega vojskovanja, in če je Črna gora majhna, Evropa pa velika, še ne sledi iz tega, da je pravično, kar dela veliki proti malemu. Evropa je ugodila Avstriji, ker je ta večja od Črne gore, pri tem pa je popolnoma pozabila preiskati, če ima Avstrija bolj prav kakor črna gora. Ako bi Skader postal črnogorski namesto albanski, bi bili s tem tan-girani samo balkanski interesi; Če nastopa Avstrija, so pai prizadeti evropski interesi. Črni gori očitajo, da kali mir, ker bombardira Skader; Avstrija kali mir v veliko večjem obsegu, in le ker ve, da je svetovni mir na kocki, more nastopati s takimi zahtevami, katerih ji najbrže nobeuo razsodišče ne bi priznalo, ako bi sodilo samo iz ozirov pravičnosti. V celi aferi je zopet obveljalo načelo, da Je pravica tam. kjer je sila.
Odgovor Evropi.
Cetinje, 2. Uradni list piše: Črna gora je dala velesilam edini odgovor, ki je bil mogoč, s tem da odklanja noto velesil in vzame Skader. Kadar bo Črna gora Imela Skader, se bo lahko govorilo o miru. Skader pa ne pripade Albaniji, če se ne iztrga zaveznikom po sili.
Angleško stališče.
London, 3. Oficiozna »Westminster Ga-zette« objavlja očividno inspiriran članek, ki se bavi z mednarodnim položajem, in določa meje mornariške demonstracije proti Črni gori, ki Jih mora tudi Avstrija respektirati. Članek pravi: »Od velesil dovoljene mornariške demonstracije nima spremljati ekspedicija v deželo. Ali če se bo treba polastiti Bara ali Ulčlnja. da dobe velesile kaj v zastavo za Skader, se stori tudi ta korak. Pomemben pri tej akciji, katere meje se seveda ne dajo naprej natančno določiti, je sporazum Avstrije in Rusije o albanskih mejah. Na Angleškem pričakujejo, da se bo Avstrija vkljub nevarnemu razpoloženju med obema državama strogo držala dogovora velesil. Ta dogovor obsega sedaj le mornariško demonstracijo in nič več. Vsak nedovoljeni korak Avstrije čez to mejo bi dal Rusiji priliko in pravico za izjavo, da sl zopet jemlje svobodo akcije, ter bi lahko skalil harmonijo evropskega koncerta.«
Italijanski pridržki.
Rim, 3< »Giornale d’ Italia« piše, da ne bo imela mornariška demonstracija nikakršnega praktičnega učinka. Če pa pade Skader, kakor je videti so posledice za sedaj nedogledne. kajti nihče ne more danes odgovoriti na vprašanje, Čfc Je Avstrija pod vsemi pogoji odločena Izvršiti svoje zahteve, in če bo Italija prepustila svoji zaveznici prosto roko ali če Jo bo celo podpirala pri uadaljnl akciji. O zadnjem slučaju se pač Lahko dvomi.
Kolikor mogoče brez uspeha.
London. 13. V tukajšnjih političnih krogih pravijo, da se je Avstrija zavezala, da ne pošlje čet čez mejo, ampak da $e bo strogo držala dogovora velesi!, ki se tlčte samo brodovne demonstracije. Rusija nikakor ni pritrdila zase-denju Bara ali Ulčinja* la kakor je videti. Je bilo rusko soglasje z demonstracijo kupljeno s tem, da se Izvrši šele po padcu Skadra in s pogojem, da se Izteče kolikor mogoče brez uspeha.
Avstrijsko brodovje.
Cetinje, 3. Včeraj je bila izdana sledeča uradna vest: Danes ob 7. zjutraj se je prikazal pri Mrkojevičih med Barom in Ulčinjem deset mili od obrežja, oddelek avstro-ogrske vojne mornarice.
SKADER.
