Letnik VIIL
26 številka.
Maribor, dne 31. marca 1916.
Naročnina lista: —
Celo leto . . K10’— Pol leta , . . „ 5 —
Četrt leta . . „ 2-50 Mesečno. , .	„ r—
2ana| Avstrije:----
Celo leto . .	„ 15'—
Posa m-szne številke —	20 vinarjev. —
Inserat! ali oznanila
se računajo po 12 via od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust —
„Straža** izhaja v pon-deljek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravniStvo: Maribor Koroška ulica. 5. — Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. |
Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Srditi boli pri Gorici.
Boji na Goriškem se noč in dan nadaljujejo. — Nove italijanske čete. — Bombe na Yalono in Solan. — Ruska ofenziva nekoliko ponehala, — Ruski vojni minister odstopil. — Uspeh
pri Malancourtu, — Rumunsin armadni zbor ob bolgarski meji.
Pariška posvetovanj a.
Oči bi zapirali pred resnico, ako bi ne hoteli priznati, da igrata v sedanji svetovni vojski, kar se narodnih plemen Uče, obe germanski plemeni, Nemci in Angleži, vodilno ulogo. Nemci v skupini osrednjih držav. Angleži v ententi.
Angleži so dosedaj v ententi precej narahlo puščali vajeti. Sami so se odtegovali prelivanju krvi, a za to so dovoljevali Francozom in Rusom, da .krvavijo, kjer hočejo in kako hočejo. Francozi in Rusi so se te prostosti posluževali v obilni meri. Sedaj pa je že steklo toliko francoske in ruske krvi, da nastaja za Anglijo nevarnost, da bodo njeni vazali popolnoma izkrvaveli, Z izkrvavenjem pa bi nastala nevarnost za Anglijo. Za to je treba prelivanje francoskle in rusko krvi organizirati. V to svrho se je sklicala pariška konferenca, Prisostovati so smeli tudi Srbi kakor slaba vest za Ruse, in Italijani, da se bolj trdno u-prežejo v angleški jarem. Sklenilo se je enotno postopanje v vojaških, gospodarskih in diplomatičnih v-prašanjih, vse seveda v večjo varnost in korist angleškega imperija,
Angleži hočejo vojaško enotno postopati! Kje pa? Na francoski fronti je njihovo število v primeru s francoskimi četami čudovitno majhno. Tukaj bodo seveda morali enotno postopati, kajti razmere jih silijo v to. Istotako bodo morali braniti svojo kožo v I-raku. Toda večino svojih čet imajo Angleži v Egiptu, v Indiji, v Afriki in pred Solunom. V Egiptu in pred Solunom ne bo v doglednem času ofenzive. V Afriki nastopajo Angleži počasi in previdno, v Indiji pa imajo čete samo za varstvo, da ne izbruhne upor. Angležem je torej lahko sklepati, da morajo zdai čet-verosporazumovci začeti enotno krvaveti.
Tudi gospodarsko hočejo enotno postopati! To
se pravi, Angleži hočejo \ es uvoz v nevtralne dežele poangležiti in tudi izvoz spraviti na angleške trgovske ladje. Ko se angleška trgovina, ustali, potem lahko pride enkrat mir, posebno ako se Angležem ne bo delalo težav. Kajti kdo se ne smeji, ako misli, da hočeta tudi Rusija in Italija v svetovni trgovini postopati enotno, ko je njiju svetovna trgovina ali še v povojih kakor v Rusiji, ali pa je sploh ni kakor v Italiji.
Da hočejo diplomatično enotno postopati, to je nekaj, česar ne razumemo prav. Kajti Anglija, Rusija in Francija so itak v vseh važnih rečeh že do-sedaj enotno postopale. Ali je ta sklep storjen samo za Italijane? Italijani đosedaj niso bili edinih misli z entento glede srbskih, črnogorskih in grških aspiracij in tudi napram Nemčiji so hodili svoja pota.
Da se je dosegla v Parizu enotnost, pomeni zopet velik angleški uspeh v krogu entente.
S’ -
• •
Konferenca zastopnikov četverosporazuma v Parizu, o ka,teri se je toliko bobnalo po svetu, je bila dne 28, marca končana. Vršila se je samo dne 27, in dne 28. marca.. Splošno pozornost je vzbudilo dejstvo, ua Rusija in Grnagora na konferenci niste bili zastopani. Crnogorski kralj je torej, kakor se iz tega razvidi, popolni ujetnik francoske vlade, katera mu niti toliko svobode ne privošči, da bi se smel on, ali kateri njegovih ministrov udeležiti pariškega posvetovanja. Srbi so bili na posvetovanju zastopani, kar zna č', da četverosporazum srbskega vprašanja ne bo pustil v nemar. Da ruskih zastopnikov ni bilo v Pariz, se različno komentira. Sicer pa je Rusija izjavila, da so bo kljub svoji odsotnosti držala pariških Sklepov. In to je glavno! Sklepi pariške konference, ki so se razglasili, so sledeči:
1.	Enotno in solidarno postopanje pri vojaških podjetjih. Generalni štabi vseh, v četverosporazumu združenih vojskujočih se držav, bodo postopali po e-notnih vojnih načrtih.
2.	V diplomatičnih vprašanjih bodo postopale ententine države enotno in solidarno, da s tem pokažejo nezlomljivo voljo, da hočejo vojsko nadaljevati do končne zmage.
3.	Cetverosporazumove države bodo enotno postopale tudi v gospodarskih vprašanjih. V to svrho bo zborovala v Parizu stalna gospodarska konferenca, ki bo posebno morala skrbeti jza. to, da se vse z-družene države dovolj preskrbijo z živili in drugimi potrebnimi predmeti, a da se sovražniku (Avstriji, Nemčiji, Bolgariji in Turčiji) zabrani dovoz živil. Konferenca) je tudi sklenila resolucijo, v kateri se zahteva;, da se naj skuša preprečiti nadaljno zvišanje prevoznih tarifov.
Ali se bodo dali ti sklepi tudi dejanski izvršiti ? To je vprašanje, na katero niti kolovodje četverospo-razuina ne vedo sigurnega odgovora. V v o jaške m o z i r u bo težko šlo. Italija se je že do sedaj krčevito branila pošiljati svojo čete na druga bojišča Ruskih čet tudi ne morejo drugod uporabljati. Menda hočejo ofenzive skupno ob enem času izvršiti. V d i -p 1 o m a t i è n e m oziru enotno postopati, se pravi, da nobena država ne sme sklepati posebej miru, in se sploh sama ne sme pogajati s sovražnikom, A največ pa si ententa obeta od skupnega gospodarskega Roja, proti nam. Izgladiti has hočejo s tem, da nam popolnoma zaprejo uvoz čez nevtralno dežele.
Iz teh sklepov se vidi, da hočejo naši sovražniki nadaljevati vojsko do skrajnosti. Treba bo tudi na naši strani napeti vse sile, da bomo zmagali v vojaškem, v diplomatičnim in gospodarskem oziru.
LISTEK,
„Kaj delajo trapisti.“
„Brat Gabriel Giraud in njegova ustanova v Rajlien- . burgu. Slovencem priredili menihi njegovega samostana.“
Dr. —j—. Kako si zašla ti, visoka pesem tihote in miru, v sedanji vojni šum in hrum? Tako smo se vprašali, kò smo dobili v roko že odzunaj prikupljivo knjižico z gornjim naslovom. Toda videli smo, da je knjiga nastala še pred vojsko in da sta jo le tiskanje in vezanje zavlekli v vojskin čas.
Sicer pa rajbenburški grad, sedanji samostan oo. trapistov, oveva bojna zgodovina. Leta 1127, pravi rajhenburška kronika, je dal Konrad, nadškof sol-nograški, postaviti trdnjavo na gori proti navalom Madžarov. Pò zgledu Karola Velikega so namreč v tistih časih dajali vladarji škofom tudi posvetno oblast nad njihovimi škofljani, da ustvarijo cerkvene, kralju popolnoma udane fevdnike, v protitežje posvetnim oblastnikom, ki so bili v isti dobi huda nadloga za cele okraje ter vladarjem proti zunanjim sovražnikom večkrat skrajno nezanesljiva, opora. In škofje so začeli kakor posvetni plemiči staviti vsepovsodi na težko pristopnih krajih in hribih gradove, državi, sebi in ljudstvu v zavetje ter obrambo proti sovražnikom, Rajhenburški grad je bil postavljen proti pogu-bonosnim ntadžarskim navalom. Solnograški škofje so dajali Rajhenburg izprva v fevd, pozneje pa so ga
prodali vitezom Rajhenburškim. Nj.il? imena čitamo zopet pogosto v vojskinih knjigah. Posestniki so se pogostoma menjavali. Leta 1881 So kupili mjhenbur-ški grad oo. trapisti. Ž njimi je prišel! v samostan njih največji dobrotnik, brat Gabriel Giraud. Njemu, gmotnemu ustainovniku rajhenburškega samostana, je pravzaprav posvečena knjiga. Kar je več, je okrasek, a lep, zanimiv okrasek.
Kdor misli, da ni več svetnikov na svetu, naj čita življenjepis brata Gabriela Girauda. Hodil je o-krog, dobrote deleč. Svojo roko je odpiral ubožcu in svoje dlani iztegoval siromaku. Njegova dobrotljivost je bila neusahljiva. Njegova podoba zraste pred našimi očmi v gigantsko veličino.
Brat Gabriel izhaja iz milijonarske rodbine. In bil je tudi sam milijonar. Rodbina je posedovala tovarne in trgovino s svilo. Brat Gabriel se je po dovršenem srednješolskem študiju posvetil vodstvu očetovih tvornic in trgovine. Bil je jako delaven, bistroumen, vedno skrben v tem poslu. Toda Bog ga je namenil za druge naloge. Dne 17. junija 1871 je vstopil v trapiški red.
Življenje v tem redu se slika od slabo informiranih in večkrat obenem tudi hudobnih ljudi z najtemnejšimi barvami. Vsakdo je že slišal ali Citai : Trapist nikdar ne govori ali, če v svojem večnem molku kedaj izpregovori, črhne samo ta tužni pozdrav : Memento mori! Brat, spominjaj se, da umreš! Mesa nikdar ne je, razven kadar pride Božič na petek (!). Trapist leži v krsti in vsako jutro zajame lopato zemlje iz svojega lastnega groba. Ako zboli, ga zapustijo ležečega na slami in pepelu, s kozarcem vode ob strani. Kakšno življenje, hujše kot sama smrt,
kličejo eni s pomilovanjem!i Kako, pravijo drugi, da sedanje državne postave morejo dopuščati takšno sa-moumoritev? In sv. Cerkev, ki tako modro skrbi, da se božje zapovedi izpolnjujejo, kako to, da odobrava, da se peta zapoved tako očividno krši? Odkod prihaja ta pretirana ljubezen do groba? Gotovo iz obupa, nezdravega uma ali pa iz neusmiljenega nemira vesti.	bi.;
Takšni so pojmi večine ljudi o trapistih. Kdor hoče zvedeti resnico o trapiškem redu, bo jo našel tudi v napominjani knjigi. Dobil bo pravo spoznanje o tem toliko obrekovanem redu, a s spoznanjem tuffi visoko spoštovanje.
Trapiški red je reformiran cistercijanski red. Imenuje se po samostanu La Trappe v olinski pokrajini na Francoskem, kjer se je začela reforma. Izvršil jo je Armand Ivan pl. Rance. Leta 1663 je postal opat samostana La Trappe. Z neustrašljivo gen rečnostjo je delal na to, da preobrazi to hišo, tako da so bili njeni menihi po svojih strogih čednostih kmalu v občudovanje in izpodbudo vsemu svetu.
Velika večina rajhenburškil? trapistov je Slovencev. Sicer imamo Slovenci, našim razmeram primerno, pretežno samo uboge redove, frančiškane in kapucine. Toda kakor hitro smo začeli gospodarsko iti nekoliko kvišku, prišel je med nas tudi red industrialcev in podjetnikov, trapiški red. V vseh gibah se pozna rast in razvoj vsakega, posameznega naroda. Odkar se je nekoliko bolj povzdignila tudi naša produkcija inteligence, imamo že tudi slovenske naselbine jezuitov v Ljubljani in v Gorici,i red inteligence. Salezijanci prihajajo k nam, odkar imamo in rabimo bolj racionelno kmetijstvo in bolj razvito o-
i in gospodarsko zbil« žanje z Nemčijo«
Na seji zveznega sveta hrvatskih industrijal-eev je predsednik Vitim pl. Remer izvajal, med drugim, o gospodarskem zbližan]u z Nemčijo tako le: Na pogajanjih glede gospodarskega zbližan j a z Nemčijo smo se, z ozirom na njih bolj teoretičen značaj, udeleževali za sedaj le v svrho orijentacije. Z ozirom na tesne vezi, ki nas danes politično in militari-čno spajajo z našim mogočnim zaveznikom, smatramo rudi mi željo po ustvaritvi tesnejih gospodarskih ođ-nošajev do nemške države za naravno in opravičeno. Oblika in obseg tega zbližanja bosta mogla biti predmetom za resna pogajanja šele v tistem trenotku, ko posledice te silne vojne zadobe vsaj deloma stalen z-jiačaj. V svrho temeljite priprave obsežnega materijala za rešitev teli težkih vprašanj smatramo nadaljevanje s temi, četudi za sedaj le teoretičnimi razpravami kot zelo koristno in tudi potrebno in se jih nočemo zato tudi nadalje udeleževati. Pri tem bomo vedno izhajali s stališča ohranitve popolne politične in, gospodarske samostojnosti in pr a Vice do s ja m o id o 1 o č a -n j a naše m o n a r h i j e, za katero najbolji sinovi na,še domovine prelivajo danes potoke krvi. Posebno v r e jd n o s t p o k 1 a d a m o v popolno svobodo a k ,c i j e m d n a r h i j e na Balkanu. ki je z ozirom na naš zemljepisni položaj in stare tesne o d n o š a j e n a j - ; v e č j e važnosti za n a s, V tej smeri se bodo i morali ustvariti taki predpogoji in garancije, k i z a- ; gotove monarhiji prioriteto v gospo- ; d a r s k e m prometu z Bal ifc a n o m.	j
Tu je avtoriteta na gospodarskem polju in po- ! klican glasnik hrvatske industrije povedal dovolj ja- j sno, kako dolga bo še pot do rešitve težkega gospo- i darskega problema — veliko daljša in težav-n e j a, nego pričakujejo tisti, ki menijo, da se gospodarska vprašanja rešujejo s srcem in ne z računajočim razumom ter s številkami.
