Poštnina plačana v gotovini Stav. 105. V Ljubljani, ponedeljek 8. maja 1939. Knez miiu na delu za mir Vatikan, 7, maja V politični zmedi zadnjega tedna je nenadna mirovna akcija papeža Pija XJL nedvomno najpomembnejši in za človeštvo najbolj tolažilni dogodek. Zakaj edino kot poskus posredovanja za mir v Evropi je mogoče imenovati nenadni obisk papeškega nuncija Orseniga pri kanclerju Hitlerju ▼ Bechtesgadcnu v sobota Razgovor med njim in med nuncijem je trajal poldrugo uro, nakar se je papežev poslanik vrnil s posebnim letalom v Berlin. O sestanku ni izšlo sicer poročilo, vendar pravijo tako v cerkvenih kakor v nemških krogih, da je bil uspešen. Sestanek berlinskega nuncija in državnega kanclerja v Berchtesgadenu je povzročil v va-tikanskih krogih živahno zanimanje zaradi posebnih okoliščin, pod katerimi je prišlo do tega sestanka. Vatikanski krogi so zelo previdni v tej zadevi in izjavljajo le, da je šlo pri sestanku predvsem za vprašanje o zapiranju katoliških šol v Nemčiji, ki je v nasprotju z določbami konkordata. To bi samo po sebi opravičilo srečanje v teh posebnih pogojih. Na nekaterih straneh pa poudarjajo, da je msgr. Or-senigo odšel v Berchtcsgaden z letalom tisti dan, ko je dal Hitler poslednja navodila nemškemu zunanjemu ministru v. Ribbentropu za italijansko-nemški sestanek ▼ Milanu. V teh okoliščinah je prišlo do sestanka v Berchtesgadenu. Razgovori tam so bili nujni, ni pa potrebno, da bi bili izključno vezani za odnose med sveto stolico in Nemčijo. Tako bi mogel biti obisk msgr. Orseniga pri Hitlerju v zvezi z obiskom, ki ga je storil pri francoskem zunanjem ministru Bonnetu msgr. Valeri, apostolski nuncij v Parizu. Oba sestanka sta izraz dela Pija XII. za mir, saj je sveti oče pri svoji izvolitvi stavil svoje pastirsko vladanje pod znamenje miru. Saj je dejal, da je mir med narodi cilj, kateremu so posvečeni vsi njegovi napori in tudi besede, ki jih je novi papež poslal po radiu vsemu svetu, niso zapustile nobenega dvoma glede tega. Glede sestanka v Berchtesgadenu se lahko trdi, da sveta stolica ne bo ničesar opustila, kar bi lahko pomagalo k trajni pomiritvi narodov. Poslanica sv. očeta francoskemu evhar. kongresu Aliir, 7. maja. Danes je bil zaključen v Al-žiru francoski narodni evharistični kongres, katerega se je udeležil tudi pariški nadškof kardi- nal Verdier. Kongres je bil predvsem posvečen molitvam za mir. Sv. oče Pij XII. je poslal kongresu v Alžiru spomenico, ki jo je prenašala vatikanska radijska postaja. V lej spomenici se sv. oče obrača na. francoske katoličane in jim pošilja svoj blagoslov. V spomenici sv. oče poudarja značaj severne Afrike kot katoliške dežele ter poudarja potrebo, da se ohrani mir in da se odstranijo zmotni nauki na svetu. General Franco fe odpustil 250.000 vojakov Madrid, 7. maja. o. General Franco je danes podpisal odlok, s katerim odpušča iz vojaške službe štiri letnike, ki so bili pod zastavami, in sicer one, ki so •lužili vojaški rok v letih od 1926 do 1929. Vsega •kupaj je odpuščenih iz vojske 250.000 mož, t. j. četrtino vse vojske, ki jo je imel general Franco pod orožjem. V tem odloku španskega voditelja vidijo do-.koče Španija odslej vse svoje sile posvetiti obnovitvi Španije in da se ne bo vmešavala v morebitne evropske spopade, ker ji tega pač ne dopušča izčrpanost po državljanski vojni. Mussolini v Švici Zurich, 7. maja. b. Kakor 6e je zvedelo, se je predsednik italijanske vlade Mussolini pretekli četrtek mudil v Ziirichu. Obiskal je slovitega profe-•orja za očesne bolezni dr. Vogta. Mussolini se je pripeljal v Curih z letalom in se še istega dne vrnil v Italijo. Poročajo tudi, da bi 6e moral vrniti ponovno v Curih, in to verjetno prihodnjo nedeljo. O stanju njegove očesne bolezui se ni moglo doslej zvedeti ničesar. Angleško-francotki vo aški posveti zaradi Gibraltarja Gibraltar, 7. maja. o. Danes se je vrnil v Gibraltar angleški guverner za gibraltarsko ozemlje general Ironside. Dospel je iz Casablance v Irancoskem Maroku, kjer je imel važne vojaške posvete z vrhovnim poveljnikom francoske vojne sile v Afriki generalom No-guesom. Posvetovanja so veljala sodelovanju francoske in angleške vojske v gibraltarski ožini, če bi Italija, Nemčija in Španija kakorkoli sknšale ogrožati francoske ter angleške postojanke v tem deln Sredozemskega morja. Danes je dopotoval v Gibraltar francoski veleposlanik v Burgosu maršal Petain, ki je imel dolg razgovor z angleškim guvernerjem. Maršal je zvečer odpotoval v San Sebastian. Na Poljskem so danes zaključili vpis posojila za obrambo proti letalskim napadom. Vpisanega je bilo vsega 400 milijonov zlotov (4 milijarde dinarjev). Gnueral Franco naj bi v začetku junija obiskal Berlin, kjer bodo tedaj priredili veliko parado nemških prostovoljcev iz španske državljanske vojne. Ob tej priliki naj bi nemški voditelji skušali pridobiti generala Franca za živahnejše politično sodelovanje v nemfko-italijanski zveri, ttbje nemški voditelji se zdaj mude v Italiji: zunanji minister Ribbentrop, delovni minister Seldte, maršal G or in g ter vrhovni poveljnik nemške vojske general Brauehitsch, ki se je danes vmil iz Tripolisa. Vse to priča o ojačenem vplivanju Italije na Nemčijo. Vojaška zveza med Italije in Nemčijo Na sestanku italijanskega zunanjega ministra z nemškim v Milanu so dosedanjo zvezo med Italijo in Nemčijo pretvorili v vojaški pakt Milan. 7. maja. O sestanku nemškega zunanjega ministra Ribbentropa z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom je bilo danes ob 13 izdano naslednje uradno poročilo: V razgovorih med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom 6. in 7. maja v Milanu sta ministra proučila sedanji splošni politični položaj in znova ugotovila popolno enakost v nazorih obeh vlad. Pri tein je bilo sklenjeno, da Italija in Nemčija končno tudi formalno uredita tvoje odnošaje v obliki politične in vojaške zveze. S sklenitvijo tega pakta mislita Italija in Nemčija uspešno pomagati pri zagotovitvi miru v Evropi. Prvi razgovori ob tem sestanku, ki je privedel do tega daljnosežnega in za evropsko bodočnost v marsičem usodnega sklepa, je bil v soboto zvečer. Drugi sestanek je bil danes dopoldne, potem pa je bilo izdano uradno poročilo, navedeno zgoraj. Z italijanske strani poročajo • tem sestanku naslednje: Prvi razgovor med Cianom in nemškim zunanjim ministrom v. Ribbentropom je trajal tri ure v najprisrčnejšem ozračju. V tem razgovoru sta državnika preučila vsa vprašanja, ki zanimajo prijateljski velesili. Glavno je vprašanje odnosov med Nemčijo in Poljsko. Poleg tega pa so bila načeta še tudi druga vprašanja, za katera pričakujejo narodi, da se čimprej rešijo. Temu velikemu pričakovanju narodov pa ne odgovarja tisto, kar delajo demokracije. Skrajni tisk zahodnih držav namesto, da bi delal za pravično rešitev teh vprašanj, stopnjuje vedno bolj vojni nemir z raznimi lažnivimi poročili. Te novice pa so brez vsake podlage, in onemogočajo plemenite napore za vzpostavitev miru in pravičnosti, ki moreta biti edino trdni in trajni temelj evropskega reda. Stara Evropa še vedno živi v utvari, da bo zadržala zgodovinski razvoj. Italija in Nemčija pa v nasprotju s tem izvajata nalogo pravičnosti in miru. To se je povsem jasno pokazalo v pomirljivosti, ki se je vzpostavila med romanstvom in german-stvom in med odnosom med Nemčijo in Italijo ter z drugimi narodi. Rim in Berlin sta lepo razčistila svoje odnose z Jugoslavijo in na Jadranskem morju je vzpostavljen ploden mir. Pri nedavnem sestanku v Benetkah sta skušala Rim in Berlin razčistiti tudi odnose med Madžarsko in Jugoslavijo ter Madžarsko in Romunijo. Nemčija je ponudila nova pogajanja Poljski za zaključitev 25-letnega pakta na temelju miru in pravičnosti. Voditelj nemške države je prav tako predlagal sporazum Angliji in skupno jamstvo Nemčije, Poljske, Madžarske, Slovaške. To je složno delo miru, ki ga razvija osišče. Berlin, 7. maja. Večerni listi prinašajo kot največjo senzacijo pretvoritev dosedanje nemško Izredna pooblastila predsedniku poljske republike Varšava, 7. maja. Na včerajšnji seji poslanskega zakonodajnega odbora je bil sprejet zakonski predlog, po katerem naj dobi predsednik republike Moscicki izredna pooblastila za vodstvo vseh državnih poslov, ne da bt moral pret vprašati za svoje sklepe obe zbornici. Zakonski predlog bo sprejet v najkrajšem času in ga vlada uie-meljuej s tem, da se je mednarodni položaj zadnje dni zelo zaostril, zaradi česar mora predsednik ‘ republike imeti vso oblast, da lahko ukrene vse, kar mu bo narekovala skrb za varnost poljskih meja in poljske svobode. Poljaki iz Gdanska so polkovniku Becku poslali brzojavko, v kateri mu izražajo svojo zahva- lo in priznanje za njegov govor in za stališče, ki ga je zavzela Poljska glede Gdanska. V brzojavki pravijo, da je Poljska zdaj pokazala dobro voljo in da tega pričakujejo tudi od Nemčije, ki bo s tem vsemu svetu dokazala, da ne misli na nasilje. V tem smislu piše tudi ves današnji poljski tisk, brez razlike stranke. Odposlanstvo dijakov iz Vilne, Poznanja in Lvova je izročilo ministrom prosvete in vojske sklep, v katerem izjavlja, da je vsa poljska mladina pripravljena braniti meje republike. V resoluciji pravijo, da so pripravljeni žrtvovati počitnice in oditi na delo za mejne utrdbe. Predsednik senata dr. Korošec govori gasilcem Lepa slovesnost zemunskih gasilcev v navzočnosti dr. Korošca in ministra Snoja Belgrad. 