Edini sloTenski dnevnik < t Zedinjenih državah, j- VeUa za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON ^PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 8. — STEV. 8. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 11, 1915. — PONEDELJEK, 11. JANUARJA, 1915. VOLUME XXin. — LETNIK XXITL ODGOVOR ANGLEŠKE VLADE NA PROTEST ZDRUŽENIH DRŽAV. RAZMERJE MED ITALIJO IN AVSTRIJO VEDNO BOLJ NAPETO. Romunska se z veliko naglico pripravlja na vojno. - Z zapadnega bojišča se poroča o veliki bitki pri Soissons, kjer so pričeli Nemci z obstreljevanjem mesta. - Boji pri Apremont-Toul so ostali neodločilni. •• Vest o pomorski bitki med angleško križarko "Invincible" ter nemško bojno ladijo "Von der Tann" najbrž ni resnična ter ne vedo o tem ničesar mor-1 nariški uradniki v Rio de Janeiro. - Z iztočnega bojišča ni poročati dosti novega. - Angleška ?lada je poslala v Washington začasni odgovor na protest Združenih držav glede omejevanja ameriške trgovine. -- Predavanje dr. Dernburga o vzrokih vojne. Boji z Rusi. Berlin, Nemčija, 10, januarja. -Nemci »o odbili v bližini M lave vse ruske napade in stopili v severnem »Mu Rusko-Poljske v o-fetizivo. Armadi, ki prodira proti Varšavi, poveljuje general Francois. Armada se je pred kratkim umaknili in se nanovo formirala. Najprej mora prodreti utrjeno bojno črto pri Narevi, potem pa z vso silo navaliti na trdnjavo. V fialiciji s n Avstrijci odbili ruski napi«! pri Zakličinu in se nahajajo vzhodno od reke Bzure in Kavke zopet v ofenzivi. V Karpatih ovira neprestano deževje vojaške operacije. Skoraj vse doline so izpremenjene v močvirja. Poročilo nemškega generalnega štaba se glasi: ^Na vzhodnem bojišču še dosedaj ni prenehalo deževati oziroma snežiti. Ob celi fronti je položaj neizpremenjen. .Južno od .Mlave smo mi in Avstrijci odbili vse ruske napade. Uspeh, v Bukovim. Dunaj, Avstrija, 10. januarja. - Avstrijsko vojno ministrstvo naznanja: Situaciji je v splošnem neizpremenjena. Južno od Visle so obstreljevali Rusi naše postojanke, pa niso imeli nikakega u-spelia. Severno od Visle je prišlo na nekaterih krajih do vročih artilerijskih bojev. Sovražnik je poskušal prekoračiti re-ko Nido, pa smo ga uspešno pognali nazaj. V Rukovini smo s strojnimi puškami pobili dva ruska poizvedovalna oddelka. Neresnična vest. London, Anglija, 10. januarja. Vest, da so Rusi napadli mesto Brzezov in potolkli nemško posadko, je neresnična. Iz Berlina poročajo, da Nemci niso bili niti v bližini tega mesta. Rusko poročilo. Petrograd, Rusija, 0. januarja. (i enera In i štab ruske armade naznanja: Na levem bregu reke Visle in v bližini vasi Suhe se vrše midijeh" in "Breslau" in jima prizadele precejšnjo škodo. Dva dni prej smo vjeli v zalivu Sinope več turških prevoznih ladij, ki so bile otovorjene z žitom in drugimi potrebščinami. Neka naša bojna ladija je zažgala v zalivu Surme-neh tri turške tovorne ladije, katere so se kmalu potem potopile. Turške ladije nepoškodovane. Berlin, Nemčija, 10. januarja.-Sedemnajst ruskih kriiark je napadlo dve turški bojni ladiji, pa jima niso napravile nobene škode, ker so se še pravočasno umaknile. Misijonarji v Palestini. Washington, D. C., 10. jan. — Rev. Godfrey Schilling je dobil danes poročilo, da žive misijonarji v Palestini v strašnem pomanjkanju. Turki so jih izgnali iz Armenije, Zgornje Sirije in Galileje. Sedaj imajo samo v Jeruzalemu in Nazaretu dva samostana. Veliko jih mora prenočevati na prostem. Nemški vojaki na Ogrskem. Berlin, Nemčija, 10. januarja. Tz pozitivnih virov je znano, da je dospelo zadnji čas na Ogrsko precejšnje število nemških vojakov. Dosedaj se še ne ve, če se bodo borili proti Rusom ali proti Srbom. Grof Tisza je bil pred kratkim pri nemškem cesarju 'na obisku in ga je skorajgotovo pri tej priliki prosil za pomoč. Avstrija potrebuje sedaj na Ogrskem več vojakov kot pa v Galiciji. Ogrska je ogrožena od treh strani, namreč od Srbije. Rusije in Rumunske. Boji v Kavkazu. Petrograd, Rusija, 10. jan. — Rusi so mislili. da so prizadeli Turkom v Kavkazu zadnji udarec, toda temu ni tako. Poveljniki so zbrali oddelke svoje razkropljene armade in začeli prodirati proti Kargudjanu. Tam so se združili z ostanki tretjega ar-madnega zbora in s četami, ki so bile prej v Erzerumu. Ruski ge- ilno vroči boji, v katerih igral neralni 5tab je poročil da so se glavno ulogo artilerija. Nemcem se je posrečilo zasesti nekaj naših postojank, mi imo pa priredili nanje bajonetne napade in jih po kratkem boju znova zavzeli. Po osemdnevnem boju smo v Buko-vini zasedli mesto Kirapolung, ki leži v neposredni bližini ogrske meje. Naše čete so v tem delu prodrle osemnajst milj in prekoračile slednjič Karpate med L*u-kovino in Ogrsko. Pri teh operacijah smo vjeli preko 1000 Avstrijcev. Nemci ne bodo do«peli do Varšave, ker ne bodo mogli zavzeti trdnjave Novi Georgijevsk. Iz Belgije so dobili na pomoč 200 tisoč mož, tako da šteje sedaj njihova armada na vzhodnem bojišču poldrug milijo« vojakov. Vse to ni nič proti silni množini ruskih vojakov, ki so z vsem potrebnim izborno preskrbljeni. Turki, Angleži in Rusi. Berlin, Nemčija, 10. januarja. -Danes je preteklo ravno eno leto, odkar je zasedel Abbas Hilmi e-giptovski pre*tol. Obletnico so tukajšnji Egipčani zelo svečano praznovali. Ruske zmage. Petrograd, Rusija, 10. januarja. O pomorski bitki v Ornem morju lo izdano eledeče poročilo: so napadla naše turški križarki "Ha- zadnje dni vršili silno vroči bo ji in da Turki neprestano napadajo ruske postojanke. Med jetniki, katere so prepeljali v Tiflis. se nahaja tudi Iskan paša, poveljnik devetega armadnega zbora, pet drugih generalov in 320 častnikov. Tskan paša se je izrazil, da sta poraz zakrivila slabo vreme in strašen mraz. Obstreljevanje SoTssonsa. Pariz, Francija. 10. januarja. V francoskem oficijelnem obvestilu se poroča o artilerijskih bojih od reke Oise pa do Severnega morja. Nemci so zopet pričeli obstreljevati Soissons. Nemške naskoke na pozicije pri Perthes, katere so preje zavzeli Francozi, se je odbilo in Francozi so napredovali v okolici pri Da Ferte le Beausejour. V Argonih so obstreljevali Nemci okolico pri Four de Paris. Nemški naskoki v gozdu pri Apremont ter na višinah pri Maas so se izjalovili vsled uspešnega francoskega artilerijskega ognja in istotako so odbili Francozi neki naskok v Vogezih, se-verozapadno od Wattweiler pri Thann. Nemci se drže v Burnhaupt. Berlin, Nemčija. 10. januarja. Nemško voljno ministrstvo pravi v svojem današnjem poročilu* da so se izjalovili naskoki, kate- re so vprizorili ponoči Francozi, da zopet zavzamejo gorenji Burnhaupt. Istotako so nemške čete odbile naskoke Francozov pri Nieuport, nadalje pri Soissons, Francija, ter pri Perthes les Hurlus. V Soissons se vrši sedaj velika bitka. V poročilu se giasi. da so pridobili v Argonih Nemci na ozemlju, dočini so ostali neodločilni boji pri Apremont, severno od Toni. Francozi so imeli pri veeraj-šnih bojih velike izgube, posebno pri Perthes in severno od Soissons. Pri ponesrečenem nočnem naskoku na Burnhaupt so izgubili Francozi 500 jetnikov ter en strojni top. Boji v Champagne. Pariz, Francija, 10. januarja. V današnjem večernem poročilu se glasi: "V Champagne se je odbilo včeraj zvečer dva nemška naskoka severno od Perthes in Beausejour. Tstotako se je odbilo lahke, nemške naskoke v Argonih pri St. Hubert. Z ostale fronte ni poročati ničesar novega." Otvoritev franooske poslanske zbornice. Pariz, Francija. 