lastne monarhije, imamo odgovor na dlani:	ker zu-
nanji svet ne pozna teh narodov, njihove duše, njihovega čustvovanja. Bore se med seboj, bore se tudi proti uredbam v monarhiji, ki so jim škodljive ali ki jiii ovirajo v njihovem razvoju! Bore se za svoje narodne pravice, za pogoje samosvojemu življenju, bore se tudi za preosnove, ali zvestoba njihova do države same je ostala neomajna in so jo poslvedočili v tej vojni vnovič s sijajnimi čini nenadkriljivega junaštva. To je tisto grenko razočaranje za sovražne države
Ali krive sodbe v zunanjem svetu niso bile še najhuje zlo za te narode. Huje zlo je v dejstvu, da so jih do te vojne mnogokje krivo sodili tudi v n o t r a m j e m monarhije, ker jih niso poznal i, ker so v mnogokaterem pojavu, ki je izhajal iz ljubezni, zvestobe in skrbi do svojega, videli nemar ali celo izdajstvo na skupnosti,
To jè bilo veliko zlo za narode. Mnogo so pretrpeli grenkega — moralično in v pogledu svojih narodnih aspiracij — v glavnem zato, ker jih svet ni poznal:	ker ni poznal njihove duše, njihovega čust-
vovanja, in njihovih namenov v razmerju do naše monarhije.
Temu zlu treba odpomoči. Razpršiti treba Krive sodbe in domneve o njih, oziroma z živo besedo podkrepiti dokaze, ki jih dajajo ti narodi na bojiščih s svojo srčno krvjo. V ta namen treba seznanjati javnost z narodi. Svet mora dobiti pravo orijentacijo o njih !
To bodi ena prvih nalog naših intelektualcev, duševnih prvakov narodov. Dr, Krek je začel izvrševati ,to nalogo prvi. O njegovi knjigi še dobimo natančno poročilo in oceno. Med tem je izšla v založbi Xeinen v Tipskem nova knjiga v nemškem jeziku, ki jo je spisal učenjak dr, Milan Kovačevič pod naslovom „Hrvatje prihajajo!“ (Die Kroaten Kommen). Z vsebino knjige se ne moremo baviti tu in zadoščaj, če ji označimo tendenco: poučuje zunanji svet o Hrvatih, njihovih aspiracijah in njihovem razpoloženju de monarhije. Pozdravljamo to knjigo, ker uspeh tega pojasnjevalnega dela bo prihajal v prilog še tudi nam Slovencem, ker smo teritorijalno, po krvi, po jeziku in naši psihi v naj ožjem sorodstvu s hrvatskim narodom.
Majhni narodi so predstavljajo,
Potek vojnih dogodkov je prinesel sovražnim državam grenko razočaranje: uveril jih je, da so bili zgrešeni njihovi računi, zasnovani na pričakovanju, da monarhija nima odporne sile vsled nasprotstov med njenimi napodi. Sedaj vidijo, kako junaško in rama ob rami se narodi avstro-ogrske monarhije bore za skupno jim domovino.
Označena kriva domneva, o naši državi ter o razmerju narodov do nje je bila močno razširjena v zunanjem svetu in zato so jo sovražniki stavili v svoje račune kot važno, ako ne odločilno postavko za izid sedanje silne borbe.
Prevarili so se. Ce si pa stavimo vprašanje, odkod ta kriva domneva glede razpoloženj narodov do
brt. Kongregacija laearistov je potrebna za naše globoko verske potrebe. In s tem smo gotovi. Najbližji so nam seveda frančiškani in kapucini, ubogi kakor masa našega naroda, a ljubi in dragi so nam tudi v-si drugi, ker jih je poklical med nas razvoj in značaj našega naroda v sedanjem času.
Sedai v vojskinem času izhaja veliko čtiva, ki je brez vsake vrednosti. A kdor hoče citati knjigo, ki se čita zanimivo kakor roman, razodevajoč nam popolnoma novo življenje, in ki se čita ob enem kot zanimiv zgodovinski opis, naj si nabavi knjigo: Kaj delajo trapisti ali Brat Gabriel Giraud. Pisatelj ni i-menovan. Toda njegov slog je pom blagogllasja, milobe, prikupljiv, pozna se mu le, da se je pisatelj v poznejših letih učil slovenščine.
Knjiga stane broširana 2 K 50 v. v platno vezana 3 K 50 v in se dobiva pri oo. trapistih v Raj-henburgu, Štajersko.
V Monakovem«
Modrijan, ki je nekoč izrekel krilate besede-„Pod solncem ni nič novega!“, bi sedaj prišel do nasprotnega prepričanja, če bi se podal v bavarsko prestolno mesto, v Monakovo. Vse deske, na katerih so bili poprej nabiti lepaki in kričeča vabila z raznimi vabljivimi slikami na kinematografske predstave, so nekam izginile, da ni o njih nobenega sledu, die to nekaj, o čemur bi pred vojsko nikdo ne bil niti sanjal. Kam so li nekam izginile tiste velikanske slike in podobe, predstavljajoče prizore umorov, grozodejstev. pikantnosti iz ponočnega velikomestnega življenja, ki so že od daleč vabile občinstvo k raznim predstavam v kinematografe ? Z enim samim krepkim u--jdarcem jih je odstranila železna volja monakovskega
Dobivanje strojilne skorje«
Štajersko cesarsko namestništvo nam je poslalo sledeči spis, ki ga vadi važnosti v celoti priobčujemo :
Kakor pri vseh neobihodno potrebnih predmetih, tako se je vrgla špekulacija! tudi na strojilne snovi, katerih cena se je v komaj pol leta zvišala za več kakor za osemkratno. Da se temu navijanju cen napravi konec, se je čutila vlada prisiljeno, z ukazom trgovskega ministrstva z dne 24. septembra 1915, 'dogovorno s poljedelskim ministrstvom in deželnobram-bnira ministrstvom določiti najvišje cene za strojila, ob enem pa tudi zapleniti vse zaloge istih’ oziroma utesniti prosto pravico prostega razpolaganja z njimi; .na primer za smrekovo skorjo iz planinskih dežel, zdravo, suho. k večjemu po 35% kosmate (lusk-nato). za stotf v zvitkih 30 K, za zlomljeno ali stolčeno 36 K prosti vagon, med tem, ko je znašala cena nred enim letom za debelo zmleto skorjo 3 K, za fino zmleto 4 K. Gre se torej za to, da se pridela v prihodnjem letu kolikor mogoče obilo smrekove skorje.
zapovedujočega generala. Zoper to odredbo ni nobenega ugovora, ne preostaje ničesar drugega' kakor ukalzu se pokoriti. Bil je že skrajni čas, !da se je našlo najboljše sredstvo zoper pohujšljivi kino — to kugo, ki mori našo mladino. Istočasno je zapovedujoči general Izdal tudi odredbo, ki določa, da je osebam, starim manj kakor 17 let, še celo v spremstvu odraslih, prepovedano obiskati kiuo-gledaJišČa, v katerih se uprizarjajo igre, ki zastrupljajo mladino. Dovoljene so samo "kinematografske gledališke predstava za učence, ki pa morajo uplivati na mladino vczgojeval-no in poučno, ne pa kvarljivo. Ce bi bila pred vojsko izdala policija ali kaka druga državna oblast tozadevno odredbo, bi bil nastal v liberalnem in nudečem taboru krik, kakor če bi se bil svet podrl! Toda vojaška oblast, ki ni vajena odstranjevati zla in nedostatke z rokavicami, je šla še korak dalje. Izdala je povelje, da smejo osebe, stare manj kakor 17 let, samo v spremstvu odraslih oseb obiskati hotele, gostilne in kavarne, po 9. uri zvečer je_ pa tudi še v spremstvu odrasliii oseb prepovedano obiskovati mladini, stari manj kakor 17 let, gostilne, hotele in kavarne. Pametnejše odredbe, kakpr je ta, si; stuoli nihče misliti ne more. Neštetokrat so se nudili po gostilnah obžalovanja vredni prizori, ko so posedali starisi pozno v noč s šolo obiskujočimi otroci v zabuhlih in zakajenih gostilnah, kjer so se slišale iz ust opijanjenih oseb besede in izrazi, ki so hujše, kakor strup učinkovali na otroško dušo. In otrok, ki se je mudil v spremstvu starišev do polnoči in še dalje po gostilnah, naj gre zarano zjutraj v šolo in naj v šoli napreduje ? Neizprosna vojaška oblast je šla še dalje; posegla; je še celo v higijeno in izdala odredbo, ki določa, da se osebam, ki še niso dovršile 17. leta, ne sme prodajati ne tobaka,, ne smodk in tudi ne ci-
1 S tem se ne bo izvršilo sgmo patTiotično delo, ampak i tudi napravila dobra kupčija.
Smrekovo lubje je, kakor znano, do starosti kol-I nate velikosti gladko; pozneje grapavo (krastovo). j Sedež pri stroj vriji kemično učinkujočih delov je lika (lubje, ličje, koža,). Smrekova skorja vsebuje 7—13'% strojila (po Jeserju 5—15%), in sicer vsebuj-e smreko-; va skorja 30- do 401etnih, na peščenati ilovici rasto-j čih nasadov največ. Zatorej bo za izdelovanje smre-I kove čreslovino v prvi vrsti treba gozde pretrebiti. A j pri sedanji veliki potrebi bo pa tudi krastova (gra-I pava( skorja do gotove mere porabna, tako da. se bodo v ta namen tudi lahko porabljala taka drevesa, ki so že za sekanje pripravna. Skorja sie dobiva v soku . od aprila do avgusta, ker se da skorja v tem času.. : najlažje olupiti od lesa (omezgati). Torej se lahko za-: čne skorja pripravljati takoj z začetkom poletnega se-j kanja. Skorja sveže posekanega in vej obrezanega debla se razpara do lesa in na, to s sekiro, z železom za čreslo ali tudi z navadnim, ploščnato zaostrenim lesom olupi v 1—1.5 m dolgih, obsegu debla primer-i no širokih pramnih. Zahtevajo se dolžine 1.58 m, To ni nič drugega, kakor v trgovini neodstranljiva stara mera. namreč 5 čevljev. Dolžine nad 1 m pripomorejo samo k boljšemu skladanju piri transportu in nimajo sicer nikafcega drugega pomena. Vsak kos se-zvije z lubjem na znotraj. Zvitke je treba, sušiti na kozlih ali jih razobesiti na med vilami ležeč kölni o-der in se pokrijejo zgoraj z enim ali z več skladi ne-1 zvite skorje. Primerno bo, ako se kosi skorje naložijo t samo narahlo in priprosto ter tako, da pride zrak do 1 njih in da so vendar ovarovane pred dežjem. Ker i voua strojila izpere, je skorja čim manj z dežjem isprana, tem več vredna. Torej je največjo važnost polagati na to, da se skorja dobro olupi in kadar je su-; ha, kar najhitreje odvaža iz gozda na stope za eresio. Skorja,, ki je postala vsled dežja in snega črnay je malo vredna. Gozdni posestnik bo torej moral tudi skrbeti za to, da je mogoče skorjo odvažati še v poletju in ne morda še le, ko zapade sneg. Po Burk-
•	hardtu da 11 kubičnih metrov neolupljenega ali 10 i kubičnih metrov olupljenega lesa 1 kubični meter s-. korje ; to bi bilo pri proračunskem faktorju od 0.15 o-
*	krog 6.5 kubičnih metrov. V splošnem se pa lahko ; smatra, da od 100 kubičnih metrov ni več kakor pov-, prečno 35 kubičnih metrov čresla. Za lupljenje, zvi-j janje in zlaganje za sušenje potrebuje en mož 0,25—
[ 0.35 dni. Izdelovanje se bo najbolje vršilo takoj po < posekanju, ker gre z istim ob enem roko v roki. —
I Skorja se prodaja ali po številu zvitkov, po kubični j meri, v nekaterih krajih tudi po metrih dolžine suhe ; skladane skorje ali pa po teži. Večinoma j'e običajna I prodaja po prostorninski meri. V ta namen bo treba
zvitke, ker se močno usušijo (15—20%), najbolje skladati neposredno pred „merjenjem“, pri tem gre 38—
51	kiubičriih kosov na 1 'kubični meter: lahko se pa tudi s poskusi preračunijo proračunski faktorji za dolgostih meter ali suh sklad, tako, da ni treba prekladati.