7. maja. m. V Zemunu so bile danes slovesno blagoslovljene najmodernejše avtomatične gasilske lestve in dva avtotanka, ki jih je za svoje potrebe nabavila Prostovoljna gasilska četa »Matica« v Zemunu. Za botra pri blagoslovitvi je bil predsednik senata dr. Anton Korošec, ki se je pripeljal v Zemun točno ob 10 dopoldne. Po svojem prihodu je obšel gasilske čete, ki so dr. Korošca prisrčno pozdravile. Slovesnosti sta se poleg drugih udeležila tudi predsednik Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije, min. Franc Snoj ter minister brez listnice Ante Maštrovič, poleg njiju pa še senator dr. Milan Koetič iz Zemuna. Po pozdravnem govoru g. Markoviča je duhovščina blagoslovila najmodernejše avtomatične lestve in dva avtotanka, nakar je imel predsednik senata dr. Anton Korošec na zbrane gasilce ta-le nagovor: »Veseli me, da ste mi z vabilom, naj botrujem temu vzvišenemu dejanju društva izkazali čast, ker društvo že desetletja služi kot pionir in središče gasilskega gibanja v naši domovini. Od srca čestitam prostovoljni gasilski četi v slavo sv. Florjana in sv. Jurija, ter vas prosa m, da boste pred vsem vašim članstvom in prijatelji izrazili čustva, katera gojim za vzvišeni poklic gasilcev, ki s svojo veliko požrtvovalnostjo varujejo premoženje in življenje svojih sodržavljanov. S posebnim zadovoljstvom pozdravljam veliki napredek gasilske matice, ki se ni ustrašila niti truda nita časa, temveč je vsa svoja tvama in moralna sredstva zbrala, da čim moderneje in koristneje uredi varstvo prebivalstva pred požari in poplavami.. V dokaz temu je danes poleg slave tudi slovesma blagoslovitev novih avtomobilskih lestvic, ki so največje na Balkanu in dveh avtomobilskih tankov, ki izpopolnjujejo moderne naprave in pripravljenost matice. To dokazuje, da društvo, čeprav-ob najskromnejših sredstvih dela za modernizacijo svoje oprave in se lahko s ponosom dane6 prišteva med eno izmed najbolj urejenih in modernejših gasilskih čet. Mislim, da ni potrebno povdarjati, da sem vse življenje z najlepšimi željami spremljal vsa gibanja in napore, ki so imele za cilj varstvo in varnost svojih bližnjih, moram pa poudariti tudi vzvišeni po* klic gasilcev, ki so nešjetokrat dali dokaza svoji požrtvovalnosti za bližnjega, kar je po vseh moralnih zakonih največja krepost čioveštva. Imajoč pred očmi predvsem 70 letnico vašega dosedanjega dela, kar je res sijajen jubilej, vam dragi prijatelji želim tudi v bodočnosti najlepši uspeh in vam še enkrat najprisrčnejše čestitam. Živeli!« Po govoru dr. Korošca so se začele gasilske vaje, ki jih je najprej začel izvajati dijaški naraščaj. Po vajah so zbrane gasilske čete priredile sprevod. Opoldne je zemunska gasilska četa priredija v Častniškem domu banket, ki se ca ie udeležil tudi predsednik senata dr. Korošec. Tudi pri tej priliki so ga gasilci navdušeno pozdravili. Med banketom je poveljnik gasilske čete Markovič znova pozdravil dr. Korošca ter mu zagotovil, da zemunski gasilci ne bodo nikdair pozabili pozornosti, ki jo je dr. Korošec izkazal tej četi. Za pozdrav se je dr. Korošec zahvalil s temi-le besedami: »Gospodje in gospe, jaz sem še vedno pod vtisom današnje svečanosti, ker iz nje vidim dolžnost in pripravljenost in odločnost ter veliko požrtvovanje odličnih članov gasilske čete, ki so vedno pripravljeni iti na pomoč svojim bližnjim. To je v meni okrepilo prepričanje, da bo matica tudi v bodoče opravičila zaupanje, ki ga vanjo polagajo državiiani. Ne želim ponavljati besedi, ki sem jih izrekel že pri slovesni proslavi in posvetitvi modernih naprav vaše agilne gasilske čete, vendar pa moram tudi pri tej priliki ponoviti svojo odkrito in najboljšo željo za čim lepši in koristnejši napredek matice. Spet poudarjam, da bom pri vsaki priliki v svojem bodočem delu vedno privrženec vašega vzvišenega poslanstva in da bom vaše delo kolikor bo v mojih močeh vsestransko podpiral. Pri tej slovesni priliki vas gospodje in gospe opozarjam na dejstvo, da je gasilstvo za svoje delo do bližnjega dobilo priznanje tudi na najvišjem mestu in vas pozivam, da visokemu pokrovitelju vsega gasilstva vzkliknemo: Naj živi Nj. Vis. kraljevič Tomislav!« Za njim je govorilo še več drugih, med njimi tudi senator dr. Milan Kostič. ki je poudarjal narodno deio sedanjega predsednika senata dr. Korošca že- v bivši Avsiro-Ogrski kakor tudi v sedanji skupni domovini Jugoslaviji. Banket se je končal v najlepšem razpoloženju. Drugi kongres lugorasa v Belgradu Belgrad, 7. maja. Včeraj se je tu začel drugi kongres Jugoslovanske delavske zveze Jugorasa, ki se ga udeležujejo zastopniki iz vse države ter zastopniki in tajniki Delavskih zbornic. Začetka kongresa sta se udeležila predsednik vlade Dra-giša Cvetkovič in minister za socialno politiko Rajakovič, ki sta bila navdušeno pozdravljena. Prvi govor je imel član glavnega odbora Jugorasa Gjorgjevič, nakar so bile med navdušenim odobravanjem poslane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., knezu-nameetniku in kr. namestnikoma. Nato je imel govor predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Med govorom je prišlo do navdušenih manifestacij predsedniku vlade, kot ustanovitelju splošne državne delavske organizacije. Po odhodu predsednika Cvetkoviča je kongres nadaljeval delo in najprej poslušal poročilo glavnega odbora Jugorasa. italijanske zveze v pravo politično vojaško alianco. Ta sklep prikazujejo kot najučinkovitejši odgovor na angleška prizadevanja, ki naj bi ustavila spreminjanje Evrope po nemških in italijanskih načrtih. Listi poudarjajo, da služi tudi ta korale — kakor vsi dosedanji nemški in italijanski koraki — edino le zagotovitvi miru v Evropi. S tem sta Italija in Nemčija zvezani v miru in vojni na življenje in smrt. Vesti 8. mafa O sklenitvi vojaške zveze med Italijo in Nemčijo angleško in francosko časopisje še nič ne poroča, ker je prišla vest o tem prepozno in še v nedeljo v obe prestolnici. Letni zbor nemške zveze za kolonije bo od 14. do 15. maja na_ Dunaju. , Predsednik italijanske vlade Mussolini bo imel 14. maja velik govor v Turinu in se bo v njem najbrž dotaknil odnošajev med Francijo in Italijo. Načrt za končno rešitev palestinskega vprašanja bo objavljen 10. maja v posebni Beli knjigi, ki jo pripravlja angleška vlada. Nemška vlada je prosila Italijo za posredovanje v sporu med njo in med Poljsko, piše del evropskega tiska danes. Anglija in Turčija še nista sklenili nikakegn obrambnega ali vojaškega sporazuma, kakor so to pretekli teden poročali nekateri listi._ Sklenitev takšnega sporazuma je po sodbi angleških listov odvisna od tega, kakšno stališče bo zavzela Sovjetska Rusi ja. Poveljnik nemškega brodovja v portugalskih vodah admiral Boehem je v Lisboni izjavil časnikarjem, da je nemško brodovje prišlo v španske vode samo iz poučnih namenov, ne pa zaradi kakšnih groženj, kakor so to pisali nekateri evropski listi. Nemško brodovje se po admiralovi izjavi že vrača v domače vode. Britanska vlada je poslala snoči svojemu veleposlaniku v Moskvi Seedsu navodila za odgovor na načrt sovjetske vlade o organiziranju skupne varnosti. Grška vlada je vpoklicala vse rezerviste iz strokovnih oddelkov na orožne vaje, ki bodo trajale nekaj tednov. Po zakonu o obvezni vojaški službi ▼ Angliji bo v treh letih 800.000 Angležev izurjenih za vojaško službo. Družine vojakov bodo med službovanjem dobivale 17 šilingov (212 din) tedenske podpore. Romunski zunanji minister Gafencu se je sinoči vrnil iz Belgrada v Bukarešto in je ob sprejemu izjavil, da je s svojim potovanjem po Evropi kar zadovoljen. Romunski kralj Karol je danes sprejel nemškega poslanika v Bukarešti Fabriziusa. Potovanje angleškega kralja in kraljice ▼ Ameriko se je začelo in ee nadaljuje v kar najugodnejših okoliščinah ter ob lepem vremenu, zaradi česar vlada v Angliji veliko zadovoljstvo. Nemško časopisje ne priobčuje spomenice, s katero je Poljska uradno odgovorila na odpoved poljsko-nemške nenapadalne pogodbe, ampak se omejuje na pisanje o govoru zunanjega ministra Becka, o katerem pravi, da ni povedal nič novega, marveč, da je v njem samo ponovil svoje stare napake in netočnosti. Veliko švicarsko narodno gospodarsko in kulturno razstavo so odprli danes v Ziirichu. Govor ob začetku predstave je imel zvezni predsednik Etter. Pri slovesnosti je prišlo do velikih manifestacij za švicarsko svobodo in za mir. Romunski zunanji minister Gafencu bo ta teden uradno obiskal Ankaro. Obisk v Ankari je v zvezi s prizadevanji za sklenitev obrambne in vojaške zveze med Romunijo in Turčijo. Del nemškega brodovja je priplul v portugalsko prestolnico Lisbono, pri čemer je bilo prirejenih več uradnih slovesnosti in sprejemov. Novi sovjetski zunanji minister Molotov je sporočil zastopnikom tujih držav v Moskvi, da je prevzel posle zunanjega ministrstva. Volitve na Madžarskem bodo v večini okrajev dne 28. maja, tudi v Budimpešti. V drugih okrajih pa bodo volili 29. maja. Novi