10. januarja. V torek se bo pričelo zasedanje francoske poslanske zbornice ter bo trajalo zasedanje pet mesecev. Zbornica sama pa bo odločila, ali naj zboruje permanentno ali pa v presledkih. Z velikim zanimanjem se pri-akuje, ako se bo moglo dogovorjeno premirje med strankami vzdržati vspričo javnih obravnav v piarlamentu. Zbornica se bo v prvi vrsti pečala s predlogi za omejitev števila gostilen ter z odobreujem prepovedi prodaje in zavživanja absinta. Dispozicije nemškega brodovja. Pariz, Francija, 10. januarja. Kodanjska brzojavka na 'Temps' pravi, da se nahajajo v Kielu le starejše ladije nemškega brodovja ter šest podmorskih čolnov. Glavna masa bojnih ladij in dre-adnoughtov se pa nahaja v AVil-helmahafen in Cuxhaven. Državni monopol za uvoz pšenice? Pariz, Francija, 10. januarja. Neka Havas-brzojavka iz Ber-na javlja, da je sklenila uvesti švicarska vlada za čas vojne monopol na uvoz pšenice. Rumunska oborožuje z mrzlično naglico. Bukarešta, Rumunska, 10. jan. Rumunsko vojno ministrstvo organizira z veliko naglico bolnice, poljske lazarete, zdravnike, strežnice in usmiljenke. Povsod po deželi se nabira medicinične in kirurgične instrumente ter perilo za bolnice. Komplikacije med Italijo in Avstrijo. Rim, Italija, 10. januarja. — Italijanska vlada je prepovedala kino-slike sedanjih vodnih do* godkov in civilne godbe ne smejo nositi uniform. S tem se hoče prepreSiti provokacijo ljudskega razpoloženja. Iz zanesljivega vira se je izvedelo da je papež privolil v predlog, da odpusti zastopnike sovražnih drŽav pri Vatikanu, ako bi se Italija zapletla v boj. Na-protno pa jamči Italija brzojav- no zvezo papeža s celim svetom. Ta dogovor je baje rezultat tajnih pogajanj med Vatikanom in Kvirinalom. Papežev nuncij v Havre je predložil Vatikanu svoje poročilo glede aretacije kardinala Mer-eier ter glede eksekucije številnih belgijskih duhovnikov, ki so bili baje popolnoma nedolžni. Papež bo zahteval od Nemcev izjavo ter grozi z javnim protestom v slučaju, da bi Nemčija ue hotela dati take izjave. Do nadaljnih komplikacij med Italijo in Avstrijo bo morda do-vedel dogodek, ki se je završil v Gružu, Dalmacija. Tamošnje vojaške oblasti so prisilile nekega italijansega podanika, po imenu Intini, da je moral obesiti nekega drugega Italijana, ki je bil obsojen radi veleizdaje. Italijani v Gružu so hoteli nato linČati Inti-ni-ja. nakar je slednji pobegnil v Ancono, kjer je bil aretiran ter skoro linčan od razjarjene množice. Zagovarjati se bo moral sedaj radi umora. Zadeva je predmet diplomatičnih pogajanj. — (Ta zadnja vest je malo vrjetna ter najbrž popolnoma iz trte izvita. Tako neumne celo avstrijske oblasti niso. Op. ur.). Vest o pomorski bitki. Rio da Janeiro, Brazilija. 10. januarja. — Havas-agentura ni dobila dosedaj .še nobenega potrdila vesti o pomorski bitki med angleško križarko Invincible7' in nemško bojno ladijo 'Von der Tann". Tukajšni mornariški uradniki so prepričani, tla ni vest resnična. < Zopet bombe v Dunkirk. Pariz, Francija, 10. januarja. Najmanj dvanajst nemških avija-tikov je vrglo danes kakih iiO bomb v Dunkirk, vendar pa je bilo ranjenih le malo oseb ter je povzročena škoda malenkostna. Odgovor Anglije na ameriški protest. Washington, D. C'.. 10. jan. — Danes zvečer se je tukaj objavilo odgovor angleške vlade na protest Združenih držav glede omejevanja ameriške prekmorske trgovine od strani angleških bojnih ladij. Odgovor je poslal angleški minister za zunanje zadeve, E. Grey na ameriškega poslanika v Angliji, Page. V odgovoru se ugotavlja, da se posvetuje angleška vlada glede posameznih točk protesta, katere bo pojasnila pozneje. Za enkrat pa hoče podati par splošnih opazk k protestu, ki bodo služile v to, da se popravi gotova napačna domnevanja. Anglija izjavlja, da soglaša z naziranjem Združenih držav, da ima vojskujoča se sila le toliko pravico kontrolirati trgovino med nevtralnimi, v kolikor je to potrebno za narodno varnost dotič-ne sile Po mnenju angleške vlade pa ta kontrola ni šla tako daleč kot domneva Washington ter se glasi, da ni ameriška trgovina z nevtralnimi deželami tako trpela, kot se ugotavlja v ameriški poslanici. Primerja se nato številke v eksportu v mesecu novembru leta 1913 in 1914 iz Združenih držav v sedanje nevtralne ter je iz teh številk baje razvidno, da se je dvignil eksport v novembru leta 1914 z edino izjemo Holandske. Te številke pa veljajo le za New York in angleška vlada priznava, da se jih ne more vzeti - ..;__________ kot merilo za celo deželo. Nadalje priznava, da je skoro popolnoma ustavljen izvoz bombaža, kar je pa po mnenju angleške vlade bolj pripisovati splošnemu vojnemu položaju kot pa kontroli na morju, katero izvaja Anglija. Navaja se nadalje izvoz bakra v Italijo, Norveško, Švedsko, Dansko in Švico tekom prvih mesecev vojne, ki se je neprimerno dvignil napram istim mesecem preteklega leta. Izvoz bakra je poskočil od 22 milijonov funtov na 71 milijonov. Iz tega se da sklepati, da je baker namenjen za vojskujoče se države in ne za nevtralne in vsled tega mora Anglija v interesu narodne varnosti preprečiti dovoz te kovine. Kar se tiče živil, soglaša Anglija v tem, da se jih sme zapleniti le v slučaju, da so namenjena za sovražno armado ali sovražno državo. Anglija se je dosedaj tudi držala tega principa, vendar pa ni mogoče dati popolne garancije, ker se sovražniki Anglije v njihovem načinu vojskovanja ne poslužujejo splošno uveljavljenih metod civilizacije in človečanstva. Naziranje bivšega nemškega kolonij alnega tajnika Dernburga. Glede vzrokov svetovne vojne z nemškega stališča je. govoril včeraj prejšni nemški kolonijalni minister dr. Dernburg v New Roc li el le. V dvorani je bilo zbranih kakih 2500 ljudi. Dernburg je na kratko izjavil, da je sedanja vojna boj med Anglijo in Nemčijo za gospodstvo na morju. (In za Nemčijo morajo sedaj pre-jlivati Slovenci svojo kri. Opom. jured.). Nemci so baje Francozom lin Belgijcem prijazni ter bi uva-i že val i belgijsko nevtralnost, ako t bi Anglija storila isto. Anglija pa se je napram Franciji pismeno obvezala, da ji bo priskočila na pomoč. V nadaljnem je izvajal Deru-jburg, da je hotela Anglija absolutno koYitrolo nad svetovnim morjem. V bližini Panamskega prekopa ima šest ali sedem mornariških postaj več kot pa Združene države. Nemčija se ni hotela ukloniti angleškemu nadgo-spodstvu ter se bori sedaj za prostost trgovine na morju. Militarizem je označil Dernburg kot prednost za Nemčijo in kot neobhodno potreben. Vprašan, zakaj so se odzvali nemški socijalisti tako hitro in brez pomisleka pozivu na boj, je odgovoril Dernburg: "Ker so se čutili v prvi vrsti kot Nemce in šele potem kot politike.'' "Nevtralni" .projektili za vojno. Bethlehem, Pa.. 10. januarja. Naročila za Anglijo in Francijo so dospela s tako naglico v Bethlehem Steel "Works, da se je tekom preteklega meseca nastavilo več kot 2000 mož ter je sedaj zaposlenih v celem 11,000 ljudi. Večina teh tie zaposlenih pri izdelovanju šrapnelov. Še večje kvantitete se bo izgotovilo v bodočnosti, ker se bo povečalo delavnice za projektile. Vsaki dan se odpošilja v Canado granate in bombe v veliki množini. Več kot 1000 Ijndi gradi jeklene strukture za mostove na vojnem pozo-rišču, da se nadomesti razrušene. Skupno vrednost vojnih kontrtk-tov, katere se je sklenilo v zadnjem času, se eeni na 135,i dolarjev. »- —- - i rktšm Izjava generala Gutiereza. Washington, D. ('., !». jan. — |V republiki Mehiki bo kmalo za-j vladal mir, ker je že izdelan načrt, potom katerega se bo uredilo razmere — je rekel general Gutierrez na konvenciji v .Mexico j City. Poglavarji so se začeli pogajati in upati je. uenos Aires. Samomor. Toledo, Ohio. 10. januarja. — Glavni ravnatelj ' Toiedo Lumber and Milling Company". Arthur Cole, se je včeraj ustrelil, ker ni mogel napraviti pravilnega letnega zaključka. Ko so prišli včeraj zjutraj uradniki v njegovo pisarno. so ga našli mrtvega pri pisalni mizi. • Denarje v staro domovino. 1 e j Promet s Avstrijo se Je toliko zboljš&l, da zopet pošiljamo de-nar v staro domovino. V slučaju da bi se razmere pozneje na kak način predrugačile, in bi se denar na mogel izplačati določenim osebam, bo demo istega vrnili pošilja tel jem. V sedanjem položaju pa ni at »liti, da bi denar dospel v roke n* slovljenca tako hitro, kakor preje v normalnem času, ker vsakdo ve, da sedaj potrebujejo pisma ▼ Evropo, ali iz Evrope sem 22 de 25 dni in v približno tem času ho* de denar v stari domovini tudi izplačan. 0 • a a? K I™ 10.... 16.... 20.... 25____ 30.... 88.... 40.... BO.... 88.... 66.... 70.... 75.... 