Se* 107 tet&t, v torek 17 aprila Te&a] XXXV« IZHAJA VSAK DAN totfl ik aadeljah la praznikih afc 5., ab psatisljklk a* •. ij«tra|. PtauiUie Iter. aa prodajajo po S nv6. (C akoi) r uofft lokakarnah ▼ Trato in okolici, GfrorioL Kranja S*. Potr*, Postojni, Sežani. Nabroftini. Sy. Laegi, Tobainn, Ajdor-4čini. Dornbergu itd. Zastarala Mov. p« & »W HO atot.). OSLABI SE RAČUNAJO NA MIUMCTRI T airr *e«ti 1 kolona. GENE: Trgovinski ia obrtni oglaai N S at m, •smrtnice, zahvale, poslanica, oglaai denarnih zavodov m SO 8fc. mm Za oglasa ▼ tekat« lista do 6 Trat 29 K, mh aadtljna vrsta K 2. Mali oglaai po 4 atot beeeda, najmanj pa 40 atot. Oglaaa sprejema Inaeratai oddelak uprava .Edinosti". — Plačuje aa izkljnftno 1« upravi „Edinosti" — PlatlJIvo In atožljivo ¥ Trata. CPINOST NAROČNINA ZNAŠA Glasilo politiinmgm druftttfa „Zdinoofc" za Primorsko. aa aaio leto 24 K, pol leta ia K, 3 mesece • K; uu> vodko kras dopoalane naročnine, aa opran na ozira. ■anialM aa Maajt .^SniOBTI" iUa*: m tato Kr«a fM, a« l*t« Krm I tO. dopaai po«i^) m o aa aredniltro Uata. Nafraoko- piama aa aa aprazsula fa rakaplal aa aa vraftaja Kaieltataa, oglaao ia reklamacija ja polivati aa apravo lista. UKDMlSTVO i aKoa Gierple Salattt it (Naradsl Um) Jsd^atoH ia odgo-rorniuradnik §TKPAN OODIM1. Laataik koaaorog llata „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost* aadragaa omejenim poroitrom ▼ Trata, alioa Galatti it GHorgio iter. 18 Mtao-kraallalfctl račun it M1S52. TELEFOn It 1V97. Ob petletnici „Trgovsko - obrtne zadruge" v Trstu. Majhen jubilej to — petletnica, vendar lahko važen in znamenit. Premagane so namreč prve težave, pobiti so predsodki. Trgovsko-obrtna zadruga stoji priznana in uvaževana poleg drugih slovanskih denarnih zavodov v Trstu; saj danes niti ni več najmlajši in tudi ne najmanjši naš tržaški zavod. Zato pa lahko s ponosom in samozavestjo gledamo nazaj na to petletno delo in gospodarstvo, iz tega pa ob enem zajem-Ijemo najlepše upe o Še sijajnejši bodočnosti „Trgovsko-obrtne". — Bilo je dne 17. aprila 1. 1906., ko je jela „Trgovsko-obrtna zadruga" poslovati in sicer v istih prostorih (ulica S. Francesco d' Assisi 2, 1. nadstr.), ki jih je par let prej zapustila Tržaška posojilnica in hraniinica, preselivši se v lastni dom. Posojilnica je pod svojo streho lepo napredovala, z njo pa so rastle tudi naloge in potrebe našega, tako naglo se razvijajočega narodnega in gospodarskega življenja. Pri tem se je bilo bati, da se ne pozabijo in zanemarijo — na veliko škodo tržaškemu slovenstvu in slovanstvu — baŠ mali in najmanjši ljudje, ki so začeli polniti naše vrste, da ne pridejo spet v tuje roke naši drobni gospodarski posli. — Kakor je bilo treba z ustanovitvijo Jadranske banke poskrbeti za organizacijo in izpopolnitev gospodarskega življenja navzgor, na veliko, tako je imela ustanovitev „Trgovsko-obrtne zadruge" ohraniti vez navzdol in razširiti omrežje gospodarske organizacije med naše male trgovce in obrtnike. In baš v teh vrstah samih se je porodila misel o ustanovitvi podobnega, mali trgovini in obrti namenjenega denarnega zavoda, zlasti, ker so k temu silili poleg strogo narodnogospodarskih tudi tehtni kulturni oziri. „Tr-govsko-izobraževalno društvo" namreč, ki ima nalogo, nuditi svojim članom poleg zabave zlasti tudi strokovno in občno naobrazbo, je že od začetka (1902) osnovalo za trgovske učence večerne in