Negotove vesti.
Milan, 2. »Čorriere cfetla Sera« poroča s Cetifljat »Snoči se raznesla vest, da? so Črnogorci osvojili veliki Taraboš po silovitem celodnevnem boju, Od močne pozicije, ki nadvladuje Skader. je torej priboriti le še mali Ta-taboš. Radost prebivalstva^ velikanska. Toda pri ministrstvu so mi odgovorili, ko sem vprašal za potrdilo, da ve6tneresnična. Pozneje pa Je neki ruski general, ki je na Cetinju in v stal-
nih stikih s političnhni krogi, izjavil, da sta na Tarabošu osvojeni dve važni reduti. Nemogoče je za sedaj dognati, kje je resnica, zakaj nekaj dni se zavija vlada v nepremagljivo skrivnost. Vsekakor pa lahko zatrdim, da so dobili številni zdravniki ukaz, naj nemudoma odidejo na bojišče, da so tudi nekatere dame Rdečega križa odšle na Rjfcko, da so bili rekvirirani vsi avtomobili in odposlani na razne kraje blizu bojišča, ter da so vse bolnišnice na Cetinju kolikor mogoče izpraznjene. Ostali so samo težki bolniki, in mrzlično se pripravljajo nove postelje. Že tri dni grme topovi brez prestanka in že od nedelje zvečet se govori, da pride vsak čas do splošnega naskoka. Tudi danes se nadaljuje boj. Nocoj so dolge vrste vozov pripeljale ranjence. Največji sovražnik Črne gore je sedaj čas. Vsak dan, za katerega se podaljša obleganje, lahko porodi energično intervencijo, ki definitivno prisili črno goro. da odloži orožje.«
Pred padcem.
Dunaj, 2. Po poročilih iz Kotora je padec Skadra vsak čas pričakovati. Generalni naskok traja s kratkimi presledki že štiri dni, in računa se, da »nore vztrajati odpor Skadra le še par ur.
Belgrad, 2. V tukajšnjih vojaških krogih pričakujejo, da pade Skader še danes. Vsi forl razim utrdb na Tarabošu so že v črnogorskih oziroma srbskih rokah. Žične mreže na Tarabošu so že posekane In boj se suče okrog ondot-nlh utrdb.
Turki zapustili Brdico.
Dunaj, 2. »Jugoslov. Koresp.« poroča Iz Kotora: Padec Skadra ie vsak hip pričakovati. Splošni naskok na mesto, ki se nadaljuje s kratkimi počitki že štiri dni, je trajal tudi včeraj ves dan. Srbi in Črnogorci so zasedli mali Bardanjol. Turki so morali že v pondeljek zapustiti pozicije na BrdFcI. Turška posadka na Tarabošu Je baje odrezana. Večina topov v utrdbah na Tarabošu Je utihnilo, deloma zaradi pomanjkanja streliva, deloma pa ker so topovi demontirani. Bombardma srbskih baterij je zopet namerjen na mesto, kjer planite veliki po-
zm*i
Srbska artlljerija.
Belgrad, 3. * Politika« in »Pravda« pišeta, da se srbske čete močno udeležujejo bojev pr^d Skadrom. Srbska artiljerija se tudi tukaj Imenitno izkazuje. Sedaj gre boj za pridobitvijo zadnjih pozicij.
Srbski transporti.
Dunaj, 2. Iz Soluna javljajo: Razun onih 16 grških ladij s srbskimi četami in topovi, ki so bile že opažene pri Krfu, odide še dvajset ladij s srbskimi četami v Albanijo. Včeraj Je došlo v Solun pet vojaških vlakov s srbskimi četami in s 180 topovi.
36 transportnih ladij.
London, 3. Po zanesljivih vesteh Je priplulo 36 grških transportnih ladij v Sv. Ivan Medvanskl. Spremljalo jih je šest bojnih ladij.
Taraboš zavzet.