80.... F* 1.10 а.io 3.10 4.10 б.10 6.10 7.10 8.10 9.10 10.00 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 90.... 18.00 tvmdkjl nco., f110.. 120., • 130., 140.. 160.. 160., 170.. 180.. 190.. 800.. 260., 860., 400.. #60., 600.. $ 20.00 22.00 24.00 26.00 28.00 30.00 32.00 34.00 36.00 38.00 40.00 60.08 60.00 70.01 80.00 90.00 100.00 CLAS NARODA; 11. JANUABJAl, 1915. "GLAS NARODA" (Slovenk Daily.) Owned and published by the fUorenic Publishing Co. (a corporation.) FKANK. SAKSER, President. • LOUIS BEXEDIK, Treasurer. & FW» of BoKtneaa of the corporation and addresses of above officers : SB Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. celo leto velja list za Ameriko in Canado..................... pol leta.................... leto za mesto New York------ gol leta za mesto New York Evropo za vse "BTT" "poli leto---- ita .. $3.00 1.60 4.00 2.00 4.50 2.65 _** četrt leta............ 1?0 * GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemdi nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" <"Vo!-e of the People") ls*3«d every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Popi h i brez podpisa in osobnosti se ne priobčujejo. Denar naj »e blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov pro-aimo, da se nam tudi prejinje blvaliiče naznani, da hitreje ' najdemo naslovnika. om in počil j at vam naredite ta naslov: 'GLAS NARODA** andt St., New York City. Telefon 4€87 Cortlandt. Milil.....Lil ■^fiBilM Preteče razširjenje evrop skiga požara. Da e prišel trenutek, uih evropskih dr-v blazno vojno jo polastilo ecle- tua kot iz Pariza da je odredila otrebno za varo-e reso v potom ta-likov Združenih otrdi to poročilo, eno in to je pritiske na stran za-no napoved Turka r bi obenem napoved Nemčiji niči obeh prejšnjih, lo prihaja poročilo o na-m nestanku ru munskega skega kralja na runiun-mljii. Glasi se, da se bo sestanku razpravljalo o jen ju nove balkanske s«- bo postavila odločno zaveznikov. Ako se ta vsnici udejstvi, bodo ra-e in Crnegore, ki se bo danes, nastopile proti Avstriji in Nemčiji s* si. liumunska in Grška pravlja firška na boj, je iz poročila iz Aten, da nji, >jno o v t; i ošne pritožbe rail kristijanov od l\ naual netra Nasprotno pa prihaja iz Londo poročilo, da se je postavila ■rzija na stran Turkov ter s tem povedala vojno Rusom in nji vim zaveznikom. Način, kako i Kusija in Anglija ravnala s zijai, dela poročilo zelo vrjet-1 r ni v sled tega izključeno bosta dobila Avstrija in Nem-a poleg Turčije tudi Perzijo t zavt'xni.'o v boju proti zavez «jši kot stališče omenjenih »a je grozeči nastop Italije, ':» je opaziti v zadnjih dne Lalijanska vlada je v zad-icvih poklicala pod zastave ie letnike vojaščine obvez noštva ter spravila svojo skoro na polno vojno »nje. Na videz je ta odredba obrnje na le proti Turčiji, v resnici pa tudi proti zaveznikom Turčije — Avstriji in Nemčiji Turški vojaki so nasilnim potom udrli v italijanski konzulat v Hodeidi ter aretirali angleškega konzula, ki je iskal tam zavetja. Italija je nato zahtevala od turške vlade, naj izpusti na prosto aretiranega angleškega kon žKula, kaznuje prizadete vojake in pozdravi italijansko zastavo Turčija še do danes ni ugodila * zahtevani Italije. Vlada v Rimu je določila nato dan 10. januarja kot skrajni termin. Ako ne izpolni vlada v »Carigradu zahtev Italije, bo morala nositi vse nastale konaekvenee. Ni povsem nemogoče, da bode Turčija že v zadnjem momentu vslcd pritiska Avstrije in Nejnei-je ugodila Vstop Italije lijoni , vojakov v vojno in to na dva dni pozneje je pa že vest pre-strani zaveznikov bi nagnil šanse klicana. Ža delavca je najboljše, tako, da bi Avstrija in Nemčija da gleda, kako si bo izboljšal svoj komaj mogli upati na konečno položaj. To je njegova prva na-zmago. Popustljivi nastop Avstri- loga. Pozdrav! — George Preje napram Italiji v zadnjem času skar. se da razlagati na ta način, j Fort Mills, Philippine Islands. Vprašanje pa je, ako bo mogla Odkar sem vam zadnjič pisal, se vsa ta popustljivost trajno odvr- je tudi tukaj nekoliko izpremeni-niti Italijo in ostale balkanske dr-']o, posebno kar se tiče mene. Pre-ž#ve od vdeležbe pri vojni. Veli-jeej časa sem bil sam Slovenec ko vrjetnejše je, da ne bo poteklo,med tujerodci, novembra meseca dosti tednov, ko se bo požar vojne je pa prišel še eu Slovenec sem razširil po celem Balkana ter imeni družbo delat. Omenjeni ro-vsplamtel tudi v Italiji. Ijak je Jos. Simonich in je bival Posledica takega požara pa bo, zadnji čas v Aurora, Minn., ter je da se bo vojna mrzlica prijela tu-< tamošn jim rojakom precej znan. di še ostalih nevtralnih držav v Sedaj si skupno preganjava dolg-Bvropi. čas s čitanjem Glas Naroda in s starimi spomini iz Združenih držav. Dne 27. novembra smo imeli na tem otoku (Corregidor v ma-nilskpm zalivu) častni obisk. Prišel je namreč sultan rodu Moro z . ! otoka Sulu, ki je na južnem kon-. Opozarjam iCU iiijpinske skUpine. Z governer-vse slovenske rojake jezicarje da,jem -e ledal te utrdb nakar je tu v Kokomo Steel Wire Mill Dopisi, Kokomo, Ind. — . , .. , .smo enkrat ustrelili iz 12palčnega stavka ker je družba znižala Potopa. Qn se je tako prestraSii da ee za deset odstotkov. Rojaki naj. j bi kuialu od straha dcl , ne hodijo sem za delom. —• John Petkovšek. Ely, Minn. — Dne 28. decembra je nenadoma umrla rojakinja Frančiška Kocjan, soproga delav- padel na zemljo. Gotovo še ni nikdar v svojem življenju kaj takega slišal. Navsezadnje so ga spravili še v letalni stroj, da si je še iz /raka osrledal te velikanske naprave. S *kega paznika Franca Kocjana, tem so mu Amerikanci pokazali Posledica smrti je bil porod. Po-i svojo mogočnost in oblast. Sedaj kojna ost a vi ja šest nedoraslih o-!Se vadimo v streljanju s "sub-trok. N. v m. p.! |calibre" topičem. To je tako maj- Chishclm, Minn, — Razmere so hen topič, da ga lahko denemo v tukaj -ilabe. delavcev je še vedno velikega, in potem streljamo dosti brez dela, ki hodijo od rud- en funt težke kroglje. To je zato, nika do rudnika za delom. Tisti, ker je ceneje in da se top ne poki delajo, pa le toliko zaslužijo, kvari. Dosedaj smo dosegli prav da se prežive. Prihraniti si nei dobre uspehe v streljanju. V more nihče nič v teh slabih časih.!splošnem se je trgovina v tukaj-Sedaj. ko je začel Lenard rudnik Šnjih krajih precej izboljšala, od-, obratovati, so boardingbossi ta- kar je šla nemška križarka "Em-koj rekli: Fantje, sedaj ko delate,'den'' k vragu po svoje plačilo, boste plačevali board po $25 naj Tukaj jo nazivajo ''Commercial mesec. Dosedaj smo plačevali $20; destroyer" (uničevalec trgovi- kot svoje življenje. Reci in za-ukaži! Tvoje žametasto oko je moja poguba in hvaležen sem ti zanjo." Ona pa upre. svoje oko v stran in mi z vzdihom zašepeče: "Pojdiva!" Tesno drug ob drugem stopiva na ulico. Kot spomladanski žarki, ki prebude poljan, tako se prelijajo misli njenih in mojih pogledov. Želja ni več želja, postala je že upanj«. Najini koraki med tujci. Ce srečaš prijatelja, se ti zazdi dobro ter ga pozdraviš iskreno in odkritosrčno. Drugače pa samo tuji obrazi, ki govore v jeziku, katerega ne razumeš, ker si tujec. Zamislim se. Poleg mene pa sedi ona in prebira dnevne novice. Mirne so njene poteze, tista skrita tihota v njih, ki bi rada razodevala, a se premaguje in nosi breme naprej. Drugi dan se poznava in sediva drug poleg iščejo samote. Stopiva v park. | drugega kot stara znanca, ki se Tistih parkov nisem ljubil nik-; nazivljata s 4' prijatelj ". Med na-dar. Vedno sem se zdel zaprtemu 'ma je pa vendar meglen zastor, ptiču, kateremu so dali v kletko za katerim se stvori nedoločni in do -r'22, pa še to je predrago. Zjutraj dobiš kavo, ki ima okush vo-de, v kateri se je kuhal fižol, o-poldan dobiš dva koščka kruha in kos mesa. Skoraj ne veš, ali je meso ali pa kaka stara trhlenina. Za prikuho je piškavo jabolko. To nam je hrana, za katero zahtevajo danes $25 na mesec. Peč-larski klub prav dobro napreduje. Štorklja se je ravno na no veča leta dan spomnila družin? Lovrenca Krebsa in ji prinesla dvojčke. Čestitamo! O evropski vojni