Ako se glasi dogovor na skladanje loko vagon,, tedaj seveda merjenje v goizdu lahko odpadeš in se vrši šele na postaji. Spravljanje v gozdu posušene skorje k odvoznim potom pride razmeroma precej drago, ker se jo mora večinoma prenašati. Ceneje pride transport po železnici, ker je skorja, lahka (za kubični meter 150 do 175 kilogramov), tako, da je možnost voz nakladati omejena sajmo od njegove prostornine. Lahko se naloži na velik \oz do 16 kubičnih metrov. Enotni postavki voznine so seveda odvisni od krajevnih razmer.
garet, tega pravcatega, samomorilnega orožja naše mladine. Po ulicah si naletel na vsak korak na dečke s cigaretami v ustih, ki še niti 10. leta niso dovršili. Toda še večji strup, kakor nikotin in alkohol so bile za mladino slabe in pohujšljive knjige z mikavnimi in vabljivimi napisi in slikami, ki so se nahajale v raznih izložbenih oknih knjigotržcev. Kar čez noč je izginila ta umazana literatura iz izložbenih o-ken, Odstranila iih je naredba, katero pozdravlja z radostjo vsak, komur je na srcu duševni blagor mladine. Naj se pomisli, da je šele pred kratkim izvršil v Monakovem ljudskošolski učenec samoumor iz baje neznanega vzroka, toda vzrok samoumora je prav dobro znan — v samoumorilčevem žepu so našli vse polno pohiijšljivih knjig in umazanih romanov.
Vsakdo bi si bil mislil, da, vojaškemu poveljstvu sedaj ne preostaja ničesar več, kar bi se dalo z-boljšati potom kratkega povelja. Toda temu ni tako. Železna vojaška roka se je dotaknila nieke stvari, ki se imenuje pravcati „Noli me tangere“, „ne dotakni se me“ — ženske mode, Dotična odredba se glasi:
„V lanskem letu so bila v modi ozka in kratka krila ter čevlji, z nizkimi petami, letos pa obetajo postati moderna zelo široka in dolga krila z visokimi petami in čevlji. Ženstvo se naj odreče tej, neumni nošnji in prihranile bi se velike množine blaga in usnja, ki bi se naj uporabljalo za važnejše namene.“ Ta poslednja naredba je sicer izdana v obliki želje, je torej zelo galantna, toda ženstvo bo moralo to željo vojaške oblasti dobro razumeti in se po nji ravnati, sicer bi sledile občutne denarne kazni. Gorje tistemu, kS bi si bil pred vojsko drznil pisati kaj proti ženski modi! V Monakovem je pa sedaj železna volja poveljujočega generala storila v splošni blagor- človeštva i-niciativo, ki naj najde posnemovalcev tudi 'drugod.
Smrekova skorja se lahko odila na skladu ali pri nakladanju na postaji. Prvemu je dati prednost, ker prodajalec odklanja odgovornost za pravočasno dopoSiljatev, ki je pri sedanjih razmerah vedno negotova, Na drugi strani bo pa v pogoje vzeti določbo, ki nalaga kupcu odvažanje izdelane skorje do gotovega roka. Izdelovanje in donašanje do gozdnih polov bo uspešneje izvršiti po lastnih delavcih. Stroške mora povrniti kupec.
Končno se bo z ozirom na red najvišjil? cen, ki določa cene po teži, priporočalo, preiti od prodaje po prostorriinski meri na mero po teži.
Pri posebno visokih cenah je „izmera“ po pro-storninskih metrih tudi presurova, Ako se naj oddaja skorja kot čreslo, tedaj je treba vpošteivati, da z-mAa izraba od 1 prostorninskega metra skorja 90— 100 kg (ako se krastova skorja ostrže, znaša izraba oribližno 20% manj), kakior je čreslo bolj debelo, ali fine je zmleto.
Italijansko bojišče.
V sredo, dne 29. marca, so začeli Italijani zopet z vso silo napadati našo soško fronto. Zdi se. da •se je začela peta soška ofenziva nadaljevati. Saj je tudi naš generalni štab razglasil, da se je opažalo na Benečanskem veliko premikanje čet v smeri prod soški 'fronti.
Kmalu se bo pokazalo, ali se je Italija v Parizu udaja in obljubila, da bo dala svoje čete tudi za druga bojišča na razpolago. Verjetno ni. To je čitati tudi med vrstami laških generalštabnih poročil, ki se glasijo jako klaverno.
Salandra in Sonino sta se že vrnila iz Pariza, Cadorna se vrne v soboto, dne 1. aprila.
Na Doberdobu.
Na Doberdobski planoti se je dne 27. marca za-«Sel zopet živahen artilerijski boj.. Italijanska inlante-rija je poskušala na severnem pobočju vrha Sv. Mihaela in Sv. Martina napasti naše postojanke, a je bila zlahkoto zavrnjena. Tudi izhodno od Selc (pri Tržiču) se je razvil boj. Naslednji dan (28. marca) se je boj na celi črti od Gorice do Adrije nadaljeval. Italijani, ki so bili v veliki premoči, so pri Selcah u-drli v naše strelske jarke, katere so naši izpraznili. Za soško fronto so opazili naši zrakoplovci živahno gibanje sovražnih čet, kar znači, da; bo Italijan ‘začel zopet z veliko silo napadati. Čakajo menda le, da se Cadorna povrne s Pariza,
Ob goriškem obmostju.
I mogoče razviti. Večkrat so preparežene še posebej z debelo zvito žico, ki se uspešno upira razstrelivu in ì granatam. Ob straneh in med ovirami zevajo mnoge j volčje jame in reže druge pasti. V tla pod žičnimi o-I virami so na mnogih krajih izkopane luknje, v kojih \ se skrivajo izbrani spretni strelci, M prihajajo vanje ponoči po skritih rovih. Ti strelci varujejo ovire in ako se naši priplazijo ponoči v bližino, da bi zažgali mine z nitroglicerinom, streljajo nanje iz izvrstnih skrivališč. Pred temi žičnimi ovirami zgrade in postavijo nasprotniki (.torej naši) dostikrat v dveh in tudi v treh vrstah „španskih jezdecev“, ki so razsipno opremljeni z ostno žico in ne le zvezani med seboj in postavljeni tja kar vnemar, temveč naravnost ukopani v tla.
Na gorskem sedlu Piöckeo.
Na zahodnem delu koroške fronte, na obeh straneh sedla Plöcken (2338 m) se je sovražnik dne 26. marca cel dan in še naslednjo noč trudil, da bi zavzel izgubljene postojanke, a zaman. Boj1 je bil na nekaterih mestih izredno srdit’. Samo pred fronto lovskega bataljona) štev. 8 (štajerski in koroški Slovenci) je obležalo nad 500' mrtvih Italijanov. Naši so vse sovražne napade tudi na tem delu fronte prav krepko odbili.
Artilerijski boj v Tirolah,
Od 20, do 29. marca se je vršil na fronti v južnih Tirolah skoro neprestani artilerijski ogenj. Na Malem Palu se gospodarji tamošnjih postojank menjajo skoro vsak dan Dne 26. marca so Italijani srdito obstreljevali kraj Caldonazizo v Suganski dolini.
Nove italijanske čete.
Po poročilu rimskih listov bo do 10. aprila odšlo na fronto 180.000 novih, svežih čet.
Rusko bojišče.
Rusi so trenotno prenehali s svojo izgubepolno in brezuspešno ofenzivo. Menda bo odmor trajal dalje časa, ker njih časopisje pravi, da je nadaljevanje ofenzive postalo vsled vremenskih razmer nemogoče. Sneg je začel kopneti, močvirja so postala jezera, ceste mlake.
Kakšne posledice bo imel odstop sedanjega raškega vojnega ministra, se ne more vedeti, dokler še niso avtentično znani razlogi, zakaj je odstopil ali je moral odstopiti. Novi vojni minister Šuvajev velja kot velik sovražnik korupcije.
Dne 26. marca so naše čete v silnem boju zavzele celo sovražno postojanko pred severnim delom višine pri Podgori. Naši so pri tem ujeli 13 častnikov in 525 mož. S tem smo potisnili naše postojanke pred Gorico zopet dalje proti zahodu. Dne 28, marca so Italijani silno obstreljevali naše strelske jarke ob goriškem obmostju, a naši so se v zavzetih postojankah do dobra utrdili.
Avstrijski strelski jarki,ob Soči
„Corriere della Sera“ piše:
« Avstrijski strelski jarek, že sam po sebi dosti globok, obdaja dozidek v obrambo prsi, ki je tako visok, Ida za njim mož stoji lahko pokonci. Da zabranilo sesutje takega dozidka iz kakoršnegakoli vzroka, je vezan z medsebojno zvezanimi navpičnimi in vodoravnimi količi, ki tvorijo močan oder, hkrati rabijo v močno oporo s prstjo napolnjenim vrečam. Kote in o-gle v jarkih in dozidkih se vidi zadelane s košarami, takisto napolnjenimi s prstjo. Take. košare, nagrmadene druga na drugo in dobro udelane, tvorijo modali in zelo uporen zid. In kako pripravna je misel že sama, ki je ustvarila ta zid. Vse pošiljatve moštvu morajo Ihti zadelane v takih košarah, in ko jih izpraznijo, jih porabijo v gradnjo utrdb.
Vreče nalože na dozidek, kjer je potrebno. Postavljene straže varujejo jekleni ščiti, ki. imajo opazovalna okenca prirejena tako, da se jih lahko trdno zapre. Vojaki v rezervi stoje v globinah, zavarovanih : z oklopi. Podzemeljski rovi naposled drže iz strelskih Jarkov na varno in iz očij sovražniku. Kjer to ni mogoče, so zgrajena po duplinah pravcata podzemska taborišča.
Žične ovire 'pred jarki so zgrajene vse po enakem vzorcu. Opore so železne, sila močne, po .priliki dva metna visoke, preluknjane, na zgornjem koncu i-maio ost. Ako so tla za to prikladna, so zabite nara vnost vanje, kjer so premehka ali pretrda, so izkopane luknje in vanje postavljene betonske kocke v podstavek, v kateri so udelane opore. Vse so podzemeljsko z žico pritrjene in zvezane m Cd seboj. Nad zemljo so opore zvezane z žico. opremljeno z ostmi, id je dosti debela in tako gosto zmedena, da mreže ni
Srdit spopad ob besarabski
meji.
Iz Genio vi c se o bojih, ki so v uradnem poročilu Je mimogrede omenjeni, z dne 28. marca poroča:
Rusi so začeli na besarabski fronti zopet napadati. Danes ponoči (od 27. na 28. marea) so neprestano obstreljevali s srditim artilerijskim ognjem naše postojanke. Razvila se je močna artilerijska borba, ni je v jutranjih urah dosegla svoj višek.
Ob jutranjem svitu so Rusi v prostoru pri kraju Dolžok. južno od mesta Rarance, spustili v zrak veliko podzemsko mino, da bi tako uničili naše strelske jarke. Mina pa se je razpočila že pred našo postojanko.
Tekom uadaljnega artilerijskega ognja, so Rusi zasedli razstreljeno vdolbino in so od tam hoteli v-dreti v naše postojanke. Namera Rusov pa se je ponesrečila. Naši so sprejeli vsiljivce z močnim ognjem strojnih pušk. Naša artilerija je v tem hipu naperila svoj močni ogenj na sovražnika, in omenjeno vdolbino. Rusi so imeli težke izgube. Dohod ruskih rezerv so naši s protinapadom preprečili. Naši so obdržali vse svoje postojanke. Ob 7, uri zjutraj ni bilo nobenega Rusa več v bližini naših postojank. Skupne ruske izgube so izredno težke.
Francoz! na besarabski fronti.
.........._____ ^
Bojev na besarabski fronti se udeležujejo tudi Francozi. Posebno tehnične čete sestoje iz Francozov. Roje'/ pri Uščičfci se je udeležil francoski general Pau. Sedež francoskega častniškega zbora, je Kamienec Podolski.
Od R:ge do Poljesja,
Gigantska borba se vrši na rusko-nemški fronti od Rige do močvirja v Poljesju. Oil 17. marca naprej se vrše dan za dnevom srditi boji Hindenburgo--ve armade proti Rusom, ki so v veliki premoči. Najhujši boji so v sredini te črte med lakobstadtom in Naroškim jezerom. Južno od Naroškega jezera se je dne 26. marca posrečilo Nemcem, da so zavzeli nekatere manjše postojanke, katere so jim dne 20. mar-
ca Rusi iztrgali. Hindenburgove čete so v teh bojih ujele blizu 2200 mož. Dne 28. marca so Rusi južno od Naroškega jezera Nemce sedemkrat v bajonetnem boju napadli v izredno gostih rojnih črtah« Vseh sodem napadov je bilo odbitih. Rusom na tej fronti poveljuje general Kuropatkin. znan izza rusko-japonskoga vojskovanja.
Bolgari o ruskih izgubah.
Z ozirom na nemško poročilo o velikih ruskih izgubah pravi „Echo de Bulgarie“: Rusija strašno trati svoje žive sile, da bi prikrila napake organizacije in splošnega slabega gospodarstva. Pri tem hoče rusko vrhovno poveljništko zmagati z žrtvijo številnega poslušnega človeškega mesa nad popolnimi, tehničnimi sredstvi ter nadomestiti umetne ovire z gorami mrtvih. Iluzija, da se da na ta način doseči danes zmaga, je popolnoma izginila. Rusija je težko bolna in posledic te bolezni še ni spoznati.
Ogromne množine bodeče žice.
Ruska fronta meri 1200 km, nemška zapadna s 800 km, italijanska 700 km. Ako se ceni balkansko na SOC km (v resnici jih je rajši več) imamo skupai 3000 km frontne dolžine. Za vsak korak zemlje na fronti (75 cm) se računa en sveženj žice, to je 100 metrov. Zakaj ne samo pred prvo postojanko, tujdi pred drugo in tretjo se raztezajo 'deset- do petnajstere ovire, Ako meri torej fronta osrednjih sil 4,000.000 korakov, pomeni to enako Število svežnjev iztegnjene žice, torej 400.000 km. Poraba pri sovražniku iznaša po priliki baš toliko in skupaj iznaša dolžina porabljene žice 800.000 km. Naša zemlja ob ravniku meri 400.000 km krog in krog, s to žico bi jo ovili torej lahko — dvajsetkrat na okolo. Pri tem pa niso niti uštele ne-številne utrdbe v notranjosti, mostišča, obstranske u-trdbe in enake, ki niso neposredno na fronti. Lahko je tedaj umevno, da 40 orjaških tvornic v Ameriki ne izdeluje drugega kot ostno žico.