nedeljske popoldanske tečaje, pozneje pa je začelo prirejati za pomočnike in trgovce tudi strokovna predavanja. Ali ob tako velikem delu, ki je bilo premagati, in ob nezadostnih gmotnih sredstvih, ki so bila društvu na razpolago, je kmalu dozorelo spoznanje, da more le poseben denarni zavod poskrbeti za potrebna sredstva ne le za vzdržavanje omenjenih tečajev za vajence, marveč zlasti tudi za redno slovensko trgovsko šolo v najvažnejšem trgovskem mestu na slovenskem ozemlju v Trstu. In sad tega dvojnega spoznanja je bilo rojstvo sedaj petletne „'Trgovsko-obrtne zadruge", ki je vedno imela pred očmi svoj dvojni namen — podpiranje domače trgovine in obrti in pa — ustanovitev redne trgovske šole. V koliko je bila Zadruga potrebna za narodno gospodarstvo, naj pokaže sledeči pregled v Številkah. — Promet v letu 1906 je znašal 1,274.484-81 K, čisti dobiček pa 1.071 36 K, hranilnih vlog ob koncu leta je bilo 238.972 80 K, število zadružnikov 374. — Promet I. 1907 je bil 3,285.426 74 K, čisti dobiček 4 810 42 K, stanje hranilnih vlog pa 434.719 02 K, število zadružnikov 659. — Promet 1. 1908 je narastel na 5,604.73811 PODLISTEK. K, dobička pa je bilo 8.648*32 K, stanje hranilnih vlog 846.466 13 K, število zadružnikov 951. — Promet leta 1909 je znašal 6,914.917 05 K, čisti dobiček 12.965 48 K, stanje hranilnih vlog 1,008.134 94 K, število zadružnikov 1161. — Promet 1. 1910 je bil 7,523.927*23 K, čisti dobiček 17.915 46 K, stanje hranilnih vlog 1,226.59586 K, število zadružnikov 1389. — Promet do vštetega 15. aprila t. I. znaša 1.894.650 24 K, ves promet v teku prvih petih let torej 26.498.243-91 K, imenovanega dne je štela Zadruga 1460 zadružnikov. Stanje obeh rezervnih zakladov pa je bilo po posameznih letih v skupnih številh sledeče : 1906. leta 2.425-26 K, 1907. 1. 6491 66 K, 1908. 1. 13.609 77 K, 1909. I. 26.586 45 K in 1910. 1. 42.068.53 K. Ta znesek je bil nekako merilo o gospodarstvu Zadrugi kot taki v prilog ; seveda ne smemo pozabiti, da tiči precejšnja rezerva tudi v vrednosti obeh zadružnih hiš, ki ji je kupilo načelstvo in nadzorstvo dne 25. junija 1. 1908., t. j. hiša ul. Stadion št. 21 in hiša ul. Acquedoto št. 20. Nakup imenovanih poslopij se mora že s čisto gospodarskega stališča imenovati jako srečno dejanje, še večjo vrednost pa dobi imenovana kupčija, ako pomislimo, da je s tem ustreglo kočljivi in velenujni kulturni potrebi Slovencev v Trstu, namreč šolski. V zadružni hiši v ul. Acquedotto je namreč že doslej nastanjenih devet razredov treh slovenskih šol, in sicer štirje razredi samostojne dekliške šole, trije vsporedni razredi šentjakobske deške šole in dva razreda Slovenske trgovske šole, ki se je otvorila meseca oktobra minulega leta. S tem je „Trgovsko-obrtna zadruga", s požrtvovalno pripomočjo Tržaške posojilnice in hranilnice ter Jadranske banke seveda, uresničila tudi svoj drugi, to je kulturni cilj, ki ga je imela pred dfcmi že od prvega začetka. V ta namen je Zadruga v prvih petih letih svojega obstanka odkazala 11.500 K v gotovini, ugodnosti pa, ki jih šola uživa na stanarini in v drugih ozirih, se pri tem niti ne Štejejo. Razun tega je zavod po svojih močeh vedno rad podpiral tudi druga kulturna podjetja in društva ter jim naklanjal primerne podpore. Kot važno gospodarsko, še bolj pa kulturno-vzgojevalno sredstvo se je izkazalo štedenje, ki ga je Zadruga sistematično začela gojiti zlasti med mladino, posebno šolsko, s tem, da posojuje domače hranilnike ali pušice, katerih ima do zdaj na razpolago že 600 in v prometu nad 500, ki se prav pridno polnijo in praznijo. Pri tem gre Zadrugi na roko zlasti naše marljivo in napredno učiteljstvo, ki kaže s tem, da je na višku časa in da hoče vedno korakati z duhom časa naprej. Še enega narodnogospodarskega dogodka ne smemo pozabiti, ki nam je jasen dokaz, kak ugled uživa „Trg.