se tudi tu pri nas pogovarjamo. .Jaz mislim, da je pač vseeno, naj spadamo pod to ali ono državo, delavec bo vedno kruli služil v potu svojega obraza. Bilo bi pa res lepo. če bi postali samostojni in da hi imeli svoje pravice. Skoda, da je med nami premalo složnosti. Na delo, vsak zaveden Slovan, sedaj je še čas, ako hočemo, da se otreseino tujega jarma in da postanemo samostojni. Pozdrav! — Štefan Bizjak. Pueblo, Celo. — Upam, da boste sprejeli v list par vrstic, čeravno nisem naročnik. Prej sem bil vedno, toda razmere zadnjega "•asa so me prisilile, da sem moral list opustiti. Niti toliko nisem zaslužil, da bi zaiuogel preživljati Iružino. Najlepša hvala tukajšnjim trgovcem, ki so mi toliko pomagali. Popolnoma se strinjam z dopisom iz Puebla, ki je bil pred kratkim priobčen v vašem listu. Tukaj nas je še precej zavednih Slovencev, ki vemo, kaj nam je napravila Avstrija in nje-ui podrepniki. Štorklja se prav pridno oglaša. Pred kratkim smo bili pri rojaku Benedičiču, ki je priredil malo pojedino ob priliki krsta njegove hčerke. Zabavali smo se imenitno. Da tudi godbe in plesa ni manjkalo, mi skoraj ui treba omenjati. Na društvenem polju dobro napredujemo. Brezposelnih je veliko, ki romajo >d tovarne do tovarne, pa ne morejo uikjer dobiti dela. Zaenkrat toraj ne svetujem še nikomur sem ioditi. Pozdrav vsem zavednim Slovencem! — Poročevalec. Fcrbes, Colo. — Mislim, da iz te naselbine ni bilo dosedaj še nobenega dopisa. Sem ne svetujem nikomur hoditi, ker nas je že ta-koalitako veliko brezposelnih. Posebno stavkarji dobimo težko delo. Ce gremo kam vprašat, nam odgovorijo: "Zakaj pa pred tremi ali štirimi meseei niste prišli? Takrat je bilo dela dovolj." Vrniti se moramo nazaj v svoje taborišče in sesti okoli peči. V dolgih zimskih večerih se pogovarjamo o strašnem evropskem klanju. Nekateri so za Srbe in Ruse, drugi zopet za Avstrijo. Vedno se prepiramo, do zaključka pa vseeno ne pridemo. Glas Naroda zelo radi prebiramo, ker nam donaša največ novic o vojni in o svetov nih dogodkih sploh. Poročila ei zahtevam idtlij a svojimi tremi mi-.1 listi naprimer, da Krakov gori,j L ne), nekateri jo pa poveličujejo, da je najboljše rešila svojo nalogo. Pa naj bo kakor hoče, ni je več. — K sklepu iskreno pozdravljam vse rojake širom Amerike, posebno čitatelje tega lista. Jos. Simonich tudi tem potom pozdravlja vse svoje prijatelje in znance po Minnesoti, posebno pa vse aurorske lovce. — Jos. Ma-rela, 86th Comp. Na morskem bregu. zeleno vejico. Tiste umetne gredice, tisto zadušeno zelenje trave — vse je le odmev, ki se je prikradel iz daljne narave med sivo zidovje in v njem nekje obtičal. A danesf Se vesel sem, da imam nekaj, kar spominja na naravo; pusto zidovje itak ne pojmi čustva, ki v polnem razkrili svoja peruta le na prostih livadah; tam pa pohiti od cvetke do cvetke in jim zašepeče skrivnost, da tudi one pokiinajo z glavicami in za-rde v svoje obrazke. Ko jo poljubim, tiho vzdihne. Zazre se v tla in nekaj premišljuje. Tiho stojim pred njo in nočem motiti njenih misli. Naenkrat me žareče pogleda in se tesneje oprime moje roke. "Najina pota se morajo ločiti in iti v ravno nasfirotne smeri. Za vedno..." "Za vedno?" jo začudeno vprašam in tiho mi prikima. Glava ji obleži na prsih. Pobožam ji čelo in ona pogladi raojo roko. Spogledava se in njen pogled hoče govoriti. "Oboževanja moja!" "Prijatelj, več kot prijatelj! samo še enkrat in potem zagotovo nikdar več. Jutri — da, jutri proti večeru se dobiva v kavarni D. In zda j ? Z Bogom zaenkrat! Pusti me, da grem sama, a jutri — zagotovo?" "Zagotovo! Lahko noč!" Pcda mi roko in izgine v pol-temno ulico. Le trenotek vidim še njeno senco in potein sva sama, jaz in sladak občutek, enak zmagi. V bližini zabuči avtomobil in potihne v daljavi. varljivi. Zakaj, sem se jaz navezal nanjo in ona name? Zakaj nisva šla drug poleg drugega kot tujca, ki se mimogrede vidita in potem nikdar? To je tista moč, ki vdi duše po dolgih potih k skup nim ciljem in človek ji pravi — slučaj. Slučaji, ki niso več slučaji in so vendarle brez volje človeka. Njen glas mi prijazno zašepeče: "Prosim, prijatelj, spremljaj me! Zaupaj mi in ne sumniči v meni nobenih slabih namenov Glej, voz naju čaka!" Pogledam skozi okno in na ulici vranca življenja polno kopljeta z nogami, da izpod njihovih podkev žare iskre. Rade volje ugodim njeni želji, ki je zame podarjena dobrota. Ko sedem poleg nje in se za na nia zapro vratca ekvipaž*, nasloni svojo glavico na mojo ramo. Njen ogljeno-črni pogled je sanjav in njena ustna se zaokrožijo v žalosten nasmeh, ki bi bil rad vesel in skrbi prost. Nekaj kot kes se poleže v njene poteze, a ona zataji svojo misel. Ljubezni polno jo poljubim in ona vzdihne: "Ne morem, moram..." Potem pa molčiva celo pot. Ah, kaj bi si pravila, ko se razumeva v pogledu, v vsakem tresljaju roke iu v vsakem nasmehu. (Pride še.) Raznoterosti. Kavarna boljše vrste. Sedim pri oknu in nervozno kadim cigareto. Ze od ranega jutra pa do večerne meglice me je spreletavala misel nanjo in me mučil dvom. Mogoče se premisli, mogoče je bilo vse le izbruh trenutnih čustev, trenutne želje. Človek s trenutkom zahre-peni po nečem, se premaga s premišljevanjem in se hrepenenju p osme je. Njeno oko je prehitro izgubilo ledeni sijaj in prehitro se ji je uživela misel name. Kot slama, katero zapalijo; ozek plamen švigne proti nebu, ki zaduši samega sebe v lastnem, gostem dimu. Mimo okna švigajo obrisi ljudi. Veliki, majhni in srednji hite dalje, se srečavajo, se spogledajo tuje in hite naprej. Pred kavarno se pripelje dvoprežni voz. Iz njega stopi okusno oblečena dama. Pogledam natančneje. V prsih začutim, kako se je odvalilo nekaj težkega, enakomernost se je vtihotapila vanje in nji je sledil sladak in nekaj nedoločnega priča-j kujoč občutek. Skočim hitro proti i vratom. Ona se pa obrne še en-in kočijažu nekaj naroči. Dostojno se ji prikloni, skoči na kozla in odpelje svoja dva vranca. Tiho se odpro steklena vrata in ona vstopi. Opazi me, mi ponudi roko, katero hočem poljubiti. Pravočasno jo odmakne in me ogovori: (Nadaljevanje.) Ko sediva pri kozarcu vročekrvnega vina, mi zablodi v glavo čudna misel. Predrzna je in sladka. Da bi smel poljubiti te roke, to čelo, vzljubiti ta ustna, bi dal vse, prav vse, , pa magari mir celega svojeda življenja. Pogovor nama postaja živahnejši. Pri drugi steklenici se ona že ljubko smehlja in beli zobje se ji v luči blesketajo. Tiste njene mrzle oči so se ogrele in oledeneli odsev njenega pogleda se je otajal v rujni kapljici. In — lepa gospa je moja prva ljubezen in daroval bi vsako žrtev, da smem dihnitr željo na njena kipeča, ozko zarezana usta. Želja, velika si in radi tega že si hrepenenja vredna. In — zakaj si prišla ravno ti in prekrižala mojo samotno pot na dolgi ulici ? Naj bo, če je moralo biti. Mora pa biti še več, vzljubiti tejkr~t hočem, kot ljubi oni, ki ljubi prvič. Presladka, prva ljubezen! Clove k ima željo, ki je želja obeh n uslna se ne upajo ziniti one besede. Ti pa, gospa lepa, si hrepenenja, magari poželjenja vredna. VeŠ, položil bi svojo trudno glavo na tvoja prsa in ti pogledal <4Ti - tllkai? Ta,i,n _ m: globoko v oko. Zasanjal bi, da - ?JJ Ja+.