ljubljanski poštni direktor v Belgradu Belgrad, 7. maja. m. V Belgradu se mudi že nekaj dni direktor ljubljanskega poštnega ravnateljstva g. Štukelj, ki je v poštnem ministrstvu posredoval za zboljšanje neznosnih razmer pri poštni upravi v Sloveniji. Ravnatelj Štukelj je btl večkrat sprejet pri resornem ministru Jovanu Al-tiparmakoviču, pri posameznih načelnikih poštnega ministrstva in pristojnih referentih. Povsod je naletel na popolno razumevanje, predvsem pri resornem ministru Altiparmakoviču, ki je obljubil, da bo storil vse, da se stanje na poštni upravi v Sloveniji izboljša. Ravnatelj Štukelj je ministru g. Altiparmakoviču izročil tudi obširno pismeno poročilo o težkem stanju slovenskih poštarjev. V zvezi s tem poročilom je poštni minister včeraj podpisal odlok, s katerim so postavljeni za dnevni-čarje-zvaničnike tile poštni odpravniki: Marija Rapotnik v Marenbergu, Franc Zabukovec v Kočevju, Ana Vode v Krškem, Angela Zadek v Dol. Logatcu, Herda Kladnik v Slovenj Gradcu, Elizabeta Šmon na Vrhniki, Ivan Okorn v Šoštanju, Alojzija Rojšek v Velenju, Marija Pau-čič na Breznem, Štefanija Kambič, na pošti Trbovlje I.. Bogomir Della Mea v Mežici. Na Bledu so danes slovesno blagoslovili Prosvetni dom »Vera v Boja, ljubezen do naroda in države« Prva misel, ki naj vodi današnjo mladino Bled, 7. maja. Blejska fara je danes praznovala velik praznik, Farno cerkev na Bledu so pred nedavnim od znotraj umetniško poslikali. Danes je bila svečana posvetitev teh svetih podob. Zvonovi so še povzdignili vso slovesnost. Pobožni blejski farani 60 napojnili prelepo blejsko cerkev. Pred farno cerkvijo so postavili visoke mlaje, raz katere so plapolale velike državne zastave, na sami cerkvi pa so viseli zeleni venci. Ob 10 je bila cerkev že vsa polna. V cerkev so strumno prikorakali slovenski fantje in dekleta v krojih ter mladci in mladenke, ki eo se postavili v vrsta pred oltarjem. Da bi svečanost dobila še lepše lice, so prišli tudi gasilci, ki so danes praznovali sv. Florijana in prisostvovali svečanosti s prapori. Gasilska godba iz Mlinega je igrala prelepe domače pesmi. Točno ob 10 je stopil na prižnico stolni kanonik dr. Kimovec. V lepih prigodnih besedah je nazorno razložil pomen 6vetih podob, Po pridigi je bila svečana blagoslovitev umetniških slik v cerkvi. Stolni kanonik dr, Kimovec je ob asistenci g. župnika iz Ribnega in domačega g. kaplana blagoslovil slike. Po končanem opravilu je bila slovesna 6V. maša, ki jo je daroval stolni kanonik dr. Kimovec. Med 6V. mašo je pel domači pevski zbor pod taktirko tukajšnjega organista. Blejsko prosvetno društvo je danes zapisalo v svojo zgodovinsko knjigo enega najlepših dogodkov. Danes je bila namreč blagoslovitev novega Prosvetnega doma. P<* slovesni sv. maši so odšli vsi v Prosvetni dom. Velika dvorana Ljudskega doma je bila nabito polna. Na odru je bil cerkveni zbor. Vsa dvorana je bila okrašena z zastavami in zelenimi venci. Blagoslovitve doma 6e je udeležil tudi ban dr. Marko Natlačen, ki ga je množica živahno pozdravljala. Za njim je stopil v dvorano stolni kanonik dr, Kimovec, ki je blagoslovil novi Prosvetni dom, V prvih vrstah smo videli blejskega župana dr. Benedika z občinskim odborom in odbornike Prosvetnega društva. Pred blagoslovitvijo je imel kanonik dr. Kimovec lep govor o namenu in nalogah prosv. društev. Takoj zatem je bila blagoslovitev vseh prostorov prosvet. doma. Po blagoslovitvi je stopil na oder ban dr. Natlačen ter imel primeren govor, v katerem je v prvi vrsti čestital k tako lepemu uspehu blejskemu župniku g. Francu Zabretu za njegov trud in pogum, ki je pripomogel k temu, da je mladina dobila tako potreben prosvetni dom. Zatem se je obrnil k mladini, ki naj ji služi ta dom v izobrazbo in pouk. Mladina pa naj se zaveda svojih dolžnosti do naroda in države. Vodi naj jo. trojna misel: vera v Boga, ljubezen do naroda in ljubezen do države. Govor so vsi navzočni sprejeli nadvse prisrčno in navdušeno. Cerkveni zbor je nate* zapel »Povsod Boga!« Nocoj priredi Prosvetno društvo na Bledu svoja akademijo, na kateri bodo mladi fantje in dekleta izvajali deklamacije, pevske točke in dr. Občni zbor centrale Zveze združenih delavcev Ljubljana, 7. maja. Danes popoldne je bil v veliki dvorani Delavske zbornic« občni zbor centrale Zveze združenih delavcev v Ljubljani. Občni zbor je ©tvoril predsednik Prezelj in pozdravil zastopnika občine ljubljanske Jemca, ing. Koširja kot zastopnika združenih trgovskih nameščencev ter ostale. Nato je prebral pozdravne brzojavke predsednika vlade Cvetkoviča, senatnega predsednika dr. Korošca, ministrov dr. Kreka in Snoja ter poslanca Kranjca. Odposlane so bile brzojavke min. predsedniku Cvetkoviču, senatnemu predsedniku dr. Korošcu, social, ministru Rajakoviču, ministroma dr. Kreku in Snoju, banu dr. Natlačenu, ljubljanskemu in mariborskemu škofu dr. Rožmanu in dr. Tomažiču ter glavnemu odboru Jugorasa. Sledila eo poročila odbornikov. Tajnik Višner je v svojem poročilu navajal, da se je centrala ZZD zelo trudila, da bi dosegla čim ugodnejše pogoje za delavstvo bodisi zaradi plač ali drugih stvari, kar se jd , je tudi posrečilo. Delavstvu so bile v več podjetjih zvišane plače in bile sklenjene kolektivne pogodbe, članstvo je močno na-rasitlo in sicer od 4212 članov na 6872, to je za 2468. Včlanjene so najrazličnejše stroke našega delavstva. V sorazmerju z zvišanjem članstva so se povečala tudi pisarniška dela. ZZD je priredila tudi dvodnevni strokovni tečaj delavstva v dvorani Delavske zbornice, na katerem je bilo 50 udeležencev. Strokovni tajnik Luzar je v scojem poročilu navajal, kakšne zapreke je organizacija imela. Boriti so je morala z delodajalci, ki napenjajo vse sile, da bi onemogočili organiziranje delavstva in s tem možnost, da si pribori svoje pravice. Poleg podjetnikov pa je imela organizacija hude boje z nasprotnimi organizacijami, ki so se vse združile proti njej, kar pa je volja in požrtvovalno delo ter vztrajnost premagala. Tretja težava pa je predstavljalo delavstvo samo. Vse organizacije, ki so doslej delavstvo terorizirale in zavajale, so vzbudile v delavstvu nezaupanje. Preden stopijo ponovno v gibanje in organizacijo, gledajo vsako novo organizacijo z nezaupanjem. Sledilo je poročilo blagajnika Kalčiča in predsednika Prežlja, ki je v svojem vzpodbudnem govoru razložil delo in načela ZZD. Dejal je, da je delavstvo nujno navezano na skupnost, ker ga kapital izkorišča, kolikor ga more. Vendar ni dovolj, da organizacija brani samo pravice žuljavih rok in ustvarja duhovno vez med stanovi, ampak mora strniti tudi vse brezmočne posameznike v močno delavsko organizacijo, vse naše delavce v delavno skupnost slovenskega naroda. Zavračamo internacionalizem, kajti ta je za naš narod in za naš stan še prav posebno škodljiv in nevaren. Časi Marxove šole in njegovih organizacijskih sistemov so za nami. Naravno je, da sta se v skupnem delu proti marksizmu ter proti kapitalističnemu izžemanju delavstva ter proti delavski nezavednosti srečali dve sorodni organizaciji, Jugoras na jugu ter ZZD na severu. Sledili so predlogi krajevnih organizacij ter predlogi centrale ZZD za volitve novega odbora, nadzorstva in razsodišča, kar je bilo soglasno sprejeto. Po spremembi pravil so prišle na vrsto slučajnosti, kjer so razpravljali še o nekaterih vprašainjah, nato pa je predsednik lepo uspeli občni zbor zaključil in pozival zbrane delegate, naj po svojih krajevnih organizacijah gledajo, da bo delo napredovalo in uspevalo. Zaključek konference Rotary klubov na Bledu Bled, 7. maja. Kakor je poročal že »Slovenec«, je na Bledu v sobota in nedeljo bila 7. konferenca 77. distrikta Rotary International pod vodstvom guvernerja dr Ivana Slokarja. Konferenco je organiziral domači ljubljanski klub. Po zborovanju v soboto dopoldne, o katerem je že javnost obveščena, ja popoldne ob 5 priredil v Park hotelu številnim gostom čajanko ban dr. Natlačen. Pri slovesni večerji, lci jo je priredil ljubljanski klub svoijim tovarišem in gostom, je najprej predsednik kluba g. Golia pozdravil vse goste, tako zastopnike centralnega odbora gosp, Thorwalla in prof. Blancharda iz Francije, dalje bana in ljubljanskega župana. Nato je pozdravil kongres ban dr. Natlačen, ki se je zahvalil udeležencem, da so se zbrali v tako lepem koščku slovenske dežele, ter jim želel pri njihovem delu veliko uspeha. Zupan dr. Adlešič je nato v pesniških besedah slavil Ljubljano kot listo mesto, ki se že zdavnaj v vsej svoji zgodovini ravna po načelih, katera proglaša tudi Rotary International za svoje. Zeli jim, da bi jim Ljubljana po svojem gostoljubju ostala v spominu. Nato se je razvila prijetna zabava v lepo okrašeni dvorani Park hotela, ki je še bolj pripomogla k tesnejšemu medsebojnemu poznanju članov, kar je tudi naloga in namen te organizacije. V nedeljo dopoldne se je zborovanje nadalie-valo. Začel ga je guverner dr. Slokar, nakar je dal besedo predsedniku ljubljanskega kluba, ki je z lepimi besedami spet pozdravil vse gaste, nakar je dr. Slokar še posebej nagovoril v angleščini g. delegata Thorvvalla, v francoščini pa prof. Blancharda ter obema izročil v spomin na Slovenijo krasno vezani