Belgrad, 3. Zadnja vest iz Medove je včeraj dejala, da Je Taraboš v črnogorskih rokah in da se pričenja odločilen naskok.
Skader oadel.
Belgrad, 3. Sem je došla vest Iz Medove, da ]e Skader pod splošnim naskokom Srbov In Črnogorcev padel. Potrdila v naglici ni bilo mogoče dobiti.
SRBI V ALBANIJI.
Berlin, 3. »TSgl. Rundschau« javlja baje iz Belgrada: Srbija ne umakne svojega vojaštva iz Albanije, dokler ne bodo meje avtonomne Albanije natančno določene.
TURČIJA ZA MIR.
Carigrad, 3. Oficiozno pravijo o odgovoru Turčije na mirovne predloge velesil in na hitrost, s katero je bil odgovor podan: Turčija, ki želi miru kakor velesile, dasi Je vojni položaj ne sili na to (?), hoče čimprej napraviti konec sovražnim akcijam, zato da se more posvetiti svoji notranji konsolidaciji. Dokazati pa hoče tudi velesilam, da jim zaupa in se izogniti barantanju, ki se Ji je tako zamerilo med mirovnim pogajanjem v Londonu. Porta meni. da ustvari sprejem pogojev od strani Turčije nekakšen fait accompli, ki zaveže velesile napram Turčiji hi Jim poda večjo avtoriteto za odklonitev pretiranih zahtev balkanske zveze.
BOLGARSKA IN MIR.
London, 2. Reuterjeva agentura poroča: Do snoči ni bilo v uradnih krogih znano, če so zaf-vezniki odposlali svoj odgovor zaradi mirovnih pogojev velesilam. Rričakuje se pa, da se izroči odgovor danes zastopnikom velesil v balkanskih glavnih mestih. Kakor zagotavljajo, je bolgarska vlada oddala noto v Atefne, Belgrad in Cetinje, in so jo le neznatno predrugačili. Namesto da bi po padcu Odrina povečala svoje zahteve. Je Bolgarska napravila novo koncesijo s tem, da se odreka zahtevani meji Saros-Mldlja, pa se zadovoljuje s predlagano črto JEnos-Midija z malo korekturo, da se meja ne končfl prav pri Enosu, ampak dva kilometra bolj vzhodno.
TURŠKI RANJENCI.
Carigrad, 3’ Od' čataldže Je prišlo dvesto-petdeset ranjencev. Petindvajset ujetih tujcev so poslali v Izmid.
BOLGARSKA IN (ttlMUlflJA.
Slllstrlja postane romunska?
Bukarešt, 3. Po vesteh iz Peterburga je posfaniška konferenca v pondeljek načeloma sklenila, da odstopi Bolgarska Slilstrljo Ru-muniji. Sedanji silistrijski okraj še poveča tri kilometre. Razun tega dobi Rumunija ob Črnem morjuStirnajst kilometrov zemlje do. blizu Kavarne. Rumunija se zaveže, da odkupi vse Javne zgradbe v Silistriji in’da plača odškodnino Bolgarom, ki se izselijo, {če se ni to gospodom bojarom za enkrat sanjalo.)
■	•'v*, s •	" v ' **,	"'	.'K '*
Prihodnja seja.
Peterburg, 3. Prihodnje posvetovanje poslanikov v bolgarsko - rmnunskem sporu bo jutri.
ZA SKLICANJE POSLANSKE ZBORNICE
Dunaj, 3. Načelstvo nemškega »National-verbanda« je sklenilo stopiti z vlado v dogovor. da se čimprej skliče poslanska zbornica.
TOGGENBURG NA AVDIENCI.
Dunaj, 2. Danes ob 11. dopoldne je sprejel cesar v Schonbrunnu novega tirolskega namestnika grofa Toggenburga na avdienci in ga je zaprisegel.
DR. SOUKUP IZVOLJEN.