„seXT1!11 do?a ° * ■ ji* j - ' i des v svoji točnosti." Njen glas sem nekje daleč, drugače pa sa-1^ o » j • * |Je boIJ šepetanje. Spogledava se ma tihota in samota... - - m se razumeva. Ona opazi moje misli, katere je Svoje svilnato ogrinjalo odda izgovorilo oko bolje kot vsaka, še natakarju. Naroči si kavo, neko-tako nežna beseda. Tudi njen po- liko pobrska po časopisih in se gled se omegli, v lice ji prisanja nagne proti meni. Pridušeno mi opojna rdečica in ž njo želja. Tre- reče: petaje primem njeno tresočo sej "Prijatelj! Dolžnica ne maram rocico. Le trenotek čutim, da se in ne smera ^tati. Danes je večer brani in nato se udano nasmeje. (m0j." Hočem ugovarjati, a strog Tisti smeh, ki privoli, tisti smeh,:pogivd mi zabrani besedo. Prijaz-ki v svoji nezmoznosti postane no in skoro užaljeno pripomni: sladko-zalosten. Poznate ga, tisti! bodi malenkosten! — Ne smeh, ko človek samemu sebi oči- osmeši se! Zate žrtvujem, kar ho-ta: "Odrekel bi, a ne morem!",^, toda samo danes. — Vem, da Ti pa, oj gospa, zakaj si bila ta-'nisi nevreden in zato ne smeš za-krat preslaba, zakaj me nisi pah-[vreči moje želje." Njeno lice na-mla od sebe in me s strogim po-ivdahne lahna rdečica gledom zavrnila? Zato te misel nej -Samo to mi povej, kaj name-more pozabiti in zato zafrrepenim'ravaš", jo prosim v večerih spominov po tebi, a hre-; povprašuj*! Samo svoje penim zastonj. Iseem te, a kako obljube ne pozabi Da, obljube... naj najdem dragocen kamen, ka- Tu se vedi le kot znanec, stene terega sem zgubil v prahu veliko-, včasih poslušajo in govore." mestnih zidov. Sam ne vem, za-( Nato obmolčiva oba. Zunaj je kaj morajo biti dobrote mojega ' niicrf že zažarela v luči obcestnih življenja le kratki slučaji... Než- plinovk in ljudje še vedno hite no poljubim njeno belo ročico in • Vsak sv0j0 pot. Sreeavajo se, se prepričali o neutemeljenosti svojega domnevanja. Pribrenčala je mahoma granata, udarila v petrolejski rezervoar ter ga zapalila. Dragonei so imeli jedva toliko časa, da so odnesli pete. Bila je to njih sreča, zakaj trenotek kasneje se je prigo-dila silna eksplozija, da se je stresla zemlja. V Drohobiču je na-stla nepopisna panika. Vse je bilo na nogah in prebivalstvo je rumoma bežalo iz mesta, boječ se nadaljnih eksplozij. Ljudje so se šele pomirili, ko se eksplozija ni več ponovila in ko so videli, da se bojna črta ne nahaja več v bližini petrolejskih izvorov. A tudi dragonei so odslej skrbno pazili, da se ne zaple-to v boj — senci petrolejskih rezervoarjev. Gradnja novih vojnih ladij. Glasilo tržaške pomorske vlade prizanaša naslednje podatke o gradnji novih vojnih ladij: Na Nemškem je o državnih in 10 privatnih ladjedelnic; začet kom vojne so bila v teku naslednja dela: 7 oklopnic med 25,800 in 27.000 tonami, ki bodo gotove do 1. 1915—1916; 4 poizvedoval ne ladje po 5000 ton; 17 torpe-doloveev in 5 podmorskih čolnov. V Rusiji bo 1. 1915 in 1916 dovršenih 8 oklopnic po 22,!K)0 do 2:3,400 ton; 4 oklopnicc po 32.500 ton imajo biti gotove ob istem času ; dalje grade v Rusiji 7 kri-žark po 4308—7000 ton. 49 tor-pedolovcev in 25 podmorskih čolnov. V Rusiji je 10 državnih in IG zasebnih ladjedelnic. Na Francoskem so v šestnajstih državnih in 8 zasebnih ladjedelnicah v teku naslednjega dela: 8 oklopnih po 23,500 do 25,000 ton, ki bodo gotove 1. 1915-1910; 4 oklopniee po 29.500 ton, ki bo- USTNICA UREDNIŠTVA. J. C., Akron, Ohio. — V dotič-nem stavku se glasi, da bo Avstrija zdrobljena v prah in Nemčija poražena in da o tern ni ni-kakega dvoma. NAZNANILO. Podpisani naznanjam vsem rojakom po Združenih državah, da sem se preselil s svojo trgovino iz št. 5409 St. Clair Ave. na 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O. Torej rojaki, ako ima kedo kaj za dobiti, ali bi rad kaj kupil od mene, naj se oglasi ali piše na novi naslov, pa mu bom radevolje postregel. Torej ne pozabite novega naslova! Obenem se zahvaljujem vsem onim, ki so me podpirali dosedaj in mi pripomogli k uspehu. Priporočam se vara še za naprej in vam bodem vedno hvaležen. Obenem vam voščim veselo novo leto, da bi bili boljši časi v lf 1915 kakor so bili v 1. 1914. Torej ne pozabite gesla: SVOJ K SVOJMU! Moja trgovina se nahaja blizu E. 55. Street. JOSIP MARINČIČ, SLOVENSKI UR AR in ZLATAR 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O. (8-11-1) NAZNANILO. Podpisani naznanjam cenjenemu občinstvu v Clevelandu, Ohio, in okolici, da se bom dne 15. januarja preselil iz 6523 St. Clair Ave. na 6301 Glass Ave., nasproti 03. ceste. Odprl bom popolnoma preurejeno MESNICO z vsakovrstnim svežim in suhim mesom. Cene nizke, postrežba najboljša. Joe Zulič, mesar, 6301 Glass Ave., Cleveland, Ohio. (9-12— 1) do nastopile službo 1. 1917; 3 kri- Kje je JOSIP KOVAČ? Doma je Dunaj. Wien, Bee, Vi'deu, Dunaj, Vienna in kakor se že imenuje avstrijska cesarska prestolica, ta Dunaj se sedaj vedno bolj pretvarja iz izključno nemškega v avstrijsko mesto. Po vseh ulicah se sliši slovanska govorica, posebno poljščine se sliši mnogo in nihče se nad tem ne spodtika, nikogar ne draži slovanska beseda. O tem piše tudi češki "Vidensky Denm'k": V dneh, ko je prišlo vse polno gali-ških beguncev na Dunaj, tedaj se je videlo, kaka sirota je na Dunaju češčina. Prigodilo se je, da so sprejemali na pošti poljske telegrame in da se je na stotine trgovcev trudilo, da postrežejo Poljakom v njihovem jeziku. Poljak se obnaša na Dunaju samozavestno, ponosno in narodno ter se ne sramuje svojega jezika. Kako revni smo v tem oziru na Dunaju mi Cehi, čeprav nas je mnogo na Dunaju rojenih in sem tudi pristojnih. Na prstih je mogoče prešteti češke napise na Dunaju in trgovcev, ki bi postregli tudi Čehu v njegovem jeziku, skoraj ni. In vendar ni nič bolj naravno, da zahtevaš vse, kar kupiš in plačaš, v svojem jeziku. Na Dunaj so prišli Poljaki. Vsakdo jih vabi, vse jim je uslužno in njihov jezik ima polno veljavo. Pa to ne radi! tega, ker upajo trgovci na njih denar, temveč ker vedo, da si Poljaki to pravico tudi izvojujejo. Poglejte samo po trafikah. V izložbah so javno razobešeni poljski listi, dočim se skrivajo češki pod pultom. Ni to samo dunajska patologija, veliko krivde imamo ini sami. Od Poljakov se moramo /naučiti samozavesti in potem ne bo več češčina sirota na Dunaju. Umestne besede tega lista bi si iiueli zapomniti tudi Slovencu Ob petrolejskih izvirkih pri Drohobiču. Splošno je znano, da se nahaja pretežna večina petrolejskili izvorov pri Drohobiču v angleških in ruskih rokah. Ako bi kdo tega tudi ne vedel, bi bil postal v bojih okrog Drohotiča pozoren na to, da je tu ruska artilerija streljala z docela izredno previdnostjo, kadarkoli se je šlo rp. to, da bi bilo treba obstreljevati kako pozicijo, ki se jfe nahajala v bližini petrolejskih rezervoarjev. Naši Avstrijski dragonei so kmalu odkrili pravi vzrok te previdnosti, zato so porabili prvo priliko, da so se med silnim artilerijskim ognjem vgnezdili j med dvema petrolejskima rezervoarjema v trdnem preprieanjii, da jih tn ruske granate in rnski žarke. 5 torpedolovcev in 22 podmorskih čolnov. Anglija ima 22 državnih in 24 zasebnih ladjedelnic, v katerih grade: 16 oklopnic po 25.400 do 28,8000 ton. katerih nekatere stopijo v službo še letos, druge pa tekom 1. 1915 in 1916; 19 poizve-j d ovalnih ladij po 3500 do 4000 j ton, od katerih bo 7 gotovih do j konca 1915 leta. ostale pa leta 1916. Pclcžaj v Puebli. Washington, D. C., 8. jan. — Tukajšnja Carranzova agentura je dobila danes iz Vera Cn.za sledeče poročilo: Po ulicah mesta Pueble leži kakih 700 mrtvih. Okolica je polna trupel Villovih vojakov. Več kot 2000 mož Villove armade je prostovoljno odložilo orožje. Železniška proga med Pueblo in Vera Cruzom je prekinjena. Jerome in Thaw. Generalni pravdnik Woodbury je.imenoval Williama T. Jeroma za pomožnega generalnega pravd-nika. Kot tak bo nastopil v obravnavi proti Harry ju Thawu, ki je umoril ljubimca svoje žene. Rad bi zvedel za naslov KAROLA MIHELIČ. Doma je iz Trave pri Dragi pri Kočevju, podo-mače Kuharjev. Sedaj biva nekje v Pennsylvaniji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi na naslov: Rudolph Knaus, Box 199, Kirby-ville, Texas. (8-11—i) Novoletna razprodaja, Slovencem naznanjam, da razprodam pristni importi-rani dolenjski cviček po 4-0 centov steklenico. Peter Keber, 1703 - 2nd Ave.. New York. Dr. Josip V. Grahek. EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA* Zdravim vsa bolezni moške, Senike in otročje. Ml Eut Okio St., [AIWk«y] N. S. FttteWg, Pa. "Hotate Pvrttoca — hr it«*. UX. t ta 4 ratio tmrnmm Mfe • r fV*' : . vs&k svojo pot. sreeavajo se, se da jih tu ruske granate in ruski je. | zelo nasprotujejo. Enkrat pišejo| hvaleaen je njen pogled. tuje spogledajo in hite dalje. srapneli ne bodo nadlegovali. To- rr te ljubim, bolj te ljubim Tnjei v rodnem mestu in tujci da ni trajalo baš dolgo, ko bo se Važno« Rojakom po Združenih državah priporočam svoje VINO, ki je prešano iz najboljšega Ohio-grozdja. Kdor ga naroči pri meni, bo zadovoljen. Fino Catawba vino sod 50 galon $38.00, sod 25 galon $20.00. Fino Niagara vino sod 50 galon $36.00, sod 25 galon $19.0GL Fino Ooncord vino sod 50 galon $28.00, sod 25 galon $15.00. Pri tem je že vračunan vojni davek. Naročilu naj se priloži denar ali pa Money Order ter natančen naslov. JOSIP B1RK, 6006 St. Clair Street, Cleveland, Ohio. (12x 22-12 pon, sred, sob) / iz Stare vasi pri Postojni. Pred štirimi leti je od.