knjigi dr. Steleta »Monumenta artis slavenicae«. Nato je spregovroil v lepi hrvaščini g. Thorwall, kar je navdušilo vse prisotne, da so velikemu finskemu poborniku rotary idealov priredili prisrčen aplavz. Njegov govro je bil progra-matičen ter je poudarjal jasna rotary načela ter jih postavil o.b današnji čas, poudarjajoč, da pravi rotaryjec ne gleda samo na sedanji čas, temveč tudi v bodočnost. Poudaril je sporazum med narodi, kajti že veliko velikih držav je razpadlo zaradi nesporazuma in je sporazum tudi male narode visosko dvignil. G. Thorwallu so prisotni po govoru stoje se zahvalili za njegove globoke in tehtne beeede ter za ljubeznivost in trud, da je govoril v našem jeziku. Nato je govoril delegat iz Zagreba dr. Markovič, ki je poudarjal prav težko-če današnjega časa po vsem svetu in tudi dom? ter obžaloval, da prav zaradi teh razmer ni mogel Zagreb praznovati desetletnice svojega kluba, katero slavje pa bo prihodnji teden v Zagrebu. Poudaril je osnovne temelje Rotary Internationala, namreč svobodo in avtonomijo ter plediral za realno ustvarjanje rotaryjskih idealov na vseh področjih javnega življenja. Po njegovem pozdravu je govoril skopljanski profesor dr, Aleksijc Jelašič, znani publicist in zgodovinar, o nezaposlenosti in caposlenju intelektualcev posebno v prosvetni panogi, kar je rešil v temperamentnem in živahnem govoru v splošno zadovoljstvo vseh udeležencev. Za njim je .prebral osiješki delegat dr. Milar resolucije itega kongresa, ki jih je plenum z odobravanjem sprejel. Nato so določili kot mesto prihodke konference Zagreb. Guverner dr. Slokar je »irto^novzet besedo, omenjal delovanje Rotary kluba pod njegovim vodstvom, se zahvalil vsem za sodelovanje ter pozdravil novega guvernerskega kandidata dr. inž. Vladimirja Alaupoviča iz Zagreba in mu dal besedo, v kateri je navo nastopajoči guverner razložil svoj program, ki obstoji v načelih Rotary kluba, poudarjajoč ljubezen do domovine, do združevanja med narodi ter da medsebojnega obiskovanja v geslu: »S službo drugemu služi sebi!« Ko je tajnik distrikta g. urednik Potočnik prebral brzojavne pozdrave divizijonarja dravske oblasti generala Stefanoviča, osrednjega odbora francoskih klubov, predsednika romunskih, grkih in madžarskih Rotary klubov ter nekaterih bivših jugoslovanskih guvernerjev, je guverner dr. Slokar zaključil izredno uspelo 7. konferenco 77. distrikta Rotary International. Pa kosilu se je večina zborovalcev odpeljala na izlet v Bohinj k Savici ter so se v teku večera razšli na vse strani z lepim spominom na lepo manifestacijo medsebojnega bratstva. Prosvetne tekme celjskega okrožja ZFO Celje, 7. maja. r Mladinskem domu v Gaberju so bile danes dopoldne prosvelne in tehnične tekme celjskega fantovskega okrožja. Tekem se je udeležilo okrog 200 članov ir. 6 odsekov. Tekmam je prisostvoval predsednik ZFO celjske podzveze gosp. profesor Janežič Tone, podpredsednik g. Miha Benedičič, predsednik okrožja g. Vrabl Vanči s sodniškim zborom. Na tekmah jo bilo videti, kako mnogo delajo naši odseki na prosvetnem polju. Zanimive so bile tudi tehnične tekme. Spominska svečanost na grobu Franca Malgaja Slovensko ljudstvo se je poklonilo spominu junaka, ki je padel v brambi za našo severno mejo Celje, dne 7. maja. Na pobudo krajevne organizacije Legije Koroških borcev v Celju je šentjurska občina povabila vsa društva, da bi dostojno proslavila spomin velikega junaka Malgaja, ki je pred 20 leti padel na braniku domovine. Povabilu šentjurske občine so se odzvala vsa društva tako, da je današnja proslava ob priliki 20-letnice bila res dostojna in primerna spominu velikega borca Malgaja. Danes ob 8 zjutraj se je zbrala tisočera množica pri ljudski šoli v Št. Jurju, zlasti mnogo je bilo mladine, ki je čakala zastopnikov oblasti in društev, da nato koraka na pokopališče, kjer leži pokopano truplo velikega pokojnika. Nekaj minut po 8. se je razvil izpred šole velik sprevod, v katerem so korakali člani Fantovskega odseka s praporom, sokoli s praporom, Dekliški krožek, gasilci in velika množica kmečkega ljudstva. Ob grobu, ki je bil ves v zelenju inevetju, so se zbra- li svojci in domačini, da se skupno poklonijo spominu velikega borca. Slavnost je pričel predsednik šentjurske občine g. Stanko Gologranc, Pozdravil je podpredsednika narodne skupščine iu narodnega poslanca g. Alojzija Mihelčiča, podpredsednika Legije koroških borcev iz Celja gospoda Vagnerja Janka, zastopnika Majstrovih borcev Roša Franja, dr. Doboviška in druge. Nato je imel krasen govor o pokojnem Malgaju. Ni*-gov govor so navzoči zaključili s trikratnim va« junaku Malgaju. Pevsko društvo iz Št. .Turja je zapelo žalostinko. Slavnostni govor je ob prilik 20-letnice imel pisatelj Roš. Krasne so bile njegove besede o Malgajevem življenju, ki je bilo življenje za naš narod, za pravico in svobodo. Vsi, ki so ga poslušali, so bili ginjeni in masikoniu se je zasolzilo oko. G. Roš je orisal Malgajevo življenje, ko je študiral v Celju, kjer so ga preganjali, ker je bil narodno zaveden, pa do tislega dne, ko ga je 6. maja 1. 1916 na Tolstem vrhu zadela ročna granata in ga ubila. Spomin na junaškega branilca slovenskih meja so z govori proslavili zastopniki društev, nakar jo mladina pod nistvom šolskega upravitelja zapela >V Žili: in :0 domovini«. Slavnost pa je zaključil pevski zbor iz Št. Jur ja z »Oj Doberdob«. Ljubljana od včeraj do danes Prav prijetna je bila današnja nedelja, dasi je bila oblačna. Ljudje so se samo plašili, da ne bi pričelo deževati; dežja pa ni bilo. Ves dan je gori visoko vlekel močan veter, ki je naglo nosil oblake naprej. Ljubljančani so danes že zarana hodili okrog brez sukenj. Od včeraj do danes je namreč postalo precej gorkejše. Neki so včeraj delali načrte, kam jo bodo danes zavili; pa se je marsikdo premislil, ker se je zvečer vreme poslabšalo in je celo kazalo, da bo v kratkem dež kljub temu, da je dunajska vremenska napoved napovedovala za nedeljo lepo in toplejše vreme. Kdor pa je odšel kljub vsemu v_ prirodo, se ni vrnil razočaran. Kljub temu, da ni bil deležen solnca, se je dobro počutil. Takile spomladanski izleti so tako lepi maja meseca kakor nikdar v letu. Vse je lepo zeleno, vse cvete. Popoldne je marsikdo, ki se zjutraj ni mogel odločiti, kljub nespremenjenemu vremenu napravil krajši izlet v bližnjo okolico. Vlaki, ki vozijo ob prvih popoldanskih urah, so bili izredno zasedeni. Na kolodvor so vrele množice iz vsega mesta. Ljudje so postajali, čakali znancev, nato pa hiteli, da ne bi zamudili. Posebno živahna je bila Miklošičeva cesta. Zvečer so se izletniki vračali s cvetjem za klobuki in s šopki v rokah, utrujeni, pa veseli, saj so se zavedali, da so preživeli den lepše in prijetnejše kakor tisti, ki so se morali dolgočasiti po kavarnah. Prisega novih vojakov Na lepem, prostranem dvorišču vojašnice kralja Aleksandra (komanda 16. artilerijskega polka) je bila danes svečana zaprisega vojakov-novincev. Vojake posameznih veroizpovedi so zaprisegli njihovi vojaški duhovniki. Impozanten je bil pogled na strumne vrste mladih vojakov, ki so zdaj vstopili v vojsko, da odslužijo svoj častni dolg kralju in domovini. Okrog poldne so se vojaki v mogočnem vojaškem sprevodu vračali v mesto. Na čelu sprevoda, v katerem so bili zastopani oddelki pešcev, artilerije, planincev, kolesarjev in drugih, e jezdil komandant 40. polka, polkovnik g. Masič. S čvrstim korakom je mlada vojska stopala po Dunajski cesti mimo pošte skozi Prešernovo ulico naprej proti vojašnici. Popoldne je bilo v mestu opaziti mnogo vojakov-novincev, ki so imeli svoj prvi »izhod«. Kdor pa je šel v popoldanskih urah mimo vojašnic, je bil lahko priča veselemu petju in igranju. Vojaki so imeli prosto, pa so se na vojašniških dvoriščih s pesmijo in igro imenitno zabavali. Mnogokateri meščan je postal pri ograji in z zanimanjem gledal vesele skupine ter poslušal na- rodne pesmi. Dan zaprisege je za nove vojake velik praznik. Današnja nedelja je bila mirna V splošnem je bila današnja nedelja precej mirna. Prav nič posebnega se ni zgodilo. Ponoči je sicer nekaj rogoviležev morala krotiti roka pravice, ki skrbi, da počitka željni meščani lahko mimo spe. Toda taki dogodki so v naših mestih menda že kar tradicionalen spremljevalni pojav sobotnih noči. Hujših intermezzov ni bilo. Zatišje je vladalo tudi na reševalni posa4L Tam so danes reševalci opravili vsega skupaj samo šest voženj. Davi so odpeljali v bolnišnico mlado K, V., ki je bila — ali po nesreči, ali hote — izpila neko škodljivo tekočino. V bolnišnici so ji zdravniki izprali želodec ter je zdaj že izven nevarnosti. Ob četrt na enajst pa so se odpeljali na Ambrožev trg — javno. Neki avto je podrl triinšest-desetletnega Raka Matijo, brezposelnega delavca. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se je pokazalo, da so njegove poškodbe lažjega značaja. Zborovanje pogodbenih poštarjev Pri Mikliču 60 imeli danes svoje letno zborovanje tudi pogodbeni poštarji iz vse Slovenije. Zborovanja 6e udeležila 71 članov, ki so s pooblastili zastopali 114 pogodbenih poštarjev. Poštno direkcijo je zastopal višji tajnik g. Mlakar, navzočni pa so bili tudi urednik »Slovenskega poštarja« inšpektor Jakše, v. kontrolor Čampa in upravn pošte VI, v Ljubljani g. Babič. Društvo je polagalo pred svojimi člani obračun o delu v preteklem letu. Članstvo je poročila soglasno in z odobravanjem sprejela. Posebno je bila pozdravljena ugotovitev, da se je društvu po- srečilo doseči, da je bil podržavljen pokojninski sklad pogodbenih poštarjev v smislu uredbe in določil finančnega zakona za tekoče leto. Sledile so volitve. Za predsednika je bil lr*»-Ijen Joško Kert iz Dravograda, za tajnika Tičar Franc iz Preddvora, za blagajnika pa Rep Joška Gorij pri Bledu, Rupčič Marica iz Ljubija’-?, r čič Drago iz Nemške Loke in Zabukovec Franc iz iz Leskovca, a za odbornike: Ludvik Jožica iz Velikih Lašč. Prisrčna akademija v prid revnim otrokom Tretjič je bilo, ko je meslna občina ljubljanska priredila akademijo za svoje revne malčke. Saj je mnogo načinov, ko se lahko pobira za revno drobnjad, vendar pa Je geslo »Otrok za otroka« najlepše, da se tako že pri otroku, ki je dovzeten za vse dobro, lepo in plemenito vzgoji in goji čut usmiljenja. Kajti le v tem vzgojen človek bo v svojih zrelih letih zmožen, da se v družbi giblje ne samo kot odjemalec, ampak tudi kot proizvajalec, torej človek, ki od svoje plodne notranjosti lahko nekaj da, in sicer nekaj lepega, kar bo srce ubogega in revnega sočloveka sprejelo z večjo hvaležnostjo, kakor če bi odrajtal tisočake^ Ne samo koristi, ampak tudi dobrote je žejno človeško srce. Brigajmo se za svoj mladi rod, navajajmo in vzgajajmo ga k lepemu, da mu bo prihranjena velika in žalostna resnica: kriza duha in srca, na čemer bolehamo mi Toliko je bilo tega drobiža na odru in v dvorani, da so mamice morale skrbno paziti, da se ni kaj pomešalo in odposlalo na napačen naslov. Sodelovale so ljubljanske ljudske šole, otroški vrtci, gojenci Marijanišča in gojenke Lichtenthurnovega zavoda, ki so svoj program z večjo ali manjšo posrečenostjo izvedle. Vsa prireditev je izzvenela prisrčno v znamenju Čistega, pristnega, naravnega otroškega veselja, v neprisiljenih nastopih, kjer ni preračunanosti. Pri vsem programu, ki je bil malce predolg, se je opazilo pomanjkanje prizorov, ki bi bili res učinkoviti in ki bi imeli močno jedro. Pri prizoru »Nočna popotnica« pa se je videlo, da so lake stvari za otroka le pretežke. Prizori kot: Slovo od igrač (M. Klopčič), Rožmarin (vrtec Moste), Ciciban, Mladi muzikantje (otroci II. otroškega vrtca) in drugi 60 bili prav lepi in brezhibno izvedeni. Kunčičeva »Prodajalka Metka«, razgibana, sočna in življenjska, ter »Sladkosnedni Tonček« sta prinesli v dvorano mnogo veselega razpoloženja. Zbor bežigrajske poskusno šole pod vodstvom g. Venturinija je pokazal, kaj se lahko doseže pri olrocih s smiselnim in razumnim delom. Odlično je odpel Adamičevo »Koroško pismo«, Pregljevo »Uspavanka« in njegovo kompozicijo »Jure izpod gore«. Zbor je pokazal izredno lepo podajanje. Prireditev je lepo izpadla, gmotno in moralno. Vsi, mladi in stari, 60 odhajali domov zadovoljni in z lepo mislijo: pomagati svojemu bližnjemu, ki je v težavi, in deliti z njim bogastvo gmotnih dobrin in bogastvo dobrega, lepega srca. 300 invalidov je zborovalo v Celju Danes dopoldne se jo zbralo v veliki dvorani Narodnega domn v Celju okrog 300 vojnih invalidov, da slišijo poročilo delegata Osrednjega odbora g. Štefeta iz Ljubljane. Zborovanje je vodil predsednik Združenja vojnih invalidov v Celju g. Orel. Delegat oblastnega odbora g. Štefe je imel nad 1 in pol ure dolg govor, v katerem je podčrtaval zahteve vojnih invalidov in vdov ter razložil zborovalcem spremembe v invalidski uredbi, ki so stopile včeraj v veljavo. Invalidi so že nekaj dobili, toda vse to je še premalo. Potrebna je enotnost organizacije za dosego vsega, kar invalidom gre po pravici. K besedi sta se oglasila tudi g. Fazarine, ki je spregovoril v imenu mestnega župana, in g. Reya v imenu okrajnega glavarja. Pri slučajnostih je bilo soglasno sklenjeno, da se bo vsakemu članu odtrgalo že v mesecu januarju 12 din za naročnino lista »Vojni liste. Zborovanje jo trajalo nad tri ure. NA]VEČJI SLOVENSKI PUP1LARNOVARNI ZAVOD MESTNA HRANILNICA UUBUAN$KA Stanje vlog..............Din 420,000.000’— Lastne rezerve...........Din 28,650.000’— Dovoljuje posojila proti vknjižbi —■ Za vse obveze hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Darujte za kongres Kristusa Kralja »Nmav čez izaro« Lojalnost do države v dejanju »Koroški Slovenec« razpravlja o lojalnosti koroških Slovencev do nemške države in navaja, kako Slovenci izpolnjujejo svoje dolžnosti do države v dejanju. Cilji sedanje nemške notranje politike 60 osredotočeni na tale področja: pospeševanje ugodnega razvoja v ljudski politiki, zmanjšanje nasprotij na socialnem področju, intenziviranje v gospodarski politiki in okrepitev obrambe države. Na vseh teh področjih koroški Slovenci sodelujejo v polni meri. »Kor. Slovenec« zaključuje svoja izvajanja: »Iz državljanske dolžnosti izvajamo državljanske pravice. Z raznimi podporami in posojili mladim in mnogoštevilnim družinam, z razdol-žitveno akcijo, z gospodarskimi subvencijami in drugim more država od Slovencev zahtevati samo to, naj ostanejo dobri njeni državljani. Za našo državljansko zvestobo pa zahtevamo Slovenci od države, naj nam vzgaja našo slovensko mladino v slovenskem narodnem duhu, naj nam omogoča in podpira naš svobodni kulturni razvoj ter naj ne ovira zdrave slovenske narodne rasti. Kajti nikdar ne bomo izgubili izpred oči cilja naše narodne politike: Zavedni Slovenci — dobri državljani!« Drobne koroške novice S 1. majem je bila tudi v bivši Avstriji uvedena navada, da se napitnina vračuna k običajni ceni. Napitnina znaša 10% konzumne cene. Delovna knjižica je postala obvezna za vse delavce in nastavljence, pa tudi za vse one, ki so v samostojnih poklicih, dalje za družinske člane, ki so zaposleni v družini ali družinskem podjetju. — Delovne knjižice bodo izstavljene tudi kmečkim posestnikom in delovnim udom njihovih družin ler rokodelcem in pri njih zaposlenim sorodnikom. V Št. Jakobu v Rožo je umrla trdna slovenska žena Terezija Nagele. K pogrebu je hotela priti tudi njena sestra Katarina Doberaik iz Srej, med potom pa ji je postalo slabo. V naslednjem trenutku ee je zgrudila mrtva na tla. Obema blagima slovenskima ženama blag pokoj! Rudnikarjev sin iz Grebinja je šel streljat vrane, pa se je sam ustrelil v glavo. Našli so ga mrtvega v gozdu. V Drcvljah pri Zahomeu ge je to dni zgodila težka nesreča, ki je zahtevala kot žrtev mater 4. nedoraslih otročičev. Posestnica Marija Lakner 6e je nahajala pred svojim domom, ko nenadoma neki fante sproži flobertovko. Zadel je mlado mater v prsi, kroglica je dosegla srce in žena se je zgrudila mrUa na tla. Mladega zločinca so takoj prijeii. Žalosten je bil pogreb nesrečne žrtve, glasno so jokali štirje malčki za izgubljeno materjo. Vsa okolica sočustvuje e težko prizadeto družino. V Celovca je bival generalni polkovnik List, ki se nahaja na inšpekcijskem potovanju po Koroškem. Znana dvorana grbov v deželnem dvorcu je slavila svoj 200-letni jubilej. Leta 1739 je sklenil veliki stanovski odbor celovškega mesta, da je okrasi s 700 grbi deželnih stanov, 79-letni puškar Matija Čuden v Borovljah si je vzel življenje s strelom iz samokresa. Novost za mesta so specialne trgovine z ribami. V načrtu je, da dobijo take trgovine vsa večja koroška mesta, Celovec pa kar dve. .Šolsko poslopje v Grabštajnu so prenovili. Šola je dobila vodovod in kopalnico. Stroške v višini 5000 RM je krila država. S 24. aprilom ima Koroška nove cene za goveje in svinjsko meso, loj in svinjsko mast. Dežela je razdeljena v dva draginjska razreda: 1. Celovec, Beljak in okolica Vrbskega jezera; 2. razred pa ostala dežela. Cene v 1. razredu so za 8 pfenigov višje kakor v 2. razredu. Na Dunaju in okolici so se drva podražila za 30% stare kupne cene in za 1*2% stare prodajne cene. Pričakovati je, da 6e bodo kmalu podražila tudi v provinci. Z Goriške, Krasa in iz Istre Pomanjkanje lesa Ne samo v trgovskih krogih, pač pa Judi po italijanskem časopisju se opaža zadnje čase velika zaskrbljenost zaradi tega, ker je začelo zelo primanjkovati lesa. Italija je bila pri lesu vedno navezana na uvoz. To prav dobro vedo posebno tisti lesni trgovci iz Jugoslavije, predvsem iz Slovenije, ki so svoj čas izvozili v Italijo velike količine lesa. Z jugoslovanske strani prihaja zdaj mnogo nianj lesa, kot prej, poleg tega pa je znatno nazadoval tudi izvoz iz Rusije. Pomanjkanje pa se občuti tudi zaradi tega, ker se je zadnja leta v Italiji gradbena delavnost precej povečala. Še najcenejši je za Italijo les, ki pride iz Jugoslavije. Zato se italijanski trgovski krogi predvsem prizadevajo, da bi spet poživili prav jugoslovanski izvoz lesa. Z uradne italijanske strani pa se je zvedelo, da se bodo v kratkem začela pogajanja za povečanje kontingenta lesa iz Jugoslavije, Dve šibi s Krasa Na Krasu je letos nenavadno hitro zmanjkalo vode in je nastopila že zdaj, čeprav je še tako zcodaj, prava suea. Zadnje dni se je sicer obrnilo na dež, vendar se zdi, da je bilo naše upanje zaman. V Vodicah niti najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi kdaj že v tako zgodnjem času nastopila takšna suša. Vode v tamkajšnjem vodovodu je že davno zmanjkalo, ker so tudi studenci usahnili in ljudje motajo po vodo hoditi precej daleč. Poleg suše pa 6e je pojavila na Krasu ee druga nadloga — strupene kače. Bilo je že nekaj primerov, da je kača koga pičila. Umri do zdaj sicer še ni nobeden, bali pa so se za 14-letnega pastirja Aniona Rupena, ki so ga zaradi kačjega pika morali takoj prepeljati v tržaško bolnišnico. Italijanska proslava.