-obrtna zadruga" in kako resno se trudi ob tem, da bi vselej in povsod bila na korist naši narodni reči. S „Trž.-posojilnico in hranilnico" ter Jadransko banko" tvori „Trgovsko-obrtna zadruga" konsorcij, ki je kupil krasni biser ob sinji Adriji, hotel Grijan, ki se ima po posebni delniški družbi izpre-meniti v veliko moderno morsko kopališče. Po vsem tem treba priznati, da je „Trgovsko-obrtna zadruga" v Trstu ne samo vršila svojo nalogo tekom prvih petih let svo- Udovica. Povest Iz 18. stoletja. — Napisal i. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs. Uboga Jelena ni vedela, kaj se snuje zoper njo. Sestra Judita je morala že radi ozira na svoj red obljubiti Giti, da bo poskušala pripraviti Jeleno, da izpolni obljubo devištva, a ni se mogla odločiti, da govori ž njo zadnjo besedo. Zdelo se je nedostojno, da prikriva pred Jeleno, kar se nje tiče, in da mora ž njo neodkrito postopati, samo da ustreže želji njene matere. A ker je že dala besedo, poskusi vendar, da bo vsaj videla, kaj misli Jelena o materinem načrtu. „ Čuješ Jelena!" je vprašala Judita na-nagloma ... Ali si kedaj mislila na to, da bi postala nuna ?" „V resnici še nikdar. Saj dobro veš, kakšne misli imam v glavi. Hočem še živeti." „A recimo, da on umre, ali pa da oženi drugo ?' ^To se gotovo ne zgodi," je rekla Jelena z otroško skrbnostjo." „Ali si smešna, draga Jelena!" je pristavila Judita. „Vse se more zgoditi, torej tudi to, da umrje, ali da drugo vzame. Kaj potem ?" „O tem nisem še premišljevala, a nuna ne mislim postati . . ." „Pa si tako rada pri meni. Bilo bi nama tako lepo,* je dejala Judita z največjo prisiljenostjo. „Ah, moja draga, to je vse kaj drugega !" je odvrnila Jelena. „Rada sem pri tebi, ker me ti izmed vseh žensk, kar jih poznam, najboljše razumeš in tudi tolažiš. Druge sestre mi niso tako prijazne, kakor si ti. Če ti umrješ, kaj naj počnem v samostanu? Ne, nisem jaz za nuno!" „Tudi meni se zdi," je pomislila Judita z blagim nasmehom ter prenehala govoriti o tej stvari z Jeleno. Predstojnica je zelo oprezno postopala, da pridobi Jeleno za Gitin načrt. Dobro je vedela, da jej ne sme takoj povedati, kaj' želi od nje, ker bi to vse pokvarilo. Radi tega je od daleč pričela, da ni mogla Jelena niti slutiti ne, zakaj se predstojnica v novejšem času vedno bolj in bolj zanima za njo. Jelena je dobivala knjiga za čitanje o življenju svetnikov; ravno v poglavju o življenju svete Klare jej je predstojnica tolmačila krasno nalogo tega reda. Vse nune so dobile nalog, da čim lepše in uljudnejše postopajo z Jeleno, katerim je povedala zaupno, da jo je gotovo Bog poslal med samostansko zidovje, da postane še kras redu. jega obstanka, ampak da je postala neobhodno potreben vogelni kamen pri kulturno - gospodarskem poslopju, ki ga z umnostjo in z navdušenjem grade vrle vrste naših mož. S to zavestjo v duši naj neustrešena Četa okoli „Trgovske - obrtne zadruge" pogumno nastopi pot tudi