Praga, 2. Za umrlim poslancem Černim je bil pri današnji volitvi v slansko-kladenskem okraju izvoljen češki separatist dr. Soukup.
IZ GALIŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA.
Posvetovanje o volilni reformi.
Lvov. 2. Na današnji seji je vprašal voditelj ukrajinskega kluba dr. Konštantin Levicky dež. maršala, ako se mu zdi povabiti načelnike vseh deželnozborskih strank na skupno konferenco o volilni reformi, da se čimpreje reši v blagor dežele ta zadeva. Deželni msršai je odgovoril. da bo ugodil izraženi želji.
POLITIČNE PRAVDE NA OGRSKEM.
Budimpešta, 3. Danes se začne vzklicna razprava v pravdi panainista Lukacsa zoper poslanca Desyja.
Budimpešta, 3. Pred kazenskim sediščem je za danes razpisana glavna razprava zoper šestero bivših poslancev, ki so na seji poslanske zbornice dne 21. marca 1910 obmetavali tedanjega ministrskega predsednika grofa Kliu-ena in poljedelskega ministra Serenyja s tint-niki in knjigami. Poslanci so obtoženi nasilstva zoper oblasti in lahke telesne poškodbe.
NJKOLA ODSTOPI?
Berlin, 3. »Berliner Tageblatt« poroča iz Odese, da ie črnogorski kralj Nikola zaradi nastopanja velesil v skaderskein vprašanju sklenil odstopiti. (To ne bi bila najhujša izguba za črno goro. Le če je res.) Baje zapusti deželo in se preseli v južno Rusijo, k svojemu zetu velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču.
POGREB UMORJENEGA KRALJA.
Atene, 2. Danes se je izvršil z velikim sijajem pogreb umorjenega kralja Jurija. Mrtvaški izprevod se je pomikal izpred katedralke. kjer je bila maša zadušnica. na kolodvor. Krsta s kraljevim truplom je ležala na lafeti topa. ki so ga vlekli pomorščaki. Za krsto je stopal kraljev konj, za njim kralj Konštantin s kronprin-com in ostalimi princi, zastopniki tujih vladarjev. v dvornem vozu kraljica Olga z rusko veliko kneginjo Marijo in princesinjami. Za temi so šli ministri, predsednik zbornice, diploma-tični zastopniki. Na cestah, kjer se je pomikal izprevod, je bilo vse polno gledalcev. Na kolodvoru so princi prenesli krsto v železniški voz. Med pogrebom so baterije in tuje bojne ladje oddale 101 saluten strel.
POLOŽAJ SASONOVA.
Pariz, 3. Tukaj zatrjujejo, da je francoska vlada odposlala svojo križarko iz Pireja, da se pridruži ladjam za demonstracijo proti Črni gori, na željo Rusije. Ali kakor se zdi, ni ta uspeh ministra Sasonova utrdil njegovega s tališča, ampak ga je, kakor poroča »Figaro.<,' skrajno poslabšal.
DIMITRIJEV V PETERBURGU.
Peterburg, 3. »Rječ« trdi, da potovanje generala Dimitrijeva v Peterburg ni imelo uspeha. Sasonov ni sprejel njegovih predlogov. Kakor je slišati, so zastopniki trozveze na konferenci poslanikov izročili zahteve Rumunije za popolnoma opravičene.
MEDNARODNI KONGRES ZA ZRAČNO PRAVO.
Frankobrod o. M., 3. Tretji kongres za mednarodno zračno pravo bo od 5. do 7. oktobra t. I. v Frankobrodu ob Meni.
TRIDESETMILJONSKI KONKURZ SLEPAR-1	SKIH	BANKIRJEV.
Berlin, 3. Vesti, da znašajo pasiva kustrin-ske banke Puppe 25 do 30 miljonov. sti bile pretirane; konkurz je pasiven za en do dvo mlljona.