Roški vojni min ster odstopil.
Tz Petrograda se dne 29. marca uradno poro-) ča, da je bil ruski vojni minister general Polivanoy na svojo lastno prošnjo odstavljen. Za njegovega naslednika je imenovan dosedanji načelnik ruske intendanture, generalni intendant Suvajev.
Kakor listi poročajo, je Polivanov odstopil radi sporov, ki so nastali med njim. carjem in višjimi ruskimi generali.
Francosko bojišče.
Nemci so zopet napredoval i pri Malan-courtu. Francozi so sedaj v tem zapadno-severnem kotu obdani od treh strani, za to napenjajo vse sile, da bi strli obroč, ki jih oklepa.. Poluradno francosko situacijsko poročilo izraža željo, da se bo francoska posadka vendar mogla v tem kotu držati, Čeprav že imajo Nemci vse obvladujoče višine v rokah, Ta želja se glasi bolj kot razlaga, zakaj ie pričakovati, da se bodo morali Francozi v kratkem umakniti.
Angleži so prevzeli del francoske fronte in tako prihajajo pred Verdun nove čete. Konstatiralo se je, da~ je sedaj pri Verdunu prišlo že 3 0 infant e r i j s k i h četnih divizij v o g « n j. Tudi izpred Soluna jemljejo Francozi svoje čete, in nadomestilo bi morali postaviti Srbi in Angleži. S-ploh je Francija prisiljena, da postavi slehernega vojaka na ogroženo verdunsko bojišče. Železniški promet za civilne osebe in blago je popolnoma ustavljen, ker se vršijo velikanska četna premikanja.
Zdi se, kakor da se pred Verdunom bije res za c eins v e t o v n o' v o j s: k o odločilna bitka.
Uspeh pri Malancourtn.
Na levem bregu reke Može so nemške čete dne 28. marca z naskokom zavzele francoske postojanke severno od kraja Malancourt (severozahodno od Verduna). Udrle so tudi v severozahodni del vasi in tako na zahodni strani Verduna potisnile oblegovalne klešče zopet dalje proti jugu.
Francozi se vračajo k Bogu?
Kakor poroča „Echo“, se je dne 23. marca po vseh francoskih škofijah začela molitev za Francijo. V Pariza je kardinal Amette opravil več slovesnih božjih služb. Po nekaterih francoskih mestih so šolske oblasti zapovedale, da .je moralo učiteljstvo s šolskimi otroci vred k službi božji. ‘Sila kola lomi!
Rumimi ja.
Rumunija preživlja burne čase. Ententa pritiska z vso močjo, da bi jo pridobila ob svojo stran. A
trezna sodba pa ji pravi, da ji je potem odbila zadnja ura, kajti mi in Bolgari smo pripravljeni,
Da razstavlja Romunija, svoje čete v Dobrudži, ni nič vznemirljivega, ampak znamenje, da je Bolgarija dobro pripravljena za slučaj, ako bi hoteli Rusi skozi Rumunijo na Bolgarsko. Tudi spremembe v generalnem štabu nas ne smejo vznemirjati. Svetovna vojska je lahko vsak dan končana, in za ta trenotek hoče biti Rumunija pripravljena. !Toda mogoče je, da se tudi v tem slučaju zaračuni.
Romunski armadni zbor pred bolgarsko mejo.
„Petit Parisien“ poroča iz Soluna, da je bil 5. rumunski armadni zbor poslan iz Konstance na bolgarsko meji ob Dobrudži. To vest prinaša tudi dunajski „8 Uhr-Blatt.“
Sprememba v rumunskem ge neralném štabu
Rumunski generalštabni načelnik general Zottu je upokojen. Nekatere vesti pravijo, da so ga upokojili radi slabega zdravja, druga verjetnejša poročila pa pravijo, da radi nesoglasja v rumunski generaliteti. Za novega načelnika rumunskega generalnega 'štaba je imenovan general Chritescu.
Albanija.
Neka tajnost leži nad onim ozemljem, ki še ni zasedeno. Kako daleč gredo grške aspiracije? Ali hočejo tudi Va.lono? Odgovora ne vemo.
Pred novimi, boji pred Valono?
„Berliner Tageblatt“ poroča: Italijanska vlada je izrecno opozorila, da je iz Albanije pričakovati velikega števila ranjencev in zato je v Apuliji rekvirirala vse bolnišnice in ves zdravstveni materijal. Bolnike so odpeljali drugam. Prebivalstvo je zlasti v mestih Bari in Lecce živahno ugovarjalo, pa prefekt jib ni poslušal.
Albanija in Bolgari.
„Telegralen-Union“ javlja iz Sofije: Iz osvobojene Albanije dohajajo bolgarski vladi .in armadnemu poveljstvu pisma voditeljev albanskih rodov in občinskih predstojnikov, v katerih se zahvaljujejo za osvoboditev Albanije in za ustvaritev urejenih razmer.
Hrvati pred Dračem.
„Pester Lloyd“ poroča, da se je neki hrvatski črnovojniški polk boril tudi pred Dračem ter je zelo veliko pripomogel s svojim junaštvom, da je Drač tudi padel.
Grčija v Vlbaciji,
Grčija je naznanila tujim vladam, da je vzela južno Albanijo, takozvani Severni Epir, v svojo posest. Na to so četverosporazumovi poslaniki v Atenah izročili grški vladi protest svojih vlad proti a-neksiji ter jo opozorili, da se bo severnoepirsko vprašanje uredilo na bodoči mirovni konferenci. Nadalje so četverosporazumovi poslaniki prosili, da jim vlada naznani, kaj je od decembra sem že ukrenila v Albaniji.
Srbija se prenavlja.
Srbska trgovina, katera je bila dolga leta uničena., se začenja na novo razcvetati. Iz Berolina Dunaja, Budimpešte, 'Sofije in Carigrada prihajajo neprestano kapitalisti, trgovci in obrtniki v kupcijskih zadevah. Osrednje skladišče srbskega blaga, Kt razpolaga o uvozu in izvozu, se živahno razvija,. Ljudstvo je do dobra preskrbljeno z vsem potrebnim in v-sak 'dan pride več novih obratov v tok. Velikopotezna je organizacija, ki jo je razvila avstrijska vojaška in civilna uprava v Srbiji. Povsod nastajajo novi obrati, novi obrti, trgovine in šole.
Pred Solunom.
Iz Sofije poročajo:
Predsednik bolgarskega sobranja, Vačev, izjavlja, da so po zanesljivih vesteh iz Grške Francozi del svojih macedonskih čet že odpoklicali, ker jih ra-bijo na zapadni fronti in da bodo najbrže vsi Franco-zfin Angleži iz Macedonie odšli. Vojna se bliža svojemu koncu in s porazom - Francije pri Verdunu je splavalo četverozvezi vsako upanje na nadaljne uspehe po vodi
Druge sofijske vesti pravijo, da se je prvi prevozni parnik s francoskimi vojaki takoj po odhodu iz Soluna potopil, ker je zadel na mino.
Pretrgane podmorske brzojavne zveze.
Kakor se iz Rotterdama poroča, je brzojavna zveza med Anglijo in Nizozemsko popolnoma pretrgana. Podmorski kabel je skoro gotovo prerezan.
Dne 29. marca je bila tudi direktna brzojavna zveza med Anglijo in Ameriko pretrgana. Domneva se, da so omenjena brzojavna kabla prerezali nemški podmorski čolni.
Nemci in Angleži v Izhoda! Afriki.
Angleži poročajo, da so se Nemci v svoji izhc-dno-afriški naselbini umaknili na nove obrambne črte v gozjclu ob reki Ruvu. Močno deževje je oviralo zasledovanje, kljub temu je prišlo dne 18, marca do spopadov in dne 19, marca do bojev v gozdih, pri čemer se je sovražnik trdovratno branil. Dne 20. je poskusil sovražnik močen nočni napad, bil pa je s težkimi izgubami odbit. Med tem se je posrečilo juž-" no-airiškim četam na konjih po nočnem maršu skozi gozd iz Mošija sem zavzeti kolodvor ob Panganiju— Kahe ter mnogo zalog in tako ogrožati sovražno črto, na kateri se je mogel še umakniti. Sovražnik je dobil ojačen ja z železnico ter je trdovratno držal svoje pozicije, da si zavaruje umikanje. Imel je vsled tega velike izgube, kar bi n,e bilo mogoče, če bi bil mogel sovražnik svoje pozicije prej zapustiti. V noči ođ 22. na 28, marec je opustil sovražnik vso svojo črto ob reki Ruvu ter se umaknil ob železnici v Tango, Uplenili smo en top s križarke „Königsberg.“ 0-peracije se nadaljujejo. Vojni minister lord Kitchener je generalu Smutsu čestital.
Woìffov urad pripominja k temu angleškemu poročilu, da je spoznati iz tega poročila, kake velikanske težave imajo Angleži kljub svoji veliki premoči v Afriki,
Viljemov obisk na Dunaju.
Časnikarski poročevalnici „Politische Korrespondenz“ se poroča iz Rio de Janeiro:
Ko je zadnjič cesar Viljem bil na, obisku na Dunaju, je angleški poslanik v Rio de Janeiro po cesarjevem odhodu poslal listom poročilo, ki zasluži, da se kot posebno izvanredno mojstersko delo di pick matične modrosti razširi tudi izven Brazilije. V tem angleškem komentarju se zatrjuje, da razmerje med Nemčijo in Avstro-Ogrsko nima posebno prijateljskega značaja in da je bil obisk cesarja; Viljema na Dunaju popolnoma nepričakovan in je bil zelo kratek. V poročilu se trdi, da je cesar Franc Jožef Rusiji onetovano predložil prefdloge za posebej mir. Cesar Viljem je prišel na Dunaj, tako se domneva, da bi svojega zaveznika odvrnil od te ideje. Velikega pomena je de;stvo, da je dan po obisku nemškega cesarja cesar Franc Jožef sprejel odstop finančnega, notranjega in trgovinskega! ministra.
Nemško časopisje je mnenja, da je imel Viljemov obisk na Dunaju namen, da se razpravlja o v-prašanju, na kak način bi se Srbijo pripravilo do tega, da bi sklenila mir. Dasiravno je amerik^nsko časopisje že od začetka vojske prinašalo izmišljena in nesmiselna poročila o Avstriji in Nemčiji, a vendar med vsemi temi poročili menda ni bilo nobenega tako bedastega, ki bi bilo nakopičilo toliko nesmiselnih vesti in ki bi vsebovalo tako smešno neznanje državnopravnih razmer v Avstriji, kakor je bilo omenjeno poročilo, katero je angleško poslaništvo — po namigu iz Londona — razširilo v braziljskih listih. Poslaniki Avstrije in Nemčije v Rio de Janeiro so seveda po-slnli braziljskim listom pojasnila, v katerih odločno zavračajo izmišljena angleška poročila o pomenu in namenu Viljemovega obiska na Dunaju.
Kmalu mir?
Španski ministrski predsednik Romanones je na volilnem shodu naznanil, da ostane Španija na vsak način do konca vojske nevtralna, Trdno u -pa, da se bo mir kmalu sklenil.
Bošnjaki na D naju.
Pretečeni torek, dne 28. marca, je sprejel cesar odposlanstvo Bošnjakov in Hercegovcev, ki je bilo sestavljeno iz vseh stanov, pod vodstvom deželnega načelnika generala Sarkotiča, da mu izrazi zvestobo in udanost bos an sko-he r ce govin ske ga prebivalstva. Na nagovor deželnega načelnika je cesar izrazil svoje veselje, videti pred seboj- zastopnike Bosne in Hercegovine ter izrazil svoje zagotovilo, 'da se bo storilo vse za razvoj obeh dežela, kakor hitro se vrnejo mirni časi. Cesar, čegar zdravstveno stanje je izborno, je sporočil svoje pozdrave zvestemu mu bosansko-hereegovinskemu prebivalstvu.
Princ Mirko na Dunaju.
Črnogorski prino Mirko pride prihodnje dni ha
Lupaj, da konsultira zdravnike zaradi mučno, a nenevarne bolezni.
—-—!——--------- “—------—— -r- '—~-—-
Politične vesti.
Ogrski škofje za obnovitev papeže države. Pretekli teden se je vršila v Bad mpešti glavna skupščina madžarskega kalol škega književnega in znanstvenega društva sv. Štefana. Na skupščini je imel protektor društva ogrski primas in nadškof kardinal Gsernoch zanimiv govor, v katerem je poudaril potrebo, da se po dobljeni zmagi zopet obnavi papeževa država. Z italijansko vojno napovedjo, da je poslalo rimsko vprašanje zopet aktualno, italijanske garancije za papeževo neodvisnost in suverenost, da so se pokazale za nezadostne in zopetna ustanovitev papeževe države je postala kulturni in politični postulat prve vrsie.