šel iz Allegheny, Pa., v St. Marys, Pa. Za njegov naslov bi rad zvedel: Anton Merhar, 893 Progress St., Allegheny, Pa. Če kdo izmed cenjenih rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli na gori naveden naslov naznaniti, ali se pa naj sam zglasi. (8-11—1) LEPA PRILIKA se nudi možu, ki razume trgovino. Prodam saloon, ki je pob*g velikega rova in pri parku; v rovu se dela že nad 10 let in se bo še več kot 10 let delalo. Saloon je tri leta star, vse novo in ima velik prostor za ples. Sedaj iztržim povprečno $30 na dan. Prodam ga radi tega, ker mislim odpotovati na farmo. Pojasnila daje lastnik: Louis Raek, I Jo jc 21, Deer Park, 111. (8-14—1) NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Clevelandu in v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIB, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. VAŽNO NAZNANIL©. W Vti potniki, kateri «e ma-maravali potovati t itaro •iT domovino te teden ali n*-B^T* mera vajo potova - t pel* WBF bodnje, naj stanejo na sto. WW jih mestih, ker so vse paro-W brodne dražbe prekinile sa MT nedoločen č&s a prometom* T* Kadar se zopet razmere pre-drugačijo, bodjmo prava-MT tesno poročali ma tm m. s*r it«. Tvrdks Freak GLAS NARODA, 11. JANUARJA, 1915. T-EšF Jngsslovansfca Et =0 Katel. Jednita B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predaednik s J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALA NT, 112 Sterling Ave., Bar barton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424. Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, IU. NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER S PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. r JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, IU. v JOHN AI'KEf!, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽISNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PlSliliAR, 308—Cth SL, Rock Springs, Wvo. GREGOR PORE VTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od društva itv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od druitva žtv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od društva itv. 114., Ely, Minn. Vsi dopiel tikajoči m uradnik xadev kakor tudi denarne poli Jatve naj m pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritoibe pe na predsednika porotnega odbora. Na oa^bna ali neuradna pisma od stran! ilanov De btbode 4risata. Draltveno glasile! -^GLA« NABOITA«. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Umrl je na Dunaju sekcijski ačelnik izven službe baron Vik-»rHein, bivši deželni predsednik a j vod i ne Kranjske. Pokojnik si • kot nut'elnik državne uprave a Kranjskem pridobil velike za-u ^ za našo deželo, kateri je o-ranil avoje simpatije iu svojo akionjeno^t tudi kot sekcijski •f. Kot uradnik je bil vesten in a nad vse pravičen in ne-ristranski. Daai je bil drugega rditirnega miiljenja, kakor pre-ivolstvo v dtmeli, vendar je bilo i rasa njegove viade v državni užbi na Kranjskem nastavljenih ajvee domačih sinov. Pokojnik • bil deželni šef v easu, ko je za-i»la stolno mesto Ljubljano stra-»vita potresna katastrofa. Da se • Ljubljana razmeroma hitro vignila iz razvalin in pepela, je i* m al a zasluga pokojnega barona eiaa, ki je storil vse, da se za-Dtovi nesreč ne atu mestu vsa po-i-bna državna jmmuoc. V prizna-' je njegovih velikih zaslug sra je testni občinski svet izvolil za iwtnega meščana ljubljanskega, a k isto so neprecenljive tudi za-uge, ki si jih j«- baron II« in steel tudi za ostalo deželo kranj- Padel je na severu' (o/, t' stu<. vojak 17 št poštni uslužbenec bljunski pošti. Ženo m bojišču pešpolka, pri klavrn ki je bila i smrti moževi uradno obveščena, e to naznanilo strašno zadelo, akaj živela je z njim v zakonu amo — štiri dot Rajni je moral lamreč že četrti dan po poroki istaviti mlado ženo in oditi "za lom" med bojni grom. Vojak umrl. I*ri transportu ra-ijeneev in bolnikov, ki je došel v .jubljano, je takoj po dohodu laka na južnem kolodvoru umrl 'ojak 27. domobranskega pešpol-ta Martin IVrlot, doma iz Kana-s. Imel je tifus. Uboga otroka! Kap je zadela .*>letno delavko v tobačni tovar-li Nežo Selanovo t Gline. Bila je akoj iyrtva. Mož pokojuiee se lahaja na bojnem polju, doma pa ta ostala dva nepreskrbljena o-roka. Umrli so v Ljubljani: Martin Irnčič, bolniški strežaj, 24 let.— \nton Juvan, izvošček in hišni osestnik. 46 let. — Marija Vid-nar, služkinja, 48 let. — Antoni-a Dimnik, delavčeva vdova, 80 Pt. — Martin Berlot, domobranec. Ranjen je bU na južnem boji-5u in je ranam v Rogatici podle-el Ivan Moran, škontist podružnice c. kr. pri v. kreditnega za vola za trgovino in obrt v Ljublja-ii. Zapušča vdovo s 4 nedoietmmi tročiči. Umrli je služil pri e. kr. ^rnovojnmkem pešpolku 27, 11. (totnija kot korporal. V krogih ntistov; je bil zelo priljubljen Padel je na južnem bojišču že pred t«'dni okrajni komisar v Ljubljani dr. Bieek. Tako poroča eden izmed njegovih tovarišev, ki je v srbskem vjetništvu v Nišu. Pogreša se Viktor Po ga čar, vojak poljskega topničarskega polka št. 7, baterija št. 4. Odšel je 1">. avgusta iz Ljubljane. Po njem poizveduje njegov oče Ivan Poga-čar v Ljubljani. — Pogreša se Anton Santelj, izučen trgovski so-trudnik, vojak 17. pešpolka, 4. sto t n i je. Zadnje pismo je poslal iz Galicije okoli 20. avgusta. Po njem poizveduje Fr. Zaman, nad-učitelj v Hrenovcah pri Postojni. Hrvatski vejak umrl. 13. doc. ponoči je umrl v deželni bolnišnici v Ljubljani vojak hrvatskega domobranskega polka štev. 25 Viktor Štefanic, star 27 let, doma iz Koprivnice na Hrvatskem. Smrtna nesreča v Ljubljani. 13. decembra popoldne sta dva uslužbenca plinarne popravljala na Bregu v zemlji se nahajajoče počeno pliuovo cev. Ko sta hotela priklopiti mesto počene cevi eelo, se je odmašila ter je plin v nju brizgnil a tako silo, da sta se oba takoj onesvestila. Na pomoč sta najprvo priskočila dva vojaka in sta s pomočjo drugih ljudi enega spravila k zavesti, 511etni vdovec Janez Sitar iz Zgornje Šiške pa je bil takoj mrtev in so potem na odredbo ' policijske komisije njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Nesrečnež je zapustil tri nepreskrbljene otroke. Plinova cev je bila le dobrega pol metra v zemlji in delavca tudi nista bila globlje, pa vendar se je zgodila nesreča. V ruskem vjetništvu. S prvimi četami, ki so pohitele v začetku meseca avgusta proti severu, "za dem" med bojni grom, podal se je tudi France Kljun, 27. domobranskega polka, doma iz Ribnice (Male mlake). Kakih 14 dni po bitki pa j? pisal njegov rojak svojemu očetu sledeče: "Pojdite, dragi oče, na Mlako in povejte Kljunoviin, da je Franceta Kljuna popolnoma raznesel šrapnel." Kaka žalost in bolest je prevzela ob tej novici stariše, sestre in brata in koliko solza se je prelilo, si lahko vsakdo misli. I. Jako so po tem dogodku potekali tedni in meseci. Pred par dnevi se je pa oglasil pri Kljunovih poštni sel s pismom, ki je prišlo iz Rusije. . Brosich, Kij. M'"" ■-i——Uli i .. v;, * ■'■<'- * R S L.. " - DIREKTORIJ j Direktor!J obatojl I* Jeduec* sastopolka od Tie* SIovecskliB r^dyorniV organizacij, od v«eh Slovenskih listov in od vseh aamoctojulb «lru»te*. Ea snamke, knjižice In rse drugo se obrnite na tajnika: FranK Kart*. >711 a. Millard Ava. Chicago. III. Tudi vae denarne poilljutve poilljhjt« na t* Narod ki ne skrbi aa svoje reve, nima postora med clvlilxcvanlml najredi Človek- ki ce podpira n&rounib savoder, ni vreden sin svojega naroda. Spominjajte se ob vneh prilikah Slovenskega Eavctiiča. ! I si S POZOR! POZOR! POZOR! Edino te vrste slovensko podjetje y Ameriki. ' Moderna brusilnica in trgovina v kateri imam na izbero najboljše šivalne Btroje po najnižjih4 cenah. Poleg tega »marn največjo zalogo impor-fU tiranih, kakor tukajšnjih britev, škarij, i 1 nožev, strojev za rezanje las invsakovrst-I ■ no drugo brivno in rezalno pripravo. : i i Nadalje brusim britve, §kar-^a je, nože in vse drugo rezainoF5* orodje. Popravljam puške, samokrese in druge različne stvari. Popravila kakor postrežba točna ,n zanesljiva po najnižjih cenah. Se priporoča Karol Bauzon 6806 St. Clair Ave., Cleveland, O. i i ft~i r« r»' r:* i~' f~a rt' f~* n* f? n n p n rS Z i j u u i j u m i j u i j u ui j ij iy o en: i ^ a A a ifti ift A A A A in A A A. Vojska uniči vse, ne uniči pa kakovosti in dobrote vina izdelanega iz pristnega ohijskega grozdja po vinarski tvrdki Louis Knaus 3908-3916 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, O. največja slovenska vinska klet in destilacija ki ima v zalogi vina sledečih vrst in cen: Delaware...........