BOJ ZA ZAPUŠČINO BELGIJSKEGA KRALJA LEOPOLDA.
Bruselj, 3. V pravdi med princesinjama Luizo in Štefanijo ter belgijsko državo za zapuščino prejšnjega kralja Leopolda je sodišče potrdilo sodbo prve instance v prid državne blagajne. Princesinje morata plačati pravdne stroške, ki znašajo miljon frankov. Sodba je poparila mnogoštevilne navzoče upnike, ki bodo gledalf skozf prste. Sodišče se v utemeljevanju svoje razsodbe postavlja na stališče, da država Kongo po javnem pravu nikdar ni bila zasebno kraljeva lastnina.
SMRT ZRAKOPLOVCA.
Versailles, 3. Podčastnik Faure od zrako-plovnega oddelka je včeraj z aparatom padel na zertiljo in mrtev obležal.
Kolera v Carigradu.
Carigrad, 3. Tukaj sta dognana dva slučaja kolere, dva slučaja sta pa sumljiva. Eden bol-nikov Je avstrijski državljan.
Novice.
* Strašna smrt. Mihael Čupurdija z Drež-nlce, 18 let'star. Je ponesrečit pri izkrcavanju oglja s parobroda »Khuen Hedervary« na Reki. Ko so delavci Odvezali en prazen vagon od drugih. je hot$I Čupurdija preteči ta vagon in skočiti ua drugo stran, ali to se mu ni posrečilo marvečrso' ga vagonski odbijati tako zgnetli’ da so mu čreva skočila Iz trebuha.
* Gospodinje v boju zoper JaJčji trust V ameriškem mestu Filadelfija je jajčji trust. ki je
eenc jajc v zatfnjem času tako privil, da Je ve-liaJo tucat jajc nad dve kroni. V hladilnicah pa
Je imel trust 700 miijonov jajc. Nesramni tru-ptvoci so čakali, tki bodo prodajali jajca leliko Še dražje. Ali sedaj je nastopila zveza Rospo-'diiij in pričela nakupovati jajca v velikih množinah. Zveza gospodinj je prodajala na trgu tucat jajc za 1 K 20 vinarjev. Trustovci so bili poraženi; če niso liotcli, da jim obleži onih 700 miijonov jajc v hladilnici, so morali prodajati jajca za polovično ceno.
* Katoliški duhovnik — defravdant. Z Dunaja poročajo: Državno pravdništvo je dobilo zadnje dni več ovadb zoper patra Lukaskie-\vicza. ki je bil oskrbnik »Poljske hiše« na Dunaju in tajnik »Poljske šolske matice«. Katoliški poštenjak je ogoljufal od leta 1907 do 1913 oba zavoda za 30.000 K.
Iz maščevanja. V Brandeisu na Češkem je bila »službena pri svojem stricu trgovcu Vaclavu Jandi 371ctna Helena Richterjeva. Imela je ljubavno razmerje t. 231etnim Rudolfom Wol-fom. ki je korporal pri dragoncih. Stric je večkrat prigovarjal Richterjevi, da naj razdere razmerje. Tega pa ni hotela storiti in zato ji je Janda odpovedal službo. Richterjeva je šla nato k svojemu ljubimcu in mu povedala, da ji je SulC Cd^O^diil službo. \\ olf je takoj nato prišel k Jandi. se pričel z njmT jTrcpii ati iiT končno vzel kuhinjski nož ter besen zbadal z njim v Jando. Zabodel ga je petnajstkrat. Janda je bil takoj mrtev. Morilec se ic sam javil.
Koliko ladij se pogubi v enem letu. Po Statistik; Burcan Veritas« se ie leta 1912, kolikor ie do sedaj dognano, 838 morskih ladij popolnoma pogubilo, in sicer 510 jader-nic s 216.177 Čistili ton in 328 parnikov s 612.4.50 kosmatih ton blaga. Med njim je bilo 39 nemških: 20 parnikov in 19 jadernic. Potem še kaže statistika 5798 ladij, ki so bile poškodovane vsled raznih nezgod, kot požar, naseda, kolizijo itd. Med temi poškodovanimi ladijami ie 607 nemških.