Čudna brošura na dunajskem vseučilišču. — „Reichspost“ poroča, da se je pri nekem predavanju Iprolesorja Jerusalema v anatomičnem institutu med poslušalce delila brošura „Dva svetova“, v kateri so ponatisnjeni trije članki iz revije „Das Freie Wort.“
V tem. pamfletu' stoje besni napadi proti vsemu katoliškemu in papeža obdelavajo na najbolj podel način. Celo od protestantov že davno odpravljena vprašanja,, n. pr. o bivanju sv. Petra v; Rimu, zgodovinska, resnica glede Kristusa itd., so na novo pogreta in sa priporočena kot napad na katoličane. Pa to šo ni v-se. Danes si upajo med ljudstvo širiti brošure, v Kateri stoje tudi besede: „. , . Pri tem se moramo vedno držati temeljne misli, da se v prvi vrsti mora o -krepiti kraljestvo Italije, ki pač ima fo zgodovinsko nalogo“ itd. Na isti (11.) strani: „Žalostno je videti, kako gre pri nas vse počasi naprej, če primerjamo druge dežele, n. pr. Anglijo, Francijo in Italijo . . .“ Brez sramu se norčujejo iz onih, ki v svojem n a z a d n j aš t v u branijo! altar i n prestol proti svetu zmagovitih idej. — Naprej se zavzemajo za Dreyfusa, Ferrerja, Portugalsko in imenujejo' Avstrijo „državo, ki . . .“ Take brošure dajejo, naši mladini. Zdi se, da bi še nekateri krogi vedpo radi koketirali z italijanskim framasonsh om.
Načrti za bodočnost. Nemške in madžarske stranke delajo prav pridno načrte za bodočnost. Vsak čas je zabeležiti kak nov značilen pojav. Kakor znano, so imeli nemški in madžarski politiki dne 30 januarja v Budimpešti sestanek, na katerem so se posvetovali o bodoči uredbi države, Ta posvetovanja so nadaljevali dne 25. februarja na Dunaju. Zb ali so se nemško liberalni, nemško na-cijonalni in krščansko socijalni politiki avstrijski, od Baernreitherja do Doberniga in Fuchsa, pa jako merodajni madžarski politiki, kakor Weckerle, Appo nyi. Khuen Hadercary in Szrerényi. Neposredni namen teh posvetovanj je, ustvariti soglasje med Nemci in Madžari na podi; gi dualistične uredbe monarhije v svrho, da ostanejo Nemci in Madžari vodilna naroda v monarhiji. Govordo se je o nagodbi, o gospodarski zvezi monarhije z Nemčijo, o zagotovitvi vodstva Nemcem in Madžarom v političnem življenju in o mostu, ki ga ustvari Avstro-Ogrska med Nemčijo in turanskimi narodi, Madžari, Bolgari in Turki. Razprave se bodo še nadaljevale.	9
Grof Bienerth — dunajski častni meščan. Kršč. soc. več na dunajskega občinskega sveta je imenovala gnfa Bienertha za častnega občana. Soci I sti in naprednjaki so ugovarjali, češ, da je bil Bie-nerfh kot ministrski predsednik nasprotnik demokracije in napredka.
Četrto avstrijsko vojno posojilo. Te dni se sestane na Our aju ožji odi or avstrijskega konsorcija za predpriprave 4. vojnega posojila in se bo posvetoval o pred egih, kateri se bodo predlagali finančnemu ministrstvu. Guverner poštne hranilnice baron pl. Sc uster bo pri tem posvetovanju predložil natančneje načrte 4. vojnega poso ila. Seji ožjega odoora bo sledila plenarna seja celotnega konsorcija ki bo sklepal o odločilnih predlogih, nakar bo cela zadeva o 4. vojnem posojilu prišla v pravi tok.
Nov davek. Vpelje se nov davek in sicer da-j vek na vstopnice k raznim javnim priredbam. Od vsake vstopnice za gledališke predstave, za koncerte, za diletantske predstave, celo za koimdije, sploh za vsako prireditev bo treba plačati nekaj davka. Za lože v gledališča in v koncerte bo plačati tega davka 40 v, za druge sedeže od 4 do 10 v, celo od vstopnic v komedije in v kinogleda-lišča bo plačati 2 v. Za ljudi, ki hodijo v lože i%
imajo doma polne skrinje vrednostnih papirjev in hranilnih knjižnic je 40 v malo, posebno v razmerja s tem, kar bo moral,plačati ubog človek, ki si pritrga par flckov, da si privoš^i malo razvedrila.
Zlato v leto 1915. »Times« pišejo: Kakor priča izkaz novoyorškega lista »Financial Chronicle«, se je v letu 1915 doseglo nov rekord glede pridobivanja zlata. Skupno se je pridobilo zlata v vrednosti 97 969.870 funtov šterlingov (v mirnih časih je Celiai funt šterlinga 24 K), in sicer v vrednosti 2,115 302 funtov šterlingov več, kakor 1. 1912J Značilno je, da so nekatere evropske in ameriške banke svojo z logo z'ata v letu 1915 pomnožile za 73 milijonov funtov šterlngov več, kakor se je v tem letu sploh novega zlata pridobilo. Tega si ni drugače tolmačiti, kakor da so imeli zasebniki shranjene ogromne množine zlata, ki so jih 1. 1915 izročili bankam. To velja v prvi vrsti ra Angleško.
Raznoterosti.
„Ulica, nadvojvoda Evgena“ v Mariboru. Mariborski mestni svet je v svoji seji dne 23. februarja 1916 sklenil, pregustiti dosedanjo „'Meščansko ulico“ v „Ulico nadvojvoda Evgena.“, kot znak hvaležnosti za spretno vodstvo v vojski zoper našega dednega sovražnika. Nadvojvodarvojskovodja se je dne 22. marca izrazil napram mestnemu zastopstvu, da je pripravljen, da dotična ulica nosi njegovo ime. Nadvojvoda je daroval ob tej priliki večjo svoto za občekoristne namene.
Duhovniška vest. C. g. Pavel Živortnik, kaplan pri Sv. Lenartu v Slov. gor., je imenovan za vojnega kurata v rezervi.
Dr. Karól Drexel. Vojni kurat dr.. Karol Dre-xel je bit po pet m pol mescih v Rusiji izpuščen iz zapor a Dovolili so mu, da sme stanovati pri katoliškem dekanu v Irkutsku in so mu zaukazali dušno pastirstvo v treh bolnišnicah in v treh ujet-niških ta K r h.
Čudovito rešen vojni kurat. Iz Inomosta se poroča: Ko je kapucin-vojni kurat Kasijan Neuner odmaševal pri svojih vojakih v višini nad 8000 metrov m hotel od ti v dolino, so videli vojaki v njih največjo grozo, kako je padel kapucin in z glavo naprej zdrčal po čez 500 metrov dolgem snežnem polju. Vsi so misi li, da je izgubljen, ko oče končno vstane in gre mirno svojo pot naprej. Zadobil p- le lahke poškodbe.
Bogoslovci — poljedelski dopust. Kakor javlja »Čech«, so dobili olomuški bogoslovci prvega do tretje, a letnika trimesečni dopust, da latko pomagajo domačim pri spomladanskem delu na polju.
Iz politične službe. Namestniška konceptna praktikanta Karol Tistenjak in Franc Sedlmayer sta im eno an a za namestniške koncipiste.
S pošte. Poštna aspiraotmja Jul jana Keržiš-nik je imenovana za poštno oficiantinjo za Ljubno na Goro em Šta erskem.
Pohvaljeni učiteljici. Deželni šolski svet je izrekel zah alo m pr,znanje učiteljicama na ljudski šoli v Ormožu, Ani Rozina in Josipini Kozji za njuno požrtvovalno in uspešno delovanje za vojaške do modelne namene.
Promocija. Dne 24. marca je bil na dunajskem vseu ihšču promoviran za doktorja prava odvetniški kandidat Vekoslav Goričan, doma iz Slov. Bistrice.
Kap je zadela dne 25 marca na Dunaju v vozu električne cestne železnice rusinskega državnega poslanca dr. Evgena Olesnicki. Zadet je levi del telesa. Njegovo zdravstveno stanje je dvomljivo. Olesnicki je v avstrijskem državnem zboru pripadal rusinski demokrašai stranki. Po stanu je bil pred vojsko odvetnik v Lvovu.
Vesti od ogrskih Slovencev. Kakor poročajo prekmurske »N,vine«, je č. g. Štefan Kübar, beltinski plebanoš nevarno obolel na pljučn ci. Poslali so ga v zdravljenje v zdravilišče Lassnitzhöhe. — V Soboti je umrl Pavel Horvat, star 89 let. Njegov sin Pavel je glavar soboškega okraja. —• V Šuiiaci pa je umrl mladenič Jožef Barbely.
Dan za goriške slovenske bepnce bodi po celi naši domovini letošnji velikonočni pondeljek. Vse slovenske organizacije naj ta dan vsaka po svoji moči prispevajo za uboge naše goriške brate. Omilimo jim z izrazi najiskrenejšega dejanskega sočustvovanja letošnjo Veliko noč. Vsa naša ho-braževalna in gospodarska društva, Marijine družbe, županstva, vsi oni, ki so ostali na svojih domovih, naj ta dan žrtvujejo vse, khr morejo, za;brate in
sestre, ki ne morejo leto3 glefati doma velikonoč-nega solnca! — »Slov. kršč. soc. zveza« in »Slov. Straža«.
„Ilustrirani Glasnik* prinaša v svoji 31. številki sliki dveh padlih slovenskoštajerskih junakov: prof. Antona Rabuza iz Celja in mladeniča Antona Ču-ber iz Rajhenburga. Oba sta padla na laškem bojišču. »Glasnik« prinaša nadalje tudi slike: »Nad-vojvodinja Terezija v službi Rudečega križa» (streže ranjencu), »Pogreb padlega slovenskega junaka v Volinji«, »Pridiga slovenskega vojnega kurata v Voliniji« itd. »Ilustrirani Glasnik«, katerega toplo priporočamo, izhaja vsak teden enkrat in stane za celo leto 8 K. Naroča se pri upravni5tvu v Ljubljani, Katoliška Trskama.
„Luč“, glasilo katol. hrvatskega dijaštva, je izšla kot vojna knjiga. V njej priobčujejo najboljši katoliški pisatelji svoje spise. Dr Mahnič je zastopan s člankom: Naše duhovne organizacije.
Nravnost v izhodni Galiciji in v Bukovini. Magistrat v Gemo vicah je imel posvetovanje, kako bi omejil nravno razuzdanost žena in deklet. Kaka morala je zavladala v izhodni Galiciji in v Bukovini, priča dopis v »Arb. Zfg.« Tam je rečeno, da je vsled vojne vse podivjalo, zlasti ženstvo, vse rodbinske zveze so ra trgane sila za denar in možnost, ga z razuzdanostjo mnogo zaslužiti, to je pokvarilo ženstvo. Matere prodajajo sebe in svoje otroke. Celo desetletne deklice so že okužene. Kar ženske s prostitucijo zaslužijo, to vse takorekoč sproti zapravijo, zlasti kupujejo bluze, obleko in perilo. V Lvovu in v Černovicah je marsikatera tr govina ženskih potrebščin obogatela. Armadno poveljstvo stori vse, kar je mogoče, da bi prostitucijo omejilo, a dosti se ne da storiti. Mladi dečki v starosti od 12 do 14 let lazijo okrog vojakov, jih vprašujejo, če hočejo lepo žensko in jih peljajo k svoji materi ali sestri Ta nravna pokvarjenost je zašla že skoro v vse družabne sloje. Neki bančni uradnik, ki je že mnogo mescev kot oficir na fronti je rekel, da sploh več ne ve, kako je treba govoriti s pošteno žensko, ker ves čas ni videl nobene.
Prebiranje 181etnih. Mladeniči, ki so rojeni v času od 1. januarja do 31. decembra 1898 se morajo najpozneje do 7. aprila oglasiti pri oočinskem uradu občine, kjer stanujejo. Vsak, ki se je oglasil, dobi črnovojniško izkaznico, katero mora dobro sbraniti za prebiranje. S to izkaznico ima dotični na dan prebiranja prosto vožnjo po železnici. Od prebiranja oproščeni so mladeniči, ki jim manjka roka ali noga, taki, ki so slepi na obeh očeh, glu honemi, bebci ali sodnijsko proglašeni slaboumni itd. Božjastni morajo priti k naboru, a predložiti morajo dokazilo svoje bolezni. Nabori se bodo vršili v času od 14. apr la do 1. maja 1916. Kdor se pri občini ne bi oglasil, ali ne bi prišel k pre biranju, se bo strogo kaznoval.
Naknadna izplačevanja vzdrževalnih podpor Štajersko cesarsko namestništvo je izdalo glede naknadnega izplačevanja vzdrževalnih podpor sledeči, zelo važni odlok: Dogodili so se mnogi slučaji, ko so nakazale vzdrževalne komisije podpore svojcem v vojake poklicanih oseb še le začenši z dobo, ko so vnovič obravnavale o tozadevnih prošnjah m so prišle do prepričanja, da je bilo ugoditi prošnjam, ko so že prej eno ali več tozadevnih prošeDj od bile. Tako postopanje vzdrževalnih komisij je nezakonito, Če pride tedaj vzdrževalna komis ja do prepričanja, da je bila prvotna prošnja stranke za podelitev vzdrževalnine upravičena, mora nakazati vzdrževalna komisija podporo od tiste dobe, ko je bil dotični vpoklican v vojake in se mora manjkajoči znesek naknadno nakazati prosilčevi osebi v vojake poklicanega. Toda tudi tukaj je treba upoštevati izjeme, kot n. pr. pri ženah obrtnikov, ki izvršujmo še tudi potem moževo obrt, ko je bil mož že vpoklican v vojake itd. Nadalje določa označeni odlok štajerskega namestništva, da se morajo vse prošnje za vzdrževalne podpore reševati natančno in naglo ter da se morajo o storjenih sklepih vzdrževalnih komisij stranke nemudoma obvestiti.