«. Zadnjič so po vsej Italiji praznovali 2692-letnico ustanovitve Rima. Takšna proslava je bila tudi na otoku Krku ob Jadranski okoli. V Zadru izhajajoči časopis /San Marco', ki je o proslavi obletnice ustanovitve Rima v mestu Krku objavil precej obširno poročilo, v katerem pravi, da so se pri tej priliki zbrali v prostorih italijanskega kulturnega krožka vsi Italijani s Krka. Tamkajšnji učitelj Pio Krajnc je imel ognjevit govor. Izvajali so nato nekaj gledaliških prizorov, ki so jih igrali člani omenjenega krožka. Posebno so se odlikovali — tako pravi »San Marco« — Ostrogovič Marija, V a si li 5 Marija, Toič Marija in mali »balila« Sintič Marcel. Mrlič, ki so ga spoznali po prstnih odtisih V tržaški bolnišici so imeli zadnjič čuden primer. Nekdo je tam umrl, pa niso mogli ugo-foviti, kdo naj bj bil ta mrlič. Tega neznanca so našli pred nekaj dnevi težko ranjenega na nekem dvorišču v Trstu. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati. Po njegovi smrti so začeli ugibali, kdo naj bi bil ta neznanec. Pri sebi ni imel nobenih listin. Nazadnje pa je to uganko le rešila policija na podlagi prstnih odtisov. Dognala je, da je to 47-letni Josip^ Simonič, ki je po več letih zapora pravkar prišel iz kaznilnice. 15 letni jubilej mariborske Jadranske straže Od tu in tam Nekatero izpremembo k uredbi o invalidskih podporah je izdal minister za socialno politiko in narodno zdravje. Dopolnila omogočajo naknadno prijavo za tiste invalide, ki iz kakršnihkoli razlogov niso predložili svojih prijav do 31. marca letos. Ti invalidi se lahko prijavijo do 31. decembra letos. Dalje določajo nova dopolnila, da se v novo uredbo prevedejo tudi tisti invalidi, ki so dobili svoje podpore po invalidskem zakonu iz leta 1925, pa jih leta 1929 niso na novo prevedli. Takim invalidom se krivica popravlja in bodo dobili povrnjeno razliko za čas od 1. jan. 1929 do 31. marca 1939, če je bila razlika v njihovo korist. Če bi pa po novi uredbi dobili manjšo invalidnino, se višek, ki so ga dobili, ne_ bo izterjal za nazaj. Takih invalidov je okrog oOOO v državi. Vse te izpremembe pa ne smejo preseči proračunsko določenih zneskov, ki so namenjeni za podpore invalidom. Tudi Novi Sad jo dobil novo občinsko upravo. Prejšnji župan Kosta Mirosavljevič je bil odstavljen, na njegovo mesto pa postavljen predsednik upravnega odbora Banovinske hranilnice v Novem Sadu dr. Miloš Petrovič, za podžupana pa zdravnik dr. Obrad Milutinovič. Obenem je bil zamenjan tudi skoraj ves občinski odbor. 150 ovae jo ubila strela v planini pri vasi Zagubica v Srbiji. Ko se je pooblačilo, sta posestnica Stojana Rajkovič in njen sin nagnala ovce pod košat hrast. Tudi onadva sta vedrila pod hrastom. Nenadoma pa udari strela v hrast in ubije vse ovce, ki jih je bilo 150. Mati in sin pa sla bila le kakih deset metrov v stran ter sta po čudežnem naključju ostala nepoškodovana. Blisk ju je sicer omamil, toda takoj nato sta se pobrala, ne da bi bila na telesu kaj poškodovana. Deset stoletnikov živi v Tetovu v Južni Srbiji. Menda ga ni v naši državi kraja ali mesta, kjer bi živelo toliko starih ljudi kakor v Tetovu. Med temi starci in starkami pa je kar deset takih, ki so že doživeli stoletnico svojega rojstva. Eden je star 108 let pa še zmerom podkuje konja. Drugi ima 110 let, pa živi pri svojih otrokih, ki so si znali spraviti skupaj lepo premoženje. Pred dvema letoma je bil umrl njegov oce, ko je bil 131 let star. Tudi njegov sin zatrjuje, da bo svojega očeta presegel, ker je čil še tako, da se spoprime še s svojimi sinovi. Tretji Kurtiš Mu-slijevič je že dopolnil 120 let in je bil od narave za svoj visoki jubilej počaščen z novimi zobmi. Ostali jubilanti so bolj slabotni, pa vendar vsi upajo, da bodo doživeli vsaj 115 let. Zanimivo pa je, da so vsi ti stoletniki muslimani. Zaradi zlorabe svoje oblasti je bil na deset «fni napora obsojen župan v Subotici Jovan Stubič. Na da bi počakal na razsodbo občinskega disciplinskega sodišča, je odpustil dva občinska stražnika in na njuni mesti postavil dva druga. Povrh tega pa je brez povoda odpustil iz službe enega uradnika. V obeli primerih je upravno sodišče razveljavilo njegove odloke in odredilo, da se odpuščeni uslužbenci vrnejo na svoja mesta. Zupan pa se ukazom ni hotel pokoriti, temveč je obdržal kar nove uslužbence. Stvar je prišla pred sodišče, kjer je bila županu izrečena kazen deset dBi zapora zaradi zlorabe uradne oblasti. Pet minut prod smrtjo jo prerokoval, da bo umrl 70-letni Esad Rizanovič iz Tetova. Starec je bil zmerom veder in vesel ter so ga vsi imeli radi zaradi njegove šaljivosti. V petek je bil na svoji njivi, popoldne pa se je vračal proti domu. Pri neiii gostilni je naletel na 6kupino kmetov, ki so ee prepirali. Začel se je z njimi šaliti, da jih je spravil v dobro voljo. Med pogovorom je dejal, da čuti, kako blizu mu je smrt. Vsi so se mu smejali. Ko pa je Esad prišel pet minut kasneje domov, se je mrtev zgrudil. Zadela ga srčna kap. Silen naliv je doživelo belgrajsko predmestje Karaburnia v petek popoldne. Ko so se nad prestolnico začeli zbirati oblaki, so vsi pričakovali nevihte, kakršne že dolgo ni bilo. Toda oblaki so se potegnili nad Karaburmo. V kratkem času so bile vse ceste pod vodo, ki je vdirala na dvora-šče, v kleti in trgovine. Škoda je velika, ker so bili prizadeti siromašni prebivalci, katerih je Karaburma polna. Predmestje že dolga leta prosi za kanalizacijo, pa je občina ne izpelje. Prav zaradi tega pa doživljajo ob vsakem večjem nalivu poplave, ki bi jih ne bilo, če bi bila izpeljana kanalizacija. Za slabo »vago< je dobil dva meseca strogega zapora belgrajski pek Kosta Pavlovič. Mož sc je hotel izogniti majhnemu zaslužku zaradi hude konkurence med poki. pa je prodajal pod kilogramsko mero kruh, ki je v resnici tehtal le po 850 gramov. Neki upokojenec, ki je stalno pri njem kupoval kruh, je začel dvomiti v pravo težo in stopil v bližnjo trgovino. Tam so na tehtnici ugotovili, da je pek goljufal kar za 140 gramov pri kruhu. Nazadnje se je za stvar zanimala policija in ovadila peka sodišču. Sodnik je izrekel strogo kazen dveh mesecev zapora brezpogojno kot eksemplarično kazen, ki naj bo opomin tudi drugim pekom, ki skušajo goljufati kupovalce s krivično mero. Inžcni Bradna, o katerem smo pisali, da jo bil pred bclgrajskim sodiščem obtožen zaradi ponarejanja svoje diplome, je bil oproščen krivde. Sodišče se je postavilo na stališče, da Bradna ni imel namena goljufali, ker je poleg svoje diplome, na_ kateri je bila prava letnica, priložil tudi overovljeni prepis, na kaierem pa je bila letnica njegove diplome pomaknjena za štiri leta nazaj. Dalje je sodišče izreklo, da Bradna ni povzročil univerzi nobeno škode, kajti tožila sta ga sodišču dva profesorja, ki sta se za njegovo namestitev na univerzi najbolj potegovala in delala iz tega med seboj kravje kupčije. Oproščeni Bradna pa jo sedaj izročil sodišču tožbo proti prof. Sčeglovi-lovu, ruskemu emigrantu, ki ga je obrekoval. Ncliotc je ubil svojega tovariša Rado Atanac-koviž iz Surduka pri Indjiji. Z Žarkom Dukičem sta se na vozu vračala domov. Spotoma je Rade streljal iz svoje flobertovke. Ko se mu je nek naboj zataknil, je vzel nož in hotel puško spraviti spet v red. Pri tem pa se je puška sprožila, a drobna krogla je zadela Žarka. Čudno naključje pa je hotelo, da Žarko ves čas ni čutil nobene bolečine. Brezskrbno je pripeljal voz domov, toda na pragu se je zgrudil. Preden je prišel zdravnik, jo fant izdihnil. Pri raztelesenju je bilo ugotovljeno, da je šibra prebila fautu srčno veno. Promoviral je na slovaški univerzi v Bratislavi njen asistent Jožef Ambrus za doktorja filozofije. Dobremu poznavalcu slovenskih razmer, posebno še slovenske literature, čestitajo vsi njegovi številni prijatelji in znanci, ki si jih je pridobil s svojim simpatičnim nastopom za časa svojega študija X Ljubljani, Maribor, 7. maja. Včeraj in danes je oblastni odbor Jadranske straže v Mariboru slovesno proslavil 15 letnico svojega obstoja in delovanja. Včeraj zvečer ob osmih ee je v veliki dvorani Narodnega doma ob navzočnosti zastopnikov oblasti, narod, in kuKur-nih društev ter mnogega občinstva vršila slavnostna akademija, pri kateri so sodelovale mariborsko organizacije. Glavna slavnost proslave pa se je vršila danes predpoldne na Glavnem trgu. Slovesna maša na Glavnem trgu Kmalu po deveti uri so se na Glavnem trgu pričelo zbirati množice občinstva, ženska mladina vseh mariborskih ljudskih, meščanskih iQ srednjih šol, mariborska društva, prosvetna, pevska, narodna in mladinska med njimi člani Zveze fantovskih odsekov, gasilci in vse mariborske godbe. Vse te mase občinstva so kmalu docela napolnile obširen prostor na Glavnem trgu pred Marijinim spomenikom, katerega oltar je bil lepo okrašen in pripravljen za službo božjo. Medtem so so pred spomenikom ^ zbrali zastopniki oblasti, vojske in drugi odličniki, med njimi mestni župan dr. Juvan, oba okrajna glavarja dr. šiška in Eiletz, zastopnika vojske polkovnik Ki-ler in podpolkovnik Gašjč, predsednik okrožnega sodišča dr. Hudnik. bivSi oblastni predsednik dr. J. Leskovar, ravnatelj drž. žel. v Ljubljani Ktfv-čie, predstojnik mestne policije Kos. 6tolni in mestni župnik monsignor M.JJmek, starešina okrajnega sodišča dr. Lavrenčič, prvi državni pravnik dr. Zorjan, in ^odborniki oblastnega in mestnega odbora JS. Ob četrt na deset je cb zvokih vojaške godbe in pozdravu vojske in navdušenem vzklikanju mladine in vsega občinstva prispel zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. polkovnik Radovanovič. Zbor Ipavčeve župe je zapel »Molitev«, nato pa je k oltarju pristopil zastopnik prezv. g. škofa stolni dekan prelat dr. Fr. Cukala in daroval sv. mašo, med katero je ubrano pel pevski zbor Jadrana. Po končni službi božji 'jo spregovoril "prelat dr. Franjo Cukala, ki je najprej sporočil pozdrave prezvišenega gospoda Škofa, ki je nujno zadržani na blrmovanju v ptujski dekaniji in v njegovem imenu častita! k 15 letnemu jubileju Oblastnega odbora Jadranske straže in vsem članom Jadranske straže, čuvarjem našega Jadranskega morja. V svojem nadaljnem govoru je orisal cerkveni pomen blagoslovitve zastav, nato pa pov-daril pomembnost Kristusovega evang. za vzgojo domovinske ljubezni. Po končanem govoru je izvršil blagoslovitveue obrede. Zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Radovanovič jo zatem blagoslovljeno zastavo, ki jo je na5 mladi kralj Peter II. daroval mariborskemu oblastnemu odboru Jadranske straže, z lepim nagovorom izročil predsedniku. Vojaška godba je zaigrala državno himno, nato je spregovoril dr. Lipo!d ter se zastopniku kralja zahvalil za krasen dar in veliko priznanje, za katerega v imenu vseh jadranskih stražarjev obljublja neomajno vdanost Nj. Vel. kralju, narodu in državi ter podvojeno delo za cilje Jadranske stražo in za Jadransko morje. Predsednik 6e je nato zahvalil tudi prelatu dr. Cukali za sv. mašo in za lep nagovor. Istočasno za zastavo oblastnega odbora, darom Nj. Vel. kralja, sta bili blagoslovljeni tudi zastavi Mestnega odbora JS in Krajevnega odbora JS železničarjev, kateri je daroval Oblastni odbor. Zastavo Mestnega odbora je iz rok predsednika sprejel predsednik Mestnega odbora polkovnik Peter Kiler. Tej zastavi ge kumoval mestni župan dr. Juvan, ki je v imenu občine izrekel častitke. Sledila je izročitev zastave Odboru JS železničarjev, v imenu katerih sta spregovorila kot predsednik njihovega odbora g. Perme In boter železničarske zastave ravnatelj državnih železnic v Ljubljani g. inž. Kavčič. Ob_ zaključku slovesnosti izroditve zastav je navdušeno spregovoril zastopnik Jadranske straže iz Splita prof. dr. Rubič. Sprevod Slovesnosti na glavnem trgu so bile zaključene * državno himno, ki jo je odigrala vojaška Radio Ponedeljek, S. maja: 12 Koncert. Sodclujala zbor mestne ženske realne gimnazije v Lj. in Kajlussi orkester, dirigent: I). M. Sijanec — 13.45 Porodita — 33 N a!>u vodi — 18.20 V»e mogože, kar kdo hoča (plosee l>o ■željah) — H Napovedi — 18 Zdravstvena ura: J5ožja*t. ne blodnje (g. dr, Bogomir Magajna) — 18.21 TJdovieeva & LauSetova (plošče) — 18.40 Kulturna zgodovina koroških Slovencev; prosvetljena doba (g. prof. Lojze Potočnik) — 19 Napovedi, poročila — 18.30 Nae. ura: Naša likovna umetnost in kritika (Sonja lvovaftift) SJgo — 19.50 Zanimivosti — 20 Spominska proslava ob 5-letniei smrti p. H. Sattnerja. Poje Sattnerjev zbor, dirigent: A, Ncffat, orgle: p. S. Majhenič (prenos y: franč. cerkve) — 21 Ruske koncertne suite (Radijski orkester) — 22 Napovedi, poročila — 23.15 Prenos plesne glasbe iz restavracije »Emona« igra orkester New Me-lody Boys. Torek, 9. maja: 1-1 Šolska ura; SploSno in drnžln-sko življenje Savinjčana. Pokrajinska oddaja, vodi g. Ljubo Snuderl — 12 Po domsio (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.30 «N’ mol čez jezero. ..« Koncert slovenskih koroških pesmi (Radijski orkester) — 14 Napovedi — 18 Narodne pesmi poje gd6. Poldka Zupanova. na harmoniko spremlja g. Avgust St«nfco — 18.40 Človeški tip: in značaji (g. prof. Etbin Boje) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Naša nnrodnn pesem (Branko Oobanovič) Bgd — 18.50 Deset minut zabave (g. Fr. Lipah, elan Nar. gled.) ■— 90 1^ slovanskih oper (Radijski orkester) 21.15 Orgelski koncert (K-prof. Matija Tomci — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Pisan drobiž (pložče). Obvestila Za čiščenje jarkov na Barju bo v nedeljo, 14. t, m. ob 10 v šoli na Barju dražba ter so vabljeni vsi, ki žele zaslužiti s tem delom. Čiščenje vseh jarkov bo veljalo blizu 20.000 din in se bo ta zaslužek že precej poznal marljivemu barjanskemu prebivalstvu. Obe stranski hiši rotovža dobila v kratkem novo lice, ker sta res že potrebni. Hi in, kjer je prodajalna mestne elektrarne, dobi nov omet, a pročelje hiše na drugi ctrani bo samo prebeljena. Čeprav obnova pročelij ne bo velika, vendar bo zidarsko delo veljalo 20 do 30 tisoč din, Ta dela so že razpisana, pozneje pa pride na vrste* tudi še razpis za pleskanje oken. Ciklus predavanj Slavističnega kluba «• bo nadaljeval s predavanjem kritika g. Jo«. Vidmarja »O literarnem kriteriju«. Predavanje bo jutri v ponedeljek, 8. maja, ob 20 v Hubadovi dvorani na konservatoriju. Vstap prost. Zveza združenj gostilničarskih obrti dravske banovine je prisiljena preložiti zaradi nastale nenadne zapreke za 11. maj napovedani zvezni občni zbor v Logatcu na 1. junij t. 1. Rokavice, nogavice, Karnižnik, nebotičnik France Bevk: Legende. Založila Nova založba v Ljubljani. 1939. Str. 163, cena l>rož. 34 din, vez. 45 din. Ta knjiga nam kažfe plodovitega 111 priznanega pisatelja od popolnoma nove strani. Od težkih in trdih usod, ki jih nam je oblikoval iz sedanjosti in preteklosti, se je obrnil k preprosti ljudski domišljiji in nam v legendah prikazuje človeški boj z grehom in temo ter čudežno delo božje dobroie in pravice. Današnje razbito življenje je sicer tudi v teh legendah pustilo svojo sled, luč pa, ki jo je pisatelj razlil nad svojimi legendarnimi osebami, je luč dobrega zgleda in ljudske vere. Te legende so resnična slovenske, v občutju in okolju. Pisatelj je ostal zvest predvsem svoji goriSki zemlji, sega pa tudi v druge slovensko kraje. Vrednost knjige je tudi v njeni preprostosti in primernosti — ni namenjena samo odraslim, ampak jo bo s pridom brala tudi mladina. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20. Ponedeljek, 8. maja: Zaprto. Torek, 9, maja: Zaprto, Sreda, 10. maja: »Othello«. Premiera. Premierski abonma. Četrtek, 11. maja: Zaprto, (Gostovanje drame v Celju; »Othello«) Petek, 12. maja c\b 15: »Upniki na plan!« Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. godba, nato pa se je z Glavnega trga razvil veličasten sprevod, ki je krenil po mariborskih ulicah na Trg Svobode, kjer je bil razhod. Na čelu sprevoda so bile novoblagoslovljene zastave, za njimi pa je korakal oddelek vojske s polkovno zastavo. Sledile so druge narodne organizacije, gasilci, narodne noše in lepa četa članov fantovskih odsekov in članic dekliških krožkov v krojih in v civilu s praporjem na čelu. Za organizacijami so se uvrstile vse mariborske šole. Po vseh ulicah, ki so bile bogato okraSene z zastavami, je zbrano občinstvo navdušeno vzklikalo mladini, ki je korakala v sprevodu. 'Jubilejno zborovanje Po končanih slovesnostih sprevoda so se zastopniki oblasti, funkcionarji Jadranske straže in njeni čiani zbrali v mestni posvetovalnici k jubilejni skupščini oblastnega odbora JS ob 15-ietnici njegove ustanovitve, ki je potekel v kar najslo-vesnejšem razpoloženju. Celotna prireditev Jadransko straže ob' njeni 15 letnici, ki jo je prav posebno povzdignila pozornost najvišjega niesla, s katerega je bilo Jadranskim stražarjem s podaritvijo zastave izraženo največje priznanje, je potekla ob navdušenem razpoloženju in dala izraza patriotičnemu čustvovanju obmejnega Maribora, ki se, čeprav daleč od morja, dobro zaveda pomena Jadranskega morja za naše državno in narodno življenje je sedaj in v bodočnosti. UZHJEmHH POSOJILNO REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7 POLEG HOTELA UNION nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekti Posojilnica daje kratkoročna posojila Romunija je premagala Jugoslavijo 1:0 (0:0) Bukarešta, 7. maja. Jugoslovansko moštvo je nastopilo pri današnji tekmi med Romunijo in .Jugoslavijo v Bukarešti v tej postavi: Glaser, Milutin, Matošič I, Ma-nola, Požega, Lechner, šipoš, Vujadinovič, Lešnik, Matošič II, Kokotovič. Od Romunov pa so nastopili: Paulovici, Burger, Sfera, Vintila, Ferraru, Demetrovici, Orsa, Ploestianu, Dobai, Bodola, Marcu. Tekmo je sodil italijanski sodnik Scarpi. Na stadionu »Onef< se je zbralo danes 35.000 ljudi, ki so gledali tekmo med Jugoslavijo in Romunijo. Bila je to dolgo pričakovana tekma med romunskim in jugoslovanskim nogometnim zastopstvom. Za te tekme je vladalo v Bukarešti vedno zelo veliko zanimanje, kajti te tekme so se vedno smatrale kot boj za nogometni prestiž na Balkanu. Danes se* je Romuniji posrečilo premagati naše moštvo. Zmago so si izvojevali šele v 44. minuti drugega polčala, to je v predzadnji minuti. Jugoslovani so izgubili zaradi majhne napake naše obrambe. Tekma je v glavnem potekala v obeh polčasih približno enako močno za obe strani. Razvijala se je po večini v polju sredi igrišča. Pri obeh moštvih sta bili najboljši del ožji obrambi. Naša krilska vrsta je bila nekoliko boljša od romunske, Romuni pa so igrali nekoliko bolj povezano, kar se je videlo posebno v napadu. Naše moštvo je bilo ucer precej dobro sestavljeno, vendar ni bilo še dovolj vigrano, kar se je zlasti pokazalo pri obeh krilih šipošu in Kokotoviču, ki sta se tu pa tam čisto odtrgala od napadalne trojice. Zaradi tega je bil ves naš napad nepovezan, pred golom pa nenevaren Naše moštvo je pokazalo tehnično boljši nogomet, Romuni pa so bili bolj požrtvovalni in bolj hitri. Bodrila pa jih je na vso moč še 35.000 glava množica, ki je od začetka do konca silovito navijala za domače. Naši so imeli v igri več prilike, da bi zabili gol kot pa Romuni, vendar zaradi neodločnosti srednjih treh napadalcev, posebno pa še zaradi smole Lešnika, niso mogli doseči ničesar. Že se je zdelo, da 6e bo tekma končala neodločeno, ko je v 44. minuti drugega polčasa naša obramba spustila odličnega Romunca Dobaija, da je z desetih metrov daljave zabil edini gol za Romunijo. Najboljši del našega moštva je bila ožja obramba, kljub temu pa je ona zagrešila poraz Jugoslavije Poleg nje je bil najboljši mož v polju razen Glaserja srednji krilec Požega. Krilska vrsta je opravila 6vojo nalogo dobro, napad pa je bil najslabši del našega moštva. Lahko se pohvali 6amo Vujadinovič zaradi svoje požrtvovalnosti in dobre povezanosti z ostalimi. Zmaga Romunije je srečna, z ozirom na potek igre pa bi bil bolj pravilen neodločen rezultat. Italijanski sodnik Scarpi je sodil dobro in zelo objektivno. V tekmah za Davisov pokal vodijo: Jugoslavija, Nemčija, Madžarska in Poljska Jugoslavija vodi v tekmah za Davisov pokal z 3! 0 Za 'današnjo igro dvojic v tekmovanju za Davisov pokal med Irsko in jugoslovansko reprezentanco ni bilo dosti zanimanja. Po obeh včerajšnjih zmagah so vsi tudd danes z gotovostjo računali na zmago naše dvojice, in se je zato na teniškem igrišču zbralo kc iaj nekaj čez tisoč gledalcev. Naša dva Punčec in Mitič sta z lahkoto premagala irsko dvojico RogeTS-Egan z izidom 6 :1, 6 : 4, 6:2. Jugoslavija vodi torej po drugem dnevu s 3:0 in si je že priborila pravico do tekmovanja v drugem kolu. Prvi set je naša dvojica Punčec-Mitič z lahkoto dobila. Takoj v začetku se je videlo, da sta naša dva mnogo boljša, bolj vigrana in da se igralca odlično razumeta med seboj. Mitič in Punčec namreč že dalj časa nista igrala skupaj in zato ee je bilo bati, da v skupni igri ne bosta dobro zaigrala. Strah pa se je izkazal za neutemeljen. — Drngi set je bil zanimivejši. Naša dva sta vodila že z 5 : 0, nakar sta oba irska igral- ca, zlasti Rog ere zaigrala s tolikšno voljo, da sta znižala rezultat na 5:4. Končno 6ta naša igralca dosegla še zadnji games in dobila tudi ta set s 6:4. — Najkrajši je bil tretji set. Punčec in Mitič eta z lahkoto in z gotovostjo zmagala s 6 :2. Po končani igri dvojice, sta nastopila Palada in Irec Ryan, ki je zlasti odličen igralec na travnatih igriščih, ni pa vajen trdega polja. Palada je brez težav zmagal v dveh setih z izidom 6:2; 6 :0. Jutri sta na sporedu še obe posamični igri. Ob pol treh nastopita Mitič-Egan, nato pa Rogers-Punčec. Varšava — Poljska 2:1 Holandska Na današnji teniški tekmi v doublu za Davisov pokal med Poljsko in Holandijo je zmagal holandski par van Swol- Hugan nad poljskim parom Tloczinski in Hebda s 6:4, 6:4, 6:2, Pol-ska vodi z 2 :1. Dunaj — Nemčija — Švica 2 :0 Budimpešta — Madžarska — Ru-munija 2:1 Motorne dirke v Zagrebu Le:* uspeh Slovenca Ludvika Stariča Zagreb, 7. maja. Danes so bile v Zagrebu velike motorne dirke za državno prvenstvo. Priredil jih je Prvi hrvateki motoklub na svojem dirkališču Miratnar. Zanimanje za dirko je bilo zelo veliko, ker so prireditelji razglasili, da bo glavna borba za naslov državnega prvaka med tremi najboljšimi jugoslovanskimi dirkači, obema Zagrebčama Uroičem in Babičem ter Slovencem Ludvikom Staričem, ki je v Zagrebu splošno znan pod imenom »Leteči Kranjac«. Čez 5000 gledalcev je vztrajalo kljub kratkemu nalivu med tekmo do konca in je navdušeno pozdravljalo vsak uspeh vozačev. Žal je napovedana glavna borba izostala, ker v glavni dirki oba Zagrebčana nista nastopila. Tako je Starič mogel pokazati vse svoje odlične sposobnosti, ni pa porazil glavnih tekmovalcev, ki sta mu ogrožala naslov prvaka. — Tekme so se prvič udeležili tudi dirkači iz Bej-grada, Karlovca in Varaždina. Posebno Belgraj-čani so pokazali lep slog in dosegli več lepih uspehov. I. Kategorija lahkih motorjev do 100 cm*: 1. Črepinko (Motoklub Varaždin) 6.55, 2. Fantini (Motoklub Hermes, Ljubljana) 6.55 4 petine, 3. Tomašič (I. hrv. motoklub, Zagreb), 4. Derganc (Hermes, Ljubljana), 5. Blatnik (Hermes, Ljubljana). Proga je bila dolga 7500 m. II. Kategorija športnih motorjev do 250 cm’: Proga je bila dolga 4500 m. Glavna borba se je vodila med Uroičem in Mariborčanom Ceričem. Dober start je prinesel Uroiču prednost, ki je čerič ni mogel več znižati. Krog na dirkališču meri 750 m in ga je Uroič prevozil v 34 sekundah, kar znaša 79.3 km hitrosti. 1. Uroič Anton (I. hrv. motoklub, Zagreb) na DKW 3:284/4, 2. Cerič Hinko (Motoklub Maribor) 3.33 4/5 na Puchu, 3. Likar Edvard (I. hrv. motoklub Zagreb) na Puchu. III. Kategorija novincev in nenagrajenih vozačev: Proga je znašala desete krogov. 1. Jurčič Nikola (I. hrv. motoklub Zagreb) na BMW 5.53, 2. Mrak Jože (Hermes, Ljubljana) na AJS 6.16 3/5, S. Tihosavljevič Vladimir (Touringklub Belgrad) na Ziindappu. Mrak je dobro pričel, toda že po tretjem krogu je moral prepustiti vodstvo Zagrebčanu Jurčiču, ki je imel boljši stroj. IV. Kategorija športnih motorjev do 350 cm’. Proga je znašala šest krogov. 1. Uroič na DKW 3.27 4/5, 2. Ivaniševič (Touring klub, Belgrad) na AJS, 3. Likar Edo na Puchu. Belgrajčan si je priboril drugo mesto tik pred ciljem. V. Kategorija lahkih motorjev do 200 em\ 1. Mihokovič Ivan 4.07 4/5, 2. Prašnik Ivan, 3. Tomašič, vsi člani l. hrv. motokluba iz Zagreba. Vsi so vozili na DKW motorjih. Proga je bila dolga 4500 m. Na tretjem krogu je prišlo do trka med vodečimi vozači. Odstopiti so morali najboljši vozači, med njimi tudi Kavčič Virginij od Hermesa iz Ljubljane, ki se je ves čas držal v vodstvu. VI. Dirka Športnih motorjev do 200 cm’. Ker je medtem pričelo deževati, so to progo skrajšali od 10 na 6 krogov, to je na 4500 m. Glavna borba je bila med Slovencem Staričem in Zagrebčanom Babičem. Starič je vozil že v prvem krogu z 10 m prednosti. Razdalja se je pozneje še povečala, ker je Babič v zadnjem krogu močno pobegnil na obeh ovinkih, vendar pa to ni zadostovalo, da bi mogel ogrožati Staričevo sigurno zmago. Gledalci so Stariča burno pozdravlajli. 1. Starič Ludvik (Hermes, Ljubljana) 2.59 na Jappu. Najhitrejši krog je prevozil v 29 sekundah, kar da povprečno hitrost 93 km na uro! 2. Babič Jerko (Zveza motoklubov, Zagreb) 3.00 2/5 na Jappu, 3. Kopič Gavro (Zveza motoklubov, Zagreb). VIL Kategorija vozačev, ki še niso dosegli prvega mesta. Proga je bila dolga šest krogov. 1. Tihosavljevič (Touring klub, Belgrad) na Zun-dappu 3.491/5, 2. Fujič D jura (I. hrv. motoklub, Zaoreb) na DKW, 3. Goljai Nikola. VIII. Kategorija turističnih motorjev do 1200 cm*. Proga je merila 6 krogov. 1. Uroič Anton (I. hrv. motoklub, Zagreb) na DKW 3.36, 2. So-štarko Kazimir, 3. Tihosavljevič. IX. Glavna dirka športnih motorjev do 1000 cm’. Tudi za to dirko je bila proga skrajšana na šest krogov. Te dirke se nista udeležila oba zagrebška vozača Uroič in Babič. Baje sta se jima pokvarila motorja med čakanjem! Starič je kljub temu, da ni imel konsurence, vozil prav dobro in prešel nasprotnike skoraj za cel krog. 1. Starič (Hermes, Ljubljana) na Jappu 3.05 4/5, 2. Kopič (I. hrv. motoklub, Zagreb) na Rudge 3.49, 3. Jurčič (I. hrv. motoklub, Zagreb) na DKW. Sabljaškl turnir SK Ilirije proti K.A.C. iz Celovca V soboto zvečer se j® začel revanž-tumir r floretu med SK Ilirijo in K. A. C. iz Celovca. Nastopilo je 7 Celovčanov proti 7 Ilirijanom v dveh skupinah, iz katerih so se plasirali v finale prvi štirje iz vsake skupine. Ilirijani so se držali zelo dobro, tako, da je prišlo v finale šest naših in samo dva Celovčana. Iz prve skupine so se plasirali Wetzerk (KAC), Pengov, Jurko in Hanžič, iz druge grupe pa Ferlan, Schmidt (KAC), Cvetko in Križanec. V nedeljo dopoldne ob 10 se je pričel v Trgovskem domu finale. Borbe so bile zelo ostre in se je vrstni red odločil šele z predzadnjim bojem, kjer je Pengov premagal Celovčana Schmidta. Prvo mesto je zasedel Celovčan Wetzerek (olimpijec). Slede 2. Schmidt, 3. Pengov, 4. Ferlan, 5. Jurko, 6. Križanec, 7. Hanžič in 8. Cvetko. Pravilno bi moral zasesti 2. mesto Pegav, kar je tudi dokazal z zmago na