Avstroogrsko prebivalstvo po stanovih.
Zadnje ljudsko Štetje dokazuje, da v naši monarhiji še vedno prevladuje kmečki stan; dve petim vsega prebivalstva se preživlja s kmetijstvom in gozdarstvom. V poljedelstvu, vrtnar-
SjnV<llrn ,w,arstYu gozdarstvu je zaposlenih
30.100.000 oseb, v industriji pa 8,410.000; dalje *
•L,lr£™ilu’ “)1I0inetl! in zavarovalništvu 3,316.000, v rudarstvu in fužinarstvu 742.500, stavbeni objli 940.000 in v domačem gospodarstvu 1.138.500 oseb. Uradnikov, učiteljev, duhovnikov in umirovljencev ie 3,060.000 brez poklica t.249.000 oseb.
Po 14. letih odkrit roparski umor. 5. septembra 189(J, pred 14 leti, je bil dunajski tvor-mski ravnatelj dr. Albert Waldmann sfifrtno ra::jcn na poti na .ludenberg-planino na Salc-bnrsKem. Prenesli so Waldmanna. ki se ni več zavedel, v bolnišnico, kjer ie kmalu nato umrl.
I n lazteleseiiju so dognali, da je bil z dvema revolverskima krogljama ustreljen. Sodili so, da ga je po nesreči zadel kak lovec. Po 14. letih se je pa Waldniannova smrt na nepričakovan naun pojasnila. Slo je namreč za roparski umor in oblasti morilce že zasledujejo. Na smrtni postelji je namreč neki sokrivcc priznal zločin. Morilci so člani solnograških rodbin, ki žive v dobrih razmerah, (davni zločinec ie večkratni hišni posestnik, ki uživa velik ugled. Umorjeni vValdmann je nosil s seboj, ko so ga usmrtili,
80.000 K, pri njem so pa dobili le nekaj sto kron.’ Na smrtni postelji je skesani zločinec še priznal, da ie s sozločinci oropal v neki solnograški cerkvi iz Marijine krone dragoceno kamenje, ki so ga s ponarejenimi kameni nadomestili.
Občinske volitve v Trstu.
Reklamirajte pravočasno!
Da olajša kontrolo volilnih imenikov, je naša stranka otvorila sledeče reklamacijske urade:
V mestu:
I. V ulici P o z z o b i a n c o št. 9 (v poslopju zdravniške postaje okrajne bolniške blagajne).
II. V gostilni »International« v ulici li o c ca e c io 2. 1.
III. V kavarni Union, ulica C a s e r m a št. 9.
. IV. V prostorih zveze občinskih'uslužbencev v ulici Stadion št. 20.
V. V gostilni »Al Tram elettrico« v ulici u i u 1 i a št. 56.
VI. V »Delavskem domu«, ulica Madon-" i n a 15, pritličje.
VII. V društveni gostilni v ul. deli’ E r e m o sev. 124.
VIII. V prostorih poleg zdravniške postaje
< krajne bolniške blagajne, ulica d e 11’ I s t r i a. šiev. 602.	...	■	"*
IX. V gostilni »Alia citta di Klagenfurt« v , n d r o n a s v. E u f e m i j a, vogal ulice Pro- !
montorio.
■ X. V gostilni >International« v ulici Gian ' R i u a 1 d o Carli 10.
V okolici:
Skedenj: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« nad skladiščem »Delavskih konsummh zadrug«.
Sv. M. M a g d a 1 e n’a spodnja: V prosto-Jih »Delavskega izobraževalnega društva« pri J.nkežiču št. 1062.