v drugo petletnico, ki bo brez dvoma enako sijajna in polna uspehov. Zadrugi pa kličemo: Rasti in cveti, saj si bila od veščih vrtnarjev vsajena ob ugodnem času spomlad-njem, ko vse klije, cvete in zeleni. Dnevne novice. Stavka železničarjev v Italiji? Iz Italije poročajo, da je prišlo vprašanje splošne stavke italijanskih železničarjev v ospredje. Ko je končala ministerska kriza, so nastopili železničarji s svojimi zahtevami ter zahtevali od vlade, da se zav/.ame za iste. Ako vlada tega ne bo storila stavi o 29. t. m. ultimatum, v katerem bodo konečno formulirali svoje zahteve. Ako se istih ne bo priznalo, je napovedana generalna stavka. Obisk kralja Petra pri avstr. cesarju, iz Belgrada poročajo, da se tam zelo živahno razpravlja o nameravanem obisku kralja Petra pri cesarju Fran Josipu. Vladne stranke so zelo zadovoljne. — Vendar dan obiska še ni določen. Tozadevnega pogajanja so začela med Milovanovi-čem in Forgachem. Obisk se bo vršil meseca maja in sicer bo cesar sprejel kralja Petra v Budimpešti. Dalje poroča pa neki berolinski list, da kralj Peter obišče dunajski dvor šele v poznem poletju ; tozadevna pogajanja so vspela že daleč. V dunajskih obveščenih krogih pa ni ničesar znano o tem. Koliko je zdravnikov v Avstriji in kako so razdeljeni. Dr. Oskar Klauber je na podlagi zadnjega ljudskega štetja in iz-vestij ces. kr. statistične centralne komisije sestavil zanimive podatke o številu in razdelitvi zdravnikov v Avstriji. Glasom teh podatkov je bilo v Avstriji začetkom tega leta 13.202 zdravnika, nasproti 12.426 kon-, cem dela 1905. Ušteti so tudi vojaški zdrav-! niki. Število zdravnikov se je torej v zadnjih I petih letih pomnožilo za 6 in četrt odsto. Po statistiki centralne komisije je bilo v Avstriji zdravnikov: leta 1871 - 7091, 1875 7488, 1880 - 7552, 1885 - 7183, 1890 -7384, 1895 - 8891, 1900 - 10.558, 1905 -11.704. Od leta 1880 do 1887 se je število manjšalo, od leta 1888 naprej se pa vedno množi. Dočim se je od leta 1890 do 1900 prebivalstvo pomnožilo za 9'4 odsto, se je število zdravnikov v enaki dobi pomnožilo za 41-8 odsto, od leta 1900 do 1910 zopet za 18*2 odsto, od leta 1887 skupno za 76 odsto. Te za vso državo proračunjene številke se bistveno razločujejo v posamičnih deželah. Sedaj je zdravnikov v Avstriji: Na Niže-Avstrijskem 3839, za enega zdravnika prihaja 940 prebivalcev; na Gorenjem Avstrijskem 402 zdravnika, na enega zdravnika prihaja 2110 prebivalcev; v Solnogradu 146 zdravnikov, na enega zdravnika 1510 prebivalcev, na Štajerskem 750 zdravnikov, na enega zdravnika 1930 prebivalcev; na Koroškem 165 zdravnikov, na enega zdravnika 2290 prebivalcev; na Kranjskem 115zdravnikov, na enega zdravnika 4570 prebivalcev; Pobožne sestre niso zapazile na Jeleni ni-kakih znakov, po katerih bi se moglo soditi, da postane nuna; nasprotno, so bile prepričane, da Jelena ni ustvarjena za nuno, da njeno vedenje v samostanu je ravno tako svobodno in posvetno, kakor isti dan, ko je prišla k njim. Sodile so tako, a morale so se pokoravati predstojnici, ki najboljše ve in zna, kaj dela. V tem času se je raznesel glas po Zagrebu, da bo v kratkem svečano posvečenje glavnega oltarja v kapeli sv. Ksaverija. Pater Percajič se je odločil, na ta dan po-veličati dobrotnico njihovega kolegija. Oltar, ki je bil narejen z denarjem Magdičeve udove, je bil ukusno in krasno izdelan. Delali so ga nekaj