$1.00 galon J Iwes......I.....G5—70c. galon Katawba........75—^0c. galon [ Rudeče..........55—C.Uc. galon Navedene cene veljajo za naročila od 25 galon naprej. Pri manjših naročilih ie cena vina po dogovoru. Vojr.i davek na vino je v navedenih cenan že uračunan. Vina so popolnoma naravna za kar tudi jamčim. » V zalogi imam tudi žganja po starokrajskem načinu žgana kot DROŽENKO in TROPINOVEC. Naročila se izvrše samo proti predplačilu. Dobra stvar se sama hvali toraj poskusite takoj. ► y ¥ v y v ¥ v i ► ▼ y T V *r y T t V V V N> T » HABMOME MU kakorlnakoH vrsta fstfel«je« 1» popravljam po najettjih cenah, a «eio tryeCno In sanealjlvc. V popravo aane-■Ulvo vsakdo poilje, ker sem te nad 19 let tukaj ▼ tem poslu ln aedaj v svojem lastnem domu. V popravek vaaznass kranjske kakor vse druge harmonik* ter računam po deln kakcrlno U« aa-■Jtava !»res nartaUnlli vprašani. JOHN WEN2EL ® Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost Je 21 pri 28 palcih« 1=3® Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Kusije, Nemčije, Francije, Belgije in Jialkmnsbih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.' Naročila in denarfpošljite na: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y- I i 1017 E. 62. St., Cleveland, Ohio. JffJTinLn'mrTin'JT! 17 f?Pl?r3,TE]7J717 T? T3JT'IllT'Xft Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošil.iatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $20 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Gair Ave., Cleveland, Ohio. ■ jfe •. ... BE99 GLAS NARODA, 11. JANUARJA, 1915. •i ---- Procop - iznajditelj Spisal Paul d' Abrcst. — Za J. T. 'Glas Naroda" priredil A A ■ ■_A._A__.__A A. A. _A___A. P f ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ Hr fc a ¥ » a A (Nadaljevanje.) Starejši je ubogal, mlajši je ]>a prestrašen ostal na prejšuem in est u. — Ti praviš, da prihajaš iz Pariza? — Da gospod, iz Pariza prihajava. — Zakaj si pa odšel t Ali se nisi bal? — Zakaj hi se hal? Kaj naj počnem v Parizu, če se mama noče vrniti? — Kako se pišeš? — Kduard Reiuhold. — Kako? Deček je ponovil iine. Poročnik se je prijel za glavo in mislil najprej divje zakriča-ti. pozneje se je pa vendarle premagal in ostal miren. Šele takrat se illII je posvetilo v glavi, da sta ta dva dečka otroka njegovega nesrečnega brata. Ni vedel, ali naj bi povedal tovarišema ali ne. Dolgo časa se je obotavljal, beseda mu je silila na jezik, izprego-voril jo pa vseeno ni. Deček je pripovedoval, koliko časa sta čakala z bratom Terezije. katera se pa ni mogla vrniti iz nam že znanih vzrokov. Mali Julij je začel jokati in tarnali, kdaj bo prišla mati. Madama Rieot. ^tura portika j«* nekaj časa poslušala, potem je pa vzela palico in prišla v sobo. Nekaj časa mu je prigovarjala, ker pa še ni hotel utihniti, ju je pretepla, prijela za ušesa in vrgla na eesto. Odšla sta — iskat matere. Pri mestnih vratih so ju hoteli zadržati, toda prišel je neki gospo.I, ki je imel na belem traku rdeč križ. On je rekel vojakom »am par besed, pa so ju izpustili. Mož je šel z njima na polje in ju peljal mimo kopice hiš. Vprašala sta ga za mater, nakar jima je odgovoril, tla ju pelje naravnost k njej. Namesto k ma-t« ri ju je pripeljal v neko luknjo, kjer je sedelo najmanj dvajset v iM/rapauo obleko oblečenih mož. Ko so dospeli tja, so se začeli preoblačiti. Oblekli so malo boljšo obleko in si ovil i okoli rokava Irak z redečim križem. Ker je bil .Julij lačen je začel jokati. Eduarda je. prosil, da naj mu dajo jesti. Eden izmed njih je potegnil iz žepa kos mesa in kruha in ga dal mlajšemu bratcu. Jtekli so jima. da bodo dobro skrbeli zanju, če bosta izpolnila vsako njihovo željo. Ali vidiš luč skozi šprapjo — je vprašal eden Kduarda. — Da, vidim — je odvrnil otrok. — Vidiš, tam zadaj je vajina mati. — Mi jo bomo oprostili, samo pomagati nama morata. To je sosednja hiša. Saj vesta, tista velika, mimo katere smo šli. — J »a, že vem. Pred hišo so stali vojaki — je odvrnil deček. — Da, če so tam žvižgaj boljše. Ce so še vojaki pred hišo, pa toliko časa počakajta, da bodo odšli. < eravno sta bila dečka zelo utrujena, sta vseeno odšla. Pri misli na mater .je bilo vse trpljenje pozabljeno. Šla sta in dospela do hiše. Tam je bilo vse polno vojakov. Ker si nista upala v lili-žino, sta napravila ovinek. V temi sta reveža zašla in na noben načina nista mogla najti omenjene hiše. Hodila sta naokoli in jokala. Nesrečneža sta hodila v krogu in slednjič dospela do cerkve v Drancv. l astnik je napeto poslušal pripovedovanje dečka. Usmilila sta se mu v srce, smilila >ta se mu še bolj. ker sta bila njegova liečaka. Otrl si je sol/o. ki se mu je zalesketala v očeh in odločno rekel : Le pomirita se. Jutri bosta videla svojo mater. Tukaj vama bomo postlal i. Le sladko zaspita. — je pristavil in poljubil oba na lice. — Kakšno čudno svidenje — je rekel sam pri sebi in zamišljen sedel v kot. * • " »•■<». i rea niso so stali vojaki — je odvrnil deček. Da. vojaki so bili tam. Sedaj idita na prosto in poglejta. m še vojaki. Tukaj ima* malo piščalko. č'e jih ni ver, za-in mi bomo takoj za vama. Zažvižgaj trikrat, to bo še skorajgotovo k a na Okoli Drancv j«, vladala grobna tišina. Noč je postala še bolj temna. < V človek ni z rokami tipal pred seboj ni prišel niti za korak naprej. Vsled tega je bilo težko zapaziti v smeri proti Auberville pre-eej veliko kočo iz katere so prihajali pridušeni glasovi. Slišalo se je t uli prasketanje ognja toda dima in svetlobe ni bilo videti. V koei je bila zbrana družba, katero že poznamo. Družba, ki se je zbirala v oni krčmi, kjer je srečal Videnaut Terezijo. Zakaj si hotel vleči otroka seboj? — je vprašal Videnaut Didorja. Dobro je bilo. da sem se jih Se pravočasno iznehil. Pomisli. kaj In bilo, če bi se sestala s stricem Proeopom. Ves naš načrt bi še| k vragu... No. no, le potolaži se — je odvrnil Izidor samozavestno — tako nevarno pa tudi ni. Otroka bi prav lahko uporabili. It«./i! It./i! Zakaj bi ju vporabili. Dečka sta skorai zaspala pod kakim drevesom. Gospod predsednik preiskovalne komisije — je rekel Videnaut svojemu tovarišu — ali bi ne bilo dobro, če bi pogledal, lela atari Mogoče je že postal nestrpen. Predsednik je stopil rosto in šel kakih dvesto korakov po cesti, kjer se je nahajala mala hišica, v kateri so spravljali cestni pometači svoje orodje. Sredi prostora je stala miza. poleg nje pa lesena pručica. Na pručici je sedel Procop. IVemetene/i so ga poklicali sem pod pretvezo, češ, da bo tukaj delal poiskuse s svojim smodnikom. Ko >o mu povedali, je bil neizmerno vesel in je ves zadovoljen odšel s svojimi pomočniki. Bil je tako vesel, da ni niti podedoval, kje je Terezija, ki se je takrat, kot nam je Že znano, nahajala na policijski prefekturi. Videnaut ga je prijeljal sem in mu odločil to kočico za študije in nasvetoval, da naj se ponoči zadostno pripravi na "poskus". Niti zavedal se ni. da ga je prijatelj zaklenil. Na mizo je bil položil dve steklenici in papirnat škrnicelj. Zatem se je zaglohil v študije. Nekaj