Sv. M. Magdalena zgornja: V prosto-;ili »Delavskega izobraževalnega društva« (gostilna Alla Vittoria«).
Rocol zgofnji: y gostilni »Jura« na: L"ovcu.
Rocol spodnji. V gostilni »All-Orchi-dea«.
S v. 1 v a n : 1. V gostilni »pri Cecu« v ulici S. Cilino. 2. V gostilni »Al Boschetto« v ulici Giulia.
Vr delca: V gostilni »Pri Marjeti« v ulici dello Scoglio.
Ko Ion j a: V gostilni novega gospodarskega društva.
V S v. Križu:	V	prostorih	podružnice
»Ljudskega odra«.
Konto v el j: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva«.
Rojan: V gostilni pri Kranjcu in v gostilni »Al Dodiči Moreri«.
Greta: V prostorih delavskega izobraže-valncgi društva (Društvena gostilna).
Barkovlje: V gostilni Starc (po domače »Bužič«) na zgornji cesti.
V naslednjih dneh se otvore reklamacijski uradi še v Opčinah in Trebčah. — Vsi ti uradi so na razpolago volilcem vsak dan od 7. do 9. ure zvečer, v nedeljah pa ves dan.
Volilcem priporočamo, naj se vsi prepričajo v imenovanih volilnih uradih, ako so vpisani v volilne imenike.
Glavni volilni in reklamacijski urad se nahaja v »Delavskem domu«, ulica Madonnina 15.
KDO IMA VOLILNO PRAVICO?
Volilno pravico v IV. mestnem in 11. okoli-čanskem volilnem razredu ima, kdor
1. je avstrijski državljan;
2. je dovršil do 3. marca t. 1. 24 let;
3. je bival do 3. marca t. 1. najmanj tri leta v tržaški občini, bodisi v mestu ali okolici.
Kdor ustreza navedenim zahtevam, ima volilno pravico; ako ni vpisan v volilnem imeniku, mora reklamirati in s potrebnimi listinami dokazati, da ie do 3. marca t. 1. dopolnil 24. leto, da ie bival do 3. marca najmanj tri leta v občini. Kdor reklamira, mo™ torej prinesti v naše reklamacijske urade vojaško knjižico. Kdor ni bil vojak, pa naj prinese domovnico. krstni list ali matični izpisek. — Delavske knjižice so veljavne le tedaj, ako jih je izdalo županstvo, v katero je dotičnik pristojen. Vsem, ki reklamirajo, priporočamo, naj poskrbe za eden naštetih dokumentov. Delavsko knjižico je prinesti le tedaj, ako nima dotičnik na razpolago nobenega drugega dokumenta.
Potrdilo o triletnem bivanju v tržaški občini pa izdaja policija. V onih krajih okolice, ki ne spadajo več v področje policije, pa orož-ništvo.
V HI. mestnem in I. okoličanskem volilnem razredu pa imajo volilno pravico vsi oni. ki plačujejo najmanj 20 K osebnega ali 10 kron rednega davka.
Volilcem priporočamo, nai se potrudijo takoj in pogledajo v volilni imenik, ako so vpisani ali ne. Kdor ni vpisan ali je napačno vpisan alj ima napačno hišno številko, naj reklamira. Vsak dobi vsa potrebna navodila v naših reklamacijskih zgoraj navedenih uradih.
28. t. m. ob 2. popoldne poteče reklamacijska doba. Kdor sc šc ni, naj se torej prepriča takoj, ako je vpisan in ako ni, naj reklamira.
Odgovorni urednik F r a n B a r 11.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
K
40 letni uspeh
ki ga potrjujejo na tisoče priznanj.
Želodčna =
=== tinktura
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
* krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin.  ___________
i     i m "tw ii —m ■ mr-
€
"kS, O- PiCCOll, Ljubljana.
g fc — t: o- a
v ri > o
2 o S ■
■g p S. -43 tfl N C u B3 ~ O mo
O ~
S -H N > 'e v •-	™
0.2.'g ^ E H «	—
S ~ E
=5 S m u P. 3 sa ._ 2-°
C
CC5 C13 E
c
""eS |
>CS3 c
>
R*" -o CCJ 2
-£=3 s>
Mifiitiu*!
S#bcnlK
CTQ
ja *----3
s
a —
» S.
•s a a>='
-
-■	== m	5
2	a	a
3 E o
re u
cT $T ES- n o nT
Sr«? o er. <£
03	—.
S.< g-R-g-
g" N<	O	O
S; 2-	3	S.
r o o ^
D.° 3 N, < 2.
S S ff1?*
<v
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančičkanska ul. 8
■ ■ I II I I 11 I I I I II I I I I » I I 111 I • • I > • I • • M
r. z. z o. z.
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za .*. shode in veselice, v
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd.
Stereotipija. & Litografija.
Maksim Gorkij
Cena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseli knjigarnah, kakor tudi v založbi »Zarje" v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala.
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih.
Biljardi.
Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena.
Vezana „Zarja“
v polletnih knjigah za leto 1911 in 1912 se dobi. Cena vsake knjige K 14*—	j«
— — v y
K.atlloalJtivno termalno Kopališče
Toplice na Kranjskem
ttezija od 1. maja «io 1. ofetoltra.
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38« C., ki daje vsaki dan čez 30.000 litrov radioaktivne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem ; izredno uspešno proti putiki revm. neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne koieH. Elcktroterapila in masaža Ravnateljstvo; Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Iz-^	1	borne	in	cenc restavracije. Piospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.
9
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9, svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit do 30 dni je obresti prosi. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov.
Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej.	::::
Hranilne vloge spre cma društvo vsak dan ned uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. poroldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša ^^ferjti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak Član najlažje zaupa J	■	'	svoje	prihranke	svojemu	zavodu.
Načelstvo.
Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
= gi-valaaJJbu strojem ===========
in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler.
Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in frank o.
r
Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin.
v naslednjih Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Subič, Miklošičeva cesta.
Šenk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžaar, Zelena jama.
Svetek, Zaloška cesta.
Sešarfc, Selenburgovaulic* Suhadolc Anton, Zelena jama 5
to-cakarnah;
Dolenec, Prešernova ulica Pichler, Kongresni trg. Ušenicnik. dovska ulica. W isiak, Gospodska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg.. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg,
Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, 0linče.
Jezeršek, zaloška cesta
,SLAVIJA
VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI,
nnrrAdhp nr\czkr.f\ ?JvH#nip iti nrnll	nr:	  RAMl^A	SI.AVI.IA*	iltlfl	OOSCbflO	U2CI
hi je največji slovanski priporoča ter vabi p. n.
zavarovalni zavod v Avstriji, se najtopleje slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne
pogodbe, posebno za življenje in pretipan,‘e*pri^jČ]'- BANKA .SLAV1JA' ima posebno ugedne pogoje in prikladne ™*ne za ™	»
preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom., so najcenejŽi. Ona razdeljuje ves čistl dobiček	Pfrcm|	2a	izbo'lišaniim
Izpodbije In nezapadjjiv tnosv ......
„„  _______________________ t______r________________ .	.	so	ne-
nHsneva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem in osa-it. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom žlvljen-ter cenmc in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto
■	I	»»	iVVJUVIjVV,	(.14 UVW U»v»vu.| —	---
»"'..ne in nezapauj;;-.-. Gmotno podpira banka .Slavija* narodna društva Irt organizacije, ojltvljo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi nad K 88 milijonov jamčijo za popolno varnost, skega oddelka K 2,733.740-70 Kapitalij Fn Škod pa je do sedaj izplačala K 123,257695 77. Vsa pojasnila daje te.	—-
GENERALNI ZASTOP ,SLAVI<JE“ VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.