mesecev, in ko je bil gotov, je odločil pater, da se posvetitev izvrši na dan sv. Alojzija, zaščitnika mladine. K temu slavju so bili povabljeni vsi odličneži; župniki v okolici Zagreba so naznanili ljudstvu, da bo posvečen nov altar v cerkvi sv. Ksaverija. Silna množica se je zbrala v cerkvi. Na dan sv. Alojzija je bil napočil krasen dan, da se lepšega ne more želeti. Vsa prostrana cerkev je bila natlačeno polna pobožnega in radovednega ljudstva. V kapelo samo je mogel samo mal del onih, ki so bili povabljeni. Največ so bili notri ugledni beljari in njihove soproge in odličnejši meščani, dočim so bili kmetje veseli, da so mogli slišati pridigo in mašo pri v Trstu 225 zdravnikov, na enega zdravnika 1010 prebivalcev, na Goriškem 72 zdravnikov, na enega zdravnika 3490 prebivalcev ; v Istri 182 zdravnikov, na enega zdravnika 2090 prebivalcev; na Tirolskem 661 zd avnikov, na enega zdravnika 1390 prebivalcev; na Predarelskem 69 zdravnikov, na enega zdravnika 2130 prebivalcev; na Češkem 3264 zdravnikov, na enega zdravnika 2560 prebivalcev; v Šleziji 264 zdravnikov, na enega zdravnika 2930 prebivalcev ; v Galiciji 1675 zdravnikov, na enega zdravnika 4860 prebivalcev; v Dalmaciji 176 zdravnikov, na enega zdravnika 3600 prebivalcev. Dunaj sam ima več nego četrtino vseh zdravnikov Avstrije. Prav taka 7.42 0 iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.53 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpešte in Reke. O z Dunaja, Ljubljane in Reke. B iz Kormina preko Bivia in B iz Italije preko červinjana. II.30 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 8.05 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke aJO O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 4.80 O iz Vidina, preko Kormina in Bivia. 5.85 O z Dunaja, Budimpešte, Beke, Zagreba. 7.07 O iz Italije preko Červinjana in Nabrežine 7.48 O iz Italije preko Kormina ln Nabrežine. 8.85 B Iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.05 B z Dunaja in Budimpešte. 11.00 0 Vidma preko Kormina in Bivia in , iz Italije preko Červinjana. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 1 0.36 O iz Nabrežine in mejpoetaj. 11.50 O i* Kormina in mejpoetaj. OPAZKE. Mastne številke mafijo popoludne. O — osebni vlak; M — brzovlak. 9.25 10.25 1040 Klnenje g. dr. Reich-Rohrwig-a primarija moravske deželne bolnišnice G. /. SBRRAVALLO Trst. Potrjujem, da sem jako zadovoljen z Vašim izdelkom ŽELEZ-NATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serra-vallo) ter ga prepisujem jako rad v slučaju malokrvnosti. MILAN, 29. septembra 1908. Dr. REICH-ROHR WIG. m Na obroke! TRST JAKOB DUBINSKV Na obroke ! ulica deli' Olmo Ste v. 1, D. nadstropje — Trst Velika izUera izpMiel oM za gospode in mniifaMurneia blaga ter moSke ln ženske suknje. 107 ('GODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE. Cene brez konkurence. Simić & Co. - trst ul. S. Anastasio 8-10 == OBAVLjA ===== Agenturske in komisijn. posle Bavi se s prodajo kolouijalttega blaga iii nakupom dež. pridelkov. Al. Repič - Trst ulica Madonnina št. 5. 