časa je premišljeval, potem je pa začel pisati in ra-čuniti. Poduhal je steklenico, podnhal je snov v papirju in se zadovoljno nasmehnil. Takrat so se odprla vrata m vstopil je Videnautov prijatelj. Zunaj je nekaj trikrat zažvižgalo. Ali slišite signal, gospod Procop, — je vprašal iznajdite-Ija. Sedaj je čaa. da se podamo na pot. — Jaz sem čisto pripravljen. , Medtem je vstopil tudi Videnaut. ga zlodja! Kmalo bi bil pozabil smodnik. S čim bi deli poiskuse če hi ne imeli smodnika. — Mir!! — je zaklical Videnaut. Procop se je obrnil, Videnaut je pa že med tem zamenjal žkr- ' na mizi * drugim, katerega je imel v žepu. "-j--*-— - — Kaj si napravil? — mu je zašepetal predsednik na uho. — Mala izprememba. ničesar drugega. Prepričan sem, da je bolj varno tako. Če iie bode imela drugega. Prepričan sem, da je bomo razstrelili blagajno z dinamitom. Reinholdovo moštvo je zastražilo hišo in se dobro pripravilo na eveiltuelni napad. Poročnik je nekaj časa čakal, in že mislil nas veto vat i ljudjem. da naj se podajo k počitku, ko je naenkrat obvestil mesec eelo pokrajino. V daljavi se je zamoglo zapaziti nekaj postav, ki so se sumljivo premikale. Vojaki so pripravili puške, v istem hipu se je pa tudi že mesec skril za oblake. Po preteku nekaj minut je strašno počilo. Poročniku se je zdelo, kot da bi se razbilo na stotine in stotine šip. — Aha — .je rekel. — pripravite se fantje. Zdi se mi, da nas mislijo o«I zadaj napasti. Kauditi so bili medtem že vdrli v hišo. V veži in na dvorišču s«' je vnel strahovit boj. Puške in revolverji so pokali, da je bilo groza. Strahopetec Videnaut se seveda ni udeležil boja. Stal je kakih devsto korakov v strau in gledal. kako se bo končalo. Mimo njega je pritekel ranjenec. — Kako je? Ali ste kaj dobili? — Nič. V hiši ni nobene blagajne, pač pa polno nemških vojakov. — Potem nimam jaz tukaj ničesar opraviti. Ko se je hotel obrniti, da bi pobegnil, .je zaklical Izidor za njim: — Ti prokleta propalica. Sedaj sem te dobil... Zakaj si nas izdal? Dvignil je samokres in izprožil. Trenutek pozneje se je že valjal v svoji krvi. — Procop — je rekel s slabim glasom — Procop, pokažite, kaj znate. Poženite to prokleto hišo v zrak. To so bile njegove zadnje besede. "Kaj je delal medtem Procop? Cela bitka ga ni prav nič zanimala. Ni gledal na nevarnost, ni opazil, da so ga zvabili v past. Zanimal se je samo za svojo iznajdbo. V neposredni bližini je zmešal obe tekočini, vrgel v zmes dinamit. in na posodo privezal zvep-'eno vrvico. Ko jo je prižgal, se je odstranil. Boj je bil končan. Polovica banditov je bila postreljena, polovica pa vjefa. — Otroka! Otroka! — je zaklieal poročnik Reinhold. Vojaki so zapustili hišo. ki je začela goreti. Eden izmed njik ie sel nazaj in vzel otroka v naročje. Procop se je vrnil, misleč, da je vrvica ugasnila. Hiša je bila vsa v plamenih. Na pragu se je prikazal vojak z otrokoma. Procop ju je zapazil in malo manjkalo, da ni omahnil nazaj, rukaj sta toraj? Kaj jih je privedlo sem. Hotel je zakričati, toda takrat je nastala grozna eksplozija. Dinamit je * eksplodiral] hiša se je sesula. Dečka sta s svojim rešiteljem brez sledu izginila. Ko so dospeli naslednji dan francoski vojaki do hiše. ni bilo v bližini nobenega človeka. Šele po preteku pol ure se je prikazal izza razvalin blazen človek, ki je kričal in divje bil okoli sebe. Peljali so ga v norišnico — bil je Procop. Ponavadi je miren če se pa spomni tistega prizora, ki se ie odigral v Črnem gozdu, oziroma hiši v Drancv. tako podivja da mu morajo obleči prisilni jopič. Nikogar ne pozna, samo Terezijo bi mogoče spoznal. Enkrat ga je hotela obiskati, pa je niso pustili v njem n. KONEC. ^Ww ii^II ii m A gl Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIILL Prodaja belo vino po................ 70c. gallon črno vino po................ 60c. Drožnik 4 gallone za .................... $11.00., Bnnjevec 12 steklenic za................ $12.00 4 gallone (sodček) za.......... 916.00 Za obilno naročbo se priporoča Marija Grill, »308 St Clair A?e., N. E., Cleveland, Ohie M^tnil^l II iultl Ml »Jt" » Ol *tiw je kako draltve namenjeno kopiti bander*, ustavo, regal je fodbeae instrument*, kape itd., ali pa kadar potrebujete aro, verižico, pri v teke peztaa itd., ne kvptte prej nikjer, da tudi aaene za cene vprašate. Upralani« VM rtane le 2c. pa ei bodete prikranili delarje. Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Piiite ponj. IVANjPAJK & CO., Conemangh, Pa. Box 328. i I i i i 4 i i Po znižani ceni! Amerika in Amerikanci •plaal R«?. J. Rt. Trunk je dobiti poštnine prosto za 12.50. Knjiga j« Tesana ▼ platno in za spomin jako pri lična. Založnik je imel veliko stroškov in ae mu nikakor n1 (splačala, zato je cena pniiana. da ae real deloma pokrijejo veliki Btroilri. Dobiti je prii Slovenic Publishing Company, 82 Cortiandt Street, New York, N. Y; » > » > » » » Izšla, je lična knjiga: "VOJSKA NA BALKANU". Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige in je sedaj cenj. rojakom na razpolago. Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešit kov, obsegajočih skupaj na večjem formata 192 strani. Delo je o-premljeno s 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti po 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri: Slovenic Publishing Co., 83 Cortiandt St., New York City. PRIPOROČILO. Rojakom v Steelton, Pa., in okolici naznanjamo, da je Mr. M. PAPIC, 138 Frederick St., Steelton, Pa., naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in iz d a vati pra-voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'. Jflfc———4fc—4b ROJAKI NAROČAJTE SB NA 'QLAS NARODA", NAJV«€J2 fU)VXNSKJ DNEVNIK J. OBlAVAH. «—a—B m—r ~w—s—■—■—s Amerika in Amerikanci. Spisal RKV. J. M. TRUNK. Slovenic Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka: AMTiRTKA IN AMERIKANCL Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le pih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebev ali pa dragega znanca iz sedanji^ ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povprašanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božič ni dar, ki ima trajno vrednost Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 g poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini. Slovenic Publishing Oo, t» Cortiandt BU How York Otty. JAKbB WAHCI0, L Mtk St, Olmtaad, 6. i ei i-; i; Najmodernejša TISKARNA "GLAS NARODA'* izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkilTcenatL. Delo okusno. liYiivje prerode t drage jedka, Unij ako organizirana^ Posebnost m drnStreaa prarila, okrožnica, pamflefi, ceniki itd. Vsa naročila 'pošljite na? Slovenic Publishing Company, 82 Cortiandt Street, New York, N. Y. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil Obsega 11 raznih zemljevidov. na;20tih straneh in vsaka stran je 10£ pri 13* palca veiika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas ohrgw'dgyet raznih zemljevidov na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov^ Viirzemljevidrsolnarejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, številc prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi^označen obseglpovrsine, katero" zavzemajojposamezne države. Pošljite 25c. ali£pa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo 'zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortiandt Street New York, N. Y. M ({nagote Generale TiaosatMp ^Francoska parobrodna družba.) Direktna trta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta li Ljubljana ■a dva vijaka Poštni parniki so: "LABXNHUaon p LA SAVI mm dra vtiafca "lA~RANCt» haSMrifrUata ■kspreani parniki so; "Orieago", "La Tovarne", "Boehambeai" in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK comer Pearl St., Chesebrough Building. Poitni parniki odplnjejo vedno ob sredah is pristanišča številka »7, M. X. ® ® (S) d) NAJBOLJŠA ® d) ® SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortiandt Street, New York, N. Y. Ceaa ▼ platn vezaail$1.00. Rojaki ▼ Ornhiid, 0. dobe to* ▼ podnaki ft. Saber, 1604 St Clair Ave., N. & A