Za vdove padlih vojakov. Na Dunaju se je ustanovila pisarna, ki daje nasvete v vseh važnih zadevah vdov padlih vojakov. Če torej ima vdova kako zamotano ptavno, zapuščinsko ali kako drugo enako zadevo se lahko obrne na omenjeno pisarno, ki daje brezplačna, a točna pojasnila. Naslov: »Kuratorium für Kriegerwitwen Dunaj, 4. okraj. Grosse Neugasse št. 8.
Izplačila po poštni hranilnici. Od 1. aprila naprej je določeno, da bo izplačevala poštna hranil-
niča vse nakaznice cesarjeve kabinetne pisarne, finančnega ministrstva, naj višjega računskega dvora, ravnateljstva državnih dolgov ter državnega sodišča. Poštna hranilnica bo izplačevala nakazane zneske imenovanih oblasti, ne da bi trebalo strankam pisati dotičnih pobotnic. Pristojbino za kole-kovanje pobotnice si bo poštna hranilnica odtegnila takrat, ko se bo izplačal stranki nakazani de-
nar.
Razpuščena vojaška bolnišnica. Deželno in gospe j no pomožno društvo Rudečega križa za Kranjsko naznanja, da se je društvena bolnišnica v Haasbergu pri Planini (Windischgrätzova grajščina) na Kranjskem razpustila.
Plačevanje davkov. C kr. finančno deželno ravnateljstvo za Štajersko v Gradcu razglaša: Tekom 2. četrtletja 1916 se morajo neposre ini davki na Štajerskem plačati v nasledn ih obrokih: I Zemljiški, hišno-razi’edni in hišno-najemninski davek ter 5 odstotni davek od najemnine onih poslopij ki so prosta hišno najemninskega davka in sicer: 4 mesečni obrok do dne 30. aprila 1916, 5. mesečni obrok do dne 31. maja 1916, 6. mesečni obrok do 30. junija 1916 II. Občna pridobnina in pridob nina podj< tb. podvrženih javnemu dajanju računov:
2.	četrtletni obrok do dne 1. aprila 1916 III. Rent-nina in osebna dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom odbitkov po osebah oziroma blagajnicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke in sicer 1. polletni obrok do dne 1. junija 1916.
Naznanilo vreč. Kakor se je že poročalo, je po ministrski odredbi z dne 14. marca 19 6 vsak lastnik vreč dolžen naznaniti politični oblasti, koliko vreč ima pri svojem gospodarstvu. Naznaniti so, kakor se nam naknadno poroča, sledeče vreče : nove in stare vreče za zrnje, moko, otrobi, sladkor, cement, umetna gnojila, sol, kemične izdelke, riž, kavo itd., nadalje vreče iz jute, konopljenega, lanenega platna ali vo.nenega platna. Naznaniti se more vreče, ki so prazne ali napolnjene. Naznanilu so podvrženi trgovci, zadruge mlinarji, peki, kmetje itd. a samo tedaj, če imajo v svoji zalogi ali v gospodarstvu 500 vreč. Kdor torej nima 5 0 0 lastnih vreč, mu ni treba naznanjati svojih vreč. Torej posestnikov v naših krajih ta odredba ne bo zadela. Kdor pa ima 500 ali več vreč, mora najdalje do 10. aprila svoje naznanilo odposlati osrednji družbi za volneno blago, Dunaj, I. Maria The-resienstrasse '2/34. Naznanilni listi se dopijo samo pri okrajnem glavarstvu.
Prodaja sladkorja v kockah. Štajersko cesarsko namestništvo določa, da se mora oddafi pri nakupovanj i sladkorja v kockah v papirnatem zaboju, ki tehta 5 kilogramov, samo sladkorni n k rt za 43/4 kilograma sladkorja, kajti papirnati zavoj tehta 1/4 kilograma. Ta določba pa ne spremeni cene za zaboj sladkorja, v kockah v papirnatih zavojih, ki tehtajo 5 kilogramov.
Zvišanje cen za slatino. Zveza društev zdravilnih izvirkov je imela na Dunaju sejo, v kateri se je sklenilo, da bodo zvišali tudi cene za slatino in sicer za 10 odstotkov. Zvišanje cen utemeljujejo s tem, ker so zvišali tovarnarji za izdelovanje stekla cene za steklenice, ki se j h rabi pri razpošiljanju slatine.
Občinski pečati in krušne karte. Z mariborskega okraj, glavarstva se nan poroča dodatno k naši notici pod gornjim naslovom v »Straži« z dne 20 marca t. 1., da se je že z odlokom dne 28. julija 1915 št. 1185 naročilo občinskim predstojni-šhom glede štempljanja krušnih kart sledeče: Štempljanje kart se lahko izvrši po obč predstojnika ali v šolski pisarni ob dnevu, o katerem se ima s šolskim vodstvom dogovoriti, ali pa da prepasti obč. pečat v navedeno svrho za določen čas (torej samo začasno) šolskemu vodstvu.
Bakrena galica. Z ozirom na našo notico o bakreni galici se nam poroča, da je došlo zdaj na Star jersko le del galice, ki je določena za naše vinograde. Mariborski okrajni zastop je n. pr. dobil zdaj samo 1 vagon galice. Rajzdeljdvala pa se bakrena galica ne bo poprej, dokler ne bo došla vsa razpoložljiva množina. Cena bo 3 K 20 vin. ali 3 K 25 vin. za 1 kilogram.
Nakupovanje živine. Kakor se nam poroča iz Gradca, se bo prodaja in nakupovanje živine na Štajerskem organiziralo. Nakup in prodaja živine bo izročena graški podružnici dunajske osrednje živinske vnovčevalne družbe. Poseben odbor, v katerem so zastopniki deželnega odbora, Kmetijske družbe in raznih drugih zastopstev, bo imel nadzorovalno pruvico ■
nad jjoslovaiijein živinske nakupoval nice, Ko dobimo ; natančnejše podatke, bomo obširneje poročali. -
Živinski in svinjski sejmi v Ptuju zopet do- | voljeni. Ker se v ptujskem okraju v zadnjem času ni i pojavil nobeden slučaj kužne živinske ali svinjsko bo- | leizni, so živinski in svinjski sejmi v Ptuju od dne 4, j aprila nadalje zopet dovoljeni. Dne 4. aprila se bo že j vršil prvi svinjski sejm v Ptuju.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu jo sedaj j hmeljska kupčija skrajno malenkostna, kajti v prete- | čeni dobi se je poprodalo, oziroma pokupilo, komaj \ 20 bal hmelja iz češke kronovine, tujega hmelja se je j zelo malo pokupilo, oziroma poprodalo, čeprav se na- j bajajo v hmeljskih skladiščih v Žatcu velike zaloge j tujega, zlasti štajerskega hmelja. Cene za tuj hmelj j so zopet padle za celih 10 K in so se gibale med 25 j do 85 K za 50 kg._ V hmeljskih skladiščih v Žatcu je j sedaj nakupičenih zavsero še 27.646 bal raznovrstne- j ga hmelja.	!
Oljke bodo letos bogato obrodile v Dalmaciji, j kakor poročajo tamošnji časopisi. Tako prinaša \ spljitski »Dan« : Veselim srcem možemo da javimo, < da če ove godine na Braču biti veoma mnogo ma- j slina. Narod se sam čudi i kaže, da još nikada } nije o ožujku bilo toliko rese na maslinama, koli- | ko ove godine.
Plovba po Dravi začasno ustavljena Na proš- j njo elektrarne v Fali nad Mariborom je štajersko cesarsko namestništvo ustavilo do 21. aprila t. 1. plovbo po Dravi in sicer 1 kilometer nad jezom elektrarne notri do novega jeza elektrarne.
Uporaba koruze za izdelovanje piva nedovoljena. Zveza avstrijskih tovarnarjev za izdelovanje piva je zaprosila vlado, ‘da se ji dovoli uporabo koruze namesto ječmena za izdelovanje piva. Tozadevna prošnja je bila vložena dne 19. novembra 1915. Dne
4.	februarja 1916 je pa finančno ministrstvo odbilo i-menovano prošnjo z utemeljevanjem, da se sme uporabiti koruzo izključno le za oskrbovanje prebivalsb va iz moko, ne pa za druge namene. Torej piva iz koruze ne bomo pili!
Milo. Aprovizacijski odsek politične komisije na Dunaju je minoli četrtek razpravljal o preskrbovalna mila. Poročevalec je poudarjal, da so se cene neopravičeno pc večale in da je postala kakovost mila sploh slaba, zlasti pa je navadno milo za pranje skrajno slabo, kar ravno revne ljudi najbolj zadene. Čudo, kako se že res vse trudi, da bi ravno reveže vse iz kože dalo.
Pošiljanje kave po pošti omejeno. Poštno ravnateljstvo za Štajersko razglaša, da je prepovedano brez dovoljenja deželne politične oblasti pošiljati po pošti kavo izven štajerske dežele v druge dežele. Na tozadevne poštne pošdjatve vojaške uprave nima ta odredba nobene veljave.
»vica zvišala cene za pivo. Švicarska vlada ie sklenila, da zviša cene za pivo za 150 odstotkov. Zvišanje stopi v veljavo s 1. aprilom.
Izvoz tobaka h Turčije zopet dovoljen. Turška vlada je sklenila, da je od 1. aprila nadalje zopet dovoljeno izvažati iz Turčije vsakovrstnega tobaka.
Nemčija prepovedala izvoz srebra. Nemška vlada je prepovedala izvoz srebra ali srebrnega denarja iz Nemčije. Potnikom, ki potujejo iz Nemčije v sosedne države, je dovoljeno vzeti seboj za 10 mark^ srt brnega denarja.
Švica dovolila izvoz čokolade. Švicarska vlada je dovolila, da se sme izvažati čokolada v sosedne države v poljubni množini.
Mesne karte v Nemčiji. Nemška vlada je sklenila, da upelje s 1. apnlom za Nemčijo mesne karte, ker se pričakuje, da bodo vsled tega nekoliko padle cene za meso. ki so se-’al precej visoke.
Ponarejeni srebrni goldinarji. Na Spodnjem Štajerskem kroži v zadnjih tednih zelo veliko število ponarejenih srebrnih goldinarjev ogrskega kova iz leta 1888. Ponarejeni goldinarji so napravljeni iz manjvredne kovin aste mešanice, s temnomodre barve in se jih prav lahko razločuje od pristnih, ker so veliko lažji. Ker je že bilo veliko oseb osleparjenih, torej pozor!
Uravnava plač vojnih ujetnikov. S posredovanjem Rudečega križa sta avstrijska in italijanska v-lada odredili, Ida dobe naši ujeti častniki v laškem u-jetništvu od 1. aprila naprej višje plače, kakor so \ih dobivali dosedaj. Praporščaki in kadeti bodo dobivali plačo poročnikov, kadet ni aspiranti mesečno 10Ö lir, moštvo pa plačo po šarži. Slično velja tudi za laške ujetnike, ki se nahajajo v našem ujetništvu.
Velika železniška nesreča v Ameriki. Blizo Cie velanda (Ohio) sta dne 29. marca zgodaj zjutraj v gosti megli trčila dva vlaka. Dosedaj so izpod razvalin potegnili 17 mrtvih in 25 ranjenih
Na 21. porodu je umrla kramarica Rozina Mong iz Zirla. Prvega otroka je porodila, ko je bila 14 let stara. Omožena je bila dvakrat. S prvim mo žem je imela 14 otrok, z drugim pa sedem.
JDopifti*
Maribor. V baziliki Matere Milosti so se od 27, do 90. marca vršile duhovne vaje zä ude tretjega reda sv, Frančiška. Slovenske pridige je imel ra/na-telj slovensko-štajerske redovne skupine, č. g. o, F. Benicij Perc. Duhovnih vaj se je udeleževalo tudi o-bilo slovenskega vojaštva.
Maribor. V prihodnji seji mariborskega mestnega sveta se bo obravnavalo o mestnem proračunu za leto 1916. Vsi redni in izvanredni dohodki mestne občine za tekoče leto so preračunjeni na 2,178.313 K, izdatki pa na 2,171,066 K, torej preostanek 7.247 K. Izvanredni izdatki so preračunjeni na 752.212 K,
Maribor. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem pod predsedstvom deželnosodnega svetnika dr. Kočevarja se je vršila dvadnevna obravnava med mariborsko mestno občino in zvezo augsburških plinarn, zaradi prevzetja tukajšnje plinarne v mestno upravo ter zaradi tozadevne odkupnine. Slo se je namreč za vprašanje, ali se morajo v svrho določitve amortizacijske svote všteti v to svoto tudi obresti ter obrestne obresti. Mariborska mestna občina je prevzela s 1. januarjem 1915 tukajšnjo plinarno v lastno upravo, ter je ponujala 361.234 K odkupnine, dočim so zahtevali lastniki plinarne svoto 722,690 K, torej 361,455 K : več, kakor je ponujala mestna občina. Glede odkup-! nine si je bilo sodišče popolnoma na jasnem, samo glede vprašanja obresti in obrestnih oliresti bi še bilo potrebno strokovnjaško mnenje graške in dunajske ; trgovske zbornice, vsled česar je bila zanimiva ob-■ ravnava preložena.
Maribor. Umrl je Janez Stiberc, desetletni sin-I ček trgovca v Cvetlični ulici.
Maribor. Šolski sloga na tukajšnji višji dr-i žavni realki, Simon Fuchsbicbler, je odlikovan s j častno kolajno za 40letno zvesto službovanje.
Sv. Juri| ob Ščavnici. Bralno društvo ima v nedeljo, dne 2. aprila, popoldne po večernicah, svoj občni zbor. Odslej bodo tudi knjige in listi v čitalnici zopet na razpolago.
Ptuj. Dne 24. marca je umrl brivec Stanislav Klobučar.
Celje. Dne 26. sušca se je poročil v Celju g. Franc Mravljak, gimnazijski učitelj in nadporočnik v I rezervi, z gospico Marto Zoro Hrašovec, hčerjo g. od-; vetnika dr. Juro Hrašovca. Bilo srečno!
Trbovlje. Dne 27. marca je bila poročena v tukajšnji župnijski cerkvi Frida Leiler, hčerka rudniškega ravnatelja v Hrastniku Franca Leiler, z rudniškim inženirjem in nadporočnikom v rezervi, Ladislavom Wendt. Nevestin starešina je bil nevestin oče Franc Leiler, ženinov pa trgovec Jože! Vouk iz Hrastnika.
Kapela pri Brežicah. Z velikim veseljem pričakujejo vsako leto Kapelčani praznik sv. Jožefa, ker na. ta dan že deseto leto prihaja semkaj obhajat svoj god s slovesno sv. mašo in pridigo vlč. g. profesor vseučilišča v Zagrebu dr. Josip Pazman, ki je sedaj dekan bogoslovske fakultete, narodni zastopnik. Letos pa je še prišel v spremstvu gosp. profesorja Ferda Hefflerja. z a nega pisatelja, ki je imel pridigo in g. župnika Sfepinaca iz Brdovca. — Dne 12. t. m. je našel ža'ostno smrt pod lavino na južnem bojišču tukajšnji trgovec, poštenjak g Anton Zorčič. Od naše ne velike župnije jih je padlo že čez 35. Bog daj jim in nam m r!
* Brežice. Dne 24. marca t. 1. je bil odlikovan četovodja Maksimilijan Pavlič, doma iz Buč, okraj Brežice za svoje junaštvo z zlato hrabrostno kolajno. Že poprej je bil odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno 1. ia 2. razreda. Odlikovanec se je junaško boril v hudih bojih pri Bovcu, kjer je i bil težko ranjen. Njegovo zdravstveno spanje se obrača na bolje.
Zadnjo poročila došla v peteti im31. marca.
ftajnovejše avstrijsko uradno porodilo
Dunaj, 30. marca
Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Mestoma boji prednjih straž.
Italijansko bojišče.
Na Goriškem so se zopet vršili no č i n dan hudi boji. Ob o b m o s t j u so zopet na o-beh straneh stopile v boj močnfe č e t e. Naše čete j so ujele tukaj 3 5 0 Italijanov, med njimi 8 ča- j
j stnikov. Na ozemlju D o b e r d o b s k e gorske planote je artilerijski ogenj skrajno živahen. Na višinah izhodno od S e l c se nadaljujejo boji za nekatere strelske jarke.
Oddelek naših pomorskih letal je metal izdatno bombe na sovražne baterije ob izlivu Z dobe.
Na ozemlju F e 11 a in P1 ö c k e n, na fronti ob Dolomit i lr in pri Rivi topovski boji. Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Hòfer,
podmaršai.
Najnovejše nemško uradno
poročilo.
Berolin, 30. marca.
Francosko bojišče.
Na ozemlju Liho n s a (40 km izhodno od A-miensa) je ujel majhen nemški oddelek, ki je napravil kratek sunek v francosko postojanko, 1 stotnika in 57 mož.
Zahodno od Može so sko Salii Fr äneofci z močnim artilerijskim ognjem opetovano zavzeti gozdne postojanke severnoizhodno od A v o c o u r t a; bili so odbiti. V južno-izhodnem kotu gozda je prišlo do srditih bojev iz največje bližine; boji so se nadaljevali tudi ponoči, dokler se ni moral sovražnik danes zjutraj, dne 30. marca, tudi tukaj umakniti. Artilerijski boj se nadaljuje na obeh bregovih reke Može z veliko srditostjo.
Poročnik Immelmami je v zračnem boju izhodno od B a p a, u n e uničil d v a n a j s t o sovražno letalo in sicer angleški dvokrovnik, čegar posadka je bila ujeta.
Vsled metanja bomb na M e t z je bil ubit eden vojak, nekaj drugih je pa bilo ranjenih.
Rusko bojišče.
Izhodno od jezera N a r o č so Rusi včeraj, 29. marca, napadali nekoliko manj. Njihova artilerija je še ostala tukaj, kakor tudi zahodno od J a k ob stadi a in severno od kraja Vifdzy živahno delavna. Pri kraju P o s t a v y je zavladaj mir.
Bombe na Valono.
Dunaj, 30. marea.
Uradno se razglaša:
Dne 29. marca predpoldne so 4 pomorska letala pod vodstvom linijskega poročnika Konjoviča bombardirala VaJono. Več bomb je zadelo v baterije in vojaška kritja, spravišče zrakoplovov, veliko skladišče in na francosko zračno materno ladjo „Foudre,“ Kljub srditemu obstreljevanju so se vsa letala vrnila nepoškodovana.
Mornariško poveljstvo.
800 b )xnb m Solom
Sofijski „Agence Telegraphique Bulgare“ poroča dne 30. marca:
Generalni štab poroča: Dne 27. marca je skupina 15 nemških zračnih letal bombardirala pristanišče v Solunu in Irancosko-ajn gleško taborišče v bližini mesta. Letala so vrgla 800 bomb, ki so napravila veliko škode. Zrakoplovci so opazovali razstrelbo, ki se je izvršila v nekem skladišču blizu kolodvora, in razstrelbo na sovražni ladji. Sovražno zračno bro-dovje je poskušalo napasti nemške zrakoplove. A poizkus je bil brezuspešen. 4 f ra n oosl:o-an gl e-ške zrakoplove so prisilili, da so se morali spustiti na lia, a druga letala so se morala umakniti.
Italijansko uradno poročilo.
Dne 29. marca.
V dolini Vermeglio (Noce) je zelo učinkujoči o-genj naše (italijanske) artilerije razpršil sovražne čete, ki so opravljale obrambna dela. Na železnicah in cestah v dolinah Vermeglio in Sugana neprestani promet z vlaki in gibanja čet, katera moti naša (italijanska) artilerija, kjerkoli je le mogoče. Na ozemlju Cima Val Piana (med Val di Ca)amento in Val Cam-pelle) so napadli italijanski oddelki sovražne (avstrijske) delavske oddelke in jih razpršili.
Na postojanke, katere so za,vzele italijanske čete pri sedlu Freikofel in pri Passo del Cavallo je bilo delovanje s o v r a ž n ie (avstrijske) artilerije včeraj zelo živahno. Naša artilerija je učinkujoče odgovarjala; in je zapodila v beg majhne sovražne oddelke, ki so napravili napadalni poskus.
Na bojni črti ob Soči živahen artilerijski ogenj. Na kražki gorski planoti so bili včeraj zjutraj odbiti napadi, katere je podvzel sovražnik na višinah pri j Gorici. Med Vermeljanom in Tržičem se je posrečil S italijanski napad, v katerem je bilo ujetih več kakor 1 deset sovražnikov.
Hanjeni, padli in ujeti.
.	Pešpolk Slov. 47:
Padlo moštvo-
Gauđe Alojzij, pešec;
Karner Avgust, pešec;
Müller Franc, poddesetnik;
Seewald 'Mih., pešec; Strohmeier Jan., pešec;
VerSiö Jožef, pešec, Maribor;
Zorec Rudolf, pešec, Maribor okolica.
Pešpolk štev. 87:
Ujeti častniki:
Egi see r Karol, nadporočnik;
Odörler Adolf, poročnik;
Pischely Henrik, polkovnik;
Premer Artur, poročnik;
W aule a pl, Oton, stotnik.
Pešpolk štev. 47:
Ujeto moštvo:
Ačko Jurij, pešec, Maribor;
Baldssi Viktor, pešec; Bastiančič Jožef, nadomestni rezervist (Rusija; Botar Lovro, pešec (Rusija); Rrencela Janez, pešec (Rusija);
Dagostin Janez, pešec (Simbirsk, Rusija);
Ekart Anton, pešec. Sv. -Marjeta, Maribor (Rusija, Ačinsk);
Fidler Janez, pešec;
Glanz Anton, pešec, Radgona;
Haas Frane, pešec; Haring Frane, pešec;
Kerhe Franc, pešec, Sp. Hoče (Rusija);
Lorber Karol, četovoclja, Maribor; Likaveo Anton, narednik (Rusija); Lorenčič 'Janez, pešec, Maribor (Rusija); Leš Janez, pešec, Sv. Jakob, Maribor (Rusija);
Mandel Jurij, pešec, Maribor; 'Malalan Henr., tit. narednik;
Mur Rudolf, pešec (Rusija);
Neumeister Anton, pešec, Radgona.
Pahernik Jurij, poddesetnik, Gomilica (Rusija). Pramesberger Anton, pešec (Rusija);, Preter Karol, pešec (Rusija); Proneg Franc, pešec (Rusija);
Rothammer Karol, nadomestni rezervist, Rus.).
Schlesinger Vinko, nadomestni rezervist, Maribor (Srbija); Schwarz Jurij, nadomestni rezervist, (Rusija); Schweinzger Leopold, nadomestni rezervist (Rusija); Sieber Jakob, malomestni rezervist' (Rusija); Simončič Jožef, pešec; Sossicb Anton, pešec, (Rusija); Stani Friderik, nadomestni rezervist (Rusija); Strohmeier Simon, nadomestni1 rezervist (Rus.); Stübel Franc, nadomestni rezervist (Rusija); Sudič Anton, pešec (Rusija);
Tibler Franc, nadomestni rezervist (Rusija); Toman 'Janez, pešec (Rusija);
Valter jožef, pešec (Rusija);
Winter G., pešec, Gomilica (Rusija);
Zöhrer Karol, pešec (Rusija),
Domobranski eošpolk štev. 26:
Ranjeni častniki:
Freimut Egon, praporščak;
Gmajner Anton, praporščak, Brežic«;
Kasperl Ivan, stotnik;
Lukner Franc, kadet, Ljutomer;
Mitteregger H., kadet.
Padlo moštvo:
Be ran Jožef, poddesetnik; Benk Janez, desetnik;
Fabian Janez, pešec, Sv. Jakob, Maribor; Fischer Jožef, pešec, Ptuj; Frisch Janez, pešec, Maribor, Zrkovci ;
Gačnik Vinko, poddesetnik, Radvanje;
Harp Friderik, pešec, Sv. Jakob, Maribor;
Tljaš Matija, pešec, Sv. Peter, Brežice;
Jezernik Leopold, pešec, Maribor;
Kapun Janez, Črešnjevec; Knez Alojzij, pešec, Solčava-;; Koko j an Franc, pešec, Ljutomer; Kovačič Feliks, pešec, Sv. Barbara, Ptuj; Kroflič Ja.nez, pešec, Celje: Kugler Alojzij, pešec, Pirešica, Celje; Kukovec Mihael, pešec, Ptuj; Kumer Friderik, pešec, Konjice; Kuzman Luka, pešec, Konjice;
Lorber Franc, pešec, Marija-Reka;
Maier Franc, pešec; Majcenič Janez, pešec, iz Radgone; Mastinšek Janez, pešec, Rogaška Slatina; Mati Peter, štabni narednik; Melak Roman, pešec; Močnik 'Jožef, pešec, Ponikva:	Mohorko Matija,, pe-
šec: Možina Jožef, pešec;
Neuwirt Konrad, pešec, Fram;
Oman Simon, pešec, Maribor, Sv. Peter; Ott 1 Viljem, poddesetnik, Sv. II,j, Maribor;
Pavlič Gustav, desetnik, Maribor; Pegrin Ma-! ti ja, pešec ; Peisa (?) Ljuclovilc, pešec, Sv. Pavel, Co-! Ije ; Permoser Leopold, desetnik, Maribor ; Penici I Konstantin, pešec, Brežice; Pihler Frane, pešec, Ma.
\ ribor; Pinter .Jožef, poddesetnik, Sv. Krištof, Celje;
I Polzi Jožef, pešec, Radgona;
; Rajšp Janez, pešec, Maribor; Rus Karol, eno- : j letni prostovoljec;	-j
Saftič Marijan, pešec; Sajko Peter, poddeset- 5 ; nik; Scherl ing Andrej,	pešec;	Schweinzger	Anton,
I pešec ; Skutnik Avgust,	poddesetnik,	Sv.	Pavel;	Ja-	j
! nez Strohmeier, pešec:	Ì
Tacer Anton, pešec, Spielfeld; Tovornik An- | ‘ drèj, poddesetnik, Sv. Lovrenc, Celje;
Vervega Andrej, pešec, Sv. Jakob, Maribor; j Vnuk Jakob, pešec, Ptuj ; Vojčko Mihael, pešec, Bre- j j žice: Vij ačko Janez, pešec, Sv. Lenart, Maribor.
Razni:	I
Padli častniki:	j
j	Karg!	Rihard, praporščak, poljski	lovski	bala-	j
Ijon štev. 9:
j Štepec Jožef, nadporočnik iz Maribora, 27. čr- j : novojniški pešpolk;
I	Tobiš	Edmund, kadet, domobranski	pešpolk	30;
Verner Vaclav, kadet, domobranski pešpolk 30;
Vnšič Viktor, nadporočnik, poljski lovski batal-; jon štev. 12;
j Wenklar Stanislav, kadet, poljski lovski batal- | jon Štev. 7.	i
„Novi Pridigar“ '
letnik, krasno vezan, se dobi v prodajalni Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Stane s poštnino vred 8 k. P. s. Naročniki, ki so še vso ali deloma dolžni naročnino, so prošeni, da pošljejo zaostale svote semital po razposlanih položnicah, sicer pa tudi po poštnih nakaznicah.	4S
' Na Kalvarijo! 1
30 Križevih potov.	Ljudska izdaja.
Spiiat F. snè. Se»-. Segala.	Mala 8». 340 j traiti j.