181 Avt meh. delavnica za upeljavo vode in plina. Brizgalnice in posebni aparati za preskrbo s pitno vodo na pritisk (brez vsake pripomoči), zaloge za dvorce, zdravilišča, in sploh za kraje, kjer manika upeljava vode na pritisk. - Prodaja mrežic in cilindrov. - Sprejemajo se vsakovrstna kleparska dela. Delavnica za popravljanje. — Načrti in proračuni —— na uhteio po nizkih cenah. — VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastovine in mahagonije; pisalne mize in obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare št. 6 REZBARSKA DELAVNICA. g. De Vecchi 8 i. Skerl nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst zaloga • ovsa klaje in otrobov. BENO prve vrate po 7 K. Ovea Ben po 17 K. Detelja po 7 50. Ograki oyea po 19 K. Otrobi po 16-60 K. — Po 100 kilogramov na malo za razprodajo »r Išče se mladeniča - kompfoarlsta za neko trž. špedicijsko podjetje. Zahteva se, da je dovršil vojaško službo, znanje nemškega, italjanskega in slovenskega jezika ter zmožnost carinarske manipulacije. Ponudbe pod šifro A. Z. 333 poštno ležeče „Tergesteum". Širite EDINOST Vozno podjetje Tvrdka A nt. Schepitz Naročajo se vozovi: Piazza Stazione štev. 5, telejon 1441. Barkovlje, telefon štev. 1023. KODAK" aparatov ZALOGA 396 aparatov films, stekla za fotografiranje Itd. glasovite svetovne tvrdke KODAK. R. BUFFA - Trst, Corso ti Z. EDINI ZASTOPNIK _ GLASOVITE TVRDKE ,LA LUMINOSA- V GENEVL Čevljarska zadruga v prnn — ~ pri Prodalalnica (evljev v Trsta vla Barrlera vecchla 38 naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri ln tudi vsakovrst. poprave. Zadruga izdeluje iefljc tudi za c. kr. fojno armado y popolno zadoTolistio. Goljufija v blagu in izdelovanju je izključena. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne zamude priti v nje prodajalno. 78 Stran IV. »EDINOST« Št. 107 V Trstu, dne 17. aprila 1911. s-s| ■■■■BB 1 1ALI OeiflSIiHI ~ v r "V A ALI OGLASI se računajo po 4 tot. besedo. Mastno tiskane be-ede se računajo enkrat več. Naj-nanja pristojbina znaša 40 stot *lača se takoj Inser. oddelku. Županstvo v Prvačini bivajoče najmanj 10 let v Trstu, ki ž doseči domovinsko prav;co tržaSko. Antoneič Iščejo se brežina. vabi svoje — občinarje, bivajoče najmanj 10 let v Trstu, ki želijo brezplačno doseči domovinsko prav;co tržaško, da ae oglasijo vsako popoludne od 6.— 7. ure pri A. Laneve, kazenskemu zagovorniku v Tretu, Scala al Belvedere fel 4, I._-_380 x via Gatteri 43, bivSi vratar „Na-aznanja alav. občinstvu, da ima v zalogi vina: kraški teran, istrsko in dalmatinsko, pošilja tudi Da dom ; ob entm prip< roča tudi svojo jestvinsko prodajalno. 653 zmožni mizarji za stavbena dela. Ponudbe pod Franc Luvin, Na- 664 Albanija in Albanci. vin. A baDsko vprašanje je zopet na dnevnem redu in dežeia v revoluciji. Kogar torej zanima ta čudna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh slov, knjigarnah. 717 se vdobi Pristni, dober brinjevec - pn Lovru Šibeniku v £iški pri Ljubljani. 1681 M fotograf le Anton Jerklč, TRI Via delle Poste 10. — GOKICA, gosposka ulica 7. izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu. 315 Fran in Malifuor TKST 111 MoIinerMde I 10 VIJU IfldRtVOl St. 40 Priporoča Blav. občinstvu Bvojo pekarno in sladSČiČarno, v kateri se doti večkrat na tan svež kruh in aladšfice. Zaloga moke in likerov v s\ek enicah Sprejemajo se peciva vsake vrste. Postrežba tudi na dom. 869 ALFiiS. FK\yc M A TEK - TBhT žgalcica kave TELEFON 1743 ivajbolJSl vir m dobivanje peioa« kav« 3C .Coffe Goldonl' Trst, Piazza Cario aoldoni it 2. Pijače naravne In prve vrst«. Časopisi ln ilustracije POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se najtopleje priporoča FRANJO MAR1NŠEK. «in ne Krojočnica za civiliste In vojake Franjo Polanec v Trstu, via S. Giaccmo (Corso) 6. O. n. Priporoča se slavnem občinstvu in vojaStvu za vsakovrstna dela Blago prve vrste, delo solidno, cene zaerne. UMETNI zobje Piomfeiraaje sonov Izdiranje icbov hrm vsake bolečine V. Tuscher koncesij. zobni ttfcuti •• TRST ■ i ullo^ deli it 13. II a ' Dr. J. Čermdk : zobozdravnik : ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trst, ulica Sas francesco 5'^ssisi 2. Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na željo se menjajo pasovi in zmetl. Jamči za popolno delo in se ne boji konkurence. 3: TD II I L TEODOR KORN 11 Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. SPREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA - DELA TS POPRAVE = PO HIZKZH CENAH. Delo dobro in zajamčeno. :: Telel. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko. Gostilna „Pri fldriji" «wma TRVDKA ###»# Rdolf Kostoris skladišče oblek za moSke In dečke Trst, V1& S. Ckov&nni 16, 1. TELEFON 251 Rom. H. (zraven restavracije „Cooperatlva*' ex Hacker) pr*8aja na mesečae ali teden, obrek* obleke in površnike za moške perilo itd po dogovornih cenah. POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v I. nad. i PASTILJE ZA PRSA I = „JfiS vei kaSlja" = 80 edino sredatvo proti kašlju, prehlajenju, zagrljenoftti in vsem bilezuim dibtilnih organov. Škatlja z navodilom 70 atotink —— se dobi Barao v lekarni - Pr&xmarer„AI DUEMOR!' Trst (mestna hiša) Tel. 377 U barunrnici i u Trattoria ,,ALL' ADRIA Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, dn sem odprl gori imenovano gostilno y BARKOVLJAH na obrežju Štev. 132. Točim samo pristna domača vina ln prodajam: Balo ln 6rno po 1 04-liter, Dreharjavo pivo v atekl po S6 st liter. Pobi se tudi vino spumanti po 2*40 steklenica. Marala in vsakovrstni likeri. Kuhinja J« vedno preskrbljena z gorklml ln mrzlimi Jedili Za obilen obisk se toplo priporoča z geslom : svoji k svojim i Vekoslav Kocijančič. Bogomil Frno PozorI blvSI urar v Sežani ima svojo novo prodajalno' UM v TRSTU ul VIne. tteilini .. Ste v. 13 .. nasproti cer k sv. Ant. nov. VERIŽICE po tov. cenah 351 Ifil 71 TRATTORIA [7 j JUT Anflcn Pompei" | Trst, Piazza Carlo Goldoni 4 Priporoča se Blavnemu občinstvu. - Toči se izvrstno Tino: teran, istrsko, furlausko in belo. Sieiufeldsko pivo. Domača kuhinja z raznovrstnimi mrzlimi in gorkimi Jedili. — Za obilen obisk se toplo^priporoča FRANJO MAKIJVSBK. »G 31 Trst, ulica del Šalice številka 6, se izvršuje čiščenje in likanje zaves z najmodernejšim zistemom. Barvajo in čistijo se moške in ženske obleke. Cene, da se ni bati konkurence. — Največja natančnost. 69 a Restaurant:: VVurschinger —(ex Leon d'oro)— Trst, ulica Stadion štev. 10. Najboljše priporočen. — Dunajska kuhinja. — I a Drefcerftevo pivo. - Pristna vina. - Dobra postrežba. Senčnat vr . — NAVADNE CENE. Veako nedeljo vojaški koaeert. — Vstop prost. Začetek ob 7. uri in pol. Klubove sobe se oddajo za društva — Abonameut na hraoo doevno K 150 in 2'—, Prodajaln, ur in dragocenosti G. BUOH K JSiL (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst iriTirat, Corso Ste«. 