Pregled vsebine:
1. Križ'’? pot romarje? ca Križevi cesti v Jeruzalem. — 2. Križev pot jeruzaltmssib frančiškanov (1. 1876) ’— 3. Novejši jeruzalemskih frančiškanov. — 4. K. p., navadno R mski imenovan! — 6. K. p. sv. Leonharda Porto-Mauriskega. —
6 K p., sv. Alfonza M L'guori. — 7. K. p , kardinala Pavla Melchers-a. — d. p., (splošni) župnika Fr. Ser. Bezjaki.
—	O K. p , slov. amerik. škofa Friderika Barage. — 10. Pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesom. — 11. V čast Srca Jezusovega. — 12. Na dan sv. obhajila. — 13. K. p., (stanovski) župnika Fr. Ser. Bezjaka. — 14. Za društvo sv Jožefa krščan-kih mož — 15. Za društvo sv. Ane krščanskih žen. —
16. Za delavce n služabnike. — 17. Za mladeniče (A. M. Slomšekovb — 18. Za dekleta (Slomšekov) — 19. Za Marijansko kongregacijo deklet — 2 '. Za družbo Marijinih otrok.
—	21. Za šolarje priprava na prvo sv. obhajilo), 22. Za redovnike in redovnice obnovitev samostanske obljnbe). —
23. K. p., za adventni čas. — 24. Za predpepeln čni čas. —
25. Za postni čas — 26.	p., na Veliki petek. 27. Za
čas posebnih stisk in nadlog. 38. Za čas vojske. 29. Za venie duše. — 30. Memerro mori ! Sledi popoln molitvenik obsegajoč „mašo v čast trpljenja Jezusa Kristusa" vse litanije, spovedne in obhaiilne molitve, razne mol tve in pobožnosti o
trpljenju Jezusovem, pesmi i. t- d.
Ko pridete ? Maribor, dajte si je v prodajalni tiafe srue s?. Cirila predložiti na ogled ; ali pa jo naročiti tat oj po pošti Dobi se knjiga v treh različnih vezavah: 1. z rodečo obrezo za K 2 50. 2. % zlato obrezo za £ 3 20. 3, krasna izdaja za K 3 50. Po pošti poslan stane vsak komad 20 vm veš. Kdor si knjigo po pošti naroči, naj pošlje denar po nakaznici naprej ia naj priloži za vsak koa-sd 20 via. za poštnino.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru»
rm	w
Pozor kmetovalci !
Ne zamudite takojšnji nakup zanesljivih in kaljivih semen na primer: domača detelja, nemška detelja (lucerna), pesa rumena in rudeča, trava, sploh vsa semena, kakor tudi vrtna in cvetlična od znane tvrdke Mauthner, ki se dobijo pri domači tvrdke
Iva» Ravnikar, Celje.
S Tiskarna sv. Cirila v Mariboru •
9	KopošM» oe^ta, dürft»	9
®	2ÄP" mmomiBsiepaie molitvenike:	*
S
B. Bartol: Hoja sa Marijo Devico, K 1.60.
B. Bartol: Nevesta Kristusova, zl. obr. K 3.40, rud. obr. K 2.50. F. S. Bezjaki: Marija žalostna mati 1887, K 1.50, zl. obr. K 2.—. Bleiweis: Hči brezmadežne. Nauki za dekleta. Rud. obr. ED2,50. Bleiweis: Tolažba dušam v vicah, rud. obr. K 1.20, zl, obreza K 2.—•
Jože Cede: Sveto opravilo 1913, K 1.20, zl. obr. K 1.50, do K 3.60.
Jože Cede:	Malo sv. opravilo. Molitve za mladino. Rud. obr,
70 v; zL obr. K i.—.
Cigan Karol:
Angel varih, zl. obr. 60 vin.
Nebesa, naš dom. Razne vezave od K 1.'50 do K 2.70. Rajski glasovi. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Skrbi za dušo. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Uodec Janez:
Kraljica vseh svetnikov in pomočnica kristjanov. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Češčena Marija. Razne vez. od K 1.20 do K 2.50.
Kvišku srca, molitvenik za otroke. Razne vezave od K 1.— do K 1.80.
Alfnnv. Ligvorij-Furlan : Prava nevesta Kristusova. Dve knjigi skupaj vezani K 3.—.
L. Herg : Venec. pobožnih molitev in svetih pesmi, za očitno in domačo službo božjo bogoljubnih kristjanov. 8. izdaja, rud. obr. K 3.—, zlata obr. K 3.50, K 4.— in K 4.20.
Tj. Herg: Venec i sv. pesmi za domačo službo božjo (zaKse vezane samo pesmi) K 2.—.
A. Kalan: T. Kempčana: Hodi za Kristusom. K 2.—.
Dr. A. Karlin: Priprava na smrt K 2.20.
Kerčon:	Rafael, ali nauki in molitve za odiraslo mladino 1895.
Rud. obr. K 1.—, zlato obr. K 1.60.
Fr. Kosar: Nebeška hrana I. in II. del, po K 2.20.
Lintelo, Mladini! Pogosto in vsakdanje sv. obhajilo. SO vin. 20 iztisov ali več po 25 vin.
J. Pagani: Presv. Rešnje Telo. Zlata obreza K 2.20.
Dr. J. Pajek: Sv. Jožef. K 2.—. —
J. Pavlič: Gospod, teci mi pomagat! K 2.—.
Podgorc: Sv, Spoved. K 2.—.
Pristov: Vir življenja in svetosti. Zlata obreza K 2.40.
Jožef Rozman : Družbine ali dekliške bukvice. Z rudečo j obrezo K 3.—, z zlato obrezo K 3.50, K 4.--, in K 4.20.
Rozman: Krščanski vojak. Pouk slovenskim mladeničem, ki so vpoklicani v vojaško službo. Broš. 80 vin.
Seigerschmied : Sv. Družina. K 2.—.
A. M. Slomšek: Življenja srečen pot. Nauki, vzgledi in molitve za mladeniče 1893. K 2.20
Dr. J. Somrek:	Prijatelj otroški ali darilo pobožnim šolarjem.
Zlata obreza s sekiricami 50 vin., zel. obreza s sekiricami 40 vin., brez sekiric 36 vin.
Walser:	Večna molitev pred Jezusom v zakramentu ljubezni.
Veliki tisk. Rudeča obreza K 3.—, zlata obresten K 3.40.
Dr. J. Walter: Sv. rožni venec. K 2.—.
J. Zupančič:	Dušna pomoč za bolnike. Molitve za umirajočo
kristjane 1887. K 2.60.
Sfajva Gospodu (velike črke). K 2.80.
Družbenik Marijin. Molitvenik za Marijine družbe. Rudeča obreza K 1.50, zlata obreza K 2.30, šagrin K 2.80.
Družba vednega češčenja v lavantinski škofiji. Dve molitveni uri pred sv. Rešnjim Telesom. Broš. 20 vin., vez. 30 vin.
Duhoviti vrtec ali molitvenik za katoliško mladež s podukom Za sv. birmo 1893. 80 vin.
Duhovno veselje, molitvenik za mladino. Razne vezave od K 1.40 do K2.50.
Vrhove S. I.: Migljaji na razpotju življenja. RudetSa obreza 9(1 vin., zlata obreza K 1.10.
Božja pot na sv. gore. Popolen molitvenik. Zl. obr. 80. vin.
Lepo življenje in srečna smrt. Rudeča obreza K 1.40, zlata ofcj reza K 1.80.
Gospod, usliši mojo molitev. Razne vezave od K 1.40 do K 2.50,
Lepote najčistejšega Srca, Marijinega. Komad 8 vin., 100 koma«
dov K 7.—.
Marija, kraljica src. Nauk o pravi pobožnosti do Matere božje, Rudeča obreza K 1.60, zlata obreza K 2.40.
Obljube nresv. Srca Jezusovega. Komad 10 vin., 100 komadov K 9,—
Sveta ura ali kažipot v nebeško domovino. Razne vezave od K 1.40 do K 2.50.
Šegula:	Na Kalvarijo, obsega 30 križevih potov in razne po-
božnosti v čast trpljenju Kristusovemu. Cene K 2.50, K 3.20 in K 3.50. Po pošti 20 vin. več.
Zemljič: Marijino življenje. Broš. K 1.50, vez. K 2.—.
Tolažba nebeška. Velike črke, zlata obreza K 1.50.
Dušni vodnik v srečno večnost. Velike črke. Rud. obr. K 3.—.
Molite bratje! Velike črke. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.80.
Popotni tovariš za tretji red. Rudeča obreza K 1.80.
Pot v nebesa za tretji red. Ru leča obreza K 1.80, zlata K 2.40.
Furlan: Trinajst torkov v čast sv. Antonu Pad. Rudeča obreza K 1.20.
Schevring: Sv. Anton Padovanski. Rudeča obreza K 1.20, zla' ta obreza K 2.40.
Pot k Bogu. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.60.
Baraga: Dušna paša. Rudeča obreza K 1.40.
Ključ nebeških vrat. Velike črk . Rudeča obreza 90 vin.
Getzemani in Golgota. Rndeča obreza K 2.60, zlata obr. K 3.60,
Denar se najboljše pošlje naprej. Za poštnino je treba dodati za vsako ku5igo 10 vin.

S^rsne balenìi, ©stmr&ki kaše^, aaduha^po InfluentfL
ì Sir&Ii*3 ?
\ ^edu&fW! ,kaimrim 3>1r®!fr%
aiahŽA naduho-	.
0. Sfer©fux«i efroci.pri hahrik «finkt««S**«®»
i Vfe®K sa Srpi ««	katlju.
lažje I® ©&**?©««& ®e ko>*artj*Qp P xdrsvt % Oseb« » kf®nl^Ss?» k»4em#n feronhijav
ki a Stfečllesom ©srirove-
Priporočam č. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih sveč. Voščene sv« če prodajam kilogram po 5 K, mili-sveee pa zavojček po 2 K 40 v. P osek kupujem kilogram po 2 K 40 v. mm-
Duchek Franjo, svečar,
Maribor« Vlktrfnghcfm?i cesta.
Od vojaške oblasti imenovani komisar za nakupovanje gena in slame kupim vsako množino sena in slame
Anton Birkmajer,
Maribor, Melle štev, 29.
Ure! Ure! •*«
V veliki izbiri in po nizkih cenah.
Srebrne ure za fante od 7 K Srebrne nre damske od 8 K Srebrne verižice od ž 2 40 Sreb. verižice damske K 3~60 Zlate damske nre od 26 E
Za vsako uro se jamči!
Premijske nre, Schafhausen, Zenith, Omega, Sterne
Očala: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
^ Bureš M
Hüjfigürns, umetnine in muzikaiiie.
Goričar & Leskovšek
= Celie =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbere dopisnic XX po raznih cenah. XX
Zu 9üstilniiarfe:
Papirnate servirete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
urar, zlatomer in oöalar,
TegettMva cesta 39. Pni arar od glav. kolodvora.
Hlllllli
im sQStretka
Venim zaloge w, firapes-imfi, srebrnine En epfM peti po vsaki gesL
Tudi aa obroke. ■ llastr. eea& zaslon]. - Gramofoni 20—280 K
K 3«»
K r-~ K 34'— E !©•— ! K #■— i K 3 — Ì
k a-— :
KiUasta remont.-ur* Pristna srebrna ora Original omega nn Kuhinjska ura Budilka niklasta Poročni prstani Srebrne verižice
Večletno jamstvo.
Nasi. Dielingcr
Mi Fehrenbdch
arai» Ib bMif 19EIBÖR, Gosposka al ZB
Kupujem zlatnine In srebre.
Trgsvski alersee, a dobrimi éciski-mi spr čevali. iz požteae hiie, ki mora obiskovati tr<o o šol«, k sprejme v trgovine A Pinter, Blor.. Bist ica.
Dva dijaka ali dva cssp’düni se vzamejo na stanovanje in hrano Maribor, Bad gasse 11, kvo 7.
Atpsi luta
svečar v Slovenjemgradcu kupi vsake množino
žebolneoa
voskainvotfin
po najvišji ceni.
»i®
§!
Naročajte in
razširjajte
„Stražo'*!
Edina šfalcgr&ka steklarska narodna trgovma
Na debelo 1	Na droba©!
FRANC STRUPI
Graška cesta
• ••
• • •
CELJE
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene 1st celanasie posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev s§r podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pr! cerkvah in stavbafe,
Nafsolidnefša in točna postrežba.
Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptiiju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
JJradne ure
ik petek in mk sejmski dan od 6. tea is vsako nedeljo od 8. do pol 10. ore do-Tpiačaje hi izplačuje se redno samo ob uradnih Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. nre dop.
«n	firibk
<fc &. tue in T
O
Uradni prostori
nakajajo v minoritskem samostanu v Ptuja.
Hranilne vloge
obrestuje po 4*/,•/„, od 1. in 16. v mesen po vložitvi in do 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ia-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice dragih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri e tem kakih potov ali sitnob.
Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.080 in domači nabiralniki.
Posolila
se dajejo na vknjižbo po 6»/„ n» po 5	*/#i o* menice po
listin in tekoči račun
	
Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih k prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris posojilnica brezplačne, stranka plaši
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celiti
raeistr ovene
i mmmm* mmwmm
Obrastala hranilne vlaga mm
•d dneva vloga do dneva vzdiga.
Eeatm davek pisčs posojiMes gama.
Dale poselila
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastave vrednostnih listin ped zelo ugodnimi pogoji Prošnje za vknjižbe dela posojilnica brezplačno, stranka plača le keleke.
Uradno ure
za stranke vsak delavnik od g. d® 12. ura dopoldne.
-Posojilnica daje tudi domačo tamfetike.-
I« lastni hiii (Hotel ,Prl balam volu') v CalJu, Graška casta 9.