36 Bogati izbor zlatauine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. .r v"' : . •-. -i- 0 nojem se oddalo Mcikli Zaloga dvokoles in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. Osvaldella 501 Ob nedeljah in praznikih odprto do 4. pop^ slov&nsfea knjigoveznica ANTON REPENŠEKjrst, Ul. Cedila 9 Izdeluje vsakovrstna knjigoveška priprosta in fina dela PO KONKURENČNIH CENAH im?' Zaloga obuvala hbkb in lastna delalnica ubb PAVEL ViSINTiNI Trst, ul. Glosue Corducti 31. FlllJ&lka nI. S. Sebaatlano 8. Vthka izbera moških in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno po mendh cenah n§ i -O o . 2 ! i i < S fit : as' 3 jtj ! S I ČT O i S3 OC mk Pozor! Pozor! Pozor! Slovenci v mestu in na deželi, ki rabite čevlje, obrnite se na mojo 2! SE TRGOVINO S S! kjer jih imam dovolj in vsake vrste. Trst, ulica Arcata št. 19. — Cena od 2—20 K. Za obilen obisk se priporoča MATIJA PAHOR. Zaloga belega in črnega vina, JOSIP PERTOT Barkovl je - Trst. 225 Oglase (Inserate) treba naslovljati ne na Uredništvo lista, in ne na Tiskarno »Edinost«, ne na „Narodni Dom" in ne na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino no „Inseratnl oddelek * našega lisic ===== ali na Upravo. ===== Uredništvo, Tiskarna, Narodni dom in Hotel Balkan nimajo z oglasi ni kakega opravila. To naj si dobro zapomnijo oni, ki naročajo oglase v našem listu in želć, ds bodo isti točno uvrščeni. — — — — illi Podpisani nov lastnik naznanja, da odprl mesnico je v Trstu, ul. Giovanni Boccaccio št. 6 dobro preskrbljeno z domačim in graškim mesom prve vrste, kakor tudi z teletino, jančkom, perutnino in skopičem iz Štajerskega I. vrste in po cenah brez konkurence. Efniilo GaMensicli, lastnit DobrozTiana manu-frtfe* uroa : trgovina T. Freiseiss v TRSTfJ — ulfca delle Poste štev. 5 ima za pomladansko in let o sezono na razpolago volneno blago, mešano in enobarvno vseh v-'st, angleški zefir za moške srajce in in bluze. Navadni zefir od stot. 36 dalje. Velik izbor perkala, batisia, satin v najnovejših risba*, panama v vseh barvah, gladek in s črtami, perilo na meter in izgotovljeno za moške in ženske vse vrste malij, nogavic, rokavic, modercev, pasov itd. po priznano nizkih cenah. a« Antonio Dobner — urar in zlatar — sodni Izvedenec se je preselil v ni. DELLE POSTE 3 logai Torre btan- ca (TOBAKABXA) Sprejema vsakovrstne poprave PO ZMEKNIH CENAH IT Z JAMSTVOM. Novo pogrebno podjetje v Trstu Corso št. 49 (vogal Piazza C. Goldoiil) Telefon 1402 Popolnoma preskrbljeno z vso potrebno opravo za izvršitev pogrebov vsakterega razreda Ima na izbero monomentalne voze s steklom in električno razsvetljavo, Črno-zlate črno-srebrne, belo-zlate itd. Prevaža mrliče na vse dele sveta. — Umetna oprava za postavljanje mrt vaških SOB in ODROV. Prodaja razne krste, sveče, vence iz umetni, svežih cvetlic, porcelane, perle, metala VSE MRTVAŠKE PRSO^ETE. - Cene ugodne. -flM^fl^t Ofe. ^tfflBMte**- .^^■Bfeh^ ^flBR^T' Pismena priznanja'visokih oseb so na upogled. Cenike in proračune razpošiljam brezplačno. Tovaima vozov PETER KER8IĆ v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana - (Kranjsko) - Dobavatelj vseh poštnih voz c. kr. avstr. pošte. — Poštni vozovi patent Keršić št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo. Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim. Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi. I f evljarnlca „Alla Sartorella% Trst 1 --VIA »4MTM* VEOCP1* iT. It (MABPBOTI ILAPĆIĆAB1E OATTI) i - za Velika izbera vsakovrstnih čevljev moške, ženske in otroke. — Blago iz-vrstno in cene zmerne. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi